Slev. 88.
v Lfnbllaiii. v nedelfo dne isl aprila 1922.
Naročnina
za državo SHS: n oelo leto naprej Diu.120-— sa pol leta „ .. „ 60-— ia četrt leta „ .. „ 30-— ia en mesec „ .. « 10*—
za inozemstvo:
oelole.no.....Din. Z'%-—
nemočno...... 18-—
== Sobotna izdaja: =
r Jugoslaviji. . . Din. IV— vinozemstva ... „ 35-—
Posaniita Slev. 75 par.
L.
~ Cene lnscratom
Bnostolpna petiina vratu mali oglasi po K 4'— In K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm višine po K U —, poslana td. po K 12 —.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dnn Izvzemšl ponedeljka in itneva no jtiaz-aiku ob 5. url zjutraj.
Mostna priloga: Vestni!: SKSZ.
anavSolom
_ Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 8/U1.
RoKoplsi se ne vračsjo; neiranklrana plsmi> se ne »prejemalo. Dredn. telet štv. 50, npravn. št*. 328.
Uprava je v Kopitarjevi ul. 0. — Račun poštne uran. ljubljanske št. 050 za naročafno in at. 34'J za ciiIaEe zsgrob 9.011. sarajov. 7iG3, prae !n Utmaj. 24.797
Razkristjanjenje šole.
Velikonočni prazniki! Kako lepi ste, ;ako dvigate sleherno dušo v blaženstvu, ;ako slovesni ste kakor zvonjenje veliko-ločnih zvonov! Kristus je od smrti vstal, esnično je vstal, aleluja. Ves krščanski vet oznanja to blagovest v živih besedah n molčečih dejanjih in se je raduje, vsa k tovemu prerojenju in življenju vstajajoča larava pozvanja s svojimi neštetimi skriv-losfcmi slovesni aleluja.
To rauostno velikonočno razpoloženje cali in ga v naši državi duši človek, ki naj >i predstavljal vrhovnega voditelja prosve-;e v državi, ki pa ga dejansko vodi neki »glavni prosvetni svet«, neka državna ko-nisija z vseskozi framazonskim progra-nom. Glavni prosvetni svet je s svojimi na-Srti za ljudske, meščanske in srednje šole :amahnil s smrtnim udarcem po versko-lravni vzgoji mladine. To pomeni razkrist-anjenje šolstva. Vsi resni državniki sveta, vse države si prizadevajo, kako bi zacelili moralne rane, ki jih je zadala človeštvu svetovna vojna in katerih posledice vsak Jan čutimo in vidimo. V naši državi pa po-iira državni varuh mladinske morale najtrdnejše moralne temelje, da uniči v mladih srcih krščansko zavest in versko prosveto. Temu ciniku je ime Svetozar Pribičevič, ki ne drži dane besede in ploska k protikr-ščanskim načrtom svoje framazonske komisije.
Načrti glavnega prosvetnega saveza, ki izražajo Pribičevičevo voljo, določajo, kolikor je dosedaj znano, da se na srednjih šolah od petega razreda naprej ukine verouk in na njegovo mesto postavi kot učni predmet zgodovina verstev, spojena z zgodovinskim poukom profesorjev za zgodovino. Kristus, Mohamed ia Konfucij bodo zavzemali pri tem pouku enakovredno mesto in kdor malo pozna literaturo iz ver-stvene zgodovine, ki bo prišlo za frama-zonske krmarje šolske prosvete v naši državi v poštev, se bo prijel za glavo in dejal: Večjih morivcev mladih duš ni, kakor so ti prosvetni možje. V nižjih razredih gimnazije pa naj se podaje osnovni pouk krščanske etike in zdi se, da še to za učence samo fakultativno. Samo v treh humanističnih gimnazijah, ki še ostanejo v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Št. Vidu in Mariboru, ostane vse pri starem.
Iz ljudskih šol pa po Ljudskošolskem načrtu naj izgine zadnji sled »klerikalizma« s tem, da bodo po srbskem vzorcu podajali verouk svetni učitelji, seveda brez izjeme, ali so verni ali pa verujejo samo v boginjo svobodo, katehet pa naj se umakne v cerkev. Saj minister iin prosvetni svet ne priznavata verskonravne vzgoje, češ, ker vi-dovdanska ustava govori samo o moralni vzgoji. Ta moralna vzgoja more biti ali verskonravna ali pa tudi brez verskega temelja, ki temelji na etiki brez božje sankcije. Na kakšno moralno vzgojo da mislijo belgrajski herostrati, je vsakomur jasno. Učinki te šolske ureditve bodo strašni, ako je ljudstvo ne omogoči. To razkristjanjenje srednjih šol pomeni poizkus razkristjaniti vso bodočo inteligenco. Saj v nižjih razredih srednjih šol učenci niso sposobni za globlje umevanje verskih resnic in je glavni uspeh verouka in verskonravne vzgoje sploh, da se mladina ohrani moralno nepokvarjena in se utrjuje v krepostih. Potreba globljega verskega pouka se začne pojavljati šele v petem in šestem razredu, v katerih se bo mesto umstvene poglobitve v yerouku podiralo, kar se je prej zgradilo, m dijak bo dobil nehote vtis, da je krščanski nauk, kakor se mu je podaval v nižjih razredih, nekaj otročjega, neresnega, ki ni za človeka, ki stremi po višji izobrazbi, kot učni predmet, ki je samo za otroke. Neod-Pustljn greh je, pustiti mladino brez vernega pouka ravno v letih, ko ji je najbolj Potreben, da ne zaide na pot v nemoralno Močvirje. Tega seveda ne razumejo polin-tcligcntni pedagogi, ki so izšli iz krogov pijanske inteligence, ki je po svojem več-!cm delu vsled brezverske vzgoje, kakor jo hočejo usiliti tudi prečanom, do mozga ^ruptna in se v tem oziru razlikuje od -brega in še nepokvarjenega preprostega Srbskcga naroda. Ti ljudje mislijo, da naš narod ne bo razumel njihovega atentata "a krščansko vzgojo in se bo ljudstvo dalo Preslepiti. Mislijo, da, široki sloji našega
ljudstva ne bodo zanali braniti svojih svetinj in da bodo upognili svoje hrbtenice tako kakor del slovenske inteligence, ki ji je bilo od avstrijskega režima vcepljeno vsesplošno klečeplastvo in lizunstvo. Tako so še 1. 1919. bili vsi profesorji za verskonravno vzgojo v celokupnem šolstvu. Klečeplastvo pred Belgradom je sedaj enemu delu upog-nilo tilnik in postali so čez noč — drugih nazorov.
Odrekamo pa profesorskemu zboru, kakor glavnemu prosvetnemu svetu pravico, da bi oni proti volji velikanske večine krščanskih staršev odločevali v tem za
mladino, last staršev, najvažnejšem vprašanju iin brez sporazuma s Cerkvijo. Ljudstvo vzdržuj z ogromnimi stroški šolstVo, v naj-bitnejšem vprašanju vzgoje v šolstvu pa naj odločajo samo belgrajski absolutisti in njihovi pokorni sluge.
Državotvorci, zavedajte se, da je volja slovenskega ljudstva ta, da praga šole brez verskega pouka po cerkvenih pooblaščencih ne bo prestopil niti en otrok krščanskih staršev in da si boste take šole sami gradili in vzdrževali, ljudstvo pa si bo svoje. Nimate dovolj bajonetov, dabivtemoziru upognili ljudsko voljo!
Ruska spomenica gmm
Genova, 14. aprila. (Izv.) Spomenica, ki jo predlaga ruska delegacija gospodarski konferenci v Genovi, našteva reforme, po katerih se pravosodstvo v Rusiji približuje onemu v zapadnih državah Evrope.
Spomenica navaja med drugim da se lastnina inozemskih koncesionarjev stavlja pod posebno pravno zaščito. Nacionalizira-nje industrijskih in trgovinskih podjetij je v resnici prenehalo že leta 1920. Zadnji odlok v tej stvari je bil izdan dne 29. novembra 1920. Nacionaliziranje se je obdržalo le v obratih, ki so neobhodno potrebni za državo. V ostalih se je dovolila gospodarska avtonomija, ali pa so se vrnila zasebnikom; deloma so se dala tudi prejšnjim ali pa novim lastnikom v najem. Trajanje teh pogodb je različno, ker se morajo razveljavljati le s sodnim sklepom.
V obrtu in trgovini se je uvedlo svobodno delovno pravo. Za trgovino in posredovalno trgovino veljajo ista načela. Ker je kupna moč papirnatega rublja postajala vedno manjša, se je dovolila posest zlata in sklepanja kupčij v zlati veljavi. Da se zaščitijo pravice novih lastnikov industrijskih in trgovinskih podjetij, se je lokalnim oblastvom odvzela vsaka pravica do kakršnekoli likvidacije ali konfiskacije.
Zakonodajni činitelji so že ratificirali prvi del novega civilnega zakonika o pogodbenem pravu. Novo civilno pravo se naslanja na splošno priznana načela zakonodaje v zapadnih državah. Sedaj se pripravlja trgovinsko pravo Z odlokom veleruske-ga izvrševalnega odbora z dne 4. oktobra 1921 se je ustanovila državna banka in je bilo dovoljeno ustanavljanje kreditnih zavodov na zadružni podlagi, t. j. na oboje-stranstvu, ter hranilnic. Dedno pravo se je odpravilo, izvzemši majhne zneske do 10 tisoč rubljev (po stanju leta 1918), vendar pa veljajo sledeče izjeme: Terjatve tretjih oseb se poravnajo na prvem mestu. Za ino-zemce velja osebno pravo in se mora ded-ščina razpravljati pred konzularnim ali diplomatskim zastopništvom. Caristično pravo se je moralo odpraviti. Kjer pa še manjka kodificirano pravo, se sodi pred ljudskimi sodišči po pravnem čustvovanju in običajnem pravu, ki se je že stvorilo. So-vjeti so stali po zunanji in notranji vojni pred organiziranim hudodelstvom, ki je oviral ves promet. Godile so se strašne zlorabe. V nekaterih krajih si je v treh letih sledilo petnajst raznih vlad, ki so izrabljale oblast v sebične svrhe. Vendar pa se je v razmeroma kratkem času posrečilo ustanoviti upravni in pravosodni aparat. Pripravlja se tudi državno pravdništvo ki bo neodvisno od krajevnih oblastev in bo odgovorno le osrednji vladi.
Spomenica končno poudarja, da se je zopet uvedla svoboda dela. Stanovanjsko pravo se je postavilo na popolnoma nova načela, ki izključuje vmešavanje upravnih oblastev. Deložiranje se ne more izvesti brez zakonitih predpisov in brez sodnega sklepa. Kazensko pravo smejo izvajati le sodna oblastva. Najvažnejša pridobitev pa je kazenski zakonik, ki je edino meroda-jen za razsodbe. Pripravlja se tudi kazenski proces. — Ruska delegacija izraža upanje, da ne bo svobodno delo 120 milijonov Rusov v sodelovanju z državami za-padne Evrope in Amerike le obnovile Rusijo, ampak da bo v zvezi z delavoljnimi vsega sveta stvorilo podlago nove miroljubne in bratske ljudske internacionalc.
Konference s Cičerinom.
Genova, 14. aprila. (Izvirno) Lloyd George in Schanzer sta imela danes daljšo konferenco s Cičerinom, ki je trajala par
ur. Razpravljali so o tem, kako stališče naj se zavzame v vprašanju francoskih pridržkov glede politične note Rusije, ki se pričakuje kot odgovor na spomenico antante. Lloyd George je danes baje povabil Ciče-rina k sebi na obed.
Genova, 14. aprila. (Izvirno) Posebni poročevalec Agence Havas javlja: Tekom oficiozne konference, ki je bila danes pri Lloyd Georgeu in katere so se udeležili zastopniki zavezniških držav in Rusije, so ruski delegati obrazložili vzroke, zakaj Rusija ne more sprejeti resolucij, ki jih je sklenila konferenca strokovnjakov v Londonu. Na izjave ruske delegacije so soglasno odgovorili načelniki vseh zavezniških delegacij.
Vatikan in genovska konferenca.
Milan, 15. aprila. »Secolo« piše, da se nahaja v Genovi posebni diplomatični pooblaščenec svete stolice, ki ima nalogo zasledovati delo konference in papežu poročati. List trdi, da papež čaka konca konference, oziroma tistega trenutka, ko se bodo njeni rezultati jasno obrisovali, da potem izda svojo prvo okrožnico, ki se bo v prvi vrsti nanašala na ta politični dogodek prve vrste, dasi bo okrožnica strogo religioznega značaja. List trdi, da kljub temu okrožnica ne bo takorekoč izdana v stereotipni obliki, marveč bo nekaj novega in bo podala sodbo papeža o svetovnem položaju v nedvoumnih izrazih.
Dr. Beneš za 10 letno premirje.
Pariz, 14. aprila. (Izvirno) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je izjavil zastopniku »New York Heralda« v Genovi, da se popolnoma strinja z 10 letnim premirjem, ki ga je predlagal Lloyd George. Dejal pa je, da je treba to premirje vzeti zelo resno. Moralične in gospodarske sankcije imajo pač gotovo vrednost, toda vprašanje je, ali bodo zadostovale. Dr. Beneš je naglašal, da sta se vojevali Rusija in Poljska, svet pa k temu ni izpre-govori! niti besedice, in je vprašal, ali bodo gospodarski ukrepi zoper Rusijo kaj pomagali, ki je bila vendar štiri leta žrtev takih odredb.
Francoska orientacija naše oficielne politike.
Pariz, 15. aprila. »Temps« priobčuje intervju z dr. Ninčičem, v katerem ta glede na genovsko konferenco izjavlja: »Težko je predvideti rezultat, toda za nas je to-iažljivo, da se vsled odločnega obnašanja francoskega predstavitelja načela, sklenjena v Kanu, varujejo tako po duhu kakor po besedilu.
Tcžkoče s francoske strani.
Genova, 15. aprila. Italijanski listi poročajo, da Francija osporuje pooblastila sovjetskih delegatov, ker ne nosijo podpisa Ljenina in ker sovjetski vladi odreka pravico zastopati kavkaške države, ki da jih je oropala svobode in neodvisnosti. Govori se, da ima Francija v Genovi pripravljeno delegacijo Georgije, ki naj bi se v pravem času pojavila. Ostali zavezniki pa tega francoskega stališča ne odobravajo.
Posvetovanja velike antante.
Genova, 15. aprila. (Izv.) Ministri Lloyd George, Barthou, Schanzer in Theu-nis so se predvčerajšnjim sestali k razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi Sey-doux in Barrere. Ministri so razpravljali o poročilu londonskih strokovnjakov, ki je neobvezen za različne vlade, ter so poskušali doseči skupno rešitev, da se preprečijo morebitna nesporazumljenjn. Razgo/or je imel, kakor poroča Havas, značaj prisrčnosti in medsebojnega zaupanja.
Nekdo je imenoval genovsko konferenco I. vesoljni koncil Evrope. Gotovo se ni še nikoli v Evropi zbralo toliko držav, da vsaka kot enakopraven faktor z drugo razpravljajo o gospodarski vzpostavitvi sveta, ki je bil po svetovni vojni do. svojih temeljev porušen. Res je, da imamo tu dejansko ločitev med državami, ki so dale pobudo za vpoklicanje tega zbora, in onimi, ki so bile povabljene; res je, da tudi ta konferenca še ne more premostiti brezdna, ki zija med zmagovalci in premaganimi, ki svojih nasvetov in predlogov nimajo podkrepiti s končnim in najvspešnejšim orodjem, zunanjo silo; res je, da si tu stojijo nasproti taka temeljnja nasprotja kakor je ono med zapadnimi državami in komunistično Rusijo. Toda v principu se je priznala enakopravnost in enakoveljavnost vseh, ki so se tu zbrali, in že to je nekaj brez-dvomno velikega za od strasti razrvano in vedno globlje v propad pogrezajočo se Evropo, dvatisočletno nositeljico vse svetoven kulture. Tega pomena se genovski konferenci ne more odrekati kakor se ne more odrekati dobre volje vsaj enemu delu tistih, ki so se tu v svrho vzpostavitve resničnega miru in zaupanja med narodi sestali.
Toda ko zazvone danes po starodavnem mestu, ki je rodilo velikega Kolumba, vstajenski zvonovi, ne vemo, kakšna čustva bodo obhajala zastopnike krščanskih držav, ki v načelu tako globokosežne konference niso smatrali za potrebno otvoriti z željo po božjem blagoslovu. Ime Boga, v kojega imenu vladajo kralji, cesarji, predsedniki in komisarji, se tu ne bo imenovalo, kakor se ni pri verzajski konferenci. V tem oziru se genovski koncil rezko razli* kuje od vseh prejšnjih sestankov držav in diplomatov Evrope. Odsoten je tudi poglavar katoliške cerkve, največja moralna avtoriteta tudi še današnjega sveta, odsotni so pa tudi zastopniki ljudstva, predstavniki znanosti, velikih kulturnih in stanovskih organizacij, najbolj interesiranih na trajnem miru in izlečenju globokih ran, zase-kanih od vojske. Sestali so se z malimi izjemami diplomati stare šole. mnogi, ki nosijo na sebi moralno krivdo svetovne vojske, nekateri brez dvoma tudi z namenom zasledovati staro politiko in doseči pod krinko miroljubnosti in sprave svoje sebične namene; nekaj in še zelo vplivnih vidimo tu, ki so šli neradi in saino pod pritiskom višje moralne sile. Na vsak r.ačin pa jih je zelo malo, ki bi se danes spomnili, da je vstajenje Evrope v prvi vrsti zavisno od notranjega preroda v imenu tistega, ki je na ta dan slavil triumf svojega vstajenja in kojega ideje so Evropo iz torišča barbarskih hord spremenile v zibelko največje in najvišje kulture človeškega rodu, odkar se je prvi človek pojavil na tej zemlji.
Ni mogoče biti slep nasproti dejstvu, da se genovska konferenca drži samo na avtoriteti enega človeka. Da ni njega, bi se ne bila niti sklicala niti bi, ako bi se bila morebiti vsled sile razmer sestala, ostala en sam dan skupaj. Ne rečemo, da ta človek, Lloyd George, ki si je s tem zaslužil spomenik v eni vrsti z največjimi državniki sveta, no bi čutil potrebe resničnega miru med narodi iz idealnih ozirov. Vendar ti niso bili prvi in glavni, ki so ga vodili, glavna je bila brezposelnost na Angleškem, nenatovorjene ladje, ki gnjijejo po pristaniščih, zastoj svojčas najmogočnejše industrije na svetu, spoznanje, da moči Anglije ni mogočo danes osnovati na poginu Nemčije kakor je nekdaj Britanija vzcvetela na ruinah Španije in Holandije; spoznanje, do katerega so Lloyda Georgea prisilile izkušnje štirih let po sklepu mirovne pogodbe. To je bilo, kar je angleškega državnika v pni vrsti primoralo sklicati narode v Genovi z besedami, ki jih je med vojsko za-klical svetu Benedikt deila Chiesa," še preden je kdo mogel vedeti, ali zmaga zmagovalcu prinese blagoslov ali prokletslvo — da, 1 co so obe strani upale in nihče na svetu ni niti dvomil o tem, cla bo zmaga napolnila hišo zmagovalca z zlatom do vrha in mu prinesla nezaslišano mogočnost iu svetovno gospodstvo.
Mogoče, da tudi čisto realne pobude, ki so dovedle do genovske koneronco, prinesejo človeštvu kedoj zopet to, kar je s
prenehanjem srednjeveškega krščanskega imperija izgubil: enoto sveta na višji duhovni podlagi. Toda v dosego tega cilja se bo moralo veliko do dna izpremeniti in genovski konferenci bodo morale slediti še druge ne samo s širšim programom nego tudi z drugačno načeloma spoznano in vodoma hoteno orientacijo, v drugem duhu, brez vseh klavzul in rezervatov, brez ne-izgovorjenih, a vendarle obstoječih in delujočih nasprotij; predvsem pa bodo morali državniki izmolili vse bolj iskren in obsežen konfiteor vseh grehov, ki so bili storjeni ne samo od leta 1914 in 1918. dalje, nego že od takrat, ko sta nacionalizem, kapitalizem in geslo goljufive »demokratske« Bvobode, ki je napolnila žepe enih, drugo pa še bolj zasužnila, krščanski svet do dna raztrovali in raždjali.
Taka odkritosrčna izpoved in volja temeljito preokreniti vso evropsko in svetovno politiko sploh, ne more trajno in vspe-
šno temeljiti na ničemer drugem kakor na priznanju osnovnih načel krščanske morale v mednarodnem življenju. Odkar je evropska družba zavrgla krščanstvo v vseh odnosih javnega življenja, predvsem pa v odnosih med narodom in narodom, državo in državo, eno koalicijo držav in drugo — ko se je uvedel princip velikih privilegiranih in malih eksploatiranih narodov, ko se je za domačo uporabo ohranila krščanska etika, za javno pa uvedla načeloma materialistična nemorala, ko se je uzakonil na prvi strani praktičnega mednarodnega kodeksa »sacro egoismo« — odtakrat je Evropa začela iti navzdol in nevzdržno pada in bo popolnoma propadla, če se zlo ne bo začelo lečiti pri svoji korenini.
To se seveda na genovski konferenci ne bo razpravljalo, toda o tem bi morali začeti razmišljati narodi, ki jih v Genovi zastopajo diplomati, kateri po veliki večini še nimajo za to smisla.
Lloyd George odobrava politiko Avstrije.
vili »Alberti« Lloyd George v prisotnosti svojega tajnika Hankeya. Zvezni kancelar je ob tej priliki podrobno poročal o političnem in gospodarskem položaju Avstrije. Angleški min. predsednik se je posebno zanimal za gospodarsko obnovo Avstrije. Zvezni kancelar se je zahvalil za dovoljeni angleški kredit, nakar je Lloyd George obljubil tudi nadaljno podporo Avstriji. Poudarjal je, da potrebuje Evropa tudi nadalje popoln mir ter je priznal, da hodi Avstrija po pravi poti, ko stremi po dobrih odnošajih z vsemi svojimi sosedi.
Genova, 15. aprila. (Izv.) Zvezni kancelar Schober je imel v četrtek razgovore z voditeljema angleške in francoske delegacije. Barthou je sprejel avstrijskega zveznega kancelarja v vili »Raggi« v prisotnosti francoskega poslanika Barrera. Zvezni kancelar, s katerim je prišel tudi avstrijski trgovinski minister dr. Grtinher-ger, se je v polurnem razgovoru zahvalil v imenu avstrijske vlade za kredit, dovoljen od francoske zbornice, in za simpatije, ki jih kaže Francija napram avstrijskim zadevam. Ob 11. uri dopoldne je sprejel zveznega kancelarja in dr. Griinbergerja v
Zborovanja muslimanske organizacija.
ZMAGALA P.O DR. SPA1I0VA SKUPINA.
Sarajevo, 15. aprila. (Izvirno) Včeraj se je pričelo posvetovanje osrednjega odbora Jugoslovanske muslimanske organizacije, ki je posebne važnosti za razčišče-nje položaja, ki je nastal v muslimanski stranki povodom spora v njenem parlamentarnem klubu. Predsednik je početkom poročal o delu poslancev, nato pa je prebral izjavo poslancev dr. Karamehmedo-iriča in Sahiba Korkuta ter njun proglas na muslimanske volivce. Poslanec Korkut je t daljšem govoru zagovarjal stališče svoje skupine. Kakor se sodi, bo zmagala na seji »srednjega odbora skupina dr. Spaha. Danes se posvetovanje nadaljuje ter nastopijo zagovorniki stmje dr. Spahe. Ako zmaga njegova skupina, je pričakovati, da bodo muslimani izstopili iz vlade.
Pogajanja z Italijo.
Genova, 15. aprila. (Izv.) Agenzia Štefani poroča, da so se pogajanja med dr. Nin-čičem in Contarinijem zaključila tako, da se bodo mogla pričeti direktna pogajanja med dr. Ninčičem in dr. Schanzerjem. Tukajšnji italijanski politični krogi sodijo, da je podlaga za končni sporazum med Italijo in Jugoslavijo dovolj pripravljena.
Genova, 15. aprila. (Izv.) Državni pod-tainik v zunanjem ministrstvu Tosti je izjavil o pogajanjih z jugoslovanskimi zastopniki v Rapallu, da je pričakovati od prijateljskega poteka pogajanj, da bodo neposredno vodila k popolni izvedbi rapallske pogodbe in da ni smatrati izpraznitve tretje cone kot edino odredbo.
PAŠIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 15, aprila. (Izv.) Ministrski predsednik je bil včeraj pri kralju, kateremu je poročal o poteku pogajanj na ge-
novski konferenci. Avdijenca je trajala celo uro. Glede vprašanja izvršitve rapallske pogodbe potom Italije položaj za nas ni obupen.
Dr. Ninčič o rapaHsk! zgodbi.
Pariz, 15. aprila. »Temps« objavlja intervju z dr. Ninčičem glede pogajanj o rapallski pogodbi. Dejal je, da mora biti zelo previden, da bi se na podlagi napačno razumljivih izjav ne razburjalo jugoslovansko in italijansko javno mnenje. Le to more reči, da ne gre za revizijo rapallske pogodbe, ampak samo za sporazum glede izvršitve same pogodbe. Pogajanja sama so prijateljska in se vršijo v duhu velike konciliantnosti. Zadrsko vprašanje ni težko, pač pa prizadeva težkoče reški problem.
Kov spor med Rusijo In Japonsko.
Moskva, 15. aprila. V boju zoper ostanke bivših carskih armad v sibirskem tihooceanskem primorju so čete dalnje-vzhodne sovjetske republike prišle v konflikt s tamošnio japonsko okupacijsko armado. Japonci so stopili iz rezerve in ženejo ruske sovjetske čete nazaj po progi primorske železnice na črti Vladivostok— Nikolsk. Pri tej priliki je Trockij podal izredno ostro izjavo v »Izvestjih«, kjer očita Japonski, ki se udeležuje genovske konference, »politiko brezvestnosti in podlosti«. Pravi, da bo Rusija z Japonsko obračunala, če ne v Genovi, pa pozneje.
Kriza v romunski vladi.
Buki.-ešta, 16 aprila. (Izv.) Medtem k> olva romunski mm. predsdnik Bratianu v Genovi, je naletel njegov kabinet v parlamentu na težkoče. Minister za kmetijstvo Constantinescu je namreč predložil parlamentu zakonski prdlog o razdelitvi zemlje
v Dobrudži, ki ga je pa zbornica odklonila s 100 glasovi proti 50 glasovom. Constantinescu je to smatral za nezaupnico ter je podal ostavko. Z ministrom za kmetijstvo so se izjavili solidarne tudi ministri general Boscolu, Cosma in Florescu ter bodo baje tudi ti odstopili. Constantinescu je že prej spravil min. predsednika Brautianuja v neprilike, ko je jugoslovanska vlada zahtevala od Romunije, naj ji ta proda žito za jugoslovansko vojsko. Minister za kmetijstvo je odklonil to prošnjo ter je odgovor prišel v Belgrad, ko je bila kraljica Marija na posetu pri svojem bodočem zetu.
Mažarske pritožbe.
Budimpešta, 15. aprila. (Izv.) Mažar-ska delegacija je izročila konferenci v Genovi spomnico o vprašanju narodnostnih manjšin. V spomenici se naštevajo vse odredb nasledstvenih držav, ki so škodljive narodnostnim manjšinam. Romunija in Češkoslovaška sta odvzeli mažarskim posestnikom zemljo in jo dajali za malo vsoto v zakup. V Jugoslaviji še ni izveedna agr reforma, toda pogosto so se s popolnoma nasprotujočimi naredbami prisilili mažarski posestniki, da so zapustili svoja zemljišča. Spomenica našteva tudi druge odredbe proti mažarskim manjšinam, zlasti pa preganjanja posameznih oseb. Po podati mažarskega urada za begunce je bilo pregnanih iz Romunije na Mnžnrsko 130.000 oseb, iz Češkoslovaške 56.000, iz Jugoslavije pa 37.000 oseb.
MAŽARSKA MINISTRA PRI DR. BENESUi
Genova, 15. aprila. (Izv.) Grof Beth-len in grof Banffy sta 13. t. m. popoldne posetila dr. Beneša, s katerim sta se raz-govarjala nad eno uro. Razgovor se je tikal vprašanj, ki niso v zvezi z genovsko konferenco, ki so pa za obe državi važna. Posvetovanja se bodo nadaljevala.
REDUKCIJA URADNIŠTVA V AVSTRIJI.
Dunaj, 15. aprila. (Izv.) Komisija za sanacijo zvezne uprave pripravlja zakonski načrt o ločitvi uprave državnih obratov od splošne državne uprave. Pri državnih obratih se zmanjša po potrebi osobje. Po vladni predlogi se odpusti četrtina, t. j. 65.000 državnih nastavljencev. Dve petini dobita odpravnino, ostale tri pa se vpokoje.
NOVI NEMŠKI POSLANIK V WASHING-TONU.
Berlin, 15. aprila. (Izv.) Bivši Kruppov generalni ravnatelj Wiedfeld je bil imenovan za nemškega poslanika v Washingto-nu, ker je ameriška vlada izrazila željo, naj imenuje Nemčija kakega industrijca za poslanika in je predlagane kandidate odklonila.
GENERAL GOURAND PRI PAPEŽU.
Rim, 15. aprila. (Izv.) Papež je sprejel v posebni avdijenci francoskega generala Gouranda.
SMRT ANGLEŠKEGA PARLAMENTARCA.
London, 15. aprila. (Izv.) Predvčerajšnjim je umrl najstarejši član angleške poslanske zbornice Thomas Burt v starosti 84 let, ki je došel 1. 1847. kot prvi član delavske stranice v parlament.
AVSTRIJSKI INDUSTRIJCI GREDO V RUSIJO.
Dunaj, 15. aprila. (Izv.) Večje število avstrijskih industrijcev se pripravlja na potovanje v Rusijo, da dobi odjemalcev za svoje blago. V poštev pride kmetijsko orodje, razni predmeti železne industrije, pohištvo itd. Industrijci potujejo zasebno na svoj račun.

Istrski deželni svet za avto nomijo.
• si-C
Poreč, 15. aprila. Na seji izrednega deželnega sveta Istre dne 13. t. m. je bil na dnevnem redu predlog ožjega deželne-ga odbora, da naj se ohrani v Istri deželna in občinska zakonodajna in upravna avto-nomija v vsem njenem dosedanjem obse-gu, ker je stoletna izkušnja pokazala njeno upravičenost. Ta avtonomija naj velja tako dolgo, dokler se ne uvede v celem italijanskem kraljestvu v avtonomističnem smislu reformirana upravna zakonodaja. — Centralisti so stavili protipredlog, da se v interesu enotne italijanske kulture uvedejo v Istri takoj vsi občinski in deželni zakoni, kakor veljajo v Italiji, z nekateri-mi nebistvenimi izpremembami. — Ven-tuella pa je stavil posredovalni predlog, da naj dosedanja avtonomistična uprava ostane v veljavi samo provizorično in da naj vlada čimpreje izda administrativne zakone v smislu administrativne decentralizacije in razširjenja kompetenc sedaj uvedenih izrednih deželnih svetov. -Ta predlog, ki se od prvega praktično veliko ne razlikuje, je bil sprejet z večino.
če bi bil jaz hudič...!
Alban Stolz je pisal 1. 1845. o šol-skem vprašanju sledeče: »Če bi bil jaz hudič, pa bi me ljudje v svoji zaslepljenosti izvolili za državnega poslanca, kaj menite, kako bi jaz zastopal svojo reč? Jasno, da bi ne sedel tiho, marveč bi stavil predlog. Kakšen neki? Tak, da bi donesel peklu največ naročnikov in največ dobička. Predlagal bi kratkomalo, da šolo treba ločiti od Cerkve in jo od nje popolnoma odtrgati; šola naj ne ima nič skunega s Cerkvijo in Cerkev nič več s šolo. Šola naj bo v bodoče tovarna, kjer naj se otrokom glave prav naravnajo, da bodo dovolj pametn za svet in da se bodo vsega naučili, kat nese. Namesto dolžnosti pa, ki človeka i njimi muči verstvo, naj se v bodoče razlagajo samo pravice ljudstva. Namesto krščanskega nauka se morajo otroci učiti na izust upravoznanstvo. Ker pa za to duhovnik po večini nima smisla, mu tudi ne gre nadzorstvo nad šolo. . Duhovščini bodi pravzaprav šola prepovedana prav tako kakor gledišče. Najbolj pametno bi bilo seveda, če se duhovniški stan in cerkve popolnoma odpravijo; kajti a) človek je vendarle samo za ta svet tukaj. Jesti in piti, plesati in izlete delati ter dnevni^ vleči je prav tako lahko hrez verstva; & lažje; b) drugič se pa prihrani veliko denarja ...	,
Tako bi predlagal, če bi bil jaz hudiSj Ako bi potem kak sohudič rekel: To pol pa se nisi izkazal v satanski pretkanosti. Ali nisi znal dobiti boljšega predloga?... Predlagal bi bil: Treba je sežgati sveto pi> smo in vsa razpela in križe odstraniti.., Dalje: Vsako nedeljo naj bo žegnanje in sejem.
Nato bi odgovoril: Ti prav nič ne razumeš. Olroci nalažje in najrajšo sprejrao verske resnice; pozneje jih je težko izrvati iz njih src; zato je treba od te strani pomagati, če hočemo, da bo ljudstvo hudiču vdano.
Krščanstvo se mora šolam zapreti, ne pa noter spustiti. Tako bi razložil sohudičhi peklensko modrost mojega predloga. (»Ka-lender fur Zeit und Ewigkeit« — Alb, Stolz.)
Ali niso ti stavki satirika in katol. pisatelja A. Stolza pisani kakor za naš čas?
S. L. S.!
čisto neznatne, gozd se je umaknil v daljavo in poljana, na kateri stoji selo, se mu zdi tako zelo velika, skoraj brezmejna..'
»Ali je še ravno taka?« se je nasmehnil starec in pogledal na malo poljano.
Ravno tako kot življenje... V mladosti mu ne vidiš ne konca ne kraja... Toda tukaj je celo kakor na dlani, od začetka pa prav do groba, katerega si je starec že poiskal tam v kotu pokopališča ... In potem — slava Ti, Gospodi Čas za pO' čitek. Častno je prepotoval tečko cesto, iJ vlažna zemlja — mu je mati... Kmalu.« skoraj prehitro .. .1
No, ali je že čas? Še enkrat je pogle' dal na ozvezdje, Mihejič je vstal, snel svoj« kapo itn začel prebirati vrvi od zvonov,.. Čez minulo je zatrepetalo nočno ozračjt vsled jasnega zvoka... En udar, drugi tietji, četrti.,, eden za drugim so plavali v daljavo in napolnjevali dremajočo, praz> nično noč z mogočnimi, zategnjenimi, zve' nečimi, pojočimi glasovi,..
Zvon je utihnil. V cerkvi so se začel« jutranjice. Pre,šnja leta ie Mihejič še zme raj stopil doli v cerkev in se postavil v kot tja za vrata, da je molil in poslušal petje No, danes pa je ostal v zvoniku; bilo je težko; čudno utrujenost je čutil v sebi Vsedel se je na klopico; poslušal je p® časno gibanje zvonov, ki se ie niso čisti
VI. G. Korolenk«
Stari zvonar.
(Prestavil J. M.)
Stemnilo se je.
Majhna vasica, ki je ležala na bregu reke v borovem gozdu, se je potapljala v mraku, katerega so polne zvezdne pomladanske noči, Ko se tenka meglica dviga od segrete zemlje, otemnjuje sence v lesovih, zagrinja ogromna prostranstva v sre-brno-modrikasto kopreno ,.. Vse je tiho, sanjavo, otožrno.
V tišini dremlje selo.
Obrisi nizkih koč se komaj razločijo v temi; tu in tam vidiš ogenj; včasih se odpro Škripajoča vrata; pes čuvaj zalaja in utihne; v kratkih presledkih se iz tiho šumečega gozda prikazujejo temne postave peš-potnikov, jezdecev; včasih priškriplje voz. Od vseh strani se zbirajo ljudje iz samotnih gozdnih vasic k vaški cerkvici, kjer se bodo obhajale velikonočne jutranjice.
Cerkev stoji na holmu, ravno sredi vasi. Razsvetljena okna žare od luči. Zvonik — star, visok, teman — izginja s svojim vrbom v temini.
Stopnice v zvoniku škripljejo .,. Stari zvonar Mihejič leze kvišku ia kmalu zašije naokrog njegova svetilka*
Težko je starcu stopati po strmi lestvici. Stare noge so mu opešale, tudi sam se je že unesel, vid mu je oslabel.,. Čas je že, čas, da bi se spravil starec k pokoju, a Bog ga neče še poklicati k sebi. Pokopal je že sinove, zakopal je že brate in vnuke, mnogo starcev, mnogo mladih je že položil v zemljo, a sam je še zmeraj med živimi. Težko je resi... Mnogo velikonočnih praznikov je že dočakal, Bog ve, kolikokrat je ravno v tem zvoniku čakal, kdaj se približa ura, da zazvoni. In glej, še enkrat mu je Bog naklonil...
Starec je stopil k lini in se je naslonil na ograjo. Spodaj okrog cerkve so samevale gomile selskega pokopališča. Videti je bilo, kakor da bi jih čuvali stari križi z razprostrtimi rokami. Tu in tam so se sklanjale nadnje zvezde, ki še niso bile pokrite s pomladanskim zelenjem .., Duh mladega brstičja, prevevan z otožno tihoto večnega sna je segal prav do Mihejiča...
Kaj bo ž njim čez ano leto? Bo 11 še prilezel gori v zvonik, pod bronasti zvon, da bi z močnim udarom zbudil nalahno dremajočo noč, ali pa bo že ležal... tam zunaj v temnem kotu pokopališča pod križem? Bog zna ... On ve dobro; danes je še dočakal ta praznik. »Slava Ti, Gospodi« — so šepetala starčeva usta, navajena vzdiha, j in Mihejič- je gledal visoko v nebo, posuto I z milijoni zvezd, in se je križal,,. i . »Mihejič, he, Mihejič!« ga je klical od
spodaj tresoči se stari glas. Stari cerkovnik se je oziral na zvonik, zasenčeval z dlanjo trepetajoče, vlažne oči, a vseeno ni mogel zagledati Mihejiča,
»Kaj je? Saj sem tukaj!« je odgovoril zvonar, stegajoč se iz zvonika. »Ali me ne vidiš?«
»Ne vidim te... Ali ni že čas, da začneš?«
Oba sta se obrnila proti zvezdam, katerih je na tisoče migljalo na visokem nebu, »Voz« je stal že precej visoko ...
»Ne še, počakaj še malo.,. Vem dobro ,..«
Res je bil vajen. Nikoli ni potreboval ure. Božje zvezde so mu natanko povedale, kdaj naj zazvoni. Zemlja in nebo, beli oblaki, plavajoči v azuru, temni bori pod njim, žuborenje v noči nevidne reke — vse to mu je bilo znano, vse mu je bilo domače ... Ni zastonj preživel tukaj vsega svojega življenja...
Davna preteklost je oživela pred njim... Spominjal se je, kako ;e bilo, ko j je prvič prišel v zvonik s svojim očetom ... : Gospodi Bože, koliko časa je že od takrat, in vendar tako blizu... Videl je sebe kot plavolasega dečka; oči so mu zažarele; veter — toda ne tak, ki vzdiguje pocestni I prah, ampak nek poseben, ki s svojimi brezšumnimi krili pluje visoko nad zemljo, | se igra z njegovimi laski... Spodaj, daleč i — daleč hodijo ljudje, stoje vaške koče,
.................. .'..JU*.
Triglavski:
Bosanska pisma.
IV.
Na Ravni planini, o Veliki noči 1922.
Bratje Slovenci, danes mi dovolite, da govorim z Vami samo z glasom srca. Nekam povzdignjena je danes moja duša in čutim, kako mi kri gorkeje polje po žilah. Cvetna nedelja je, visoko na planini, vrh skale počivam, solnce sije, veter veje, doline že zelene v rahlem dihu pomladi, tu gori še leži sneg, po katerem se izgublja volčja sled v temno prašumo. Čisto sam sem tu gori, samo moj zvesti lovski pes je pri meni. In mislim na slovensko domovino, na Vas, dragi rojaki, in srce mi je polno, kakor vselej, kadar mislim na svoj narod, polno je veselja in žalosti, kako bi tudi moglo drugače biti? In Vam pišem tu na koščke papirja, ki mi jih veter hoče po sili iztrgati iz rok. Mar bi ne bilo bolje? Mar nisem glas vpijočega v puščavi? Ali ako najde samo ena beseda odmeva v Valih srcih, dosti je. In zato Vam pišem, tako kakoT mi misli in občutki trenutno prihajajo in odhajajo. Ne glejte na izraz, bratje; saj ko bi govoril z angelskimi jeziki, ljubezni pa bi ne imel, bil bi kakor votel zvon. A ljubezen, njo, verujte mi bratje, morda edino, kar sem rešil iz požarjev in viharjev življenja: svojo krščansko vero in ljubezen do svojega rodu.
In vidite, čim sem to izrekel, že slutim m čutim, kako je nalik električnemu toku storjena zveza z vami, med Vašim in mojim srcem. In čutim to Vaše slovensko srce, čutim njegovo močno in vroče utripanje. Jaz sem v polpreteklem času, v tej bolni prehodni dobi zmot in blodenj, fraz in laži, večkrat zdvajal nad Vami, bratje; in v skrbeh in žalosti sem se vpraševal: ali je še narod slovenski? In ves nemiren in nesrečen sem poromal slednjič na sveta slovenska tla, da vidim, da slišim, da se prepričam. Hvala Vam, bratje in sestre, za tiste dni med Vami! Bili so izmed najlepših v mojem življenju in potolažen sem se spet povrnil v bosanske gore. Zakaj ponesel sem seboj vero in zaupanje v Vas. Zakaj prepričali ste me, da še živi slovensko srce, slovenska misel, slovenski narod, Bog, ki ga kličemo v slovenskem jeziku. In dali ste mi, da sem se posvežil in po-krepčal v Vašem ozračju, tistem ozračju, ki je samo Vaša last in bistvo Vaše in ki se mu pravi slovenska kultura. In ki ni od včeraj, ampak je skoz stoletja preplojena krvna in duševna dediščina plemenite rase, kakršno Vas je nazval angleški poto-pisec. Ki Vas deda vsemu svetu simpatične in ki je to, kar je rajnki savski župnik Martin Molek, ta ljubeznivi, a menda že čisto pozabljeni naš domači pripovednik (v starodavnih letnikih »Dom in Sveta« ga najdete) tako dobro označil z besedo: slovenska žlahtnost.
Hvala Vam, bratje, ker ste med tem mojo vero v Vas utrdili. Kajti minulo je od takrat samo nekaj mesecev, a kaka izpre-memba po slovenski domovini! Gledam danes: na vseh koncih in krajih se zopet vzdiguje stari slovenski duh, a slovenstvo vstaja. Razumem Vas, bratje: težek je Vaš položaj, Vam gre za biti ali ne biti, in treba dobro premisliti vsak korak, toda vprašam Vas: ali Vam je sploh mogoče zaiti, kadar Vas vodi slovenski genij, ki Vas je srečno vodil skoz tisočpetsto let zgodovine? Ali ni Vaše blodnje od 1918 sem krivo ravno to, ker ste se odvrnili od slovenskega genija?
Dovolite mi, bratje, da Vam nekaj rečem, dasi mi gre težko iz ust, ali resnica je hčerka božja. Ne vem, če ste si že kaj
sami dajali o tem računa, kar Vas zdajle vprašam: Ali voste, da ste cele te današnje notranje nesreče naše države krivi največ Vi Slovenci? Ali veste, da se niste izkazali docela kos svoji nalogi, da niste doumeli vloge, ki Vam jo je odkazala zgodovina, da niste izpolnili upov, ki so jih polagali v Vas Hrvatje in Srbi, in da ste razočarali ene kot druge? Ali veste, da je 1. 1918. vsa Jugoslavija stala v znamenju Slovenstva, ex Slovenia lux, in da ste bili takrat Vi mo-ralično takorekoč gospodarji situacije? — Jaz še danes ne vem prav: ali tega takrat v svoji jugoslovanski ekstazi niste videli, ali pa ste to videli — potem je slovenska skromnost zares nekaj občudovanja vrednega. Mogoče pa da se ravno v tej čudoviti slovenski skromnosti svoje vižine niti zavedali niste? Da se niste zavedali, kako veliko stvar ste storili in kako odmeva slava Slovencev dol do Skadra in Soluna? Mislim namreč tiste prve čase prevrata, ko Vas je isti podvrgel tako težki preizkušnji in ste jo tako sijajno prestali; ko se je na Vaša šibka pleča zgrnilo naenkrat ogromno breme in ste opravili Herkulovo delo; ko ste funkcionirali kakor krasno konstruiran stroj in v kaos revolucije organizatorno uvajali red. Da, bratje, takrat je ves svet občudoval Vaše delo, Vašo disciplino, Vašo eneržijo in Vašo zares državotvorno silo; vsak človek je priznaval, da gre palma zasluge na srečnem izidu prevrata in postav-ljenju nove države Slovencem; vsak človek je razumel, da je predvsem zahvaliti železni sflovenski fronti, da je ta naša mlada država ostala obvarovana težkih reakcij, grozot boljševizma in drugih nevarnosti. Slovenski zgled je takrat učinkoval blagodejno na vse strani (to smo mi tu doli najbolje videli), in kakor rečeno: stekli ste si Slovenci takrat renome, ki je imel na sebi nekaj sugestivnega, toliko bolj, ker Vas je povrh ohdajal nimb Vaše visoke kulture; vsakdo Vam je priznaval Vašo sueprior-nost in ves svet je smatral kot nekaj samo-obsebi umJjivega, da boste v Jugoslaviji Vi svirali prvo violino. — A kako je potem vse drugače bilo in prišlo: kako ste svoje prvenstvo prodali za skledo leče, kako ste ogromni moralični kapital, s katerim ste razpolagali, lahkomiselno zapravili, tako da je slovenska valuta, ki je izpočetka stala tako visoko, danes enaka ničli — to vi sami veste in sedaj sami vidite.
Bridka resnica je vse to, bratje, in žal, vse vaša lastna krivda. Dovolite, da vam samo en primer predočim, ki je sam na sebi morda majhna stvar, a toliko bolj po-učljiv za vas. Zdaj o Veliki noči je ravno leto, ko se je vršil v Sarajevu jugoslovanski novinarski kongres. Ali se spominjate svojega takratnega nastopa? Ali se spominjate, kako se je pri vsaki točki vzdignil vaš speaker: »V imenu Slovencev izjavljam ...« Vprašam vas, ali niste takrat čutili, da držite vajeti v roki vi, dasi najmanjša skupina, in da odločuje v zboru vaša beseda: Ali niste videii, da bi bil kongres brez vaše složne in spretne taktike doživel najbrže fiasko: Povem vam, da so še dolgo potem tukajšnji novinarski krogi stali pod vtisom vašega solidarnega nastopa in da je bila splošna sodba: Slovenci so spasili kongres. In kakor tukaj, takšen je bil vtis gotovo tudi drugod.
Vidite, bratje, tako imponujoče ste vi morali nastopati od vsega početka tudi v državnem zboru v Belgradu, in stvar bi danes vse drugače izgledala. Ves svet je pričakoval, da boste v eksistenčnem vprašanju Jugoslavije, v stvari konstitucije, nastopili kot en mož: Mi Slovenci hočemo državo tdko in tako ... A namestu državne politike ste ponesli dol v Belgrad svoje domače strankarske zadeve in napravili s
tem povsod samo nesrečo... Kdo izmed vas je tega kriv, to vi sami najbolje veste. Jaz konstatiram tu samo suha dejstva. Zavoženo, bratje, grdo zavoženo. In ne zamerite, še eno resnico: Srbe ste mi vi pokvarili! Vi ste jim sugerirali idejo centralizma in jim vzbudili hegemonistične skomine; kajti ambicije tega naroda, kolikor ga jaz poznam, niso segale nikoli preko srbstva in srbske zemlje.
Ah, hudo je človeku pri duši, če vse to premišljuje. Kaka zaslepljenost, kaka lahkomiselnost, kaki grehi na narodu in državi! In štiri leta zapravljena, izgubljena za vedno. Ali imamo Slovenci res, kakor je rekel nekdo izmed nas, najmesrečnejši karakter na svetu in smo zato obsojeni v večno nesvobodo?
Klic iz višave me iztrga iz mučnih misli. Pogledam kvišku: Orli! Eden, dva, trije. Visoko nad planino krožijo okoli srebrnega oblačka in se vabijo. Diven pogled!
Bratje! Ko sem davi stopal v goro, sem na meglenem travniku videl jato vran Čepele so tam na plotu, mokre, čmerne, grde; m na tleh sta se dve kričd tepli za neki grižljaj. Ah, in leglo mi je na dušo ko mora; zazdela se mi je to podoba nas dnaš-njih ...
Bratje, ali hočemo res biti nizki, zaničevani vranji rod, ali hočemo biti orli na višavah, ponosni in svobodni? ...
Orli kličejo: vstanite, bratje, Velika noč je! Hristos voskrese!
+ Za zopetni vstop dr. šusteršiča v politično življenje z vso vnemo pripravlja javnost »Jutro«. Pripisuje mu izredno važno vlogo, ga že vidi med bodočimi voditelji politike v Jugoslaviji in napoveduje njegove politične korake. Ve tudi za drugo brošuro, ki jo njegov proteze ima baje pripravljeno. Kdor ne bi iz tega mogel sklepati, kdo stoji za Š. in kdo mu skuša utrditi zopet pot v javno življenje, bi bil naravnost zabit z deskami. To se še bolj razvidi iz tega, kako je »Jutro« strašno razburjeno in kako srdito maha okoli sebe, ker je neki neklerikalni list pokazal na zvezo dr. Š. — dr. Ž. Gospodje se počasi sami popolnoma razkrivajo. Jutrova zvezda se sveti pred prihodom velikega Ivana.
4- Ugled naše delegacije v Genovi. Protičev »Radikal« piše: »Kakor izgleda, konferenca v Genovi našo delegacijo popolnoma ignorira. Bila je nevarnost, da ne dobimo niti v eni komisiji svojega zastopnika. Šele z uporabo skrajnega sredstva, namreč z grožnjo, da zapuste konferenco, smo dobili enega zastopnika. Ta zmaga pa je pravcata Pirova zmaga. Če moramo že svojim zaveznikom dajati take izjave, da nas upoštevajo, potem je to znak, da našemu državnemu ugledu še mnogo, mnogo manjka... Za to veliko sramoto pa je odgovorna edino naša vlada.«
-j- Izvršitev rapallske pogodbe — koncesija! »Posebni poročevalec« belgrajske-ga lista »Vreme« poroča svojemu listu iz Genove: »Izvršitev rapallske pogodbe je danes vprašanje. To so dosegli Italijani s svojo dovršeno diplomatsko-tehniko. Z odlaganjem izvršitve so oni danes dosegli, da predstavljajo stvar lahko tako, kakor da je izvršitev rapallske pogodbe koncesija...«
-f Ruski in jugoslovanski delegatje v Genovi. Ruski delegatje kažejo resne namene, da stopijo v stik z našo delegacijo, toda naši delegatje se skrbno izogibljejo vsakega oficijelnega razgovora z zastopniki Rusije. Rezervirano držanje naše vlade napram Rusiji je tudi vzrok, da se mnogo tisoč Jugoslovanov iz Južne Rusije ne more
vrniti domov. To je odkrito izjavil ruski delegat Rakovski našemu Kumanudiju v Genovi.
-f Pesimistični glasovi. »Pravda« komentira dosedanji potek konference v Ge-' novi z ozirom na ugled naše države in na malo antanto precej pesimistično. »Prav-, da« pravi: »Italija in Anglija se medsebojno podpirata, tako da Anglija pritiska na: Francijo, Italija pa na našo kraljevino in malo antanto. Francija in mala antanta stoje strogo na stališču nespremenljivosti mirovnih pogodb, ker sta obe skupini v voj-i ski največ trpeli. Zato pa žanjeta sedaj v; Genovi najmanj uspehov. Francoski pred-, log, naj Nemci in Rusi ne dobe zastopstva5 v politični komisiji, so odbili. Naša kraljevina je izključena iz vseh komisij (izvzem-ši ene). A to še ni vse. Intrige so se pojavile tudi v mali antanti sami. Dr. Beneš je brez dvoma zelo nadarjen politik in imaj tudi uspehe. Toda iz zgodovine stoletne Srbije bi se mogel marsikaj naučiti. On! mora vedeti, da so male države vedno »drobiž, s katerim plačujejo svoje račune veli-,,; ke države«. Naši politiki pa bi morali uvideti, da je nam potrebna individualna vna-; nja politika, prosta vsakega banketskega optimizma.«
Predkonferenca veliko antante.
Po prihodu številnih delegacij v Genovo so se začele dne 9. aprila predkon-ference raznih državnih skupin. Ob 11. uri dopoldne je zborovala predkonferenca v-veliki antanti združenih držav: Anglije, Francije, Italije, Belgije in Japonske. Prve! težave, s katerimi se bo morala boriti genovska konferenca, so se pojavile že na tejj predkonferenci. Njihova glavna vsebina je', tiho, a vendar občutno angleško-francosko nasprotstvo. Da na tej predkonferenci ni-; teklo vse gladko, je razvidno iz dejstva, da so morali delo nadaljevati še popoldne od' 4. do 8. ure, drugič pa iz različnega poročanja o poteku predkonference. Dočim so: Francozje izjavljali, da je vse teklo zelo lepo in kolpoltirali Lloyd Georgejevo opazko, »da ni na nobeni strani nobenega ranjenca«, so Angleži hladnokrvno povedali, da je bila dopoldanska seja brezuspešna in res so šele na popoldanski seji ugotovili program za otvoritveno sejo dne 10. aprila in določili kot »uradne« jezike angleščino, francoščino in laščino.
Otvoritvena seja. — Govor Lloyda Georgea.
Dne 10. aprila ob 3. uri popoldne je bila konferenca slovesno otvorjena v palači San Giorgio. Otvoritvena seja je pomenila za Lloyda Georgea pravi triumf njegove državniške modrosti in diplomatske spretnosti .
Po pozdravnem govoru za predsednika konference izvoljenega italijanskega ministrskega predsednika De Facte, v katerem je naglašal, da se na konferenci niso sestali premaganci in zmagovalci, ampak samo ljudje, je povzel besedo Lloyd George in govoril svoj po celem svetu z veliko napetostjo pričakovani govor, ki je žel mestoma burno odobravanje. V svojem govoru je naglasil, da je ta konferenca največja in najpomebnejša izmed vseh dosedanjih evropskih konferenc, ki bo odločilna za usodo Evrope v dobrem ali pa slabem smislu. Kakor De Facta je poudarjal tudi Lloyd George, da na konferenci ni niti premagancev niti zmagovalcev, ne zaveznikov in ne nevtralcev, ne monarhistov in ne republikancev, ampak konferenca je sesta-
umirili, in globoko se je zamislil. Kam? ... še on sam bi komaj mogel odgovoriti na vprašanje ...
Njegova svetilka je slabo razsvetljevala zvonik. Glasovi votlo-donečega brona so počasi tonili v mraku; spodaj, iz cerkve se je seim in tja zaslišalo nalahno petje, in nočni veter je majal vrvi, ki so bile privezane za zvonove.
Starec je sklonil na prsa svojo sivo glavo, v kateri so se vrtili dogodki za dogodkom ... »Tropar1 pojejo,« si je mislil sam pri sebi in zazdelo se mu je, da je v cerkvi. Raz kor donijo deški glasovi; pokojni oče Naun moli s tresočim glasom pred oltarjem. Stotine kmetskih glav se klanja po cerkvi, kot klasje na žitnem polju, ako ga ziblje veter... Kmetje se križajo .., Sami znani obrazi krog in krog, in vendar vsi že davno umrli... Glej, tam stoji oče; zraven njega se križa starejši brat; nedaleč proč stoji on sam, cvetočega zdravja in moči, poln nezavednega upa v srečo, v radost življenja ... Kje je sedaj ta sreča? Misli starčeve pešajo, kot ugašajoča luč, ki trepetajoč s svetlim plamenom osvetljuje vse kotičke prošlega življenja ... Nadčloveški trud, gorje, skrbi... Kje je sedaj ta sreča? Težka usoda vseka v mlada 'ica gube, upogne ravni hrbet, nauči človeka vzdihovati in tarnati...
1 Velikonočna hvalnica: Hristčs voekrčao b "rtftvjch, smčrtju sraert POPM« itd.
Tam na levi, med vaškimi ženami, stoji njegova »mlada« s ponižno sklonjeno glavo. Dobra žena je bila, Bog ji daj inebesa! Mnogo trpljenja je prestala, dobra! Razume se, da neprestane muke, vedni napori uženejo krasno ženo; oči izgube svoj lesk in izraz večnega strahu pred nepričakovanimi udarci življenja uniči krasoto mladenke ... Pa kje je njena sreča?... En sam sin, njena nada in njen up, jima je ostal, toda še tega je hudobija sveta zapeljala ...
Glej, še bogati mogotec se priklanja do tal, hoteč z molitvijo izmiti krvave si-rotske solze; urno se prekrižava čez prsi, bije s čelom ob tla... In v Mihejičevem srcu plameni in se iskri, a temni kipi svetnikov zro mrtvo na ljudsko gorje in ljudsko krivico...
Vse to je minilo, vse je že tam, daleč v prošlosti... In sedaj je zanj ves svet ta temni zvonik, kjer v mraku zveni veter, majajoč vrvi... »Bog naj nas sodi, Bog, Ti sodi!« šepeče starec in siva glava mu leze zmeraj niže, po starih zvonarjevih licih pa teko solze, ena za drugo .,,
»Mihejič, & Mihejičl... Ali si zaspal?« so ga klicali od spodaj.
»Kaj?« se je oglasi! starcc in urno skočil na noge. »Gčspodi! Ali sem res zadremal? Take sramote še nisem doživel!«
Hitro je Mihejič z veščo roko prijel za Spodaj »O se gnetli ljudje kakor na
mravljišču; cerkvene zastave, lesketajoče se v zlatu, so plapolale po zraku ...
Okrog cerkve se vije procesija in radostno petje se razilega naokrog: »Hristos voskrese!«
In ta klic odmeva v starčevem srcu kot val... Zazdi se mu, da so ognji voščenih sveč zasvetili močneje, da so siineje zavalovile množice, da so zastave zapla-polale mogočneje, da je veter pognal va-lovje zvokov še višje in jih v širokih vijugali dvigal kvišku, hkrati z veličastnim zvo-nenjem...
Nikdar še ni tako zvonil Mihejič.
Bilo je, kakor da bi se polno starčevo srce zlilo v mrtvo med, in da ti zvoki z njim pojejo, trepečejo, smejejo se in plakajo ... Spletali so se v čudovito lep venec in plavali kvišku, višje in višje, prav do zvezdnatega neba. In zvezde so se zaiskrile močneje, se razgorele, zvoki so trepetali in se prelivali, ter se vnovič spuščali na zemljo...
Nizki bas je krepko pritiskal in napolnjeval nebo in zemljo z radostnim: »Hri-st6s voskrese!«
Dva tenorja, vznemirjena od vrstečih se udarcev železnega kemblja, sta ga spremljala z zvonkim: »Hristos voskrese!«
Celo dva soprana »ta se pletla vmes ln se trudila, kakor bi se bala zaostati, in pela kot za stavo: »Hristčs voskrdse!«
Zdelo se je, da se celo stari zvonik
maje in ziblje, da veter, ki je pihal krog zvonarjevih lic, ponavlja s svojimi mogočnimi krili: »Hristos voskrese!«
In takrat je starčevo srce pozabilo na življenje polno skrbi in žalosti.., Pozabil je stari zvonar, da se je zaprlo njegovo življenje v ta visoki, temni zvonik, da je
i na celem svetu čisto sam, kot klada na dežju ... On posluša te glasove, pojoče in plakajoče, vzdigujoče se do neba, plavajoče nad bedno zemljo; zdi se mu, da je sredi med svojimi sinovi in vnuki, da so to njih radostni glasovi; glasovi večjih in manjših se zlivajo v en sam kor, ki mu prepeva o radosti in sreči, katere on ni okusil v svojem življenju... In stari zvonar maje vrvi, solze mu drse po licih in onemoglo srce bije z iluzijo sreče...
m
Ljudje od spodaj so poslušali in šepetali drug drugemu, da še nikdar ni Mihejič tako čudno zvonil kot danes ...
Naenkrat je veliki zvon nenadno za-drhtel in zastal... Zbegani zvonovi so zveneli v pretrganih tresljajih in se ustavili, kakor bi poslušali žalostno donečo noto, ki se trese in preliva in plaka, počasi izginja v ozračju ..,
Stari zvonar se je onemogel spustil na klopico in dve poslednji solzi sta mu zdrknili po belih licih.
Ej, pošljite po namestnik^. St^ri zyo-jm »©sUvoai^.,.
i i r vr r - 11
nek evropskih narodov, ki iščejo sredstev za svoje ozdravljenje. Konferenca bo uspešna le, če nastopajo vsi narodi kot enakopravni. Pogoje za gospodarsko ozdravljenje je vsaka delegacija za svojo deželo že proučila; sedaj gre za to, da se iz vseh predlogov izberejo oni, ki so najboljši za obnovo cele Evrope. Nato je naštel Lloyd George osnovne pogoje, ki jih mora re-špektirati vsaka država, ako nočemo, da propade vsa Evropa. Ti pogoji so:
1. Priznanje, da je treba načela in principe civiliziranih držav priznati;
2. Obveznostim, ki jih ima država napram drugi državi, se država ne more odtegniti, niti ne v slučaju, če izpremeni svojo vlado ali svoj režim;
3.	Nobena država ne sme napadati notranjih naredb in notranje ureditve kake druge države;
4.	Noben narod ne sme vrhovne oblasti kake druge države kršiti, in
5.	Vsaka država se mora pokoriti pravični razsodbi od vseh skupno postavljenega in priznanega razsodišča. —
Noben narod, ki teh principov ne priznava, ne sme pričakovati sprejema v družbo narodov kot enakovreden član. Samo na podlagi teh principov je mogoča obnova Evrope, je mogoča razdolžitev držav in vzpostava in obnova redne svetovne trgovine. Nekdanje evropsko bogastvo je danes kup razvalin in vzhodna Evropa je popolnoma propadla vsled kuge in lakote. Zato bo treba v prvi vrsti proučiti denarno in valutno vprašanje in vprašanja prometa in mednarodnega kredita.
Proti francoski delegaciji obrnjen je Lloyd George nadaljeval: »Vojska je sicer končana, toda kljub temu še vedno v vseh deželah lajajo psi. To lajanje je Evropo oglušilo. To je ravno najstrašnejše, da so razdejane vse podlage zaupanja. Dokler te pasje tolpe ne bomo ugnali, obnova Evrope ni mogoča.
Javno mnenje je treba pripeljati zopet enkrat do pameti. Javnost je treba poučiti, da nesreča sosedova ni pogoj moje sreče!
Danes je ves svet ena nerazdružena enota. Zato obžalujem, da ne vidim tu zastopnikov Amerike. Naj bi la konferenca odkrila Amerikancem Evropo! Ce bo konferenca potekla brezuspešno, se bo cele Evrope polastil obup, če pa bo imela uspeh, bo žarek upanja pregnal temne oblake, ki plavajo nad vsem človeštvom.
Francoski odgovor.
Za Lloydoin Georgejem je govoril francoski delegat Barthou, ki je izjavil v imenu francoske vlade, da bo Francija lojalno sodelovala v vseh vprašanjih o obnovi Evrope. Francozi se zavedajo, da je svet sit praznih besd in potrebuje dejanj. Francija ni egoistična država in je vsled vojne toliko trpela, da mora biti miroljubna. Ona ne hrepeni po nikaki hegemoniji. Toda svoje pravice bo Francija vedno branila.
Nadaljeval je z vzdignjenim glasom: »Na konferenci v Cannesu je bilo določeno, da stoje pravice Francije izven vsake diskusije. Konferenca v Genovi torej ni. ne more biti in ne bo nobena prizivna instan-ea, pred katero bi se razpravljalo o obstoječih in pravoveljavuili pogodbah. Vsako drugo vprašanje finančnega ali gospodarskega značaja pa naj konferenca mirno razmotriva. Delo in mir — to je geslo Francije.«
Govor francoskega zastopnika je na-;pravil na konferenco precej neugoden vtis.
Nemški kancIcr dr. Wirth.
Za Japoncem Ishi-jem in belgijskim zastopnikom Theunisom je dobil besedo nemški kancler dr. \Yirth. Njegov govor so poslušali z veliko pozornostjo. V svojem govoru je dr. Wirth naglasil, da je treba gospodarska vprašanja strogo ločiti od čisto političnih problemov. V gospodarskem življenju mora zavladali popolna enakopravnost, kajti svetovno gospodarstvo je ena sama veriga, v kateri ne sme manjkati noben člen. Nemčija si bo prizadevala odstraniti nezaupanje in se bo potrudila po svojih močeh pripomoči k obnovi sveta in Evrope. — Nastop nemškega kanclerja je bil miren in resen in je napravil najboljši vtis.
Senzacija dneva: ČiEerin govorif
Od mirovnih pogajanj v Brest-Lifov-skem 1. 1917. dalje niso ruski državniki imeli več prilike stopiti na javno evropsko pozornico. Cela štiri leta in pol se je omejevalo mednarodno občevanje sovjetske Rusije samo ria brezžične brzojavke, ki jih je pošiljal kljub francosko-angleški blokadi Rusije v svet ruski »ljudski komisar za zunanje zadeve« Cičcrin, brez dvoma eden najgenialnejših diplomatov, kar jih je Rusija kdaj imela. Zato nič čudno, da je ves svet čakal na Cičerinov nastop z isto pozornostjo, kot na govor Lloyda Georgeja.
čičerin ruski diplomaciji ni delal sramote. V Genovi zbranim državnikom ni im-poniral samo s svojim obsežnim jezikovnim znanjem — francosko in angleško govori perfektno — ampak tudi s svojo diplomatsko tehniko, ki že na prvi pogled kaže mojstra.
Cičeruin je izvajal med drugim: »Sovjetska vlada je 6icer vzela na znanje pogoje konference v Cannesu, izražene v takratnih resolucijah, toda to je ne bo oviralo, da ne bi stavila nekaj dopolnilnih predlogov. Sovjetska vlada se bo vzdrževala politične propagande v tujih državah in bo podpirala tendence, zaradi katerih je bila sklicana konferenca v Genovo. Ruska delegacija je prišla v Genovo v interesu miru in v interesu miru je pripravljena tudi na žrtve. Rusija je pripravljena svoje meje odpreti za promet in je pripravljena dajati koncesije za rudokope in dati neizmerno prirodno bogastvo Rusije na razpolago za gospodarsko obnovo.
Toda v interesu miru zahte-vaRusija splošno razorožitev. Dokler traja oboroževanje, ne bo miru, ker ga biti ne more.«
Razburjenje zaradi čičerinovega govora pri Francozih.
Kakor hitro je čičerin izgovoril besedo »razorožitev«, se je polastila Francozov silna nervoznost. Francoski delegat Barthou je v silni razburjenosti protestiral, da se v nasprotju s programom, določenim v Cannesu, govori tu o razorožitvi. Ako njegov protest ne bo upoštevan, bo izvajala francoska delegacija posledice in konferenco zapustila.
Lloyd George je vplival na razburjene duhove v toliko pomirjevalno, ker je predlagal, naj se vsa sporna vprašanja za enkrat odstavijo z dnevnega reda. Lloydu Ge-orgeju je pomagal tudi De Facta, ki ni dal po tem incidentu niti čičerinu niti Ear-thou-u več besede in je pet ur trajajočo sejo zaključil.
Splošen vtis prvega dne.
Splošen vtis prve konferenčne seje ni neugoden. Lloyd Georgejeva izvajanja so poslušali vsi navzoči z velikansko pozornostjo in njegov govor so sprejeli z velikim odobravanjem. Ugodno razpoloženje konference, ki ga je. bil ustvaril Lloyd George, je znatno ohladil francoski delegat Barlhou s svojo grožnjo, da bo zapustil konferenco, če se bo govodilo o razorožitvi. A ravno to je hotel Lloyd George, ki je bil o čičeri-novi nameri, da bo načel vprašanje razorožitve, žeprejobveščeninje zato tudi takoj potegnil s čičerinom. Zato smatrajo splošno prvi dan konference kot ugoden p r e d z n a k z a k on č n o zmago angleško-ruskega stališča nad francoskim. Prvi dan konference je poleg tega jasno pokazal, da Lloyd George ni le duševni oče konference, ampak tudi njen dejanski voditelj, ki položaj popolnoma obvladuje. V odličnem nastopu Loyda Georgeja pa vidijo mnogi nad moč angleške politike na evropskem kontinentu. Tega dejstva se zavedajo tudi v Parizu in zato je francosko javno mnenje precej poparjeno.
—	Blagoslovljene praznike želi vsem cenjenim naročnikom, čitateljem in prijateljem
Uredništvo »Slovenca«.
—	Osebne vesti. Dr. Rafael Dolinšek je imenovan za kirurškega primarija pri občni javni bolnici v Ptuju. — Za uradne zdravnike v 9. činovnem razredu so imenovani na dosedanjih službenih mestih: Fran Baš v Mozirju, Anton Sok v Dolnji Lendavi, Leopold Vari v Krškem in Pavel Kol ene v Spodnjem Dravogradu; za provizorna uradna živinozdravnika v 9. činovnem razredu pa sta imenovana Jože Serbec v Ormožu in Šimen Žibert v Krškem. — Jožef Ferjančič, paznik na kr. moški kaznilnici v Mariboru, je imenovan za višjega paznika istotam. Za paznike na kr. moški kaznilnici v Mariboru so imenovani invalidi: Martin Pestator, Marko Fran jo, Valentin Avguštin in Ljudevit Bergant; nadalje pomožni pazniki Jožef Cvetko, Franc Čeh in Ivan Meško.
—	Inženjerski izpit. G. Vladko Mu-šič je napravil na dunajski tehniki inženjerski izpit iz stavbene stroke.
—	Umrl je 14. aprila v Mokronogu g. Franc L a v r i č, nadučitelj v p., častni1 občan občine Škocijan pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer je kot učitelj služboval dolgo vrsto let. Naj počiva v miru!
—	Iz sodno službo. Sodni svetnik R. Persche je imenovan za dvornega svetnika
V. čin. razr. v Ljubljani. Za dvornega svetnika v V. čin. razr. v Mariboru je imenovan dr. J. Toplak, dosedanji podpredsednik istega sodišča. — Za svetnika višjega dež. sodišča v VI. čin. razr. v Ljubljani je imenovan Fran Pernuš in za višja deželno-sodna svetnika VI. čin. razr. v Ljubljani A. Levičnik in dr. A. Kaiser.
—	Violinski mojster Ondfičck umrl. Iz Milana poročajo, da je tam umrl vsled kapi znani violinski mojster Franc On-dričelc.
—	Pozeba po vinogradih. V noči od 11. na 12. t m. je bil po novomeški okolici občuten mraz. Po vinogradih je škoda prav velika, posebno še po višjih legali. Gotovo se bodo cene lanskemu vinu vsled te nesreče znatno dvignile.
—	Proces proti atentatorjem na kralja. Belgrajsko apelacijsko sodišče je vrnilo cel akt glede razprave proti Stejiču in tovarišem prvoinstančnemu sodišču z nalogom, da naj se proti obsojenemu Savi Ni-količu vrši ponovna razprava, na kar naj pošlje sodišče šele vse akte. Sava Nikolič je bil obsojen na 4 leta ječe, češ, da je odnašal iz pisarne savske divizijske oblasti zaupne akte in jih izročal atentatorjem. Nikolič je navedel več prič, ki naj bi to obtožbo zanikale, sodišče jih pa ni hotelo za-slišati. Vsled tega je apelacijsko sodišče odredilo novo razpravo, na kateri naj se te priče zaslišijo potem bo šele izreklo svojo sodbo o vseh obtožencih.
—	Kako in kje se reducira. Te dni je bila izvršena na Hrvatskem redukcija pri socialnih institucijah in zavodih, Podsod je reduciranih toliko moči, da je nadaljno poslovanje teh zavodov skoraj nemogoče; tako n. pr. bodo morali sedaj zapreti otroške domove v Cerkvenici, Našicah, Osijeku in drugod. Temeljito so pomedli na ekonomatu socialne skrbi, kjer so odpustili skoraj vse uradništvo, pustili so samo še — dva šoferja.
—	Nevihta na Ohridskem jezeru. Na ohridskem jezeru razsaja zadnje dni silna burja, kakršne se ne spominjajo niti najstarejši ljudje. Nesrečo povečuje še vsled neprestanega deževja in snega naraščajoča voda. Vsa okolica je poplavljena. Mesto Struga je pod vodo, ki se je razlila po mestu žo meter visoko. Voda neprestano narašča in grozi poplava tudi mestu Ohridu, škoda je ogromna.
—	TJc vr*-"* Sandžak. Sarajevska »Naša Pravda« piinaša strašne stvari, ki se dogajajo v Sandžaku. Nedavno sta bila iz zasede ubita dva kmeta na istem mestu, kjer je bilo lansko leto ustreljenih več muslimanov. — Rezervni častnik Knježe-vič je dal svojim vojakom povelje, da naj zažgo hišo, kjer je stanoval musliman Hra-povič s svojo obiteljo in sorodniki. Ko so domači pričeli bežati iz gui-eče hiše, so bili gospodar, njegova 15 letna hčerka in štirje drugi na begu streljeni, dve ženski pa ranjeni. — Dnevno se izvršujejo nad muslimanskim življu največje okrutnosti. »Naša Pravda« navaja slučaje in poziva oblast, da zaščiti muslimane pred okrutneži.
—	Iz bosanske žurnalistike. Gospodarski list »Sarajevski Dnevnik« je prenehal izhajati. Mesto njega pa so pričeli izdajati lastniki dva dnevnika »Malo jutam jo pošto« in »Žurnal«.
—	900 nepopolnjcnih učiteljskih mest. Ministrstvo za prosveto je izdelalo natečaj za popolnitev nad 900 učiteljskih mest v raznih vaseh, največ po južnih krajih. Natečaj bo te dni objavljen.
—	Dezerterji. Te dni je b e 1 g r a j s k o vojno okrožje izdelalo statistiko vseh onih rekrutov, rojenih v letih 1895—1900, ki so pobegnili iz vojaške službe ali se pa sploh niso odzvali pozivu. Vseh skupaj jih je 407 in bodo njihova imena te dni objavljena.
—	20.000 dolarjev nagrade. Amerika-nec Štefan Radok objavlja v sofijskih listih sledeč oglas: Iščem svojo sestričino Ame-rikanko Rozo Klein, ki je dedinja 25 milijonov dolarjev (8 miljard kron). Za časa srbske vojne je odšla kot usmiljenka na zapadno fronto, od tam pa z neko sanitetno kolono na vzhodno bojišče, kjer se je izgubila vsaka sled o njej. Kdor bi jo izsledil dobi 20.000 dolarjev nagrade (6 milijonov kron).
ljubljanski stolni cerkvi
se
skih in industrijskih podjetij. Na deželi da-ejo mali kmečki posestniki tisočake z zvonove svojih cerkva. Trdno upamo, d ih bo Ljubljana s svojo darežljivostjo š )rekosila in da bodo že prihodnje leto visel novi zvonovi v zvonikih stolne cerkve in Jrepevali, kakor nekdanje dni, Bogu v čast in prebivalcem bele Ljubljane v veselje in tolažbo.
Zvonovi, kakor so zamišljeni za stolno cerkev, bi stali po sedanjih cenah pri jližno 1 milijon kron. Treba je torej na široko odpreti srca in roke. Bog pa bo ve-iki darežljivosti velik plačnik.
Odbor za nabavo zvonov za stolno cerkev v Ljubljani, dno 15. aprila 1922.
Rudolf Sternad, predsednik. Dr. Janko Arnejc, tajnik, lgn. Nadrah, blagajnik. Odborniki: Franc Dolinar, Fr. Drofenik, Fr.
abian, Jos. Debelak, Fr. Lavtižar, Toma; 3izilj, Janez Železnikar, Jakob Trček, Josip Olup, Matija Škrbec.
iz
je
če
BELA LJUBLJANA!
Božič, Velika noči Komu __ ne širi srce od veselja, ko se spomni teh lepih dni? Pa nekdaj so bili ti duevi lepš: in veselje slajše. Tedaj so nam še peli božični, velikonočni zvonov In lepi narodni prazniki in druge slovesnosti, kako jih je vselej povzdignilo lepo ubrano petje zvonov zvonikov naše stolne cerkve 1 In če smrtni angel obiskal družino, ali __ je žalovalo celo mesto, cela domovina za radi bridke izgube, kako sočutno se je glasila iz zvonikov stolne cerkve m r t v a š k p e s e m I
Sedaj pa vsega tega že dolgo ni več Vojska je tudi tu pustila sledove svojega razdejanja.
Kdaj se bo zopet oglasil iz zvonikov ljubljanske stolnice lepo ubran kvartet bronastih pevcev? Župnije in soseske deželi imajo nekatere že nove zvonove, druge zlagajo doneske, da si jih v kratkem nabavijo. Ali naj ostane stolnica sv. Nikolaja, prva cerkev v škofiji, brez zvonov?
Župljani stolne cerkve in vsa bela Ljubljana naj pokažejo, da živi v njih še nekdanji duh in nekdanji ponosi Stolna cerkev naj dobi nove zvonove, še lepše, kakor jih je imela pred vojskol
Prosimo župljane stolne župnije in vse Ljubljančane, da prispevajo za nabavo novih zvonov po svojih močeh. Kdor ima malo, naj malo da, kdor več premore, naj da več. Posebno se obračamo do ljubljanskih denarnih zavodov in do večjih trgov-
rumrire. *
lj Šentjakobski Orel. Na belo nedeljo 23. aprila vprizore Šentjakobski Orli v -judskem domu ob osmih zvečer veseloigro »C h a r 1 e y e v a teta«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 10.
lj V frančiškanski Prosveti predava v torek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer dr. Rozman. Po predavanju se vrši občni zbor podružnice Slov. Straže za frančiškanski okra). Člani naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže ter pripeljejo še nove člane.
lj Praznik na Rakovniku. Velikonočni
ponedeljek se snidejo bivši notranji in zunanji gojenci prvih letnikov in se organizirajo v zvezo.
lj Nova založba, zadružna knjigarna na Kongresnem trgu, je dobila napia (firmo), ki je izdelan po načrtu arhitekta Vurnika. Napis je resnično edini v Ljubljani, ki ni šablonski.
lj Mrtvoud je zadel 601etno Ano Škof, hišnico v Blasnikovi tiskarni. Našli so jo nezavestno na hodniku. Poklicani zdravnik dr. Brecelj je odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico.
lj Nesreče. Olelna Albina Dobovšek na Selu se je igrala v postelji s punčko in živo mačko. Ko je lovila mačko po postelji, je zgubila ravnotežje, padla na tla in si zlomila desno roko. — Mesarski mojster Franc Novi jan je po stopnicah tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko.
lj Tatvine. Na glavnem kolodvoru so neznani tatovi ukradli štiri vreče kleja v vrednosti 10.000 kron. — Iz restavracije »Soča« je bilo ponoči ukradenih mnogo žlic, nožev, vilic in razne nikljaste posode.
lj Aretacija. Na glavnem kolodvoru so aretirali Karla Anžiča, ki je pred kratkim vlomil v restavracijo glavnega kolodvora v Mariboru, kjer je pokradel za deset tisoč kron obleke in perila.
Ii Žepni tatovi so na Veliko soboto okradli med 6. in 7. uro zjutraj dve ženski. Eni so ukradli 400 K, drugi pa 350 K.
Orlovski vestnik. -
Šentpeterski Orel ima fantovski vecef v torek ob 7. uri zvečer mesto v sredo. Predava br. Fr. Terseglav. Pridite zanesljivo vsil Predsednik.
šentpeterski orlišld krožek ima dekliški večer v torek ob 7. uri zvečer v Šentpeterskem prosvetnem društvu. Sestre naj se istega polnoštevilno udeleže.
Turistika in šport.
Nogometne tekme na igrišča Ilirije 18. in t7, aprila t. 1. V ne leljo ob 4. uri igra »Sparta« iz Zagreba proti »Iliriji«, ob 2. uri predigra »Ilirija«: »llermes«. — V ponedeljek, ob 4. uri pop. re vanšna tekma »Šparta«, Zagreb : »Ilirija«, ob 2 uri predigra »Ilirija« : »Slavija«. — Zagrebške Šparlo smo označili že včeraj kot prvorazredne moštvo, ki goji lepo kotnbinacijsko igro in ki j< Ljubljančanom iz dosedanjih gostovanj v najbolj šem spominu. — Hermes je trenotno v jako dobr formi. Ima prvenstvo 11. razreda in utegne bit trenotno za Ilirijo najmočnejše ljubljansko moštvo Zlasti v forvvardu razpolaga s prvovrstnimi močmi desno krilo Gruden prihaja kaltor se čuje v po štev za reprezentanco L. N. P., ki ima igrati 23. I m. proti Zagrebu. Ilirija postavi proti llermesi kombinirano, razmeron-.a jako moštvo. — Slaviji je eno naših najmlajših moštev. Odlikuje se p< brzini ln veliki ambicioznosti.	(k
Klub kolesarjev in motoriklistov »Ilirija« Ljubljani priredi na velikonočni ponedeljek dn 17. t. m. klubov izlet preko Notranjih gorii Borovnice na Vrhniko. Zbirališče izletnikov b križišču Rimske in Tržaške ceste. Odhod točno o L uri popoldne. Vabljeni so vsi prijatelji kolt sarskega športu. — Reditelj.
Cerkveni vestnik.
c Letošnje Šmarnice »Znamenje n nebu«. Ni je pobožnosti, ki bi bila tako dra ga našemu vernemu ljudstvu, kakor i šmarnična. Nikdar niso cerkve tako poln kakor meseca majnika pri šmarnični p< božnosti. Zato bodi dušnemu pastirju svet in velika skrb, prav ta mesec nuditi krščal skemu ljudstvu dobre in tečne hrane. -Da bi dušnemu pastirju olajšal to velik nalogo, je znani slovenski šmarničar d Jerše Kraljici majnikovi spletel četrti Šma nični venec. Letošnje Šmarnice »Znamen na nebu« ne le n« zaostajajo za prvimi tr<
mi deli istega avtorja, marveč jih po jedr-natosti celo prekašajo. — Vzklile so v težkem povojnem času, zato kažejo globoke rane današn ih dni, težke rane, ki jih more ozdraviti mogočna Žena, ki io ie sveti videč Janez na nebu gledal kot znamenje zmage in rešenja. — Zgledi, večkrat zelo pretresljivi, podobe, primere in drugo zelo bogato nakitje je vzeto iz modernega ozadia — jedro pa je verski nt.uk, zajet iz studenca ki izvira na visoki skali večne Resnice, ki vedno hladi, ceh rane in vliva tolažbo v sr ca< — Smarnice »Znamenje na nebu« so nastale iz šmarničnih govorov — zato bo knjiga tudi bogat vir, iz katerega bodo pridigarji lahko za:emali snov za Marijine ori-dige. Vsled svoje bogate vsebine bo po sebno dobro služila voditeljem Maminih družb. Čeprav je knjiga vsled težkih povojnih razmer navidez draga, ne bo nikomur žal, ako io bo kupil. Pisana ie popularno, jezik je lep, slog gorak, pcln življen a. — Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna.
~ Prometa.
Slovenska članka za I. razred srednjih
Sol, v Ljubljani 1922, za drugi razred 1921, za III. razred 1921. Sestavil J o s. W e -ster. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Juposlovanska tiskarna.
V našem srtdnjem šolstvu vse vre in kipi. Ni čuda- prej ye ;e slovenščina milostno »trpela«, toda v čitankah se ni smela poudarjati narodnost slovenska. Med svetovno vojno je bilo prepovedano — v javnost to ni prišlo, ker je bilo prcsmešno — Citati prevode iz Puškina o zlati ribici, sli srbske narodne pesmi i. dr. V vsaki čitanki pa so morali biti obširni sestavki o cesarju in njegovem vzornem življenju. (Menim, da jih večina učiteljev ni uvaževala.) Vkljub tolikemu pritisku pa so nam čitanke nudile še vedno dosti lepega. Zdaj, ko imamo narodno državo, je bil sestavljavec čitank v narodnostnem oziru prost: izbiral je lehko po mili volji najlepše stvari, k er jih je našel. Tako delo gotovo ni lahko: na eni strani res polno mikavnega gradiva, na drugi — knjiga, ter šolska, ne sme biti preobsežna, predraga. Zelo mnogovrstni so tudi cilji, ki jih mora imeti taka čitanka: v formalnem oziru mora nuditi učencem vzorne sestavke, po katerih si naj obrazu-jejo svoj jezikovni čut, smisel za lep slovenski slog; nazorno morajo učiti, kakšen je dober opis, popis, povestica itd. V este-tičnem pogledu morajo polagoma — od I. do IV. stopnje — buditi samoraslo spoznanje, kaj je bistvo pravljice, legende, balade, povesti... v čem obstoji razloček med liriko, epiko in dramatiko. In ker je slovenščina središče pouka, mora čitanka tudi etično vplivati na vzgojo značaja, volje, srca, razuma. Vzbujati mora v učencu socialno čuvstvovanje. In ko smo zdaj v prvem štadiju novega državljanskega življenja, ima vsekakor čitanka tudi politično nalogo: vzbujati zavest edinstva med tremi brati. Ob koncu nižje gimnazije ali realke mora učenec imeti nekak pregled o slovenskem slovstvu in njega poglavitnih pisateljih. treba torej tudi to upoštevati. Navesti bi se dalo pač še več drugih ciljev, ki jih mora sestavljavec imeti pred očmi. Njegova naloga torej ni lahka; treba je brez dvoma mnogo čitati, mnogo izbirati. — Kak6 je g.Wester izvršil svoje delo? Ni tu mesto, da bi obširno o tem govorili; sam6 naj važnejše nove pirdobitve naj poudarimo. V vseh treh čitankah imamo lepe sestavke o naši širni domovini: o Bosni (V pragozdu, sp. Podlimbarski, čit. III.), o Hercegovini (III. Med Hercegovci, sp. Iv. Zoreč), o Boki Kotorski (III., sp. Jos. Lavtižar), o Dubrovniku (III., J. Kaš), o Srbih in njih življenju imamo celo vrsto sestavkov, n. pr. o »slavi«, o »mobi« (III., sp. A. Bezenšek), o kronanju kralja Petra I. Osvoboditelja (I., sp. Iv. Lah). o srbskem junaku, o srbski materi (I., III. iz Vojske na Balkanu, sp. Sušnik Sarabon). Iz jugoslovanske zgodovine je privzel g. Wester iz Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem« prekrasni pri zor: Svarunova zakletev (III.). Kar je bilo časih pod smrtno kaznijo prepovedano, zdaj čitamo v III. čitanki o »panslavistih« med dijašlvom v Gorici (spis. Fr. Bevk) Zel6 smo veseli, da je v čitankah prece) biografskih ali tudi avtobiografskih črtic: o dijaških letih V. Vodnika, A. Slomška (A. Skubic), Levstika (Jos. Stritar), Erjav ca, S. Gregorčiča (A. Burgar); spomini na Prešerna (III.) so dragocen donesek; lepi so avtobiografski podatki od Iv. Cankarja, Fr. Finžgnrja, J. Trdina, dr. Ivana Tavčarja, J. Mencingerja, Podlimbarskega. — Srečno jc izbral tudi nekaj sestavkov, ki se nanašajo na ccrkvcno leto: Miklavžev večer (L).
božič jih je prcccj, kar je čisto prav, n. pr. S. Sardcnko. Ks. Mcško i, dr.; za veliko noč imamo lepi opis B. Vošnjaka (II., Velika noč v Jeruzalemu). Sestavljavec ni pozabil tudi naše slovenske bolesti: Slovencev pod Italijo in v Korotanu. Tu imamo »pcseai koroških Slovencev« od L. Tomana (lil.), o Gorici pretresljivo črtico Al. Resa. »Ob slovesu iz Gorice« (III.). Na svetovno vojno jc spteiel samo en spomin, ampak ta le - F inžgaricv: Iz kronike gospoda Urbana. Na vzgojo srca bodo gotovo odločilno
vplivali sestavki kakor n. pr. »Mater je zatajil«, »Deletica« od Iv. Cankarja, in pa »Ivan Cankar in njegova mati« od K. Cankarja (III.). Za humor je tudi dobro poskrbljeno: razen mnogoštevilnih pravljic srečamo precejkrat R. Murnika in Milčinskega. Naravoslovje častno zastopa Fr. Erjavec, a poleg njega jako živahno tudi Fr.Pengov. V veliki svef nastopijo spisi kakor n. pr. o veleklavnicah v Chicagu (Frank), sprejem pri papežu (B. Vošnjak, III.) Zanimivo je, da prinaša vsaka čitanka tudi nekaj dra-matskih prizorov. — Vsega skupaj je zastopanih v vseh treh čitankah 110 slovenskih pisateljev; nekateri z več sestavki, n. pr. Aškerc, Cankar Iv., Erjavec Fr., Fr. F nž-gar, S. Gregorčič, Jos. Gruden, J. Jurčič, D. Kette, Levstik, A. Medved, Jan. Mencinger, Al. Merhar, Ks. Meško, R. Murnik, J. Trdina, O. Zupančič. Dr. Prešerna bo spoznal učenec v III. čit. (Uvod h krstu pri Savici). — Želeli bi, da bi zadaj v opazkah našli naznačen vir, odkod je spis vzet, ter učitelj ne more vsega vedeti. Sicer pa moramo reči, da so Čitanke skozi in skozi zanimive in plod neumornega dela.
x.
Oj lepi veseli čas Velike nočil
V izložbi v Sodni ulici v Ljubljani se zopet prikažejo stari naši znanci, pirhi iz Adlešičev. Tam je naš vrli korenjak, uči-elj Božo Račič, zaslužen ohranjevalec starih narodnih običajev, skrbel, da se je šolska mladina lotila tehnike okraševanja velikonočnih jajc po stari slovanski navadi.
Slovansko imenujem to navado, vendar se pa celokupna posest slovenskega naroda ta tehnika okraševanja pirhov ne more imenovati.
Blagoslavljanje jajc na Veliko soboto je že stara krščanska navada. Jajce je živ grob, iz katerega nastaja življenje, podoba Zveličarja, ki je bil v grob položen in je kot naš odrešitelj vstal od mrtvih. Barvanje jajc z rdečo barvo na Veliki četrtek je ravno tako stara krščanska navada. Rdeča barva pomeni kri, ki jo je za nas prelil Odrešenik sveta.
In v tej obliki — priprosto rdeče z barvastim lesom ali pošiljko pobarvana jajca, — obstoje pirhi še na slovenskem Goriškem, Koroškem in štajerskem kakor pri planinskih Nemcih. S temi rdečimi jajci se v velikonočnih dneh zabava mladina na Koroškem kakor drugod, streljajo« (tako imenujejo Korotanci pobijanje pirha s pirhom) z njimi in sekajo jih. Kako lepo je, če odmevajo od gora topiči, gorš zvečer velikonočni kresovil
Na Velike soboto popoldne hodi po Koroškem župnik po vaseh blagoslavljat jedila, med njimi tudi jajca. Njegov prihod naznanjajo topiči.
Na naši domači vasi je bil blagoslov navadno ob dveh popoldne na malem travniku, »rajovšču«, za našo hišo, če je pa Jbilo še snega ali slabo vreme, pa v prostorni sobi naše domače kmetijske hiše. Kot darilo je dobival cerkvenikov sin, ki je spremljal župnika, od vsake ženske, k1 je bila prišla s polnim jerbasom, »podprt-njak« imenovanim, dve jajci, eno belo surovo za župnika in eno kuhano in barvano za se.
Kako smo drugi dečki mežnarjevega sina zavidali, ko smo ga videli zvečer nesti polno čajno proti »fari« in smo ga na praznike gledali, kako se je skazoval pred cerkvijo kot najsmelejšega trčljača. Lahko, tak bogataši Mi pa nismo smeli tako hazardirati, ko smo previdno stiskali po dva rdeča pirha v svojih žepih.
Kjer se je slovenski narod še vzdržal v večjih masah, tam se je povsod ohranila ljubezen za posebno mnogovrstno pisano in okusno okraševanja hiše, orodja in obleke.
In na tak način se je rešilo okraše-vanje pirhov na Kranjskem, ki ga r,am kaže ravno izišla knjiga »Sič, Narodni okraski na pirhih in kožuhih.« V tej zbirki, obsegajoči 41 listov, odpade 10 listov na pirhe; od teh 10 listov nam prvih 7 kaže belokranjske in dolenjske, 8. list notranjske, 9. in 10. gorenjske pirhe. Deseti list (Škofja Loka in okolica) kaže popolnoma drugo modernejše okraševanje. Avtor misli, da je to vpliv škofjeloškega samostana, kar bo menda istina.
V ostalem prevladuje po vsem Kranjskem črtni ornament, ki se najde, kakor avtor pravilno naglasa, na keramičnih in bronastih izdelkih prazgodovinskih izkopin; pozabil je pa omeniti, da ni brez pomena za pirhe, da se priprosta keramika nikjer v Sloveniji ne goji tako, kakor na Dolenjskem in da jo ornament črnoglinaste posode še danes ravno isti, kakršen je bil pred 300 leti. Sploh ne moremo si kaj, da ne bi očitali avtorju, da je v svoji zbirki bil preveč umetnik-risar in premalo učenjak-zgodovinar; marsikaj, kar bi nas zanimalo, je nam ostal v tem oziru še dolžan.
Ni besedice nam skoraj ne omenja, o razvoju okraskov, med tem" ko so na prvi pogled že vidi, kako je vplivala na okraševanje pirhov tudi novejša glinasta (plo-ščena) posoda, pri nekaterih celo novejši
stili; renesansa, barok in celo moderna (glej zlasti notranjske rastlinske okraske!).
Ne črhne tudi ne besedice zbiratelj profesor Sič o pirhih pri drugih slovanskih plemenih; gotovo bo mogoče to navado zasledovati tudi še mimo Karlovca daleč na Hrvatsko. Podpisanemu je pa zanesljivo znana iz različnih časopisov kakor Dunaj''rega Antropolog, časopisa, Dunajskega Ilustriranega časnika ter berolin-skega Etnograf. časopisa in iz časopisov »Die Woche«, »Reklams Universum« in dr., da so podobna okrašena velikonočna jajca v navadi po vsej češkoslovaški državi in v Gornjih in Dolnjih Lužicah. Način okraševanja in tehnika je podobna povsem kranjski, posebno belokranjski, vendar pa prevladuje tu ne črtorisba, ampak ploščnati ornament, zlasti je priljubljen trikot v vseh mogočih kombinacijah.
Morda nam kdo o tem kaj obširnejšega napiše. Za danes pa želimo z napisom na Sičevem pirhu št. 107: >Veselo Alelujo!«	—c.
Ciril Dolenc:
Poljska Velika noč.
Kakor pri nas, tako so tudi drugod, s
praznovanjem velikih praznikov, kakor Velike noci in Božiča, združeni posebni običaji. Poljaki slave Veliko noč posebno slovesno, njihova priznana gostoljubnost za Veliko noč skoraj ne pozna nobenih mej, tako da te praznike med Poljaki lahko imenujemo »praznike najprisrčnej-šega gostoljubja«.
Umevno, da je osredotočena zabava in razveseljevanje okolu »šwi$conego«, kar pomeni to, kakor pri nas »žegen«. Bogato in siromašno, vse hiti na veliki teden, da pripravi svojim razmeram primerno več ali manj bogate in raznovrstne »šwi§cone«. Poglavitne sestavine »šwi§cone« so šwi§-cone jaja« (pirhi), babka (najfinejši masleni kruh (»pinca«), pečen v visokih modlih v podobi gob), szynka (gnjat) ter najfinejša polska kielbasa (klobasa). V boljših hišah se razen tega pripravlja še drugo pccivo kakor razne torte, placek serowy (pogača s sirom), przekladaniec (fino pecivo s konfiiuro) in pa tudi druga prekajena mesenina kakor prekajeni jezik, pol§d\vica (prekajena svinjska pečenka), nadžiewane mlode prošiatko (nadevani odojček), telečje stegno itd. K š\vieconemu spadajo pa pri Poljakih tudi različni napoji, kakor: navadna wodka, konjak, raznovrstni likeri, vino in pivo (vse le v bo-tilkah odnosno steklenicah).
Po trgih in mestih se »šwi§cone« ne nosi v cerkev k blagoslavljanju, ker hodijo svetni duhovniki in redovniki po ulicah razdeljeni na privalna stanovanja in blagoslavljajo na domu sui^cone, za kar dobe primerno nagrado. Gospodinje pripravijo »šwi?cone« po navadi v salonu na okusno pripravljeni mizi, ki je tudi okrašena s cvetkami (hijaeinle, primule, cine-rarie). Jedila in pijače, vse kar je za šwi§-cone namenjeno, pride na mizo in tvori z nakitom cvetlic zelo pestro in okusno sliko.
V	nedeljo zjutraj se pogrne miza jedilnice z najlepšo prtenino in posodo, kar je hiša premore, in okrasi tudi s cvetkami v lončkih. Peciva se razpostavijo na mizo, mesenina se pa sproti in po potrebi nare-zuje in poklada na tablete; pijače so okusno razvrščene na posebni sosedni mizi, — rezerva »šwi9conego« se pa umakne v jediino shrambo ali pa drugo sobo. Na kredenci ali na robu mize čaka vedno krožnik, ki je obložen s čedno na osminke razdeljenimi šwi?conymi pirhi z dvema viličicama in pa steklenica »ko-niaczku z kieliškamy«.
Kmalu po prvem šniadaniu (zaju-treku), ko je jedilna miza pripravljena, skliče družinski glavar svoje člane, da zaužije z njimi »šwi§cone jajo« in izrazi pri tej priliki vsakemu za tekoče leto posebno pomenljiva voščila. Mati in oče sta prva, potem slede otroci po starosti, drugi so-sodniki in v hiši pričujoči itd. Po skupnem zaužitju koščka pirha in po voščilu sledi »calovvanie« (poljubovanje). Po tej važni formalnosti, ki se vrši stoje, sedejo seveda domači prvi za mizo, da povrsti okušajo »šwi?cone«, pohvalijo mamušio na izborno uspelih tortah itd. in da zadobe dobro podlago za nadaljno dolgo >pot po >šwi?co-nyclo«.
Na ta dan gre po navadi vse k »sumi« (veliki maši) v cerkev. Po sumi se dobe seveda znane družine pred cerkvijo na razgovor. Tam se pa običajno dogovori glavni načrt za potovanje po »švvigconem«.
V	podeželnih mestih in trgih prične so takoj po sumi oficielno »svvi^cone« pri župniku. V župnišča vodi torej prva pot oficielnih oseb k š\vigconemu. tam srečaš okrajnega glavarja, marszalka (načelnika okrajnega zastopa), župana, načelnika sodišča, ravnatelje šol, odvetnike, zdravnike, predstavnike vojaštva, ugledne meščane itd. itd. Začetek povsodi s š\vigconym ja-jem in kieliszkom koniaczku z običajnim: »Daj Bože zdro\vicczkok Povsodi enaka prisrčnost, povsodi poljubovanje! Istotako
prirejajo seveda oficielne švvi^cone tudi okrajni glavarji, župani in načelniki uradov. Čim večjo je mesto, tem večji gospodje se srečavajo pri oficielnem šv.i§-conem in tem večja je obilnost in razno-ličnost vsega dobrega, ki ga nudi bogato obložena miza.
V vsaki hiši in v vsaki družini so vrata ves dan odprta in se vrste oba praznika gostjo za gosli. Kdor je med letom napravil družini obisk, je — da ni zamero — takorekoč dolžan tudi priti na »š\vi£-cone«. Pa tudi vsak drugi je dobrodošel, če se slučajno privesi družbi, ki ima ravno smer k dotični obilelji. Ponajveč se to dogaja pri onih obiteijih, kjer so doma odrasle hčerke, aii pa kjer ima n. pr. odrasli sin mnogo znanja v družbah izven hiše. Pri takih obiteijih se odigravajo »š\vie-cone« seveda najveseleje in se družba >preračunjeno« snide najraje šele proti večeru, da tam dolgo v noč obsedi »na herbatce« (čaju). Poljak nikdar ne vabi na večerjo, ampak le »na herbatk^«, pa naj bo večerja še tako imenitna. Po večerji, kjer servirajo tudi toplo jed (najljubše »indyk« — puran) je salon (pri Poljakih neizogiben del stanovanja) kmalu pripravljen za muziciranje, petje in kar je glavno, za »larice« (ples). Starejša gospoda sede v kotiček k igralni mizi, da udari Jtkrot-kiego« (»kratkega« — hazardna igra »ferbel«) ali pa »neliciliranega vista«.
Kakor je doma vse živahno, tako je tudi na ulici vse živo, ker so ljudje za praznike trumoma na neprestanem obiskovanju. Ker je mnogim za praznike čas zelo dragocen, da vse odpravijo, dobiš na stojiščih le težko izvoščka, pač pa jih najdeš mnogo pred posebno oblegovanimi hišomi.
Oficielni krogi in po činu in ugledu starejše družine sprejemajo običajno prvi dan in so šele drugi dan na potovanju. Družine, ki imajo mnogo znancev, se morajo celo deliti, da morejo vsem vrnili obiske. Najdaljšo turo ima v podeželnih »miasteczkach« »kšiac proboszcz« (župnik), ki v dveh dneh zbok cerkvenega opravila ni kos svoji nalogi. Da so najbolj mobilizirani »mlodži kavvalerovvie« (mladi samski gospodje) in častniki, je več ko umevno. Po dvadnevni hudi bitki je med njimi najti največ pokvarjenih želodcev in so tretji dan skoro edino le dovzetni za »barszcz« (kisla juha iz rdeče pese), da dobe zdravstveno ravnotežje 1
Tako praznuje Poljak svojo Veliko noč — sedaj pač gotovo današnjim razmeram primerno, a ne v takem obsegu kakor minule čase.
Wesolego alelujal
Fran Lavtižar:
POSNETEK IZ LETNEGA POROČILA ZA LETO 1921.
I. Organizacija in oprava.
Družba sv. Vincencija Pavlanskega (kratko: Vincencijeva družba) je naša najstarejša karitativna organizacija, ki se udejstvuje na polju socialnega skrbstva javne pcmoči ter zaščite dece in mladine že od leta 1876.
Generalni sedež družbe je v Parizu, osrednji v Ljubljani. Družbena pravila je potrdila deželna vlada v Ljubljani t odlokom z dne 11. aprila 1876, št. 2388 in z dne 6. septembra 1912, št. 29S5/Fol. Pripravljajo se nova enotna pravila za družbo in njene podružnice (konference), na podlagi katerih se razširi delokrog družbe na celo Jugoslavijo.
Družba ima glasom § 2 svojih pravil namen: »revne družine, bolne in bolehne osebe ter zanemarjene otroke brez ratlike veroizpovedi in narodnosti podpirati ter jim pomagati, da si zamorejo zopet kaj zaslužiti, in izvrševati tudi druga dela kršč. usmiljenja.«
Organi družbenega načelništva so: odbor, upravni svet in centralni svet.
Vincencijeva družba in Vincencijeve konlcrence vrše prostovoljno oskrbovunje siromakov in zanemarjene mladine po svojih delavnih članih in zaupn:,.i osebah, katere obiskujejo bolnike in revne družine na njihovih demovih ter jim pomagajo v kolikor pripuščajo sredstva. Reveži so podpirajo po potrebi bodisi redno ali pa od slučaja do slučaja z novci, z živili, obleko, obutvijo, kurivom, plačevanjem stanarine, nakupom zdravil, oskrbo posameznih otrok v zavodih ozir. skrbstvenih napra-vah itd. Stroški se pokrivajo s podporami, s prispevki članov in dobrotnikov, s krulii
Lepa birmaaska darila!
Zmtn nn, srebrn na. Vell<a Izbira. 6 -
valni stron prv..vrsin». t-otrcošcme r.
stro o. r oprav In. U enjo vezonja ure< placno.
JOUE-OilH-CDDIN. Lj*, Mestni trn"
sv. Antona, zbirkami, darovi in milodari.
Vsaka konferenca vodi kataster bolnikov, revežev in podpirancev svojega okoliša, seznam dobrotnikov, sejni zapisnik in blagajniško knjigo. Podpore se določajo na podlagi ugotovitev osebnih obiskov pri od-borovih sejali, katere se vrše redno tedensko ali štirinajstdnevno.
Po vseh župnijah ljubljanskih in nekaterih podeželskih so od leta 1918 upelja-ne konference Družbe sv. Elizabete, pobožne družbe krščanske ljubezni, katere zelo uspešno in sporazumno delujejo z Vincencijevimi konferencami.
II. Osrednji svet.
Osrednji svet Vincencijeve družbe vodi organizatorično delo, vrši skrbstvo siromakov in dece ter podpira z razpoložljivimi sredstvi, ki se stekajo iz podpor in darov, vse Vincencijeve konference.
Vincencijeva družba je lastnik >M a -r i j a n i š č a« v Ljubljani, katero je prvo in največje deško sirotišče v Sloveniji. Zavod šteje 234 gojencev. Vzdrževalni stroški gredo v milijone. Krijejo jih podpore in zasebna dobrodelnost, po večini pa lastno gospodarstvo zavoda, ki je v rokah čast. šolskih sester.
Upravni svet Vincencijeve družbe upravlja tudi An t. Jerinovo ustanovo in pa prosta Josipa Zupana ustanovo za reveže in sv. maše.
III. Vincencijcve konference.
V letu 1921 je v Sloveniji delovalo 1'4 Vincencijcvih konferenc. Te so: stolna sv. Nikolaja, sv. Jakoba, Marijinega Ozna-nenja pri oo. frančiškanih, sv. Petra, sv. Janeza Krstnika v Trnovem, sv. Frančiška Asiškega v Šiški, vse v Ljubljani; dalje Marijinega Oznanenja v Tržiču, ki vzdržuje dečje zavetišče, šolsko kuhinjo, siro-tiščnio in šivalnico, sv. Lenarta na Jesenicah, Karmelske Matere Božje za Moste— Selo—Vodmat pri Ljubljani, sv. Antona Padovauskega na Viču pri Ljubljani, ki vzdržuje dnevno zavetišče, Marijinega Brezmadežnega Spočetja v Kamniku, I. pri sv. Magdaleni v Mariboru, II. sv. Janeza Krstnika v stolni in mestni župniji v Mariboru in III. za župnijo sv. Marije v Mariboru.
IV. Tabelaričen pregled o delovanja Vlncencijevlh organizacij v leta 1921.
Vlncencljeva konferenca
10
11
12
13
14
15
16
stolna sv. Nikolaja v Ljubljani
sv. Jakoba v Ljubljani
Marij. Oznan. (Franč.) v Ljubljani
sv. Petra v Ljubljani
sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani
Marijinega Oznanjenja v Tržiču
sv. Lenarta na Jesenicah (Gorenj.)
Matere Božje Karm. za Moste, Selo-Udmat pri Ljubljani
sv. Aotona Padov. na Viča pri Ljubljani
sv. Frančiška AsiS, v Sp. Ši-ki (Ljubljana)
Marije Brezmadežne v Kamniku
I. pri sv. Magdaleni v Mariboru
II. pri sv. Janezu Krst. v stolni in mestni župniji v Mariboiu
III. za župn. sv. Marije v Mariboru
Upravni svet Vincenci. jeve družbe v Ljublj.
Anton Jerinova ustanova v Ljubljani
Skupno
Število
U
t o — .2 T3
11
11
16
12
17
10
22
32
25
58
15
67
57
38
68
50
140
4	68
5	126
10
12
72
30
Število podpirancev
N
d3 S 2
P tS « °
O
a a
o A
14
25
20 30 2
63
17
o
i« 5 s
oo
15
12
10
9 —
28
14
30
10
15
17
25
100
37 T
37
30
38
18
41
68
56
152
48
50
20
150
158
854
147
104 I 60
142
437
45
25
122
55
45
150
Stroški v letu 1921
15.518
2-150
13.541
1.020
4.806
119.749
8.132
17.795
43.452
70
10
94
10
83
457
8.991
737
3.768
13.681
36.748
406.366
71 47
28
935
696.905
10
V. Zahvala in priporočilo.
Vsem mnogobrojnim dobrotnikom naših podpirancev in oskrbovancev se izreka najiskrenejša zahvala in Bog plačaj'
Po naših mestih, industrijskih ter večjih krajih je mnogo ubožcev in pomoči potrebnih družin. Zato se priporoča, da se povsod tam ustanove Vincencijeve konference, ki naj lajšajo revščino in bedo. Navodila daje drage volje Osrednji svet Vincencijeve družbe v Ljubljani (Mestni trg St 8/1). ____
Počitniški tečaj
ZA ČEŠKOSLOVAŠKI JEZIK IN LITE RATUR0.
Osrednja zveza češkoslovaških profesorjev i Pragi priredi prvič letos počitniške tečaje češkoslovaškega jezika, literature in umetnosti za tujce.
Tečaji bodo otvorjeni dne 16. julija t. 1. v Pragi I, Klementinum, v dvorani IV. filozofične fakultete Karlove univerze in bodo trajali do dno 30. avgusta 1922.
Otvorjeni bodo: 1. Tečaji češkega jezika za zatfetnike; 2. nadaljevalni tečaji češkega jezika za slušatelje, ki češki jezik že deloma obvladajo;
3.	tečaji o češko-slovaški zgodovini, zlasti kulturni;
4.	tečaj češko-slovaške literature.
Predavali bodo zelo dobro kvalificirani srednješolski profesorji.
Uprava kurzov priredi razen omenjenih tečajev in predavanj tudi obilo skupnih informativnih potov širom Prage in izletov v Brno in Bratislavo, Kolin, Kutno Horo in Čdslav, v Krivoklat in Karluv Tyn, v Plzen, Melnfk, T A bor in Češki paradiž (Turnov in Jičin). Obenem so se že storili koraki pri ministrstvu železnic, da se dovoli udeležencem tečajev 50% popust na železnicah od mej Č. S. R. v Prago in nazaj, kakor tudi pri skupnih izletih širom Češkoslovaške Republike,
Vpisnina in šolska pristojbina za slušatelje znaša 30 česl. kron. To plačilo upravičuje k po-setu vseh navedenih tečajev.
Za ugodno in zdravo stanovanje kakor tudi dobro in ceno prehrano slušateljev, bo skrbela uprava tečajev.
Prijave slušateljev naj se pošiljajo na naslov ravnatelja tečajev, prof. dr. Bretislava Vyskočila, Praga - Vinohrady, Sladkovskčho ul. 6, pritličje, ki da interesentom radevolje event. bližja pojasnila.

Le nekaj dni!
16. aprila
SftLft - PREDSI60A.
Zvečer on t. ori.
Predprodaja vstopnic v trafiki DOLENC, Prešernova ulica, in eno uro pred začetkom predstave v CIRKUSU, — Cene so raividne na lepakih.
Ob nedeljah in praznikih po dve predstavi:
popoldne ob 4. in zvečer ob 8. uri.
Sprejme se deklica
revnih staršev ali brez staršev, 14—16 L, v pomoč gospodinji. Kje, pove uprava. SLOVENCA pod šte. 1450.
PISM0N0ŠINJA
se išče '»c ki se lahko izobrazi tudi za poštno pomočnico. — Prijave pod »500 K in oskrbo« na upravništvo SLOVENCA.	1461
Srednje posestvo
pri iupni cerkvi Sv. Miklavža nad Rimskimi Toplicami za malo ceno naprodaj. Pripravno zlasti za kakega rokodelca ali obrtnika. — Več se izve pri gdč. Rozi KOVAČIČ, kavarna Evropa, Celje. 1458
i
sprejme pod udobnimi pogoji
J. ČERNE, št. Vid n. Lj.
KUHARICA
za vsa dela, ki se razume tudi na vrtu, išče službe k samostojnemu gospodu ali orožnikom. Ponudbe pod »KUHARICA« na upravo SLOVENCA.	1449
Bir
Prejemalce za les
sprejme Lesna družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.


3 vn>3 j
Dobri, samostojni
Zavod za proizvajanje seruma BEOORUD - SUB0TIC9
Brzojavl: PATRIASERUM SUBOTICA
Telefoni: SUBOTICA 60. - BEOGRAD 472.
dobe trajno službo pri: L. M. ECKER SINOVA v Ljubljani.
□■P- Sprejme se v delavnico za popravila s približno 180 delavci
na rudniku v Trbovljah
Rodbina LA VRIČ - HEFERLE naznanja tužno vest, da je njih predragi oče oziroma stari oče in tast, gospod
Franc Lavrič
nadučitelj v pok. in častni občan občine Škocijan
dne 14. aprila po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 83. letu njegove starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega, nepozabnega bo v nedeljo, dne 16. aprila, ob 4.^ uri popoldne na lamo pokopališče v Mokronogu.
Sv. maše se bodo brale v domači župni cerkvi v Mokronogu. — Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin.
Mokronog - Ljubljana, dne 14. aprila 1922.
s prakso v obratu in pisarni, samec, slovenske narodnosti. Izčrpne ponudbe s prepisi izpričeval je poslati na:	rUdniŠkO
ravnateljstvo, Trbovlje. BVAN J AX~I M S8i
GOSPOSVETSKA C. 2. - LJUBLJANA
Šivaini stroji in stroii za pletenje.
lzborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Dofilo je ravnokar večje stevao strojev za vsako obrt. Vezenje pončnje bret-p ačn,/. Pisalni sti o ji ADLER Ceniki zastonj iu franko. Kolesa iz prrlh tovarn: Oilrkopp, Styria, Waifeo-rad.
Naznanilo!
Naznanjamo cenj. gosp. veterinarjem in posestnikom, da smo v našem zavodu (Subotica) pričeli z izdelovanjem spodaj označenih cepivov in serumov.
Proizvajamo proti sledečim živalskim boleznim cepivo odnosno vakcine:
Vranični prisad, svinjski vrbanac, rdečica, svinj« ska kuga, svinjska septikemija, kolera perutnine, petehtalna mrzlica (peteča), in mlečnik pri žrebetih, kužni splav (abortus), šuštavac (šumeče bule), knžno vnetje plač in dizenterija novorojenih.
Diagnostična sredstva: tuberkulin in oftalmin.
Sredstva za pokončavanje: »Murin« za pokonča-vanje poljskih in hišnih miši in »Katin« za pokončavanje podgan.
Naš zavod hoče v najkrajšem času postaviti v promet zgoraj označena cepiva, dlagnostička kakor tudi sredstva za pokončavanje in o tem pravočasno obvestiti c. g. veterinarje In posestnike.
mestni tesarski mojsfter
Ljubljana, Linhartova ulica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
i!
I. delavsko konzumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani, •
ki ima svoje prodajalne v raznih krajih Slovenije obstoji že nad 26 let, vendar seže njen razmah šele od vojne naprej. Zakaj? Zato, ker je imela tedaj zadruga priliko pokazati, da njen namen ni bogatiti ampak konzumenta v vsakem oziru zaščititi. — Radi velikega navala s prijavami za članstvo zadruga prve dve leti vojne ni sprejemala nobenih novih Članov. Šele pozneje je stopila kot nositeljica zadružne ideje tudi izven Ljubljane Da je storila prav kaže priznanje njenih izven ljubljanskih Članov, kjer ima zadruga svoje prodajalne.
Člatli' A11 Znate štedlti? štedenie v tej draginji je res prava umetnost. Kadar pa hranite svoje prihranke ne pozabite, da naša
--1 zadruga obrestuje hranilne vloge svojih članov po 5®/0. Varnost je popolna, ker ima zadruga 6 lastnih hiš. — Deleži dajo
jamstva za približno 2 in pol mil. kron. Splošni rezervni zaklad okroglo 120.000 kron. Bilanca je solidna in zadruga v najlepšem razmahu. Člani, Vi posodite sami sebi, če hranite pri zadrugt
I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani.
fl
aa
obdelovane lesa
u/bim 5esalke
iransmistje zvonovi
a™a!Z krojne tovarne in livarne d. d.
Sjubljana
Ba
mmmssFmr-

R. RANZINGER SEE"
Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice.
Naznanilo.
PRODUKTIVNA ZADRUGA KLJUČAVNIČARJEV
IN SORODNIH STROK »JEZICA«, regishovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem nn Ježici pri Ljubljani, obvešča p. n. interesente in občinstvo, da je
začela s 15. aprilom poslovati.
IZVRŠtVALA BO vsa v zgornjo široko spadajoča dela in popravila. Nakupovala, popravljala, prodajala in montirala bo vse vrste strojev. Izdelovala in popravljala bo vse vrste J** CERKVLN1H UR in TLHTNIC ter 2.1CNE MRL2E po naročilu.	t426
Za vsa dela Jamči zadruga in jih do solidno zaračunavata.

največja izbira
različnih pletenin, metle
nogavic in rokavic pri tvrdki
A & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TKG št. 10.
Tvrdka oTZAlEČ,
Ljubljana, Sv. Florijana ulica 23, priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode, orodja, kovanja in drugih potrebščin.

NJIVA
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na droDno in debeio. Glavno znstops vo polnih gum>jevU) obročev za tovor c avtomobile tovarne Walter Martin^. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obroCev v ccntrali, R mska cesta št. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar Je na razpolago deset tovornih avtomobilov.
Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2.
Podružnice: LJUBLJANA. Dunajska cesta 23, tel. St. 470. MARIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica št. 3.
p omnit, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Naivečia izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikallj na deDelo in drobno. _
Alfonz Breznik, b. uč. Glasa, Ml lM\m, Kresni ira 15.
pripravna za stavbišče, jo naprodaj v Viinuirjih pri državni cesti, 10 minut od kolodvora. — Poizve se pri: Franc NOVAK, Vižmarje štor. 82.	14112
Tri HIŠE prodam v Ptuju
v prometni Ljutomerski cesti, nasproti kolodvora, iu sicer: 1. št. 14 a, enonad-stropna; 2. št. 14 b, pritlična, z milijardami na dvorišču, velika veranda in vrt: 3 št. 20, trinndstropna, najmodernejše zidana, vodovod, molor, velik suh sute-ren, primeren za kako labriško podjetje ali trgovino v velikem, velik vrt za stavbišča. Posredovalci izključeni. — JOŽEF KRAJNC, kaplan, Ljutomerska cesta štev. IG, Ptuj.	1430
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
na najbolj prometnem prostoru na Bledu kakor tudi	LOKAL za prodajo sad-
ja iu mleka se oddasta. — Poizve se pri: A. W0LFLLNG BLED.	1437
(Objava F0T0 I.ITOC.RAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna * Ljubljani.
F0T0GRASK1 ATFI.IJK: Orabiec Franjo. Miklošičeva cesta it 6.
GRAMOFONI, PLOSCB
fn posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
»ILIRIJA«. I.FfiNA TROOVSKA IN INDUSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8.
KLRI'AR.11: Kotn t.. Poliansl.a cesia štev. 8. Iteniigar & Smcrkol. Florijauska nI. 13.
KI.ISEJE:
7a eno- ali večtiarvni tisk. za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan tka tiskarna t Ljubljani.
KNJIGARNE: JugoMovanska knjigarna. Pred Škofijo.
MEHANIČNA DELAVNICA la pis stroje: Bar Fran, Ljubljana. Cankarjevo nabr. 5
»OREL« POTREBŠČINE IN KI OBLKl: Kuoovur Ivan. Stari trg štev. 10.
PARNA PEKARNA: Jenn Schreja Dasi. Jakob Kavči?, Gradišče Stev 5	1 HlilHJUlH
Kupim HIŠO z vrtom
sredi Ljubljane. Ponudbe naj se pošljejo: JULIJA DOLEŽAL, Zagreb, Jlartičeva ulica 25. ""
1411
4 Din.)
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo uuOr. 5,
SOBNO SI IKAKSTVO: Zuran Martin. Mestni trg šiev. 12.
fiPKDM IJSKA PODJETJA: »OrienU d d, Sodna ulica 3, Tel '68. Kuimiiger li.. Cesta na luž. železnico 7—9.
STA VBFNO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7.
STAVB. IN G \l.ANT. KLEPARfST\O: Fercnc & Furhs, Ljubi iana, Mirje St. 2.
STEKLAR: Bajžclj Jožel. Ljubljana, Gosposvetska cesla štev. 0/11.
S\ ETLO KOPIRNE ODTISE:
(pav/e) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskunia v Ljubljani.
TIKiOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15.
TRtiOV Z ŽEI.EZNINO IN CEMENTOM: | Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valvu-I /,oriev trg šiev. 7 J Sušnik Alojzij. Zaloška cesta štev. 21.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Scliškar l>an. Pot v Kotno dolino št. 10. (Ceno in ločno.)
ZALOGA POHIŠTVA; F. Fnjdiea sin. Sv. Petra jesta 17.
asa
Pro ek'e frrakT tucžl izvršifev
Ditanoilieni lloi
NOVOSTI
Dstanovllera idbil
NAJDETE VELIKO ZALOGO PRI NAKUPU
HANUFAKIURNEGA BLAGA
ZA moške in 2enske obleke, perilnega blaga,
Sifona, najboljše vrste cefirja za bluze in
srajce, novosti v rutah, kakor tudi vse drugo V to stroko spadajoče blago. pri občno ZNANI SOLIDNI TVRDKI
R. MIKLHUC
KHNUFJIKTUBiMA THGOV1NA PHi ŠKOFU LJUBLJANA, LINGERJEVA ULICA, iuEDARSKA ULICA, A-RED ŠKOFI, O.
Otroški vozički
dvokolesa, šivalni stroji, pna.:inatika ra dvokolesa, motorji in vsakovrstni deli najcenejše v veliki izberi. Cene na zahtevo. — Tovarna »Tribt na« Ljubljana, Karlovska cesta 4 — Zvonarska ulica 1.
Iščemo trgovca ali trgovsko ptfdjetje
za razpečavarje	1442
KEMIČNIH MNOŽINSKIH PREDMETOV, ki se rabijo v vsaki biši in pisarni. Ponudbe pod »R. N. 621« na upravništvo
»SLOVENCA«.
za iz*torS3?a!ve vocflnrh sig
po najmodernejših principih na podlogi 25 letuih izkušenj v predmetni stroki
! Gostilno na račun!
ali v najem išče pridna oseba. Kraj poljuben. Cenj. ponudbe pod J »POŠTENA« na upravo lista. 1390
J®- Naprodaj je
! ! LEPA HIŠA ! !
z lepim vrtom, primernim za stavbišče, v Smnrtnem pod Šmarno goro. Pojasnila daje Franc NOVAK, Vižmarje šter. 82,

C*
slovenska gradbena in Industrijska d. d. UU3MANA,
tehnična pisarna v tovarni Keršič, Sp. Šiška. Telelon interurban St 180.
za
gozdno industrijo, gospodnrstus, o,.e«arncf okenske, gradbena in ind&sstrijjaLna podjetja do^aoija
Bftc.društuo za sfiobračajne in železnične potreise
Beograd, Ljubljana ZflfjPBb Sarajevo, Snbotica
Draškovičeva nI. 25. Telefon int 3-81 i 21—«8.
v m! stev
prejema večjo množino, cele vagone: pšenico, rž, koruzo in ajdo.
valjčni mlini, Domžale.


ItalliOiisHc -3[goslovansM d. d. za InHuslrllo ln trMo	g
(Uvoz — izvoz.)	j]
Kap'tal: Lit. 1,500.000. Zakoniti sedež: Rim, Via della Vite, N. 11.	0
Podružnica is slana posloita liai (5), u m u tun e. z.	8
y Uvaža v Itallfo: vole, svinje, mast, maslo, živo in
L1
_______a
zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, o^lje in pre-	P
mog, cement, tupino, esence, sušeno sadje, grah, Žito i.t d.	s
g Izvaža iz ftaSi e: platneno, volneno in svileno blago,	H
j predmete iz konoplje, jute in lanu, vsakovrstne klobuke	0
g in kape ter lese; mila, modre galice, rudne in morske	9
y soli; riž, vsakovrstne Čevlje; kontecijonirnno perilo in	!-;
odela; tehniške in mehaniške predmete; pisalne strojeLt.d.	k
n Za nadaljnja pojasnila so jo tretia obrniti na Jadransko banko v Ju-	H
~ goslaviji in Italiji.	U
n Vse posle Izvršuje posJovuica v MiSanu.	0
"	j
npnainanaaaanaac□accDaanaacic	a
l

Postaja Grobelno na J.ižnl žoiezmci in od tam po loisnlni železnici v Rogaško Slatino. — zdravilišče kjer se piiejo 3 vrsto najboljših zdravilnih vod (Tempel, SLyrin, Doimti).
Tnmnn| Hfnlar NajboljSa namizna voda, najb)gatej-a na ogljikovi Cf,,.,;- ..»-nlor zdravima voda J glJlTjei-t/rcIcC. kislim. Pospeš ne prebavljaiije in presnavl.anje. ria-VrcicC. proti
kroničn.
katarju želodca iti Creves, najboljši pripomoček proti slabemu Hniiafi frolor -Nu niočneiši vrelec prenavljaiiju In teku. bo eznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. Ullllal!"itclcl. svoje vrsic, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolCneniu ka- Dnnacl/a elaifff?^ 16 ni,JI'OiJ pril ubliena me'iu, sladkorni bolezni, debelosti, hemoroidom, putiki iid. itU^ddKd dldUlld in so je v obče največ zah eva. To pa radi lega, ker je izmed vseh uli al čno-saliiiičiiin, rudiunskokislih slatin najtiogale ša na ogtnkovi kislini. — Ta slatina je iiojokusiiej a krejičilna in oživljajoča pnača; obenem OnnacL-T. pa tudi najboljše sredstvo s kutetitn se obvaruje v mr/.ličnih krajih mrzlice. "" nOjjČlSKu euij_9 je najmodernejše ia največ o zdraviliščo v celi Jugoslav jl. Hydroterapija. eieKiroiora|iiju in iii-SialllBa halatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z oglnkovo kislino, slane, smrečne, jiarne, ziačnt, solnčne koi eli in kupoli z vročim zrukom Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dictetska restiivraciia. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad mor em le/.ečo. Stalni poštni ln brzo avni urau. — Velika ko|>atiška dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavraciie, kavarne, slaščičarne, terase, spreha.allšča. vojaška godba. — Pugos.e priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. I^pusujev lna knj'žnlc», lepi parki itd. Z.vahen poštni in vozni promet. — Aulomobili in vozovi stoje gostom na razlago. —
Sezija od 1. moja do 30. septembra.
Ravnateljstvo ciri. zdravilišča Rooašlta Slatina.

OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg
daje kredite V obrtne svrhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na Telefon stev. 508.	tekoči račun obrestuje s 4°|o 0(1 vloge do dne dviga. st pošt ček. rač. 12051.
bkii

i



Undcrwood
pisalni stroji so najboljši
THE REX Co.
LJUBLJANA
Tel. 268 - Gradišče št. lO - Tel. 268
Zahtevajte ponudbe I
^ Opaiograph
razmnoževalni aparati so svetov-__noznani_
Zahtevajte ponudbe I
i


SVETLO-KOPIRNE ODTISE
(PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI
KLISEJE
ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE
FOTO-FOTOGRAFSKA DELA
PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
vseh jakosti, zajamčeno obrata sposobne, se takoj oddajo franko vagon Maribor. Stacionarna 10 13/18 HP Lanzova jaki tlak z nasičeno paro; stacionarna '26. HP z nasičeno paro, s stopnjato rešetko, izvlečnim cevnim kotlom, izdelek Badenia; skoro nova prevozna Wolfova vročeparna »Verbundc 165/200/225 HP, tipe NCFKG, zgrajena 1017, z izvlečnim cevnim oktlom, z ravno rešetko 13 atm., 1 zamašnjak levo 2100X350, 1 zamašnjak desno 2500 X550. — Jugoslovansko importno in eksportuo podjetje ING. RUDOLF PE0LIN Maribor, Trubarjeva ulica štev. 4.
Telefon, interurb. št. 82 1397 f ■—. ..... .......—
JsMorž nad Os licam 86, Cehoslovašha.
Tovarna cerkvenih pararoentov, raznovrstnih zastav
in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: inašne plašče, pluviale. dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kelihe, naonstrance, svečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jsmčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori alt predloži vzorce J. NESKUDLA, Ljubljana, hotel ,.Tratnik".

Lepota
kože obraza, vratu, rok, kakor trdi lepa rast las se zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospelo že od vseh dežel sveta za
lekarnnija Feller. »EUsa« lilijno miocno milo, najbolje blago, naj finejše „milo lepote", 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. »Elsa« pomada za obraz odstrani vsako nečistost kože, solnčue pege, zaje-dance, gubo i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. »Elsa« Tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cepitov las, zapreči prhute in prerano osivelost i. t. d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. PRODAJALCI ako naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dobfc popust v naravi.
Bazno : Lilijno mleko »i K ; mazilo za brke 10 K;
najnovejši Hnga-puder dr. Klngera v vel. orjgin škntlinb 40 K : najfinejši Hega zobni prašek v patent, skatljnh 40 K; puder za eospe v vrečicah 8 K; zobni prašek v skatljah IS K; v vročicah 8 K; Saoliot dišava ta perilo IS K; Sohampoon za lase 8 K ' rumenilo 1! listkov 48 K: ua.jfinešj parfom po 48 fT> 60 K; močna voda za lase 80 K. Za te razne prodmete so zamot in poštnina računa posebej.
Um 0. Feller, lekarnar, Hitita floi,
Elsatrg 134, Hrvatsko.
Zdravilišče Slatina Radenci
V SLATINI RADENCI, OKRAJ LJUTOMER
edino zdravilišče v Jugoslaviji z naravnimi ogljično-kislimi in mineralnimi kopelji iz znamenitih radenskih slatin proli Jfi^ srčnim, ledvičnim CNieren-
leiden), mehurčnim in drugim boleznim. Ugodni zdravilni uspehi	Zmerne cene.
Sezija od 1. junija do 15. septembra 1922.
»o »s
m
STANOVANJE
obstoječe iz štirih sob in moder, pritikli-nami, v novem poslopju ali v hiši, čez katero gospodar lahko prosto razpolaga, se nujno išče. Event. se tudi zamenja proti zagrebškemu 5 sobnemu stanovanja v vili. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod »RAVNATELJ« na upravo lista.
Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira z izjemo torka in petka v Št Jurju ob juž-ž. Kupite tudi njegove tri knjige
Bffiraans*JS^JSJl
>j£*šsi
tovarne usnja in usnjalili
Iranj, Vrhnika, Ljubljana. Centralna pisarna: Ljubljana, Sv.
I. Industrija usnja.
A. VEGETABILNO (čreslostro-jeno) USNJE:
1.	kravine rujave, črne in cha-grin, ter za mehove in strehe,
2.	kipsi,
8. teletine,
4.	ovčine in kozine
a)	mazane, rjave in črne,
b)	barvane za mobilje in ta-peciranje in konfekcijo,
5.	vachettes
a)	za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo nogomet, žog,
c)	za izdelavo razne usnjate konfekcije.
SVINJINE (specialiteta)
a)	za fino jahalno opremo, barvano ali naravno,
b)	za kovčege,
c)	za mobilje in galant. konfekcijo (Portenmonnais, portef. in knjigoveštvo,
7.	PODPLATI
a)	trovloženi, hrastostrojeni podplati,
b)	Vache.
8.	CR0UP0NI za izdelavo trans-misijskih jermenov,
a)	sp. strojeni, ang. sistem,
b)	hrastostrojeni.
B. CHR0M USNJE.
1.	Box-calf črno in barvano,
2.	Chevreaux,
3.	Chevrette,
4.	Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog,
5.	Chrom usnje za izdel. jermen
G. GALUN USNJE
za izdelovanje vezilnih in šival nih jermenčkov.
D. LAK USNJE.
1. Box-calf, 2. Chevreaux.
II. Industrija usnjatih tactellcov.
A. ČEVLJARSKI IZDELKI:
1.	čevlji za štrapac,
2.	čevlji za rudnike,
3.	čevlji za šport in nogomet,
4.	čevlji po vojaškem vzorcu,
5.	sandale.
B. KONFEKCIJA TRANSMISIJ-SKIH GONILNIH JERMENOV:
1.	specialni stroj,
2.	hrastov stroj,
3.	chrom-stroj,
4.	jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C. KONFEKCIJA za: dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeulles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
MI*^'.smMU'
BBBMM—
Isi® I
EsiHl
UUUUUTLUUTLUUUTIIITIILILIIUIIUTLUUIIUIIUUTI.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael MoSkort v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v jLjubijani,