865^ 60100200 PRIN OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER I KI DNEVNIK Poštnina občana » gotovini Ahb. postale 1 grupo* Cena 200 lir Lelo XXXIV. Št. 5 (9917) TRST, sobota, 7. januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK ]e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra' 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v jovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ANDREOTTI BAJE NAMERAVA ODSTOPITI PRED KONCEM MESECA Socialisti upajo, da bo vodstvo KD omogočilo pozitivno rešitev krize Predlog o vladi z levičarskimi strokovnjaki pridobiva na veljavi PRI za «socia!ni pakt» - Zaskrbljujoča nevarnost predčasnih volitev / RIM — Politični položaj v Italiji je mogoče trenutno označiti tako: 7Se ®>ranke se z največjo previdnostjo pripravljajo na «usmerjcno kri-v®». ki naj privede do čimbolj neboleče zamenjave sedanje vlade. Prednost narekuje predvsem splošna bojazen, da bi najmanjša napaka 1 spodrsljaj ne pokvaril občutljivega mehanizma premoščanja krize in J® pahnil naravnost v prepad razpusta parlamenta in predčasnih voli-Y vzdušju čelnega spopada med KD in levico. V .teh okvirih nadaljujejo «podko-l sl|e* strokovnjakov svoje delo in «ljudje dobre volje*, ki so že pokazali pripravljenost stopiti na pot politične obnove. Craxi, kakor tudi komunisti, se boji predvsem desničarskega pritiska, ki prihaja trenutno do izraza v KD in predvsem v parlamentarnih skupinah, kjer mnogim ni po godu niti «drugorazredna rešitev* z oblikovanjem »vladne ve-; čine za premostitev kriznega obdobja*, v kateri naj bi bili tudi komunisti in socialisti ter vladne preosno-ve z vključitvijo strokovnjakov, ki bi bili pogodu levici. V tem okviru se zdi, da ima prav Andreotti največji interes, da na pozive, naj odstopi, ne reagira trma-j sto, pač pa preudarjeno. Govori se, na primer, da misli Andreotti sporočiti odstop svoje vlade konec prihodnjega tedna, vsekakor pred 20. januarjem. Seveda mora Andreotti počakati na izid seje vodstva KD in parlamentarnih skupin (12. in 13. ja nuarja), izid pogovorov med sindikati in strankami (12. januarja), izid CK PSI, ki bo 18. januarja in CK KPI, ki bo prav tako sredi meseca. Prav nagel odziv na spremembe, ki so nastale v političnem ravnotežju svetuje Andrcettiju, naj prisluhne tem pozivom, kajti samo tako bo lahko »nasledil samega sebe» v vodstvu nove demokrščanske vlade z vključitvijo strokovnjakov, ki bi bili pogodu levici. Pri tem bo moral prisluhniti glasovom iz PSI, kjer se že začenja li tudi republikanci, ki so s seje svojega vodstva pozvali vse stranke in sindikate, naj dosežejo »socialni pakt*, brez katerega po njihovem mnenju, ni mogoče sploh govoriti o vladi za izjemne prilike. »Socialni pakt* po britanskem zgledu bi moral sloneti na sporazumu o gospodarski politiki, ki bi obvezovala stranke, parlament, vlado, sindikate in gospodarstvenike, (st.s.-c.c.) BUKAREŠTA - Zahodnonemški kancler Schmidt je dopotoval včeraj na uradni obisk v Romunijo na povabilo predsednika republike Cea-ucesca in predsednika vlade Mane-sca. Schmidt, ki je pravkar končal obisk v Egiptu, se bo vrnil v domovino še danes. NEPRIČAKOVAN RAZPLET IZROČITVE KLJUČNE PRIČE V AFERI LOCKHEED Ovidio Lefebvre prispel v Italijo v globoki nezavesti Neznani razlogi nenadne slabosti in številnih podplutb V” Sele tri ure po pristanku letala so ga pospremili v bolnišnico, kjer ga zdravijo na oddelku za oživljanje - Kopica vprašanj brez odgovora RIM — Ovidio Lefebvre D’Ovidio, ključna priča škandala Lockheed, mež, ki bi lahko povedal, ab so mastne podkupnine za nakup letal ameriške družbe — baje dva milijona dolarjev — šle skozi roke najvišjih predstavnikov italijanske republike, je končno prispel v Italijo, toda — vsaj za sedaj — ne bo govoril. Dragocena priča, ki so ga iz gostoljubne Brazilije končno izročili italijanskim funkcionarjem Interpola, je prispel včeraj zjutraj na letališče v Fiumicino v naravnost obupnem zdravstvenem stanju. «Koma prve stopnje, vzroki neznani,* se glasi suhoparno zdravniško poročilo, ki so ga objavili v oddelku za oživljanje bolnišnice Santo Spirito, kamor so moža pripeljali cele tri ure po pri- stanku letala na letališču «Leonardo da Vinci*. Škandal Lockheed je tako spet na prvih straneh časopisov, skupaj z dvomi, sumničenji, hipotezami: spet se porajajo najbolj fantastične teorije. Vprašanj brez odgovora vsekakor ne manjka: kateri so vzroki nenadne slabosti? Zakaj so potrebovali toliko časa, da so ga končno pospremili v bolnišnico, ko pa je bilo Lefebvrovo zdravstveno stanje že na prvi pogled zelo resno? Kdo ima interes, da mu — vsaj začasno — zamaši usta? Morda tisti, ki jih je sam Lefebvre s svojim prvim pričevanjem pred begom v Brazilijo vpletel v škandal? Ali pa nekdo, ki doslej še ni bil vpleten in se boji tega, kar bi Lefebvre lahko povedal? ■MiiiriiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiimiiiiiimHiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniinifltiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V DEVETIH DNEH JE PREDSEDNIK ZDA OBISKAL 7 DRŽAV Z obiskom v Bruslju Carter zaključil svojo najdaljšo mednarodno turnejo Včeraj se je ameriški predsednik srečal s predstavniki EGS in NATO korakov v odnosih s KD, kakor tu di čedalje ostrejšim pritiskom KPI. Enrico Manca stal'*'-,0 Preverjajo nove program-I mo • *e bodočega vladnega progra-| no ’ ytf)rav je vsem popolnoma jas-veri ? U* tu Jab°lko spora in da bo vlad' 00 m°g°« najti dogovor o vi U1®?1 Programu, težje pa o no-*adi oziroma njeni sestavi, k tu10 se’ vsekakor, za trenutek S[nj^bfmjzmu* krize. Potem ko so no st i' dojan-sko preklicali sploš-in 1 avko °*> napovedi vladne krize šanii »v da"'. ,tako 'e vsaj poudarila vecma političnih opazovalcev, je i-mel bolj pečat vljudnosti kakor re- it ,«• - n u l n snične izmenjave mnenj, kajti Car- V Ulici Botteghe Oscure pravijo, se z nadetjmj vpraJšanjiJ dejan da komunistom m preveč pogodu sreču-e vsak dan> z včerajšnjimi Zaccagnimjev predlogo »tostranski*; iki tudi Drecej *ladi ^od^n1 -JRU’ VCrfar * STCtate jf MS, U m pogodu Sprememba sedanjega d je nekj amefi§ki predsednik obi- \t$szr s*Eviopsk*gosp=darske | sti rte vstopili v vlado. Ker pa se skupn0:it ' zdi. da tega KD noče sprejeti in bi Zelo malo novosti in še manj bi-prej sprejela predčasne volitve, kot stvenih premikov pa so si politični to, ne preostane komunistom druge opazovalci pričakovali od Carterje-ga, kot upanje, da bo mogoče vsili vega postanka v Franciji. Podpora ti v novo vlado čimvečje število stališčem francoskega predsednika «ministrov strokovnjakov*, ki bi bi- in posredna pomoč vladajoči koali-li «zelo blizu* politiki KPI. ciji pri skorajšnjih političnih volit- V polemiko so se končno vključi- vali je večina označila kot glavna tudi pnj*1. skuPin KPI in PSI, morda odstoni ? PSDI P°zvali vlado- na-i dejal h Ker ie Andreotti svoj čas kriza da *)0 ^stojoil samo, če bo bo v okviru parlamenta, 'log ra‘ 'mel dober formalen raz- ^^PriČaku*8 ™nen^a- ^ *!ud’ Craxi, stvš v?!kU',e' da bodo na seji vod-(11. januarja) prevladali {•"'nilini (Telefoto AiSSA) Ugo La Malta in Odrto Biusini med sejo vodstva PRI ',l|ilUiiii|,l„,|||||||tMlMI|M||)|||(|tM||||||||||||||||M|||rll|Mri„|||M.--MiiiMUiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiMiiiiiiiuriiiiiiiiiiiMiiiimiiii(illf(iiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiii reakcije na odložitev splošne stavke Žo sindikate so sedaj stranke no vi sogo vornik zveza kovinarjev meni, da je odložitev taktična napaka Rim __ T #kcijp so negativne re- tajništva sindikalne Si slA 'Je CGIL-CISL-UIL, da odlo- brihodn11' ° stavki, ki jo bo ■**-- Ji teden vodstvo sindikalnega ®hanja' skoraj gotovo preklicalo. Skle- PGIl Saenkrat protivi član tajništva »tram,, d Gipvannini, ki je pristaš Vinar''" Pk)^p in tajništvo zveze ko-fcieni' J) katere predstavnik Lettieri da bi Biegov^-Pllav n®sP,rotno stališče. Po •Drejetja morak sindikalni voditelji ■je" Pr ni **' moraio sindikalno giba-bolitinn'" v. tem trenutku Prehodne v odnnf 'Q’’ze vreči vso svojo težo naj StTe ? strankami in jih prisiliti, ki ni , eJniejo pogoje, ki jih Androot-sprejeti. Skratka, splošno ■Bnoči j bi organizirali kot dokaz i; I Drnovskega gibanja. ^^PndikalWeRa mnenia S'0 drugi Oiani :”ega vodstva Lino Kavecca fcr Poudarja, na primer, da so se-Pntttične stranke, ki sestavljajo tadnj program, «nov sogovor-'likalnega gibanja. To Pa ni-°* Pomeni, da se bodo sindi- kati odpovedali svojim zahtevam. Nasprotno, stranke je treba na predvidenih srečanjih prepričati, da je edino «krepek zasuk v gospodarski in socialni politiki nove vlade* pogoj za sodelovanje sindikatov. Izjava je tembolj pomembna, ker so se nekateri bali. da bo novi dokument, ki ga namerava sindikalno tajništvo predložiti strankam, skrčil ali zmanjšal zahteve sindikalnega gibanja. Tem odgovarja član tajništva federacije Romei, ko poudarja, da bo po. sebna sindikalna komisija samo «a-žurnirgta* prejšnji dokument in podrobneje pojasnila nekatere bolj splošne točke. Vsekakor bo novo srečanje s strankami 12. januarja, tajništvo federacije se bo sestalo v torek, KI. januarja Pa bo vodstvo federacije razpo lagalo z vsemi elementi in bo torej lahko dokončno sklepalo o tem, ali naj potrdi sricšno stavko ali pa jo, kot je najverjetneje, odloži, (st.s.) lurci predsednik deželne vlade Emilije - Romajjnc BOLOGNA — Komunist Lanfranco Turci je novi predsednik deželne vlade Emilije-Romagne in bo tako zamenjal nedavno umrlega Sergia Ca-vino. Za Turčija je glasovalo 29 svetovalcev,' medtem ko se je ostalih 18 vzdržalo glasovanja. Takoj po izvolitvi'novega predsednika je večina KPI-PSI sprožila splošno razpravo o nadaljnjem programu deželne i ade. Predsednik senata Fanfani v Kairu KAIRO — Predsednik senata Fanfani. ki se mudi na uradnem obisku v Kairu, se je včeraj sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom Salernom. s katerim se je l>ogovarjal predvsem o najnovejšem razvoju bliž-njevzhodne krize. Fanfani je med drugim dejal, da so v Italiji z zadovoljstvom pozdravili pogumno pobudo egiptovskega predsednika Sadata, ko je šel v Jeruzalem, pa tudi pripravljenost, ki jo je takoj pokazal izraelski premier Begin pri iskanju trajne miroljubne rešitve na Bližnjem vzhodu. Fanfaniia bo danes sprejel predsednik egiptovskega parlamenta Marei. namena obiska ameriškega predsednika. K povabilu naj bi Gisearda ITEstainga navedel predvsem notranji francoski položaj, kajti obojestranski pogledi o vseh ostalih vprašanjih so ostali nespremenjeni. Kljub zagotovilom francoskega predsednika, da «rahle razlike v o-cenah nikakor ne ovirajo skupnih prizadevanj*, je popolnoma naravna ugotovitev, da sp pogledi na zunanjepolitične dogodke drugačni in da so enotne pobude nekoliko vpr»4}ii ve. Druga tema, ki sta ji predsed nika posvetila precej časa. je zade vala potek razgovorov s SZ o obnovitvi sporazuma o postopnem o-mejevanju strateškega orožja (SA LT II), vendar je tu šlo predvsem za informiranje. Edino pri tretjem argumentu — izvozu jedrskega orožja — naj bi Carter vplival na Gi-scarda D'Estainga. da bi nekoliko previdneje, predvsem pa v manjših količinah, prodajaj jedrsko gorivo državam «tretjega sveta*. Zaključni razgovor med Carterjem in Giscardom d'Estaingom je bil mnogo krajši kakor je bilo predvideno, kajti ameriški predsednik se je prej srečal že z dvema predstavnikoma leve opozicije — socialističnim tajnikom Mitterrandom in predsednikom Gibanja levih radikalcev Fabrejem. Tudi v Bruslju, kamor je prispel včeraj malo pred poldnevom po krajšem poletu, je bilo predvidenih več razgovorov. Najprej sta se zakonca Carter zadržala z belgijskim kraljevskim parom, nato se je ameriški predsednik srečal z nekaterimi predstavniki belgijske vlade, npkar je obiskal še sedeža EGS in NATO. Potovanje ameriške delegacije, ki se je že na varšavskem letališču nekoliko «nerodno» pričelo zaradi «izvirnega» prevajanja ameriškega funkcionarja v poljščino, je tudi. na zadnji etapi doživelo majhen spodrsljaj. USIS (ameriški državni zavod za informacije) je namreč za ameriške novinarje, ki so spremljali predsednika Carterja, pripravil bro-šurico o Belgiji z glavnimi podatki o državi, njeni ureditvi, gospodarstvu itd. Belgijski novinarji, ki so si izdajo »sposodili*, so v njej zasledili vrsto netočnosti, med katerimi je najhujša napaka opis sedanje belgijske vlade: namesto levosredinske koalicije naj bi Belgiji do mnenju USIS vladala desnosredinska, zunanji minister Simonet, ki je socialist, pa je postal vodja liberalne stranke, ki je sicer trenutno v opoziciji. Belgijska radijska postaja je takoj izrabila priložnost in se spomnila na vse «zabavne» spodrsljaje ameriških predsednikov vseh časov, ki zadevajo Belgijo. Odnosi ZDA z Evropo slonijo na enakopravni ravni in zadevajo vsa področja, tako je ameriški predsednik zatrjeval najprej devetim članicam EGS, nakar še petnajstim članicam pakta NATO. Carterjevo izvajanje pa je bilo preveč osnovano na splošnih načelih in premalo na stvarnejših predlogih, da bi ga lahko ocenili za zelo koristno, čeprav je obljubil še večjo vsestransko pomoč. Tako srečanje s predsednikom izvršne komisije EGS Jenkinsom kakor tudi z generalnim tajnikom NATO Lunsom je bilo zelo prisrčno, vendar pa pogovori niso bili zelo zavzeti. Zaključki ameriškega predsednika pa so bili zmeraj veliko bolj optimistični od predvidevanj njegovih evropskih sogovornikov, ki na splošno zrejo v bodočnost s precejšnjo zaskrbljenostjo. (bp) LIZBONA — V začetku prihodnjega tedna bodo objavljeni rezultati stikov in posvetovanj med raznimi strankami o sestavi nove portugalske vlade. Sporočilo je dal Mario Soares, ki je tudi napovedal poskus socialistične stranke, da bi se sporazumela z dvema ali tremi stranka* mi različne usmeritve. Pinochetovo pismo tajniku OZN Waldheimn SANHAGO DE CIKLE --čilska vlada bo odslej zahtevala od komisije za človečanske pravice OZN, naj se strogo drži pravnih določil ter naj spoštuje državo, kot odločno zalite vajo njeni državljani. To je arogantna vsebina pisma, ki ga je general Pinochet poslal tajniku OZN Wald-heimu po »zmagi* na referendumu. V svojem pismu Pinochet med drugim trdi, da je čilski narod »svobodno in kategorično* zavrnil obtožbe Združenih narodov glede teptanja človekovih pravic, češ da so «krivične in diskriminatorske*. BONN — Leonid Brežnjev bo spo mladi uradno obiskal Zvezno republiko Nemčijo. Neuradne napovedi je včeraj poti-dil vladni glasnik, ki je pojasnil, da bo do obiska prišlo vsekakor pred poletjem, da pa datuma še niso določili. Glasnik je tudi dejal, da bo Brežnjev gost predsednika republike VVatterja Scheela. in da bo poleg Bonna obiskal še nekatera drega zahodnonemška mesta. To so težka vprašanja, na katera je moč odgovoriti samo s hipotezami na poi poti med kriminalko in znanstveno fantastiko. Izredni -varnostni ukrepi, ki so jih sprejeli ob Fefeb-vrovi vrnitvi, prav gotovo niso mogli razbliniti dvomov, ampak so jih še stopnjevali. Kronisti in fotografi, ki so se včeraj nekaj ur podili za Lofebvrom in njegovimi spremljevalci, so bolnika lahko videli le bežno, samo za trenutek, ki so ga iz oddelka za prvo pomoč preselili v oddelek za oživljanje bolnišnice Santo Spirito. Tri ure prej. ko je letalo pristalo v Fiumicinu na stezo, ki je najbolj oddaljena od poslopja postaje, so lahko samo od daleč opazovali, ka ko so Lefebvra na nosilih spravili iz letala direktno v rešilni voz. ki je takoj odpeljal proti zaporu Regina Coeli. Tu se je prizor ponovil: karabinjerji in policija so preprečili radovednim kronistom, da bi se približali. In končno, tri ure po prihodu v Italijo, sprejem v bolnišnici Santo Spirito. Ne samo Lefebvre, ampak tudi zdravniki, ki so se z njim ukvarjali, so bili za časnikarje nedosegljivi, ali pa niso hoteli ničesar povedati. Objavili so le skopo zdravniško poročilo, ki je poleg «kome prve stopnje omenjalo tudi razne udarce in potplutbe. o vzrokih kome in pot-plutb pa niti besedice. Prav tako ni zdravniško poročilo omenjalo bolezni, ki so jih brazilski odvetniki Ovidia Lefebvra potegnili na dan, da bi preprečili izročitev (sladkorna bolezen in prostatitis). Proti večeru pa tje prof. Tugno-li končno spregovoril nekaj besed in povedal, da se je stanje Lefebvra nekoliko izboljšalo, saj je po »globoki komi* nastopila lažja oblika nezavesti: prognoza pa je Še ved no pridržana. Glede vzrokov slabosti j ni zdravnik znal ničesar povedati. Glede domneve, da je Lefebvre zau žil prevet- tablet, je dejal, da iz prvih analiz ne kaže, da bi šlo za zastrupitev zaradi anfetaminov ali mamil. Domneva, da je mož zaužil preveč tablet, je nastala iz pričevanj drugih potnikov letala, s katerim so Lefebvra pospremili v Italijo. Nekateri so namreč povedali, da so mu že pred odhodom, na letališču v Riu de Janeiro, dali nekaj pomirjevalnih tablet, in da so mu tudi na letalu dajali zdravila neznane narave. To je pa demantiral prvi stevard le tala, ki odgovarja za pomoč potni kom in je bil skoraj vso pot pri bolniku. Dejal je, da so mu samo dali malo kave, ki pa je Lefebvre ni movel zaužiti. Kake 'tri ure pred Dramatično izkrcanj* Ovirtia Lcfe»|v.^«n rimskem letališču (ANSA) ČLOVEK, KI SE GA BOJE V VISOKIH KROGIH Slok in vzravnan navzlic 67 letom, odločen in podjeten je bil O-vidio Lefebvre DVvidio pravi «de-ur ex mdehina? v zade in Lockheed. Demokristjani in socialdemokrati so ga v parlamentu, kb sta ... , . . ■ zbornici sklepali, če naj potrdita Sg* is&£ K 2JSS "*■*—' *" ki poiskali zdravnika, ki je Le- febvra pregledal in naročil, naj mu dajo masko za kisik. Pač pa je stevard izključil, da bi bil Lefebvre jemal tablete. S tem pa je seveda skrivnost nenadne slabosti še večja. CANDIDA CURZ1 mi sije, označili kot edinega krivca, pravega zCodeja, ki je na odru in za kulisami spretno manevriral, da bi (ni znano zakaj) postavil na zatožno klop ministre in bivše ministre. Prikaz je bit pristranski in nesprejemljiv, vseboval pa je vsaj iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiimiMiiiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiMiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PO POROČILIH RADIA PNOM PENH Vietnamske vojaške enote prodrle globoko v notranjost Kampučije V Hanoiu demantirajo * Nadaljujejo se medsebojne obtožbe PNOM PENH — Kampučijski radio je sporočil, da so vietnamske oborožene sile prodrle globoko na ozemlje. Kampučije. Po vesteh iz singapurskih diplomatskih krogov pa naj bi vietnamske čete napredovale v smeri proti Pnom Penhu, od katerega so baje oddaljene že manj kot šestdeset kilometrov, Dolgo uradno sporočilo o vojaškem položaju na meji z Vietnamom, ki ga je objavil kampučijski radio, potrjuje, da postaja položaj za Pnom Penh nevzdržen, čeprav po drugi strani trdi. da so vietnamske čete sedaj ustavljene, ker jih napadajo tako s severa kot z juga ter jih zna mestu uničujejo* Ne glede na verodostojnost teh trditev pa Pnom Penh priznava, dn so »agresorji* zavzeli vsaj šest okrajnih glavnih mest, od katerih so nekatera oddaljena do 30 kilometrov od meje z Vietnamom. Uradno poročilo očita Vietnamcem, da se ravnajo kot ameriški agresorji, ker so v zasedenih kra iih poslali vodilne kadre v taborišča. na rjihovo mesto pa postavili »lutkovne uprave*, sestavljene iz «ostankov stare kampučijske družbe*. Poročilo Pnom Penha ponavlja tezo, da skušajo Vietnamci s svojo vojaško agresijo pritegniti Kampučijo v «indokitajsko federacijo*, prav tako pa tudi zahtevo po popolnem umiku vietnamski)', čet, preden bi začela kakršnakoli pogajanja. Iz vietnamskih virov pa ni mogoče imeti slike o položaju na bojiščih. Tiskovni ataše zunanjega ministrstva v Hanoiu je tujim dopisnikom včeraj zagotovil, da niso vietnamske čete zasedle niti .enega samega centimetra kampučijskega ozemlja, pokazal pa jim je tudi filme in slike o »grozodejstvih*, ki naj bi jil\ kampučijske sile zakrivile proti vietnamskemu civilnemu prebivalstvu. Podobne obtožbe pa se slišijo tudi v Pnom Perthu na račun Vietnamcev. Vietnam je včeraj spet pozval »bratske države*, naj dajo svoj prispevek z.a rešitev s Kampučijo, in sicer tako, da »Rrepečijo mane vre imperialistov, ki skušajo izkoristiti sedanji spor v lastne namene*. Puč pa Vietnam zavrača direktno posredovanje tretjih držav, češ da gre za mejni spor in torej za problem, ki zadeva suverenost obeh držav in ki ga morata obe državi med sabo rešiti. Te izjave je dal namestnik zunanjega ministra Vo Dong Giang ob zaključku obiska, ki ga je zunanji minister Ngujen Duj Trinh opravil v Malaj-ziji. Po tem obisku je Duj Trtnb odpotoval v Manilo z namenom, da bi normalizirali odnose med o-bema državama. Prihodnji ponedeljek pa bo minister obiskal še Tajsko, s katero želi Vietnam prav tako vzpostaviti normalne diplomatske odnose, (tm) Jugoslavija nevtralna v indokitajskem sporu (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Jugoslovanska vla-d. je dala uradno vedeti, da zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic ni sprejel niti odposlanca niti veleposlanika Vietnama potem, ko je izbruhnil vietnamsko - kampučij. ski spopad. Ameriška agencija Associated Press je nanireč v četrtek objavila vest, da so se odposlanci Socialistične republike Vietnam srečali z zunanjimi ministri nekaterih držav, med njimi tudi Jugoslavije, in da so ministri teh držav »izrekli svojo popolno in odločno podporo pravični stvari in stališču vietnamske vlade v vietnamsko - Kampučijskem spopadu*. Zvezno tajništvo za zunanje zadeve je pooblastilo agen cijo Tanjug, da objavi, da je ta novica ameriške agencije AP, kar zadeva Jugoslavijo, netočna. Tanjugov diplomatski urednik j< hkrati zvedel, da zvezno tajništvo za zunanje zadeve «s pozornostjo in zaskrbljenostjo* spremlja razvoj položaja v Indokini. Iz vsega tega je jasno, da se Jugoslavija ni postavila niti na na- eno niti na drugo stran v sedanjem sporu med Vietnamom in Kampučijo. V.B. zrna resnice. Preden je n noči >'.ec 16. iti 17. februarjem leta 1971, pobegnil, je Lefebvre poslal javnemu tožilcu llariu Martelll pismo. s katerim je vsaj delno raz-uril ozadje nezaslišane kupčije in Izstavil na zalozno klop Guia, Ta-nas sija in- Humorja. «lzdajstvo» je bila cena, ki jo je plačal za svobodo brata Antonia. Ovidio D'Ovidio, častilec Danteja in klasične glasbe, ki je z istim užitkom -tpreivečih dobro knjigo in ugodno kupčijo, je imel v zade-,vi Lockheed res ključno vlogo, bil je os celotnega sistema pogajanj: on je voditeljem ameriške letalske družbe organiziral srečanja z italijanskimi ministri, on je sporazumno s Camillom Crocianijem premikal figure na politično-finančni šahovnici, on je prejemal in delil podkupnine. In še: skupno s Cro-cianije i je prvi zavohal nevarnost m pobegnil na tuje, preden je dr. Marlella podpisal zaporni nalog zanj. V Italiji je ostal, poleg transportnih letal hercules C HO, en sam znak njegove prisotnosti: 60 stotink dolhrja. ki jih je pustil na spojem tekočem računu pri banici zNozionalei c Rimu. Sedaj se je vrnil s kovčkom nedorečenih skrivnosti zaradi katerih — trdijo poznavalci italijanskega političnega podzemlja — se trese mar-siketeri viden politik. Vrnil se je globoki) nezavesten' s podplutbami P5 ?Nediža» s kulturnimi centri t>ri?eske Slovenije, s SLORI in do-skrh°S pr' Političnih srečanjih ter sk Za uveljavitev pravic sloven-' e.manjšine predvsem za dosego te UCe1f^ja slovenščine v šolah. Vse t i^oude so podprle tudi raznovrst-mp.E^Hkacije, med katerimi gre o-te,,piti «La Slavia italiana*, od ka-s°. samo v Nadiških dolinah jih' P nac* liki izvodov, medtem ko »j. Je . videmska pokrajinska uprava b|.o'UPl a Omembe vredna je tudi Frifirra comunita slovena del in ’ k'. sta i° napisala Petricig «La Pa priročnik za učitelje «Vroncerca č ambiente*. tri izdaje zek . (>cl katerih je zadnji zvene- a?tul uradno priznanje dežel-°ornika za šolstvo in pred- skriminacij: demokratične skupine, združenja žensk, mladinske organizacije so dobile v prostorih centra idealen ambiem za pogovore in poje j stavljanje problemov. Obračun pet-j letnega delovanja je vsekakor pozitiven, je dejal Petricig, vendar je treba vse pobude kritično oceniti in dobiti ustreznejšo obliko delovanja, ki ne bi temeljila samo na amaterstvu. Študijski center je danes pred velikimi nalogami: vključiti se mora v organizacijo kongresa o etnično - jezikovnih problemih, ki bo v Vidmu, poiskati mora možnost za pouk slovenščine na šolah, usposobiti učne kadre in podrobno preučiti stanje v novoustanovljenih šolskih okraiih. Občni zbor študijskega centra Nediža se je odvijal ob prisotnosti notarja, ker so legalizirali nekatere popravke statuta, med temi tudi or- ganizacijo poletnih kolonij za otroke, nakar so določili, da se morajo odborniki študijskega centra sestati spet v najkrajšem času. V običajni nedeljski oddaji v italijanskem jeziku kopr-kega radia z naslovom «Dogodkj in odmevi*, ki je posvečena spoznavanju stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njenih ustanov in organizacij, bo jutri. 8. januarja, ob 11. uri intervju urednika oddaje Ennia Opassija s tajni kom Kmečke zveze Edijem Bukavcem, ki bo govoril o dejavnosti, bodočih načrtih ter možnosti vključitve Kmečke zveze v gospodarski del osimskih sporazumov. Industrijski Tržič postopno prevzema vodilno vlogo v gorički pokrajini Gorica je povsem prepustila pokrajinska vodilna mesta v strankah in gospodarstvu kadrom iz Tržiča - Kako zagotavljati celovit razvoj Goriške Hlinili um mi iiiiiiii imHiiiiiiiiiHiiutmiHiiirMniiiiiiMiiiiiiiMHiMiimmiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiMifiiimiiimiii PREDVČERAJŠNJIM V ČEDADU Srečanje s senatorko Eerbčevo o zakonu za zaščito Slovencev V razgovoru ki jih beneški so prišli na dan mnogi problemi, Slovenci prav posebno čutijo Na srečanju, ki je bilo predvčerajšnjim v Čedadu, je senatorka Jelka Gerbčeva obrazložila beneškim komunistom zakonski osnutek KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Razprave ,ki ji je predsedoval pokrajinski svetovalec Pet^ cig, so se udeležili komunistični aktivisti, predstav niki področnega komiteja KPI, med temi tud: tajnica Fabiana Brugnoli, tajnik čedadske sekcije Calderoni in odgovorni za šolstvo Nadalutti. Se- JUTRI V ČEDADU Tradicionalni «Dan emigranla» Jutri, 8, januarja ob 15. uri bo v gledališču,Ristori tradicionalni »Dan emigranta*,' ki ga prirejajo slovenska , kulturna crjrlva in Zveza izseljencev iz Benečije. Pozdravna govora bosta imela dr. Car', Vaspasiano, podpredsednik videmske pokrajine, in dr. Ferruccio Clavora, član deželnega izseljenskega odbora, v imenu kulturnih društev. Osrednja točka programa bo Trstna izvedba d' Rektalne komedije domačega avtorja Izidorja Predana «žganjarji», ki jo bo v režiji Adrijana Rustje uprizorilo Beneško gledališče. Program bodo dopolnili še Lizo Jus-sa in Keko ter Rezijanska folklorna skupina. filološkega »druženja. furlanskega je^k? študijskega centra »Nediža* tičneo k^ostal središče demokrata soočanja brez vsakršnih di- ...... Srečanje dolinskih abrahamovcev natorka Gerbčeva je analizirala celotno politično stanje in kontekst v katerega sodi zakonski osnutek KPI sam. V d'skusiji, ki je sledila, so se govorniki dotaknili mnogih perečih vprašanj, kot na primer rabe slovenščine v javnih uradih, šolstva in avtonomije šolstva, kulturnih ustanov, deželne komisije in označitve področja, kjer bodo Slovenci z zako nom zaščiteni. Posebno gre poudariti dejstvo, da si vsa slovenska narodnostna skupnost želi in podpira zakon o globalni zaščiti, ki bo moral zaobjeti tudi slovenske prebivalce v videmski pokrajini. Na koncu srečanja je senatorka Gerbčeva pohvalila doprinos, ki so ga dali Benečani na predvčerajšnjem srečanju, da je bila debata tako plod na in obljubila, da bodo izsledke razgovora temeljito preučili. Nakazila deželnega odbora za kmetijstvo in izobrazbo Evropska gospodarska skupnost je že junija 1976 sklenila vrsto posegov pri obnovi prizadete Furlanije, da se izboljša kmetijska proizvodnja in obnovijo dostavne in predelovalne na prave. Njen doprinos znaša 28 milijard lir in sicer 45 odst. Del iz rednega nakazila EGS (7 milijard lir) bo dobila dežela neposredno, da lahko izvede javna dela za bonifiko, za : holjšavo gorskih območ:j in za ureditev go^ejnjj) in namakalnih površin. Deželni odbor je s tem v zvezi nakazal raznim konzorcijem za bo nifiko eno milijardo in 459 milijonov lir. Deželni odbor je tudi odobril nakazilo 350 milijonov lir, ki jih bodo razdelili med 4 pokrajine kot prispevek tehničnim obrtnim šolam in zavodom, -šolam za bolničarje, za zdravstveno varstvo in za otroško varstvo. Med drugimi nakazili je deželni odbor namenil 100 milijonov lir (retroaktivno za let« 1977) višji šoli za socialno službo v Trstu. ODLOŽENO ŽREBANJE LOTERIJE IN ENALOTTA Vodstvo državne loterije sporoča, da danes ne bo običajnega sobotnega žrebanja loterije in Enalotta. Žrebanje bo.v ponedeljek, 9. t.m. Ie ^ dnevi so se v gostilni Pri studencu v Dolini zbrali domačini - pet-,ij-e ®tniki, da bi skupno praznovali svoj življenjski jubilej. Seveda niso * ,ani Prav vsi, ker nekateri živijo v Jugoslaviji in drugod po sve- dblii l^61 'e P^kel v veselju in zadovoljstvu pozno v noč, vendar pa P ^ .’hsk' ahrahamovei niso P«»abili tudi na svojo narodnostno dolžnost in ji '' 'ali kar čedno vsoto za domače prosvetno društvo «Valentin Vodnik«, j »POniin so se še fotografirali pred vašim studencem pred gostilno BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TPST - ULICA r FILZMO. - ČEZ 61-eUl6 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 1. 1978 Ameriški dolar: debeli 871,50 drobni 840.—- Funt šterling 1658.— švicarski frank 425,— Francoski frank 182.50 Belgijski frank 25,75 Nemška marka 404,— Avstrijski šiling 56,50 Kanadski dolar 755.^— Holandski florint 375.— Danska krona 145.— Švedska krona 180.— Norveška krona 163.— Drahma: -debeli 21,25 drobni 19,50 Dinar: debeli 42,— drobni 42,— MENJALNICA vseh tujih valut Z uveljavljanjem tržiškega «o-braza* v pokrajinskem političnem dogajanju prihaja do nekaterih spe cifičnosti tudi v glodanju na narodnostno problematiko, Tržiški kadri vnašajo sicer večjo dinamičnost v splošno goriško politično dogajanje, manj občutljivi pa so za potrebe naše narodnostne skupnosti. V Tržiču. kjer so se izoblikovali, niso imeli priložnosti, da bi se z njo srečavali. S tem nočemo reči, da so do naše problematike neobču liji vi. Hočemo le reči, da v politiki tudi posameznik zlasti na vo dilriem mestu, lahko daje pečat usmeritvi stranke, ki jo vodi. Razmišljanja, ki se tu zaključu jejo. ne zvenijo ne kot obtožba in ne kot pripomba :ia račun kogarkoli, ampak bolj kot ugotovitev, kako Gorica s svojim trgovskim, posredniškim in birokratskim značajem ne more opravljati vloge navezovalen vseh ustvarjalnih napo rov na področju goriške pokrajine in kako se bodo, zaradi razvoja Goriška pokrajina kot teritorialno upravna enota in nastala po drugi svetovni vojni kot ostanek nekdanje razsežne pokrajine. Zaradi svoje številčne majhnosti in tudi gospodarske šibkosti si ni nikoli uspela priboriti prostora pod soncem. Bila je glinasti vrč med dvema železnima, med Vidmom in Trstom. To svojo značilnost je ohranila' tud-i v okviru deželne razdelitve. Danes je njen ooložaj še bolj oslabljen. Goriški pokrajinski svet je prefektura razpustila, ker stranke niso bile sposobne, da bi se dogovorile o skupnem politič nem programu. Resnici na ljubo nad sedanjim stanjem nihče ne tarna. V političnih krogih vseh demokratičnih strank že dolgo časa prevladuje mnenje, da so pokrajine preživele in da jih bo potrebno nadomestiti z drugimi oblikami organizacije skupnih služb in ustanov, konzorcijev in podobno. Obstajajo seveda tudi nasprotna mnenja. V teh krogih še vedno vidijo v pokrajinskih ustanovah dejavnika, ki bi lahko koordiniral posamezne pobude in s tem ovrednotil strokovnjake, ki so na pokrajini zaposleni. Pri krepitvi inštituta pokrajine ter zavesti prebivalcev o prinad nosti neki upravno-teritorialni stvarnosti bi morala imeti največjo vlogo ravno Gorica kot pokrajinsko središče, vendar tega ni bila sposobna. Gorica je vedno videla samo svoje potrebe m koristi ter se niti ni potrudila, da bi pogledala preko svojih meja. Ce Gorica ni uspela izpeljati svoje vloge, obstajajo za to objektivni razlog:. Goriški občinski svet ni bil odraz lastnega avtohtonega prebivalstva, občinski odbor pa vsa povojna leta sestavljajo povečini Istrani. Drugi razlog pa je v tem, da predstavlja Tržič' drugo dušo Goriške. Medtem ko je Gorica po značaju trgovsko in uradniško mesto, je Tržič izrazito proizvodno. Tovarne, luka in podjetništvo, vse to daje temu mestu prednosti iudi prod samo Gorico. S svojimi osmi mi okoliškimi občinami, ki so vse levičarske, predstavlja Tržič zaokroženo celoto, ki Gorice niti najmanj ne pogreša, pa tudi pokrajinske uprave ne. Dinamičnost razvoja tega industrijskega in obmorskega mesta je vedno bolj čutiti tudi v samem mestu Gorici. Cela vrsta vodilnih ljudi v politiki in v gospodarstvu prihaja iz Tržiča. Po krajinski politični tajniki najpomembnejših strank (KD, PSI iti KPI) so iz Tržiča, iz tega kraja je predsednik pokrajinske zveze industrijcev. Dogaja se, da Proizvodna <-duša» začenja prevladovati nad birokratsko. Če k tej ugotovitvi dodamo še to, da se v gospodarskem življenju Gorice veono bolj pojavljajo videmski operaterji, potem je na dlani, da z vodilnim slojem Gorice nekaj ni v redu, oziroma, da nekaj ni v redu v ti stih krogih, ki že vsa povojna leta sedijo za krmilom političnega in gospodarskega dogajanja. Očitno je, da ti krogi nastopajo v imenu interesov Gorice, ne da bi omogočili nosilcem teh interesov, da se pojavijo v prvi osebi. PO ŠTIRIH SESTANKIH V GORICI Pred podpisom dopolnilne pogodbe za gradbeno stroko Pokrajinska pogodba sadova 2.300 gradbin-V ponedeljek morda sklepni sestanek dveh izrazitih polov, možnosti za organski razvoj pokrajine vedno bolj zmanjševale, razen, seveda, če Gorica ne bo znala izkoristiti vse prednosti, ki izhajajo iz osimskega sporazuma. Tudi slovenska narodnostna skupnost občuti to razdvojenost ter je naloga tistega dela. ki živi v Gorici in ki nanjo teži. da povezuje V celoto tudi del naše skupnosti na Krasu, ki družbenopolitično, gospo darsko in zaposlitveno teži na Tržič. V ponedeljek seja konzultc v Štandrežu V ponedeljek, 9. t.m,, se bo v Štapdrežu spet sestala rajonska kon-zulta. Tudi tokrat bo na dnevnem .redu razprava o spremembah re-’ gulacijskega načrta'. Seja je napovedana za 20. uro v Domu Andrej Budal. PRESENEČENJA OB IZTEKLI LETA Dekret st. 946 - poskus vlade za omejevanje dolgov občin Občinske uprave, ki so v roka in vestno pripravile proračun sa leto I97H, bodo morale zdaj napraviti norega Do konca februarja tudi obračun poslovanja 1977 V italijanski družbeni ureditvi ni redek pojav, da so tisti, ki svoje obveznost’, pa naj si bodi delo ali zaupane jim funkcije, vestno izpolnjujejo, večkrat na slabšem kakor tisti, ki imajo do teh stvari drugačen, lahko bi rekli površen ali prelahen odnos. To velja tudi za krajevne uprave, posebno za občine. Da ne bo trditev iz trte zvita, kakor temu pravimo po domače, naj navedemo najnovejši ori-nier, ki pobliže zadeva ora\ krajevne ustanove, občine. V uradnem listu z cine 30. decembra lani je objavljen zakonski dekret šl. 946. ki v mnogočem spreminja dosedanja določila glede sestavljanja občinskih proračunov in obračunov, posebno drastično pa posega na področje najemanja posojil, ki so v lanskem letu dostgla rekordno vrednost: preko 40 tisoč milijard lir. r Zakonski dekret predvideva, da morajo občine pripraviti proračune za leto 1978 najkasneje do konca februarja V istem roku pa mo- Odobren načrt za izgradnjo prehoda v Gabrijelovi ulici rajo pripraviti tudi obračun poslovanja za leto 1977. V dokaj neugodnem položaju so se tako znašle tiste občinske uprave, ki so vestno in v roku pripravile finančne preračune za letos, ker bodo morale le te pripraviti na novo. Med sicer ne preveč številnimi občinami na Goriškem, ki so že odobrile osnovni dokument finančnega poslovanja, sta tudi občini Sovodnje in Števc-jan. V So-vodnjah je občinski svet razpravljal in odobril proračun že na seji 22. novembra, medtem ko so ga v števerjanu odobrili na seji 28. decembra lani. Vestnost upraviteljev je bila zdaj poplačana s tem, da bodo morali izdelati nov proračun, kar pa je še najbolj pomembno. nujno bodo moral’ skrčiti program posegov, kajti določila zakonskega dekreta, ki je bil objavljen predzadnji dan starega leta, so v tem pogledu precej točna in nedvoumna. Tako se' obvezni stroški občin v letu 1978 lahko zviša jo največ za 7 odstotkov (izključeni so zdatki za osebje in pasivne obresti), postavljena pa ie tudi drastična omejitev za najemanje posojil, saj bodo le ta v odnosu na efektivne dohodke občine. Zakonski d--k ret predvideva, da se bodo letos zvišali /a 20 odstotkov državni prispevki na račuij davščin, država pa bo tudi poskrbela zn sanacijo primanjkljajev iz prejšnjih let ter za kritje ekonomskega primanjkljaja za poslovanje v letu 1978. Od kod bo vzela sredstva, iz emisije ali iz novih davkov, lega se še ne ve Vsekakor vprašanje ri tako lahko rešljivo. Da misli viada napraviti nekaj reda v dokaj zmedenem finančnem poslovanju krajevnih uprav lahko sklepamo tildi po sankcijah, ki jih predvideva 16. člen omenjenega zakonskega dekreta, ki določa, da so krajevni upravitelji moralno in gmotno odgovorni -za vodenje krajevnih financ. Koliko bo to zaleglo. se bo pokazalo v prihodnjih mesecih in letih. Predavanja m / .v; f rf.R ■ fjJMRJM , Kakor smo poročali včeraj, je go-riški občinski odbor na svoji zadnji'seji odobril, načrt za .izgradnjo ter ureditev novega mejnega prehoda druge kategorije v Gabrijelovi ulici (Erjavčev drevored v Novi Gorici). 6 načrtu bodo razpravljali tudi na seji občinskega sveta, ki jo je župan De Simone sklical za prihodnji ponedeljek. Če bodo deželna telesa, katerim bodo načrt poslali v odobritev, dovolj hitro ukrepala in zagotovila ustrezna finančna sredstva, 60 milijonov lir, bo mogoče objekt izročiti namenu že v tem letu. Kakor je znano, je odprtje novega mejnega prehoda predvideno z o-simskim sporazumom. Ta prehod bo po dosedanjih predvidevanjih slu- cev Štiri dosedanja srečanja med sindikalno delegacijo gradbenih delavcev ter delegacijo zveze industrijcev, posvečena obnovitvi dodatne pokrajinske delovne pogodbe, so se u-spešno zaključila. Zadnjikrat sta se delegaciji srečali v četrtek zvečer. Pogajanja se bodo obnovila v ponedeljek. Delodajalci so pristali na več zahtev sindikalnih organizacij, kar navdaja sindikaliste z upravičenim optimizmom. Delavci upajo, da bodo v ponedeljek pristali še na nekatere zahteve in da bodo takrat sporazum podpisali. Obnovitev dodatne pogodbe zadeva na Goriškem okoli 2.300 gradbe nih delavcev. Ta kategorija je med najštevilnejših!] ter je od ureditve njenih vprašanj v veliki meri odvisen gospodarski napredek. Med najtežjimi vpašanjh s katerimi se srečujejo operaterji na tem sektorju, je pomanjkanje mlade delovne Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna.................................. 29.000 lir Mesečna.................................... 2.900 lir NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montmhi fi Tel. 795-823 liR7tlS)4Rlf>i Pošta: Tekoči račun /.Tl 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek račun št. 1192 Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. l/l Tel 83-382 Raznašale) Pošta: Tekoči račun /.Tl 11 /5374 VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO «DAN» IN MALE OGLASE ZASTONJ sile. Poprečna starost zaposlenih presega 50 let. Če se njihove delovne razmere ne'bodo popravile, se mladi ne bodo več zaposlovali v tem sektorju. S tem bi bila storjena celotnemu gospodarstvu izredna škoda. Ne smemo namreč pozabiti, da je gradbeništvo eden izmed nosilnih stebrov gospodarstva. Še vedno je bilo tako, da je živahna gradbena dejavnost «potegnila., za seboj vse ostale proizvodne dejavnosti, zlasti na obrtniškem področju. Sinagoga prepuščena goriški občini Na goriškem županstvu je včeraj predsednik tržaške židovske skupnosti Mario Stock podpisal darilno pogodbo, s katero prepušča goriški občini objekt nekdanje goriške sinagoge. V pogovoru z županom De Si-monejem pa so proučili konkretne možnosti restavriranja zgodovinskega objekta, ki jih bo .mogoče uresničiti z obljubljenim prispevkom dežele. Na sedežu goriške pokrajinske u-prave je bil v sredo, 4. t.m., sestanek med predstavniki komunistične in socialistične stranke in pre-fekturnimi komisarji, ki zdaj vodijo posle na pokrajini. Za sestanek sta zaprosili vodstvi obeh strank, da bi preverili trenutni položaj na področju psihiatrije, vprašanju, ki je povzročilo toliko polemik in pripomoglo tudi k razpustu pokrajinskega sveta. Predstavniki KPI in PSI so zagovarjali stališče, da bi se morali prefekturni komisarji pri reševanju pomembnejših vprašanj s področja psihiatričnega varstva po svetovati tudi s političnimi silami in sindikalnimi organizacijami. Sestanka s« ni udeležil dr. Laveder. V®*®'' ■ Gre za pomembno odločitev, kj "bo po najkrajši poti približala osrčji obeh obmejnih mest. če upoštevamo, da se je v zadnjem letu obmejni promet sila zmanjšal, utegne odprtje takšnega prehoda ugodno vplivati na njegov porast, saj se ga bodo lahko posluževali predvsem nevozni-ki in priletni občani, ki se radi kretajo peš. Projekt obsega izgradnjo manjše zgradbe v kateri bo prostor za obmejno policijo in financo, ostrešje nad cesto, ki bo varovalo osebje mejnega prehoda pred vremenskimi neprilikami ter parkirišče. Podoben objekt bodo zgradili tudi na jugoslovanski strani. Oba prot jekta so uskladili na skupnem sestanku pristojne komisije. (Na sliki ograja ter mejnik ob državni meji, kjer bo novi prehod). Podatki o tržiškem pristanišču i Kljub pesimističnim napovedim uspeh zadovoljiv Po občutnem padcu prometa v tržiškem pristanišču Portorosega sredi prejšnjega leta, je bilo pričakovati, da končni obračun ne bo tako ugoden, kakor leta 1976. Zdaj so znani že tudi točni podatki, ki gladko izpodbijajo pesimistična predvidevanja, saj so uspehi poslovanja le za malenkost slabši od rekorda iz leta 1976, ko so v najsevernejši jadran ski luki pretovorili kar 1.188.769 ton najrazličnejšega blaga. V letu 1977 je količina tovora dosegla 1.162.618 ton. Velja posebej poudariti, da je bil tudi v lanskem letu po količini na prvem mestu premog (približno 450* tisoč ton), takoj za njim pa les (nekaj nad 250 tisoč ton). Na tretjem mestu so mineralna olja (približno 220 tisoč ton). Celuloze so pretovorili približno 76 tisoč ton, nekaj manj pa žitaric (nekaj nad 60 tisoč ton). V luki so raztovorili tudi manjše količine kaolina, odpadnega železa in železarskih izdelkov. Vkrcana količina tovora znaša le skromnih 49 tisoč ton, v glavnem pa gre za izdelke kovinskopredelovalne industrije, namenjene izvozu. V decembru je v tržiško pristani šče priplulo 53 ladij, od tega 40 i-talijanskih. Izkrcali so 83.178 ton blaga, vkrcali pa le 2200, v glavnem kovinskih izdelkov. ■1 jferišk.O.Sllnlšhico., kjer pa sp zdrav-" niki lahko samo ugotovili, da je deček umrl zaradi utopitve. Kako je prišlo do nesreče, ki je tako hudo prizadela družino Pusnarjevih, lahko samo ugibamo, saj je nesrečne mu dogodku prisostvoval samo pes. Najbolj verjetna se zdi domneva, da je deček s psom med igro prite kel na rob namakalnega kanala. Tu pa se mu je na cementni plošči zdrsnilo in padel je v približno poldrugi meter globoko ledeno mrzlo vodo 6-letni deček utonil v Fari Žalostna vest prihaja iz Fare, kjer je v namakalnem kanalu, v četrtek proti večeru, utonil 6-letni Luca Pus-nar. Otrokovo truplo je okrog 17.30 našel oče Enzo, ki se je ob pomoči dveh prijateljev lotil iskanja sina. ki se ni vrnil z običajnega kratkega sprehoda. Pravzaprav je na nesrečo z divjim laježem opozoril Lucov pes. Enzo Pusnar je ob pomoči pri DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu in krajevna sekcija VZPI \abita v ponedeljek, 9. januarja, ob 20,30, v dvorano PD »Jezero* na predavanje odv. Karla Primožiča o najnovejših zakonih o družinskem premoženju, zlasti o vprašanju ločenega ali, skupnega premoženja .zakoncev. Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi v petek, 13. t.m.. na zanimiv«. predavanje dr. Franceta Habet* o jamah in gorah Evrope. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič v Gorici Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 15. januarja, smučarski iz. let na Nevejško sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 10. januarja ali do oddaje razpoložljivih mest. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana, tel. 443-87, PODATKI O MEJNIH PREHODIH NA GORIŠKEM Zaradi praznikov v decembru spet živahnejše na meji ■Na goriškem območju 1.309.607 prebodov, ali itekaj nad 163.000 več kakor v novembru - Na prvem mestu tudi tokrat italijanski državljani Andrejevanje v Začetku decembra, sejem kmetijskih strojev, božični in novoletni prazniki, vse to je najbrž pripomoglo, da se je število mejnih prehodov na Goriškem, v zadnjem mesecu lani, nekoliko povečalo v primerjavi z mesecem prej, ko je na vseh mejnih prehodih šlo preko meje le 1.346.037 oseb, ali približno za 100 tisoč manj. kakor oktobra. Po podatkih, ki nam jih je včeraj posredovalo poveljstvo obmejne policije, je decembra lani prekoračilo mejo na Goriškem 1.509.687 oseb. Tudi tokrat je bilo največ prehodov s prepustnicami: 996.159, medtem ko se je potnega lista poslužilo le 513 tisoč 528 oseb. Po številu prehodov so še zmeraj na prvem mestu italijanski državljani. • Skupina GMG iz Gorice, ki se že dalj časa. redno udeležuje športnorekreacijskih pohodov, se bo jutri od. pravila v kraj Bagnaria Arsa blizu Vidma, kjer sta na sporedu tekmovalna pohoda na progi dolgi 30 oziroma 12 km. Odhod izpred stadiona na Rojcah ob 7. oziroma 8. uri. • Na Tržiškem županstvu bo danes prefekturni komisar, ki vodi posle namesto demokratično izvoljene uprave. poklonil spominske plakete vsem 31 članom zadnjega (razpuščenega) občinskega sveta. Slovesnost bo ob 12. uri. Smrt priletne ženske Niso redki primeri ostarelih obča nov, ki preminejo, ne da bi se kdo tega sploh zavedal. Nekaj takega se je zgodilo te dni v Ronkah. Včeraj so v hiši v Ul. Rossini, kjer je že dalj časa stanovala sama. odkrili truplo 79 letne Elise Rivolt vdove Pahor. Sosedje, ki so jo prej sici pogosto videvali, je zadnje dni ni: opazili in so zato včeraj obvest orožnike, ki so s pomočjo gasile« odprli vfata. V spalnici je na tle poleg postelje, ležalo v mlaki kr truplo ostarele ženske. Po opravlj nih zdravniških in sodnih formaln stih so truplo prepeljali v mrtva nico ronškega pokopališča. Kino Gorica VI RDI 17.00 — 22.00 viMogliamante*. Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. ( O KS O 17.00—22.00 «.Lorca assassina* R. Harris in C. Rampling. MODERNISS1MO 16.45 - 22.00 «Bella di giorno». C. Denevue. M. Piccoli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 iLa calda be-stia». A. Arno in L. Roniay. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom, CENTRALE 15.15—22.00 «[ji grande avventura*. R. Ugan, S. Damante. Barvni film. / rsic PRINCIPE 17.30—22.00 «Ride betic chi ride ultimo*. EXCELSIOK 16.30—22.00 «La tigre * ancora viva - Sandokan alla riscossa* Nova Gorica in okolica SOČA «Maratonec», ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Kam s truplom, Francoski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Trije neustrašni*. Ameriški film ob 19.30. Novost na knjižni polici Vladimir Majakovski v slovenščini (zbor pesmi velikega ruskega pesnika Majakovskega je izšel ob 60-ictnlci 'oktobrske revolucije. Zanj je poskrbel Tone Pavček, ki je za izdajo napisal tudi spremno besedo. V počastitev 60-letnice oktobrske revolucije je pri Državni založbi izšla knjiga z izborom poezije Vla-dimira Majakovskega v prevodu in izboru Toneta Pavčka. Knjiga sicer ni prava novost saj smo pred 20 leti že dobili prvi izbor Majakovskega v slovenščini. Zdaj pa je Majakovski predstavljen slovenskemu bralcu v tehtnejšem izboru in v novih prevodih Toneta Pavčka. Ta je knjigi napisal tudi krajšo spremno besedo, v kateri je predstavil pesnikovo življenje, njegovo poezijo ter njen pomen za tedanji in današnji čas. Kakršenkoli zapis o pesniku Ma-jakovskem je nasilje, kajti te svojevrstne, gigantske, protislovne, revolucionarno pesniške in novator-ske sile ni mogoče spraviti v običajen kalup literamo-zgodovinskih oznak. Tako se godi ne le z izjavo, da je Majakovski največji poet oktobrske revolucije in utemeljitelj socialističnega realizma v poeziji. Enako krivico delajo Majakovske-mu kritiki, ki priznavajo le njegovo zgodnje pesniško obdobje, ki poznajo le Majakovskega futurista, kasnejšo poezijo kot aktualistično pa zavračajo. Danes, petdeset let po pesnikovi smrti, je mogoče z razdalje sprejemati iz Majakovskega tisto, kar ostaja kot pesniški dokument časa in kar vznemirja in govori še sedanjim generacijam. Tega pa ni tako malo. Tako piše v svoji spremni besedi Tone Pavček. Podaja le kratke podatke o življenju Majakovskega (1603-1930) in ga označuje kot pesnika novatorja, tako v pogledu vsebine kot v pogledu forme. Dramatičnost, udarnost, lani-daren slog, lomljen verz. vsebinski poudarek, to so značilnosti te poezije, ki je imela mnogo nosne-movalcev v Sovjetski zvezi in tudi izven njenih meja. Sedanji slovenski izbor Majakovskega je razmeroma precej obširen in pomeni knjiga te revolucionarne lirike dostojno Doča-stitev 60-letnice oktobrske revolucije. Izbor je prej v skladu z izdajo v zbirki Lirika He da je v tej zbirki večji poudarek na revolucionarni poeziji. Zato so izboru dodane tudi nove pesmi, ki so bile na novo prevedene. Sicer pa bo slovenski bralec iz orvesa vira, iz tehtnih in zanosnih prevodov Toneta Pavčka, ki zaradi posebnosti sloga in udarne vsebine ni imel lahkega dela pri prevajanju, dodobra spoznal pesnika, ki je sicer v prvi vrsti dokument časa. njegove pesmi pa podoba revolucije. Vendar gre tudi za pesmi. ki so pomembne še tudi za današnji čas. čeprav je tetko reči. kaj naj še pomenijo slovenskemu bralcu te pesmi kot oa da so dokument časa. Majakovski je bil vendarle tako velik in tako edinstven pesnik, da njegova poezija še marsikaj pove tudi našemu človeku. In če z obeh vidikov presojamo to knjigo revolucionarne poezije Majakovskega, potem nam ta poezija tudi še nekaj pomeni. In ni samo zanimiva Majakovskega pesmi v slovenščini so torej pomembna pesniška zbirka. Sl. Ru. Mladi Florentinci kar dobro dojeli problematiko nas, zamejskih Slovencev Iz umetnostnih galerij v Štirje domači likovniki v galeriji «Rena vecia» Pred dnevi so, kot smo že poročali, prišli ponovno med nas mladi Florentinci, k'i so lani poleti v okviru Centra za prosti čas, proučevali razmere na Tržaškem In se seznanili tudi s problemi slovenske manjšine v Italiji. S svojim nastopom v Kulturnem domu so mladi gostje dokazali, da so stanje pri nas doumeli, kar je posebno dokazal prikaz fašistične dobe, pa tudi zmage nad njim in osvoboditev Trsta Pred tedni smo poročali o odprtju nove galerije v mestnem središču. Razstavišče si je nadelo ime «Galleria 10». Verjetno to pomeni, da je deseta izmeti najpomembnejših tržaških galerij. Skoraj hkrati se je pojavila pri Sv. Jakobu galerija *Tavolozza D'0-ro», \torej «Zlata paleta*. Stari pregovor pa. pravi,' da tv tretje gre rado*, tik pred prazniki s,a namreč dvd mlada ljubitelja umetnosti Debelli in Cosmini na vzpetini Ulice Donota, odprla galerijo, ki sta ji dala pristno tržaško ime *Rena veda* Tu se je prav te dni zaključila prva razstava, na kateri so pokazali svoja novejša dela Mariam Černe in Marjan Kravos, nadalje Bruno Alzetta in Claud’o Čemi goi. Sinoči pa so se s svčjimi novejšimi deli predstavili občinstvu Marino Cassetti, Edoardo Gan-drus in Franco Vecchiet. Mariano Černe, ki je sicer kipar, slovi tudi po risbah v oglju, ........................................ KULTURNO PISMO IZ ŠTAJERSKE METROPOLE Celovečerni balet «Stvarjenje sveta» prvič uprizorili na mariborskem odru Zelo dobra predstava - Balet si je ogledal sam avtor, sovjetski glasbenik, ki je v ta namen prišel iz Leningrada - Slabša predstavitev Drame V zadnjem mesecu leta so kulturne ustanove v štajerski metropoli kar tekmovale med seboj, katera bo prednjačila v številu prireditev pred slovesom estarega:> leta' Dogajalo se je celo, da je bilo isti večer po več prireditev hkrati, toliko, da se je moral včasih ubogi kulturni kronist poslužiti kar *zrebanja», katere prireditve naj IH se udeležil. Zlasti tesno je bilo na primer 23. decembra, saj je bilo' ob isti uri kar pet velikih prireditev, da o manjših niti ne govorimo. Naše kulturno pismo naj bo tokrat zgolj gledališko, druge prireditve bodo opisane v prihodnjem poročilu. Med najpomembnejšimi prireditvam je bila baletna premiera celovečernega baleta Stvarjenje sveta sovjetskega skladatelja Andreja Pavloviča Petrova v izvedbi baleta mariborske Opere. Andrej P. Petrov sodi med znane sodobne sovjetske komponiste oper, operet in baletov, med katerimi je najbolj znan balet Stvar ■ jen je sveta. Krstno uprizoritev je delo doživelo v Leningradu in razen v SZ ga izvajajo tudi že v drugih evropskih državah. Njegov sloves je prodrl tudi do vas in tako je mariborski balet kot prvi t> Jugoslaviji uprizoril to prikupno plesno delo. Da se ie prav mariborski balet lotil te nelahke naloge, je treba toliko bolj pozdraviti. Znano ie. da sodi mariborski balet pod vodstvom baletnega mojstra Ika Otrina no iz- biri del. med najnaprednejše baletne skupine v Jugoslaviji zato večkrdt preseneti občinstvo tudi s kako prvo izvedbo v Jugošla-viji. K nastanku baleta Stvarjenje sveta so libretista N. Kasatkina in V. Vasileva ter komponista Petrova spodbodle ljubke . in hudomušne risbe francoskega karikaturista Jeana Effela. Mnoga gledališča se pri uprizarjanju tega baleta opirajo na te skice, predvsem scenografi in kostumografi. V mariborski predstavitvi pa je prav ta vizuelna sestavina bila predstavljena v izvirni zamisli mojstrice scenografije in kostumografije Vlaste Hegedušičeve v eni osebi. S fantazijsko domišlje-nostjo in z umetniškim okusom je izoblikovala posamezne like in jih povezala ti slikovito celoto. Koreograf in režiser zanimivega’ večera te ‘Ifco Otrin, ki je vtkal v vsebinsko in glasbeno predlogo vso svojo veliko umetniško znanje. Predvsem se ie uveljavil kot inventiven režiser, ki je znal izluščiti iz dela mnoge duhovitosti in jim pridati humorne domislice tudi iz svoje bogate fantazije. V koreografskem smislu pa bi bilo le želeti več plesnih gibov in povezave med njimi, tako pri posameznikih kot v skupinskih plesih. Mnogo je bilo pantomime, kar sicer tovrstno delo tudi zahteva, toda to ne sme iti na škodo plesa. Seveda je tu v ospredju vprašanje plesne usposobljenosti ansambla, ki ie ko- •mihihhiiiim.MM............................. V vodstvu OMS zagotavljajo da so «črne koze» premagane MOGADIŠ — Preprost kuhar Ali Maio Malin bi mogel priti v Zgodovino. Toda ne zaradi tega, ker bi bil človeštvu dal kak izreden recept, pač pa zaradi neke neprimerne večje stvari. Če bodo optimistične napovedi strokovnjakov obveljale, je bil kuhar iz so-malskega pristanišča Merca poslednji Afričan in morda celo poslednji človek na svetu, ki je prebolel črne koze. Tako trdijo v vodstvu svetovne zdravstvene organizacije (OMS), kjer pravijo, da so njegov primer registrirali v lanskem oktobru, hkrati pa menijo, da je Somalija bila poslednje »leglo* črnih koz na zemeljski obli. Še več OMS je tu izvedla intenzivno in drago akcijo proti črnim kozami ki so se pojavile v & tiopiji in Keniji lani v začetku leta, a so jih medicinski strokovnjaki zadušili. Morda pa je ta optimizem pretiran in bi ne smeli še peti slavospevov. Zato pa si zadevo oglejmo bolj trezno. V začetku decembra lani je OMS sporočila, da je bolezen črnih koz v Aziji zatrta. Direktor programa za boj proti črnim kozam v Somaliji dr Abdulahi Deria pa meni, da je to zagotavljanje preveč drzno, kajti »kdo ima pogum reči, da so črne koze na zemlji premagane?*. Temu dodaja tudi prav tako previdno zagotovilo za samo Somalijo, ko pravi: »Za našo deželo bomo lahko rekli, da v njej ni več črnih koz, ko se bodo vremenske razmere spremenile in bomo v suhi dobi pregledali vso deželo*. Z nekoliko večjo dozo optimizma pa lahko rečemo, da bi zmaga nad Prejeli smo TEMPS NOUVEAUX Štev 34 za leto 1977. Iz vsebine: La pai*. sousi numero un: Non š la bombe a neutrons!; Tension en Afrique. črnimi kozami bila velika zmaga OMS, ki si je 1967 leta postavila nalogo, da bo v desetih letih kužno bolezen zatrla na vsej zemeljski obli. Naloge se je OMS lotila z vnemo in potrošila kakih 100 milijonov dolarjev, torej skoraj 90 milijard lir. Zadnji odpor v Aziji je bolezen dajala v Indiji in Pakistanu, kjer se je pojavljala v hujši obliki kot variola major. Bolezen je morila na veliko, tudi po 100 tisoč ljudi. V Afriki pa se je širila blažja variola minor. OMS meni, da sta Azija in Afrika — zemeljski področji brez črnih koz. Vendar je treba biti bolj previdni, kot so v vrhovih OMS. Zgodovina medicine govori, da morata od zadnjega primera bolezni miniti vsaj dve leti, preden lahko rečemo, da je neko področje epidemijo prebolelo. Funkcionarji O MS to sicer vedo, vendar so veliki optimisti. Morda tudi pod vpli- / vom dejstva, da se v svetu vsi bojujejo proti tej bolezni, ki stane svetovno gospodarstvo okoli 2 milijardi dolarjev na leto, to se pravi 1800 milijard lir. Kuhar Ali Maio Malin si je neprijetno izkušnjo »zaslužil* zaradi tega, ker je bil preveč uslužen. Ko je neki šofer rešilca iskal najbliž-njo bolnišnico v somalskem mestu Merca, se mu je ponudil za vodiča. Šoferja je sicer pripeljal do bolnišnice, med potjo pa se je nalezel bolezni, šofer je bil namreč edini uslužbenec svoje ustanove, ki ni bil cepljen proti kozam in je bolezen prenesel na uslužnega kuharja. Črne koze imajo pred raznimi drugimi kužnimi bolezni to posebnost, da se prenašajo le v neposrednem stiku človeka s človekom. To je tudi sreča, kajti sicer bi bilo z njimi veliko huje, če bi se klice črnih koz lahko prenašale z insekti, ali kako drugače, kot se dogaja z malarijo in z drugimi podobnimi boleznimi. Vrhu tega so črne Koze zelo nalezljive. Somalski zdravnik dr. Abdulah Deria je, kot smo že rekli, nekoliko previden glede optimizma v vodstvu OMS. Po njegovem je Somalija »idealno okolje za črne koze*. Sedemdeset odstotkov prebivalstva odpade na pastirje, ki od-' hajajo s svojimi čredami na pašo na robu puščave. Ker je vode malo, so črede in njihovi pastirji tako rekoč stalno na poti od vodnjaka do vodnjaka in se zato skupine pogosto srečujejo, med seboj mešajo. Možnost prenašanja bolezni je neverjetno velika. Epidemija črnih koz se je v Somalijo v zadnjih letih širila iz E-tiopije. V preteklem letu je zajela kar 9 pokrajin od 16. Že omenjeni kuhar je bil sicer poslednji primer, ki so ga zabeležili. Toda Somalija ni tako majhna da bi se ne mogel nekje kriti še kak drug primer, v sosednji Etiopiji pa imajo državljansko vojno, ki preprečuje medsebojne stike in tudi kontrolo nad boleznijo. Torej. .. reografu' na razpolago. Zato so bile nekatere množične scene nedodelane in plesno premalo izrazite; nadvse pa se je dvignil prizor hudičevega direndaja v peklenskem ritmu vseh. ki mu je vizuelno sekundirala celo scenografija iznajdljive odrske iluzije. Koristna je bila zamisel dveh gostov v težjih vidnih plesnih vlogah Hudiča in Hudičevke. Plesala sta ga prvak zagrebškega baleta Damir Novak, sicer z znanjem in prožnostjo, a s premalo rhudičeve* izraznosti in čudovita plesalka Irena Pasarič z bravuro in plesno lepoto, da. je nadkrilila vse ostale. Adama in Evo sta lepo in s še kar zadostno gracioznostjo plesala Ruža Teglaši in najboljši mariborski plesalec Edi Dežman, Če bi pri lepi Evi želeli več iskrive zapeljivosti, je bil Dežmanov Adam plesno izrazno čist lik, Vs&iakor pomeni njun nastop, zlasti v plesu prvega fizičnega dotika kot moškega in ženske, lep plesni dosežek Zapeljivo Kačo je s presenetljivo p lesno bravuro zaplesala mlada plesalka Ljiljana Keča. Lik dobrodušnega Boga pa je predstavil koreograf lko Otrin, ki je tokrat ponovno potrdil odlične igralske in plesno pantomimske sposobnosti. Orkester je dokaj težko kompozicijo izvedel zagnano in s potrebno ritmičnostjo. kar je zasluga dirigenta Marka Žigona, ki je naštudiral glasbeno stran in jo vodil do ustrezne učinkovitosti parta. ki zahteva polen v orkestru ne vselej navzočih redkih instrumentov, tudi zvočno barvo človeškega glasu. Baletno predstavo sta si na eni izmed repriz ogledala tudi komponist Andrej Pavlovič Petrov in njegova žena Nataša, ki je glasbena redaktorka leningrajske televizije. Prišla sta v Maribor na ogled vrve juaoslovan-’ ske izvedbe baleta Stvarjenje sveta. Z zanimanjem sta si ogledala predstavo in izrazila pohvalo ansamblu. da se je lotil tako težke naloge. Žal. mariborska Drama tokrat ni imela srečne roke pri izbiri repertoarja. Že z dosedanjega, bolj skopega dramaturško umetniškega povprečja ki ga včasih zadovoljuje vsaj dobra izvajalska raven, je tokrat zdrknila na podpovprečje tako po izbiri dela kot po njegovi izvedbi. Igralski ansambel se je tokrat lotil nehvaležne naloge, predstaviti komedijo Visoko pritličje hrvaškega dramatika Milana Grgiča. Če se spomin na njegovo dobro napisano odrsko delo uJaltg. Jalta*, izvedeno kot muzikal, in njegove ■ drame Mali trg z zanimivo izoblikovanimi karakternimi liki v hrvaških gledališčih, se čudim, da posegamo Slovenci po njegovih najslabših delih, kot so Jim- •iiiiiiiitiMMiiiiminiiiiiMHMMtimHitiiiHiiiiiiiiiiHiiMMiiiiMinitiiiiintniiniiiHiiltiiiMiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiin Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, da v vaši delovni skupini ne pride do razkola. Manjši nesporazum z drago osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) V teku jutra boste prejeli zelo ugodno ponudbo. Na čustvenem področju upoštevajte osnovni namen. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne spuščajte se v drzne ponudbe. Pazite, da v izbruhih jeze ne boste krivični. RAK (od 23.6. dri 22.7.) Izgledi za dober uspeh bodo v vas spodbudili nove energije. V nekem prijateljstvu bo prišlo č' sprememb. LEV (od 23.7. do 23.8.) Danes bo v poslovanju sreča na vaši strani, izkoristite jo. Ugodne čustvene o-koliščine. DEVICA (od 23.8. do 22.0.) Manjše razočaranje na finančnem področju. Brzdajte preveliko čustvenost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Važen sporazum vam bo odprl boljše prespektive. Ne zamenjujte želja z resničnostjo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Prestižno zadoščenje za intelektualce. Prisrčno razpoloženje vaše okolice. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ogibajte se tega, da bi komu vsiljevali svojo voljo. Nasprotovanje neke osebe bo zapletlo vaše čustveno vprašanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes v poslovanju niso priporočljive improvizacije. Sprejmite potrebne ukrepe glede spora z .ub-ljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Manjše spremembe v organizaciji vašega dela. Posvetite več časa osebam, ki so vam pri srcu. RIBI (od 20.2. do 30.3.) Prišlo bo do važne spremembe v nekem poslovnem sporu. Družinska vprašanja vam bodo v breme. my odhaja in Visoko pritličje. Nezadovoljiva raven banalno zastavljene komedije je posredovala nezadovoljivo izvedbo, ki je zdrknila iz tVisokega pritličja* v «podpritličje» v pravem pomenu besede podpovprečne umetniške izvedbe. K sreči je nekaj dni zatem popravila slab vtis monodrama Centrala prav tako hrvaškega pisca, priznanega gledališkega in filmskega delavca, komediografa, satirika in publicista Fadila Hadžiča. Predstava Centrala je bila na malem odru SNG v intimni režijski Izvedbi Branka Gombača in v scenografiji Nika Matula. Edino osebo, telefonista Janeza, je predstavil igralec Janez Klasinc. Takoj je treba poudariti, da se je Janez Hlastne uvrstil med riaše najboljše oredstavitelie monodram, katere zvrst: ■zavzema vse od Severjevega «Gledališča enega* dalje v Sloveniji vse večji razmah. Fadil Hadžič na duhovit in prikupen način slika telefonistov vsakdan, ki ga je Janez Klasinc podoživljal s prav tako duhovito in prikupno osebnostjo. Človeško topel H'c je zaigral s prisrčno preprostostjo in bil ves čas tiv: Ijenjsko prepričljiv. Odlika ki smo jo pri njem, sicer komičnemu igralcu, često pogrešali. Hadžičevo Centralo v izvedbi Jgneza Klasinca lahko štejemo v doslei najuspešnejšo predstavo mariborske Drame v letošnji sezoni. EMIL FRELIH ki prikazujejo v glavnem ženske akte, v katerih umetnik zna z bežnimi obrisi in delnim .tamputi-ranjem» prepričljivo pričarati plastičnost ženskega telesa. V celoti pa so tu izrisani in obarvani nekako trpki ženski akti, ki jih je prinesel na ogled Černigoi, ki v ženski goloti vidi predvsem predmet izkoriščanja njene družbeno podrejene zapostavljenosti. Seveda ne manjka tu niti Černigoieva slika s tematiko odpora proti cementni poplavi, ki smo ji priča že povsod, tudi v našem mestu. Marjan Kravos ima tu menda eno svojih največjih jelkanic, ki dokazuje njegovo znano mojsir-skost v tej zvrsti umetnosti. Njena novost je v tem, da v njej Kravos prvič vnaša fotokemično jedkanje z reprodukcijo starinske jedkanice tržaškega kanala, ki podčrtuje domačnost sobe s pisalno mizo, domačnost, ki se nadaljuje še v dveh listih z naslovom cDomače reči*. Bruno Alzetta pa ostaja zvest svoji geometrič-nosti, ki pa tu izgublja svojo strogost premic in se spreminja v črno rdeče odtise v skladnosti igre krivulj povsem abstraktnih kompozicij. Cr i veli i jeva romantika Še vedno delavni tržaški mojster likovnega romanticizma Gu-glielmo Stracca stopa p devetdeseto leto, Razumljivo je torej, da je ena zadnjih številk tednika <11 Meridiano di Trieste* obširno o-bravnavala njegovo ustvarjalnost, v kateri je oživljal tradicije nemških romantiko v preteklega stoletja. če bi pa kdo menil da se bo z njim prenehala ta zvrst slikarstva pri nas. se moli. Razstava, ki jo je v galeriji SanVElena pripravil Luciano Crivelli, zgovorno priča, da pokrajinska romantika še vedno navdušuje ljudi in slikarje, čeprav naš čas, kot kaže, ne sprejema malih, dobro naslikanih pokrajin, kajti danes mora biti v sliki vse drzno zasnovano na čim bolj velikih slikarskih površinah. In vendar to, kar marsikoga teši v sivi vsakdanjosti življenja, so prav take romantiko prekipevajoče a bolj majhne slike cvetočih pokrajin, kakršne ie dal na ogled Crivelli. Slikar, ki je po rodu iz Pazina, a že dolgo živi v Trstu, pač enako ljubi zeleno naravo kakor modro "ftldffi. Oboie pa nodaja z enako 'iriintdturistiC.no prefinjenostjo, kol nfetfod vzornik Stracca. vendar z razliko,” da ga privlači tudi bel sneg Tako srečamo tu v sliki veličastno Belo-peško jezero, obdano z vencem zasneženih gora. kot tudi skromno. jezerce v Perčidolu potovheno v goščo dreves. Sicer pa slikar ljubi čim bolj pestre barve ter se ne boji prikazati zahajajočega sonca na morju ali tudi noči na morju. V velikih platnih Crivelliiev filigranski način slikanja postaja morda prerealističen na račun hotene romantičnosti, ki pa polno zaživi posebno v malih intimnih izrezih cvetočih logov in jesenskih gmajn, M. B. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.0p, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’; 13.35 Iz operet in glasbenih komedij; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 M iin glasba; 18.10 Zgledna ženska, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, &.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Poje Meri Cetinič; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je; 10,15 Glasbeni portret; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti: 11.00 Poslušajmo jih skupaj: 11.32 Sprint glasba; 11.45 Moda center shop-ping; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah; 13.00 Z nami je...; 14.00 O ljudskih navadah in običajih; 14.10 Plošče; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Pesmi in plesi; 15.40 Popevke; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Folk ansambel Ca-sadei; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik: 18.00‘Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigraj mo; 19.33 Glasbeni vveekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Poje Ornclla Vanoni' 11.30 Zabavni program; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show down; 14.30 Paolo Fabbri: Kapetan Nemo; 15.05 Glasbena kombinacija; 16 05 Moseeri-no; 16.35 Sodnikove razsodbe: 17.15 Kronike o energiji; 18.00 Radijska igra; 18.30 Ansambel «1 Nomadi*; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Jazz; 20.10 Glasba in prihodnost; 21.00 Medea, opera; 23.10 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6:00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00. , 19.00, 22.00. 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski ted nik; 9.35 Mladina poje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači1 napevi; 13.30-.Zabavna, glasba; 13.30 Priporočajo vam...) 14.05 Iz dela e. .mladine- Sta-, venije; 14.25 S pesmijo in- besedo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Orkester Roland Shaw; 19.00 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-trocj!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Popularnih dvajset; 0.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Kalejdoskop zabavnih melodij; 2.03 Spev ljubezni in lepoti; 3.03 Glasbena skrinja; 4.03, 4.30 S popevkami v novi dan. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-Up PROGRAM O MEDICINI 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Ob petih z Romino Poiver 17.05 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 19.00 Almanah in Vremenska slika 19.15 DON CARLO, opera v 5. dejanjih vmes ob 21.10 DNEVNIK , Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 I Cavalieri del cielo, 6. ep. 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija 14.00 Odprla šola 17.00 Tintoretto 18.00 Sobota v dveh 18.35 Dnevnik 2 - ŠPORT 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Kralj Artu, risani filmi 19.15 MUPPET SHOW Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Ameriške sanje Jordacho vih, 8. nadaljevanje 21.35 FANGO SULLE STELLE film Film je režiral Elia Kazan Igrajo: Montgomery Clift. Lee Remick, Jo Van Fleet. Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Profesor Baltazar, risanka 8.15 K. Kovič: TUDI PIKIJA BOLI ZOB, nanizanka 8.30 M. Belina: PREDSTAVI SE REŽISER, nanizanka 8.55 In doni do neba pionirska hura 9.35 Rast in preobrazba mest 10.05 V Corillero Huay Huash 10.35 Novele Henrgja Jamesa, nanizanka 16.40 Akrobatsko smučanje, posnetek iz Kranjske gore 17.40 Obzornik 17.55 Volk samotar, film 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Mitchell: Jennie ali barvni film Rop 21.55 DNEVNIK 22.10 Pregled sporeda 22.30 POROČILA Koper 18.30 Akrobatsko smučanje, Kranjska gora 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Paul Gaugin, nadaljevanka 2»-25. Tenkiji- prihajajo, dok. 22.15 Dogodek na odmaknjeni plaži, , rito Igrajo-: -Robert Hoffman, Mara Marji, Riccardo Sal-vino in drugi. Film je režiral E. Gastaldi. Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Dnevnik jezne gospodinje. film 21.53 Zabavno glasbena oddaja 22.53 Sedem dni ŠVICA 17.35 Teta Cleo, TV film 18.05 Glasbeni spored za mladino 19.10 DNEVNIK 19.25 DON CARLOS, opera 24.00 športne vesti I....................................................um................................■■Hlinili.......uiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiumiiiiiiiiiiiiiiiiHHiHiiuii|iiiiiiiiiiniiiiiii^iiini* AKDREJ_ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909 - 1919) LXII. ANTON HAJDRIH (1842-1878), rojen in umrl v Ljubljani, je v rojstnem mestu obiskoval normal-ko, gimnazijo in semenišče, iz katerega je prav pred koncem izstopil, da bi študiral glasbo in postal operni pevec. Dve leti je bil na konservatoriju v Pragi, ker pa mu je pešal glas, je moral opustiti misel na gledališko ka riero. Leta 1874 je v Trstu ustanovil slovenski pevski kvartet, s katerim je nastopal in zaslovel daleč po tržaškem Krasu. Anton Hajdrih ima večje zasluge za narodno prebujenje in glasbeno kulturo tržaških Slovencev, kakor bi kazala njegova doba delovanja v Trstu. Zato je treba o tem pionirju, ki je prišel iz Lju- bljane na pomoč Trstu, spregovoriti nekaj več. Hajdrih je bil v letih 1875-1876 pevovodja pri Čitalnici v Trstu, prebijal pa se je predvsem s privatnim poučevanjem glasbe. S svojim pevskim kvartetom je vnesel lepoto slovenskega petja v 'tržaške lokale. Pripovedujejo, da je kvartet najraje pel v krčmi «A1 cavallino*. kjer so se zbirali slovenski rodoljubi, uradniki in veljaki. Kamor je šel Hajdrihov kvartet, tja so mu sledili slovenski gostje. Ko je zaoonelo ubrano slovensko petje, So zaploskali tudi prisotni Italijani, ki drugače Slovencem niso radi ploskali in so slovensko petje poznali in ocenjevali le kot petje služkinj in branjevk. Anton Hajdrih, ki je bil šolan pevec in zborovodja je visoko dvignil raven slovenskega petja v Trstu in posredno tudi samozavest Slovencev. Kot 'glasbeni delavec pa, žal, takrat še ni imel zagotovljene eksistence tudi materialno, zato je moral sprejeti službo učitelja v Rodiku pri Divači. Tudi tu je ustanovil pevski zbor. Delo v službenem kraju kakor tudi hkratno nadaljevanje dela v Trstu je načelo njegovo zdravje, ki je bilo vse prej kot trdno. Zbolel je za jetiko, vrniti se je moral v Ljubljano, kjer je umrl, star komaj 36 let. Anton Hajdrih je bil tudi kom ponist. V samozaložbi je izdal 1. zvezek Jadranskih glasov, zbirke moških in štiriglasnih pesmi; 2. zvezek je izšel po njegovi smrti. Ta komponist s tenkim posluhom za vsebinsko stran uglasbenih pesmi je bil hkrati zaveden Slovenec, ubral je prave strune, ki so takoj in dolgo odmevale Njegove pesmi so ljudje povzeli, jih radi prepevali in še do danes niso utihnile. Pevsko društvo na Proseku je nosilo njegovo ime. Hajdrih je še posebej vplival na mlajše slovensko učiteljstvo v Trstu in na Krasu. Ni zgolj naključje, da so takratne m poznejše slovenske učiteljske generacije na tem področju v toliki meri gojile prav oblike glasbenega udejstvovanja kakor so zbo rovsko petje in nastopanje izbranih manjših pevskih in - godalnih skupin. Tržaški učitelji so se odlikovali kot izredni glas ceniki; nekatere sem opisal posebej. ANTON HRIBAR (1839 1887), rojen v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku, umrl v Gorici, je bil na Goriškem, kakor Anton Hajdrih v Trstu in na Krasu, povezovalec Kranjske in Primorske. Hajdrihov poseg na Primorsko je bil časovno na koncu predkopr-ske in na začetku koprske generacije naših učiteljev. Anton Hri bar pa je nastopil desetletje prej. Anton Hribar je po kamniški osnovni šoli obiskoval v Ljubljani nižjo gimnazijo in učiteljišče. Bil je začasni učitelj pri Sv. Jakobu v Ljubljani in Kranju/ v Vipavi je postal stalen in je nastopil s svojim mogočnim mešanim pevskim zborom v Gorici pri .otvoritvi Čitalnice. Leta 1865 je prišel kot učitelj na deško vadnico v Gorici in postal pozneje njen vodja. V Gorici je poučeval petje na raznih zavodih, vodil pevski zbor Čitalnice, nekaj časa tudi pevski zbor goriških slovenskih srednješolcev; ustanovil je pevsko društvo «Slavec». Vidno je tudi skladateljsko de-‘ lo Antona Hribarja. Komponiral je cerkvene in svetne skladbe, poskusil se je celo z opereto (Prepir o ženitvi), za katero mu je kranjski deželni zbor dodelil nagrado. Na Goriškem so mno ge njegove pesmi ponarodele, n« primer: Slovenka. Slovan, Slavček, Pobratlmija, Kvišku sinovi in druge. Anton Hribar je bil brat glasbenika in skladatelja Angelik« Hribarja. Po svoji primorski misiji je bil goriški dvojček Antona Hajdriha. Dva Antona, primorska kulturna in glasbena pionirja, oba sta svoje piomrstvO plačala s skrajšanim življenjem. Anton Hribar je umrl, ko mu j* bilo 48 let. KAREL MAHKOTA je bil rojen v Ljubljani leta 1883 in tu maturiral na učiteljišču 1903. Kot učitelj je služboval y Velesoveifl pri Kranju, v Tržiču na Gorenjskem, na deški osnovni šoli Družbe Sv. Cirila in Metoda pri SV-Jakobu v Trstu, v letih 1919 1920 v Borovljah na Koroškem. PO1 zneje je bil upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, tajnik Jugoslovanske matice in Glasben* matice. V Tržiču in v Trstu J* vodil pevske zbore. Samo v Ljubljani je vodil okoli pol ducata zborov. Leta 1909 je v Trstu u-stanovil Glasbeno matico, zbof in glasbeno šolo. CIRIL PETROVEC. rojen 188«. je obiskoval učiteljišče v Ljubljani, kjer je maturiral leta 19«7 Pred prvo svetovno vojno je bil učitelj na deški osnovni šoli Družbe Sv. Cirila In Metoda p H Sv. Jakobu v Trstu. Med obem* vojnama je učiteljeva! v Slov*-niji. V Staležu šol in učiteljstv* 1934 ga najdemo, na primer, h* VI. deški osnovni šoli v Ljubljani. Ciril Petrovec je bil vider zlasti kot narodnoobrambni ‘ delavec-Pri Ciril - Metodovi družbi je sodeloval kot pisec in organizator! pisal je tudi v učiteljske strokovne liste. PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 7. januarja 1978 POHORSKI BATALJON IZBRANA FOTOGRAFIJA in o Utrta gaz tisočem V obroču tridesetkrat močnejšega sovražnika, ko je pred 35 leti razen enega bo rca padel prav ves bataljon SLOVENSKA BISTRICA, 5. jan. - Bil je lep, sončen dan, tistega osmega januarja pred petintridesetimi leti. Pohorje Je odsevalo v snežnih kristalih, v zemljankah, ki so si jih bili na zimo uredili borci Pohorskega bataljona, pa je odsevala domačnost. Nenadoma je zimsko tišino načel strel. Osamljeni pok se je razlil med smrekami pri Treh žebljih in hip za tem je grmelo z vseh strani. Dve uri in še več so pohorski gozdovi ječali in z njimi dolina, ki je prisluhnila *n se obdala s hudimi slutnjami. To je bilo tistega osmega januarja triinštiridesetega, ko je okoli dva tisoč mož sovražnikove vojske sklenilo ob-toč okoli bataljona, čigar ime je postalo legenda. Vohuni, izdajalci, nato pa še enote policije, orožništva, vojske in vermanšafta so uničevalno delo opravili do konca. Zanje je bil0 to povelje za akcijo št. 106, izvrševat pa so ga prišli z vseh strani. Pripeljali so policijske čete iz Krškega, Šlovenjgradca, So-Stanja, Ljubnega in Celja, orožništvo iz Celja in vsega celjskega ter mariborskega okrožja, vojsko iz Laškega, Slovenske Bistrice, Radelj in Šlovenjgradca, pa še celjski in mariborski veraianšaft. ovelje št. 106 naj bi prekinilo serijo sto petih napadov borcev Pohorskega bataljona, kolikor so jim Jih pripisali okupatorji. Borci niso mogli slutiti, da Jih je napadel tridesetkrat močnejši nasprotnik. Sprejeli so boj in ob regljanju stroj- ® Pohorski bataljon so sestavljali borci l. bata-Ijona Savinjskega odreda . ■ grupe odredov (Kranjčevega bataljona), ki so Pnsli poleti 1942 na Sta jerslto z Dolenjske in se preimenovali v 1. bataljon Pohorskega odreda ter borci Šaleške in Savinjske , e*'e •- štajerskega bata Jona. Olj formalni ustanovitvi j. bataljona Pohorskega ( odreda, kakor se .je uradno imenoval Pohorski bataljon, 11. septembra 1942 na Dobrav. ■Inh, so enote bataljona delovale samostojno. Prvi so prišli na Pohorje norci bivšega Kranjčeve, ga bataljona. Oktobra sta prišli Šaleška in'Savinjska1 četa, v začetku novembra Ps se ,1e bat-i ionu priključila še Ruška četa. V bataljonu so bile ustanovljene tri čete in ženski vod. se skušamo oddolžiti borcem Pisatelj France Filipič, ki je s 'knjigo Pohorski bataljon prispeva! levji delež k ohranitvi prave podobe, je zapisal: »Ljudska domišljija je nadela nekaterim dejanjem prav poseben sijaj in polagoma se • Prezidij ljudske skup. ščine Jugoslavije je Pohorski bataljon odlikoval z redom zaslug za narod I. stopnje, narodni heroji pa so postali: Milka Ke-rin-Pohorska Milka, Pavla Mede-Kalarina, Jože Me-nlh-Rajko, dr. Dušan Mravljak.Mrož, Franc Po-glajen-Kranjc, Alfonz Sarh-Iztok in Franc Vresk-Gu-stl. zabrisujejo meje med resnič nostjo in pravljičnostjo. To da, kljub vsem dodatkom do mišljije ostaja nedotaknjena neizmaličena vsa veličina po slednjega boja, ki so ga bili pohorski borci omahujoč v smrt z zavestjo, da gredo v smrt za staro pravdo svojega ljudstva, . za lepši svet.« Od Osankarice proti Trem žebljem popelje pot vsako le- to tisoče mladih in starejših. Prisluhnejo šepetu gozda, ki nemo priča, da se je tod izteklo življenje Sarha in njegovih sinov, komandanta Groge, komisarja Rajka, dr. Mroža, pogumnih bork Katarine, ® V noči od osmega na deveti oktober 1942 je Pohorski bataljon požgal koče na zahodnem Pohor. ju, da jih Nemci ne bi spremenili v svoje postojanke, od triindvajsetega na štiriindvajseti oktober so borci v Oplotnici napadli orožniško in ver-mansko postojanko, zažgali občinsko poslopje in izvedli miting. Isto noč so v Cezlaku uničili poslopja kamnoloma in zaplenili večjo količino razstreliva. Četrtega novembra so v Mislinji zažgali tovarno lepenke in zaplenili večje količine orožja in hrane. Ob vrnitvi na Pohorje se je bataljon spopadel z za. slertovalci na Mislinjskem sedlu, ta boj pa je uspeš, no vodit komandant II. grune odredov Franc Roz-man-Stane, ki je hll tedaj na Pohorju. Pod Stanetovim vodstvom .je odločilno posegla v boj tretjega deceinhra tudi patrulja, ki le omogočila nrohoj ob-kol lenemu bataljonu na Skrivnem hribu. Za stopnico višje Stezo na ljubljanskem letališču bodo podaljšali od 3000 na 3300 metrov in jo razširili — Mariboru nujna pomoč LJUBLJANA, 5. jan. — Širše posvetovanje 'o nujni modernizaciji brniškega letališča, ki je bilo zadnje dni prejšnjega meseca v Kranju, je dokončno pometlo z utvarami, da bi rekonstrukcijo na Brniku lahko še nekoliko zavlekli. Dvo-mov zdaj ne more biti več, možnosti sta le dve: ali ljubljansko letališče opustiti za vselej ali pa letos opraviti nujno modernizacijo. Seveda pa so na posvetovanju tudi podprli stališče, da po rekonstrukciji Brnik ne sme biti takšen, kot je bil leta 1962 ob svojem rojstvu, marveč naj bi se z modernizacijo povzpel za stopnjo višje, t.j. iz sedanje prve v višjo (II.) kategorijo. Tako bi se po kategorizaciji ljubljansko letališče uvrst.lo ob bok zagrebškemu. Zaradi inventure zaprto Milke, Sonje, Vejice in drugih, Osmega Ja.mar ja triinštiridesetega je Pohorje ječalo, in vendar spet kmalu zmagoslavno in svobodno zašu-melo. DANILO UTENKAR LJUBLJANA, 4. jan. — Vrata večine ljubljanskih trgovin »krasi« napis: »Zaradi Inventure zaprto« in na še tako vztrajno pritiskanje na kljuko se nočejo vdati. Da je inventura res nujno zlo, vedo povedati trgovci, kajti prednovoletno izropane police je potrebno ponovno založiti, poskrbeti za nove zaloge in pregledati preostalo blago. Toda bob ob steno so vsakoletni prigovori, da nikar vseh »štacun« zapreti naenkrat — kajti to »nujno zlo« čutijo potem na svoji koži najbolj kupci, in tako kot je v Ljubljani je te dni povsod v Sloveniji. . Foto: Janez Pukšič O dotrajanosti in poškodbah brniške steze je bilo že precej napisanega, omenimo naj še, da so jo v zadnjih letih večkrat pregledovali strokovnjaki inštituta za inženirske in zaščitne konstrukcije pri vojno-tehničnem inštitutu JLA v Beogradu. Med drugim so lani ugotovili, da je od 2250 betonskih plošč kar 715 (ali dobrih 31 odst.) počenih, 1620 pa površinsko poškodovanih. Takšna dotrajanost betonske steze skriva seveda nič koliko nevarnosti. Reakcijski letalski motorji lahko na poškodovani stezi vsrkajo majhne delce betona, ki utegnejo tako res-no poškodovati motor, da lahko pride tudi do katastrofe. Kot smo že poročali, je na Brniku vse pripravljeno, da bo rekonstrukcija letos opravljena v kratkih dveh mesecih, t. J. od 1. julija do 31. avgusta. Seveda se marsikdo vprašuje, zakaj so iz-zbrali za modernizacijo Brnika ravno tista meseca, ko je turistična sezona na višku in zato tudi največ potnikov, vemo pa, da sodobne ceste gradijo danes ne samo poleti, marveč tudi spomladi in jeseni. V odboru za rekonstrukcijo Brnika, ki se že precej časa ubada z najrazličnejšimi vprašanji, povezanimi z modernizacijo ljubljanskega letališča, so povedali, da so se odločili za Julij in avgust predvsem zaradi dolgoletnih meteoroloških opazovanj. Rezultati teh opazovanj namreč kažejo, da si v juliju in avgustu lahko na Brniku obetamo najmanj rie ljubih presenečenj, kot so slana, deževje, nizke temperature, toča, sodra in podobno. Sicer pa vemo, da so se za poletje odločili pred leti tildi v Zagrebu, ko so modernizirali letališče Plešo. Seveda bo pri modernizaciji Brnika veliko dela na dotrajani stezi, dolgi 3000 m, ki je bila zgrajena leta 1962 za letala težka 20 do 30 ton, danes pa na nje pristajajo in vzletavajo petkrat težji zračni velikani. Z namenom, da bi Brniku zagotovili višjo, t. j. II. kategorijo, bo treba podaljšati stezo v smeri Ljubljane za 300 m, torej od 3000 na 3300 m, ob tem pa na vsaki strani steze zgraditi še nove zaščitne pasove, široke po 7.5 m, tako da bo steza od sedanjih 45 metrov razširjena na 60 m. Precej krepko bo treba tudi poseči v bližnje gozdove, ki so se v dobrem desetletju močno razbohotili. Sicer pa bo terjala modernizacija še celo vrsto naprav in objektov, kot so nov kolektor, transformatorsko postajo, po. skrbeti bo treba za odtok voda, za gasilske naprave in stroje za odstranjevanje snega ipd. Naj samo omenimo, d3 je danes Brnik napajan le z enim električnim vodom, ki je nepopoln, ne zagotavlja varnosti in tudi ni usklajen s predpisi. Samo pomislimo, kakšna katastrofa bi lahko nastala, če bi ravno med pristajanjem letala na Brniku nenadoma nastal »mrk«. Zato je nujno, da dobi ljubljansko letališče tudi dvostransko neodvisno napajan električni sistem, z avtomatskim preklopom" na sekundarno rezervno omrežje. Na posvetovanju v Kranju so precej razpravljali tudi o preusmeritvi prometa v juliju in avgustu, ko bodo na Brniku praktično noč in dan brneli gradbeni in drugi stroji. Očitno je, da bosta ljubljanskemu letališču morala letos priskočiti na pomoč Zagreb in Maribor. Dokončna razdelitev prometa v juliju in avgustu med Zagrebom in Mariborom bo znana v kratkem, vendar so predstavniki zagrebškega letališča na pogovorih v Kranju povedali, da rekonstrukcija v Zagrebu še ni končana in bo to letališče povsem urejeno šele konec junija. IGOR PREŠERN Temelj za razvoj Nov obrat Emone Commerce za predelavo sadja v Ljutomeru - Korist za celotno gospodarstvo in manjše kmetije 5 v , n* II av-novi ;ta»' :lik» mi' An- .pri' pio- •stV< jert' iU t •oje« m« K<* )vei« irent )rui' i 193® P« neg* ; .TU ibeH* ;u t Lj« jcal* u * zb<« 18»* jbijr ie b Š0>' a P*1 bciH* Slov* Ijstv' r. P 1» c # lave« I« t t.ato« stP> hip. pušk in detonacijah min se je razlila pesem. Smeh le odgovarjal pozivom na preda-K>. spet se je razplamtel boj. Potem so se partizanske pu-ske oglašale vse bolj pored ko ln napadalci so se morali spoprijeti še z zadnjimi poskusi neizmernega . junaštva, w je rodilo legendo o bataljo-Jto. ki je do zadnjega dekle-^ in moža padel pri Treh *ebljih. Le ranjenega pgrtiza-na Sjiloa so Nemci ujeli živega in ga čez pol leta ustrelili v poslednjem boju je pad- 0 devetinšestdeset borcev, Pohorje pa je Za krajši čas ostalo brez partizanov Za Ju aki je ostala široka gaz, po kateri sp kmalu pričeli hodi _ tisoči, ostala pa so tudi "eJanja, ki jih pohorski ljud to ne bodo nikoli pozabili. Po petintridesetih letih Je 1 poir|in še vedno svež in bo-ec- Na najrazličnejše načine LJUTOMER, 4. jan. — Z današnjo slovesno položitvijo temeljnega kamna za novi obrat za predelavo sadja in zelenjave v Ljutomeru, ki ga bo tu zgradila delovna organizacija Emona eprieanJ> da J* bo!ie, če , ~o slabo strelja v stred-1 družini kot da dobro pd-* v gostilni, so pred krat-111 ustanovili tudi strelsko Pa Pevski zbor- raz- msijajo Q šahovsld sekcijl se ni konec načrtov. „0V, ..ftosebm sobi krajevne stilne — čeprav nismo ne treljali, ne pili _ smo ime. na čast, našemu obisku P^vi množični sestanek. pTO. tomov z udeležbo ni bilo risli so vsi _ od predsed-Stt!t lcraievne organizacije mi Boža Grafenauerja, madega sekretarja osnovne , organizacije ZKS Branka Re-tnf o ’ pa predsednika in Tmka krajevne skupnosti, P edsednika krajevne organi- zacije zveze rezervnih vojaških starešin - do predsednika športnega društva in Marine Preložnik, ki v kraju vodi zelo prizadevno osnovno organizacijo ZSMS. V takem sestavu se dobijo večkrat in čeprav vsi zaposleni drugje, so očitno pobudniki domala vsega, kar se dogaja v kra jevnl skupnosti. »Na ta način — največ pa s samoprispevkom, ki Je znašal na družino tudi po 5000 dinarjev in več, smo letos zgradili kanalizacijo v novem naselju Grobelno, asfaltirali cesto, zgradili štiri avtobus na postajališča, dogradili mr-liško vežico in podobno, Samo za kanalizacijo so občani opravili ■ več kot 3500 prosto- voljnih delovnih ur in tudi naša mladina je zavihala rokave,« je našteval predsednik Grafenauer. Dober glas se daleč sliši in tako tudi dejavnost krajevne organizacije mladih v Šentvidu ni ostala neopažena. Za prizadevnost so letos t^obli priznanje Osvobodilne fronte in to jim je dalo še novega poleta. Zadnji čas — In tudi na našem sestanku — pa govorijo v Šentvidu o svojih de lovnih uspehih z nekoliko grenkobe Kadar pade v vodo, kar je najbolj potrebno, potem seveda ni moč skriti razočarani. Taiko so v Šen Uvidu letos zaman upali, da bodo le začeli graditi prepotrebni gasilsko-kultumi dom Ostalo Je samo pri dodeli nem milijonu 600 tisoč di narjev popotresnih sredstev, kar te za tak obtokt seveda zdaleč premalo. Služil bi za kulturno, telnsnnkultumo ak tivnost, za množ'čne sestan ke ln podobno, pa samoupravne tnteresne skupnosti tega menda ne uvidi'o prav »Razumemo, da vsega, kar si želimo, ne moremo imeti Vsaj najnujneje pa bi morali zagotoviti s skupmrai močmi. Medtem ko na ob močjih, kakršno je naše, ljudje nimajo niti najpotrebnejšega. drugod vgrajujejo marmor. To ni. združljivo z načelj skladnejšega razvoja,« je slišati v Šentvidu. Problemov je v krajevni skupnosti, kit obsega enaist zaselkov, seveda veliko So ceste, za katerih popravilo ni denarla — pa vendar so prav v letošn'erri letu uspeli poti urediti tako, da je z motornim vozilom dostopna vsaka vas (razen Rakovca, ki je cesto izgubil zaradi nove ga akumulaet'skega jezera) — so preštoki vodovodi, neurejeno zdravstvo, prepočasi razviia’oče se kmetijstvo itd In končno so tu še posled; ce potresa, ki je v temeljih zamatal ne le mnoge stano vanjske hiše in eosoodars-ka ooslopja, jemveč tudi pri hodnost. ljudi ki so si z ob novo domov tu in tam na.lo žili večie br“’l'>°, kot. aa lahko nosijo. IVICA BURNIK Novoletna čestitka po novi žici Odprta telefonska zveza med Pomurjem in madžarsko Železno županijo MI/RSKA SOBOTA, 5. jan. — Danes točno opoldne je stekel po novi telefonski liniji med Mursko Soboto in središčem madžarske železne županije Szombatheljr prvi telefonski pogovor, kar na obeh straneh upravičeno označujejo^ za nadvse pomembno pridobitev in za nov dokaz pripravljenosti za še tesnejše medsebojno sodelovanje. Direktor soboškega ptt podjetja Julij Sobotin, ki je imel z upravnikom ptt podjetja Železne županije Kairčanom Pemtekom v Szom-bathelyju prvi pogovor, v katerem sta izmenjala novoletne čestitke, je dejal: »Z današnjim dnem odprt maloobmejni telefonski pro met med Pomurjem in Mad žarsko Železno županijo sodi v širši koncept vse tesnejšega sodelovanja obeh sosednjih pokrajin na poli tičnem, gospodarskem, ku! turnem ln drugih področjih. •Nova telefonska zveza med obmejnima območjema vsekakor odpira novo poglavje v medsebojnem sode'ovanju, saj bo še bolj zbližala ljudi z obeh strani meje, te pridobitve pa bodo gotovo na.ibo'j veseli pripadniki na rodnosti pri nas in na Mad žarskem,« Z uvedbo maloobmejnega telefonskega prometa med Pomurjem in madžarsko železno županijo je tedaj uresničen nredlog skupščine občine Murska Sobota, ki je maia leta 1976 podprla pobudo za vzpostavitev ustrezne telefonske in telegrafske zveze med Mursko Soboto in županijskim središčem Szombathe!y. ,Ftt v Murski Soboti je zato prek združenih ptt organizacij Sloveni je in skupnosti jugoslovan skih pošt predložna to pobudo ptt, službi Jugoslavfe in LR Madžarske. Na skupni konferenci predstavnikov ptt obeh dežel so soglašali s predtogom in tako utrli pot uresničitvi te pobude. Neposredna telefonska po vezava med obema obmejni ma območjema Slovenije in Madžarske ima vsekakor veliko prednosti, saj so doslej tekle vse telefonske zveze prek Beograda ta Budimpe Ste. Velja poudariti, da je v ma'oobmejni telefonski pro met med Pomurjem in želez no županijo vključenih na naši strani kar 31 telefonskih central na poštah v vseh štirih pomurskih občinah na madžarski strani pa 23 telefonskih central na območju Ze'ezne županije. BORO BOROVIC Kašče bodo še bolj polne Letos naj bi v naši državi pridelali še več hrane in industrijskih rastlin, kar je tudi ena najpomembnejših nalog srednjeročnega razvoja kmetijstva BEOGRAD, 3. jan. (Tanjug) — Letos moramo v naši državi pridelati več hrane kot lani. To je seveda pomembna in težka naloga, saj smo že lani v večini kmetijskih dejavnosti in v živilski industriji dosegli največjo proizvodnjo. Lani smo na prftner doseg, li največja pridelek pšenice, koruze in industrijskih rastlin, pa tudi proizvodnja sladkorja, olja ta nekaterih drugih živilskih izdelkov je bila naj večja doslej. Veliko smo pridelali zelenjave, sati ja in grozdja. Kot ocenjujejo, Je bilo lansko leto zelo boga- © Po »zelenem načrtu« razvoja kmetijske indu. strlje, naj bi sc proizvodnja v kmetijstvu letos po večala za okoli 4 odstotke, v živilski industriji pa za 8 odstotkov. Večja pro-Izvodn'a ali stabilizacija sedanle proizvodnje je predvidena v vseli pano. gah. to, saj se je kmetijska pro-izvodnja povečala za okoli 3 odstotke. Kmetijstvo je bilo eden najpomembnejših štabi tizacijskih faktorjev v skupnem gospodarskem razvoju države. Vso pšenico bomo pridelali doma Tudi letos naj bi pridelali okoli 6 milijonov ton pšenice, saj takšna proizvodnja omogoča popolno zadovoljevanje domačih potreb, nekaj pa ostane tudi za rezerve. Zadnjo jesen so s pšenico zasejali več površin kot predlani, kar pomeni, da je prvi pogoj za povečanje pridelka izpolnjen. Pri pridelovanju koru-ze naj bi\Jetos izpolnili dol-goletno željo, da bi pridelali 10 milijonov ton koruze v zrnju. Lani smo je pridelali le okoli 200 tisoč ton manj. Novi hibridi, izboljšana teh-nika in tehnologija ta boljša organizacija vlivajo upanje, da se bodo dolgoletna pričakovanja kmetovalcev morda le izpolnila ob letošnjem pri. delku koruze. Industrijske rastline na večjih površinah Kmetovalci so čedalje bolj prepričani, da bodo letos ob normalnih vremenskih razmerah lahko še povečali pridelek industrijskih rastlin. Gre predvsem za večji pri-delek sladkorne pese, sončnic in soje, kar je hkrati. ena najpomembnejših nalog sred njeročnega razvoja kmetij-stva. Lani smo sklenili druž bene dogovore o tem, da bo mo povečali pridelek teh surovin, tako da bi uvoz sladkorja popolnoma ustavili le-tos, uvoz olja pa do konca tega desetletja. Programi, ki jih prav te dni sprejemajo v temeljnih organizacijah združenega dela v kmetijstvu in živilski industriji, predvidevajo, da bomo industrijske rastline posejal^, na večjih površinah in povečali . hektarski pride-lek. Povsem gotovo Je, da bomo na večjih površinah posejali nove domače hibride, ki so med najdonosnejšimi na svetu in na splošno uporabljali boljšo kmetijsko tehniko. Za to so izpolnjeni vsi materialni pogoji. Letos bodo mnoge tovarne sladkorja m oljarne povečale in moderni, zirale svoje zmogljivosti, obratovati pa bodo začele tudi nove tovarne. Podobna giba nja so predvidena v gojenju ter predelavi zelenjave ta sadja. Napredek vseh kmetovalcev V pridelovanju rastlin je posebej pomembno izenačevanje pridelka, kar pomeni, da moramo zagotoviti napredek tistih kmetovalcev, ki zaostajajo. Mnoge kmetijske organizacije in ngpredni kmetovalci so v zadnjih letih dosegli hektarske pridelke, ki so blizu dosežkom v razvitih državah z modernim kmetijstvom. Vendar pa v času, ko se kombinati ta najboljši kmetovalci lahko pri merjajo z najuspešnejšimi pridelovalci, v svetu ali pa jih celo prekašajo, nekateri še znatno zaostajajo. To Je pravzaprav tudi eden izmed vzrokov, da naša... država v primerjavi z drugimi na pod-ročju gospodarstva premalo izkorišča dane prednosti. Pričakujejo, da bodo letos razlike manjše. Dobršen delež naj bi k temu prispevali tudi zakon o združevanju kmetovalcev in o zemljiščih, ki jih bodo posamezne republike in pokrajine sprejele v kratkem Milijon ton mesa živinorejo, predvsem pa posamezne veje, bi morali letos potegniti iz stagnacije. Kot je predvideno, bo proizvodnja mesa znatno presegla mili-Jon ton. Pri tem računajo na povečan delež svinjskega mesa. Značilno je, da bomo povečali živinorejsko proizvodnjo tudi v hribovitih predelih oziroma razširili rezerve v prireji. Predvidena sta tudi večja proizvodnja v ribogojnicah in večji ulov rib, saj za to obstajajo znatne možno, sti. Zelo pomembno je, da mora biti proizvodnja mesa letos bolj kot kdajkoli' doslej usmerjena na vrsto ln kakovost, ki bosta ustrezali potrebam domačega in tujega trga. To prav tako velja tudi za ostale živinorejske proizvode. Napredek v' živinoreji bo prav tako omogočila gradnja novih mlekarn, tovarn pripravljenih jedi in drugih objektov za predelavo. Prizadevanja za razvoj kmetijske industrije Vendar je to le del prizadevanj za razvoj kmetijske industrije. Stabilno proizvodnjo hrane in bolj enakomer-no preskrbo domačega trga, kot tudi večjo proizvodnjo za izvoz, bomo dosegli le ob učinkovitejšem povezovanju vseh faz, od proizvodnje do porabe. Tudi uresničevanje zastavljenih ciljev je pogojeno s sprejemanjem tekočih ukrepov ekonomske politike, predvsem na področju cen, posojil, rezenr ta zunanje trgovine. Vefttao teh ukrepof pravkar pripravljajo in lal» ko pričakujemo, da jih bo;t sprejeli v najkrajšem čas'4 Pomembno vlogo ima tuf akcijski program SZDL o ra» voju kmetijske industrije in vasi, ki so ga pred kratkim sprejeli na seji zvezne konference SZDLJ. V celoti lahko ugotovimo, da družbenoeko. nomski pogoji za uresničevanje razvojne politike kmetij, ske industrije omogočajo nadaljnje povečanje proizvod, nje hrane ter razvoj socialističnih samoupravnih družbe, noekonomskih odnosov na tem področju in tudi na vasi. LJUBLJANSKI VODOVOD Mesto brez vode? V Klečah so spustili sesalne koše črpalk že na globino 30 metrov — Zaskrbljujoči podatki geoloških meritev LJUBLJANA, 4. jan. — Ljubljanski mestni vodovod je moral te dni spustiti sesalne koše svojih črpalk v Klečah na globino 30 metrov. Tako nizka ni bila ljubljanska podtalnica še ni-koli, saj so prejšnjo največjo globino dosegli konec marca 1976 In sicer 29,52 metra. Vodovodarji sicer trdijo, da se nam ni treba bati, da bi že Jutri zaman odpirali vodovodne pipe, vendar pa vsi podatki kažejo, da ljubljanski vodovod iz podtalnice na južnem bregu Save ne more dohiti še več vode, kot Je že črpa — to je okrog 1250 litrov na sekundo. Večjo težo imajo podatki iz Zaloga, kjer mestni vodovod meri, koliko vode prihaja pod zemljo mimo vodovodnih črpališč. Včasih je čez zaloški prag priteklo 300 litrov vode na sekundo, zdaj je v sušnih obdobjih priteče komaj 20 litrov To pa pomeni, da vodovod izčrpa že vso vodo, kar je iz Save uhaja v ljubljanski prod. Ce bi spustili črpalke še globje v prod, ki ga je pod Ljubljano okrog 90 metrov, bi dosegli vodo, ki se ne obnavlja, te pa bi kaj hitro zmanjkalo. Ljubljanski vodovod mora zato Iskati nove vire pitne vode Prvi je Brest, kjer bo-do črpali podtalnico, ki jo napaja Iška, drugi pa Jarški brod, kjer bodo zajeli še podtalnico na severnem bregu Save. S tem bodo narav ne zmogljivosti Save izčrpane. Mestni vodorod zato Se dolgo raziskuje tudi možnosti za bogatitev podtalnice. Bogatili bi jo z vodo, ki bi Jo za-jemali lz Save ln Jo spuščali v zemljo, da bi se v narav-nem prodnem filtru prečistila, nato pa bi jo spet ujeli Je pa to tvegana zamisel, saj ne more nihče predvidevati, kam jo bo ta voda pod zem- ljo ubrala ta koliko jo bodo lahko ujeli. Znižanje podtalnice pa ni samo posledica večjega črpanja, pač pa je nanj vplivala tudi regulacija Save, katere strugo so poglobili do manj prepustnih plasti. Vodna skupnost Ljubljanica-Sava zato načrtuje, da bo prihodnje leto zgradili na Savi nekaj pregrad in s tem zavrli njen tok, da bi bolj ponikala v podtalnico. Tretja možnost za oskrbo Ljubljane z vodo bi bili vodnjaki na Sorškem polju. Na Mestnem vodovodu so mnenja, da bi kljub raznim rešitvam, ki bodo lahko Ljubljani zagotovile vodo še za precej časa, morali razmi-Sijati tudi o zavarovanju Sorškega polja. Z gradnjo bi tako jezero podtalnice, kot je Sorško polje, kaj hitro pokvarili, težko pa bo to vodo spet rešiti, ,ko nam bo potrebna. UJJZE JAVORNIK PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA 7. januarja 1978 Odisejeva plovba? Ameriški komentatorji ocenjujejo zapleteno Carterjevo turnejo po Bližnjem vzhodu — Zaskrbljenost in očitki OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA NEVV VOKK, 4. jan. — Jimniv Carter je nekatere ameriške komentatorje v bližnjevziiudnem delu svoje turne,je še najbolj spominjal na Odiseja, ki pluje med čermi Beginovih sanj o velikem Izraelu, ameriškega proizraelskega lobbvja. saudske kontrole nad nafto in načel za mir v tem delu sveta, ki jih je podpisal skupaj s Sovjeti. Medtem ko si ,je predsednik Carter v Varšavi prizadeval odbiti ost Sadatove kritike, da je Egipčanom »otežil delo«, ker se je izrekel proti posebni palestinski državi, je State Department v tVashingtonu brž poskušal ublažiti vtis, da se je v egip-tovsko-izraelskem dialogu postavil na stran Tel Aviva. Najnovejši ameriški načrt za nadaljevanje tega dialoga, kot se je v tVashingtonu neura 1-no zvedelo v torek, se glasi: Egipt se bo odpovedal zahtevam po samostojni palestin. ski državi, Izrael pa bo privolil, da bo v »dogovorjenem roku« umaknil vojaška čete z območja zahodno od Jordana. Ameriška zaskrbljenost za potek tega dialoga pa medtem še narašča. Predsednik Carter je v Teheranu od jordanskega kralja Huesma in v Riadu od kralja Halida slišal isto oceno: predlog Tel Aviva o palestinski »samoupravni« pod izraelskimi vojaškimi četami ni nikakršna podlaga za pogovore. Skrbi so se še bolj povečale, ko so napovedali, da se po toliko in toliko dneh prisrčnosti med Kairom in Jeruzalemom začenjajo prerekanja: Begin očita Sadatu, da kliče na pomoč Američane, da bi pritisnili na Izrael, Sadat pa odgovarja, da je »izčrpal svoj sklad koncesij« in da je Izra el slej ko prej dolžan ponuditi ’ sprejemljive pogoje. O naravi izraelskih predlogov si tudi v Ameriki ne delajo nikakršnih iluzij. »Tudi če nisi Arabec,. vidiš v Beginovem predlogu o palestinski »samoupravi«, da gre za veliko »uprave« in zelo malo »samouprave«, piše v uvodniku »New York Times«, o katerem ne bi mogli reči, da ne podpira izraelske strani. Carter se Je odpravil v svet s trditvijo da ni za samostojno. palestinsko državo, vendar vidi v izraelskih predlogih nekatere elemente popuščanja, saj se je mogoče pogajati tudi • tem, na koliko točkah oo Jordanu lah ko ostanejo izraelske sile, in o tem, kako dolgo naj ta navzočnost na zahodnem bregu traja. Vprašanje pa je, ali se Izrael sploh namerava umakniti. Ameriški komentatorji in opisovalci Carterjeve poti govorijo zdaj o izraelskem izenačevanju pojma varnosti z ohranitvijo teh ozemelj. Komentator Anthony Lewis piše na podlagi mnenja nekaterih izraelskih vojaških strokovnjakov naslednje: »Izrael je v mejah do leta 1967 trošil za vojsko 12 odstotkov družbenega proizvoda, zdaj pa tej državi — znotraj »varnejših meja«, kot pravijo — ne zadošča za ta namen niti 35 odstotkov družbenega proizvoda!« Večina ameriških razčleujevalcev Be-ginove politične in verske fi lozofije se te dni strinja v naslednjem: Begin bo brez posebne težave izpustil iz rok Sinaj in Golansko planoto, ne bo pa se odrekel ozemlju zahodno od Jordana, ki je v biblijski politični geografiji območje Judeje in Samarije. Zdaj ko še čakajo na izid predsednikovih srečanj v Teheranu, Riadu in Asuanu, je ameriški proizraelski lobby — ki je utihnil, ker ga je zbegala zapletenost najrazličnejših poti iz sedanjega položaja — dobil nov domač povod za veliko vznemirjenost. Končno se je namreč zvedelo, čigav denar rešuje pred bankrotom Burta Lan-cea, bivšega ministra za proračun in slej ko prej enega najboljših osebnih in političnih prijateljev ameriškega predsednika. Delnice Lanceove banke v Georgii baje kupujejo saudski »naftni dolarji«, in to po ceni — da bi bilo — vse skupaj še bolj skrivnostno — ki je dvakrat višja od cene teh delnic na finančnih trgih. Glasila proizraelskega lobbyja trdijo, da saudski dolarji kupujejo novinarje m časopise po vsem svetu ri mobilizirajo javno mnenje proti Izraelu •— baje gre za okroglih 400 milijonov dolarjev. Kamorkoli pogledaš, trdi izraelski lobby v Ameriki, vidiš da je moč nafte močnejša od političnih simpatij. »National Review«, skrajni desničarski list, zaveznik proizraelskega lobbyja v želji, da bi Sovjetsko zvezo popolnoma spodrinil z bližnje-vzhodnega' prizorišča, odkrito trdi: »Ce bo morala Amerika izbirati med Izraelom in nafto, se bo seveda odločila za nafto.« Zato so vsi ameriški žaro- ; meti obrnjeni k Riadu. Iz Carterjevega spremstva je prišla novica, da se bo Saudska Arabija morda z Američani zedinila v stališču, da naj bo palestinska »enota« povezana z Jordanijo, namesto da bi bila samostojna država. Slišati je tudi nove glasove, po katerih bi bil v tej kombinaciji Jaser srafat sprejemljiv, če bi se otresel radikalnih zaveznikov iz PLO in se obrni! k palestinskim osebnostim z zahodnega brega Jordana. O tem, kaj je Carter za povračilo obljubil Saudski Arabiji, ni mogoče ničesar zvedeti, vendar se zdi, da gre za nekaj, kar je State Department po ovinkih dal na znanje v torek: pritisk na Izrael, da bo podpisal, kdaj natančno se name rava umakniti z zahodnega brega Jordana. Drugače rečeno: vsaka mirovna kombinacija na Bližnjem vzhodu stoji ali pade z vprašanjem izraelske okupacije arabskih ozemelj. DRAGISA BOSKOVIC PRERESNO ZA KOMENTAR Po poli Silvester v Teheranu Prvi poudarki SZ ce je šoferju verjeti, a nemara si je vse skupaj izmislil, potlej sta se predsednik Carter in šahanšah Reza Pahlavi med vožnjo z letališča Merabad do gostove rezidence takole pogovarjala: — Hvala lepa za sprejem, veličanstvo! In Se prisrčnejša hvala, ker je Iran v Caracasu pomagal zamrzniti cene nafte. — Malenkost, gospod predsednik! Se mi boste že kako oddolžili. . Prodali nam boste denimo kakih deset, dvanajst jedrskih elektrarn. — Zmeniva se za Sest dq osem. Franko Perzijski zaliv. Naš Westinghouse zadnje čase noče več jamčiti za dostavo do gradbišča — Prav! Boste kaj popili, gospod predsednik? Poglejte, kalco lep barček mi je za limuzino podaril somatski predsednik, ker sem mu obljubil vojaško pomoč! No, s čim vam smem postreči? — Malo herbate, prosim! — Herbate? — Oprostite, veličanstvo, tale desetdnevna turneja je kot kak rallij. Mislil sem, da sem še v Varšavi. Njihova herbala je naš tea Kalco pa pravite pri vas? — Cai, gospod predsednik! Tako kot v Indiji — t; New Delhiju vsaj s tem ne boste imeli težav. Izvolite! — Hvala, veličanstvo! Oho. vidim, da se demonstranti že zbirajo! Kar precej več jih je kot tistih iranskih študentov, ki so ob vašem zadnjem obisku pri nas metali solzilne bombe, da ste si na trati Bele hiše morali brisati solze. — Kakšni demonstranti „ neki, gospod predsednik! To je moje navdušeno ljudstvo, ki je prišlo pozdravit očeta bele revolucije, kot pravimo pri nas. — Tak revolucijo imate? Tega mi pa CIA ni povedala — šef in podšel sta še nova. No, zdaj vsaj razumem, zakaj vaša vlada kupuje pri nas toliko orožja. — Gospoa predsednik, motite se! Pri nas sploh ni notranjega sovražnika. Kar ste slisali, so le spletke levičarskih emigrantskih krogov. Pa pustiva to! Slišim, da se boste ustavili tudi v Asuanu? — Saj pravim, niti državniški obiski niso več to, kar so, bili nekoč, veličanstvo! Nikoli ne ves, kdo H bo nenapovedan prišel v goste, kot tisti F.egin, denimo. — Ta je res zvit, gospod predsednik! A kaj bi vas gnjavil z Bližnjim vzhodom, o tem se bosta s kratjem- Huseinom tako ali tako na dolgo pomenila. Vas Se čaka. — No, ali zdaj vidite, veličanstvo? Se za Silvestra moram misliti na nafto in Palestince Saj res, naj vam kar zdaj voščim srečno novo leto. — Srečno novo leto vam. gospod predsednik, in Ameriki! Mi praznujemo »nau ruz«, iransko novo leto. Sele 21. marca. Saj veste, da imamo drugačen koledar. — Naj OPEČ pocitra koledarje! Ce pomislim. da je eden najuglednejših tednikov moje lastne dežele razglasil za državnika leta — Sadata ... — Gospod predsednik, ne sekirajte se! Kako Se pravi vas pregovor? Človek obrača, IBM obrne.. A ko že omenjate Sadata: za novoletno darilo bi mu pri nas lahko kupili odlično perzijsko letečo preprogo, da bo laže švigal (iz Kaira v Jeruzalem in Tel Aviv... Boste zdaj popili še kaj krepkejšega? — Z veseljem, šahanšah! Kaj pa pri vas najraje zvrnete, kadar pozabite na koran? — Vodka-limu, gospod predsednik! Imenitna pijača. Vodica in sok naših odličnih kaspijskih limon. Zakaj ste se tako kislo nasmehnili, gospod predsednik? Vam ni dobro? Šofer, počasneje! Naš ugledni gost se ne počuti najbolje... VILKO NOVAK Moskovski hotranji in zunanjepolitični poudarki v novem letu — Kritika Carterja — Iskanje notranjih rezerv OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 4. jan. — Sovjetsko novo leto se je začelo v znamenju nekaj najbolj izstopajočih poudarkov na notranje in zunanjepolitičnem področju, ki odsevajo trenutno najbolj žgoče skrbi: na notranjem področju je partijsko glasilo »Pravda« sprožilo široko kampanjo za iskanje notranjih rezerv v industriji in kmetijstvu, na zunanjem področju pa je v toku skrbno analiziranje Carterjeve poti. V ta namen je včeraj dopotoval v Moskvo na uradni obisk poljski zunanji minister Emil VVoitaszek, da bi sovjetsko vodstvo informiral o Carterjevih pogovorili v Varšavi. Razkrojena levica »Politični vakuum« na portugalski levici — Pobude izven strank brez odmeva - Vladna kriza čedalje bolj žgoča POSEBEN TANJUGOV DOPIS LIZBONA, 4. jan. — Portugalska socialistična stranka in komunistična partija nista odgovorili na apel s 5000 podpisi, v katerem je bilo zahtevano, naj ti dve največ ji formaciji tu-kajšneje levice najdeta način za sestavo »skupne vlade brez predstavnikov buržoazlje in vojske«. Takšna vlada, je rečeno v apelu, naj bi »izvajala socialistične ukrepe v skladu s težnjami delavcev«. Njena sestava naj bi bila hkrati tudi od- . predlog zakona, po katerem ' naj bi podprli »naraščajočo delavsko soudeležbo ' jiri* Sprejemanju sklepov v industriji« in za te namene m zvezne, blagajne prispevali prihodnje leto 25, leto kasneje 40, leta , 1930 pa že 55 milijonov dolar- Ameriški poskusi s pritegovanjem delavcev v upravlja- j jev .......... , ■ 1 Predlagatelj in vlada imata nje — Porušena stara pravila — »Obkoljeni« kapitalizem i utemeljene razloge, da o taks- J j nih namenih podrobno poro nes ni težko dobiti. Teže je 5ata v javnosti: ne delodajalci — .. li. n VVtAPlčlzO ! , > Svetinje sistema OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA NEW VORK, 5. jan. — »Bojim se,« je Henry Kissingcr vzdihnil kak mesec pred slovesom od položaja državnega sekretarja, »da mojima prijateljema Glovanniju Agnelliju in Sofiji Loren kmalu ne bo preostalo nič drugega, kot da si kupita farmo v Nebraski.« Stavek je postal slaven kot zgled enega od načinov razmišljanja o zahodnoevropski in ameriški prihodnosti. Somišljeniki bivšega zunanjega ministra v poslovnem svetu gledajo na stvar v tejle luči:' Zahodno Evropo politično prevzemajo levičarji, delavsko soodločanje spodriva ma-nagerje, kapital se nima zateči nikamor več — razen v osnovne možnosti za delavsko soodločanje v Ameriki bolj zrele kot v katerikoli drugi kapitalistični državi. »Geslo o proletarcih vseh držav, ki naj se združijo, velja tukaj slej ko prej, toda proti komu naj se združijo?« sprašuje publicist Jason Ep-stein, dodajajoč, da je pre težno število velikih ameriških družb izgubilo lastnike, ne konservativno vodstvo de-I lavskih unij nočejo niti slišati najti kupce za ameriške družbe, katerih cena v do- _________________ larjih, »očiščenih inflacije«, | 0 čemerkoli, kar lili, pa čeprav komaj doseže polovico cene, j samo 0d daleč, dišalo po »šoki bi jo bilo treba za iste cialistični inspiraciji«. Takšna svoje zadnje zatočišče, to je | zato ker jih je težko identi Ameriko., Nasprotniki politi- j ficirati - pri največjih druž-ke bivšega ministra vidijo v i bah gre namreč ne za ene tem njegovo paranoično ne-sposobnost, da bi razumel družbene spremembe, in nevarno težnjo, da bi Ameriki vsilili psihologijo obkoljene ga »kapitalizma v eni sami državi«. Se pred nedavnim so glasila poslovnega sveta med pomembne ameriške prednosti v primerjavi z drugimi kapitalističnimi državami štela to, da tukaj ne delodajalci ne delavske unije nočejo niti slišati o nevarnih zahodnoevropskih »eksperimentira njih« z delavskim soodločanjem. Toda čas teče, gospodarske krize pa v bistvu še zmeraj niso odpravili in poslovna glasila niso več čisto prepričana, da je bila njihova ugotovitev pravilna Ja ponsko-ameriški spor je poznavalce razmer prignal k sklepanju o popolni ravnodušnosti ameriškega delavstva za rezultate poslovanja svojih družb — v nasprotju s fioslušnim in skromnim japonskim delavcem pod pokroviteljstvom gospodarja. Zdaj niso več tako prepričani, da so zahodnoevropski poskusi, katerih cilj je pripraviti delavca, da bi bolj kot doslej mislil na rezultate poslovania. tako nesmiseln eksperiment. ProHaia tovarn delavcem »New York Times« je zapisal: »Mnoge družbe, vštev ši takšna kolosa, kot sta General Motors in International Business Machines, se brez posebne reklame že lotevajo eksperimentov s prj tegovanjem delavcev v upra vi jan,je.« Nekateri teoretiki ameriškega businessa trdijo, da so ga ali deset lastnikov, tem več za milijone. Medtem ko se te teoretične razprave nadaljujejo, se zdi, da je v praksi zares vse polno eksperimentiranja. »Dun’s Review«. eno od luk-susnih glasil Wall Streeta, piše, da je »prodaja tovarn delavcem eden stranskih proizvodov najnovejše ekonom ske recesije« Prodaja, se razume. ne pa prepustitev ali izročitev Časopis navaja raz ne primere: • železniško družbo Chica go and Northwestem Trans portation, ki ima 10.000 milj prog v 11 ameriških zveznih 'državah, je 3500 zaposlenih kupilo za 3,6 milijona dolarjev in prevzelo 415 milijonov dolarjev dolga; I Dolarji »očiščeni inflacije« • 500 delavcev je za 10 milijonov dolarjev kupilo tovarno strojev South Bend Lathe Company; • 1150 delavcev je za 3 milijonov dolarjev kupilo tovarno posteljnine in drugih vrst tekstila Bates Pabric iz Levvistona v državi Maine; • rudnik azbesta Vermont Asbestos Group Inc. so prodali 174 zaposlenim delav cem za 2,3 milijona dolarjev; • 270 zaposlenih je za 3 milijone dolarjev kupilo konsultantsko firmo Opera tions Research Inc. iz Silver Springa v Marylandu; • družba Merrill Lynch je prodala konsultantsko fir- ; mo za investicije Lionel Edie tako, da bo 200 zaposlenih v naslednjih desetih letih plačalo 8,4 milijona dolarjev. Zaposleni kupujejo svoje družbe na kredit z odplačilnim rokom 25 let, ki ga da- korporacije odšteti pred petnajstimi leti. Londonski »Economist«, ki opisuje najnovejše stanje na ameriški borzi, upravičeno pripominja, da gre za »razprodajo«. Kako funkcionira družba, ki je v lasti zaposlenih? Poslov na glasila, ki oc' časa do časa pogledajo tudi to plat, navajajo slabe in dobre primere. Med najbolj uspelimi je menda korporacija »Millwaukee Journal«, založnica dnevnika in večernika v tem mestu, la stnica radijskih in televizijskih postaj, nekaj tiskarn in televizijskih oddajnikov. Okoli 150 zaposlenih in 169 nedavno upokojenih ima,v rokah 87 odstotkov delnic Po treh letih dela ima vsak zaposleni pravico kupiti delnice. Večje pra vice imajo tisti, ki so zaposleni dalj časa. Delnic ni mogoče preprodajati zunaj družbe, sedem let po upokojitvi pa jih morajo'ponovno ponu diti zaposlenim, da jih odkupijo. »Vse funkcionira tako kot drugje.« pravi novinar »Dun’s Review«, čeprav mu ne gre v glavo, kako da »reporter, ki razpolaga s 300.000 dolarji v delnicah svoje firme, j sprejema ukaze od urednika, ki je desetkrat manj soudeležen v lastništvu«. Stavke so izginile Opisovalci takšnih poskusov se razhajajo v ocenah funkcioniranja druž.b, razprodanih de lavcem, strinjajo pa se v enem: zmanjšala se je »bojevitost delavcev« V takšnih družbah sploh ne vedo več, j ka| so stavke. Seveda nihče ne ve natančno, koliko tovarn je tako zamenjalo lastnike, predvsem pa to ne rešuje problema, ki je v tej stvari bistven: kako doseči, da se bo delavec bolj kot doslej zanimal za poslovne uspehe svoje družbe. Da ameriška država na to stvar ne gleda kot na problem, v katerem je važnejše ideološko čistunstvo kot ameriška konkurenčnost, nam priča najnovejši dogovor administracije in kongresa, da bodo finančno pod. pril »eksperimente« s pritegovanjem delavcev k odločanju. Poslanec ameriškega kongresa Stanley Ludline, demokrat iz države New York, je orisal je pač ta država: tukaj čutijo potrebo, da bi vsaj na videz ostali pri »čisti« kapitalistični ideologiji, tudi kadar jih težave in nadloge silijo, da za socialne namene izločajo večji del dohodka, kot sl lahko privoščijo nekatere evropske socialne demokracije. Nekaterih poimov kratko in malo ne smejo uporabljati — ne glede na to, kakšna je njihova vsebina. Poskus, da bi z zakonom in federalnimi dolarji podprli tisto, čemur pravijo v Zahodni Evropi delavsko soodločanje, morajo tukaj na primer opisovati kot prizadevanje, da bi »rgavili človeške vire«, raz-, pravljanje o zakonskem projektu pa se je začelo v pod odboru za gospodarsko stabilizacijo. Svetinje sistema morajo ostati vsaj na videz nedotaknjene, čeprav jih v resnici še kako grize zob časa. DRAGISA BOSKOVIC govor na vprašanje, ali bo Portugalska stopila »na pot likvidacije dosežkov revolucije« ali pa bo »resnično šla v boj proti brezposelnosti, revščini ter gospodarski in finančni katastrofi, ki grozi«. Akcijo sta začela dva neod visua lev^i^-slanca v parlamentu Aires Rodriguez in Carmelinda Pereira. Do začetka leta 1977 'sla pripadala levemu krilu socialistične stranke, ki se opira na njene osnovne organizacije v proizvodnji, potem pa so ju izključili kot »trockista«. Prav zaradi tega verjetno tudi komunistična partija ni pokazala do njiju posebne naklonjenosti, zato sta ostala ta dva poslanca nekako osamljena. To pa ni edini poskus portugalske levice, da bi zunaj socialistične stranke in komunistične partije našla način za rešitev problemov svoje države. V zadnjem času opozarja nase akcija bivših levih socialistov Zbirajo se krog »delavskega bratstva« Lopeza Cardosa, ki je zasidrano v levičarskih enotnih sindikatih. Ti so za konec januarja sklicali »nacionalno konvencijo socialistične in demokratske levice«. Priprave za to srečanje so v polnem razmahu, potekajo pa vzporedno s krizo vlade. Poglavitni namen tega srečanja je doseči novo zbiranje, ki bi se »jasno ločilo od sooi-alne demokracije in od tistih političnih sil levice, ki so za centralizirani in birokratski model družbe«. Za tem se jasno vidi socialistična stranka in komunistična partija, prav tako pa privrženost pobudnikov akcije ZAPOZNELA JESEN omenu sovjetsko-ameriškega dialoga, tri dni po končanem obisku pa je VVoitaszek že prišel poročat v Kremelj. V Moskvi sp sicer s poudarkom zabeležili vse tisto, kar je o stanju odnosov z ZSSR govoril v Varšavi Carter. Toda hkrati so kritično pri pomnili, da je CarteT šel mol če mimo vprašanja, kaj bi bile ZDA pripravljene kon kretno storiti, da bi od po govorov prešli h konkretnim korakom na področju razorožitve. še več, so ocenili v Moskvi, Carter je v bistvu Tjodprl načrte o proizvodnji nevtronske bombe. Poleg tega so v Moskvi zelo negativ no ocenili Carterjevo angažiranje v prid sedanjih egip tovsko-iz.raelskih pogovorov. Sovjetski tisk je ocenil Carterjevo srečanje s kraljem Huseinom v Teheranu kot poskus pritegniti v separatne pogovore še druge »umirjene dežele«, vendar pa je ta poskus spodletel. V Moskvi so tudi že napovedali Carterje vo , srečanje s Sadatom v Asuanu, pri tem pa namigujejo, da si v Egiptu utira pot razočaranje in da kairski tisk, »četudi ne na ves glas«, kritizira ameriškega predsednika. ki da, zavzema protislovna stališča zastran palestinskega hroblema. Sovjetski tisk sicer daje poudarek novemu dogovarjanju med državami. ki nasprotujejo Sada-tovi akciji. Velika pozornost, s katero spremljajo v Moskvi Carter jevo potovanje, izhaja iz ocene, da želi IVasbington, po daljši zaposlenosti z notranjimi prdblefM,' abtivizirati svo jo zunanjo politiko, prt če- I izpolnjevanji: lanskega' plana mer da se znova pojavlja »domotožje po Pax Američana« oziroma po vodilni vlogi Amerike v svetu, podobno kot je bilo pred 30 leti, kot; je komentirala novoletna »Pravda«. Najbolj zgovorno to potrjuje bližnjevzhodnd za plet. Toda kje je, se sprašuje »Pravda«, toliko hvaljeni an glosaksonski smisel za real nost: davno je že minil čas manevrov in intrig. To, kar Moskvo najbolj bo de v oči v ameriški zunanjepolitični strategiji, in kar ji Carterjeva pot še enkrat zno va potrjuje, pa je »odstot. nost slehernih prioritet« oziroma »popolna zmešnjava v zunanjepolitičnih ciljih«. Moskvi ne gre v račun, da po tekajo številne ameriške akcije mimo dogovarjanja z ZSSR, ki bi morala biti po prioritetah na prvem mestu: v sovjetski strategiji ostajajo ZDA poglavitni zunanjepolitični partner. Sicer pa je novo leto minilo v ZSSR običajno slavnostno, s tern da je bilo tokrat močno v znamenju vesolja V tradicionalni novoletni posla niči sovjetskega vodstva, ki jo je tik pred polnočjo pre bral sloviti napovedovalec Le vitan, so sovjetske ljudi pozvali k udarnemu delu v letu 1978. In novo leto se je dejansko začelo v tem duhu Včerajšnja »Pravda« že na prvi strani poziva k »strogemu upoštevanju notranjih rezerv« v gospodarstvu: delavci moskovske avtomobilske tovarne »ZIL« in zaposleni naro-fominskega rajona moskovske oblasti še v svojih letošnjih planskih obveznostih zavezujejo, da se bodo v prvi vrsti usmerili na iskanje notranjih rezerv. Vse to je v zvezi s sprejemanjem novega gospodarskega plana na nedavnem plenumu CK KP SZ ter vrhovnem sovjetu ZSSR: zavoljb" določenih težav so za letos predvideli dosti nižjo gospodarsko rast, kot jo je načrtoval petletni plan za obdobje 1976—1980. Zato so sovjetske . delovne ljudi tudi pozvali, naj skušajo čim bolj izrabiti notranje rezerve. Tako so med drugim vnovič oživeli že precej pozao-ljeno »ščokinsko metodo«, to je primer ščokinskega združenja »azot«, kjer. so na račun boljše notranje organizacije dela ko-renito znižali število zaposlenih, intenzi-ficirali njihovo delo in jih bolj materialno spodbudili. To metodo intenzivnega gospodarjenja je kasneje prevzelo le nekaj odstotkov sovjetskih podjetij, večina pa je ostala pri stari, preizkušeni ekstenzivni metodi, ki zvišuje proizvodnjo na račun visoke zaposlenosti. že nedavni plenum je v svoj: uradni direktivi vnovič omenil »ščokinsko metodo« kot eno izmed notranjih rezerv, ki jih kaže bolje izrabljati, »Pravda« pa že odmerja 'precej prostora1 primeru tovarne »Polimir« iz beloruskega' Novopolocka, ki je krenila po isti poti, pa se pri tem soočila z vrsto težav. »Pravda« hkrati poziva k širšemu posnemanju primera novopolocke kemične tovarne, s tem da bi odstranili nastale težave m povišali gmotno zainteresiranost zaposlenih. V novo leto se je »preselila« tudi dioga žgoča notranjepolitična tema: težave v oskrbi z mesom in mesnimi izdelki. »Pravda« objav, lja obsežno pismo nekega delavca iz kemične tovarne v Rjazanu, ki razčlenjuje vzroke pomanjkanja mesa, med drugim tudi upadanje vzreje živine na zasebnih ohišnicah. »Pravda« komentira, da je delavec načel zelo pomemben problem, to je problem bolj celovitega izrabljanja rezerv v proizvodnji mesa. mleka ih jajc, in poziva najširši krog zainteresiranih, naj se v to razpravo kar najbolj aktivno vključijo. Novo leto bo torej v ZSSR, kot kaže njegov začetek, docela v ' znamenju iskanja notranjih rezerv na vpeh področjih. TIT DOBERSEK Pozivi k pomiritvi Dokončna normalizacija Sudan-Etiopija? — Barre v Kartumu — Razpleti okrog roga— Iranska podpora Somaliji OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI. 4. jan. — Dolgotrajni napeti odnosi ined Suda-noni in Etiopijo so se ob novem letu še bolj razpletli v smeri dokončne normalizacije. Sudanski predsednik Nimelri je namreč v pogovoru z etiopskim veleposlanikom v Kartumu povedal, da bo njegova vlada izročila vladi v Ariis Abebl 400 etiopskih vojakov, ki so pred časom med spopadi v Eritreji poiskali zavetje v Sudanu. radio v komentarju ob novem letu dal poudarek tezi, da bodo »borci za svobodo Zahodne Somalije, Somalije ABO in Eritreje zmagali vzlic sovražnikovi premoči v orožju in tehniki«. Čeprav z bojišč okoli Harar-ja ni poročil, prav tako pa so zadnje dni presahnila poročila o bojih za pristanišče Masa-vo v Eritreji, kaže da Etiopija še naprej dobiva okrepitve v orožju, predvsem iz SZ. Popotniki, ki so prišli iz Adis Abebe, pripovedujejo, da so poleti etiopske letalske družbe zaradi vojaških potreb večkrat odpovedani, mednarod no letališče v Adis Abebl pa je bilo pred dnevi za tri dni zaprto za tuja civilna letala ker so — kot kaže — na njem pristajala težka transportna letala »Antonov.« Sudanska časopisna agencija pa je včeraj sporočila, da sta dve etiopski vojni letali v Eritreji bombardirali z napalmom pomembno mesto Ke-ren zahodno od glavnega mesta Asmare, ki ga od julija lani imajo v rokah borci enega od eritrejskih gibanj. Somalski predsednik Barre očitno končuje svojo veliko državniško turnejo. Obisku! je Iran, Irak, Pakistan, Sirijo in Egipt, zdaj pa se mudi y Sudanu. V Egiptu se je sestal tudi z bonskim kanclerjem Schmidtom. Po vseh teh obiskih je dobil javno podporo iranskega šaha. Ta je namreč izjavil, da Iran ne bo držal kri žem rok, če bi Etiopija na »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••g 3 Hkrati pripravljajo medministrske redne stike med obema državama. Prihodnji mesec bodo predvidoma obnovili civilne polete med Kartumom in Adis Abebo, medsebojne propagandne obtožbe pa so ustavili. Medtem je v sudanskd glavno mesto že prispel somalski predsednik Barre, kjer ga ie sprejel Nimeiri. Somalija, ki po odpovedi pakta s Sovjetsko zvezo, prekinitvi diplomat-skin odnosov s Kubo in po zastoju njene ofenzive v Oga denu mrzlično išče dobavitelje pomoči v orožju predvsem med arabskimi in muslimanskimi državami, razum ijivo ni posebno navdušen nad spravo med Sudanom m njeno naj večjo sovražnico Etiopijo, še zlasti ker to utegne zmanjšati pritisk na Adis Abebo na eritrejski fronti. Posredno je na pozive k spravi na afriškem rogu in na širšem območju odgovoril dnevpi bilten zahodnosomal-ske in somalske ABO fronte »Danab« s pripombo, da »nekatere afriške države sprašujejo,' zakaj se ne pogajamo z Etiopijo«, pri čemer zavrača takšne pozive, češ, pogajanja ne bodo možna vse dotlej, dokler vlada v Adis Abebi ne uvidi, da ravna kolonialistično, ob podpori Rusov in Kubancev. V primerjavi s prejšnjimi komentarji je tokratni ton bolj umirjen, saj ni govora niti o Mengistuju kot fašistu in o hjegovi kliki. Pred dnevi pa je somalski BERITE PRIMORSKI DNEVNIK ••••••••••••••••< padla Somalijo. Opazovalci imajo takšno izjavo vseeno za zadržano, ker sloni na domnevi, da bo uspela morebitna etiopska protiofenziva v Ogadenu, ki bi etiopsko vojsko utegnila pripeljati na mejo s Somalijo ali še dlje. Diplomatskim krogom ni ušlo, da Lahova podpora v resnici sloni na predpostavki somal-skega vojaškega poraza v Ogadenu. V tem primeru — pripominjajo — bi Iran utegnil priskočiti na pomoč s svojim ekspedicijskim korpusom, podprtim z morja in iz zraka. Tako je storil 1 tudi pred časom, ko so vlado v Omanu ogrožali uporniki. V nairobijskih krogih pa je največ ugibanja o rezultatih Barrejevib pogovorov v Sudanu. Predsednik Nimeiri namreč čedalje bolj uveljav-. lja politiko »prijateljstva z vsemi«. Pri tem ima očitno močno podporo dosedanjega voditelja sudanske opozicije Sadika el Mahdija, ki se je pred nedavnim vrnil iz emigracije. Ta zdaj v Kartumu javno izjavlja, da mora Sudan podpreti mirno rešitev eritrejskega vprašanja, da ni pametno podpirati samo ene strani, in da je »zdaj čas, da povrnemo Etiopiji njen delež pri ureditvi razmer na sad niškem jugu.« Ota tem še pripominja, da naši »arabski prijatelji pozabljajo, da Eritreja ni arabsko-muslimanska dežela.« V Somaliji pa se je — potem ko kakih šest mesecev ni bilo omenjano — pojavilo ime Ali Samatar. v poročilih o Barrejevi turneji ga je radio izrecno imenoval »vršilca predsedniških dolžnosti in prvega podpredsednika Somalije.« V zadnjih mesecih so v Somaliji navajali samo imena in dejavnost drugih dveh podpredsednikov republike, Kulmije Afraha in Alija Abo-kerja. Spričo odsotnosti Sama ta r-ja ln naglega ohlajevanja odnosov med Somalijo in SZ v drugi polovici lanskega leia je bilo slišati veliko ugibanj, ali je morebiti Samatar padel v nemilost spričo domnevnega nasprotovanja prekinitvi odnosov s Sovjetsko zvezo. Naj bi bilo že tako ali drugače, ob novem letu so ga z zadostnim poudarkom spet predstavili. JOŽE ŠIRCELJ SMUČARSKI SKOKI PO SKOKIH V BISCHOFSHOFNU YLIANTTILA KONČNI ZMAGOVALEC AVSTRIJSKO-NEMŠKE TURNEJE Ekipno so bili najboljši tekmovalci NDR Italijani in Jugoslovani niso igrali vidne vloge Hi„A?s?^s^nu se -ie včeraj za-jučila tradicionalna novoletna nem-?K°' avstrijska skakalna turneja «In-pi sporU, ki je prinesla ekipno zmagoslavje vzhodnim Nemcem, med posamezniki pa Fincem. FiLe,ikLZmaS°valec prireditve je haVK^i ?^nttila- Stalno je bil med teiASSfflVS 1 U -2' ln včera'i v Bischofshofnu dal a že kar v, zadetku napove-n i;™ Qa , 'etos moral računati z za na!Sr’ k‘ se že*e* Potegovati ,,J,vlSja mesta v skakalnem špor-kn bi se mu, morda, lah- po robu ie bil vzhod-rePrezentant Danneberg, magovalec ]anske turneje, ki pa vat •ot smo že Poročali, poškodo- a • n.Je odpotoval domov. Tako je u«led lbrPadla dolžnost braniti ln,.r+ vzbodnonemškega skakalnega I™ (kot posamezniku, seveda) E, vendar fant tej nalogi ni E L*™8*1- Ylianttila Je bil "a ce-C„nem tekmovanju izredno konstanti,’ v. sv°iih storitvah ni nihal in Je yee kot zasluženo osvojil vn-ažomast°: ^veda> Pa je veliko oHcni nj?' c,e b* Dannebergova ™Qst ,abko ogrozila njegovo anun°' Pcm.lsbti moramo, da je Yli-Er *«ni.a$ok na skupni lestvici Brihli-’6 -^ke’ z enako razliko, tj P ibhzno štiridesetih točk, pa se sti »n,, 'm r':!lm kar deseterica skakal kaže d° IvSen ,naskok torei iasno Hni bl Vn31 tudi Danneberg tež f'jnca °’ ce b' botel ugnati mladega 4S moitvi Pa so bili vzhodni le z il,i1;d0Segljivi- Predstavili so 3a skupnlTeSn6"0 't‘P0,' fj s° za Hn JesTcl o.svojih od riruge- )'>rpdfimnteff ukar vseb pet mest za~ lodiio pif’ Nwbene2a dvoma ni, da Lh ®klPno danes v sam svetovni lik^v prodor *-udi njihovih posamez-tausiavif Siam vrb lahko trenutno Finci v° ie severtl.iaki, predvsem sna iVJenda~ pa je tu morda še ec Stehle«3 1T°, je Švicarski skaka-ih meri er’-u1.je- b.'* v Prejšnjih le-iravi ,i najbo_|Jšimi na svetu in je >a so rn!>VeC tda,jav>>’ *an' oktobra ikus in t* i03 .ko enu operirali menita j olfr-ntak° Je pričeI skakati z do-Urneie Čn,lmi Pripravami. Prvi del tnalu n6 ka.fa*' da se ne bo tako 'S f™™1 ,med najboljše, toda ■al v n- Vterto govorno demanti-lanjkotd^n^b0^11 j® °SV°jil n'Č tss&ssm ItenaH Venstyu v Bahtiju očividno Ie domačinov, Fincev, ;evfS= -dl nevarnega Švicarja (pa se kakega Norvežana). Jpstvica tekmovanja v Bischofs-, ""fn" ie taka: ir«antti,a (Fin-> 2 “8 - 101,5) nniner (švi > ’ 3 i,1.04 ~ 96.5) * ?Iass (NDR) 4 ~ 10°i ' "®ber (NDR) 5 ”°1 ~ 99,5) no!Sspfl°g (NDR) U01 _ 97) • Eckstein (NDR) 7 i" ~ 96) ,‘Sr?«r-> rtKSchek „ \96 — 97 • Toermanen (Fin.) ! . (9S ~ 93,5) 7 So se uvrstili takole: i* ,«™»r ® 242.3 229.2 227.4 227.5 221,1 220,8 219.7 218,9 217.2 209.7 Zupan (71,5-68). Končna skupna lestvica novolet-«e turneje je p„ vseh štirih pre- |zkušnjah taka: 2 X ladttila (Fin.) j £u?e (NDR) , p,eber (NDR) 5 £la.ss (NDR) i asia« 811,9 773.3 760.4 760.2 757.3 753.6 749.7 734.4 727.8 k“,w, a „2! *•«* S' *5,* SMUČANJE V ŽENSKEM SMUKU ZA SP Prollova kot puščica PFRONTEN — Večkratna zmagovalka ženskega svetovnega pokala v alpskem smučanju, Avstrijka Anne Marie Moser - P roli, je končno prišla do prve letošnje zmage. Včeraj je namreč slavila v drugem smuku sezone v zahodnonemškem zimskošportnem središču Pfrontnu. Z zmago se je tudi povzpela na sam vrh lestvice za svetovni pokal. Danes bo v istem kraju še tretji smuk sezone. Torej lepa priložnost za Prollovo, da še poveča svoj naskok na lestvici svetovnega pokala. Vrstni red smuka: 1. Anne Marie Proll (Av.) 1’19”47 2. Nelson (ZDA) 1’19”57 3. De Agostini (Švi.) 1’19”71 4. Epple (ZRN) 1’20”22 5. Mittermaier (ZRN) 1'20”24 6. Nadig (Švi.) 1’20"45 7. Ellmer (Av.) 1'20”72 8. Lukasser (Av.) 1’20”76 9. Habersatter (Av.) 1’21V23 10. Kreiner (Kan.) 121 ”30 Lestvica svetovnega pokala: 1. Proll (Av.) 61, 2. Wenzel (Liechtenstein) 53, 3. Morerod (švi.) 40, 4. Kaserer (Av.) 38, 5. Nadig (Švi.) 37, 6. Epple (ZRN) 32, 7. De Ago-stini (Švi.) 26. PLAVANJE KOŠARKA NASE EKIPE V BAZNIH PRVENSTVIH DANES START TUDI KADETOV Le dva naša zastopnika - V promocijskem prvenstvu Bor v gosteh Svetovni rekord BRISBANE — 15-letna Avstralka Michelle Ford je postavila nov svetovni plavalni rekord na progi 800 m prsno s časom 8’34”86. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovci bodo nadaljevali svoje nastope v tej ligi jutri, ko se bodo v šestem kolu spoprijeli z Interjem 1904. «Plavi» bodo igrali v gosteh. Z dosedanjo igro borovci gotovo ne morejo biti zadovoljni. V petih kolih so zbrali komaj dve točk; in so skupno z Italo na zadnjem mestu lestvice. Že jutri pa jih čaka izredno težka naloga. Inter 1904 je namreč eden od favoritov za prestop v D ligo, pa čeprav doslej ni upravičil predvidevanj. Košarkarji Interja 1904 so namreč nerodno izgubili nekaj tekem, tako da bodo morali v nadaljevanju igrati odločneje in pri-sebneje, da bodo lahko dohiteli e-kipo De Bortoli, ki po našem mnenju, ostaja veliki favorit za napredovanje. MLADINCI SKUPINA B V osmem kolu te skupine bosta Polet in Kontovel pred težko nalogo. Poletovci, ki so odlično začeli v tem prvenstvu in so nato nekoliko popustili, bodo jutri doma igrali z Juventusom, ki so ga v prvem delu NOGOMET NASE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH V OSPREDJU VZH0DN0KRAŠKIDERBI MED EKIPAMA ZARJE IN PRIMORCA Pri Primorju bo gostoval nevarni Pieris ■ V 3. amaterski ligi ima Kras veliko priložnost za zmago Po dveh tednih premora (zaradi praznikov) bo jutri na nogometnih igriščih spet živo. V amaterskih prvenstvih L, 2. in 3. amaterske lige bodo odigrali pare zadnjega kola zimskega dela prvenstva. V vseh treh ligah, kjer igrajo naše enajsterice, bodo prav izidi zadnjega kola določili enajsterice, 'e vPrašal Slavo. «Kmetje nam prav tako 0 zakuhajo. Ti boš gradil, oni spodkopavali!* PreHNeka’ smo se naučili pod Gorjanci,* je dejal komisar. udjr VSem gre opozoriti komuniste, da imajo pred očmi vs to VrSte nevarnost z*asti je potrebno, da vsi skupaj ljud •VaSk k'6r Prebivam°- učinkovito politično delamo ri 'k”11’.111 kol‘kor nam čas dopušča, pomagamo vaščanom ot cjm?Čkih delih, na polju in v hlevu. Pomagajmo bolj ! y 0slei in s tem utrjujmo zaupanje v partizansko vojsko oljeSrn<^re' zanidi katerih se bojujemo. S tem bomo naj-odbijaii vsakršne poizkuse razkrajati naše vrste. Po- govoriti pa se moramo tudi s terenci, da nam bodo povedali, na katere kmetije moramo biti pozorni. To bom jaz opravil,* se je ponudil. «Kaj pa župnik?* je vprašal komandant. «Za župnika pravijo terenci, da ni slab. Vedno pomaga, kadar ga prosijo. Prostovoljno je dal partizanom živino, mast in krompir. Kaže, da imamo to pot srečo. Ni takšne vrste, da bi za vsak prazen nič grozil z večnim pogubljenjem. Pravijo, da jemlje vero in svoje dolžnosti bolj po domače, človeško, da ni zahrbten, da je z vasjo, popiva s kmeti, da je, če je prilika, celo sposoben odpočiti si svoje roke na okrogli ženski zadnjici. Boga prikazuje po domače, nekako tako, kakor da bo vsak vernik v raju lahko z njim pil cviček ali igral duraka. Z eno besedo, pameten jel* «Ta bi bil za naš bataljon,* se je zarežal Vasja. «Jaz nobenemu farju ne verjamem,* se je spet zoperstavil Slavo. «Lahk^ te prijazno gleda, po tihem pa ti kliče preklestvo nad glavo!* -Mislim, da je najpametneje, da se opremo na tisto, kar nam pravijo terenci. S tem seveda ni rečeno, da ni treba biti previden,* je sklenila Marta. Čez noč se.je vreme izboljšalo. Oblaki so se visoko dvignili. Trgali so se. Že navsezgodaj je tu in tam sončni žarek švignil skoznje, se zasvetila modrina. Nekje od juga je vrtoglavo vlekel veter, se prekopiceval po travniku, pehal dim nad ognji. Iz zemlje in iz neba, od vzhoda in zahoda, od severa in juga je puhtela toplota Partizani so se razpeli. Slekli sov srajce, se sušili, razgrnili deke po plankah, razpotegnili plašče po skladovnicah drv. Komisar je poklical Juriča. Šla sta nekolikanj iz vasi. Obstala sta ob posekanem hrastu, ki je čakal, da ga odpeljejo na žago. Komisar je sedel nanj. Nc, dajmo, si je dopovedoval, dajmd si pridobiti zaupanje takšnegaje fanta. Toda stvar ne bo preprosta. Od Juriča je vel neverjeten hlad. Kdo ve, kaj vse se je nagrmadilo nad fanta. V tem mesecu, odkar1,je rv bataljonu, bi lahko, če bi se sproti pogovarjali z njim, marsikaj odkrili. «Ogenj napravil* mu je dejal. Jurič je stopil v grmovje. Veje so bile mokre. Smrekovih se je držal zelenkast lišaj, hrastove je ovijala omela, bukove je načela zdrizasta goba. Potegnil je nož iz žepa in počasi rezal trske iz smolnate smrekovine. Ko je bilo kupka dovolj, mu je dal komisar vžigalice in list papirja. Pia menček je zagorel in obliznil trske, da je smola zacvrčala Ogenjček je okleval, skakal sem in tja, opletal, preskako val s trske na trsko, podnet je zagorel. Naložil je dračja nalomil vej, sestavil iz njih stožec, da se je pod poleni črno kadilo, kakor da bi se topila smola. Pokleknil je >n pihal v ogenj, da so se lica napihnila in je dim bodel v oči, da se mu je cedilo po nosu in po bradi. Delal je zavzeto, kakor da je na vsem božjem svetu sam s svojini ognjem. Vidiš ga, kako je spreten, se je začudil komisar. Rahlo prasketajoč se je žar razgorel. Plamen se je večal, naskakoval polena, se prebil iz stožca, srečen šinil v nebo. Jurič se je zravnal in se obrnil h komisarju, kakor da bi ga zdaj spet opazil. «Sleči suknjič in ga z vejami drži nad ognjem, da ga boš razsušil.* Kdo - ve. kaj razmišlja, je vrtalo po komisarju. Ali sploh kaj razmišlja! Ga zanima samo ogenj? Po obrazu. sodeč je pravi človek trenutka. Kakor da mu je vseeno kaj bo čez uro, jutri, čez teden dni! Cez leto! Vseeno mu je Vseeno, kako bo z njim in kako bo nasploh! Kako bi dr a gače mogel biti tako zanemarjen. Kar dvignilo se mu je r želodcu, ko je pomislil za zavihek pri suknjiču Če je člo vek enkrat takole daleč, mora biti že prekleto hudo. Vs smo zanemarjeni, premalo se umivamo, premalo peremo po rilo, tudi ušivi smo, toda takole vendarle ne. Le kaj ga tare' Zagotovo ni človek, za katerega so drugi skrbeli Roke kakor lopate, so dokazovale, da je premetal že veliko zem lje. Ta je vedno sam skrbel zase. Nekaj drugega ga tare Nekaj mu leži na duši. Jurič je slekel suknjič. Skozi rokava je porinil dvi palici in ga podržal nad ognjem. Niže in spet više. na en in na drugi strani, da ga je vročina parila. Ni bilo trebi dolgo čakati in uši so pričele kapljati iz suknjiča, kakoi da bi snežilo. «Kdaj si srajco opral?* je vprašal komisar. Molčal je in vestno pražil suknjič, kakor bi odojka. Potegnil se je vase, kakor bi padla nanj senca, se zgrnil, obraz mu je ostal nespremenjen. •Sleci jol* Odložil je palico s suknjičem, počasi slekel srajco, o se mu je pokazala močna bela postava, kakor polita s ki lim mlekom. Rjave roke in vrat so bili v čudnem nasprotj z belim telesom, kakor da pripadajo nekemu drugemu. *Še gate sleci!* •Nimam jih!* «Kaj, nimaš gat?» se je začudil komisar. Pobral je palici in spet podržal suknjič nad ognjen pekt mrzi Ortdnistvo. uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljana Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 2lro račun 50101-603-4530T «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. .LJztt ^ Selili T lIr5t založnikov FIEcUh 7. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I URADNO IZRAELSKO SPOROČILO NA PROŠNJO ZDA Tel Aviv se odpoveduje Sinaju ne pa postavljenim naselbinam V prihodnjih dneh se bo egiptovski predsednik sestal z iranskim šahom, jordanskim in maroškim kraljem TEL AVIV - Očitno tudi VVashing-tonu, najmočnejšemu 'zavezniku izraelske države in trenutnemu glavnemu posredniku med Tal Avivom in Kairom, ni bilo povsem jasno, kako si Izrael zamišlja lasten umik s Sinajskega polotoka, če je izraelsko vlado zaprosil za uradna pojasnila. Vsebina dokumenta pa je bila veliko ostrejša od tolmačenj Beginove-ga mirovnega načrta tako v egiptovskem tisku kakor tudi v ameriških sredstvih javnega obveščanja. Zidovske naselbine na zasedenem o-zemlju (tokrat je bil mišljen samo Sinaj) «ostanejo tam, kjer so», so nesporno zapisali Izraelci. Z uradnim sporočilom, čeprav posredno, Tel Aviv spodbija zagotavljanja Kaira, da se je Izrael pripravljen dokončno umakniti z vsega Sinajskega polotoka ter da se zavzema samo za ustrezno obrambno črto. oziroma zadostno število vojaških o-porišč. Prav gotovo ni naključje, da so včeraj v izraelskem glavnem mestu tudi sporočili, da sta si izraelski premier in žena v eni izmed židovskih naselbin ob sredozemski o-bali Sinajskega polotoka zagotovila hišo, kjer naj bi se nastanila, ko bi se Begin umaknil iz političnega življenja. Po poročanju ameriške televizijske mreže «NBC», ki je tudi v nasprotju z izraelskim vladnim dokumentom, pa bi Izrael vračal Egiptu Sinajski polotok «v treh fazah*, za varstvo in obrambo pa n^j bi skrbela posebna ameriško - egiptovsko -izraelska komisija. Vendar pa tudi v primeru, da bi Egipt prevzel suverenost nad spornim področjem, so še zapisali v uradnem sporočilu I-zraelci, bi židovske naselbine «u-pravno in juridično* sodile k Izraelu, ki bi imel tudi «pravico - dolžnost*, da jih vojaško brani. O, Sinaiskem polotoku se bosta Izrael in Egipt spet pogajala v kratkem in sicer v okviru voiaške komisije, za katero sta se domenila izraelski premier in egiptovski pred-sednik na božičnem srečanju v Is-mailiji. Vendar pa so nastali nesporazumi* tudi glede dneva, ko bi se morala egiptovsko - izraelska komisija prvič sestati: kairski1 dnevnik «A1 Ahram* trdi. da že prihodnji ponedeljek (9. t.m.), medtem ko izraelski politični krogi zagotavljajo, da bosta oba odbora, vojaški in politični, začela delovati istočasno, to je naslednji ponedeljek, 1(1. januarja, čeprav prvi v »Mena House* v kairskem predmestju, drugi pa v Jeruzalemu. Politična komisija, ki jo zaenkrat sestavljajo izraelski egiptovski, in ameriški predstavniki. naj bi izdelala «splošna mirovna načela*, ki bi morala vsebovati tudi rešitve za palestinsko vprašanje in tako privabiti za pogajal-no mizo še druge vpletene v arabsko - izraelski spor. Na tak razvoj dogodkov naj bj že napol pristal jordanski kralj Husein, ki bi ga neka ko določili za predstavnika palestinskega naroda, s čimer pa seveda ne soglašajo ravno Palestinci. Tezo, da mora Palestince zastopati Organizacija za osvoboditev Palestine naj bi medtem dokončno opustil Sadat, češ da si je gibanje s svojim zadržanjem «samo zaprlo pot do miru*. Pač pa se bo o arabskem nastopu v okviru politične komisije egiptovski predsednik razgo-var.jal z iranskim šahom, ki bo pojutrišnjem prispel na obisk v A-suan, zelo verjetno pa še z jordanskim in maroškim kraljem. Nikakršnega dvoma ni. da bodo več časa posvetili «stvarnim rešitvam položaja* na Bližnjem vzhodu, kakor načelnim vprašanjem, (bp) parlamenta Antal Apro. Slovesnosti so prisostvovali vsi člani vlade in najvišje državne oblasti z izjemo oredsednika komunistične partije Kadarja. Z obeh strani je bila tudi izražena želja po popustitvi mednarodne napetosti in uveljavitvi trajnega miru na svetu. Danes bo imel Vanče razgovore z madžarskim kolegi l Pujo. Krona Štefana I. tehta dobra dva kilograma in je seveda zlata ter o-bogatena z vsakovrstnimi dragocenimi kamni. TEL AVIV — Včeraj je zapustila bolnišnico Golda Meir, ki jo je pred tednom dni napadla gripa. Bivša pi-edsednica izraelskega ministrskega sveta je bila v poslednjih dveh letih že večkrat ria zdravljenju. PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI Predsednik vlade Giulio Andreotti bo danes spet pričal v Catanzaru Glavni predmet zasliševanja bo intervju, ki ga je 1974. leta dal časnikarju M. Caprari v zvezi z zadevo Giannettini CATANZARO — Z današnjo obravnavo, med katero bo zbor zaslišal predsednika vlade Giulia Andreottija, se bo zaključilo pomembno poglavje procesa zaradi pokola v Kmečki banki. Gre za poglavje, ki se je začelo 15. septembra lani ravno z Andreottijevim pričevanjem in ki jp bilo v celoti posvečeno primeru Giannettini, agentu obveščevalne mreže. Z Andreottijem, ki bo. če ne bo odpovedal svoje prisotnosti v zadnjem ' trenutku, pričal pred sodniki navzlic zapletenemu političnemu položaju, tudi časnikar Caprara, ki je vpleten v obravnavo, ker je 1974. leta intervjuval Andreottija, tedaj še obrambnega ministra Med drugim naj bi mu v daljšem razgovoru An- iiiiiiirimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiminiiniJiiuHMiiiiHiitiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiHiii Zagoneten umor v Milanu dreotti zaupal, da je bil Giannettini res agent obveščevalne službe in da je SID prikril njegovo vlogo milanskemu sodniku D’Ambrosiu s privoljenjem predsednika vlade in obrambnega ministra. Andreotti je 15. septembra med prvim zasliševanjem med drugim izjavil, da se je res razgovarjal s Capraro. da pa ni šlo za pravi intervju. Dodal je celo, da sl časnikar nj zabeležil ničesar in pripomnil, da je izkrivil nekatere njegove trditve, zlasti tiste, ki zadevajo odgovornost vlade v zadevi Giannettini. Kot-dokaz svojih trditev je predsednik vlade izročil sodišču pismo, ko ga je poslal Caprari takoj po o-bjavi članka. Šlo pa je vsekakor za osebno pismo, s katerim Andreotti ni zahteval nobenih javnih popravkov. Caprara, ki je pričal konec septembra. pa je v celoti potrdil vse bino lastnega članka in poudaril, da je točno navedel Andreottijeve izjave. Morda ni šlo za dobeseden citat, «smisel pa ni bil izkrivljen*. Med razgovorom je po Caprarovi i-zjavi Andreotti ocenil kot hudo napako odločitev ministrov, da podprejo sklep častnikov obveščevalne službe. Ko se jim je peklenski stroj razpočil in ubil dva pajdaša so ostali zbežali ter iz Cataoie anonimno obvestili karabinjerje, kjer so trupla ubitih. Upor političnih jetnikov v Turčiji ISTANBUL — V tukajšnji kaznilnici so policisti zatrli pol dneva trajajoči upor 49 političnih zapornikov (levičarjev), ki so hoteli na ta način prisiliti vlado, da prekliče prepoved o dobavljanju levičarskega tiska jetnikom. Obenem so zahtevali preklic uredbe, po kateri morajo politični kaznjenci sedeti v samicah. Carterjevih 45 minut z Mitterrandom iiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiMimiiniiiiiiHiiiHimiiiiiiiiiiMiiiimuiiiiiiii m iiii m n miiiiiiinii iiiiii MILIJARDNI VRTILJAK OKOLI TV ODDAJE «SEC0ND0 VOb ZAKLJUČEN Tito v Hercegnovem BEOGRAD — Kakor so sporočili, je predsednik Tito včeraj s šolsko ladjo »Galeb* priplul z Brionov v Hercegnovi. V pristanišču Zelenika v Boki Kotorski so Tita pozdravili vodilni predstavniki Črne gore Veljko Milatovič, Vojo Srzentič, Budislav šoškič in drugi. S Titom sta prispela v Hercegnovi zvezni tajnik za ljudsko obrambo Nikola Ljubičič in komandant pomorskega vojaškega območja admiral Branko Mamula. Ob poti iz pristanišča do rezidence v Igalu so Tita pozdravili številni prebivalci. V sporočilu je rečeno, da Tito ostal v Hercegnovem neka; časa. Američani vrnili Madžarski dragoceno krono Štefana I. Protislovni pričevanji bosta glavni predmet jutrišnjega zasliševanja in vse kaže. da bo sodni zbor tudi soočil časnikarja s predsednikom vlade. Najbrž bosta oba vztrajala pri svojih izjavah, sodniki pa so, kot kaže, že osvojili tezo, da so politiki, zlasti predsednik vlade Ru-mor in obi-ambni minister Tanassi, odobrili sklep SID. To dokazuje med drugim dejstvo, da je bil gen. Malizia. ki je, edini med zaslišanimi častniki, branil politike, obsojen na leto dni zaporne kazni zaradi lažnega pričevanja. Dejstvo, da je bil ministrski predsednik Rumor seznanjen s primerom Giannettini pa sta v četrtek potrdila tudi Giuseppe AltaVista in Adolfo Beria D’Argenti-bivša načelnika kabineta pra vosodnega ministra Zagarija. Leta je po njihovem pričevanju posredoval pri predsedniku vlade in mu nre-dočil. nujnost sodelovanja z romanskim sodnikom, (vt) Pet zapornih nalogov za fašiste v Calanii PRVA NAGRADA LOTERIJEITALIA (200MILIJONOV UR) VM0DEN0 Dobitniku prinesel srečo zmagovalec tekmovanja Andrea Carisi - V modenski pokrajini tudi prejemnik tretje nagrade v znesku 170 milijonov - Lov na milijonarje Na stopnišču v 3. nadstropju stanovanjske hiše v Rembrandtovi ulici v Milanu so stanovalci našli truplo neznanega mladeniča, ki je bil ustreljen. Policija je ugotovila, da sta bili med spopadom ranjeni dve osebi, katerih eno je istovetUa. Gre za kriminalca Pietra Cunea. Mrlič ni imel pri sebi nobenega dokumenta. (Telefoto ANSA) CATANIA — Namestnik državnega pravdnika, ki vodi preiskavo o ek sploziji, ki je prvega januarja ubila dva neofašista na pobočju Etne, je izdal pet zapornih nalogov, v ka terih skupino neofašističnih mladincev obtožuje sodelovanja pri umoru. Štirje so že v ječi, enega pa še iščejo. Skupino fašistov, ki so obtoženi, da so organizirali oboroženo tolpo, ki je pripravljala atentat na Etni. RIM — Tak, tudi letos je fi. januar ustvaril vrsto novih milijonarjev. Včeraj so bile namreč izžrebane izdatne denarne nagrade v okviru vsakoletne loterije Italia, ki je bila tokrat vezana na televizijsko kviz-odda-jo »Secondo vol* (Po vašem), če im je v preteklosti šla prva nagrada redilo v Rim. Milan ali kako drugo med najvgčjimi mesti, je to pot «zla-ta» srečka romala v Modeno. Ne samo, v tem mestu je bila prodana še ena od šestih srečk, katerih posestniki 'so imeli pravico do najvišjih nagrad, sicer pa so drugi novi milijonarji iz Rima, Milana, Palerma in Neaplja. šesterica srečk je bila povezana z imeni ravno tolikih finalistov več tednov trajajočega vrtiljaka kvizov, ki ga je poganjal priljubljeni Pippo Bau-ck> in mu je vsako nedeljo popoldne sledilo nič koliko milijonov italijanskih družin. Pač v upanju, da bi jim bila včerajšnjega dne sreča mila. Nekaterim je res bila, pa ne le o-rpenjenim šestim, med katere je bila razdeljena milijarda lir. marveč še nadaljnjim 94 nabaviteljem srečk, ki so jim šle tolažilne nagrade v skupnem znesku milijarde 176 milijonov (JO nagrad po 20 milijonov in 74 po deset — med srečkami, ki so prišle v poštev za poslednjih 74 dobitkov, je »bila. ena — serija BF 95785 — prodana tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in sicer v Vidmu). iiiiiiiimiiuiiniiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiltiui>iiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinM>iiiiMn*imiii'i'......................... v V" STARKA BEFANA SE NOČE V POKOJ Zlasti na Jugu, kjer je tradicija se trdno zakoreninjena, se je včeraj udeležila pouka le neznatna manjšina dijakov BUDIMPEŠTA — Med svečanostjo v obnovljenih prostorih parlamenta je ameriški državni tajnik Cyrus Vanče včeraj vrnil madžarskemu ljudstvu njegov simbol — dragoceno krono Štefana I. Krono je Istvanu I. daroval papež kronanje pa je bilo 1. 1000. Po smrti Štefana I. (1038), ki je bil rito posvečen v svetnika, je krona šla od kralja do kralja, dokler rv med drugo svetovno vojno prišla v Avstriji v roke Američanom. Ti sp jo hranili v utrdbi Knox, kjer so nakopičene zvezne rezerve. Vrnitev krone Madžarski pomeni važen korak naprej v poglabljanju odnosov med Washingtonom in Bud m-pešto, kakor sta izrecno poudarila Vanče in predsednik madžarskega RIM — rejam, prijazne starke m pol ženske in m pol čarovnice, ki je v noči od 5. na 6. januarja s svojo metlo švigala po nebu od dimnika do dimnika in obdarovala pridne otroke, ni več, Vzeli sta jo gospodarska kriza in moderna doba, vzelo jo je, kot nekatere druge praznike, spoznanje, da je v Italiji praznikov vendarle preveč, delavnikov pa premalo. O-troci, pa tudi dijaki nižjih in višjih srednjih šol, so tako morali v šolo, kar je za italijanske razmere skorajda zgodovinski dogodek. «Bejana», ki na Tržaškem ni bila (kot praznik mmreč) nikoli na dobrem glasu, ker je vse preveč spominjala na fašistično obdobje, je drugod v Italiji tradicionalen praznik in za otroke je na ravni če lahko tako rečemo — božiča. Očitno je, da so se ji zato vsi z obžalovanjem odpovedali in da so nekateri tradicionalisti v znak protesta oblečeni v tbejane» trosili po stopnišču ministrstva za šolstvo premog in pepel, tradicionalna «dari-la», ki jih je stara ženica prinašala porednim otrokom, Porednež je bil v tem primeta minister Malfatti. Pa tudi če prezremo tradicijo, ki pa je ponekod še zelo zakoreninjena, je letos na prisotnost dijakov v šoli vplivalo tudi dejstvo, da je bila tbefana* v petek, dan, ki je kot nalašč, da podaljšaš praznovanje še na soboto in nedeljo. Marsikdo se zato ni hotel odpovedati mostu in je podaljšal počitnice do konca tedna. Zanimivo je namreč, da so v večjih mestih zabeležili največ odsotnosti v šolah, ki jih obiskujejo pretežno o-troci premožnejših staršev, medtem ko so bili dijaki predmestnih šol skoraj stoodstotno prisotni. Ta ugotovitev pa velja predvsem za severni del države, medtem ko je na Jugu, kjer je tradicija bolj zakoreninjena, prisotnost dijakov v šoli povsod ze lo majhna. V Neaplju na primer je bilo pri pouku okrog 10 odstotkov šolarjev, medtem ko so v nižjih in višjih srednjih šolah zabeležili ne koliko višji odstotek. Podoben je bil tudi položaj v Palermu in v Bariju, medtem ko je bila odsotnost nižja, kljub temu pa znatna (od 30 do 40 od stotkov) v srednji Italiji. Skratka «befanai> je kot praznik uradno mrtva, trdoživa starka pa v «ilegali» še vedno opleta okrog Ijenje 44-letni zidar Raffaele Čemi gliaro. Pokrajinsko nadzorništvo za delo in sodstvo sta uvedli preiskavo. dimnikov s svojo staro metlo in vrečo polno igrač, (vt) Statistična predvidevanja o italijanski inflaciji RIM — Koliko bomo plačali za neko dobrino, ki sedaj stane tisoč lir, čez deset let? Statistični računi nam lahko povedo da se bo cena potrojila na osnovi sedanje stopnje inflacije/n njenega razvoja, če bo pa in flacija omejena skladno z navodili mednarodnega denarnega sklada Italijo se bo «samo* podvojila. Kar je sedaj vredno tisoč lir bo, v prvem primeru, leta 1989 stalo 2730 lir, v drugem pa 2109 lir. Vdor v zasebno radijsko postajo pri Piancavallu PORDENON — Neznanci so prejšnjo noč okradli zasebno radijsko postajo LT 1, ki oddaja s Piancavalla in je gotovo ena izmed najmočnejših radijskih postaj te vrste v zahodni Furlaniji. Neznanci so deloma odnesli naprave, česar pa niso mogli odnesti, so razbili. Zadevo preisku jejo karabinjerji, ki sumijo, da so vdor v radijsko postajo organizirali politični nasprotniki postaje, ki jo ureja časnikar Pacini. Krajši postopek za ugotavljanje stopnje invalidnosti RIM — Upravni svet INPS je sklenil, da se bo odslej dogovoril s posameznimi zdravniki ali ekipami, ki se ukvarjajo z delovno med cino in jim poveril nalogo, naj preverjajo stopnjo invalidnosti prosilcev. INPS meni, da bo odslej postopek za priznanje invalidnine preprostejši in nagiejši. VIDEM — Karabinjerji so aretirali zakonca Giuseppa Pizza 35 let) in Ivano Regeni (33), ker sta skrivala strelno orožje. Gre za tri izredno precizne puške in 500 nabojev raznega kalibra, ki sta jih hranila na dvorišču. RIM — V starosti 96 let je v kliniki «Sanatrix» umrl znani kirurg Cesare Frugoni. Končni izid nagradnega žrebanja je sledeč: I. nagrada v znesku 200 milijonov lir — srečka Serije BL 49812, povezana z zmagovalcem kviznega tekmovanja Andreom Carisijcm, je- bila prodana v «autogriliu» Pavesi v Campogallianu v modenski pokrajini; H. nagrada 180 milijonov lir — srečka AM 31893, povezana z drugouvrščeno Mario Teieso Rouchi, je bila prodana v trafiki Cadamosli na severni železniški (»staji v Lodjju (Milan): Ul. nagrada 170 milijonov lir srečko AG 48839, povezano s tre-tjcuvrščen.ini Rajmondom Artemisiom, je prodal slojničar Luigi Corona v Modeni: IV. nagrada 160 milijonov lir — srečko AF 38397. povezano s konkurentko Patrizi0 Bianchetti, je odstopila gdč. Rafta v baru-tobakarni siedi Palerma; V. nagrada 150 milijonov lir srečka CA 79500, povezano z Arturom Minerbijem, je bila prodana pred rimsko železniško Postajo Termini; VI. nagrada 140 milijonov lir — srečko CE , i 1481, povezano z zadnjeuvrščenim Giovanni-jem Capranico. je neznani dobitnik kupil v trafiki Maria Castalda v Neaplju. čemu smo navedli tudi imena nekaterih oseb. ki so prodale srečke Zato, ker bodo tudi ti ljudje deležni denarnih nagrad, ki gredo od poldrugega pa do 4 milijonov lir. Nižje zneske — od 150 do 500 tisoč lir — prejmejo prodajalci tolažilnih srečk. Kakor je povedal glavni ravnatelj odseka za izredne dohodke na finančnem ministrstvu dr. Valentino Veiga, je bilo v vsej državi prodanih kar 7.832.785 srečk loterije Italia, ki so državni blagajni nesle 7 milijard 832 milijonov in 785 tisoč lir,' od česar gre seveda odšteti razdeljene nagrade v skupnem znesku 2 milijard iii 176 milijonov lir. Največ srečk je bilo oddanih v Rimu (1,866.0001, sledili pa so v tem pogledu Milan (1,079.500), Neapelj (560.500), Turin. Bologna. Genova. Firence, Palermo, Padova itd. Zanimivo je, da ni bilo število prodanih srečk kdo ve kako visoko v Modeni oziroma njeni pokrajini. kamor sta, kakor rečeno Vivodoma, romali kar dve od prvih šest nagrad. Pripomniti velja še, da se je zaključni del tekmovanja «Secondo voi» odvil docela , predvideno, saj skoraj nihče ni (»dv^pil v zmago simpatičnega profesorja iz Agrigenta Andrea Carisija. Bil je resnično dobro pripravljen, kakor že v uvodnem in vmesnem delu tekmovanja. Medtem ko se bo mož vrnil na rodno Sici- lijo brezskrbno in poln zadoščenja za bleščeči »podvig*,, tega ne moremo dejati o dobitnikih šestih glavnih nagrad. čeprav radostni, se bodo pošteno skrivali, ker se je že pričel širokopotezen lov nanje. Zakaj, tega pač ni treba ugibati, (dg) Znižanje angleške eskomplnc mere LONDON — Angleška državna ban ka je sklenila za 0,5 od sto znižati uradno eskomptno mero, in sicer od 7 na 6,5 odstotka. Ukrep je bil v finančnih in gospodarskih krogih pričakovan, saj razpolaga londonski e misijski zavod z zajetnimi rezervami. funt šieriing se neprestano kreni, a dotok tujih kapitalov v Veliko Britairjo se postopoma veča. Oktobra 1976 je eskomptna mera znašala kar, 15 od sto, v naslednjih 11 mesecih pa je bila kar dvajsetkrat popravljena. PARIZ — «Zelo sem zadovoljen, da se lahko pogovarjam z osebo. ^ je v Franciji izvajala tak blagodejn' vpliv*. S temi besedami je amerišk predsednik Carter v rezidenci affl*' riškega veleposlanika v Parizu spri' jel generalnega tajnika socialist'čri stranke Francije Mitterranda. Cavtd jev pozdrav socialističnemu tajnik^ je še povečal začudenje in nezadovdi' stvo nekaterih političnih krogov z?' rad; izbire sogovornikov ameriške?8 predsednika med njegovim obisko?1 v Franciji, tudi ker je vsakdo o*’ koliko drugače tolmačil besede. Brez dvoma pa so sestanke določi'11 po temeljito preudarjenem ključ11, : saj še je takoj po Miterrandovri' odhodu pri Carterju zglasil predse? j Pik Gibanja levih radikalcev Fabri' j Od levih strank niso bili torej / vabljeni samo komunisti, kar nuj?" ( kaže na dejstvo, da Carter po.:oln*l,liiHliiiniMiii,nMa,iitiiiiiiniiiiiiiMnOMi,i,11111111,•niitflllii,umu,iiiiuM'11 PRI BEL0PESKIH JEZERIH KAR 20 STOPINJ POD NIČLO Od Trbiža do Agrigenti mraz, sneg in poledici V sicilski Dolini templjev je snežilo prvič po 24 letih a Mraz ugonobil 2.000 jerebic Lov na sestradane lisice ' Si RIM — V srednjih in južnih pre. delih Italije, kjer so razsajali pred včerajšnjim siloviti snežni meteži, se vreme ni izboljšalo, ampak se je mestoma še zhatno poslabšalo. Nasprotno je na severnih olrmoč.jih pretežno sončno, temperatura pa neobičajno nizka. Pri Belopeških jezerih blizu tromeje so včeraj ponoči izmerili kar 20 stopinj pod ničlo, v Nadiških dolinah 17. v Troižu in_ Kanuji 14, a v Vidmu pet pod ničlo. Še niže je zdrknilo živo srebro seveda na gorah, tako npr. na prelazu Pordoi do 21 stopinj pod ničlo. Sploh se je naj viš ja temperatura v Dolomitih sukala okoli 11 -12 stopinj pod ničlo, temu pa gre dodati, da je pihal sever s sunki do 70 km na uro. Jteacigligna ib Siana ter se projk. ' ......... blito. Kar zadeva večja italijanska mošta, je najbolj zeblo v Potenzi (9 pod ničlo), najmanj pa v Palermu (7 nad). Bežen pregled nad položajem v nekaterih deželah nam pokaže, da so zajeli Molize, Abruce, Bazilika-to, Apulijo, Campanio in celo Kalabrijo viharni meteži. ki so marsikje docela onemogočili avtomobilski promet (na navadnih in avtocestah je nastala poledica, ki je botrovala številnim trčenjem, k sreči brez hujših posledic). Vetrovni sunki, ki so ponekod dosegli kar 100 km na uro. so izruvali na stotine dreves. tako tudi sadnih in s tem povzročili velikansko škodo kmetovalcem in zadrugam. Veter je razen' tega razkril mnoga stanovanjska, predvsem kmečka posiopja in porušil vrsto električnih opornikov, zaradi česar .je zmanjkalo električnega toka. Tudi avtobusne zveze so bile tu pa tam prekinjene, tako neapeljski pokrajini, npr. ? so ostale mnoge šole zaprte Z Apeninov v' Abrucih poročaj da je zaradi mraza poginilo ka|J .2.000 jerebic,, ki; jih , je pred m"., dnevi pokrajinski odbor za lov V Terama .-pustil v lovišča, da b'^Cc razmnožile. Vest je sprožila po giki hude polemike. Z, druge stte*t imajo v, salernski pokrajin' (W«f pania). opraviti; š, * krdeli sestradate volkov, ki, šo zapustili vzpet'«2 žali dolinskim naseljem. PriblFj, •.ravno tam je tudi včč lisic, ki si potešite lakoto s kokošmi in df» gimi domačimi živalmi. Tod, tudi drugod v srednji Italiji^ .je pašnikih, izoliranih zaradi' preozke nega snega nič koliko pastirjev Ob apulijski in kalabrijski pihajo vetrovi s hitrostjo' rlo 100 •• na uro, zaradi česar ribiške 1». sploh ne morejo zapustiti di'?'1*1' nov. Prav tako je bila v ‘es R IM — V znak protesta zaradtfoc držanja vlade in IRI ob probFlrp UNIDAL bo osebje javne družriJC, ME stavkalo eno uro v torek, ,jj januarja.