GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LEfO VIII., ŠTEV. 61 LJUBLJANA, 15. AVGUSTA 1961 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KAMNIK 477. ,., 'a Podlagi 12., 16. in 50. člena ill.!u 0 občinskih ljudskih odborih Ondi.* list L KS št. 19/52) ter na pro aKi 14. in 39. člena zakona o itr. ^unih in o finansiranju samo-Čt J»l/ zavodov (Uradni "list FLRJ skl ) jo sprejel občinski ljud-°bč'0t v°r Kamnik na 33. skupni seji l)rJns*?Sa zbora in na seji zbora lZvajalecv dne 29. aprilu 1961 ODLOK 0 Proračunu občine Kamnik za leto 1961 p 1. člen od),, r°račun občinskega ljudskega 'ru Kamnik za leto 1961 obsega: j. °bcinski proračun ter-hfJdki 363,273.000 din »zdatki 363,273.000 din v> 2. člen 0rff, °m° . namestitve pri občinskih bo vil"'l zavodih, za katere v n j i- gfe(i” Predračunih niso predvidena pt(,(ll va. se morejo izvršiti le na bdi* • pristojnega sveta po pri-V| svetu za družbeni plan in fi- nance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen Za odplačilo najetih posojil v znesku 172,656.000 din se zagotovi v občinskem proračunu znesek 16 milijonov 922.000 din kot plačilo dospelih anuitet v letu ,1961. 4. člen Svet zn družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne izdatke iz proračunske' rezerve do višine V« letnega plana proračunske rezervo proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. januarja 1961. St.: 01/2-01-20/1. Kamnik, dne 29. aprila 1961. Predsednik ObLO: France Vidervol 1. r. spektivnem in letnem razvoju višjih politično teritorialnih enot. Nakazani razvoj temelji na dosežkih leta 1960 ter na osnovah novih družbeno ekonomskih instrumentov s ciljem realizacije postavljenih perspektivnih nalog za razdobje 1961—1965. Smotri nadaljnjega naraščanja proizvodnje in uslug v vseh panogah gospodarstva, intenzivna investicijska dejavnost in povečanje splošne in osebne potrošnje ter s tem v zvezi porast družbenega standarda prebivalstva narekujejo, da plan za leto 1961 določa naslednje osnovne naloge: 1. Povečati obseg proizvodnje in uslug v vseh panogah gospodarstva z razvijanjem proizvajalnih sil predvsem v tiste smeri, katere bodo dosegale najboljše rezultate. 2. Posvečati bo treba še večjo pozornost pri vlaganju sredstev v razširjeno reprodukcijo z namenom uvajanja modernih tehnoloških po- stopkov in avtomatizacije za dvig same proizvodnje in narodnega dohodka. 3. Z nadaljnjim razvijanjem spod-budnejših oblik nagrajevanja naj bo produktivnost odločujoči faktor za porast proizvodnje in naraščanja osebnih dohodkov delavcev. 4. Vzporedno s povečanjem proizvodnje je treba povečati tudi osebno potrošnje in družbeni standard kot nujen faktor stimulacije in pogoj skladnega gibanja proizvodnje. Zagotoviti je nujno večje naložbe za razvoj tistih panog, ki so doslej zaostajale za splošnim tempom razvoja. 5. V cilju vzporednega razvoja in napredka osebne potrošnje ter družbenega standarda je še nadalje razvijati vse tiste dejavnosti, ki bodo posredno ali neposredno služile potrebam družbe in samega gospodarstva. V skladu s tem je povečati izgradnjo stanovanj, šolskih, komunalnih in ostalih objektov in naprav. 6. Za izpolnitev postavljenih nalog je treba še nadalje razvijati delavsko in družbeno upravljanje, ki sta pogoj za pravilno krepitev socialističnih proizvodnih in benih odnosov. epitev druž- PREGLF-D DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE KAMNIK PO DELIH II. poglavje Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek Dosedanji materialni in družbeni pogoji ter realizacija danih osnovnih smernic z upoštevanjem novih družbeno ekonomskih instrumentov bodo omogočili doseganje naslednjega porasta proizvodnje, uslug in narodnega dohodka: DOHODKI t. del — Skupni dohodki 2. del — Posebni dohodki 3. del — Dohodki državnih organov 4. del — Ostali dohodki 6- del _ Prenesena sredstva Skupaj dohodki 223.553.000 din 130.439.000 din 50.000 din 9,206.000 din 25.000 din 363.273.000 din IZDATKI V tekočih cenah V milijon din Indeks 1959 1960 1961 1960 To?9 1961 1360 Družbeni bruto proizvod 11.354 12.969 14.920 114,2 115,0 Družbeni proizvod 5.785 6.766 7.679 117,1 113,5 Narodni dohodek 5.437 6.397 - 7.253 117,7 113,4 Stopnja porasta družbenega bruto proizvoda v glavnem ostaja na doseženi ravni v preteklem razdobju. V nasprotju pa je gibanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka odraz vpliva novih instru- >• del 2. del 3. del 3. del (>• del o M 9- del 10- del Prosveta in kultura Socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava Komunalna dejavnost Dotacije Obveznosti iz garancij Proračunska rezerva 8.363.000 din 22.630.000 din 10.140.000 din 91.484.000 din 23.320.000 din 155,t00.000 din 39.234.000 din 13,000.000 din mentov. S povprečnim porastom števila prebivalstva za 2,5% letno bo doseženo naslednje povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohod- ka na prebivalca: Na prebivalca v dinarjih I n d c k s 1959 1960 1961 1960 1961 Družbeni proizvod 303.900 348.265 385.334 1959 114,6 1960 110,6 Narodni dohodek 285.445 329.069 363.678 115,3 110,5 Skupaj izdatki 363,273.000 din 478. DRVžBENI PLAN OBČINE KAMNIK ZA LETO 1961 Podlagi 15. in 50. člena zako- /» O , 1 v. ^ 1 '• ‘H -*V. V I(.llll /.UMI- • teiSt°"lx,-ril‘ [''■‘Ha u 111 * zveznega uru/oenug« ,!• 33 Ifto 1961 (Ur. list FLRJ ..taja l ' ,fl(^ in družbenega plana .'5 ok, - jana za leto 1961 (Glas- %ja *»■■ in družbenega plana ?*.< okr • l,junu za leto 1961 (Glas. ljudskega odbora 'fefiio*«21 z "• — 6j1 el ..i v.' l»ena statuta občine je 4 ha seflns,ki.ljudski odbor Kuin-zbori n. '.usKega zbora in na l96i l'r°iZvujnlcev dno 29. DRUŽBENI PLAN OBČINE KAMNIK ZA LETO 1961. PRVI DEL SPLOŠNI PREGLED IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1961 I. poglavje Temeljne naloge in smernice družbenega plana zn leto 1961 Razvoj gospodarstva, predviden z družbenim planom za leto 1961, sc vključuje s svojimi temeljnimi smernicami v izvrševanje nalog, določenih z družbenimi plani o per- Gibanje družbenega proizvoda po posameznih gospodarskih panogah pa bo naslednje: V tekočih cenah V 000 din Indeks 1959 1960 1961 1960 1961 1959 1960 Celotno gospodarstvo 5,784.976 6,765.881 7,679.392 117,1 113,5 Industrija 4,222.010 4,906.531 3,413.800 116,2 110,3 Kmetijstvo in gozdarstvo 690.933 800.274 973.352 115,8 12t,6 Gradbeništvo 110.324 126.992 191.120 115,1 150,5 Promet 1.830 33.290 40.540 — 121.8 Trgovina 113.060 140.926 181.840 124,6 121.8 Gostinstvo 58.750 64.363 81.060 109.6 125,9 Obrt in komunalna podjetja 588.069 693.505 797.720 117,9 115,1 Udeležba zasebnega sektorja pa znaša nasproti celotnemu družbenemu proizvodu v odstotkih • 11,9 11,0 11,5 — — Narodni dohodek pa 1)0 v naslednjem porastu: Celotno gospodarstvo 5,436.828 6,397.113 7,252.632 117,7 113,4 Industrija 3,985.860 4,1)68.083 5,151.880 117,1 110,4 Kmetijstvo in gozdarstvo 632.903 735.019 891.152 116.1 121,2 Gradbeništvo 104.266 120.339 178.100 115,4 148,1 Promet 1.663 27.780 32.900 — 118,4 Trgovina 108.954 136.242 175.450 125,0 128,8 Gostinstvo 55.421 61.013 76.850 110,1 126,1 Obrt in komunalna podjetja 547.759 648.637 746.300 118,4 115,1 Udeležba zasebnega sektorja nasproti celotnemu navadnemu dohodku znaša v odstotkih: 15,2 10,9 11,0 — — Glede na navedeno povečanje družbenega proizvodu in narodnega dohodka se bo spremenila udeležba posameznih panog takole (struktura v %): Celotno gospodarstvo Industrija Kmetijstvo in gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt in komunalna podjetja III. poglavje Investicije Prvenstveni cilj investicijskih vlaganj v letu 1961 bo dokončanje že začetih investicij ter pričetek vlaganj v rekonstrukcije in razširitve, posebno v industriji, glede nu predvideni obseg za perspektivno razdobje. Dopolnjevale se bodo tudi investicijske naložbe v panoge, ki so doslej zaostajale za splošnim Družbeni proiz\od Narodni dohodek 1960 1961 1960 1961 100,0 100,0 100,0 100,0 72,5 70,5 73,0 71,0 11,8 12,6 11,5 12,3 1,9 2,5 1,9 2,5 0,5 0,5 0,4 0,4 2,1 2,4 2,1 2,4 1,0 1,1 1,0 1,1 10,2 10,4 10,1 10,3 povprečjem. Poleg močnega porasla gospodarskih investicij, katere bo možno realizirati le z zagotovitvijo sredstev na natečajih, se bodo v letu 1961 dvignile tudi negospodarske investicije za celih 60°/o. Tako se s planom za leto 1961 predvideva skupnih investicij 3,056 milijona din. Te skupne investicije pa se bodo delile na gospodarske in negospodarske takole: Skupne investicije Od teli: 1. Gošpodaiskc investicije a) nove investicije b) amortizacija 2. Negospodarske investicije a) stanovanjska gradnja b) ostale komunalne investicije in investicije v družbeni standard Sredstva za te investicije pa se predvidevajo iz naslednjih virov: Struktura v •/• Sredstva v 000 din Struktura v •/• 3,036.192 100,0 2,292.716 75,5 2,001.916 65,9 290.800 9.6 743.476 24.5 278.000 9,2 465.476 15,3 Sredstva zveze Sredstva republike Sredstva okraja Skupna sredstva občine in združena sredstva Sredstvu gospodarskih organizacij Sredstva bank, dotacij, posojil in sredstvu državljanov ter ostalo Sredstva v 000 din 966.805 50.000 57.000 809.934 896.874 255.579 31,8 1.7 1,9 26,7 29,5 V primerjavi z letom 1960 se bodo povečale — gospodurske investicije za 1,258 milijonov ali zo 121.8% — negospodarske investicije za 280 milijonov ali za 60,3% — oziroma skupno za 1,538 milijonov ali zn 102,7% Visoko povečanje gospodarskih investicij, katero prvenstveno temelji na pričetkih rekonstrukcij v industriji. na gradnji novih turističnih objektov, izpopolnitvi in razširitvi objektov, naprav in opreme v trgovini, kmetijstvu, obrti in ostalih panogah pa bo samo možno izvesti s pravilnim vlaganjem prostih sredstev gospodarskih organizacij ter z. zagotovitvijo sredstev na zveznih in ostalih natečajih. Dosledneje ho tudi izvajati združevanje prostih sredstev gospodarskih organizacij za vlaganje v prioritetne potrebe v gospodarstvu. S planom predvidena sredstva zn gospodarske investicije se bodo koristila predvsem za sledeče namene: — v industrij za pričetek predvidenih rekonstrukcij v »TITANU« in »STOLU«, za novogradnjo v »21-.VILSKF«, za nadaljnje razširitve in dograditve, za novo mehanizacijo obratov ter izpopolnitve strojne in tehnične opreme v ostalih podjetjih te panoge 1,738.407 din; — v kmetijstvu za gradnjo novih gospodarskih objektov in dokončanja pričetih, zn nabavo živine, mehanizacije ter izpopolnitve opreme 63.840 din; — v gradbeništvu zn nabavo sodobnih strojev, opreme in potrebnega prevoznega parka 14.963 din* — v trgovini za dovršitev potrošniškega centra, nove bencinske črpalke, ureditve skladiščnih objektov, ureditve novih lokalov, prevoznih sredstev ter izpopolnitve in nadomestitve opreme 66.612 din; — v gostinstvu in turizmu za nadaljevanje turističnih objektov zn povečanje kapacitet turističnih sob ter zn ureditev in modernizacijo obstoječih obratov in opreme 233.990 dinarjev; — v obrti in komunalnih podjetjih zn dograditev pričetih objektov, nadomestitev in izpopolnitev strojne opreme zn razširitev obratov uslužnostne dejavnosti 174.911 din. Glede nn obstoječe instrumente ter združevanje sredstev po gospodarski!] knkor negospodarskih dejavnostih se predvideva znatno povečanje negospodarskih investicij. Planirana sredstva zn negospodarske investicije pa se bodo koristila: — zn stanovanj, gradnjo 278.000 dinarjev — v komunalni dejavnosti za vzdrževanje ruznili komunalnih objektov in naprav v obliki direktnega finansiranja ali z dotacijami krajevnim odborom 33.432din; — za vzdrževanje cest IV. reda, površinsko obdelavo ceste Vrhpolje, ceste na Stari grad, za ostale ceste in ceste v mestu — Poljane, Mekinje, Zaprice, Kovinarska — ter za nabavo potrebne mehanizacije 52.322 din; — za vodovod Poljane, cevovod in strojnico Mekinje ter Poljane, rekonstrukcije po mestu, za zunanje vodovode — Šmartno, Veliki in Mali hrib, Vel. Lašnja, Volčji potok, 'Nevlje in ostale — za dotacijo vodovoda Cerklje—Komenda 23.450 ditt; — za"elektrifikacijo zaradi rekonstrukcije električnega omrežja Šrttar-ea, Podgorje, Mekinje in za javno razsvetljavo na Kovinarski cesti 5000 din; — pri kanalizaciji za nadaljevanje gradnje glavnega zbirnega kanala in ureditve v Perovem 8500 din; — iz sredstev šolskega sklada se bo nadaljevala gradnja osemletke, obnovila centralna kurjava v osemletki II, gradila šola v Tunjicah, nadaljevala v Nevljah ter dokončala delu pri Dijaškem domu — 74.774 din; — v zdravstvu se bo pričelo graditi dom invalidne mladine in dogradila stavba Zavodu za socialno zavarovanje. V panogi kulture in znanosti se bo nadaljevalo z gradnjo doma SZDL, postavil spomenik »Revolucije«, zaščitile kulturne znamenitosti in preuredil muzej v Zapricah — 197.100 din; — obnovile se bodo športne naprave, pričelo z deli na cumping prostoru, preuredil hipodrom v Komendi in ostalo — 3100 din; — pri ostalih negospodarskih investicijah se bodo obnovili in nadomestili objekti, uničeni ali poškodovani ob elementarnih nezgodah, vršila regulacija voda, novo-gindnje in vzdrževanje gozdnih poti ter nega, obnova in varstvo gozdov — 67.798 din. IV. poglavje Zaposlenost in produktivnost dela V nasprotju s porastom proizvodnje in uslug v gospodarstvu temelji zaposlovanje nove delovne sile nn upadanju. Nu to ugotovitev prvenstveno vpliva porast produktivnosti delu, kot izraz uveljavljanja spod-budnejših oblik nagrajevanja in uvajanja spodbudnejših tehnoloških postopkov ter avtomatizacije v proizvodnji, S tem družbenim planom pa sc postavlja nadaljnje povečanje produktivnosti delu kot najodločii-nejši faktor povečanja proizvodnjo in narodnega dohodka. V primerjavi z močnim poraslimi delovne sile v letu 1958 zn 7,8% in v letu 1959 zn 6,4% bo znašal porast v letu 1961 le za 191 zaposlenih, lo je 3,6%, in to od 5333 zaposlenih v letu 1960 nn 5524 zaposlenih v letu 1961. Produktivnost dela ho v povprečju za vse panoge porastln za 10,6% v primerjavi porasta narodnega dohodka na enega zaposlenega od 1.020.000 din v letu 1960 na t,128.000' dinarjev v letu 1961. Da nn lm možno v celoti doseči predvidimo novečnnie delovne storilnosti. bodo morale gospodarske organizacije pravilno vlagali sredstva v napredne tehnične naprave in izboljšave v proizvodnji, knkor še v večji meri izpopolnjevati in krepili spodbudne,iše sisteme nngrn-ievanja. katere dovoljuje, kakor tudi narekuje napredna socialistič- na ureditev v cilju izpopolnjevani* ekonomskih odnosov. Z vzporednim razvojem droži6' nih služb bodo morale skrbeti K°" spodarske organizacije, kakor za' vodi in drugi činitelji, ki so P1.1" stojni za izobraževanje strokovni kadrov za čim hitrejšo in bolj’6 prilagoditev kvalifikacijske 8trn*' ture zaposlenih novim potrebam 'c jim omogočiti višjo raven strok0 nega znanju glede nu nastopni0, potrebe v gospodarstvu kakor b''6 gospodarstvu. V. poglavje Osebna potrošnja in družben* standard Nadaljnji razvoj gospodarstvi* ^ povečani obseg proizvodnje bosti* nadalje Osnova za povečanje osel potrošnje, glede nu podane osn°' se s tem planom predvideva p°v* Čanje skupnega obseg« osebne trošnje za preko 11%. Plače delavcev in uslužbenk' zaposlenih v gospodarstvu, se b° nasproti letu 1960 dvignile nad 1® g Prednje pa sc bo praviloma *"<>* j doseči le s porastom produktivni* dela, predvidenim za leto 1961. ^,inr gospodarske organizacije in zt) proizvajalcev občine pa bodo "V rali skrbeti, da bo nugrnjevo11* realno in v skladu s produkt* nosijo. ,, Potrebna bo tudi budna koiib1' pri ugotavljanju upravičenosti r veeevanja cen, da bo možno ul\, ničenje pričakovanega porasta osC ne potrošnje in povečanju reitl" plač zaposlenih. i, V cilju splošnih načel o vzpof in rnvurmi 11 ■ i ■ v I «»< r •» otr*'6 1 dil nem razvoju družbenega slaiida*^ z razvojem v gospe morali organi družben lavskegn samoupravi, razporejati in vlagati prosta in mensku sredstva za dvig življcn* ske ravni prebivalstvu. Sredstvu proračuna bodo v,sky du z obstoječimi instrumenti sproti letu 1960 porušila za Ista bodo omogočila povečanje °fl^ nih prejemkov ter krila ostal'' r.„ nlne potrebe, katere se finuns*r‘IJ iz proračunu. ,_nj Z ustvaritvijo materialnih po občinskih skladih nn osnovi *' vih ekonomskih ukrepov in zdr»z vanju sredstev ho v letu 1961 C večuna negospodarska dejnvin>sVrJ roma vlaganje v družbeni sta**11 za 60%. _ fll), Sredstva za stanovanjsko njo sc bodo povečala zn sK1* 15%. .S skupnimi sredstvi obči.O* (, ga sklada, sredstvi gospodarsko' gč ganizneij in samih državljanov^) bo lahko v letu 1961 gradilo sk' „ 80 stanovanj. Prednje pa bo '"‘j.,,,-doseči le s pravilno politiko "IV)S|-nih organov sklada, knkor zu( j„, niini lastnimi udeležbami san*1' vesti tor jev. ji* lijonov din, katera so zo V. ,,|o 100% višja ixl leta 1960. se jo-nadaljcvnln in dovršila dela, nl(l(jiln vrstnih objektih, cestah, voi'111 kanalizaciji, elektrifikaciji |l‘r lih komunalnih investicijah. a’ IŽ sredstev skladu zn š°L jg|8 bodo nadaljevala investicijski* .^8 na šolskih objektih, zn kob',c,j|ijD' znašale investicije preko 74 11.j-el"1 nov din. Izdatki za redne P1 ,„11*' finansiranja šolstva okoli ’ rni"r ionov din pa bodo krili ** . Čurin občine. ..»et , Tudi ostrile investicije v P t<’( zdravstva, kulture in zno"^,.,,, i11' športne naprave bodo z °bH(Ts(,gi*e vestieij v letu 1961 močno Prt’ vlaganja v letu 1960, l F dvigu družbenega standarda ,1 t0. Prispevale tudi razne gospo-ahr«o investicije, kakor gradnja |»v a družbene prehrane, uogradi-,l;v Potrošniškega centra, novi turi-,,fni objekti in naprave na Veliki amin, ostala vlaganja v razširitev ^Popolnitev obrti, trgovine, go-tVa‘ servisov in uslužnostnili ustanov. Pa,, drugi DEL KAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje p Industrija I °r?st vrednosti industrijske prošnje bo v letu 1961 dosegel nivo povprečja zadnjih let. Predvideno povečanje za 10,3 °/o je za preko polovice pod postavljenim povprečnim povečanjem za obdobje 1961—1965. Prednje se predvideva tudi s perspektivnim planom, s katerim se ra-čium izvedba rekonstrukcij in razširitve proizvodnih objektov v letu 1963 in 1964. Na nekoliko nižjo proizvodnjo kot v letu 1960 bodo tudi vplivali izpadi pri določenih strokah zaradi pričetka rekonstrukcijskih del ter obnovitve proizvodnih naprav. Po posameznih strokali bo gibanje proizvodnje naslednje: Široka proizvodnja in predelava jrovinska industrija kemična industrija J-csrm industrija rokstilna industrija rodustrija usnja ~lvriska industrija Strpaj neko v Indeks 60/51 61/60 110,8 109,3 109,2 107,2 111,6 111,4 107,3 107,1 111.9 118,3 116,7 111,1 103,4 108,1 110,9 110,3 at„.l Celotni panogi industrije se bo sp^tj bruto proizvod dvignil na- ?a 10,4%. W i 1,1 Prni, , u 1960 na 12,7.%, družbeni uodeLC>< Zu *b,3% in narodni do- ieže“ Povečanje bo predvidoma do-8tavvu s ^922 zaposlenimi, kar pred-Zu 4o.il Povečanje za 132 oseb ali S • profi-, 'arorjavo indeksov količinske u0a i nj° ‘n delovne sile se ra-poVct ,u sc bo produktivnost dela vanj „ . Zu skoraj 7%, z upošte- *’rnti>IU *n.dcbsa porasta družbenega deLj Proizvoda in indeksa porasta b]jZu gasile bi pa znašal ta porast S - 'ijom110 srcdstvu v višini 1738 mi-{»njp7 bodo koristile za dokon-Začctih objektov, glavni del tiriA,,.e,v pa naj bi biUporabljen za Rralj *. obsežnih rekonstrukcij ^»cija.tch investicij bo pa le %,„1)lnnom predvidene naložbe v lil. STOflvivn v triSini uti. 1 z zagotovitvijo preti-žncgu lJru;h,r°d,stev *z splošnega in drugih ki(,.Cn|h skladov in posojil. Za prišle v ‘ustne udeležbe bodo mo-vc5jigospodarske organizacije še v ju sr *ier' načrtno razporejati svo-i? niHas*Va ter v merilu komune 'lil((f •n,‘ splošne investicijske po-^dspj^ajati smotrno združevanje Sjj,7 fovih družbenih in eko-kj „ ' instrumentov ter predvi-k»r v Zv<»j panoge v letu 1961 ka-kdo],. nadaljnjem perspektivnem ho teriul novečane nanore “ige. 1 (>viti predvsem na tele na- kda_ .splošnem cilju razvoju go-'i»lfi ;.v‘l v komuni se bodo raz-, žkj , s,*‘ dejavnosti, katerih do-%. ('o dajali najboljše rezul- l.od,;1'"1« na splošno ekonomiko ,vu v , v, Sala investicijska sred-h^ifitv« , 'j”je rekonstrukcije in ■ *c v tiste stroke, katerih p .l«odo morala v prihodnje -*Si' 'l tp 1 ni h>.,''UH 1 uši«- MitiNf, ivtin iui r»' ii n„ ’ i Perspektivni razvoj tc-Ssta 1ln/dravi bazi nenehnega po-»;g« dohodka. i l)fl racionalneje izkoriščati Vsn, '.,lnjcm dela v izmenah, tijkn ’n 0Tiati se je v čim večjem L ter 1 specializacijo proizvod-P6ra... oanili pogojih razširjati Skrbeti* drupin’i podjetji. Ul 9oilar: V Je treba za pravilno ^n'a n lil,JP 7 ohrnlnimi sredstvi V nj,l'0V0 čim hitrejše obra- ,lto,istitj *r,lzvvan jem sredstev je sc možnosti, da sc za- gotovijo možnosti soudeležb pri investicijah. Za kratkoročne premostitve potreb pa v povečani meri izkoriščati začasno prosta sredstva podjetij. — Se nadalje je izboljševati organizacijo dela ter izpopolnjevati sistem delitve osebnih dohodkov po učinku in po ekonomskih enotah. Značilnosti pri posameznih gospodarskih organizacijah bodo v letu 1961 naslednje: — Podjetje »KAMNIK« bo v letu 1961 beležilo sorazmeren porast proizvodnje nasproti preteklim letom. V izdelavi je investicijski program za rekonstrukcijo podjetja, oziroma preusmeritev proizvodnje, katera bo v perspektivnem razdobju podvojena oziroma izrazito povečana. — Podjetje »MODELU« bo z razširitvijo in izpopolnitvijo strojnega parka povečalo proizvodnjo usnjene galanterije, galanterije PVC ter ostalih izdelkov iz plastičnih mas. Najmočnejši porast, in to za preko 50%, pa bo Deležen v proizvodnji gumbov. Nasproti letu 1960 sc bo dvignil družbeni bruto proizvod blizu 50%, delovna sila pa bo ostala skoraj na isti višini kot leta 1960. - Proizvodnja v RUDNIKU KAOL1NA se bistveno ne bo spremenila. Dosežen pa bo porast družbenega bruto proizvoda zu blizu 10%, in to zaradi kvalitetnejše proizvodnje. V letu 1961 se bo z zagotovitvijo investicijskega posojila pristopilo k rekonstrukciji separacije kaolinske rudnine in rekonstrukciji sušilnice za plavljeni kaolin. V tekli so tudi raziskovalna dela za nova ležišča v Tuhinjski dolini ter se bo po dokončanju predvidenih investicij in z odprtjem novih kopov proizvodnja podvojila. — Sorazmerni porast proizvodnje bo dosežen tudi v podjetju »STOL« Duplica. Povečanje se bo posebno odražalo v proizvodnji žaganega lesa listavcev in iglavcev, pri pisarniškem in šolskem pohištvu in pohištvu iz upognjenega lesu. Tudi v ostali proizvodnji stanovanjskega pohištva, furnirju in raznih finalnih proizvodih ho beležen nadaljnji porast. V letu 1961 bo podjetje pristopilo k prvi fazi izvedbe rekonstrukcije in razširitve tovarne s skujmo predračunsko investicijsko vrednostjo 1150 milijonov din. S to rekonstrukcijo, katero se predvideva zaključiti v letu 1963, se bo proizvodnja povečala za približno 100%. — Tudi podjetje »SILVA« l>o povečalo svojo proizvodnjo žaganega lesa, izdelavo zabojev ter ostalih finalnih proizvodov iz lesnih mas. Družbeni bruto proizvod se bo nasproti letu 1960 dvignil nad 10%. — V podjetju »TITAN« se v letu 1961 predvideva izpad proizvodnje v glavnem pri odlitkih iz sive m temper litine ter fitingili in v ostalem orodju zaradi rekonstrukcije oziroma obnovitvenih delili na kotlarni. Povečala pa se bo proizvodnja na okovju in priboru, pri izdelavi tehtnic ter v glavnem na ostalih proizvodih ža široko potrošnjo. Tudi podjetje »TITAN« ima izdelan program za obsežno rekonstrukcijo ter povečanje tovarne ter bo s prvo etapo pričelo že v letu 1961, če bo mogoče zagotoviti potrebna investicijska sredstva. Predvidena rekonstrukcija se bo zaključila v tem perspektivnem razdobju ter se bo proizvodnja povečala zn preko 230%. — Tekstilno podjetje »SVILANIT« bo v letu 1961 znatno povečalo proizvodnjo svojih izdelkov. Nadaljevalo se bo z izgradnjo centralnega objekta, kar bo omogočilo združitev doslej raztresenih proizvodnih obratov. Z nakupom novih tekstilnih strojev, boljšo organizacijo dela in povečanjem produktivnosti sc bo družbeni bruto proizvod kljub znižanju cen določenim proizvodom nasproti letu 1960 dvignil za 12%. — Nabava in montiranje novih strojnih naprav, kot odmaščevalni stroji, pasting naprava ter ostale izboljšave, bodo v TOVARNI USNJA omogočile povečanje nadaljnjega razvoja proizvodnje. Poseben porast se predvideva pri proizvodnji tiepljenca, pri svinjskem zgornjem usnju in galanterijskem usnju, S to proizvodnjo se računa, da bo v lefu 1961 porastel družbeni bruto proizvod za celili 12 %. - V ŽIVILSKI INDUSTRIJI Kamnik se bo proizvodnja prvenstveno povečala na konserviranju vrtnin, dočim bodo ostali proizvodi ostali na nivoju prejšnjih let. Zaradi izboljšanja kvalitete izdelkov bo v porastu družbeni bruto proizvod, delovna sila jra se ne bo povečala. Podjetje je tudi pred pričetkom gradnje novega objekla v Kamniku, v sklopu katerega bo tudi nova pekarna. Z dograditvijo nove tovarne se bodo povečale kapacitete za preko 100% ter razširil in povečal asortiment proizvodov živilske industrije. Z nakazanimi smermi v razvoju industrije, skrbnim gospodarjenjem, gospodarskimi vlaganji v osnovna sredstva ter pravilnim izvajanjem vseh ekonomskih in družbenih Instrumentov bo v petletnem razdobju možno doseči predvideno povečanje obsega industrijske proizvodnje. VII. poglavje Kmetijstvo in zadružništvo Na podlagi dosedanjih rezultatov ter ob ugodnih vremenskih prilikah se v okviru perspektivnega načrta razvoja kmetijstva predvideva v letu 1961 povečanje kmetijske proizvodnje za 10,8%. Po posameznih panogah proizvodnje se predvideva nasproti realizaciji iz leta 1960 (indeks 100) sledeča proizvodnja: Poljedelstvo žita industrijske rastline vrtnine krmske rastine Sadjarstvo Živinoreja Predelava Skupaj 1960 1959 1961 1960 1%1 1959 106,0 106,4 112,8 104,0 95,0 98,9 200,0 100.0 200,0 128,2 103,1 135,0 98.7 111,1 109,7 83.7 240,0 206,2 119,9 106,3 112,7 119,3 110,8 132,2 106,0 110,8 117,3 S tako povečano proizvodnjo bo porastel odkup tržnih viškov za 20%, predvsem pri krompirju, sadju, mesu in mleku. Visok porast proizvodnje sc predvideva predvsem pri kripskih rastlinah v družbenem sektorju lastništvu v proizvodnem sodelovanju med zadrugo in privatnimi proizvajalci, kakor tudi v ostalem privat- ječmenu ovsu koruzi krompirju črni detelji lucerni travnikih nem sektorju. Za preskrbo zadostne količine krme za prehrano živali Jjo treba zmanjševati posevke žit ter povečevati površine s krnskimi rastlinami. Z zadostnim gnojenjem z dodatnimi gnojili ter z uporabo ostalih' agrotehničnih ukrepov se v poljedelstvu predvidevajo naslednji hektarski donosi pri: 1958 1959 1960 1961 15.6 19,0 16,6 17,5 13.6 13,5 14.6 16,2* 15,9 14,0 12,0 13,2 20,6 21.1 19,0 21.0 188,9 132,0 179,4 190,1 45,6 46,8 47,5 49,0 48,5 47,3 48,0 50,0 30.8 37,1 37,1 42,0 Visoki hektarski donosi bodo doseženi na kope raciji: družbenih posestvih in v Družbena posest. Kooperacija Neorg. proiiv. •/• površin ha mtc/ha Im mtc/ha ha mtc/ha v organi/, proizvodnji pšenica krmna žita 4 30,2 139 25,0 658 15,9 17,8 14 23.5 80 17,7 475 13.2 20,7 koruza — — 26 30,0 114 19,0 18,6 kromjrir 16 270,0 216 240,0 476 164,0 32,7 detelje 70 72,8 312 60,0 498 48,0 43,4 krm. okopav. — — 78 230,0 97 180,0 44,5 travniki 171 59,5 600 45,0 747 23,0 50,0 letošnjem letu bo od skupne manjkljivc in nedosledne uporabe obdelovalne površine zajete v ko- agrotehničnih mer kooperantov, operacijo 30%. Zadrifgi bosta morali tudi v tem letu vložiti še več truda in dela za izpolnitev plana pogodbene proizvodnje, poskrbeti za odpravo po- grotehničnih mer kooperantov, vključevati v organizacijo proizvodnje vse od priprave zemlje za setev ter do spravila pridelkov, oskrbeti proizvajalce z zadostno količini) kvalitetnega reprodukcijskega ma- tc rialu ter voditi brezhiben odkup Celotnih tržnih viškov kmetijske proizvodnje. Družbenim posestvom je dodeliti vse razpoložljivo obdelovalno zemljišče Sl.P. Izvesti je arondaeijski postopek za zemljišča posestva Kmetijske zadruge Komenda in zemljišča Kmetijske zadruge Kamnik v okolici Kamnika. V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje za 12,7°/«. Povečanje bo doseženo z izboljšanjem klavnosii živine in prašičev, povečanjem molznosti ter stalcža goveje živine v družbenem sektorju, ki bo svoje črede povečal za ca. 400 glav, kur predstavlja 214%. V ta namen sta bila v lanskem letu zgrajena dva hleva za sto glav živine v Komendi, v letošnjem letu pa bo Kmetijsko zadruga Kamnik zgradila nov hlev za dve sto glav živine. Visoki hektarski donosi senu na travnikih, ostalih krmnih rastlin v pogodbenem sodelovanju ter občutno povečanje krmnih rastlin v kolobarju bodo omogočili povečanje proizvodnje tudi v privatnem sektorju. Tu se ne predvideva bistvenega povečanja staleža goveje živine zaradi menjave manjvredne cike s sivorjavo pasmo. Za dosego boljšega plasmaja klavne živine se bodo predvsem težje pineguv ke osemenjevale s plemenjaki simentalske pasme in v ta namen bodo v letu 1961 nabavljeni za področja pri rodnega pripuščanja 4 plemenjaki simentalske pasme. V svilijereji se predvideva večji porast predvsem v reji mesnatih pasem. V te namene "so bili v prejšnjem letu nabavljeni 4 plemenjaki švedske pasme. V letošnjem letu pa se predvideva nabava 6 merjascev mesnatih pasem. Za potrebe pitališča bekonov v Ihanu se bodo organizirali rejski centri z vzrejo mladih pujskov, predvsem v območju izven mlečnega rajona. Še nadalje se bo širilo pogodbeno pitanje bekonov in pršutarjev za potrebe predelovalne industrije 'Zalog. Tudi v perutninarstvu se predvideva številčno kakovostni napredek. tako v privatnem sektorju kot v družbenem sektorju lastništva. V rejskem centru na Križu se bo jata kokoši nesnie povečala od dosedanjih 4500 na 10.000 kljunov in s tem se bo povečala proizvodnja volilnih jajc od 620.000 na 1.400.000 j uje. Za umetno osemen ievanje in zdravje živine bo skrbel Veterinarski zavod Kamnik, ki bo izvajal vse kurativne in preventivne ukrepe v živinoreji. Zaradi kontrole nad zdravjem živine bo izvedena v tem letu tuberkulinizaci jn goveje .živine. Z dobro organizacijo in uspešnim delom osemenjevalne službe se predvideva porast umetno osemenjenih nlemenic od 1900 no 2300 v letu 1961. Da se zagotovi goveji živini čim boliša in zadostna paša na plunin-skih pašnikih, se bodo tudi v letošnjem letu nadaljevala obsežna melioracijska dela. V ta namen je letos predvidenih ca. 5.500 000 dinnriev. KZ Kamnik bo pričelo z ngromclio-raciiškimi deli na l.imovski planini v skupni predračunski vrednosti 4.000.000 din, Na ostalih pašnikih je predvideno čiščenje na površini 20 ha, gnojenje na 100 ha in postavitev odprtega hleva na planini Kon iščiea. V sadjarstvu se bo nadaljevalo 7. nsnnaeiio storili nasadov in ureditvijo 20 lin novega nasada v Tunjicah. Za številen reprodukcijski material, ki je potreben za te nasade. bo skrbela Sadna drevesnica v Kamniku, ki vzgaja in skrbi za pravilen in kvaliteten sadni izbor. Davčnih olajšav bodo deležni le proizvajalci, ki bodo vključeni v sadjarsko skupnost in ki bodo obnovili nasade po odobrenem načrtu. Po reorganizaciji Poslovne zveze »ŠIPEK* Kamnik ter združitvi kmetijskih zadrug v Tuhinjski dolini, kmetijski zadruge Črna in Nevlje s Kmetijsko zadrugo Kamnik poslujeta na območju občine dve kmetijski zadrugi: Kmetijska zadruga Komenda in Kmetijska zadruga Kamnik. V letu 1961 bo zabeležen močan porast proizvodnje kmetijskih posestev predvsem v obratu »Križe z vzrejo perutnine ter v Sadni drevesnici in vrtnariji Kamnik na povrtnini in ostalih pridelkih na novo pridobljenem in preurejenem zemljišču. Dvig družbenega bruto proizvoda od 58 milijonov na 102 milijona bo lahko dosežen z dokončanjem predvidenih investicij na »Križu« in v Kamniku. ‘ S prenehanjem poslovanja KGPZ »SIPEK« Kamnik je Kmetijska zadruga Kamnik prevzela tudi gozdarsko službo kakor eksploatacijo gozdov. Glede na prednje bosta obstoječi zadrugi imeli v letu 1961 skupnega prometa 810 milijonov nasproti letu 1960, ko je znašala realizacija 611 milijonov. Družbeni bruto proizvod se bo po postavljenem planu dvignil od 129 milijonov na 222 milijonov, kar. znaša povečanje zn 71,6%. Z odbitkom udeležbe »šipka«, zn kar je tudi nižji plan oziroma izpad v panogi gozdarstva, pa bi znašalo povečanje družbenega bruto proizvodu v letu 1961 za 12%. še močnejši porast pa se predvideva pri družbenem proizvodu in narodnem dohodku. in to za skoraj 100% ob le 12% povečanju delovne sile. Investicijska vlaganja se bodo v letu 1961 vršila v dograditev pričetih gospodarskih poslopij, novih hlevov, hmeljske sušilnice, težke in lahke mehanizacije, sadovnjake, v agromelioracije in izmolžišča. Sredstva za ta dela se bodo v glavnem zagotovilo iz lastnih virov, iz še neizkoriščenih in odobreniho sredstev zveze ter ostalih posojil. Iz svojih skladov bo občino zagotovilu ca. 10 milijonov dinarjev. Vili. poglavje Gozdarstvo Glede na vedno večje potrebe bo lesnih masah v noši proizvodnji ter zaradi kritja potreb tržišča bode v letu 1961 pod vzeti vsi ukrepi, ki noj zagotovijo uspešen razvoj gozdarstva v naši občini. Po ugotovitvah tnksacije znašajo površine no območju občine 16.432 lin, in sicer: SEP gozdovi pod upravo GG 4.832 lin SEP gozdovi izven uprave GG 450 ha zasebni gozdovi 11.150 ha Po ureditvenem načrtu obsega letošnji etat za vse gozdove našega območja 37.485 m8 bruto lesne mase, in (o: 20.802 m8 iglavcev in 16.683 m5 listavcev ter sečnja na izvengozdnih površinah zn 2.000 m8 Nasproti letu 1960, ko je bil plan povišan, znaša letošnji etat le 84%. nasproti letu 1958 in 1959 pa v povprečju 99%. Pri izkoriščanju lesnih mas se v letošnjem letu predvideva znatno višji odstotek izkoriščanja tehničnega lesa listavcev, zlasti bukovine glede na vedno večje potrebe in zahteve trga. Glede na dane dobre terenske pogoje za uspevunje gozdov pa obstaja dejstvo, da isti dosegajo lesne zaloge le med 113 in 115 m:l/ha, katere ne dosegajo normalnega povprečju. Da se okrepijo gozdni fondi, se tudi v letošnjem letu daje še večji poudarek na gojenje, varstvo in obnovo gozdov. V te namene se bodo v letu 1961 vršila sledeča dela: — obnovilo se bo 31.000 ha gozdni površin, — pri pogozdovanju bo posejanih 140.000 kosov sadik gozdnega drevja, — čiščenje in redčenje gozdov se bo izvajalo na površini 300.000 ha, — varstvena dela se bodo izvajala na vseh gozdnih površinah, za kur bo zgrajenih in vzdrževanih 8,8 km protipožarnih stez na najbolj ogroženih predelih Cine, Bi-striščice in Tuhinja. Na dolžin 30 km gozdnih poti se bodo izvajala razna vzdrževalna dela zlasti v gozdovih privatnega sektorju, ki ima gozdne komunikacije še vedno v zelo slabem stanju. Izvajalci za ta dela boda v gozdovih 3EP »Gozdno gospodarstvo« in »Silva«, v gozdovih zasebnega sektorja pa Kmetijska zadruga Kamnik, ki jo z ustanovitvijo lastnega gozdarskega obrata prevzela vso gozdarsko ope-rutivo. S planom se za leto 1961 predvideva koriščenje sledečih sredstev iz gozdnega sklada: v ooo din Za vzdiževanje gozdov — pogozdovanje 6.504 — nego gozdov 8.348 — urejanje gozdov 3.200 — varstvo gozdov 4.038 —- odkazovnnjc 5.468 — vzdrževanje gozdnih cest 4.575 Za gozdne komunikacije — novogradnje 21.380 — vzdrževanje 500 Poleg navedenih del bo nujno izvajati še sledeče ukrepe: — Organizacijsko in strokovno usposobiti novo ustanovljene- gozdne obrate pri kmetijskih zadrugah, da bi zagotovili strokovno -gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. — Okrepiti gozdarsko sliižbo v občini zaradi prenosa pristojnosti z okrajnega na občinske ljudske od bo re. — Skrbeti zn nastavitev stalnih gozdnih delavcev pri gozdnih gospodarstvih in gozdnem obratu kmetijske zadruge in jim izboljšati delovne in življenjske pogoje. — Zboljšati evidenco o gozdni proizvodnji in o izvajanju ureditvenih načrtov. — Krepiti službo varstva gozdov pri občini, zlasti pa pri novo ustanovljenem gozdnem obratu kmetijske zadruge. — Sestaviti okvirni načrt krčenja gozdov za razdobje do leta 1980 in ugotoviti površine za krčitev ter količine in vrste lesa, ki bodo zapadle pri krčenju. — V skladu z okvirnim načrtom sestaviti podroben plan krčenja za razdobje 1961 —1965. — Pri odkazovunju je upoštevati gojitvene momente, da se bodo na ta način sčasoma znižali stroški gojenja in obnove gozdov. — Stremeti je za tem. da se pri krojenju lesa dobi čim večji del tehničnega lesa zlasti listavcev. — Pri vzdrževanju gozdnih cest koristili tudi lastna sredstva kmetijske zadruge in prostovoljno delovno sile IX. poglavje Gradbeništvo , Stalni porast vlaganj v gospoa®r' stvo, družbeni standard, kakor sl“, novanjsko izgradnjo postavlja Prl. naše gradbeno podjetje in ostal zunanja podjetja, ki so udeležen pri gradnjah na področju naše mune, potrebo po vse širšem raZ' vojn in povečanju kapacitet. , S planom za leto 1961 se pre“‘ videva porast družbenega hm proizvoda v družbenem sektor) gospodarstva za 49,1 %.()d skup^ vrednosti storitev 475 milijonov l' odpade na gradbeno podjetje 0 čine Kamnik 255 milijonov dip 1 na zunanje izvajalce 220 milij°° dinarjev. , Podjetje »Graditelj« Kamnik ^ svojem razvoju vedno močneje P^ sega v izvajanje del na teritorij komune ter bo tudi v letu 1961 P rastcl družbeni bruto proizvod . 36,0 % in narodni dohodek za Vjc odstotka s povečanjem delovne 61 za 8,5%. Ta rezultat izkazuje čan porast produktivnosti kot 0 raz boljše organizacije dela ter > popolnjcvanje v mehanizaciji- . Tudi v letu 1961 se strukU' gradbenih del ne bo bistveno sPr,8 menila ter bo v glavnem temelj1 na objektih splošnega družbemT standarda in stanovanjski gr0‘.«ii Sredstva, katera sc v letu >' predvidevajo za vlaganja v grad" ne namene, bodo nujno terjalo ® daljnje povečanje kapacitet gra(J. v ništva. Prevzemanje del bo tudi vedno večji meri vezano na P stavljene roke dovršit ve, k» kvaliteto del, pri čemer nuj |V osnova sistem gradnje z iskani \ boljših materialov, primerne ten k c in ekonomsko utemeljen g*c., cen, kvalitete ter hitrosti g rod "L S predvidenimi 15 milijoni 1 vlaganj v osnovna sredstva za " bnvo nove mehanizacije, zagotovi'^, potrebne delovne sile ter strokov usposobljenosti zaposlenih bo s P^ večanjem produktivnosti delo v-kakor možno doseči planirano P večanje obsega gradbenih uslug- j Da se v čim večji meri odp' °-6 fluktuueijn gradbenih delavcev, treba v letu 1961 dograditi obje .j delavskega naselja ter še i zboli68 ( higiensko-tehnično zaščito, s č'"’ j se bo še zmanjšalo število bok in poškodb. ji Zn stabilizacijo delovne sil® - /»Im v/»Z i i mori n vit in i i nnilTC^ .. v čimvečji meri uvajati nnprei ši način nagrajevanja, doseči os ve za realno povečanje produ* nosti in s tem v zvezi pravilno r J porejati dosežene rezultate 'E,,, osebne dohodke zaposlenih ter s de podjetja. ,r Gradnje novih objektov Jv ^ četi le na podlagi popolne in fl)|(i brcne dokumentacije z zngotov’^, pravočasnih plačil situacij i" ,j, kakor v merah možnih kapuci' X. poglavje Promet :r|6 V planu zn leto 1961 so z ,|je' tudi storitve poslovnih enot P° ti j za PTT promet ter podjetj® železniško transportni promet- ^ Vrednost družbenega bruto 'm* izvoda, ki odpade od teli °h' <55.6 na občino Kamnik, Im znašal" g-milijona dinarjev. Število nih pa bo 38 delavcev in 11 bencev. ,pu' V letu 1961 sc bo preseli'" -o-šla« v Kamniku v preurejene pj>-store bivše Komunalne baiiD’-(.,.|i' slavila se lm nova telefonska. < Iralu v Kamniku in izpopol" Stahovici. Pričelo si- bo *(l)/jr"' njem novih telefonskih linij mn s .nalaganjem kabla Eh,n! ..in*1 Kamnik Stahovica -Velika P XI. poglavje Vi*. ., Trgovina ' isina blagovnega prometa trgo-"P v letu 1961 znašala blizu milijonov din, kur predstavlja . nic za skoraj 400 milijonov S tem dvigom blagovnega promc-" p0 na področju občine zajeto 'tv« °^° kupne moči prebival- i ^ povečanjem delovne sile od KuPno zaposlenih 150 v letu 1960 u 163 v letu 1961 in vajencev od l 1111 43 se bo dvignil družbeni jriit° pioizvod za 31,1 % in narodni "oiiodek za 28,8 %. ^ fednjc povečanje družbenega r.ut® proizvodu se bo v tem letu ,1 mziilo na 20,8°/« povečanju pri 'Bovških podjetjih »Kočne«, »Po-.')snvikn« in »Zvezde« ter 83,9 % LV i a.nJc na dosedanjih posloval-v Ca" industrijskih podjetij na no .'"stanovijenih poslovalnicah i liberijskih podjetij ter pričetku ()i ra*ovanja podjetju »Prehrana« v ■p J*'ktii potrošniškega centra na ,. K" talcev kot obratu sumopo- ‘•mžbe. j,( y ciljem, da se potrošniku čim-n: •1 Približa blago dnevne potroš-inlj "tiroma živilski proizvodi ter ^ ustrijjjki izdelki, se bo v teko-ciaV • u Pristopilo k uvajanju spe-n Igranih trgovin ter odpiranju skil trgovskih lokalov industrij-t(,p. ...Podjetij za prodajo obutve, d,.|^ "" ter ostalih industrijskih iz- "d/ "nvimi instrumenti, katerih )i0nz bo večji ostanek čistega do- .1 y n clrln/ln 1 o 11 V Z1 i rirflu. las Podjetja v večji meri vlagala 0pr"° sredstva v modernizacijo (‘i"e svojih lokalov oziroma z ,V 'Panji investicijskih posojil iz 'lov občine. pifj,, ls,,ke investicije v letu 1961 za 66 milijonov din bodo omo-»n e dograditev samopostrežne tr-b0 na Trgu talcev. Pričelo se * gradnjo nove bencinske črpul-g0v , ""Pričah, v poslovalnicah trie I 'n podjetij v samem mestu pa k u)0 ■ pregiupiranjem pristopilo Na r,‘ditvi specializiranih trgovin. vi|, ("v" se bo odprlo tudi več no- ht trKovin industrijskih podjetij Vdelr<>< <1 j° lastnih proizvodov. Z kni“Vo večletnega načrta o ureže y 'n organizaciji trgovske m rele (^"mein mestu, kakor izven njc-'iti , ' Y 'n namen bo treba orno-VrIa®jo !lJU"je novih oblik izobra-em*,dr°.I z" trgovino. S po-«|0,"q „ s ,'!vd" zaposlenih bo tudi 6o>ja ®dba neprekinjenega po->r,;„ .,v,'čji meri posebno v hi, « s,’ kh trgovskih lokalih. ^a°*t del ° • d°seglu Čimvečja sto-Vk .* fiiianz.1'- Z doseženim gospo-tiv,.." prci„ '!'.m nspehotn dvignejo tkv!"ti , J "'k', je še v večji meri "u ek?mrnj'\vn"ic P« učinku v konomskih enot. XII. poglavje Gostinstvo in turizem Sama specifičnost položaja občine zahteva vie širši razvoj in pospešena vlaganja V gostinstvo in turizem. Pri obstoječih gostinskih obratih družbenega sektorja se s planoift za leto 1961 predvideva povečani obseg gostinskih uslug. V ta namen se bo tudi dvignil družbeni bruto proizvod za 22,5 %, pri ostalih negospodarskih obratih in domovih družbenega sektorja za preko 15% ter v zasebnem sektorju zn 14.9%. Kljub prednjemu povečanju pa bo porast delovne sile minirpalen ter si bodo morale gospodarske organizacije zagotoviti novo in to predvsem Kvalificirano delovno silo. V letu 1961 se bo pristopilo tudi k selekciji oziroma izločitvi manjših gostišč iz družbenega sektorja v privatni sektor v samem mestu in okolici. Za izboljšanje kvalitete storitev in kultuinejšo postrežbo gostov bo potrebno še nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku. Plača delavca naj bo odvisna od ustvarjenega prometa in tako stimulira dvig produktivnosti dela. Da se omogoči obstoječim gostinskim obratom večje izpopolnjevanje v izvajanju ekonomskega gostinstva ter istočasno sprosti kapacitete za razvoj turizma, se bo pričelo v letu 1961 z gradnjo obrata družbene prehrane. Osnova za obrat družbene prehrane prvenstveno izhaja iz potreb prebivalstva, kateremu bodo s tem dane možnosti kultnrnejše postrežbe in kritja potreb po dnevni oskrbi v zato primernem objektu. Z dograditvijo tega obrata, ki bo imel zadostne kapacitete za kritje obstoječih potreb, se bo tudi sproščala še neizkoriščena delovna sila za vključevanje v proizvodnjo. Manjši in tudi večji obrati bodo s pomočjo te dejavnosti oskrbovali svoje delavce in uslužbence z enolončnicami oziroma s potrebnimi toplimi dopoldanskimi in popoldanskimi obroki. Investicijska vlaganja v osnovna sredstva obstoječih gostinskih obratov sc bodo v glavnem nanašala na obnovitev lokalov ter izpopolnitev in modernizacijo opreme. Zn tu dela se predvideva potrošnja 9 milijonov dinarjev. Za obrat družbene prehrane se bo zagotovilo iz združenih sredstev 30 milijonov din. Znatnejša sredstva pa se bodo vlagala v gradnjo turističnih objektov na »Veliki planini«, v izgradnjo turističnega naselja, ostalih rekreacijskih prostorov ter drugih obratov in domov raznih društev in gospodarskih organizacij. Za nadaljevanje gradnje »Žičnice« je zagotovljenih |30 milijonov dinarjev. Pri gradnji turističnega naselja na Veliki planini h odo gospodarske organizacije in ostali investitorji predvidoma vložili skoraj 40 milijonov dinarjev. Zaradi ojačanja turizma in splošne ureditve samega mesta in okolice bo ljudski odbor iz sredstev proračuna in skladov vlagal sredstva v vzdrževanje cest, obnovitev in zaščito kulturnih spomenikov, dograditev planinskih postojank, zn ureditev eamping prostora, za olepšavo mesta ter urejanje in vzdrževanje javnih parkov, nasadov in ostalih komunalnih naprav. Kot važen činitelj razvoja turizma ter da se Kamniku zagotovi status eentrn in izhodišč« izletniškega turizma, bo nujno povečati nočitvene kapacitete ter sodoben ali vsaj primeren gostinski objekt. Z izselitvijo Doma invalidne mladine bi bilo nujno pristopiti k urejanju tega objekta, ki že po sami osnovi in lega odgovarja za gostin-sko-turistične namene. XIII. poglavje Obrt in komunalna podjetja Obrt in komunalna podjetja bodo v družbenem sektorju gospodarstva povečali obseg proizvodnje in uslug za 17%, to je od 1492 milijonov din v letu 1960 na 1746 milijonov v letu 1961. Družbeni proizvod in narodni dohodek se bosta dvignila za 15,1 % ob 3% povečanju delovne sile. • S predvidenim povečanjem obsega proizvodnje in uslug ter postavljenim planom porastu delovne sile bo beležen porast delovne storilnosti za preko 10%, kur sc bo lahko doseglo z večjo avtomatizacijo in uvajanjem sodobne tehnike, z zboljšano kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in pravilno organizacijo dela. Glede na vedno večje zahteve po storitvah in servisnih delih za potrebe prebivalstva na eni strani ter povečanju same proizvodnje za ostalo široko potrošnjo, potrebe v gradbeništvu ter ostalih panogah gospodarstva bo nujno pristopiti k razmejitvi posameznih dejavnosti v tej panogi. S specializacijo uslug oziroma proizvodnje bo iz panoge obrti izločiti tiste dejavnosti, ki imajo popoln karakter serijske proizvodnje ter jih ob danih pogojih glede ir a samo ekonomiko in perspektive o nadaljnjem razvoju vključiti v panogo industrije. Istočasno pa bo ojačati z združevanjem posameznih vrst usluž-nostne in storitvene obrti specializirane obrate oziroma servise za potrebe prebivalstvu. Prednji ukrepi bodo nujni zaradi ugotavljanja upadanju oziroma nesorazmernega porasta uslužnostne obrti nasproti proizvodnji ter vedno večjih in zahtevnejših potreb prebivalstvu. Mrežo obratov za drobne obrtne storitve, ki so največ vezane na individualno ročno delo, je treba še razširiti ter izvajati vse možne olajšave pri odmerjanju pavšalnih obdavčitev oziroma stimulirati z oprostitvijo dajatev, na katerih par-ticipiru občina Kamnik. Svoje obrate bodo morale razširiti in izpopolniti tako v mestu kakor okolici gospodarske organizacije panoge obrti, ki imajo značaj komunalne dejavnosti. Cene uslugam in proizvodom bodo morah1 biti osnovane na ekonomski upravičenosti, da se z njimi ne bi neupravičeno zmanjševala kupna moč prebivalstva. S planom predvideni dvig proizvodnje in uslug pn bo v veliki meri odvisen od realizacije predvidenih vlaganj v osnovna sredstva. Te investicije so zasnovane na razširitvi poslovnih objektov v podjetju »Alprcm« Kamnik, v »Slogi« Moste, »Avtomehanični delavnici« Kamnik, ki bo razširila svojo dejavnost tudi na splošni servis; nn odkup poslovnih prostorov zn »Tapetništvo«, »Tlesk«, nadaljevanje gradnje v »Svitu« ter rekonstrukcij v podjetju »Kalcit«. Ostale gospodarske organizacije, kot »Menina«, Mizarska delavnica Motnik, »Elektro«, »Lončarska zadruga« ter podjetja uslužnostne obrti pa bodo vlagala sredstva v izpopolnitev obstoječih objektov, nadomestitev opreme ter nabavo nove sodobne mehanizacije. Za ta investicijska vlaganja se bo kori- stilo preko 150 milijonov dinarjev, in to iz lastnih sredstev podjetij ter posojil iz občinskih skladov. Komunalni podjetji »Vesna« in »Pecivo« bosta nabavili nova dostavna avtomobila ter izpopolnili opremo proizvodnih obratov in poslovalnic. Podjetje »Meso« bo preuredilo klavnico, nabavilo z.rnrzo-valne naprave ter obnovilo svoje poslovalnice. Podjetje -»Mleko« ima v izdelavi investicijski program za rekonstrukcijo svojih proizvodnih objektov, strojnih naprav ter nabavo novega prevoznega parka. Predvidene investicije se bodo pričele v Jot n 1962. Še večjo skrb bo treba posvetiti dotoku in vzgoji vajencev z naprednejšim načinom izobraževanja po sodobnih metodah v cilju zadostitve hitrega tehničnega napredka in potrebam prakse. S pravilno razdelitvijo sredstev skladov za investicijo v gospodarstvu in negospodarske investicije je v večji meri polagati pozornost na pridobivanje novih stanovanj za svoje delavce. Se nadalje je izpopolnjevati napredni način nagrajevanja z namenom sprostitve individualne sposobnosti posameznika, s čimer bo zagotovljen s planom predvideni porast delovne storilnosti. Tudi v letu 1961 je posvetiti vso skrb realni oceni davčnih osnov v zasebni obrhi. Nova obrtna dovoljenja naj se predvsem izdajajo zn storitveno obrt. Poostriti pa je tudi kontrolo nad gibanjem števila zaposlenih in tako onemogočiti izkoriščanje tuje delovne sile. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA LETO 1961 XIV. poglavje Amortizacija S posebnim odlokom se določi, katere gozdne poti služijo javnemu prometu ter bodo gozdna gospodarstva zanje oproščena plačevanja amortizacije. Sezonska gostinska podjetja in gostišča plačujejo v letu 1961 amortizacijo v višini 50% od predpisanih stopenj. XV. poglavje Prispevek iz dohodka Za leto 1961 plačujejo prispevek iz dohodka in prispevek za družbene investicijske sklade v pavšalnem znesku vse gospodarske organizacije panoge gostinstva, storitvene obrti in komunalna podjetja. XVI. poglavje Obresti od poslovnega sklada Plačevanje obresti od poslovnega sklada se oproste vse pnvšali-rane gospodarske organizacije panoge obrti in komunale. Gostinstvo pa plačuje obresti od 'poslovnega sklada po splošni stopnji 2%. XVII. poglavje Prispevek v skupna rezervna sredstva Višina prispevka zn skupne rezervna sredstva se določi na 3 %. Plačila prispevka v skupna rezervna sredstva so oproščene puv-šalirane gospodarske organizacije panoge gostinstva, obrti iti komunale. XVIII. poglavje Proračunski prispevek Plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občini Kamnik, sc oprostej rt Splošna šivalnica Kamnik, »Moda« Kamnik, Splošno čevljarstvo Kamnik, »Melianikac Kamnik ter Sadna drevesnica in vrtnarija Kamnik. Podjetje »Mleko« Kamnik pa del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občini Kamnik, obračuna ter ga odvaja v svoj poslovni sklad za potrebe vlaganj v gospodarske investicije, XIX. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Višina dopolnilnega proračunskega prispevku iz osebnega dohodka za leto 1961 sc predpiše s posebnim odlokom. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka je v celoti dohodek proračuna. XX. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva občina iz svojih proračunskih sredstev 26 °/o od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XXI. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek in davek na maloprodajo se določita s posebnim odlokom. XXII. , poglavje Občinske doklade Občinske doklade za leto 1961 bodo določene s posebnim odlokom. XXIII. poglavje Sredstva občinskih skladov A. Občinski investicijski sklad: Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada sc v letu 1961 razporede: — 50% za investicije v obratna sredstva in — 50 % za investicije v osnovna sredstva. 1. Prenesena sredstvu iz letu 1960 2. Priliv v letu 1961 a) izvirni priliv b) združevanje sredstev 5. Skupna sredstva 4. Blokirani priliv v letu 1961 5. Razpoložljiva sredstva v letu 1961 a) sredstva iz rednega priliva b) sredstva iz združevanja 6. Razporeditev razpoložljivih sredstev a) 50% od rednega priliva zn inv. v obr. sred. b) 50% od rednega priliva za inv. v osn. sred. c) sredstva iz združevanja za inv. v osn. sred. 7. Razporeditev sredstev za investicije v osn. sredstva a) angažirana sredstvu iz leta 1960 b) 11,8% udeležba za investicije v kmetijstvu c) vračilo združenih sredstev posojilodaial. d) sredstva za nova investicijska posojila Od teh za investicije v: — industriji — kmetijstvu — gradbeništvu — trgovini — gostinstvu in turizmu — obrti in komunal, podj. 88.881 143.550 335.746 479.276 568.157 143.530 73.981 350.646 424.627 36.990 36.991 350.646 9.000 6.000 15.000 357.437 260.000 3.900 10.000 12.600 34.080 36.857 B, Občinski stanovanjski sklad: t. Prenesena sredstva iz leta 1960 46.319 2. Priliv v letu 1961 u) izvirni priliv 124.404 1») ostala sredstva 18.600 143.004 3. Skupna razpoložljiva sredstva v letu 1961 189.323 4. Razporeditev razpoložljivih sredstev a) angažirana sredstva iz leta 1960 44.205 b) neposredni izdatki sklada 640 c) sredstva za kreditiranje stanov, gradnje 144.478 C. Občinski cestni sklad: 1. Prenesena sredstva iz leta 1960 4.516 2. Deblokiran priliv iz leta 1960 2.360 3. Priliv v letn 1961 a) izvirni priliv 3.400 b) ostala sredstva dotacij 19,700 23.100 4. Skupna sredstva 29.976 5. Blokiran priliv leta 1961 3.400 6. Razpoložljiva sredstva v letu 1961 26.576 7. Razporeditev razpoložljivih sredstev a) investicije 19.700 b) mehanizacija 4.622 •c) vzdrževanje 2.254 D. Občinski sklad za šolstvo: 1. Začetna sredstva a) prenos blokiranega dela dohodkov prorač. iz I. 1960 2. Priliv v letu 1961 a) izvirni priliv 25.932 h) ostalo — dotacija proračuna 110.640 Skupna sredstva Razporeditev razpoložljivih sredstev a) izdatki zn redne ootrebe finansiranja šolstva 110.610 b) izdatki za investicije 74.774 49.842 136.572 185.414 E. Občinski rezervni sklad: 1. Priliv sredstev v letu 1961 od dela prispevka v skupni rezervni sklad 25.846 F. Sklad za negospodarske investicije: 1. Prenesena sredstva iz leta 1960 2. Priliv v letu 1961 u) dotacije gosp. org. iz sredstev leta 1960 72.200 b) dotacije gosp. org. obveznosti iz prejšnjih let 55.060 3. Skupna sredstva 4. Razporeditev razpoložljivih sredstev u) dotacije zn gospodarske investicije 52.400 b) komunalne investicije 31.696 c) kultura, prosveta in znanost 43.200 d) šport 3.100 e) ostalo 2.631 5.767 127.260 133.027 G. Sklad za komunalno gradnjo: 1. Prenesena sredstva iz leta 1960 2. Priliv v letu 1961 3. Skupna sredstva 4. Razporeditev razpoložljivih sredstev ut za komunalne investicije b) za dotacije ostalim skladom in ostalo 1.950 lO>06 12.336 10.100 2.250 H. Ostali skladi občine: 1. Sredstva rezervnega sklada od 6% obvez, rezerve 2. Sklad za kadre 3. Sklad za spomeniško varst,vo 4. Sklad za zaščito otroku 5. Sklad zu pospeševanje živinoreje Skupno katerih sredstva sc bodo koristila po namenu. 72? 1.13’ 4.683 5.63» 25.3I9 XXIV. poglavje Sredstva občinskega proračuna V letu 1961 bo občinski ljudski odbor razpolagal z naslednjimi src#-stvi proračuna: 1. Sredstva iz skupnih virov d 2. Posebni občinski dohodki 3. Skupna sredstva XXV. poglavje • Ukrepi za izvršitev družbenega plana občine zn leto 1961 Pristojni sveti in organi uprave občine so dolžni spremljati izvrše-vanje'"smernic in določb tega družbenega plana. Zagotoviti je skladnost planov gospodarskih organizacij z občinskim družbenim planom ter spremljati nakazano izvrševanje. Občinskemu ljudskemu odborit in zboru proizvajalcev je poročati o vseh primerih, kjer se ugotavlja, da izvrševanje plana ne gre v nakazani smeri oziroma o. nastalih ovirah pri izvrševanju posameznih liodkov 223.553 139.720 ‘ - 363.273 določb, postavljenih z družben'111 planom in proračunom. XXVI. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plun in ce se pooblašča, da po potrebi 4?» podrobnejša navodila in tolin8č n ju za izvrševanje tega družbene# plana. Ta družbeni plan velja od dnjj va objave v »Glasniku«, uradne vestniku okraja Ljubljana, uporil Ija pa se od 1. januarja 1961. Kamnik, dne 29. aprila 1961. Predsednik ObLOs France Vidervol !• r' OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 65. Na podlagi 11. točke odredbe o cestnem prometu v I.R Sloveniji (Ur. list I.RS št. 31/55) izdaja Tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora Ljubljana po odobritvi Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije tole Ta odločba velja od dneva p juve v »Glasniku«, uradnem vC niku okraja Ljubljana. Slev.: 17/2-S-I3298/1 -61. Datum: 30. junija 1961. Načelnik tajniŠlya Boris Cižinek 1- f" ODLOČBO o prepovedi uporabe vprežnih vozil 1. Prepove se promet z vprežnimi vozili ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki od 12. ure dalje ter ob nedeljah in državnih praznikih ves dan lin odsekih telile cest: 1. Na cesti I. reda 1/10 od km 110,800 pri vasi Zujasovnik. to je od meje celjskega okraja, do km 194,472 v Planini, to je do meje koprskega okraja; 2. Na cesti l. reda l/l od km 799,145 v Škofljici do km 824.142. to je do križišča z republiško cesto II. reda št. 314. ki povezuje Škofjo Loko s Smlednikom (Jeprra). II. Kdor krši to odločbo, je unravno kazensko odgovoren po 1. tč. 30. čl. uredbe o prometu na javnih cestah (Ur. list FLRJ St. 51/50 in 56/51). Ljudska republika Slovenija Drž. sekretariat zn notranjo zadeve Štev.: 6240/1. Datum: 8. julij 1961. To odločbo je odobril sekretariat zu notranje zudeyt' Slovenije. Državni sekretar Vladimir Kadunc 1 «77. Odlok o Kamnik. 479. pru>hrui r.„.. ___ Kamnik. J(ti& i . fpr‘‘* 65. Odločba o prepovedi uporni«* vozil Zaključni računi gosp od a ruk**1 zavij. S1V A Zo.o 5l Nrt/iv pMSinvKf nar. »• Snovna sredstva 0vda sredstva 2.480 arna sredstva osnov si'edstcv 1.625 Sredstva skupne porahe l8JVu skupne porabe 1.116 totabe 'rcds,va *kupne 1 -J" Obratna sredstvu uDna obratna rredstvu l 11 ■Hočena sredstva n^raa sredstva rezerv sl,fr, sklada tn drugih I 6e‘‘(,°v Dt»Jirna stedstva neraz °re1enlh sredstev ®zeitstva e ohrnčtmu j ‘O druga aktiva «irii>ci "l'a aktiva S H .1 p s 1 A Viri oaiitivmh »rcd.iev 1 Sklad osnovnih sred*te» 2 Drugi viri osnovnih sredstev u Viri sredstev skupne porahe I Sklad skupne potane l Drugi viri sredstev skupne nmahe C Vtrt obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev S DrtiRl viri obratnih sredstev ■ O Rezervni sklad In drugi skladi l Rezervni sklad tn drug' skladi » Viri nerazporejenih sredstev E Vtri sredstev v obračunu In druga pasiva S Kratkoročni krediti za obratna sredstva tn Dobavitelji in druge obvezni.stl M nritea nfv va KaCuniivnd;. ,ulUana Valant »»11'tKKlnlk DO Marjana Žerjal tzti vkliu Franjo Skočir Zaključni račun »KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA« r,„ ,Nr, „.. Z' -... OASttVA "iruevk. noo dh 1 0sn„ sn,,vna sredstva ' CaVna e«d«v. nih 'rc5ateve skl‘noM,,va reierv ’ 6^ flov atla 'n drugih Borelertah 'r*dstva neraz t n,h sredstev 1 k *e izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezerv 2 388 nega sklada In drugih skladov 101 3.474 1 Denarna sredstva nera? pore tenih sredstev - B Sredstva v obračunu 5.000 In druga aktiva 8 Kupe* in dvuue ronatv« 889 11.657 9 Pni "n nkirva 1.679 4 421 1 N '1 |M 1 | 3.P70 A Viri osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drug! viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe S Sklad slcupne porabe t Drugi viri sredstev skupne porabe C Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 8 Drugi Viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi l Rezervni sklad In drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev » obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznosti it Drnca nosiva Skupaj' 816 302 1.133 480 101 400 636 3.870 HrtCljiiiiVoil n Jelka Pesek Predsednik UO Franc Zakrajšek Direktor Joic Lekše Zaključni račun podjetja »SPLOŠNO MIZARSTVO«, Medvode aktivi RH.ANCA na dan 31. decembra 1933____ PASIVA a/ Nuzi\ postavke znesek v ono elit' t/ Naziv postavke A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 1 Denarna sredstva oenov nlh sredstev B Sredstva skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe < Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva 1 Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva 8 Denarna sredstva rezerv nega sklada ln drugih skladov 1 Denarna sredstva neraz porejenih sredstev B Sredstva v obračunu In druga aktiva 8 Kupci ln druge terjatve • Druga aktiva Skopali 2.473 270 4.757 242 874 4.143 330 13.198 A Vlil osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih sredstev U Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev skupne porabe C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev a Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi 1 Rezervni sklad ln drugi skladi I Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 18 Dobavitelji ln druge obveznosti II Druga pasiva Skopal' Znesek v 000 din A------ 2.743 1.252 251 8.816 355 659 13.198 Računovodja Vera Ti ampul Predsednik UO Vinko Merjasec Direktor. Jamnik Lovro Zaključni račun podjetja »SPLOŠNO MIZARSTVO«, Medvode AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASIVA ^P Naziv postavke Znesek v 000 din Nat tv postavke Znesek v 00» din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l. Osnovno sredstva 2.517 t Sklad osnovnih sredstev L Drug* viri osnovnih 6.215 2. Denarna sredstva osnov- sredstev 4.201 B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 9 4. Drugi viri sredstev l. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe 25 C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 2.521 C. Obratna sredstva 1. Drugi vin obratnih 3. Skupna obratna sredstvi 5.513 sredstev 722 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv 1. Rezervni sklad ln drugi nega sklada tn drugih 253 1 Viri nerazporejenih 253 1 Denarna sredstva neraa- sredstev 5.472 porejenih sredstev 532 E Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva B. sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupol ln druge tenalv« 3.7G7 10. Dobavitelj! In druge 160 obveznosti 411 H Dmcfl pa sive 846 Skupaj 17 085 Skupaj 17.058 Zaključni račun časopisnega podjetja »-PAVLIHA*«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 pASfljj Za p V Na/:v u«»stavke Znesek Zap v 000 dir $t Naziv postavke znesek V 100 dW \ Osnovna sredstva l Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev B, sredstva skupne porabe 8. Sredstva skupne porabe 4- Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstva O Izločena sredstva 8 Denarna sredstva rezerv-nega sklada in drugih skladov I. Denarna sredstva oeraz porejenih sredstev B. sredstva v obračunu tn druga aktiva 8. Kupci tn druge terjatve 8 Druga aktiva 3,040 5,732 5.817 1.420 2 351 766 8 10.344 144 Skupaj 20.622 A Viri osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi vtrl sredstev skupne porabe C Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi l Rezervni sklad In drugi skladi » Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelj) ln druge obveznosti i| Dni ga oaslva Skupaj 13.98» 3.18» 2.595 5.23» 801 253 Računovodja Predsednik UO Direktor Računovodja Predsednik UO Direktor Trampuž Vera Gaber Albin Jamnik Lovro Ani Goričan Jože Uršič Jule Vrbič Zaključni račun trgovskega podjetja »SVIT«, Kamnik A KTIV A BILANCA na (lan 31. decembra 1960 PASIVA Znesek Zap 4, Naziv postavke- » 000 din N«z a postavke e tioc d', n A osnovna sredstva A. viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 81.394 L Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih 52.997 L Denarna sredstva osnov nlb sredstev 14.984 sredstev B Viri sredstev skupne 45.296 porabe porabe L Sklad skupne porabe l. Drugi viri sredstev 206 1 Sredstva skupne porab« «. Denarne sredstva skupni skupne porabe 220 porabe 426 C. Viri obratnih sredstev l Sklud obratnih sredstev 48.608 C. Obratna sredstva L Drugi viri obratnih 1. Skupna obratna ire<1stw 97.444 sredstev — • D Rezervni sklad O izločena sredstva In drugi skladi t Denarna sredstva rezerv 1. Rezervni sklad ln drug1 9.391 nega sklada m drugih 7 768 skladi « Viri nerazporejenih 4 Denarna sredstva nera* sredstev 31.895 Doretenlb sredstev E Viri sredstev B. sredstva e obračunu 1 obračunu ln druga pasiva «. Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 39.342 8. Kupci tn dni tir tenatv* 9 Druga aktiva 31.852 18.G4G ts. Dobavitelji ln druge obveznosti 53.979 • 1 Dnu?« onslv* 20.580 4 k u p a 1 302.514 S k u p a 1 302.514 Zaključni račun »KOMUNALNEGA PODJETJA«. Medvode AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 Znesek n ZnesJ* viimidli St. Naziv postavke v00l>dl” Za p St Naziv Dostavke A. Osnovna sredstva l Osnovna sredstva I. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe I Sredstva skupne porabe i Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva O. IzloCena sredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov f- Denarna sredstva oeras porejenih sredstev B Sredstva v obračuna In druga aktiva I Kupci In druge terjatve 1 Druga aktiva S k u p a J i 43.864 836 2.980 3.849 279 51.808 A Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 1 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev skupne porabe C. Vtrl obratnih sredstev 3. Sklad obratnih sredstev 1. Drugi vin obratnih sredstev O Bezervnl sklad In drugi skladi i Rezervni sklad in drug' skladi » Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev » obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratno sredstva to. Dobavitelji In druge Obveznosti u Druga naslva skupaj’ 44.587 13 2.96» 2.067 2.07» 51.80» Računovodja Predsednik UO D rektor v. d. Anica Steklasa Valentin Breznik ing. Slavko Dular Računovodja. Predsednik UO Jože Košir Direktor Drago Oblak Zaključni račun obrtnega podjetja »DIMNIKARSTVO«, Ljubljana ulica Moše Pijada 6 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1960 PASIVA zap Znesek Zap ^ Naziv (»stavke 000 din 5, Na/'v oostavke oho din A Osnovna sredslva A. Vtrl osnovnih sredstev 1 osnovna sredstva 218 L Sklad osnovnih sredstev t Drugi vtrl osnovnih 438 1 Denarna sredstva osnov n ih sredstev 220 sredstev B Viri sredstev skupne — B Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 575 S Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupn. - L Drugi viri sredstev skupne oorabe - porabe 75 C Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 438 C. Obratna sredslva L Drugi viri obratnih 1 Skupna obmtna sredstvi 742 sredstev — D Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi s Denarna sredstva rezerv l. Rezervni sklad tn drugi nega sklada tn drugih skladi 76 skladov 67 1 Viri nerazboretenlb 1 Denarna siedstva nera? sredstev 1 pore lenih sredstev 1 B Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva e Sredstva v obračunu 1 Kratkoročni krediti In druga aklfva za obratna sredstva « Kupci tn drnce terjetv* 0 Drnca aktivo 578 2 is. Dobavitelji In druge obveznosti 375 H Druea naslva suupaii 1.903 4 « «1 p a j 1 90.1 Zaključni račun trgovskega podjetja »MANUFAKTURA«, Ljubija1'*' Trubarjeva 27/1. , .KTIVA BILANCA na dan 31. decembra 196(1 Za p St Nm/iv postavke Znesek /.n p v 000 din >1 iNrf/.- u« »s m v k v 'A A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva L Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe 1. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupn« porabe C. Obratna sredslva I. Skupna obratna sred st vr- lo,861 4.223 13 121.501 \ Vtrl osnovnih sredstev l Sklad osnovnih sredstev l Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe S Sklad skupne porabe I Drugi viri sredstev skupne porabe U Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 8 Drugi viti obratnih sredstev 15.31' 13 3.76» • 72.31' O izločena sredstva |. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov I Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 0.881 10 D Rezervni sklad In drugi skladi 1 Rezervni sklad in drugi . gil skladi 1 Viri nerazporejenih goC» sredstev E Viri sredstev E. sredstva e obračune In druga aktiva 8 Kupci In druge terjatve II Onige oaslva 1 K u p a 1 7.001 134 150.034 1 obračunu In druga pasiva » Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji In druge obveznosti 'I Dniga naslva a K 11 n a 11 Računovodja. predsednik UO Tane lakulin Direktor 'rarl Zaletel Računovodj a Tanči Vavpotič Predsednik UO1 lordu Ladič Direktor Ivo