Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Sfev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo. IV. LITO
Murska Sobota, 11. |ull|a 1937.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 28.
Zbornice
Volitve v kmetijske zbornice so za nami. O izidu smo že poročali v zadnji številki našega lista. Kakor smo pred nedavnim pisali na tem mestu o ustroju zbornic, tako hočemo tokrat spregovoriti nekaj besed o delu našega novo izvoljenega kmečkega parlamenta.
V finančnem zakonu za 1936-1937. je dobilo kmetijsko ministrstvo pooblastilo, da sme predpisati uredbo o ustanovitvi, področju, pravicah in dolžnostih kmetijskih zbornic. Ob tem dejstvu se je vsa naša javnost zavedala, da je napravljen s tem •velik korak k stanovski organizaciji v naši državi. Poleg številnih drugih zbornic, se je pri nas vedno bolj čutila potreba, da pride tudi naš kmet do zakonitega zastopstva. Kakor pri drugih zbornicah, tako so tudi pri kmetijskih zbornicah, pravice zborničnega zastopstva omejene le na posvetovalno vlogo pri odločanju v državni gospodarski politiki kar nas pa ne sme motiti, ker je ustroj zbornice takšen, da si bodo znale same priboriti več pravic in si povečati svoj delokrog tako, da bodo lahko tudi soodločale pri važnih vprašanjih naše splošne zakonodaje. To bodo pa zbornice dosegle le tako, da bodo resno in smotrno delale, ter bodo poleg zaščite svojih članov razumele tudi splošne potrebe državne gospodarske politike. Delo zbornice ne bo lahko. Nevarnost enostranskega poudarjanja samo enih interesov se postavlja na pot. V tem slučaju lahko privede do poostritve odnošajev med posameznimi stanovi, kar ne bi niti enim niti drugim koristilo, pač pa škodovalo. Dragocene sile bi se izrabljale v medsebojni borbi, dokler ne bi stopila država vmes ter kot posredovalec izravnal spor.
Danes še ne moremo drugače govoriti kot o splošnem delu zbornic, ker še manjka podrobnih določil o delovanju zbornic, kajti objavljena uredba je samo okvir brez podrobnejših določil. Najvažnejše pa le sili v ospredje in to je zbornični urad. Osebe za ta urad, ki ga bodo vodile, to so zbornični svetniki, so že izvoljeni. Od teh je sedaj odvisno, kako se bodo zbornice uveljavile, kakšen
ugled bodo imele in kaj in koliko bodo dosegle v korist svojim članom. Da pridejo res sposobni ljudje v zbornični svet, je skrbela uredba sama, ko je n. pr. določila potrebno šolsko izobrazbo za glavnega tajnika, ko je predvidela, da more zbornica pritegniti za posvetovalne člane še strokovnjake za gospodarska vprašanja, saj je dolžnost zbornic, da vplivajo na kmetijsko politiko. To delo pa je tako zapleteno in kočljivo, da ne zadostuje, da so zbornični člani dobri kmetovalci, ampak da imajo pri svojem delu pomočnike, ki se spoznajo na vsa vprašanja gospodarske politike. Ta vprašanja so pa danes tako zapletena, da jih zamorejo rešiti le strokovnjaki.
Pri drugih zbornicah volijo pripadniki zbornic svetnike naravnost, pri kmetijskih zbornicah pa jih volijo volivni možje po občinah. Vprašali se boste kateri način volitev je boljši. Eden kakor drugi ima svoje slabe a tudi dobre strani. Način zadnjih volitev v zbornice je najcenejši in najhitrejši in v ničemur ne pretvarja mišljenje kmečkega stanu, saj so naše občine v rokah samih kmetovalcev. Poleg tega pa bi tudi drug način volitev izzval volilno borbo, ki bi brezdvomno zaplavala v one vode, ki niso v skladu s cilji stanovske organizacije.
Naša slovenska zbornica šteje 25 zastopnikov iz vseh naših političnih okrajev. To število pa se bo povečalo na 33 ker bodo v zborničnem svetu še dva zadružnika, zastopnik agronomov, gozdarjev,
živinozdravnikov, kmetijskih strokovnjakov, vodnih zadrug in po en zastopnik kmetijske družbe. Zbornica pa si lahko še izbere izmed strokovnjakov za gospodarska vprašanja še 10 oseb, ki pa imajo le posvetovalni glas. Zbornični svet skliče ban, mesec dni od dne prvih volitev svetnikov. Mandat zborničnih svetnikov traja 6 let.
Z izvolitvijo zborničnih svetnikov se je pričela doba, ko bo tudi naš kmet formalno postal enakopraven z drugimi stanovi, ki imajo že svoje stanovsko zastopstvo, dejansko pa jim bo postal enakopraven še le tedaj, ko bo njegov stanovski parlament odstranil začetne ovire in se postavil z drugimi stanovskimi organizacijami v isto vrsto in se lotil plemenite tekme v korist vsega kmečkega stanu in države. Pot je odprta in z delom se lahko začne. Čeprav je bila to že stara zahteva našega kmeta, smo morali dolgo čakati, da smo dobili kmetijske zbornice. Že do tega, kar je trenutno doseženega v korist in lepšo bodočnost našega kmeta, je bila dolga pot a še bo preteklo nekaj časa predno bodo vidni prvi sadovi dela te nove organizacije. V prepričanju, da so volil-ci poslali v zbornico svoje najboljše može, ki se bodo znali lotiti dela iz prave strani, ki ne bodo le govorili in obetali ampak delali in zopet delali, zre slovenski kmet z največjim zaupaniem v svojo stanovsko zbornico, od katere upravičeno pričakuje lepšo sedanjost in bodočnost.
POLITIKA
Narodna skupSčina se je preteklo sredo sestala po trimesečnem odmoru. Seje se je v sredo udeležil četrti narodni poslanec, ki je doslej pripadal združeni opoziciji in sicer upokojeni državni svetnik Živojin Arandjclov č, ki je bil kot pripadnik bivše demokratske stranke izvoljen na listi dr. Mačka. Prvi dan je bil na seji poleg drugih zakonskih predlogov predložen tudi načrt zakona o kovanju novih novcev vseh vrst in vrednosti. Skupščini sta bila dalje predložena načrta pomorskega trgovinskega zakonika in zakon o prekrških, končno pa še cela vrsta interpelacij, ki se skoraj vse nanašajo na razne politične dogodke v poslednjem času V tem zasedanju bo
Narodna skupščina razpravljala tudi o ratifikac ji konkordata z Vatikanom.
V NiSu so bile velike svečanosti ob priliki proslavitve 60 letnice svojega osvobojenja. Ob tej priliki so blagoslovili novi mestni vodovod ter položili temeljna kamna za novo banovinsko narodno gledališče in za trgovsko akademijo. Ob udeležbi deset-tisočev prebivalstva je Nj. Vis. knez namestnik Pavle odkril spomenik o-svoboditeljem Niša.
Madžarskemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt o podpori bivšim bojevnikom. Podporo bodo sprejeli vsi, ki so bili nad 6 mesecev na fronti. Bivši bojevniki bodo uživali tudi posebne ugodnosti pri podelitvah
služb. V državnih in zasebnih podjetjih morajo dobiti vsaj eno petino službenih mest.
V	Nemčiji so Izdali zakon po katerem bodo z 31. avgustom vsi židovski državni uradniki vpokojeni. Židovski davkarji bodo odstavljeni. Isto velja tudi za zdravnike, živinozdravnike in lekarnarje židovskega rodu.
Angleški ministrski predsednik je na nekem zborovanju rekel sledeče: Anglija je trdno odločena braniti mir za vsako ceno in ne bo dopustila, da bi kdorkoli zanetil nov svetovni požar. Položaj je resen in je danes predvsem odvisno od modrosti državnikov, da najdejo sredstva s katerimi bo mogoče zavrniti vsako nasilje in urediti stvari tako, da bodo živeli narodi v miru in dobrem sosedstvu. čeravno nihče ne želi vojne, jo lahko izzove najmanjša iskra. Zato je potrebno, da je Anglija pripravljena tudi na to.
V	Rusiji so zopet prišli na sled novi vohunski družbi. V poslednjih dneh so zaprli 140 vohunov, ki so vohunili za Estonsko in Poljsko. Med aretiranimi je več višjih ruskih oficirjev.
Preteklo nedeljo je bil v Slo-venjgradcu velik narodni tabor, na katerem je govoril notranji minister g. dr. Anton Korošec. Med drugimi je rekel tudi sledeče: »Zavedamo se, da je kmet steber države, da je 80% prebivalstva kmetov in da izvira vsa moč države iz kmeta, zato smo skušali najprej doseči, da dvignemo poljedelstvo, da bo mogel kmet vsaj dihati. Ker smo agrarna država, ki je navezana na prodajo svojih proizvodov v inozemstvu, je bila prva skrb vlade, da z revizijo dosedanjih pogodb in s sklepanjem novih ustvari pogoje za boljši trg. Sklenili smo v tem času 26 novih trgovinskih pogodb oziroma sporazumov s 13 različnimi državami. Enako skrb pa smo posvečali tudi delavstvu. Z uredbo o minimalnih mezdah smo zaščitili delavca pred izkoriščanjem s strani kapitala, ki je največkrat v rokah tujcev. Mi smo zemlja malega človeka, malega delavca."
Slovenska »Gospodarska sloga",
ki je podružnica slične organizacije mačkovcev na Hrvaškem se je preteklo nedeljo osnovala v Ljubljani. Na zborovanju je bilo 62 delegatov iz Slovenije. Občni zbor je sprejel pozdravno brzojavko g. dr. Mačku, ki je tudi sam brzojavno pozdravil zborovanje.
V NEDELJO popoldne ob 4. uri prijateljska ATLETIK CEUE
^ISiiiSL NOGOMETNA TEKMA
NURA
Po odredbi prosvetnega ministra
se bo učni načrt na realnih gimnazi. jah in realkah v toliko spremenil, da bodo lahko učenci v tretjem razredu, torej v razredu, y katerem se prične obvezno učenje tujega jezika, izbirali med nemščino in angleščino.
Francoska poslanska zbornica in senat sta sprejela od vlade pred loženi zakon o pooblastilih, ki naj omogoči francoski vladi, da s takojšnjimi ukrepi razčisti položaj državnih financ ter zaščiti francoski frank pred špekulacijo in ga zopet postavi na trdne temelje. Vlada bo izdala daleko sežne ukrepe, na področju finančne in valutne politike ter med drugim izvedla diugo razvrednotenje franka v teku enega leta.
Poljska vnovič zahteva kolonije, ker le na ta način bo omogočeno poljski industriji svoboden razmah. Industrijalizacija je edino sredstvo, da se najde delo za nove rodove. V tem smislu je govoril poljski trgovinski minister pred parlamentom.
NaS senat se je sestal na svojo prvo sejo, dne 6. t. m.
V	Trebarjevem, rojstnem kraju bratov Stjepana in dr. Antona Radiča, ki sta ustanovitelja in voditelja hrvatske seljačke stranke, bodo odkrili dne 25 t. m. skupen spomenik. K svečanostim pričakujejo ogromno ude ležbo iz vse Hrvatske. Po odkritju spomenika bo javno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Maček.
Brazilska vlada je izgnala v ropo 24 inozemskih komunistov, ker so preveč navdušeno oznanjevali svoj evangelij in zlorabljali gostoljubnost države.
V	Sovjetski Rusiji pripravljajo nov udarec proti pravoslavni cerkvi. Komisariat za notranje zadeve se je baje odločil zapreti v okvirju tretje petletke okoli 3000 cerkva in 70 samostanov širom Sovjetske unije. Večino teh cerkva in samostanov bodo porušili, nekaj pa jih bodo spremenili v muzeje, galerije slik in kinematografe. Samo cerkve, ki imajo veliko zgodovinsko in arhitektonsko vrednost, bodo ostale nedotaknjene.
Nemci delajo za sebe veliko propagando v Bolgariji. Tamkaj razstavljajo svoje knjige, nemški profesorji hodijo tjakaj predavat itd. Živahni pa so tudi na gospodarskem polju. Posrečilo se jim je, da so odkupili skoraj dve tretjini bolgarskega izvoza, a tudi to, da so na prvem mestu kot bolgarski uvozniki.
O političnih zakonih je govoril minister g. Jankovič na shodu JRZ v Zemunu. Rekel je: .Politični zakoni sploh niso potrebni ljudstvu, dokler niso razpisane volitve, saj smo sedanje zakone tako prilagodili, da docela omogočajo normalno politično življenje. To za enkrat zadostuje."
Že sedaj se v Zagrebu živo pripravljajo na svečano proslavo rojstnega dneva dr. Mačka, ki bo 20. julija. Osnovan je bil posebni odbor, da bo organiziral proslave. Proslava bo trajala ves dan ter bo zaključena z veliko veselico na prostem. s
f Nadškof dr. A. B. Jeglič
V samostanu Stični na Dolenjskem je pred dnevi umrl upokojeni nadškof g. dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Podlegel je srčni kapi. Sluga, ki ga je prišel zjutraj klicat da bi šel k maši, ga je našel v sobi že umirajočega. Pokojnega nadškofa so položili na katafalk v samostanu, pozneje pa so ga prepeljali v Ljubljano in ga položili na mrtvaški oder v škofijskem dvorcu. Pretekli ponedeljek so sivolasega vladiko tisočeri verniki iz vseh krajev Slovenije, zastopniki kralja ter najvišjih državnih in vojaških oblasti, pa-peški nuncij in številni škofje iz vseh delov naše države, pospremili k zadnjemu počitku na božjo njivo k sv. Križu pri Ljubljani.
Z nadškofom Jegličem je odšla v grob nedvomno ena naj-markatnejših slovenskih osebnosti. Nad 32 let je vodil ljubljansko
škofijo. Kot biseromašnik, pri-sednik papeškega prestola, rimski grof in naslovni nadškof garelski, se je uvrstil med najvišje cerkvene dostojanstvenike, kar jih je kedaj delovalo med nami. Bil je prvi slovenski škof narodnega duha ter se je odločno postavil z drugimi voditelji na čelo slovenskega naroda, ko se je ta boril v najmračnejši dobi svoje zgodovine za svoje pravice in za svojo svobodo. Njegovo veliko delo je tudi ustanovitev zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je bil prva čisto slovenska gimnazija. Vedno je povdarjal potrebo najširše ljudske prosvete. Vse te njegove zasluge so priznane in ocenjene z najvišjimi odlikovanji jugoslovanske države, ki jih je rajni prejel.
Bodi pokojnemu nadškofu ohranjen časten in trajen spomin!
Praznik kmetske mladine v Prekmurju s tekmo koscev bo 1. avg. 1937.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Črnelavcih in Veščici, ki je zbralo v svoje okrilje prosvetnega delovanja vso mladino obeh vasi, si je v kratki dobi svojega obstoja pridobilo splošno simpatijo in priznanje. Napravilo je velevažen korak v smislu sloge, tovarištva, prijateljstva in ljubezni: zdru žilo je vso mladino. S tem je ustvarilo temelj zdravim medsebojnim od-nošajem na vasi. Kmalu je pa spoznalo, da je njihov cilj dalekosežnejši: dati kmečki mladini to, kar j! šola ni dala in kar terja od njih življenje ter neposredna bodočnost — izobrazbo 1 Organiziran je bil enodnevni prosvetni tečaj, ki je popolnoma dosegel svoj namen: zbližati mladino iz raznih krajev in jim podati osnovne poteze gledanja na razna vprašanja. Preko zime so pa odlično služili svojemu namenu knjižnica in razni Časopisi. Prečitalo se je okrog 200 knjig, kar je neizpodbiten dokaz, da kmečka mladina hoče izobrazbe, hoče drugačnega življenja in le razmere, v katerih živi, ustvarjajo pečat izreka madžarskih tlačiteljev: .zabit kmet*. Društvo je dobivalo tudi okrog 10 časopisov in revij, po čemer je članstvo pridno posegalo.
Katerega pošteno mislečega človeka ne bi razveselil tak pojav ? Vendar toči bridke solze oni, ki je gradil svoje dobičke na neslogi in sovraštvu vaščanov. Umazani načrti padajo v vodo . . .
In sedaj?
Kljub temu, da je zdaj mladina takorekoč ves dan vprežena v delo, se po večerih sestaja in se pripravlja na veliki kmečki praznik, ki ga bo društvo organiziralo s sodelovanjem sosednjih društev in ki bo v nedeljo 1. avgusta letos v Veščici z naslednjim dnevnim redom: . Ob 9. uri dop. sprejem predsednika Zveze iz Ljubljane na kolodvoru v M. Soboti. Iz raznih krajev se bo zbrala
kmečka konjenica, mladina in tekmovalci na okrašenih vozovih z godbo, biciklisti itd., kar se bo f jrmiralo na to v povorko po mestu.
Ob '/a 2 url pop. pozdravni govori in nato se prične tekma koscev na travniku g. Žibrika Janeza v Veščici ob glavni cesti.
Po razglasitvi rezultatov tekmova nja in razdelitvi nagrad bo kmečka veselica pri g. Žibriku.
V	ocenjevalno komisijo je povabilo društvo 5 odličnih kmetov iz raznih krajev Prekmurja. Predsednik bo inte-ligent. Njih imena bomo objavili, čim prejmemo odgovore.
Pričakujmo, da se bo te manifestacije kmečkega dela udeležilo kmečko prebivalstvo, kakor tudi vsi, ki spoštujejo in cenijo kmeta in kmečko delo.
V	slogi vstajamo 1
g. Celecu
posvetile
so
Novinam in
Zadnje Novine mnogo prostora dogodkom, ki so bili v zvezi z zadnjimi volitvami svetnikov v kmetijsko zbornico. Ob tej priliki se seveda zopet zaletuje v g. poslanca Benka in v naše glasilo kakor da bi v tem ležala krivda, da g. Celeč ni bil izvoljen za svetnika. Javnosti kakor tudi Novinam ter g. Celecu pa bo gotovo znano, da leže vzroki njihovega neuspeha drugod. Za enkrat se ne bomo spuščali v podrobnosti o tej zadevi, pač pa bomo našim čitateljem nudili v eni izmed prihodnjih številk našega lista dovolj gradiva, da se bodo lahko prepričali o dejanskem stanju.
- TORPEDO
ORIG.
ARDILLA
KOLE/A
najcenejše pri Nemec J. M. Sobota
DOMAČE VE5TI
fOurska $cbota;
—	Znamke za dopisnice so se podražile, 5 1. julijem seje pristojbina za dopisnice in razglednice za tuzemstvo podražila od 75 par na 1 din.
—	Sejm. Pretekli ponedeljek je bil običajni kramarski sejfti. Tokrat pač kramarji in drugi prodajalci niso bili zadovoljni, ker je bilo malo ljudi iz okolice. Po tem se je ravnala tudi kupčija. Pa nič ni čudnega, sedaj so ljudje na poljih najbolj zaposleni in se odtrgajo od dela Ie takrat, ko je neobhodno potrebno.
—	Odhodnica. Po dolg h letih službovanja, pri tukajšnjem sreskem načeistvu, je bil na lastno prošnjo premeščen v Logatec, g. Šinkovec. Odhajajoči je bil eden izmed prvih uradnikov, ki so prišli v naše kraje, ter si je tekom te dolge dobe pridobil mnogo odkritosrčnih prijateljev. Že od vsega početka je bil član vseh tu» kajšnj h nacionalnih društev. Vso ljubezen in vse svoje delo pa je posvetil Sokolu ter je tudi med ustanovitelji društva. In Sokol bo tudi najbolj čutil njegov odhod, saj je bil odhajajoči vedno tam, kjer je bilo treba krepkih rok in nesebičnega dela. Vse to je tudi povdarjal društveni starosta g. nadz. Velnar ob priliki cdhodnice, ki je odhajajočemu priredilo Sokolsko društvo v restavraciji Krona. Ob tej priliki, pri kateri se je zbralo mnogo pripadnikov Sokola in drugih občanov, je bilo izrečenih več poslovilnih govorov. Odhajajočemu g. Šinkovcu kakor tudi njegovi g. soprogi želimo v novem kraju mnogo sreče in zadovoljstva l
—	Črne zastave so zavihrale tudi v našem mestu, ko se je zvedelo, da je umrl nadškof dr. A. B. Jeglič. Poleg državnih uradov so izobesili zastave tudi številni meščani, brez razlike h kateri veri se prištevajo. S tem so na najlepši način dokumentirali svojo srčno kulturo in dali eno-dušno priznanje možu, ki je delal vse svoje življenje za slovenski narod.
—	Nižji tečajni izpiti. Proti koncu prejšnjega meseca so bili pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Dragani Konstantina, direktorja v p. iz Zagreba, nižji tečajni izpiti, h katerim se je prijavilo 86 učencev in učenk. Uspeh je bil sledeč: Z odliko so izdelali: Antolin Viktor, Čeh Miroslav, Novak Alojz, Zver Štefan in Kološa Marjeta. Z prav dobrim uspehom: Brajnik Edvard, Gobec Zvoni-mir, Gruškovnjak Štefan, Hajdinjak Alojz, Haubert Jože, Hans Friderik, Jurkovič Hubert, Kleiner Nikolaj, Kranjec Drago, Kfihar Ludvik, Rek Vladimir, šumak Franc, Urek Marjan, Varga Štefan, Zver Štefan, Arvai Henrik, Bukvič Franc, Gašperšič Jožef, Matuš Alekaij, Perš Aleksander, Rues Josip, Šutnenjak Slobodan, Duh Helena, Tomori Ana, Alif Rudolf, Cme~
m
ODVETNIKA
fr. Koder in dr. T. Brumen
sta preselila pisarno v Nadajevo
hišo (prej Srezko načelstvo).
rekar I/an, Jelen Janez, Makoter S 1-vester in Solce Jože. Z dobrim uspehom: Bolcs Juiij. Celestina Miran, Cerkovnik Rudolf, Dogša Edvard, Droč Boris, Jurgec Franc, Kološa Martin, Kosmač Cvetko, Zorko Edvard, Fieck Friderik, Kerčmar Ervin, Save! Zoltan, Šislič Lad slav. Škrllec Viktor, Toson Elija, Bedič Elizabeta, Letonja Ana, Mihelič Slava, Nišelvi-cer Draga, Pucelj Sonja, Skalar Ana, Vereš Marjeta, Franko Franc, Horvat Marija s. Justina, Jambrovič Avguštin, Kerec Matija, Kobale Josip Jurij, Ko-larič Marijan, Raščan Jože in Žerjav Mirko. Popravni izpit ima 14 učencev, «a eno leto pa je bilo odklonjenih 8 dijakov'.
—	Autovožnja v Slatino Radenci. V nedeljo, dne 11. t. m. prične obratovati auto v Slatino Radenci. Odhod ob 14.30. — Poštna uprava.
—	Prireditev. Prostovoljna gasil ska četa Petanjci priredi 10. 7. 1937 ob 20. uri v Sokolskem domu veseloigro „D»a para se ženita". Veseloigro so igralci uprizorili pred kratkem v Petanjcih in to z velikim uspehom. Ako želite smeha in razvedrila, udeležite se igre, ki Vam bo nudila mnogo veselja in nepresiljene zabave. Na svidenje v Sokolskem domu!
—	Kolesarji I Zbirališče za kolesarski izlet v Veržej v nedeljo dne 11. VII. 1937 je pri Sokolskem Domu Odhod točno ob 14 uri. Vabljeni vsi I Sokolsko društvo Murska Sobota.
—	National Union of Students of England and Wales opremi vse svoje potovalne skupine s Tschamba Flt-jem l Glavno zastopstvo Drogerlja Gregorlč, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Tombola SK. Mure. Preteklo nedeljo je SK Mura priredila na svojem športnem prostoru tombolo, kije v organizatoričnem, propagandnem in materijalnem pogledu vsestranoko uspela. Klub se ni ustrašil truda, da je za prireditev zainteresiral prebivalstvo širom Prekmurja in onkraj Mure, zato ni čuda, da se je k nedeljski prireditvi zbralo okrog 8000 ljudi, kar je za tukajšnje razmere res nekaj izrednega. Svoj delež k tako veliki udeležbi pa imajo tudi krasni in številni dobitki, ki so bili v stanu premotiti In omehčati največjega štedljivca, da je segel po denarnici in si kupil karto za 2 dinarja. In začelo se je vrteti kolo sreče. Srečni dobitniki so odnesli najprej 1000 amb, nato 400 tern, 100 kvatern in 50 kvintern. Glavna .bitka" pa je bila za 20 tombol. Pa se je sreča nasmejala sledečim: Radič Kata iz Polane, Majer Ana iz Apač, Čarni Marija iz Nemšavc, Heimer Lea iz M. Sobote, Gjošek Koloman iz Rakičana in Krenysl Alojz iz Gor. Radgone so te odpeljali na novih kolesib, svetovnih znamk, srečni in zadovoljni domov. Langer Josip iz Fokovc je dobil blago za moško obleko, Škafar Marija iz Beltinc je dobila prav tako blago za moiko obleko, Horvat Franc ii Martjanc vrečo moke, Rogač Alojz iz Petajnc fotografski aparat, Dravec
Štefan iz Martjanc blago za žensko obleko, isto so dobili še Kovač Alojz iz Rankovc, Nemec Ivan izFilovc in Kardoš Janez iz Martjanc. Serviz iz Češkega porcelana sta dobila Pertcci Jožef iz Tropovc in Klemenčič Kari iz Apač. Stekleni serviz je dobila Re-sar Fanika iz M. Sobote, a Zeiko Štefan iz Mačkove pa serviz majolika. Emajiirano umivalno garnituro je dobil Menc'gar Janez iz Večeslavc, isto keromično garnituro pa Škraban A!eks iz Rogaševec. Prireditelji so lahko nad doseženim uspehom zadovoljni!
—	S. K. Mura se vsem, ki so kakorkoli pomagali ali prispevali v blagu in denarju, ter tako pripomogli, da je zadnja tombola v vsakem pogledu dobro uspela, najprisrčneje zahvaljuje. Puconci
—	Žetev se je pri nas začela ter se z rži že tudi končala, na vrsti je sedaj še pšenica. Žetev, posebno kar se tiče rži in ječmena, je kaj žalostna. Setve so slabo prezimile, precej je sprejšlo, bilo je redko in polno tra-vine. Mlačva ječmena je pokazala, da bo plačevalo slabo. 1200 kvadratnih kl&flrov njive je dalo samo 540 kg ječmena v zrnju, rž pa niti toliko ne bo plačevala. Kar se tiče pšenice imamo še največ nad, mislimo pa, da nas bo precej razočaralo. Takšna je kmetijska rentabilnosti
—	Gospodarsko poslopje naše fare je že zgotovtjeno. Majhno, a moderno urejeno poslopje privlačuje vsaki dan ljudi, ki se zanimajo za kmečka poslopja ter se o njem zelo laskavo izražajo. Staro gosp. poslopje bo končno odstranjeno od ceste, ki je zelo prometna. S tem se obenem omogoči, da se moderna ograja pred cerkvijo dokonča in bo dobil ves prostor pred cerkvijo drugačno lice.
—	Naše ceste, katere so last občine, se zopet prav pridno popravljajo, le če bi še drugi ob tem jemali vzgled, kakor n. pr. železniška uprava, ki je za taka dela slepa in gluha. Radovedni smo, kaj bo zopet na jesen, ko se začne izvozna sezona jabolk in krompirja 1
—	Ogenj. V noči od 22. na 23. ju junija so zbudili občane zvonovi in trombe gasilcev. Gorel je mlin, last Kuhar Štefana. Ogenj so prepozno opazili. Čeprav je bilo dovolj brizgalo na razpolago, prav tako tudi vode ni primanjkovalo, ni bilo več misliti na gašenje, ampak le na rešitev ostalega poslopja. Mlin je do temelja pogorel in je bil sicer zavarovan, a na tako majhen znesek, da škoda niti zdaleč ne bo krita. Vzrok ognja je še nepojasnjen.
—	Zadnja poplava je naredila veliko škodo na posevkih in to v krajih Polana, Predanovci in Brezovci. Ob tej priliki se je pokszalo, kako je važno redno čiščenje kanalov, potokov, kako bi bili važni večji nasipi itd., česar vsega se ljudje tako branijo.
DOPISI:
—	Igra 21 — je prepovedana pa se jo vendar igra. Saj jo poznate, če vlečeš 21 vedno dobiš. Drugače je pa recimo pri volitvah, kajti tu pa 21 prav malo pomaga — ter gladko zgubiš.
—	Pertoča. Trgovec g. Contola Franc iz Pertoč je izumil »Prestav-Ijalno sito", ki je velike važnosti tako za kmetovalce kakor za mlinarje. Dne
OTVORITVENO NAZNANILO!
Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da sem s 15. Julijem 1937 otvoril
TRGOVINO l MEŠANIM BLAGOM
V	MURSKI SOBOTI, KOLODVORSKA 1.
Na zalogi bom imel vedno najnovejše manufakturno, pleteno, kratifo in sveže špecerijsko blago ter bom v stanju cenjenim odjemalcem postreči s solidno postrežbo in najnižjimi cenami.
V	pričakovanju, da me počastite z Vašim cenj. obiskom, se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem
HAHN ŠAMUEL trg. z mešanim blagom M. Sobota
Kolodvorska ul. 1. — — (Nasproti Prekmurske Tiskarne).
2. junija je strokovna komisija v Beogradu ugotovila, da odgovarja izum moderni novi napravi in ga je patentirala. Sito je podobno rešetu, ki se ga lahko z gotovimi prestavami uporablja za presejanje raznovrstnega zrnja in moke na 7 vrst. G. Contola je še mlad ter je v M. Soboti dovršil nižjo gimnazijo in mu kot Prekmurcu k njegovemu izumu iskreno častitamo 1
—	Upraviteljem osnovnih šol. Nove tiskovine za četrtletni obračun se dobijo v knjigarni Hahn, Murska Sobota.
—	Gor. Lendava. Tukajšnji Kraj. odbor Jadranske straže priredi dne 5 septembra t. 1. javno tombolo, na kar se opozarjajo druga društva s prošnjo, naj na ta dan ne prirejajo veselic in drugih prireditev. — Dne 27. junija je odšlo 6 otrok na 3 tedensko letovanje na morje — v Bakar. Odšli so: Vidonja Bruno iz Gornje Lendave, Kettler in Jauk iz Serdice, Šolar iz Dol. Slaveč in Koler iz Večeslavec. Za te je kraj. odbor JS plačal vso oskrbo. Kot šesti je pa šel Koglot Joško iz Kruplivnika na svoje stroške. — Z velikim veseljem smo doznali, da je g. Koglot, šolski upravitelj v Kruplivniku prejel iz kraljevega fonda 2500 dinarjev nagrade za izgotovitev obširne strokovne kmetijske knjige. Gospodu upravitelju Koglotu, ki ob vsaki priliki posveča vso pažnjo in skrb povzdigi kmetijstva v naši občini in ki v svoji ljubeznivosti vsakemu kmetu pomaga z nasveti, prav iskreno čestitamo I
—	Cankova. Naš Domiter Miha iz Krašč je bil v zadnjih »Novinah* tudi .počaščen", ker, kakor trdijo Novine, ni volil njihovega kandidata za svetnika v kmetijsko zbornico. Mi kmetje moramo priznati gospodu Domiterju njegovo pravilno postopanje, da je oddal glas za svojega sotrpina kmeta, ne pa za ravnatelja denarnega zavoda. Kar se tiče očitka radi klobas in kupice vina, smo prepričani, da si bo g. Domiter na pristojnem mestu sam poiskal zadoščenje. Dokazal bo, da kot dober posestnik poseduje doma dovolj živijenskih potrebščin. G. Domiter se zaveda, da je kmet in kot tak tudi ve komu je treba oddati svoj glas. čudimo se dopisniku »Novin", da blati tako uglednega posestnika kot je g. Domiter, ki se bori za lepšo sedanjost in bodočnost našega kmeta.
PrnHfl 6» Iz proste roke hiša, go-nuuft 9v spodarsko poslopje, vse zidano in z opeko krito, 18 plugov zemlje, sadovnjak in velik vrt v Set borcih. Reflek-tanti naj se javijo pri PECEK MIHAEL-u v Sebeborcih št. 88.	1

Gospodarski drobiž
Na inozemskih tržiščih so še vedno čvrste cene pšenici. Če primerjamo letošnje cene, z cenami leta 1934. vidimo, da so letošnje za 100 odstotkov višje.
V Švici se vodi ogorčena borba med organiziranimi kmetovalci in ve-letrgovci z poljedelskimi pridelki, če bi trgovci v tej borbi zmagali — tako pravijo kmetje — bi bil ves kmečki stan uničen. Trgovci namreč zagovarjajo uvoz živeža v državo. Cene tega inozemskega blaga pa so tako nizke, da bi bil brezupen vsak konkurenčni boj švicarskega kmeta.
Veliko brezdelje vlada v Argentini ji in pri tem so prizadeti tudi naši iz-seljenci. Edino naši rojaki, ki imajo zemljo, se še vzdržujejo na površju, ker so tudi tamkaj poskočile cene žitaric. Za delavce težake pa je življenje obupno in komaj čakajo, da bi se vrnili v domovino.
Ceste hočejo pri nas graditi Italjani, ki so znani kot dobri graditelji cest. če bodo to delo dobili, o tem bo odločila vlada.
Državna tiskarna v Beogradu bo največja tiskarna na Balkanu. Za graditev poslopja in za stroje so do se« daj že izdali nad 80 milijonov dinarjev. Tiskarna bo delala vse tiskovine in drugo kar rabijo banovine, mesta in občine v vsej državi.
1 liter mleka stane na Poljskem, preračunano na vrednost našega denarja, 1 dinar. Da je mleko tamkaj, tako poceni, je vzrok ta, ker so cene krmi nizke in se ne izplača napraviti sir ali maslo.
Borba za slrovine, ter borba za španske rudnike železa, svinca, bakra, živega srebra in žvepla je pravo ozadje meščanske vojne v Španij, tako trdi Amerikanec Hamingen v nekem ameriškem listu. Italjani, Nemci in Angleži se borijo za špansko rudno bogastvo, a Italija in Nemčija pa zato pomagajo generalu Francu, ker računajo, da jim bo ta vse to poplačal, ko se dokoplje do oblasti. Vrednost španskega denarja je od začetka meščanske vojne do danes padla za četrtino prejšnje vrednosti.
Cene kruhu so povsod poskočile. Najcenejši kruh je v Novem Sadu, kjer prodajajo Srni kruh po 2,75, pol-beli 3, a beli 3,25 Din 1 kg.
Mezde poljskih delavcev so se letos v naši državi znatno dvignile. Kakor je znano, ne velja uredba o minimalnih mezdah za poljske delavce. Za njih bo iziel poseben pravilnik ministra socialne politike.
i to t- ti .«.««: nitru -.»t ooumt
Največjo molznost so pokazale krave montafonske pasme v okolici Maribora, kjer jih nekateri posestniki go-jijo. Bile so krave, ki so dale od 6000-8000 1 mleka na leto. Največ je dala krava .Kresta" last posestnika Jurkoviča iz Radvanja. Svetovni rekord molznosti znaša 13 5001 mleka od ene krave na leto.
Za naše rudnike vlada veliko zanimanje v inozemstvu. Inozemci se predvsem zanimajo za rudnike v Bosni, kjer so našli bauksit, baker, zlato in svinc.
Največji dobiček v državi je imelo dvoje inozemskih podjetij in to rudnik Bor, kjer kopljejo baker ter rudnik
Trepča, kjer kopljejo svinec in cinkovo tudo. Prva družba je v francoskih, a druga v angleških rokah. Obe družbi izkazujeta nad 125 milijonov čistega dobička na leto.
Sirove kože gredo zelo dobro v prodaj in to posebno goveje in telečje. Ta vrsta blaga se je podražila za 50 odstotkov.
GASILSTVO:
Gradišče. Pod vodstvom člana župne uprave gospoda Šohar Štefana so se pri nas dne 4. julija 1937 vršile gasilske vaje, katerih se je udeležilo 9 okoliških čet. Predvsem so se izvajale vojaške vaje, potem pa vaje z gasilnim orodjem in praktično ob-vezavanje dozdevno ranjenih gasilcev. Tako prve, kakor druge vaje so naši gasilci strumno izvedli. Po kratkem pogovoru je bil dan signal za nastop na fingiranlh požariščih in že smo videli poedine čete hiteti s svojimi brizgalnami na določena mesta, kjer so takoj stopile v akcijo in pravilno izvedle poverjeno nalogo. Ne le napad ali obramba, nego tudi reševanje je velevažnega pomena in to so gasilci točno izvršili, kar je bvale vredno.
Po končanih vajah, za katere se je naše prebivalstvo vidno zanimalo, je bil mimohod, kratek In jedrnat nagovor, v katerem je g. šohar pohvalil gasilce za izvrševe vaje in vspodbujal na vztrajnost. Lepi nastop naših po-žarnikov nam bo še dolgo v prijetnem spominu in želimo, da bi imel v obrambi zoper požar kar najlepše uspehe.
— Prosečka vas. Pri nas se bodo dne 11. t. m. ob 14 uri vršile gasilske vaje na katere so povabljene 4 gasilske čete. Po končanih vajah bo prosta zabava, ki jo četa priredi v lastni režiji.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Vsem trgovcem v opozorilo!
Združba trgovcev obvešča s tem vse svoje članstvo, da je Davčna uprava v Murski Soboti razposlala izgotovljene predloge za davek na pridobnino vsem občinam v razgrnitev, kjer bodo ostali ti predlogi razgrnjeni samo 8 dni. Združba vabi vse svoje članstvo, da kontrolira te predloge, ter primerja z onimi iz prej-
šnjih let, ker so po dosedanjih ugotovitvah Združbe predlogi v letošnjem letu višji od lanskih. O ugotovitvah naj članstvo poroča nato tajništvu Združbe, da bo to lahko sestavilo potreben referat v informacijo članom davčnega odbora. Ta poročila se lahko izvršijo pismeno ali pa tudi ust-meno vsak dan med uradnimi urami, vendar pa po možnosti čim prej, ker se bodo zasedanja davčnih odborov začela v najkrajšem času.
Širši sestanek sadnih trgovcev, njih nakupovalcev in
producentov v Rogaševcih.
(Nadaljevanje.)
hvoz v Nemčijo je otežkočen radi deviznih predpisov, kliringa in kontin-gentiranja, ter se moramo pobrigati zato letos, da pridobimo nazaj svoje čehoslovaške odjemalce, ki so nabavili lani svoje potrebe v Romuniji. Čehi zahtevajo kvalitetno lepo blago, zato se moramo potruditi pri sortiranju in že sedaj apeliram na naku-povalce in producente, da ti svoje blago sortirajo, ne pa da pripeljejo ž enim vozom včasih celo po 12 sort različnih jabolk, ter se tako nalaganje in kopletiranje enega vagona sadja zavleče čez en dan. Vse to zelo škodi našemu sadnemu renomeju, pa tudi boljše cene bi lahko dobili za lepo sortirana jabolka. Vendar pa je izvoz v Čehoslovaško otežkočen radi uvedbe cert f katov o poreklu blaga, kjer mora biti označen točen naslov prejemnika, pošiljatelja, netto in brutto teža, številka vagona itd. ter mora tak cert fikat Izstaviti le Zbornica za TOI s podpisom čehoslovaškega konzula. Upamo pa po zatrdilu zborničnega tajnika g. dr. Plessa, da se bo to odpravijo, ter bo nam tudi Zbornica šla v tem pogledu stalno in vedno na roko. Nato omenja in graja tudi nelojalno konkurenco, ki se je razpasla potom nakupovalcev in trgovcev pri sadnem prometu, kar je vsekakor na veliko škodo vsemu trgovstvu pa tudi kmetu, ker se ob takih prilikah nakupi vsemogočno sadje, katero se pa mora potem pri odprem! škartirati. Govoril je nato še o drugih aktuel-nostih v zvezi s sadno trgovino, nakar je pa naprosil predsednika g. Čeh, da poda svoje poročilo.
Predsednik Združbe g. Čeh omenja hibe, katere se izvajajo vsako leto pri sadnem izvozu, ter jih graja in vabi prisotne, da se vsaj že enkrat začne tudi pri sadni trgovini s korektnim poslovanjem, ne pa da je naš izvoz nik zadovoljen če dobi za odstop Uve-renja inozemskemu trgovcu majhno odškodnino, dočim plačuje davke na to uverenje sam, ter dobi izvozne pre mije še zraven tega tujec. Narodna banka je izdala uredbo o kontroli iz voza, toda na skupen protest vseh zbornic, se ta kontrola napram izvozu v Nemčijo še začasno nebo izvajala. Novost na sadnem trgu je v tem, da imamo letos direktno tarifo z Belgijo, toda se mora za ves Izvoz plačati to
vornina v naprej do nemške meje. To je prišlo vsled tega, ker so lani iz naših južnih krajev izvažalo slabo sadje, vsled tega so tudi Nemci predpisali, da ne sme biti sadje izvoženo iz južnejših krajev od 43 stopinje, kar je približno do Osijeka. Prosti uvoz sadja imamo s!cer (udi v Belgijo, Holandijo in Francijo za poslednjo državo skozi postajo Strasburg, toda Francozi zahtevajo samo res kvalitetno namizno blago.
Glede društva sadnih izvoznikov je omenil, da ni potrebe, da bi vstopil kdo izmed našega članstva v to dtu štvo, ker je to na društveni podlagi in nam tako ne more to garantirati za
lojalni uspeh in dokler lahko naša Združba privabi svojemu članstvu vsa potrebna pojasnila in pomoč, so vsekakor ti stroški nepotrebni.
Nato je govoril še o nakupovalclh sadja, kateri so nezdravi element za tovrstno trgovino. Omenil je pa tudi, da smo dosedaj spadali mi pod fito-patološko stanico v Zagreb, zaprosili bomo pa na merodajnem mestu, da se osnuje taka stanica tudi v Murski Soboti, ali pa da se pooblastita gg. ing. Petkovšek, sreski kmetijski referent in Dular, ekonom Kmetijske šole za Izdajo fitopatoloških spričeval. To-vornina v druge države razen Nemčije se mora plačati v naprej le do naše meje. Po izvajanju g. predsednika Čeha je govoril ekonom Banovinske kmetijske šole v Raklčanu g. Dular, ki je uvodoma povedal, da je pravilnik za izvoz sadja kot je bil lani, še vedno veljaven. Ta pravilnik določa razvrstitev sadja v tri grupe in sicer: 1.) namizno, 2.) potrošno in 3) industrijsko blago. FitopatoloŠka potrdila izdajajo postavljeni komisarji ali sreski kmetijski referenti, ki imajo zelo strog nalog, da ne puste izvoziti nezrelo sadje iz države. V našem okoli šu se gleda prvenstveno nato, da se sestavi sadni izbor ter določijo sadne sorte, ki se naj v bodoče sadijo, kajti sedaj imamo polno sort, ki pa ni sko raj nobena specijalizirana. Mi imamo v Prekmurju zelo dobro lego in zemljo, da lahko uspeva sadje najboljših in najdražjih sort, ter bo tako olajšano tudi trgovini, ker lahko oferira inozemskim trgom specijalizirane sorte sadja ter se bo lahko doseglo tudi višje cene na svetovnem trgu. Vsled tega je (udi danes nujno potrebno, da se določijo termini obiranja sadja, da ne bo pobrano eno še popolnoma ze-
leno, dočim bo druga soita že pre-zrela. Opomniti je pa, da so ti termini posebno važni za zimske sorte, kajti poletne sorte postanejo zrele v enem bolj solnčnem kraju prej, dočim drugje pozneje.
Nato se je razvila debata, v katero so posegli gg. Huber Franc, Kuzma Kohn Rudolf, Markovci, HackI Viljem Lemerje, ter tudi gg. Dular in Čeh. Gospcd Dular omenja, da bi te obi-ralne roke morali določiti sadjarji sami, ker pa mi te nimamo organizirane v sadjarske podružnice, moramo to storiti mi. G. Čeh omenja, da nas bodo ravno ti obiralni roki ščitili pred trgovci izven našega sreza, kajti te roke bo potrdilo tudi Sresko načel-stvo, ter se bo za to izvajala tudi
kontrola potom žandarraerijskth sta-n!c in občin, katere bodo prejele od sreskega načelstva topogledni odlok.
Nato se je določil čas trgatve posameznih vrst jabolk, kakor sledi:
15 julija: beličnlk, Charlamovsky Astra han.
8. do 15. avgusta: Pisani kardinal, Car Aleksander,
20. avgusta: Grafensteinc.
10. septembra: Remenične, ovčji nos, bismark, zlata reneta.
20. septembra: letni mošancgar, damasonov kosmač, batul, baumano-va reneta, karlatova reneta, zeleni šte-tinec, rdeči štetinec, kanadka, boskop-ski kosmač.
10 oktober: pogačna.
20. oktober: jonathan, zimski mošancgar, bobovec.
G. Dular poziva h koncu svojega govora vse zbrane, da se gornjih rokov obiranja sadja sigurno in točno držijo.	(Dalje.)
ZAPISNIK o XVI. Redni letni skupščini Združbe trgovcev za srez M. Sobota v
M. Soboti.
(Nadaljevanje.)
B. Izdatki:
Plače in nagrade Din 20.000, po-tnine in volila Din 12 000, najemnina, kurjava, razsvetljava, čiščenje pisarne Din 10000, podpore onemoglim trgovcem in brezposelnim pomočnikom Din 4 000, podpore trgovski nadaljevalni šoli in tečaju Din 5.000, pisarniške potrebščine Din 8000, Tiskovine, knjige, zakoni, objave in Trgovski list Din 18.000. razni nepredvideni izdatki Din 8.000. - Skupaj Din 85000.
Čistokrvne lovske psiCke ima
na prodaj REICH gostilničar Bakovci.
PRODAN
lokomobil v dobrem stanju 6 HP v obratu. OBAL EVGEN, PERTOČA.
Zahvala.
Povodom britke izgube naše nepozabne ljube mamice
Marije Truil-ove, roj. Jankovi!
nam je dospelo mnogo izrazov globokega soialja. Prav iskreno se zahvalimo č. duhovščini, osobito č. g ravnatelju Vogrinu za tolažilne obiske, vsem gg. zdravnikom, posebno vodju bolnice g. Dr. Brandieu, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudili pokojnici podaljšati življenje. Bog povrni č. sestram vso pozornost in pomoč v najbridkejših urah. Srčna hvala za spremstvo na zadnji poti blage po-pojnice gospodu ban. svetniku Bajlec-u, gospodu županu Hartner-u, celokupnemu učiteljskemu zboru, p. n. pevcem za ganljive žalostinke, dragim deklicam osnovne šole za krasne cvetice, kakor vsem, ki so v častnem številu spremili našo ljubo mamico na zadnji poti. Vsem naj Bog povrne!
SaluJoU ostali.