PRIMORSKI DNEVNIK , GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE «to X. - Stev. 138 (2757) PRISPEVAJTE ZA POPLAVLJEN NA ŠTAJERSKE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 12. junija 1954 Cena 20 lir Conskemu poveljniku se ne zdi vredno sprejeti delegacijo OF Objavljamo tin tem mestu j *0c! vse značilno korespon-i 5eico med conskim poveljni-; 'Om generalom Vintertonom j* vodstvom. Osvobodilne fron-“^slovenskega naroda za Tr-tnsko ozemlje. Kot bodo čita-ko bodo vse dopise, ki | W dobesedno objavljamo pre. I ali, sami uvideli, gre za I ““jpreprostejšo zadevo: vodilno Osvobodilne fronte je j (“Prosilo conskega poveljni-> t, naj sprejme njeno dele• ; ?“ciio kot je sprejel že topo in toliko delegacij ire-pntističnih političnih skupin, conski poveljnik pa je košnjo odklonil-Pruo pismo vodstva OF se takole: * * * Trst, 21. aprila 1954. Gospod T. J. W. WINTERTON, generalni major, poveljnik britsko-ameriške cone Svo-J bodnega tržaškega ozemlja TRST j , Glavni odbor Osvobodilne J°bte slovenskega naroda za 'tzaško ozemlje je na svo-JP zadnjem zasedanju skle-. • naj tajništvo Osvobodil-fronte zaprosi Vas, gospod Seneral, da bi sprejeli njeno e‘egacijo. I . delegacija Vam name-; ®''a v izvrševanju zgoraj najdenega sklepa obrazložiti i *°sPodarske in socialne raz-,.ere cone A in njenega pre-I hIVa*stva z vidika Osvobodil-!v -*ronte ter Vam nakazati - °Je poglede za njihovo rezanje. | r * okviru teh izvajanj bi .p' posebno mesto specifični Problemj slovenskega pre-i.valstva. kot na primer se-“nie razlastitve slovenske jiPtlje ter vprašanje povrači-L’ gmotne škode, povzročene temu življu za časa italijan-® uprave in drugo. ■oato Vas prosimo, cenjeni \ general, da nam izvo- I J* .sporočiti, kdaj bi lahko Pjeli našo delegacijo. 2 odličnim spoštovanjem ^ Za tajništvo vobodilne fronte slovenske-| * haroda za Tržaško ozemlje (Podpisana predsednik in tajnik) * # # gornje pismo OF je na-'e*to conskega poveljnika od->»SW glavi" štabni častnik naslednje: (prevod) Stev. Trst, 3. maja 1954. AMG-FTT-PL-333-1029 G°spod FRANC STOKA Osvobodilna fronta sloven-5l{ega naroda Spoštovani gospod, uredil, da bo njegov štabni načelnik sprejel Vašo delegacijo in vzel na znanje poglede, ki jih želite izraziti. Bodite tako prijazni in mi sporpčite dan in uro, ki bi Vam bila prikladna za razgovor. Z odličnim spoštovanjem CHAPMAN 1. r. Glavni štabni častnik * Ji! * Slednjič je vodstvo OF glede na vse to dopisovanje zavzelo stališče, ki je razvidno iz naslednjega pisma, katero je bilo včeraj poslano conske mu poveljniku: TRST, 11. junija 1954. Gospod T. J. W. V/1NTERTON generalni major, poveljnik cone TRST Gospod Chapman. glavni štabni častnik, nam je po Vašem nalogu sporočil 28. maja t, 1. v odgovor na naš drugi dopis na Vas s prošnjo za sprejem naše delegacije, da bi nas pač sprejel Vaš štabni načelnik. Ko smo s svojim dopisom od 21. aprila t, 1. prvič zaprosili, da bi blagovolili sprejeti našo delegacijo za razgovor v čisto določenem predmetu, smo to željo naslovili na Vas osebno kot najvišjega predstavnika Zavezniške vojaške uprave. Na razlogih, ki so nas tedaj vodili v zahtevi za razgovor z Vami, se tudi danes po zadnjem dopisu, pisanem po Vašem naročilu, ni nič spremenilo. Zato nam je žal, da zastopnikom naše slovenske politične skupine ni dana možnost tolmačiti vrhovnemu predstavniku tukajšnje zaupniške uprave poglede in potrebe enega dela prebivalstva, ki je pod njegovo upravo. Z odličnim spoštovanjem Za tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Predsednik: FR. STOKA l. r. Stališče, ki ga je zavzel do sprejema delegacije Osvobodilne fronte conski poveljnik, je ne samo navadno diskriminacijsko ravnanje, kakršnih smo deležni vsak dan, ampak je hkrati tudi žaljivo. Takšno ravnanje ni žaljivo samo do predstavnikov tiste politične skupine, ki je edina nosila glavno težo krvavega boja za zmago zavezniške stvari na tržaških tleh in dala za to največ žrtev, temveč je žaljivo tudi za ves slovenski živelj. Glede diskriminacijskih in gornjemu rav.ianju podobnih dejanj sedanjega conskega predsednika, odkar je prevzel svojo dolž. nost v naši coni, pa bomo prihodnjič povedali nekaj več, da bi tudi ob tej priložnosti ponovno dokazali, kako krivična in neresnična je trditev, da sedanji conski poveljnik za razliko od zloglasnega generala Aireya vodi baje protiire-dentistično ali vsaj nevtralno politiko do vseh političnih in narodnostnih skupin prebivalstva, ki ga upravlja in za u-pravo odgovarja pred Organizacijo združenih narodov. Res je namreč ravno narobe. O tem najbolje priča gornja korespondenca. ZVEZHA LJUDSKA SKUPŠČINA JE PO POROČILU K. POPOVIČA ODOBRILA SKLENITEV BALKANSKE ZVEZE Hapad na eno od treh balkanskih držav bo veljal tudi kot napad na ostali dve To bo glavno načelo skupne pomoči v primeru napada, je poudaril Koča Popovič in dodal: Italijanske negativne reakcije na sklenitev zveze nismo mogli upoštevati BEOGRAD. 11. — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit je danes prispel v Beograd na običajno poročanje državnemu tajništvu za zunanje zadeve. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. Odbor za zunanje zadeve Izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine je na današnji seji sklenil zaprositi državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča, naj poda poročilo o potovanju predsednika Tita v Grčijo in o ustanovitvi balkanske zveze. Odbor se je na seji dotaknil tudi vprašanja balkanske posvetovalne skupščine, za katero ie dala pobudo Grčija. Odbor je poudaril, da Zvezni izvršni svet m jugoslovanska javnost pozdravljata to grško pobudo. Predsednik zunanjepolitičnega odbora Vlada Popovič je poudaril, da bi bilo dobro, da zvezna skupščina aktivno načne to vprašanje. Po njegovem mnenju bi bilo treba že na sedanjem zasedanju skupščine dati predloge za ustanovitev komisije ljudskih poslancev, ki bi delali na vzpostavitvi trojne balkanske posvetovalne skupščine. nja predsednika republike maršala Tita v Grčijo. Koča Popovič je izjavil, da ima zveza. ki jo pripravljajo Jugoslavija. Grčija in Turčija, izključno obrambni značaj in da ni usmerjena proti nikomur razen proti morebitnemu napadalcu. Zaradi vseh teh razlogov ne more biti zveza orodje tujine, kot to skušajo prikazati v delu inozemskega tiska, marveč je zaveznik vseh narodov, ki hočejo delati za utrjevanje miru in se upreti napadu. • Koča Popovič je nato dejal, da sodelovanje in prija-teljstvo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo odgovarja bistvenim in trajnim interesom treh držav oziroma njihovih narodov. Zato ne gre za začasen dogovor in aražma, temveč za trajno politiko, zasnovano na trajnih skupnih interesih. To je prišlo .najbolj do izraza v sklepu o ustanovitvi trojne posvetovalne skupščine. Čeprav je zadnje čase prišlo Državni tajnik za zunanje Ido nekega popuščanja med-zadeve Koča Popovič je na da- narodne napetosti, je nadalje-našnji popoldanski seji podal val Popovič, se to popuščanje poročilo o rezultatih potova- I še danes ni stabiliziralo. Po Azijska konferenca v na nevarni mrtvi Ženevi točki Tudi ua včerajšnji seji o Koreji je Eden omenjal možnost neuspeha konference - Ugibanja in komentarji po hodnikih „Palače narodov" Meuon nadaljuje razgovore - Padec Kanielove vlade bi rešil konferenco? vsem svetu, zlasti pa še v Evropi, je vrsta pomembnih nerešenih vprašanj, zaradi ka-ter lahko pride do nove zaostritve. V takih pogojih predstavljajo Jugoslavija. Grčija in Turčija s svojo odločnostjo, da branijo svojo neodvisnost in mir v tem delu sveta, takšno moč in takšen činitelj miru in varnosti, da se njihov pozitivni vpliv odraža celo izven njihovega geografskega prostora. Zveza med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo je močan prispevek k konstruktivnim in postopnim naporom, da bi evropski narodi premagali medsebojna nesoglasja, ki so jih podedovali iz preteklosti, in bi se med seboj zbližali, To je edina pot, ki vodi k utrjevanju miru v Evropi. Popovič i® nato poudaril, da se lahko iz trojnega sodelova- TRST počeno mi je, da odgovo-na Vaš dopis z dne 21. tala 1954. |t0-.a žalost nisem utegnil iz-t«, Vaš predlog gosp. ge-u Wintertonu, ker Je y"ttno odsoten. |,t*s®kakor mislim, da so po-„.Cr>i nazori raznih strank v ,,c°ni zadostno znani. Vam zdi vredno na-IL/1*' pismeno vlogo, bom 'ta za t0’ da bo ista 'zro' a generalu čim se vrne-2 odličnim spoštovanjem I CHAPMAN 1. r. 'Mavni štabni častnik ! ff # # "Š | Op *o odgovor je vodstvo i«, 0(f9ot;orilo s sledečim pi-| a°m; n Trst, 15. maja 1954 °EPod T- J. W. VVINTERTON Eeneralni major Poveljniu cone Ha T*ST naš dopis od 21. aprila »hiv katerem smo Vas pro-j« ,*a sprejem naše delegarl-bi Vam obrazložila med or„“1Tn stališče naše politične n^acije tudi do gospodar-tO(j ;n socialnih prilik lega Hjih 0cja ter gledanje iste na reaevanje, smo prejeli hn t. m. odgovor pudpi-°d gospoda polkovnika IjiuPasna, ki nas ne zadovc,-. >ned drugim tudi zato, kiit Je bila vloga, čeprav je t* ha Vas naslovljena, rešeti, .Vaši odsotnosti in kakor h kaže brez Vaše vednosti. iC^oljujemo si nadalje u-Ijjtjitev, da je tudi utenu-'Utaj s katero se odklanja ipr '*hi naše delegacije, v na-hL.Jh z dosedanjo prakso do Jhjih političnih skupin has preseneča, ker je pred- '•ca G),vObodilna fronta po-h(jna' da tolmači najvišjim Vznikom oblasti stališče vih v'*1 Slovencev do njiho-£aZlvJ)enjskih problemov. »as rac'i tega, gospod general. ^.Rhhovno prosimo, da nam l»li °hite, kdaj bi lahko spre-Jtašo delegacijo. S odličn im spoštovanjem fa tajništvo Osvodilne .r°hte slovenskega naro-*a Tržaško ozemlje “odpisana: predsednik in tajnik) |j| |j( ijc štabni častnik ZVU ' Ghopnian je na to pismo VVintertonu namesto Poslal sledeči dopis. ijSii vojaškega guvernerja b0tjKk°-ameriske cone Svo-h*ga tržaškega ozemlja St. 28. maja 1954 0-'. A MG/FTT/PL/333/1283 >od £*anc STOKA, jffhsednik Slov. Osvobo-5'he fronte, Ruggero Manna 29, Si ^oštovanj gospod, TRST Nog***! Winterton mj je dal JV’ haj odgovorim na Vaše v«b>* dne 15- maia in Vam • da bo rade volje takoj ŽENEVA. 11. — Po treh plenarnih sejah o indokitajskem vprašanju je bila danes na ženevski konferenci na vrsti plenarna seja o Koreji. Tudi današnja seja ni pregnala občutka, da je konferenca zašla na nevarno mrtvo točko, ki jo pa deloma povzroča tudi negotovost. kaj bo s francosko vlado. Vendar so se glasovi o možnosti neuspeha konference zadnje dni pomnožili in o tem je dva dni po vrsti govoril tudi Eden. Na drugi strani poročajo iz Seula, da je Singman P.i ponovil grožnjo, da bo odpoklical svojo delegacijo iz Ženeve, vendar ni navedel nobenega datuma. Vsekakor pa za jutri ni določena nobena seja in tudi za kasneje še ni znano, kdaj bodo prihodnje seje o Indokini oziroma o Koreji. Na današnji seji — ki ji je predsedoval Eden — je kanadski delegat Chester Ron-ning izjavil, da Molotovov; predlogi o Koreji po njegovem ne vsebujejo nobene osnove za sporazum. Molotovovi predlogi. je dejal, naštevajo splošna načela, kot ustanovitev neodvisne in združene Koreje in umik tujih čet. Toda glede teh načel so se vsi strinjali še pred začetkom ženevske konference. «Bolje je pogledati dejstvom v obraz, je dejal Ronning. kot da bi se slepili z nevarnimi upi in prepričevali svet, da obstaja sporazum, ko sporazuma nikjer m». Kanadski delegat je v svo- FOSTER DULLES 0 POGOJIH intervencije ZDA v Indokini Ameriški državni tainik pravi, da bi v primeru kitajskega «odkritega napada» ZDA takoj reagirale ne glede na maenje svojih zaveznikov, v sedanjem položaju pa bi bila potrebna «skupna akr.ijas> - Kritike na francoski račun prikazal razvoj dogodkov, ki nemih letih nriisol i n' 1 LOS ANGELES, 11. — Ameriški državni tajnik John Fo-ster Dulles je danes izjavil, da bodo ZDA «tako.i reagirale na vsakršen odkrit napad« Kitajske v Indokini ali drugod- Do te ameriške reakci-je _ je dejal Dulles — bi prišlo neodvisno od zadržanja zahodnih zaveznikov. Dulles je nadalje ponovil pogoje, v katerih bi bila mogoča' ameriška intervencija v Indokin’ v sedanjem položaju, ko «še ni prišlo do odkritega kitajskega napada«. Ti pogoji bi po Dullesu obsegali poziv s strani ((priznanih oblasti« v indokini. jasno priznanje popolne neodvisnosti Vietnama, Laosa in Kambodže, podporo Združenih narodov. sodelovanje ostalih juž-noazijskih držav in zagotovilo, da se Francija ne bo umaknila iz bitke «do dokončne zmage«. Ce bi pa prišlo do ((odkritega napada«, je pojasnil Dulles. bi bile ZDA ((prisiljene zavrniti grožnjo ' proti varnosti ZDA in njihovih zaveznikov«. V tem primeru bi ZDA seveda zaprosile za podporo OZN in bi se posvetovale z zavezniki, «vendar ne bi mogle takoj spočetka izogniti onim dokončnim sklepom, ki se tičejo njihove varnosti in lastne obrambe«. Dulles je nato ponovil, kar je povedal že Eisenhower lansko leto, namreč, da je napad na Koreji in v Južni Aziji ((grožnja proti svobodnim narodom« in da je proti tej grožnji potrebna «enotna akcija«. ((Toda Francija je nasprotna — je nadaljeval Dulles — temu, kar imenuje ((internacionalizacija vojne«, in se rajši otepa z državljansko vojno in vstajo«. Nato je Dulles na kratko so po osmih letih pripeljali do sedanjega stadija mdoki-tajske vojne in dejal, da je v marcu, ko se je začelo obleganje Dien Bien Fuja, ooi o-vil predlog predsednika Ei-senhoiverja. naj se določijo pogoji, ki bi omogočili enotno akcijo v Indokini. Dodal je. da .ie zaradi tega potoval v Evropo in da se mu je zdelo, da je o tem dosegel sporazum, «toda ko bi bilo treba ta sporazum spremeniti v stvarnost, so se nekateri umaknili, ker se jim je zdelo, da je treba z vsakršnim korakom za skupno o-brambo čakati, dokler ne bodo znani rezultati ženevske konference«. Ce bi se pokazalo. da je bila ženevska konferenca zaman in ce bi Kitajci odkrito napadli, bi se ZDA postavile napadu po robu «z vsemi silami«, tudi če bi se ostali zavezniki izmaknili. Nato je državni tajnik zatrdil, da so se po Eisenhower-jevem pozivu k sskupni akciji« bremena kolektivne obrambe povečala. Dodal je, da je vzhodni blok v Ženevi začel z zavlačevalno taktiko, medtem pa okrepil borbo v Indokini. »Francoske sile so se znašle pred močno sovražno silo, za hrbtom pa jih preganja politična negotovost«, je dejal Dulles in nato izjavil, da je »bodočnost v veliki meri odvisna od sklepov, ki bodo sprejeti v Parizu, Londonu in Ženevi. Dulles je ob zaključku dejal da so popolnoma ne-osnovane govorice, ki se širijo v tujini, da želijo ZDA splošno vojno s Kitajsko-Vendar pa ZDA. je dejal. «ne bodo kupile miru s kapitulacijo pred komunisti«, jem govoru nadalje dejal, da bi morala biti vsaka rešitev korejskega vprašanja v skladu z načeli OZN in da bi v primeru neuspeha ženevske konference Združeni narodi morali nadaljevati napore za združitev Koreje v demokraciji in neodvisnosti. Pred Ronningom je govoril kitajski ministrski predsednik Čuenlaj, ki je podpiral Molo-tovove predloge od 5. junija (svobodne volitve pol leta po sporazumu, ustanovitev vseko-rejske komisije, umik vseh tujih čet pred volitvami, mednarodna nadzorstvena komisija, jamstva proti morebitnim kršitvam sporazuma). Nato se je predvsem ustavil ob vprašanju vsekorejske komisije in dejal, da je to kljub nasprotnemu mnenju Bedella Smitha edino sredstvo, da se doseže sporazum med nasprotujočimi si stališči. Ob koncu seje je govoril angleški zunanji minister E-den, ki je podobno kot na včerajšnji seji o Indokini poudaril, da je treba ugotoviti, ali je sploh možnost za sporazum o korejskem vprašanju. Eden. ki je tako že vdrugič v dveh dneh opozoril na možnost neuspeha konference, je dejal, da bi bilo treba priznati, da konferenca ni dosegla gvojega namena, če ni mogoče najti nobenega sredstva za odstranitev nesoglasij glede dveh glavnih vprašanj: avtoriteta QZn in svobodne volitve. Ce bi bilo tako, bi bilo treba poročati Združenim narodom in pustiti, da se kasneje ponovno poskuša doseči rešitev, medtem ko bi premirje ostalo v veljavi. Eden je dejal, da britanska delegacija odločno vztraja pri teh dveh načelih; pri avtoriteti OZN in načelu svobodnih volitev, in da po njenem mnenju brez teh načel ni mogoče rešiti korejskega vprašanja. V zvezi s tem je zavračal trditve, da konferenca nima nobenega opravka z Združenimi narodi, kajti »ni mogoče irdi-ti, da so Združeni narodi s tem, da so segli po orožju v izpolnjevanju svojih obveznosti in v obrambo proti napadu, zavrgli svoje prav;ce in dolžnosti kot vrhovna mednarodna organizacija«. Angleški zunanji minister je zavrnil tudi zamisel umika vseh tujih čet s Koreje pred volitvami in predlog o mešani korejski komisiji, v kateri bi, kot je dejal, ((komunistična severnokorejska manjšina« razpolagala s pravico veta. Na današnji seji je govoril tudi francoski zunanji minister Bidault, ki je v petih točkah povzel osnovna načela dosedanjih zahodnih predlogov. Belgijski zunanji minister Paul Henry Spaak pa je izjavil, da je del Molotovovih predlogov sprejemljiv, del pa ne. Dejal je, da je ustanovitev vsekorejske komisije nesprejemljiva, ker se obe Koreji po tako ogorčenih bojih ne bi mogli sporazumeti, medtem ko bi Združeni narodi med svojimi 60 člani lahko izbrali primerno mednarodno komisijo , ki bi pomagala obema Korejama. Ce ne bo mogoče ustanoviti podobne komisije, je dejal Spaak. je treba priznati, da se je konferenca ponesrečila. Nato je Spaak predložil resolucijo, ki predlaga, naj OZN imenuje nepristransko komisijo, ki bi uživala zaupanje obeh strani in ki bi pripravila in organizirala splošne in svobodne volitve v vsej Koreji. V krogih ženevske konference sodijo, da je konferenca prišla na nevarno točko, ki utegne biti uvod v neuspeh. Zlasti opozarjajo na včerajšnji in današnji nastop britanskega zunanjega ministra Ede-na, ki je doslej nastopal v vlogi posredovalca, ki pa je imel zdaj dva govora, o katerih sodijo, da sta najbolj odločna, kar jih je spregovoril kak zahodni predstavnik od začetka konference. Po hodnikih «Palače narodov« je že nastalo ugibanje, kdaj se bo konferenca končala, še te dni ali prihodnji te, den. Vendar prevladuje mne-nje, da_ tudi v tem primeru ne bi šlo za dejansko razbitje pogajanj, ki ga nihče noče. Rešilna bilka ob pravem času bi utegnil biti padec Danielove vlade v Franciji, ki se zdi v krogih konference zelo verjeten, Medvladje v Parizu bi po splošnem mnenju povzročilo prekinitev deia ženevske konference, prekinitev pa se zdi vsem boljša od razbitja, ker bi bilo mogoče do konca meseca ali kasneje konferenco še vedno obnoviti, čeprav bi to bilo neprijetno za Francijo, ki bi se znašla v slabšem položaju kot doslej. Medtem je Krišna Menon nadaljeval svoje razgovore in se sestal s številnimi delegati. Zaradi položaja, ki je nastal, je Menon odložil svoj odhod v London, ki je bil napovedan za jutri. Kitajski ministrski predsednik in zunanji minister Cuen-laj bo napravil jutri v Bernu prijateljski obisk pri švicarskem zveznem svetu in predsedniku Rubattelu. Francoski zunanji minister Bidault, ki je komaj danes zjutraj prišel iz Pariza v Ženevo, je zvečer spet odpotoval v Pariz, kjer bo jutri glasovanje o zaupnici Lanielovi vladi. Pred odhodom se je Bidault sestal z Bedellom Smithom in Edenom. Albansko zlato HAAG, 11. — Mednarodno sodisče v Haagu je danes sporočilo, da bo v torek objavilo razsodbo o sporu med Italijo in Veliko Britanijo v zvezi z albanskim zlatom, ki so ga zaplenili Nemci v drugi svetovni vojni. Velika Britanija zahteva zase to zlato (katerega vrednost se računa na več kot 800.000 šterlingov) kot delno plačilo zneska 843.000 šterlingov za odškodnino za izgubo dveh angleških rušilcev, ki sta leta 1946 zadela na albanske mine. Italija pa zahteva to zlato zase. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da je bila albanska narodna banka, kateri je bilo zlato zaplenjeno, ustanovljena z italijanskim kapitalom. Nobenih izjav o tržaškem vprašanju v Beogradu BEOGRAD, 11. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da po njegovem mnenju ni likvidiran nedavni incident na jugoslovan-sko-bolgarski meji, ko so bolgarski vojaki ranili nekega jugoslovanskega otroka, ki je pasel živino v bližini meje. Dejal je, da niso točne trditve, da je jugoslovanski otrok prešel mejo. Draškovič je označil ravnanje bolgarskih straž za nečloveško. Dalje je izjavil, da je madžarska vlada vrnila jugoslovahsko vojaško letalo in pilota, ki je moralo zaradi slabega vremena 4. junija pristati na madžarskem ozemlju. Na vprašanje o delu donavske komisije v Budimpešti je zastopnik državnega tajništva izrazil prepričanje o u-godnem izidu tega zasedanja glede na to, da razpravljajo o organizacijskih in tehničnih vprašanjih plovbe po Donavi, na katerih so zainteresirane vse obrežne države. Draškovič ni hotel komentirati pisanja inozemskega tiska v zadnjem času o reševanju tržaškega vprašanja. Poudaril, je, da bo jugoslovanska vlada še nadalje diskretna v tem pogledu. Na vprašanje, kaj je maršal Tito mislil, ko je po vrnitvi iz Grčije v Beograd napovedal nova potovanja, je Dra. škovič izjavil, da je normalno, da se obiski šefov držav vračajo, in da se lahko zato napravijo verjetne predpostavke. Na pripombo, ali naj to pomeni, da bo maršal Tito obiskal Adis Abebo, je zastopnik sekretariata za zunanje zadeve odgovoril; »Vsak logičen zaključek je upravičen«. S? J. KOCA POPOVIČ nja mnogi naučijo te, česar še vedno ne razumejo: sposobnost za odpor proti napadu gre vzporedno s stopnjo neodvisnosti države. Kolikor je neka država bolj neodvisna, toliko bolj je sposobna za odpor proti napadu in toliko bolj je aktivna v utrjevanju miru. Zato se mobilizacija vseh sil za mir lahko uspešno izvaja samo na osnovi priznanja popolne enakopravnosti velikih in malih m samo v duhu in okviru listine Združenih narodov. Za tem je Kcča Popovič o-menil. da so se v nekaterih zahodnih državah še pred sklepom o ustanovitvi zveze pojavili glasovi, da ni treba hiteti z ustanovitvijo balkanske zveze. Glavni razlog, ki so ga pri tem navajali, je bila italijanska reakcija, ki je zagovarjala domnevno potrebo, da se pred tem reši tržaško vpraša- nje. Mi nismo mogli sprejeti takšne argumentacije. Ce je točno, je poudaril Popovič, da balkanska zveza prispeva k splošni varnosti in miru v svetu — a to je točno — kakšen smisel ima upoštevati mišljenje tistih, ki so proti temu pozitivnemu aktu, in se ravnati po njih? Ali to ne predstavlja. čeprav ne namerno, podporo destruktivni politiki, ki je konec koncev škodljiva tudi za tiste, ki jo zagovarjajo. Na ta način se je popolnoma brez potrebe dramatiziralo vprašanje datuma podpisa in se je ustvaril lažni vtis, češ da se ne mudi. Balkanska zveza bo podpisana, je poudaril Koča Popovič, ko bodo končana vsa pripravljalna dela. Na koncu svojega poročila je Popovič omenil, da so izdelavo besedila balkanske zveze zaupali komisijam izvedencev treh držav, ki bo končala delo verjetno do 25. junija. Nato se bodo komisije skupno sestale v enem izmed treh glavnih mest zaradi izdelave besedila, ki ga bodo predložili trem zunanjim ministrom na sestanku v Beogradu v prvi polovici julija. Razumljivo je. je dodal Koča Popovič, da ni mogoče z absolutno gotovostjo trditi, da bodo priprave končane v predvidenem roku. Vsekakor pa ne bi morebitnost majhne zakasnive imeli za tragično, je poudaril Popovič in dodal, da so storili vse ukrepe, da bi se vse končalo v določenem roku. Eno najvažnejših vprašanj, ki jih bodo obravnavali, bo izdelava načel skupne pomoči v primeru napada, in sicer bo osnovno načelo, da bo napad na eno od treh držav veljal kot napad na ostali dve In vse to v okviru že sprejete skupne ocenitve, da se vsaj glede Evrope izključi možnost izolirane lokalne vojne. Koča Popovič je dodal, da vse te momente navaja samo zaradi tega, ker so se v inozemstvu že pojavili glasovi o težavah, ki bodo nastale s podpisom trojne zveze za druge države, ki imajo medsebojne obveznosti z Grčijo in Turčijo. Po mojem mnenju. je izjavil Koča Popovič, bi se tu lahko govorilo samo o političnih težavah in to kot rezultat bodisi nerealne ocenitve položaja, bodisi destruktivne politike. S tem da so Jugoslavija. Grčija in Turčija sprejele sklep o ustanovitvi zveze, pomeni, da ne obstajajo niti pravne težave, ki bi izhajale iz njihovih prejšnjih obveznosti. To je vprašanje, kt ga bodo samg rešile. »Zgodovinski sklep o uresničenju balkanske zveze, je dejal Popovič, je izpopolnjen s sprejetjem predloga maršala Papagosa o ustanovitvi posvetovalne skupščine. Na ta način bo razen že ustanovljenega sekretariata obstajalo široko skupno telo. v katerem bosta prišla do izraza aktivnost in iniciativa neposredno izvoljenih zastopnikov narodov treh balkanskih držav. A takšna oblika sodelovanja na o-snovi skupnih interesov bo odprla nove perspektive v razvoju odnosov med Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo«, je zaključil Koča Popovič. Na predlog skupine 15 ljudskih poslancev je ljudska skupščina nato sprejela resolucijo, ki odobrava poročilo Koče Popoviča o predsednikovem potovanju v zavezniško Grčijo ter pozdravlja in sprejema skupne sklepe, da se trojni sporazum dopolni s sklenitvijo formalne zveze in da zvezo vzpostavi svet zunanjih ministrov. Skupščina je tudi z zadovoljstvom odobrila ustanovitev trojne posvetovalne skupščine. Dvig ravni proizvodnje Poročilo o izpolnitvi družbenega načrta v prvih treh mesecih Zvezna ljudska skupščina v va Beogradu je danes nadaljevala s svojim delom. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovig je podal poročilo o splošnem zakonu o univerzah. Na ločenih sejah obeh domov so nato sprejeli osnovni zakon o zaščiti živine pred nalezljivimi boleznimi, zakon o prometu in prodaji semenskega blaga, osnovni zakon o zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci ter zakon o prometu z zemljišči in zgradbami. Med najvažnejšimi zakoni je vsekakor zakon o prometu z zemljišči in zgradbami, ki temelji na načelu, da se zemljišče, ki je družbena last, ne more prodajati, medtem ko se zemljišče, ki je privatna last, lahko prosto isto tudi zgradbami. Qb koncu današnje seje o-beh domov Zvezne ljudske skupščine je govoril tudi član Zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič, ki je podal poročilo o izpolnitvi zveznega družbenega plana v prvem letošnjem tromesečju. Poudaril je, da je jugoslovansko gospodarstvo doseglo letos boljše rezultate kot v istem razdobju lani kljub vremenskim nepri-likam in drugim težavam, ki so v znatni meri ovirale proizvodnjo in promet. To govori o moči in vitalnosti našega gospodarstva, ki izhaja iz novih socialističnih in družbenih odnosov. Osman Karabegovič je to povečano gospodarsko aktivnost pojasnil z naslednjimi utemeljitvami; v prodaja in kupuje brez vsakih | prvem četrtletju letos se le pravnih ovir. Zakon predvide-1 raven proizvodnje dvignila ža Danes pade odločitev o usodi Lanielove vlade Prevladuje mnenje, da se bo vlada težko rešila - Opozorilo ljudskih republikancev proti povzročitvi krize ■ Laniel naj bi ne odstopil, razen če ne bo poražen z ustavno večino za promet z 9 odst. Predvsem je narasti* proizvodnja olja, nafte, kovm, elektroindustrije ter kemične, prehrambene in tekstilne industrije. V štirih mesecih v primeri z lanskim letom pa se je proizvodnja dvignila za 12 odst., samo v aprilu za 18 odst. v primerjavi z lanskim letom. Število zaposlenih se ie v prvem četrtletju v primerjavi z lanskim letom povečalo za 47.000 oseb. Izvoz v prvem četrtletju letos se je v primeri z lanskim letom povečal za okrog 20 odst., in sicer je znašal 15 milijard 521 milijonov din, lani v istem razdobju pa 12 milijard din. Po podatkih Narodne banke se je promet v trgovini na drobno v prvem tromesečju letos povečal za 13 odst. Naslednji del svojega govora je Karabegovič posvetil jugoslovanski plačilni bilanci. Ko je prikazoval težave v tej zvezi, je dejal, da je treba upoštevati dejstvo, da gre velik: del narodnega dohodka za obrambo. «S tem pa dajemo velijc prispevek krepitvi miru in varnosti v tem delu svetar, je dejal Karabegovič. «Zr>atni del težav v plačilni bilanci pa smo ublažili z gospodarsko pomočjo, ki smo jo prejeli od ZDA, Velike Britanije in Francije. Gospodarska pomoč ham je posebno pomagala pri u-spešni zagotovitvi surovin in hrane posebno takrat, ko smo se morali boriti z resnimi posledicami dveh sušnih let«. PARIZ, U. — Franciji grozi nevarnost nove vladne krize, devetnajste po vojni. Odločitev bo padla jutri zjutraj ob 9.30, ko bo skupščina glasovala o zaupnici vladi, in to že tretjič v manj ko petih tednih. Prevladuje mnenje da ima Laniel zelo malo možnosti, da prebrodi nevarnost krize. Tudi jutranji tisk piše v tem smislu. «Aurore» piše, da se je kriza dejansko že začela. ((Combat« pa pravi, da se je krizi težko izgoniti. Za primer Lanielovega padca se že omenjajo njegovi morebitni nasledniki. Med temi so finančni minister Edgar Faure, radikal Pierre Mendes-France, neodvisni Jacquinot in v nekaterih krogih zunanji minister Bidault. Protivladni poslanci so odločeni naprativi konec z La-nielom. zlasti pa z zunanjim ministrom Bidaultom in o-brambnim ministrom Pleve-nom. Toda Laniel se nenehno trudi, da najde vsaj kakih trideset glasov, ki so mu potrebni, da ostane na oblasti. Na pomoč so mu priskočili tudi ljudski republikanci (MRP). ki so uradno objavili izjavo, v kateri sporočajo, da bodo zahtevali razpustitev skupščine, če bo Laniel poražen pri jutrišnjem glasovanju. Stranka opozarja tudi, da ne bo šla v nobeno bodočo vlado, ki bi spremenila ali preobrnila sedanjo francosko «evropeistično» zunanjo politiko. Brez podpore 88 demo-kristjanskih (MRP) poslancev, bi bilo v sedanjem položaju nemogoče dobiti v skupščini večino. Na ta način je demo-kristjanska stranka opomnila zlasti goliste in radikale, ki upajo, da bodo jutri vrgli La-niela in ga nadomestili z drugim vladnim predsednikom. Laniel je sedaj pred sledečimi tremi možnostmi: 1. Zmaga s 314 ali več glasovi, ki bi mu omogočila, da ostane na obla* sti več časa z isto politiko. 2. Lahko bi bil poražen, .toda z manj kakor 314 glasovi (absolutna večina). V tem primeru bi lahko odstopil ali pa ne, čeprav se ni nikoli dogodilo, da bi kdaj kak vladni predsednik ostal na oblasti z večino proti sebi. 3. Lahko bi bil poražen z vefc ko 314 glasovi. Tedaj bo moral na podlagi u-stave odstopiti in skupščina se v tem primeru lahko razpusti z razpisom novih volitev. To se je do sedaj zgodilo samo enkrat, in sicer 16. ma. ja 1877. Radikali so se sestali na posvetovanje takoj potem, ko je bila objavljena izjava MRP. Nekateri poslanci te skupine bi bili baje tudi pripravljeni ne glasovati proti Lanielu, zato da se izognejo njegovemu porazu z več kakor 314 glasovi, ker bi moral Laniel v tem primeru obvezno odstopiti. Golisti pa ne bodo zavzevaii nobenega stališča do jutri zjutraj, toda zdi se, da mislijo nadaljevati z opozicijo proti vladi. Predsednik republike Renč Coty, ki je pred prvo krizo med svojim predsedovanjem, se neutrudno posvetuje z raznimi političnimi voditelji, da bi preprečil padec vlade. V njegovem uradu so se danes zglasili Herriot za radikale, general Koenig in Jacques Chaban - Delmas za goliste. Govori se. da bi predsednik lahko tudi zavrnil Lanielovo ostavko, če bi bil ta poražen z nepreveliko večino. Med Lanielovimi pristaši pa se že sedaj vodi kampanja, da bi ga pregovorili, naj bi poskusil ostati na oblasti, tudi če bi v skupščini dobil nezaupnico. Kakor rečeno, je vlada po ustavi primorana odstopiti, samo če je poražena, ne z relativno večino pač pa z absolutno večino od 627 poslancev v skupščini Saragatova zmaga na kongresu PSDI RIM, 11. — Na kongresu ESDI so danes zvečer prešteli glasove za novi glavni odbor. Dosedanje vodstvo stranke je dobilo 71 odst. glasov, ki predstavljajo 188.492 članov, levica pa 21 odst. glasov ali 64 671 članov. Belih glasovnih je' bilo 8 odst., kar odgovarja 24.668 zastopanih članov. Bele glasovnice pripadajo desnici, ki se je sicer izrekla za politiko vodstva stranke, , Pa. n'. Podložila lastne resolucije in se je vzdržala glasovanja. . Jutri bodo znana imena 21 elanov novega glavnega odbo-ra, pa tudi število glasov, ki .uh je dobilo 5 postavljenih list WASHINGTON, 11. — Predstavniška zbornica je danes odobrila načrt zakona, ki podaljšuje za eno leto oblast ameriškega predsednika, da sklepa vzajemne trgovinske dogovore s tujino. ii indokiialsla vrtnin NOVI DELHI, 11. — Av- stralski zunanji minister Robert Casey. ki baje nosi s seboj nov načrt za rešitev in-dokitajskega vprašanja, se je na poti iz Avstralije v Ženevo ustavil v Novem Delhiju in imel tam dolg razgovor z Nehrujem. Po razgovoru sta tako Casey kot Nehru izjavila. da sta ugotovila enakost mnenj «glede mnogih točk«. Na vprašanje novinarjev, a-li so njegovi razgovori z Nehrujem približali rešitev indokitajskega vprašanja, je Casey dejal: «Ce moram odgovoriti z da ali ne, potem odgovarjam: «da». Dejal je tudi, da bodo Vietnam, Laos in Kambodža v kratkem ((deležne popolne neodvisnosti« in da to ((jemlje Vietminhu vsakršen razlog za nadaljevanje vojne«. Na vprašanje o vladni krizi v Franciji je Casey dejal, da ima lahko znatne posledice za svetovna vprašanja, da pa sodi, da bi se ženevska konferenca morala nadaljevati. tudi če francoska vlada na njej ne bi bila pred. stavljana. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 12. junija 1954 8FOH1KNKI DNEVI Na današnji dan so leta 1943 sile NOV in POJ prebile nemški obroč v V. ofenzivi ter prešle oesto Poč a - Kalinovik. DANES, sobota 12. Ivan, Zorica ^ Sonce vzide ob 4.15 in zatone oo 19.54. Dolžina dneva 15.39 Luna vzid/e ob 16.20 in zatone ob JUTRI, nedelja 13. junija Anton, Zlatana PET DNI PRED OTVORITVIJO TRŽAŠKEGA VELESEJMA 2000 slovenskih velesejemshih brošur hi niso bile razdeljene med prebivalstvo (ii/ozni kontingenti še niso določeni - Živahno delo na velesejem-skem prostoru - Gradbena dela v jugoslovanskem paviljonu končana Le še pet dni manjka do slavnostne otvoritve 0. mednarodnega tržaškega velesejma in ministrstvo v Rimu še vedno ni odobrilo kontingentov za uvoz na velesejem. V našem listu smo tako ravnanje obsodili že v več člankih in poudarili, da imamo opravka z načrtnim zavlačevanjem u-smerjenim proti koristim velesejma in tržaškega gospodarstva na sploh. Uvozni kontingenti namreč predstavljajo ne-kafc okvir, koliko in kakšno blago bodo lahko tuji razstavljavci izvozili izven običajnih uvoznih dovoljenj v okviru velesejma, Tuji razstaljavcj so zato v resnih težavah, saj še vedno ne vedo, kaj bodo lahko na velesejmu prodali. Uprava velesejma je letos prvič natisnila propagandno brošuro tudi v slovenščini. Brošura, ki ima 8 strani in prilogo natisnjeno na tankem papirju, je zelo lepo izdelana m v dobri slovenščini opisuje velesejem, njegov pomen ter prikazuje s pomočjo večjega števila sli]g tudi glavne značilnosti, razporeditev blaga in udeležbo. V uvodni besedi omenjene propagandne brošure čitamo med drugim tudi sledeče; «Trst želi služiti vsem narodom pri izmenjavi blaga in izdelkov, ker njegov obstoj, ki sloni na tradicionalni resnosti in delavnosti njegovih poslovnih ljudi, tehnikov, uradništva, delavstva in pomorščakov, izrecno narekuje, da mesto vrši posredovalno nalogo». Lepo načelo, s katerim se lahko vsi strinjamo! Toda zdi se, da tudi letos uprava velesejma ne bo upoštevala dobrega dela tržaškega prebivalstva. Za omenjeno brošuro smo namreč zvedeli slučajno od neke jugoslovanske tvrdke, ker je uprava menda natisnila okrog 200Q izvodov brošure, a ni niti ene razpečala v Trstu. Kaj se uprava velesejma res boji priznati, da obstajajo v Trstu tudi Slovenci in izdati REŠEVANJE STANOVANJSKE KRIZE V TRSTU ŠE 397 LJUDSKIH STANOVANJ v kratkem pripravljenih za dodelitev Težave pri dodeljevanju spričo deset tisoč potrebnih družin - Kdaj bodo na vrsti zaradi burje prizadete družine Zavod za ljudske hiše bo imel v kratkem na razpolago 397 novih stanovanj, ki jih bo pristojna komisija razdelila po običajni ocenitvi po točkah. Ob vsakem dodeljevanju novih stanovanj nastane veliko vprašanje: komu dati stanovanje. ko je vendar znano in ugotovljeno, da je v Trstu več tisoč družin, ki nujno potrebujejo stanovanje? Do sedaj jih je komisija skušala dodeliti najbolj potrebnim družinam kar nam tudi dokazuje dejstvo, da so bila skoraj vsa dodeljena stanovanja sodno potrjena, kljub številnim pritožbam oseb, kj so se čutile prizadete. Sicer pa je treba priznati, da dodelitev tako nizkega števila stanovanj na tako ogromno število potrebnih družin ni lahka stvar in da je pričakovati, da bo tudi pri tej dodelitvi mnogo, družin vložilo pritožbo na sodišču. Danes pa ne gre samo za družine ki že leta in leta čakajo na stanovanje. Nastalo je tudi vprašanje družin, katere je v zimskih mesecih prizadela močna burja in katere so ostale brez stanovanj. Te družine, katerih je 248 je občinska uprava začasno strpala v razne skupne prostore. Samo nekatere med njimi lahko računajo, da se bodo po popravilu stavb vrnile v stara stanovanja večina pa lahko računa le na stanovanja zavoda za ljudske hiše. Zato so te družine upale, da bodo že pri tej dodelitvi prišle na vrsto. Toda komisija za dodelitev stanovanj je odločila, da pridejo od omenjenih družin v poštev samo tiste, ki so bile že prej na spisku in ki jim je bilo priznano, da so že prej živele v takšnih stanovanjskih pogojih, ki ne odgovarjajo človeškim potrebam. Zato bo zelo malo število po burji prizadetih družin dobilo stanovanje. Po drugi strani pa ni moč zahtevati od komisije za dodeljevanje stanovanj, da da prednost družinam prizadetim od neurja, ker so še drugi tisoči družin, ki čakajo že leta in leta na stanovanje in živijo že po mnogo let v skupnih stanovanjskih prostor rih. Zato je treba priznati, in tega bi se morale predvsem zavedati tudi državne oblasti, ki odločajo o dodelitvi denarnih sredstev za zidanje ljudskih stanovanj, da je sedanja stanovajska kriza obupna in da ni videti za sedaj res nobene rešitve. Dosedanja in sedanja sredstva za zidanje ljudskih stanovanj so bila in so še vedno prenizka, če pomislimo, da se za zidanje stanovanj ezulov troši na stotine in stotine milijonov. Pomagajmo poplavljencem! tudi za to eno samo skromno propagandno brošuro? Taka bojazen nikakor ne more prispevati ustvaritvi pogojev zato. da lahko mesto čim laže vrši svojo posredovalno funkcijo med zaledjem in prekomorskimi deželami. Na velesejemskem prostoru je v zadnjih dneh vedno bolj Živahno in se ureditev paviljonov po mnenju uprave letos zelo dobro odvija. Prisotne so že nekaj dni vse večje družbe, ki pripravljajo obsežnejše razstave, medtem ko počasi prihajajo tudi manjši razstavljavci, katerim se zaradi omejenega razstavnega prostora ne mudi preveč in lahko napravijo svoj paviljon tudi v enem samem dnevu. Jugoslovanski paviljon je, kar se gradbenih del tiče, popolnoma končan in bodo danes pričeli s svojim delom aranžerji, ki bodo na že pripravljene police razstavili blago. Rastavno blago je tudi že prispelo in ga bodo razlagali danes. Gradbeni del paviljona je bil končan mnogo pred predvidenim rokom, zakar gre zasluga arh. Horvatu od «Eks-port-Projekt Ljubljana«, kot tudi viškim mizarjem iz tamkajšnje mizarske zadruge. Danes pa pride tudi arhitekt, ki je že lani urejeval jugoslovanski paviljon na III. mednarodni razstavi lesa in takrat dosegel izredno dober uspeh. Z delom v tem paviljonu bodo tako sedaj pričeli. Otvoritev velesejma bo v sredo 16. t. m. z običajnim svečanim programom, govori in obiskom predstavnikov oblasti, pozneje pa tudi za občinstvo. Podobno kot lani, je uprava tudi letos zbrala številne nagrade za obiskovalce. Vsak večer bodo namreč žrebali vstopnice in bodo trije srečni imetniki prejeli lepe nagrade. Na dan otvoritve bodo tako izžrebali: radijski aparat «Super Niceltta« dar družbe «Imca radio«, aparat za pletenje «Mintrex», dar «Lonofix» in zabojček likerjev «Stock». Naslednji dan pa bodo izžrebali; «Vespo» modela «U» dar podjetja «Piaggio», sesalnik prahu dar «Forletto» in fotografski parat «Rondine» dar družbe «Eerrania», Zvedeli smo, da je tudi druga skupina tržaških gospodarstvenikov, ki se je včeraj vrnila iz Slovenije, nabrala večjo vsoto denarja za hudo prizadete prebivalce Štajerske, še posebno Celja in •okolice, kjer so katastrofalne poplave napravile neprecenljivo škodo ter zahtevale 29 smrtnih žrtev. Tudi v Trstu se akcija uspešno nadaljuje, saj smo včeraj prejeli skupno 108.200 lir prispevkov. Prispevali so: Izvršni odbor OF 25.000, Ivan Zega 500, Stanko Bole 1000, Karel Pečarič 500, Ivan Ribarič 25.000, Elizabeta Križmančič 500, Antonija Hlača 1000, družina Sancin 600, Elizabeta Sancin 500, Marija Sancin 100, Slavko Brajnik 2000, Ante Lavrenčič 1000, A. d.d. 50.000, družina Kravos 500 lir. Skupno doslej 208.300 lir. Prispevki se lahko oddajajo: na uredništvu našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, na upravi v Ul. sv. Frančiška 20/111., na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 in na sedežu Zveze prosvetnih delavcev v Ul. Roma 15. Prispevke za poplavljence sprejema tudi odbor OF Skedenj, in sicer na sedežu v Skedenjski ulici 124 med 18. in 20. uro. OB PETDESETLETNICI SLAVNOSTNI JUBILEJNI ZBOR Slovenskega planinskega društva Predsednik Planinske zveze Slovenije izročil tržaškemu društvu lep prapor Reterat tov. Jelinčiča o vlogi in delovanju društva - Prihod delegatov iz Koroške Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani slavnostni jubilejni zbor slovenskega planinskega društva v proslavo njegove šjti Slovenci že pred 50 leti 50-letnice. Prisostvovali so mu ustanovili to društvo in gojili planinstvo. Trst je obmorsko mesto, ima pa bogato planin- kulturni ataše pri gospodarski delegaciji FLRJ tov. Drago Sega, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Fedor. Košir, delegat Planinskega društva matica Ljubljana, zastopnik Zavoda za raziskovanje Krasa, zastopnik Planinskega društva iz Kopra in še nekaj delegatov iz Slovenije ter veliko število članov in prijateljev društva, med katerimi je bil tudi tov. Ivan Bandel odbornik društva že iz leta 1906. Po pozdravnem nagovoru tov. prof. Jelinčiča je spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je prinesel tržaškim slovenskim planiu-cem tovariške pozdrave planincev Slovenije in čestital društvu ob 50 letu njegovega obstoja in plodnega delovanja. Tov. dr. Košir je poudaril. da je bilo zelo važno in narodno koristno da so trža- SES1ANHI LEM RA ZA GOSPODARSRl RAZVOJ Stavka delavcev podjetja Esso Standard Preložena razprava proti Tranquilliju Razprava proti Vittoriju Tranquilliju, odgovornemu U-redniku «Giornale di Trieste«, katerega je tov. Franc Štoka tožil zaradi obrekovanja, je bila zaradi bolezni obtoženca preložena na 25. t. m. Sindikat petrolejskih delavcev ES je napovedal skupno s sindikati petrolejskih delavcev v Italiji 24-urno stavko v tukajšnji podružnici skupine petrolejskih čistilnic Esso-Standard. Delavci tega podjetja so se dvakrat sestali na skupščini in razpravljali o stavki. Delavci zahtevajo obnovitev delovne pogodbe in njeno izboljšanje na podlagi zahtev, ki so jih postavile notranje komisije. Hkrati zahtevajo tudi 15.000 lir predujma na račun bodočih mezdnih poviškov ter da se podjetje obveže, da ne bo krčilo proizvodnje in odpuščalo delavcev. Končno zahtevajo tudi sklenitev sporazuma glede zdravju škodljivih del in kot vsi ostali industrijski delavci popolno poenotenje plač in mezo TEMA PRVEGA PREDAVANJA: Produktivnost in privatna pobuda Napraviti čim več s sredstvi, hi so na razpolago - Nasprotujoča si mnenja dishutantov IZPRED KAZENSKEGA SODISCA OBSOJENA PO 28 MESECEV ZAPORA zaradi poskusne tatvine v zlatarno Zlikovca sta letos februarja vdrla v trgovino s starinami, prebila zid in že načela železno blagajno v zlatarni - Prihod starinarja preprečil njuno delo 21. februarja letos je hotel lastnik antikvarične trgovine v Ul. Malcanton Gueifo An-novi nekaj minut po poldnevu vstopiti v svoj lokal, toda čim je potegnil ključe iz žepa, je opazil, da je že nekdo pred njim odprl vrata, po vsej verjetnosti s ponarejenimi ključi. Mož je vseeno vstopil in že bežen pogled po trgovini mu je zadostoval, da je opazil, da se tatovi njegovih starinskih stvari niso dotaknili. Ko pa je natančneje pogledal, mu je pogled obstal na precejšnji luknji, ki je zevala v kotu. Sklonil se je in pogledal skozi luknjo v steni, ki deli njegovo trgovino in zlatarno in urarno, last Mercedes Batti-stig por. Rismondo, in opazil, da so zlikovci že načeli veliko železno blagajno, v katero je lastnica spravljala dragocenosti. Ni bilo torej nobenega dvoma, da so hoteli neznanci okrasti njega ali Rismondije-vo ali morda tudi oba. Zato je stekel iz prodajalne z namenom, da pokliče na pomoč policijo, vendar ni utegnil zapreti niti vrat. ko sta dva neznanca pritekla za njim, ga surovo odrinila in zbežala. Na mestu pa sta pustila atkovko z vlomilskim orodjem in čepice ter kratke plašče. K sreči se zlikovcema ni posrečilo dokončati delo, ki bi jima prineslo okoli 4.000.000 lir vrednosti. Toliko zlatnine je bilo namreč v blagajni. Policija je uvedla preiskavo in je že nekaj ur kasneje zasumila v 30-letnega Giovanni' ja Cermelija iz Ul. Navali in 54-letnega Leonarda Buttija iz Ul. D’Alviano, še posebno ker se je policistom zdelo, da pla šča in čepica pripadata prav tema dvema. Vrhutega je po- licija zaslišala 24-letnega Gian. nija Scarperija z Borznega ti ga, ki je prisostvoval begu obeh zlikovcev. Slednji si je zapomnil nekatere karakteristike enega izmed tatov in te so povsem odgovarjale karakteristikam Buttija. Annovi pa je opisal drugega tatu, katerega je celo nekoliko zadržal za ramo in tako je policija že dva dni kasneje aretirala najprej Cermelija, ki je seveda vse zanikal in predložil svoj alibi, češ da je bil v raznih gostilnah. Istega dne zvečer je končal v zaporih tudi Butti. Cermeli je tudi zanikal, da bi bila plašč ali čepica njegova, toda mladenič se je kaj kmalu izdal: agenti so ga prosili, da bi si dal čepico na glavo, kar je tudi storil, pri čemer pa je dal čepici obliko, ki jo je imela v trenutku, ko so jo našli, Ker so v nekem zepu plašča našli glavnik z nekaj lasmi, so te dali primerjati s Cermelijevimi in res so odgovarjali. Ni bilo torej nobenega dvoma več o Cermelijevi krivdi. Težje je bilo z Butti-jem, toda tudi ta je kaj kmalu padel v past. Mož je pojasnil, da je pred leti izgubil ključe stanovanja. Zadnje čase je u-porabljal ključe, ki mu jih je posojala njegova šostano-valka in ljubica. Ta izjava pa je policijo spravila na dobro pot. V nekem plašču, ki je bil po mnenju preiskovalnih organov last Buttija, so našli dva ključa. Z njimi so poskusili odpreti najprej Cermelijevo stanovanje, kar se jim ni posrečilo, nato pa še Buttijevo: ugotovili so, da ključa resnično odpirata vrata njegovega stanovanja. Najmočnejše dokaze pa je prinesla 18-letna hčerka [Buttijeve sostanovalke, Giglia- na Bassi, ki je izjavila, da so ključi, kratek rjav plašč in ovratna ruta last Buttija. Ko sta Annovi in Scarpero končno spoznala (med soočenjem) v Cermeliju in Buttiju zlikovca, ki sta bezala, je policija oba prijavila sodišču pod obtožbe poskusne tatvine v škodo Annovija, poskusne tatvine z vlomom v škodo Rismondove in posesti vlomilskega orodja. Na sodišču sta oba seveda zanikala obtožbe in Butti je celo predložil sodišču svoj plašč in čepico, ki jo je imel tistega dne. Presenečenje dneva pa je pripravila prav Gi-gliana Bassi, ki je na policiji Buttija obtožila, a je sedaj pred sodiščem vse preklicala. Druge priče so več ali manj potrdile to. kar so že izjavile na policiji in tako je sodišče prišlo do zaključka, da sta oba kriva poskusne tatvine v škodo Rismondove in posesti vlomilskega orodja in ju je obsodilo na leto dni in 6 mesecev zapora ter na 30.000 lir globe za prvo obtožbo ter na 9 mesecev pripora za drugo. Prve obtožbe, to je poskusne tatvine v škodo Annovija, pa sta bila oba oproščena s formulo, da dejanje ne obstaja. Medtem ko je Butti mimo in brez besed sprejel obsodbo, je Cermeli začel kričati, da je nedolžen in da' kazni^ ne bo prestal, ker se bo raje ubil. In mož ni miroval niti ko so ga uklenjenega peljali po hodniku proti zaporom. Nepričakovano je začel kričati in se končno vrgel na tla, pri čemer je brcal in mahal, tako da so imeli agenti z njim precej ^e" la. S silo so ga dvignili in ga hitro odnesli v sobo, ki veže hodnik sodišča s hodnikom, ki pelje v Koroneo, V sejni dvorani tržaške trgovske in industrijske zbornice je bil včeraj prvi v vrsti sestankov, katere je pričel prirejati Center za gospodarski razvoj o produktivnosti. Na prvem sestanku je imel uvodno besedo profesor tržaške univerze Guido Nassi-guerra. ki je govoril na temo; ((Produktivnost in privatna pobuda«. Govornik je v polurnem govoru v glavnem obdelal definicijo produktivnosti, ' kaj pomeni sploh ta pojem, za kak pojav gre. Po govorniku imamo opravka s čisto novim pojavom, ki stremi za povečanjem prozvodnje in istočasno za preureditvijo družbenega sistema po modernih načelih. Torej ne gre samo za produkcijske načine, temveč tudi za vprašanja moderne ureditve trgovine, odnosov med obrati, odnosov med delavci in podjetjem, za ustvaritev čim širšega trga itd.. Kljub številnim citatom pa govornik nj podal jasne opredelitve, kar mu je očital tudi profesor Roletto, nakar je predsednik sestanka adv._ Sadar definiral pojav s težnjo: napraviti čim več s sredstvi, ki so na razpolago. Zanimive so bile pripombe številnih diskutantov. Gruber Bencova je dejala, da je brez osnove vsaka težnja za povečanje proizvodnje brez politike visokih plač in trdne valute. Antonini je temu stališče nekako oporekal s trditvijo, da niso osnovne plače temveč produkcijski odnosi, izkoriščanje skritih rezerv podjetij in povečanje proizvodnje. Zanimivo je bilo tudi stališče nekega malega indu-strijca, ki pravi, da obstaja velika razlika med možnostmi, katera imajo pri _ dvigu proizvodnost; mala ali velika podjetja, Malo so v slabšem položaju, ker nimajo niti sredstev niti potrebnih specialistov, ki bi se bavili s tem vprašanjem in so zato obsojena, da ostanejo pri starih načinih. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo posvetiti zanimivi diskusiji več pažnje. Omenimo naj še samo, da gre za nov pojav ameriškega izvora, ki se je začel z znanstvenim proučevanjem dela in odstranjevanjem vseh okolno-sti, ki so zavirale višjo proizvodnjo pri enakih stroških odnosno pri istem porabljenem času. Tak sistem je na veliko uporabljal Ford, kateri se smatra za pobudnika gibanja. S tega stališča je vsa kampanja o dvigu produktivnosti usmerjena proti delavcem, ker jih sili delati več v istem času. Vendar se pojav ne o-mejuje samo na to vprašanje in ima tudi pozitivne strani. Istočasno se je pričelo namreč tudi drugo gibanje, ki stremi za večjo in neposredno udeležbo delavcev pri dobičku in upravi podjetij in tako za ustvaritev boljših delovnih pogojev. Vsa ta vprašanja, ki so v resnici osnovna, včeraj niso prišla na diskusijo in bodo o njih razpravljali na prihodnjih dveh sestankih. Prvi bo 15. junija in bo na njem govoril prof. Renato Balza-rini o temi: ((Produktivnost, zaposlitev in delovni pogoji«. Drugi pa bo 22. junija in bo na njem govoril ing. Giuseppe Porzio o temi: ((Znanstveni in praktični pomen produktivnosti«. Na sestankih lahko sodeluje vsakdo in lahko dobi vabilo na Centru za gospodarski razvoj. torja Žerjala iz Boljunca 266. Žerjal, ki bo okreval verjetno v 20 dneh. je izjavil, da mu je med delom v boljun-škem kamnolomu padel na nogo velik kamen, ki se je odtrgal z 20 metrov visoke pečine. Plaz jih je zasul Med delom na račun Se-lada na Kolonkovcu s£ je vsul na 28-letnega Antona Fontanota iz Ul. Rapiccio, 49-letnega Ivana Martinčiča in 21-letnega Silvana Franca od Sv. M. M. Sp. precejšen plaz zemlje, ki se je nepričakovano odtrgal od stene 2 metra globoke jame. sko tradicijo; naravno, gospo- darsko pa tudi planinsko zaledje Trsta je Slovenija, zato ser nastale tesne medsebojne v.ezi, tako je zaključil govornik in v imenu Planinske zveze Slovenije poklonil društvu krasen prapor iz plave svile in zlatim napisom. Tov. Jelinčič se je za lepo darilo zahvalil s toplimi besedami in podčrtal tesno po> vezavo in pomoč planinske matice iz Slovenije tržaškemu društvu že ob samem začetku in vse do danes. Po pozdravu in čestitkah zastopnika Zavoda za raziskovanje Krasa tov. prof. Franca Hribarja, je tov. Jelinčič pre-čital diplomo in pismo, ki ga je poslalo Planinsko društvo v Idriji, nato pa je imel govor o razvoju, vlogi in delovanju SPD v Trstu od leta 1904 naprej. Povedal je, kako je bilo društvo ustanovljeno m kako je razvilo širokopotezno dejavnost ter se povzpelo med prva najpomembnejša slovenska društva v Trstu. Pr, va svetovna vojna je preprečila vsako dejavnost in v obilni meri tudi italijanska okupacija, ki je pregnala velik del najdelavnejših odbornikov. Vendar je društvo spet obnovilo svojo delavnost kot samostojno planinsko društvo, a za malo časa, ker so italijanski šovinisti neprestano sitnarili, dokler ga niso italijanske oblasti razpustile jeseni leta 1923. Planinsko društvo je bilo sicer uničeno, toda ne planinstvo. Takrat je začela planinariti vsa slovenska javnost legalno in ilegalno, posebno kasneje, ko so bila prosvetna društva razpuščena. Qb zaključku svojega govora je tov. Jelinčič še podčrtal, .kako so zrastli iz vrst planincev številni junaki, ki so padli v borbi za osvoboditev naše zemlje. Zastopnik planinskega društva iz Ljubljane je po vošči-lih’in čestitkah izročil v dar društvu sliko dr. Kugyja, tov. dr. Viktor Vovk pa je navdušeno kot vnet planinec obudil nekaj spominov na pretekle dni, ko sc naši planinci in naša mladina hodili v hribe, se tam zbirali in nabirali novih moči, se navduševali v ljubezni do svoje zemlje in VLOMILSKO ORODJE PUSTILI V ARHIVU Tatoi/i t/ tiskarni «Graphis» se krepili v odpornosti in borbi proti okupatorju. Burno ploskanje je pozdravilo njegove jasne in ognjevite besede. Ob zaključku proslave je prav lepo zapel nekaj narodnih pesmi moški pevski zbor prosvetnega društva «Ivan Cankar«, vmes pa sta člana SNno ob morju. 16.30: ®IiruVoll«' bežen in fantazija«, G. brigida, V.D.e Siti. Massimo. 16.30: «S samo osti J. Leigh. - m Moderno. 16.00: »Dedinja«, o. Havilland. Savona. 15.00: ((Vrnitev Don milla«, Fernandel Ca* n» Sv. Marko. 16.00: «Oči, ki *• smejijo«, L. Olivier. Secolo. 16.00: «Tretja z o69”’ V. Molnar. Vittorio Veneto. 16.00: «sal' Boheme«, K. Grayson. Azzurro. 16.00: «Junaki legend«, P Henreid. Belvedere. 16.00: «Napad al»» W. Povvell. Arena dei fiori. (Ulica daio 29) 20.30: ((Dovolj Je janja«, G Ford d. Garibaldi. 20.30: ((Niagara« ltt Monroe. Mladini izpod 1» prepovedano. VMJL11MJ0 SOBOTA, 12. Junija 19*4 JUeObLOrAšHKŠ CONA X It S* I A 254,6 m ali 1178 kc lS.30« Poročila v slov. ob 7.00, 19.00 in 23.30. Pre- 7.10 Jutranja glasba; (.3®. 1» ' gled tiska; 14.15 Šport do!n“vl,a po svetil; 14.30 Lahka in glasba; 14.40 Ljubezenske OjUgr- n.o, 17 ID ftphdlfP i'D ne pesrri; 17.30 Srbske orkestri igrajo za Žida no donske narodne pesmi; 1®;®L ročila v hrvaščini; 18.15 ZajLpo; 21.00 Melodični ritmi; 21.3?^ brano cvetje z domače fnrtv- 22.00 Slovenska Istra se Pr o3.0o rojeni, je rasel v nas od-Por, ki ga doslej ni bilo mo-80če zlomiti. V tem dejstvu je naš ponos! Hkrati pa nam ni do tega, kot bo kdo rekel, da bi zganjali nacionalistični hrup, kadar ob takšni ali podobni priliki dvignemo svoj glas. V nas je samo samozavest, razumljiva in upravičena radost, ker smo kot majhen, skoro brezpraven in vedno tlačen Uarod, kljub nam nasprotnim zgodovinskim okoliščinam, zdržali. * * * . Ob prelomu prejšnjega in našega stoletja, ko je bil Trst luka velikanskega zalednega ozemlja, ko je bilo gospodarsko življenje v polnem razmahu in je cvetelo relativno blagostanje, je bil tudi naš živelj vsaj delno deležen vsega tega. Imeli smo številne močne gospodarske ustanove, •snjene v prvi vrsti zaradi ?olidnosti svojega poslovanja; imeli smo svoje kulturne in Prosvetne ustanove, po resnosti prizadevanja in svoji kakovosti enakovredne nemškim; imeli smo, čeprav okrnjene, svoje jezikovne in politične Pravice itd., imeli smo torej, gledano v splošnem, marsikaj, Pa čeprav so z nami ravnali kot z drugovrstnim narodom. Nismo živeli, da se tako izrazimo, polnega, sproščenega na-zodnega življenja, ki je mogoče samo v resnični nacionalni jn socialni svobodi, toda vsaj dihali smo lahko. Hkrati pa so vsa naša prizadevanja šla za tem, da se naše ljudstvo vsestransko in čim temeljiteje pripravi za svojo dokončno osvoboditev. Takšne so bile okoliščine, ko se je v Trstu v poletju leta 1904 ustanovilo Slovensko Planinsko društvo z nalogo, da posreduje našim ljudem ljubezen do naravnih lepot domače zemlje, da jih seznanja z ljudmi, ki na njej žive, -n, ker so bili takšni nagibi zelo očitni in živi, da prepreči 'ujcem, da bi se je polastili. Ha, živeli smo pač v takšnih okoliščinah, ko so morali imeli Vsi naši ukrepi, vsa naša dejavnost, zraven drugega tu, dl svoj narodno - obrambni značaj. Prvi je sprožil misel o ustanovitvi takega društva vadni-•ki učitelj Miroslav Pretner, ki je bil potem tudi njegov Prvi dolgoletni tajnik. Bilo je to na nekem sprehodu na Greto, ko se je o tem pogo-yarjal s svojim prijateljem, Železniškim uradnikom Hočevarjem in še nekaterimi dru-glmi. v pripravljalni odbor je Prišel tudi dr. Ribar, takrat eden najvidnejših slovenskih Političnih delavcev v Trstu, kar očitno pove, da vloga novoustanovljenega SPD ni ime-biti samo izletniškega,^ tu-rHtičnega, športnega značaja, Zntpak kaj več. Na prvem red. nem občnem zboru, ki je bil )unija 1904, je bil izvoljen za Prvega predsednika SPD v rrstu ugledni tržaški jurist ?r. Matej Pretner, za tajnika, k°t rečeno, pa Miroslav Pret-2*r. V odboru je bil tudi dr. ^lavik, prav tako eden najuglednejših predstavnikov takratnega slovenskega politična življenja v Trstu. Društvo je v začetku štelo Okrog sedemdeset članov, v jksu največjega vzpona do 300 'lanov. Bili so predvsem iz jrst malomeščanstva, pa tudi Oelgvci in drugi, vsi, ki jih Privlačevala narava, ki jih. ;* veselilo planinstvo ali so ? navduševali za vrhunsko ?*Pinistiko (plezanje), pa so hkrati tudi čutili potrebo sto-P*ti v tesnejši stik z našimi Preprostimi kmečkimi ljudmi p* kraški planoti, v Brkinih, vznožju naših tolminskih k°ra, Julijskih Alp. in drugod. - Tačas je v Trstu obstajalo ,? nekaj italijanskih in nem-k'h planinskih društev, med 'rni «Deutsch - Oesterreu hi-,?her Alpenverein* in «Socie-,a, Alpina delle Giulie.n Pri dveh. ki sta bili skrajno *oionalištično usmerjeni, so bila zelo očitna predvsem nju. na raznarodovalna stremljenja v odnosu do našega slovenskega življa, ki so vselej prevladovala nad njunimi te-lesnovzgojnimi, planinskimi nalogami. Prvega je bil član tudi svetovno znani alpinist in velik ljubitelj naših planin in ljudi dr. Julius Kugy, ki pa je kasneje iz njega izstopil. Bržčas ni več mogel prenašati strupenega šovinizma, ki je tu vladal, zakaj bil je po svoji naravi plemenit človek, ki sta mu bila odvratna krivica in nasilje, pa tudi je bil po svoji materi sam kos Slovenca. Drugi, ki ima tudi neko zvezo z nami, je bil profesor Baumbach, pesnik «Zla-toroga», ki ga je potem prevedel v slovenščino Anton Funtek. Proti tema dvema organizacijama se je SPD moralo hudo boriti, ker sta obe prežali, da bi ga uničili. Seveda sta bili tudi gospodarsko močnejši, kar ne pomeni malo. Društvena dejavnost je bila usmerjena v prvi vrsti na prirejanje množičnih izletov v bližnjo tržaško okolico, čez Glinščico na Mali Kras, v Brkine, na Slavnik,’ v Veliko Gradišče itd. Zelo priljubljen je bil tradicionalni izlet na Artviže, ko so cvetel« narcise, vsakoletni izlet na Nanos in drugam. Veliko pažnjo so posvečali jamarstvu, kar je razumljivo, če upoštevamo, da živimo v krajih, ki slove" po vsem svetu pO številu in lepoti svojih jam. Jamarski odsek je bil ustanovljen potem ko je slovenski učitelj v Slivjah odkril v tem kraju jamo ((Dimnico«. Slovensko planinsko društvo si je takoj zagotovilo lastninsko pravico tako, da je odkupilo zemljišče, kjer je jama. Nemško planinsko društvo, ki je že imelo v rokah Postojnsko in Skocijansko jamo, se je temu upiralo, toda ni uspelo. Po prihodu Italijanov v naše kraje, so le-ti takoj _ začeli kampanjo proti SPD, češ da vrši protidržavno, protiitalijansko dejavnost, in sicer za- Leta 1921 so fašisti zažgali Narodni dom, kjer je bil sedež društva od leta 1906 naprej. Med drugim je zgorel tudi ves arhiv SPD. Začelo se je obdobje čedalje bolj črnega terorja od strani fašističnih tolp. Vsaka slovenska beseda, vsak korak je pomenil izzivanje, protidržavno de. janje. Mladina se ni smela ganiti, toda kdo bo mladino zadržal! Začela se je zbirati v skupinah in te skupine so prirejale izlete v okolico, v planine, kjer se je, kakor vsaka mladina, izživljala v na- V čast festivala slovenske in hrvaške mladine H nd Mladinski festival v področ-lri z nečim drugim, in sicer ju B, in sicer v koprskem in s tem, kar pripravljajo Buje (Nadaljevanje na 4. strani)) Pogled v oddelek v tovarni pohištva v Novi Gorici, kjer dekleta politirajo novo pohištvo. bujskem okraju, je največja dosedanja kulturna prireditev v jugoslovanskem področju STO. Priprave so bile dolge, kajti poleg programa so na vidiku tudi množični obiski iz vseh predelov Hrvatske in Slovenije. In to terja mnogo dela. Vendar vse te priprave, ki so kot smo že rekli, bile velike, so neznatne v prime- V nedeljo 13. t. m. bo v Lipici revija plemenskih konj, nastop ekipe v dresurnem jahanju in preskakovanju prepon in vožnja lipicanskih konj • Hkrati bo tudi tekmovanje v balincanju, nastop pevskega zbora iz Lokve in Lipice, ples in tudi prosta zabave Dne 10. oktobra 1943 so Nemci odpeljali iz Lipice celotno kobilarno, t. j. 179 konj, v Hestinec na Češkem, kjer je bil sedež njihovega remontnega urada. Zraven so odpeljali tudi 22 ljudi, od teh 14 domačinov konjarjev in 8 Italijanov ter ves matični arhiv kobilarne. Med Italijani so bili; poslednji direktor vojne kobilarne v Lipici, veterinar, dva uradnika, trije konjarji in direktorjev sluga, ki so morali spremljati kobilarno v Hestinec. Od vseh ljudi, ki so jih odpeljali Nemci iz Lipice, se je-večina njihkma- ___________________ ___ _____ lu vrnila, osem domačinov pa radi Tega,"'ker si Tasti pravico, je ostalo pri lipiških konjih - i 1 .. .. t, n i rl /lonnrrtlvrn 1 047 \T ITI« odnosno, ker je lastnik najlepših naravnih lepot «novo-osvobojenih« krajev. V svoji gonji za nečem, kar bi kompromitiralo SPD kot organizacijo, ki rovari proti državi, so uporabljali tudi skrajno umazana sredstva. Tako se je leta 1923, ko je začel vstajati fašizem, skupina prenapetih iredentističnih pobalinov, članov ((Societa Alpina delle Giu-lie«, vtihotapila v jamo «Vi-lenico«, ki jo je upravljalo Slov. planinsko društvo, in skrila za kapnik vojaško puško. Kmalu zatem so prišli karabinjerji, preiskali jamo in našli za kapnikom omenjeno orožje. Slovensko planinsko društvo in čuvaj jame sta prišla pred sodišče, toda bila sta, na osnovi pričanj domačinov iz Podgrada, ki so videli, kako so omenjeni mladeniči podtaknili orožje, oproščena. Vendar je takratni prefekt smatral, da je to edinstvena prilika’ in je, navzlic oprostitvi. SPD razpustil. do decembra 1947. V Hestin-cu so bili tudi lipicanci iz jugoslovanske kobilarne Demir Kapija v Makedoniji in avstrijske kobilarne Piber ter arabci iz jugoslovanske kobilarne Dušanovo pri Skoplju iz poljske kobilarne Janov. Lipica pod I\lemci Po odhodu kobilarne iz Lipice, pa do konca aprila 1945, je imela nemška vojska v Lipici po eno veterinarsko četo in vojaške konje. Nadalje so imeli Nemci v Lipici skladišče hrane in raznega voja- čije. t. j. 28. aprila 1945, so Hestinec, kjer je bila kobilarna, zasedli Amerikanci. V Lipico pa so en dan kasneje prispele enote jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, ki so prodirale proti Trstu. Lipica pod Anglo-Amerikanci Dne 15. maja 1945. preden so Sudetsko evakuirali Amerikanci in jo zasedli sovjeti, se je kobilarna umaknila v Schwarzenberg na Bavarskem. Tu so Amerikanci oddelili pet kobil in enega žrebca iz Lipice, štiri kobile iz Demir Ka-pije, tri kobile in enega žrebca iz Pibra ter vse konje lz Dušanovega. Te konje so poslal; v Mansbach na Bavarskem, kjer so jih nekaj zbrali zase, druge pa so leta 1947 vrnili. Proti koncu maja leta 1945 je ameriška zasedbena oblast izročila kobilarno v varstvo poveljniku španske jahalne šole na Dunaju polkovniku Pod-hajskemu. Ta je odredil, da se kobilarna preseli jz Schwar-zenberga v Scharding v Avstriji, kamor je prispela 31. maja 1945. V novembru 1945 so kobilarno prestavili v Ried v Avstriji, kjer je ostala do škega materiala ter zMrno ba-|*onca decembra 1947. Tedaj j amCriska zasedbena oblast zo za rekvirirano živino. Le-.J ta 1944 so posekali v lipiških predala kobilarno, ki je stela gozdovih več tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa in drv. V Prestranku so formirali Nemci domobransko postojanko. vse stavbe na Skuljah pa so že leta 1943 v borbah s partizani požgali. Tik pred kapitulacijo Nem- 109 konj, z vsem matičnim arhivom — Italiji. Dne 12. junija 1945. po odhodu jugoslovanskih narodnoosvobodilnih enot s področja cone A Tržaškega ozemlja, je Lipico zasedla angleška vojska. Lipico so spremenili v bazo za kamione in tanke ter i Hv« m t H? ,,,, (i. v. ■ ■■ LIPICA. — Kobile z žrebeti zgradili okoli 40 večjih in manjših barak za stanovanja, kuhinje in skladišča. Za to novo naselje,, imenovano angleška vas, so napeljali iz Bazovice provizoričen vodovod. Da bi čim laže prišli do kurjave, so se lotili sečnje mladega drevja. V času svojega bivanja v Lipici so posekali okoli 4.500 mladih hrastovih dreves, cvet lipiških gozdov. Ker to še ni bilo dovolj, so iz stavb trgali lesene dele in jih porabili za kurjavo Iz hleva za plemenske žrebce so iztrgali celo lesene kocke, s katerimi je bil tlakovan hodnik, in jih pokurili- Vse to so delali v kraju, kjer se v neposredni bližini razprostirajo lipiški gozdovi, polni starega in suhega drevja, ki bi ga brez škode lahko posekali. More se reči, da je škoda, ki so jo povzročili Lipici s svojim nepremišljenim ravnanjem, morda tudi namenoma, dosti večja od tiste, ki so jo povzročili nemški okupatorji. V mesecu marcu 1947 so angleške zasedbene enote postopoma zapustile Lipico. Takoj za njimi je prišel v Lipico oddelek tržaške civilne policije, ki je stražil 'angleške barake, dokler jih niso demontirali in odpeljali proti Trstu. Bodočnost lipiške kobilarne Gledano z gospodarskega stališča, Lipica za Slovenijo nima bistvenega pomena. V podeželski konjereji Slovenije prevladuje hladnokrvni konj v tipu medjimurca, norika in posavca, Od toplokrvnih konj, ki se poleg hladnokrvca vzrejajo največ na področjih južno od Save, so poleg konj v tipu lipicanca zastopani v manjši meri še kasači. Konjerejci ostalih republik, t. j. Hrvatske, Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter dela AP Vojvodine, kjer je reja lipicanca že ustaljena in se celo širi na račun arabca, noniusa in bosanca, zastopajo mišljenje, da mora Lipica postati matična kobilarna za vsa vzrejna področja lipicanca v Jugoslaviji. Da republike Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina raje posegajo po lipicancu, vzrejenem v Lipici, kakor pa po slavonskem, je dokaz, da Lipica vzreja trdne, odporne in skromne živali. Ce je Lipica, kjer je lipicanec nastal, nekdaj imela srednjeevropski značaj, potem jo moramo danes obravnavati kot matično kobilarno za vzrejanje plemenskih živali za vsa področja lipicanca v Jugoslaviji. Da bi se ona v tem merilu mogla razvijati in doseči svoj cilj, jo je treba finančno podpreti, toda ne le s skromnimi sredstvi k; gredo v breme republike Slovenije, ali celo enega okraja, temveč s sred- stvi iz zveznega proračuna. Nedvomno je, da bo mehanizacija v gospodarstvu iz leta v leto napredovala in da bo potreba po delovnih konjih gozdnih površin so še danes priča barbarskega ravnanja tedanjih gospodarjev z Lipico. Njim sta sledili nemška in angleška vojska, ki sta ne- vedno manjša- Prav dobro se usmiljeno trebili gozdove in zavedamo, da konjska delovna sila v primerjavi z brezhibno delujočo mehanizacijo daleč zaostaja v zmogljivosti, zaradi česar je draga. Nadalje pa tudi vemo, da mehanizacija v kmetijstvu pri nas še dolgo ne bo zajela v večjem obsegu osnovne obdelave zemlje, kaj še površinsko. Splošna mehanizacija kmetijstva se bo torej razvijala postopoma. vzporedno z brižlji-vim negovanjem odnosov človeka do strojev, t. j. z ustvarjanjem mehanizatorske tradicije. Slovenski Kras in Lipica Ravno ti gospodarski razlogi narekujejo potrebo po smotrnem usmerjanju konjereje, ki bi se izražalo v zniževanju nadštevilnih, obenem pa v dvigu kvalitete in zmogljivosti potrebnega števila delovnih konj. Tako bi se otresli občutka, da predstavljajo konji v našem gospodarstvu nujno zlo. ker odvzemajo življenjski prostor drugim domačim živalim, k; nam z neposrednim izkoriščanjem dajejo meso, mast, mleko, volno itd. Dokler pa mehanizacije ni, bo konj še vedno tista domača žival, ki nam bo s posrednim izkoriščanjem dajala ravno iste prehrambene artikle. Vpadi Turkov, pohodi napoleonske vojske prva in druga svetovna vojna so Lipico pustošile, toda njeni gospodarji so jo vedno znova obnavljali, ker so uporno vztrajali v borbi za njen obstanek. V Lipici se je rodil lipicanec, konj našega Krasa, proizvod trdih tal, vročega in ostrega podnebja s kraško burjo ter skope prehrane kraških senožeti in pašnikov. Stoletja racionalne vzreje in strogih preizkušenj v delu so lipicanca izoblikovala v trdnega, odpornega in skromnega konja z dobrim temperamentom, veliko poslušnostjo in s sposobnostjo za vse akcije, ki jih lahko od konja zahtevamo, to je, vse od kmečkih del do visoke dresure. Lipica pa ni bila znamenita zgolj kot paradiž belih konj, temveč tudi kot bujno obraščena kraška oaza, ki so ji tržaški prebivalci nadeli ime «zeleni gaj Trsta«, Ze od njene ustanovitve dalje so iz kraških dolinic dovažali zemljo in delali prve nasade. Do prve svetovne vojne je bila Lipica na površini 311 ha še popolnoma pogozdena in je imela lepo negovane nasade, v katerih je raslo mnogo redkih primerkov dreves. Po prvi svetovni vojni, ko so v Lipici zagospodarili Italijani, je zeleni gaj začel spreminjati svoje lice. Goloseki najlepših nasade. Potrebno bo precej truda in denarja, da se Lipica obnovi tudi v svojem zelenju, da bo, kakor nekdaj, tudi v tem pogledu predstavljala znamenitost slovenskega Krasa. V preteklem letu je obiskalo Lipico mnogo ljudi iz vseh krajev Jugoslavije, bilo pa je tudi dosti tujcev. V inozemskem tisku, časopisih in revijah, so ti obiskovalci objavili svoje članke o Lipici, o njenih konjih in posebnostih slovenskega Krasa. Mnogo ljudi se je spoznalo z Lipico po dokumentarnem filmu, ki ga je spomladi leta 1951 posnel v Lipici Triglav film iz Ljubljane. Ta film je žel splošno priznanje v Jugoslaviji, kakor v inozemstvu in je bil ocenjen kot najboljši te vrste, kar jih je do takrat izdelala slovenska filmska industrija. Po dveh imenih slovijo Primorci v Jugoslaviji, v Evropi in po vsem svetu; po Postojni in po Lipici. Mar bodo ,ta kapital zavrgli? Mar bodo Postojnsko jamo zasuli, Lipico opustili? Lipica je zibelka plemenitega konja, simbol stoletij konjerejske tradicije in najslikovitejši del zgodovine slovenskega Krasa,- Njej pripada častno mesto med kulturnimi spomeniki Slovenskega Primorja. Nova Jugoslavija jo je s krvjo svojih sinov osvobodila, ona jo je ohranila in ji bo tudi v bodoče dodelila vlogo, ki ji pripada. ALOJZ GREGOREVCIC KONEC. in okolica v čast festivalu. Ljudstvo bujskega okraja namreč poklanja svojo »Dubravko«. Morda se bo komu zdelo čudno ker pravimo, da poklanja »Dubravko« ljudstvo bujskega okraja. In vendar je tako. ((Dubravka« bo v Bujah v polnem pomenu besede prava ljudska prireditev. V vsem tem velikem in obsežnem programu ni nobenega profesionalca, nobenega po-poklicnega igralca ali pevca. Sodelujejo sami amaterji in sicer člani hrvatskega gledališča iz Buj in člani pevskih društev. Ce tem neposrednim zvajalcem prištejemo še ljudi, ki se ukvarjajo s tehničnimi pripravami, imamo skupno okoli 250 sodelavcev. In če v tem dodamo še njihove družine, ki vsaj posredno sodelujejo, potem je res, da bo ((Dubravka« zares ljudska predstava, saj bo zajela veliko množico prebivalcev bujskega okraja. Nekaj mimogrede in na kratko o «Dubravki». »Dubravka« je delo dubrovniškega pesnika Ivana Gunduliča. To je simbolična pastirska igra, v kateri predstavlja svobodna Dubrava sam Dubrovnik. Krstno predstavo je »Dubravka« doživela že leta 1826 v Dubrovniku. Glasbo za to veliko himno svobodi pa je »komponiral eden najvažnejših sodobnih hrvatskih skladateljev, Jakov Gotovac. »Dubravka« je najlepša pastorala hrvatske stare književnosti in najreprezentativnejše delo hrvatskega svečanega repertoarja. Ko je bila ((Dubravka« izvedena leta 1933 v Dubrovniku na svetovnem kongresu PEN-klubov, se je kulturna elita vsega sveta čudila lepoti tega dela in učinkovitosti Gotovčeve glasbe. Prve priprave in prve vaje igralcev - amaterjev so se začele pred dobrima dvema mesecema. Dasi so igralci že prej dali komedijo «Dundo Maro-je», Se jim je v začetku jezik zapletal. Medtem ko so st v dvorani zadružnega doma igralci pozno v noč osvajali poezijo Gunduličevega izražanja, so se pevci treh pevskih zborov vadili in trudili, da bi se naučili Gotovčeve napeve in jih povezali z Gunduličevimi stihi. Naj vam predstavimo amaterje bujskega gledališča. V letošnjem letu so ti igralci dali že tri uspele premiere in sicer »Zlatarjevo zlato«, «Mont, serat« in šaloigro »Hura, sinček«, Vsako delo so ponovili 14-krat v raznih mestih in vaseh bujskega okraja. Oglejmo Da se časnikarji razumejo na dobro kapljico, nam dokazuje gornji prizor. Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je lelos zasedala od 25. aprila do 1. maja v Bordeauxu. Med sejami tega zasedanja so časnikarji izkoristili prosti čas za izlete v vinorodno okolico Bordeauxa in obiskali vzorne vinske kleti. Slika kaže svečan sprejem atašeja francoskega ministrstva za obveščanje Javnosti, Jeana Plerrea Piverta in drugih udeležencev Ia. mednarodnega kongresa novinarjem med člane društva ljubiteljev in poznavalcev dobre kapljice v Bordeauxu. si sedaj šp pevske zbore. Prvi je zbor hrvatskega prosvetnega društva «Ante Babič« iz Buj, ki je na dosedanjih fe-festivalu I stivalih dobil že več nagrad in priznanj. Drugi je mešani zbor gimnazije ((Vladimir Gor-tan«, ki deluje že pet let. Ta zbor je nastopil že štirikrat na mladinskih festivalih in dobil štiri prve nagrade. Nastopil je tudi v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Zadru, Šibeniku in Splitu. Mladi pevci imajo zelo obsežen program 60 pesmi. Tretji zbor pa je zbor hrvatskega prosvetnega društva «Bratstvo» iz Marušičev, ki se največ žrtvuje za veliko prireditev ((Dubravke* v Bujah. Sestavljajo ga namreč kmečki fantje in delavci iz kamnoloma. Deluje že sedem let in je žel že veliko u-spehov, kar dokazujejo diplome, ki jih vidimo v društvenih prostorih. Vse tri pevske zbore vodi pevovodja Mladen Markov, ki hkrati poučuje tue di nekaj godb na pihala. Mladen Markov krene vsak večer v to ali ono smer na vaje, v zadnjih dveh mesecih pa kar po trikrat na teden v Marušiče. Ce ga vprašate kaj o zboru iz Marušičev danes, ob pripravah za ((Dubravko«, vam bo rekel; «Niti en pevec ni izostal od vaj, pa četudi je obdobje največjih poljskih del. In četudi pevci sami niso v začetku vedeli kaj je »Dubravka«, so vedeli, da je to nekaj pomembnega, kar bi se ne moglo doseči brez intenziv. nega dela. Pri tem moramo pripomniti še dejstvo, da mnogi pevci stanujejo tudi po dva ali tri kilometre od zadružnega doma, kjer so vaje, in se pozno v noči vračajo domov, včasih v dežju, in dobro vedoč, da bo treba zjutraj na polje ali v kamnolom. In tu ne gre le za 20-letne mladeniče, ampak tudi za može, z nad 50 leti. In to je ono veliko v »Dubravki« ki jo Bujščina pripravlja za festival. Zato bo še bolj dragocen uspeh, ki je že razviden iz skupnega nastopa treh pevskih zborov, ki so do skupnih vaj vadili vsak zase, in orkestra Jugoslovanske ljudske armade iz Portb-roža, na katerega bi bili skoraj pozabili, in ki se je tudi ločeno vežbal «Dubravko». Ko so zbori, igralci in godba, ki so vadili ločeno v zaprtih prostorih, poskusili izvedbo na prostem, je prišlo do novih težkoč. Sodelavce je namreč motil novi prostor, na katerega niso bili navajeni, pa tudi množiča gledalcev, ki je napolnila trg v Bujah, kjer je že postavljen oder. Toda po začetnih težkočah so se igralci in pevci kmalu privadili novemu okolju, prav tako na radovedno publiko. Da bi «Dubravka» čim bolje uspela, so poklicali iz Beograda režiserja dr. Marka Foteza. Fotez se je rade volje odzval vabilu, saj ga je tako navdušilo dejstvo, da postavljajo na eder ((Dubravko«, tako ljudsko ((Dubravko«, da je zaradi tega gostovanja odložil vse drugo delo! Bujskemu tedniku «Hr-vatski glas« je dr. Fotez dal naslednjo izjavo: ((Izbira ((Dubravke« je glede na sile, ki jih Imate, ne samo posrečena, ampak zelo posrečena... To bo zares zgodovinski dogodek za ta kraj naše domovine. A spričo uspeha, o katerem sem povsem prepričan, bi mo. rala vašo «Dubravko» videti tudi druga istrska mesta...«. In danes zvečer, ko bo na Titovem trgu v Bujah zadonela Gunduličeva pesem svobodi, bo to zares velik dogodek, zlasti za ljudstvo Bujšči-ne ,ki je še pred kratkim občutilo tujčevo peto. »aka znunost terju svoje ’e in junake, tako tudi »vniška znanost. To se po-pojavlja V obdobjih lega razvoja kakor pa pre-janio v zadnjih dcsetlet-Večina novosti na podih zdravstva se poraja v »nem v laboratorijih in nazdravila se najprej preiz- ajo na najrazličnejših ii-in počasi izboljšujejo, der se 7;e začno uporab-!i za ljudi, ko namreč po-nejo učinkovita, hkrati pa nevarna za človekovo tvje, jn vendar se tudi epo-da človeški organizem ne 'Bira na nouo zdravilo ta- I *tot preizkusna žival in 0 te morajo zdravila predati tudi na človeku pre- II se dajo v splošno upo-- o. ,jTazito nevarne poizkuse ,)o mnogi znanstveniki naj-*1 na sebi. Primer: pred a*kim J0 trije zdravniki *lskuiali na sebi svoj izum, sicer tako imenovano G-'ltko, ki naj bi zaščitila le-^ proti velikemu pritisku, ( Bu povzroča prebitje tako *nouanep>i zvočnega zidu v 'Vztvu, v biofizičnem od- delku klinike je bila za poizkuse zgrajena posebno močna cen trt/upa, katere vrtenje je bilo podobno pogojem letenja pri prebitju zvočnega zidu. Ob centrifugo je bila pritrjena 6 metrov dolga preč. ka, na katero so bile postavljene živali, in prečka se je z veliko brzino vrtela v krogu. Na poizkusno prečko so najprej postavili opice, ki pa niso vzdržale in jim je zaradi prevelikega napora odpovedalo srce. Toda vsi trije hrabri zdravniki. ki so hoteli preizkusiti svoj izum, so vzdržali to »vožnjo« večkrat in tako je btla preizkušena tud; njihova G-obleka. V času preizkusa so pogumni znanstveniki pogosto padali v nezavest in nato v epileptično stanje. ((Najbolj smo se bal i, da bi kdo zaradi trenutnega pomanjkanja krvi v možganih izgubil za vedno moč mišljenja«, je rekel pozneje eden izmed treh znanstvenikov, in sicer profesor Lambert. Ko so končali s temi poskusi, so obleko preizkušali tudi P hujših popojih. Profesorja Wood in Lambert sta šla ponovno v centrifugo NAPREDEK MEDICINE IN POŽRTVOVALNOST ZDRAVNIKOV in poizkusila še nevarnejšo igro: neposredno v srce in možgane sta napeljala tanke cevi, s katerimi so merili pritisk ki je nastal zaradi krožne vožnje. Drugi primer nam kaže pravo junaštvo. Leta 1944 je zdravnik Smith preizkušal poznani smrtonosni strup južnoameriških Indijancev, kura. ro. Majhna količina tega strupa omrtviči, le nekoliko večja količina pa človeka ubije. Ko so mu vbodli iglo v roko, ni bil Smith prepričan, ali bo preživel ta poizkus. Majhna količina, kot smo že rekli, omrtviči. In Smith je najprej opazil posledice poizkusa na mišicah požiralnika in zato ni mogel več požirati in bi se bil kmalu zadušil od lastne sline Kmalu nato ni mogel napraviti najmanjšega piba. Celo pljuča so mu odpoveda- la, le srce »n možgani so še | delovali. Normalno stanje se mu je povrnilo le s pomočjo umetnega dovajanja kisika. Po poizkusu je dr, Smith rekel, da je imel občutek, kot bi bil živ zakopan. Toda Smith ni napravil tega poizkusa kar tako. Dokazal je namreč, da sz s pravilno dozo strupa ku-rara in podobnih strupov morejo zdraviti strašni krči, ki nastajajo pri otroški paralizi in pri epileptični bolezni. Podobnih primerov je na stotine in človeštvo, ki uživa sadove teh poskusov, jih niti ne pozna. Pred nekaj leti so znanstveniki z univerze v Illinois u izpopolnili serum proti nalezljivi griži, ki s svojim širjenjem tn posledicami kmalu uniči človeka ali skupine ljudi. Ta epidemija se je širila med ameriškimi četami na Filipinskih otokih. Zdrav- nika Shaughnessg in Levtnson sta skupno s kakimi desetimi sodelavci izdelala ta serum, ki pa je bil tako strupen, da so poskusne miši poginile v nekaj sekundah. Po drugi strani pa je bil serum dobro zdravilo proti omenjeni bolezni. Postavljalo se je vprašanje, kakšen učinek bo napravil na človeka. Da bi odgovorili na to vprašanje je bila samo ena pot: preizkusiti ga na sebi. In omenjena zdravnika ter še 10 prostovoljcev-sodelavcev so u medsebojno vbrizgali serum, seveda v manjših količinah. Ce bi serum napadel živčni sistem, kot se je to zgodilo pri miših, bi morali takoj nastopiti močni napadi in morda tudi zadušitev. V kolikor pa bi vbrizgan serum vendar le šel skozi prebavne organe, bi morali pričakovati hude želodčne in črevesne krče in visoko vročino. In preizkusne minute so se počasi pomikale, napetost je rasla. Asistenti, ki so bili pripravljeni z najrazličnejšimi adrenalijskimi in sulfadiacin-skimi injekcijami, so čakali na znake, ki naj bi se pojavili na obrazih prostovoljcev tega preizkusa. Hrabri zdravniki pa so mirno in nemo čakali, kdaj bo srce začelo nepravilno biti, odnosno kdaj bodo začeli čutiti krče V mišicah ali drugod. Ko je minila ena ura so bili vsi znojni in roke so se jim tresle, temperatura pa se je naglo dvignila. Minila je tudi druga ura. Ko pa je minila tretja ura se je doktor Shaugh-nessg dvignil in rekel: «Ce bi bil serum smrten, bi morali biti v tem času že mrtvilu Preizkus je bil torej izvršen in preizkusni prostovoljci so dokazali, da se serum sme uporabljati brez večje nevarnosti tudi na ljudeh. Dr. Sadove je leta 1950 iskal večje število dobrovoljcev za neki nevaren preizkus. Ameriška vojska ni bila več zadovoljna z uporabo navadne Schaeferjeve metode za oživljanje utopljencev. Hotela je preizkusiti vse metode umetnega dihanja in jih med seboj primerjati ter tako ugotoviti, katera metoda je najprimernejša, Prostovoljci so morali biti pripravljeni sprejeti pečjo dozo že prej omenjenega strupa kurara, ki naj bi jim omrtvičil pljuča. Le malenkostna pomota v dozi ali pa V dajanju tega strupa bi pomenila gotovo smrt. Za ta preizkus se je prijavilo več mladeničev, od katerih so izbrali visokošolca Koritza, Ko so mu že postavili kardiograf in aparat za merjenje krvnega pritiska ter mu dali popolno narkozo, so skozi sapnik napeljali v pljuča cev in vbrizgali večjo dozo kurara, ki mu je takoj omrtvičila vse telo razen srca. Tedaj so na njem preizkusili U različnih metod umetnega dihanja in pri tem točno ugotovili, kakšno količino zraka dovaja v pljuča posamezna metoda u-metnega dihanja. Ko te je Ko-ritz zbudil iz narkoze je občutil močno bolečino v vratu in se počutil kot bi ga bil nekdo močno pretepel. Ostal je ves dan v postelji in bil je zelo živčen. Sele po dveh dneh se je počutil dobro. Kljub temu, da je bil ta preizkus zelo težaven in naporen, se je ponudil še za pet takih poizkusov. Jn uprav njepove-mu junaštvu se je treba zahvaliti, da je bilo ugotovljeno, da je Holger Nielsenova metoda umetnega dihanja mnogo bolj učinkovita od že prej omenjene Schaeferjeve metode. In še nekaj: nemški profesor Mai pon Pattenkofer je pojedel celo kulturo bacila ko- lere, da bi preizkusil nji hi delovanje. Poznani kirurg i gust Bi er je preizkusil na bi novo sredstvo za anet zijo. Avstrijski znanstve: von Bosenveld pa je šel s v neko bolnišnico za nal Ijive bolezni, da bi preizki serum proti kugi, Žal pa preizkus plačal z življenji Mnogo žrtev je zahtevalo di preiskovanje radiuma. P rentgenskim institutom boli niče St. Georg v Hambui stoji spomenik s 160 im zdravnikov, ki so plačali življenjem delo na tem p ročju. Ko so že prej omenjeni Koritza, ki je danes že zdr nik, nekoč vprašali, kako da se je prostovoljno pod gel preizkusu, ki je smr nevaren, je odgovoril: «Nei je pač moral to storiti.« In takth primerov je še tisoče in jih poznamo v vi obdobju medicinskega zn stvenega razvoja, med kat mi je morda najbolj klasi primer Kochovega asistei ki je v mladih letih dal s je življenje, da so ga mi mnogim druptm ohraniti, TRST, sobota 12. junija 1954 VREIIE Vremenska napoved za danes: Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 24.5 stopinje; najnižja pa 19.5 stopinje. PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cona Trsta: 22.00: Slovenska Istra se pripravlja na festival mladine. Trst II.: 20.05: Koncert komornega orkestra iz Ljubljane. Trst L: 11.30: Simfonična glasba. Slovenija: 14.20: Narodne pesmi poje moški zbor «F. Prešeren* iz Kranja. Socialistično misel v prosvetno delovanje Prosvetno delovanje predstavlja za gor iške Slovence eno izmed najvažnejših panog udejstvovanja, ki krepi narodno zavest in daje sokov našemu ljudstvu v borbi za njegov nadaljnji življenjski obstoj in razvoj. Ne smemo pa prezreti nadvse važnega dejstva, da je Zveza slovenskih prosvetnih društev s svojo organizacijo prosvetnih društev po vaseh tista velika sila, ki predstavlja podlago Socialistične fronte Slovencev v Italiji; v ZSPD so v ogromni nečim vključeni pristaši SFS, zaradi tega mora tudi Zveza slovenskih prosvetnih društev po svoji strani prispevati, da se v njenih vrstah širi napredna miselnost, ki je dobila najboljše potrdilo na kongresu Socialistične fronte Slovencev v Italiji, miselnost, da moramo Slovenci v Italiji stopiti na pot napredka, na pot socialistične borbe, na pot vzgajanja naših ljudi v naprednem smislu in za socializem. Prosvetno delovanje je najbolj hvaležno področje, na katerem je mogoče ljudi vzgajati po načelih kongresa SFS, vendar doslej ni bilo dovolj storjenega, da bi tudi v prosvetno udejstvovanje vnesli tisto napredno in socialistično noto, ki je potrebna za današnji čas. Razne prireditve so bile s tega stališča premalo pripravljene in zato je želeti, da bi prireditelji, pevovodje, režiserji itd. imeli pri izbiri programa srečnejšo roko. Naši listi so že nekajkrat kritizirali prireditve, ki jih ni organizirala ZSPD, ampak druge organizacije in ustanove na Goriškem. Kritizirali pa so jih zaradi njihovega čitalniškega programa, ki ni v skladu z današnjo dobo niti z duhom napredka. Taki programi so pripravljeni z deli, ki so stara tudi po 100 m več let, v katerih sploh ni nobene poante m ob katerih se ljudje sprašujejo, če so nekateri ljudje na Goriškem enostavno prespali nekaj desetletij, predvsem pa zadnje desetletje, in da ne vedo, da je med slovenskim ljudstvom prišlo do bistvenih sprememb in do stvaritve naprednih umetnin predvsem na področjih, ki predstavljajo na Goriškem podlago vsega prosvetnega delovanja. Napredno misel bodo morala prosvetna društva širiti tudi s predavanji iz raznih panog, o katerih se je govorilo na seji glavnega odbora ZSPD. Taka predavanja so našemu ljudstvu nadvse potrebna tudi zaradi njegove odrezanosti od sveta, saj nekatere vasi nimajo niti elektrike, da bi lahko .vaščani poslušali radio in bili sproti obveščeni o dogajanju v svetu, v druge vasi pa prihajajo časopisi s precejšnjo zamudo, tako da jih ljudje dobivajo z večdnevno zamudo. O vsem tem bo septembrski občni zbor Zveze slovenskih prosvetnih društev nedvomno razpravljal in sprejel potrebne sklepe, ki bodo samo dopolnili sklepe in napotke kongresa Socialistične fronte Slovencev v Italiji, DEMOKRISTJANŠKE IN KOMINFORMISTIČNE ŠPEKULACIJE GLEDE DEŽELNE AVTONOMIJE S členom 116 ustave priznana deželna avtonomija je za Goriško in Videmsko življenjske važnosti Slovenci in Furlani se že vsa povojna leta borijo, da deželna avtonomija postane stvarnost-Kaj ima v programu pokrajinski upravni odbor? Ali gre zopet za izigravanje zahtev Slovencev in Furlanov? Z republiško ustavo si jejjine pa avtonomije ni dala. lo nad vladno politiko, ki je od samega začetka ravnala v opreki z ustavo. Znano je na podlagi posebnega odloka namreč, da so goriški demo- r.aše ljudstvo priborili dolgo j niti ni izvedla deželnih vo-pričakovane pisane zakone o litev, katere bi morale biti deželni avtonomiji za Furlanijo in tako imenovano Julijsko krajino. V členu 116 ustave je namreč točno zapisano, da pripada Siciliji, Sardiniji, Zgornjemu Poadižju, Furlaniji in Julijski krajini ter Dolini Aoste avtonomija s posebnimi statuti. Medtem ko je italijanska vlada vsem zgoraj omenjenim pokrajinam pismeno priznala deželno avtonomijo, jo je dejansko dala samo Siciliji, Sardiniji, Južni Tirolski in francoski manjšini v Dolini Aoste, Furlaniji in preostalem delu Julijske kra- najkasneje do 30. oktobra leta 1949 Kršenje tega odloka in tudi samih členov ustave ni v Italiji nobena novost. Koliko veliko važnejših odlokov in členov ustave je italijanske vlada v svojem sedemletnem vladanju enostavno pozabila, ker se ji nj izplačalo, da bi jih uresničila, ali ker jih ni hotela uresničiti iz kdo ve kakšnih koristi. Dejstvo je, da se je furlansko prebivalstvo in prebivalstvo naše pokrajine razočara- IZ PRED KAZENSKEGA SODIŠČA Večkratni i obsojen na i tat in | sedem I požigalec let zapora Da bi zakril tatvine, je po kleteh in podstrešjih, kjer je kradel, zanetil požar in s tem spravljal v nevarnost življenje in imetje meščanov Včeraj dopoldne se je na goriškem kazenskem sodišču vršila razprava proti nenavadnemu kriminalcu 20-letne-mu Loredanu Biasiolu iz Gorice, ki je preteklo zimo v mestu večkrat kradel in hotel krajo zakriti s požigom okradenih prostorov. Goriški policiji so 12. aprila t. 1. telefonirali stanovalci stavbe v Ul. Manzoni 37, katere kletni prostori so bili v plamenih; mnogo stvari, ki so bile v kleti, pa nihče od stanovalcev ni mogel več najti. Qb 3.30 je bil ogenj pogašen, vendar je škoda, ki jo je neznanec povzročil lastniku stavbe, znašala nad 100.000 lir. Po dobrem pregledu posameznih drvarnic, v katerih so najemniki poleg kuriva hranili tudi druge potrebščine, pa je bilo opaziti precejšnje razdejanje in so bile ključavnice nekaterih vrat popolnoma razbite. Iz drvarnice Cesarja Baderja je izginilo več delov moškega kolesa ter nekaj steklenic starega vina. Marija Kumar je prijavila tatvino treh kosov jim je obisk maršala Tita v Grčiji in oližnji podpis balkanske zveze največja ovira pri ustavaritvi tisti h megalomanskih želja bivše savojske hiše in tivelikega ducejan, ki VEDNO VBCJA PREDRZNOST DELODAJALCEV u M Soluau hočejo ukiniti zdrauniSho služho za uslužhence Po 27 letih hočejo odpraviti ambulanto in predati zdravniško oskrbo delavcev in nameščencev bolniški blagajni (INAM) Pred dobrima dvema letoma je ravnateljstvo «Solvay» sklenilo ukiniti zdravniško ambulanto, ki je bila ustanovljena že pred 27 leti in ki je služila poleg INAM vsem u-službencem in njihovim družinam v primeru bolezni in nezgod. Ambulanta je bila zgrajena v bližini podjetja in je razpolagala s posebnim oddelkom za rentgeniziranje, zobozdrav-niškim oddelkom in drugimi potrebnimi zdravniškimi napravami. V ambulanti je bil od 7.30 do 10. ure dopoldne dnevno na razpolago zdravnik, ki je ob vsakem pozivu uslužbencev in njih družinskih članov bolnika obiskal na domu brez kakršnih koli formalnosti. Poleg zdravnika je bila še bolniška sestra, ki je o-pravljala razne zdravniške posle in dajala injekcije. Zobozdravnik je bil na razpolago letih obstoja ambulante pravico do nadaljnje zdravniške nege, kakršne so bili deležni doslej. Zahteva ravnateljstva je toliko bolj neupravičena, ker je dobro znano, da podjetja «Solvay» vedno bolj povečujejo svoje bogastvo, za katerega se turdijo z dneva v dan njihovi uslužbenci, ki bi zaslužili, da se jim dopuste vsaj tiste pridobitve, do katerih so prišli pred leti. Zaradi trmoglavega stališča ravnateljstva, ki noče upoštevati upravičenih pritožb delavstva, je notranja komisija predala zadevo trem sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL, ki so poslale ravnateljstvu vabilo za skupno sejo, na kateri naj bi se odločila usoda ambulante. Ce bodo upravitelji kemične tovarne vztrajali pri svoji krivični zahtevi, se bodo sindikati obrnili za pomoč k uradu po delovnih urah, nihče od 23 delo, v najslabšem primeru uslužbencev m zgubljal nepotrebnega časa, ker je v primeru manjše bolezni lahko odšel na pregled pred delom. Vsi delavci in uradniki so lahko brezplačno dobivali vsa potrebna zdravniška spričevala; skratka, ravnanje osebja z uslužbenci «Solvay» je bilo neprimerno boljše, kot pa je to v INAM. pa na sodno oblast Vsekakor mislimo, da delavci upravičeno zahtevajo ohranitev ustanove, do katere so najvefi doprinesli s svojim delom in da ravnateljstvo podjetja po 27 letih obstoja nima platna, par nogavic in par ro- j so privedle italijansko državo kavic, njena soseda Nives Za-mar pa je bila ob lepo domačo haljo, katero je hranila v drvarnici v posebnem zaboju. Ker pa se je podoben primer kraje in istočasnega požara pripetil 28. marca t. 1. v stanovanjski stavbi v Ul. Silvio Pellico 9, iz katere je bilo ukradeno moško kolo, last Abelija De Giorgia, je policija začela slediti osebe, ki so se vozile na podobnih kolesih. Dne 16. aprila je neki policist ustavil Loredana Biasola in ugotovil, da je njegovo kolo popolnoma enako De Gior-giovemu. Na policiji je od samega začetka izpraševanja Biasiol zanikal vsako krivico, toda po preiskavi v njegovi kleti je vpričo matere priznal, da so steklenice vina, nekateri deli kolesa in tudi «njegovo» kolo tuja lastnina, do katere je prišel z vdorom v drvarnice v Ul. Manzoni 37 in na isti način tudi v podstrešje stavbe v Ul. S. Pellico št. 9. Po daljšem izpraševanju je priznal, da so nekatere u-kradene stvari pri njegovi zaročenki komaj 18-letni Mariji Carmeli Macchitella iz Ul. Croce 10, katere se je poslužil za prenos ukradnega blaga v goriško zastavljalnico. Nenavadni tat je kasneje tudi priznal, da je ukradel skoraj nov dežni plašč, katerega je Aldo Baiocchi pustil v odprtem avtomobilu v Gorici. Pred sodiščem sta se oba obtoženca, kajti tudi mlada Marija Carmela je bila klicana pred sodišče zaradi sodelovanja z Biasiolom, vedla zelo brezbrižno. Biasiol je požiga v kleti in podstrešju hotel upravičiti s pijanostjo, toda njegova opravičila so bila zaman. Sodišče je mladeniča spoznalo za krivega in ga celo proglasilo za običajnega kriminalca. V zaporu bo moral odsedeti 7 let, zatem pa bo poslan v posebno pobolj-sevalnico za mlade kriminalce vsaj za 2 leti. plačati pa bo moral še 36.000 lir globe. Marija Carmela Macchitella pa je bila obsojena samo na plačilo 5.000 lir globe. Predsednik sodišča: dr. Storto, državni pravdnik: De Marši, zapisnikar: Omari. do hudega poraza in številnih nepotrebnih žrtev imperialističnih poskusov v Afriki, Franciji, predvsem pa na svobodoljubnem Balkanu. Kadar so iniciatorji podobnih pisemskih pozivov razni AGl in MIR, tedaj to nobenega ne čudi, ker so vsem dovolj jasne programske točke obeh organizacij, kadar pa se takih akcij prilaščajo tako imenovani