PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 135 (13.668)
Trst, torek, 12. junija 1990
Nov poziv predsednika republike Cossige med obiskom v San Marinu
Odgovornost in zmernost bodita vodilo državne oblasti in strank
Partikularizmi in drugi interesi ne smejo vplivati na politično etiko Italija se pripravlja na zahtevno vlogo predsednika Evropske skupnosti
Kneset izrekel zaupnico vladi desničarskega liderja Šamirja
SAN MARINO — Predsednik republike Cossiga se je včeraj mudil na uradnem obisku v republiki San Marino in kot že nekaj krat prej je tudi tokrat izkoristil priložnost in napravil nekakšen javni politični obračun. Odmev na govor, ki ga je imel pred sodniki v Milanu, se je nekoliko polegel, včerajšnji nastop pa bo gotovo sprožil nov val polemik in vprašanj. Cossiga je namreč pozval politične sile In državne oblasti k večji odgovornosti, posebno sedaj, ko se Italija pripravlja na šestmesečno predsedstvo Evropske skupnosti.
Italija bo morala dati vse od sebe, pokazati bo morala vse svoje sposobnosti, zato da bo lahko ugledno in učinkovito opravila nalogo, ki jo čaka, je menil Cossiga in opozo-ril, da bodo v času, ko bo predsednik ES Italijan, dozorele Pomembne novosti na področju zbliževanja med evropskim izhodom in Zahodom. Vendar pa se Cossiga ni omejil samo na italijansko prisotnost v ES. Govoril je tudi o domačem političnem dogajanju, političnim predstavnikom je svetoval, naj bodo predvsem politiki ljudstva, stranke pa haj opravljajo predvsem vlogo političnih strank, pa naj kodo to večinske stranke ali opozicija. Delovanja v korist skupnosti ne smejo v nobenem primeru omejevati partikularizmi in drugi interesi, je še naglasil Cossiga.
Glede tako imenovanega belega semestra, zadnjih šest hiesecev mandata, ko predsednik nima možnosti, da razpusti parlament, pa je Cossiga ponovno poudaril, da se strinja s Predlogom o njegovi ukinitvi strinja, kot se strinja s predlo-9om o neponovljivosti predsedniške mandatne dobe, »vsaj kar se mene tiče«, je še pojasnil.
---------------------------------------------------------
Zunanji minister De Michelis in predsednik Cossiga na obisku v San Marinu (AP)
JERUZALEM — Izraelski parlament je po daljšem obotavljanju, ki je do zadnjega trenutka kazalo na nove zaplete, izrekel zaupnico vladi, ki jo je sestavil lider Likuda Jichak Šamir. Parlament je vlado podprl z 62 glasovi, 57 jih je bilo proti, en član pa se je glasovanja vzdržal. Novo izraelsko vlado sestavljata obe skrajno desničarski stranki, verska stranka ter sionistično gibanje prenove. Poleg tega pa je Šamirjev kabinet deležen tudi zunanje podpore skrajne desničarske stranke Moledet.
Šamir je že napovedal, da se bo nova vlada zavzemala predvsem za ureditev položaja sovjetskih Židov ob njihovem povratku ne samo v Izrael pač pa tudi na arabska zasedena območja in v Cisjordanijo, izvajal pa bo odločno-politiko zapiranja glede palestinskega vprašanja. Poleg tega je napovedal tudi, da želi utrditi odnose z VVashingto-nom, še zlasti, ker ameriški predsednik Bush noče pristati na širša mirovna pogajanja. V Nablusu pa je medtem napetost spet narasla in včeraj so spopadi med Palestinci in izraelskimi vojaki terjali nove žrtve.
Bolnica Franja čaka na obiske
NA 4. STRANI
Komunisti zavlačujejo z volitvami in predajo oblasti
Napetost med srbsko partijo in združeno opozicijo raste
BOGO SAMSA
. Beograd — Ob 10. uri je bila napovedana tiskovna °hferenca združene srbske opozicije. Ob napovedani uri v Institutu družbenih znanosti, razen enega televizijske-snemalca in podpisanega, ni bilo nikogar. Nadstropje „lsie v sejni dvorani instituta pa se je ob 11. uri zbrala SInetana" srbske politike in novinarstva. Seveda ne one , radne, komunistične in oblastniške, temveč oporečniške, repko polemične in prepirljive. ne V začetku so nam povedali, da niso mogli dobiti dvora-Po meclnaro<lnega tiskovnega središča, ker strank v Srbiji ho Za'tonll1 še ni in da je Tanjug namenoma razširil napač-Hiformacijo o tiskovni konfernci in o zadnjih dogodkih, k. Fet strank združene srbske opozicije je pred časom zahvalo tri stvari:
in S®dania skupščina mora določiti datum demokratičnih ^ vecpartijskih volitev v Srbiji; sestaviti je treba okroglo Sez° lz vladajoče stranke in opozicijskih strank, na kateri bodo dogovorili za način volitev, o uzakonitvi strank, ohC11^ finansiranla in predvsem o sredstvih množičnega Veščanja, ki so sedaj povsem v rokah partijskega mono-r?Ia- Določili so rok petnajst dni in nato napovedali miting, 1 bo v sredo, 13. junija, ob 14. uri popoldne, na osrednjem 1 r9u Republike.
V petek pa so jih telefonsko poklicali na razgovor v izvršni svet Srbije, kjer so se pogovarjali s predsednikom skupščine Sokolovičem in podpredsednikom vlade Mihajlovičem.
O prvi točki, kdaj bodo volitve, niso hoteli niti govoriti, češ da morajo najprej sprejeti ustavo, nato iz nje izhajajoče zakone. Strašili so s Kosovom in alternativo, z legitimnostjo. Vse to pa pomeni, da nočejo izpustiti oblasti iz rok in da zavlačujejo. Po njihovih besedah naj bi bila do decembra sprejeta nova ustava, toda če se ena izmed pokrajin upre (iz podtona je bilo čutiti realno možnost, da se upreta obe), potem zadeva miruje pol leta, nato še nekaj časa in končno se razčisti z referendumom. To pa je procedura, ki bi trajala dve leti in šele potem bi sledili zakoni, razpis volitev, volilna kampanja in volitve. Kar pomeni dve leti in pol če ne več.
Kazalo pa je, da so se že dogovorili o okrogli mizi. Pričeli so celo pisati uradno sporočilo, ki naj bi ga podpisali vsi udeleženci sestanka: združena opozicija, vlada in skupščina.
Toda vmešal se je Miloševič, ki je menda celotni zadevi sledil v bližnjem kabinetu in uradno sporočilo je postalo vsebinsko nekaj povsem drugega, kot da bi združena opozicija pristala na neuradno vsklajevanje stališč v okviru SZDL, ki jo med drugim prav sedaj razpuščajo. Z vodilnimi predstavniki strank so postopali nesramno, čakali so na dokončno stališče do desete ure zvečer, ko pa je Tanjug objavil enostransko in lažnivo poročilo.
Uvodno besedo je imel na tiskovni konferenci predsed-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Norost »navijačev« ne pozna meja in nima določenega državljanstva
MILAN — Zahodnonemškim nasilnežem, ki sami sebe po svetu prodajajo za navijače, bodo sodili danes. Za svoje divjanje po Milanu pred in po tekmi med ZRN in Jugoslavijo najbrž ne bodo prestrogo kaznovani in jo bodo po vsej verjetnosti odnesli z izgonom iz države.
Do izgredov je prišlo tudi pred včerajšnjo tekmo med Anglijo in Irsko v Cagliariju, po tekmi pa večjih neredov ni bilo. Kaže, da je dež, ki je padal med tekmo le ohladil prevroče glave pristašev obeh ekip.
Neredi v Milanu dokazujejo, da niso samo angleški huligani tisti, ki naj bi se jih bali, temveč ima človeška norost svoje bivališče povsod, proti njej pa se najbrž ne da boriti le s prepovedjo prodaje alkoholnih pijač na dan nogometne tekme.
SP v polnem teku
Tudi včerajšnji tretji dan svetovnega nogometnega prvenstva je postregel s presenečenjem, zmago Kostarike proti Škotski, medtem ko je Anglija igrala neodločeno proti Irski. Še vedno pa odmeva izredno hud nedeljski poraz Jugoslavije proti Zahodni Nemčiji. Osim sedaj napoveduje nekatere spremembe, verjetno pa ima v mislih kar radikalne posege, saj so »modri«
pokazali vse preveč vrzeli tako v napadu kot (še zlasti) v obrambi. Ostali dve nedeljski^tekmi, Švedska - Brazilija in ZDA - ČSFR, sta se končali »regularno«, torej z zmagama Čehoslova-kov in brazilskih mojstrov.
Danes bosta ne vrsti dve srečanji, Belgija - Južna Koreja ter Nizozemska - Egipt.
Opozicija zahteva razveljavitev nedeljskih volitev zaradi domnevnega goljufanja
Na volitvah v Bolgariji bivši komunisti presenetljivo premagali združeno opozicijo
SOFIJA — Bolgarske volitve so v nasprotju z volitvami v drugih vzhodnoevropskih državah prinesle odmeven uspeh nekdanjim komunistom, ki so zdaj včlanjeni v Socialistično stranko Bolgarije. Po še nepopolnih podatkih, ki jih je posredovala osrednja volilna komisija, in po prvih projekcijah zahodnonemškega Infasa naj bi socialisti za skromna dva odstotka zgrešili absolutno večino. Socialistična stranka naj bi dobila 48 odstotkov glasov, naj večjo podporo pa naj bi bivši komunisti dobili na podeželju in med starejšimi volilci. Opozicija, ki je bila združena v Zvezi demokratičnih sil, je po teh podatkih dobila od 32. do 34 odstotkov, v novem bolgarskem ustavodajnem parlamentu pa bosta imeli svoje predstavnike še Kmečka stranka, ki je dobila 8 odstotkov glasov, in Gibanje za svobodo in človekove pravice, ki zastopa interese turške manjšine. To gibanje je dobilo 6 odstotkov glasov, na področju, kjer je turška manjšina v večini pa je dobilo kar 80 odstotkov glasov.
Če bodo ti podatki obveljali tudi na koncu, bodo socialisti v parlamentu imeli 101 poslanca, Zveza demokratič-
nih sil 69, Kmečka stranka 17, stranka turške manjšine pa 13 poslancev.
Takoj po objavi prvih izidov pa je že prišlo do javnega protesta predstavnikov opozicije, ki so socialiste obtožili, da so goljufali pri prešeteva-nju glasov. Trdili so namreč, da naj bi na nekaterih voliščih po končanem glasovanju zamenjali volilne skrinjice z drugimi in na ta način potvorili rezultate. Predstavniki opozicije so zato tudi zahtevali razveljavitev nedeljskih volitev, že ponoči pa so v Sofiji organizirali protestno manifestacijo, na kateri je sodelovalo več tisoč prebivalcev bolgarskega glavnega mesta.
Toda v nasprotju s temi trditvami je približno 2000 tujih opazovalcev, ki so ves čas spremljali potek prvih večstrankarskih volitev po 45 letih, povedalo, da niso ugotovili večjih kršitev volilnega zakona, kjer pa so bile napake ugotovljene, je centralna volilna komisija takoj posredovala in odpravila nepravilnosti. V imenu tujih opazo-valcevje vodja delegacije Evropskega sveta, Spanec Miguel Angel Martinez, izjavil, da je »od nedelje Bolgarija bližja Evropi in da bo sam podprl prošnjo Bolgarije za status "posebenga povabljenca" v Evropskem svetu.«
Izidi nedeljskih volitev vsem očitno niso bili preveč pogodu (Telefoto AP)
Alberto Fujimori z večino glasov izvoljen za predsednika Peruja
LIMA — Geslo »delo, poštenost, tehnologija«, s katerim je predsedniški kandidat japonskega porekla Alberto Fujimori (na sliki AP) vodil svojo volilno kampanjo, je očitno prevzelo perujske volilce. Na balotaži, v kateri sta se znašla konservativni kandidat, pisatelj Mario Vargas Llosa in Fujimori, so se z zgovornimi rezultatim odločlili za drugega; dobil je namreč kar 49 odstotkov glasov proti 42 odstotkom, ki jih je bil deležen Llosa.
Fujimori bo nasledil Alana Garcio, ki mu ni zapustil ravno lahke politične in upravne dediščine. Peru je na robu gospodarskega propada, devalvacija intija je presegla 220 tisoč odstotkov, dolgovi s tujino znašajo 18 milijard dolarjev, življenjski standard je med najnižnimi na svetu, brezposelnost je na višku, baroni droge pa so tako rekoč edini vladarji v državi. Novi predsednik, ki ga bodo umestili 28. julija, kot narekuje tradicija, je takoj po kandidaturi priznal, da nima nobene politične podlage. Svojo kandidaturo je predstavil šele nekaj tednov pred volitvami, ki so bile 8. aprila in že takrat je osvojil Peruance.
V govoru, ki ga je imel takoj potem, ko so bili znani rezultati balotaže, točne številke bodo objavili šele čez nekaj dni, je Fujimori dejal, da bo 28. julija začel pisati novo zgodovino Peruja; med prvimi nalogami, ki si jih je zastavil, je uvedba tehnologije in posodobitev kmetijstva, od soupravite-Ijev pa bo zahteval večjo profesionalnost in manj politizacije. Tudi njegov neposredni tekmec, Vargas Llosa, je Fujimoriju čestital za zmago in mu je že predlagal sestavo nove, demokratične vladne koalicije, s katero bo novi predsednik lažje kos neštetim težavam, ki tarejo Peru.
Tudi za letos napovedujejo alge v Jadranu
ROVINJ — Kot kaže, se bo morje tudi letos razcvetelo, čeprav so strokovnjaki rovinjskega centra za raziskovanje morja zanikali informacijo iz avstrijskega časopisa »Kurir«, da se je to že zgodilo. Jugoslovanski strokovnjaki menijo, da je cvetenje v tem času povsem običajen pojav in da ga je mogoče zaslediti nedaleč od izliva italijanske reke Pad, ne pa v jugoslovanskem delu Jadranskega morja. To pa še ne pomeni, da s cvetenjem letos ne bo težav. Zato so na Reki že predlagali, naj bi s pomočjo sabora kupili nekaj ladij vrste »Pelikan«, ki jih uporabljajo prav za zbiranje sluzastih alg. Letos bodo za čistost morja ob jugoslovanski obali skrbele štiri ladje.
Pogovori Markovic-Peterle
BEOGRAD — Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je včeraj prvič sestal s predsednikom jugoslovanskega izvršnega sveta Ante Markovičem. Razgovor se je pričel v palači federacije v Novem Beogradu ob 15. uri in je na njem na kratko sodeloval tudi podpredsednik zvezne vlade Živko Pregel, nato pa sta se dalj časa predsednika razgo-varjala sama, brez kakršnega koli sodelavca. Pogovor je trajal poldrugo uro, obravnavala pa sta predvcsem gospodarska vprašanja. Peterle je Marokoviču orisal načrt slovenske vlade za rešitev gospodarske krize in za razbremenitev gospodarstva. Markovič je slovenski načrt pozitivno ocenil in omenil možnost, da bi nekaj podobnega sprejeli tudi na vsedržavni ravni.
To je bil njun prvi neposredni kontakt in res ni manjkalo tehtnih vprašanj za razgovor. Lahko pričnemo z zadnjimi
slovenskimi »izzivi«, kot je predlog slovenske vlade, da se začasno ne plačuje v fond za nerazvite, da se zavrne pred* log o obveznem odstotku potrošnjega davka za potrebe JNA in podobno.
Vse to skupaj pa zajema mnogo širši in odločilnejši skupni imenovalec, ki se imenuje novi ustroj Jugoslavije, način sestavljanja ustave, slovenske in jugoslovanske, demokratične volitve povsod, predvsem pa način izvajanja gospodarske reforme, ki povzroča toliko resnih skrbi zlasti slovenskemu pa tudi jugoslovanskemu gospodarstvu.
Ob koncu pogovora s predsednikom zvezne vlade je Lojze Peterle povedal, da je vse potekalo v dokaj optimističnem vzdušju, sedaj pa je treba videti, če bo pogovor med predsednikoma slovenske in jugoslovanske vlade dal pričakovane sadove. (B. S.)
• Napetost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nik "Demokratske stranke" Dragoljub Mičunovič. Nato pa so po vrsti spregovorili vsi: za "Narodno radikalno stranko" Veljko Guberina, za "Srbski pokret narodne obnove" Vuk Draško-vič, za "Socialdemokratsko stranko Jugoslavije" Velimir Cvetič in za "Liberalno stranko" Predrag Buletič.
Vuk je bil dokaj umirjen, vztraja pa na demokratičnih volitvah, saj tudi komunisti niso po ustavni poti prišli na oblast. Po anketah, ki jih je izdelala njegova stranka, ima srbska partija še 17 - 20 odstotkov glasov, vse ostale pa opozicija, ki naglo narašča.
Prišlo pa je tudi do incidenta in grdega napada na albanskega novinarja, ki je postavil povsem korektno vprašanje odnosa do kosovske alternative. Izredno grob je bil predstavnik radikalov, ki je mnenja, da s kosovsko alternativo ni razgovora, ker še ni priznala srbske suverenosti. Užaljeni novinar Rilindije je sam zapustil dvorano.
Mnogo je bilo govora o pobudi srbske partije, da se združi s socialistično zvezo. Povsem točno so ocenili, da gre za ustvarjanje treh strank: Skupne združene "jedinstvene" srbske socialistične stranke, toda istočasno ostane tudi srbska partija, ki je pobudnik in organizator kongresa ZKJ, ki naj obnovi jugoslovansko komunistično partijo. S tem seveda očitno kršijo sedanjo srbsko in jugoslovansko ustavo, toda bistvo je v ustvarjanju partijskega jedra, ki naj ohrani oblast, samo za oblast pa gre. Istočasno pa se bo partija polastila premoženja SZDL, ki bo letos prejela iz republiškega proračuna 160 milijonov dolarjev in ki ima številne nepremičnine, avtomobile in drugo opremo. To bo zadnji komunistični rop v Srbiji so - tokrat soglasno -ugotovili vsi vodilni člani opozicije.
Opozicija je zasedala z novinarji v skromni in na pol razbiti dvorani univerzitetnega instituta, združena oblast pa na zasedanju centralnega komiteja ZKS, v zgradbi srbske skupščine. Predsednik Trifunovič je v uvodu krivil za vse slabo, kar se v Jugoslaviji dogaja, obe severni republiki, v katerih so zmagale desne in celo fašistične stranke, ki po njegovem očitno ne smejo in ne bodo zmagale v Srbiji.
V tej zvezi je sedaj osnovno vprašanje, kaj bo naredila oblast. Mitinge v centru Beograda so prepovedali. Bo milica tolkla manifestante srbske združene opozicije? Napovedujejo jih nekaj sto tisoč. Ne oziraje se na število, to je malo verjetno in so tudi včeraj na tiskovni konferenci dejali, da bodo miting omogočili. Zelo možne, verjetne in skoro gotove pa so razne provokacije, saj nameravajo po mitingu prirediti mimo povorko do srbske skupščine in predstavnikom skupščine izročiti spomenico z že navedanimi zahtevami po svobodnih volitvah, okrogli mizi in ustreznih zakonih. Takrat se bodo posedli po ulici pred skupščino in je veliko vprašanje, kako bodo reagirali srbski oblastniki.
Ozračje v Srbiji je torej vedno bolj napeto. Na tiskovni konferenci je bilo zelo mnogo novinarjev. Skoro vsi so bili Srbi in prav vsi so bili za opozicijo in proti sedanji oblasti. Tudi oni iz "Politike" in njenih listov. Pa vendan v svojih časopisih pišejo povsem dni' gače. To je rezultat najrazličnejših oblik prisile, ki pa se skupaj s partij skib1 sistemom mši tudi v Srbiji. Resnično vprašanje zato ni, če bo režim.padel' temveč kdaj in predvsem kako. Gremo v Romunijo, ali v demokratično Evropo? To je bila dilema, ki je bilo upravičeno zastavljena srbski javnost' tudi na včerajšnji tiskovni konferenci-
Srbski komunisti poslej socialisti
BEOGRAD —: Centralni komite Zveze komunistov Srbije je včeraj podprl združitev komunistov in Socialistične zveze Srbije v Socialistično stranko in za njenega predsednika predlagal Slobodana Miloševiča. Predsednik Centralnega komiteja dr. Bogdan Trifunovič je v uvodnem poročilu poudaril, da je povsem logično, da Zveza komunistov Srbije in Socialistična zveza Srbije, ki sta po programu zelo sorodni organizaciji, ustanovita novo skupno stranko, ki bi bila temelj za sodelovanje levih in demokratičnih sil v Srbiji.
Po besedah Trifunoviča bo organizacijsko in kadrovsko delovala kot sodobna stranka levice in bo odprta za vse, ki so se pripravljeni politično zavzemati za demokratski socializem, enotno Srbijo in Jugoslavijo. Kongres združenja Zveze komunistov Srbije in Socialistične zveze Srbije bo po ocenah predsedstva obeh organizacij sredi julija.
Medtem ko je predsednik srbskih komunistov Bogdan Trifunovič na včerajšnji seji republiškega Centralnega komiteja prebiral 35 strani dolg referat in pel slavospev združitvi frontne organizacije in zveze komunistov v socialistično stranko, je bila na drugem koncu Beograda tiskovna konferenca srbskih opozicijskih strank. Voditelji petih opozicijskih organizacij so za danes uradno napovedali protestni miting. Na njem bodo zahtevali okroglo mizo s predstavniki strank, ki naj bi pripravile vse potrebno za republiške volitve, (dn)
Po enotedenskih spopadih se položaj v Kirgiziji umirja Z dnevom žalovanja včeraj počastili številne mrtve
MOSKVA — V Kirgiziji so se neredi, kot kaže, pomirili, zato pa je včeraj republiška vlada proglasila enodnevno žalovanje v spomin na vse žrtve, ki so padle v hudih spopadih med Kirgizi in Uzbeki od prejšnjega ponedeljka pa do nedelje. Obračun mednacionalnega sovraštva je izredno tragičen in kot poroča sovjetska tiskovna agencija Tass, so doslej našteli že 116 mrtvih in 428 ranjenih, vsi pa se bojijo, da bo število mrtvih in ranjenih še naraslo, ko bodo zbrani vsi podatki o enotedenskih spopadih.
Položaj naj bi se po pisanju Tassa počasi umirjal, kar lajša delo vojakom in silam javnega reda, ki odstranjujejo posledice divjanja in uničevanja imo-vine. Med spopadi je bilo namreč podtaknjenih nad 500 požarov, ki so povzročili velikansko materialno škodo. Tudi v Ošu, kjer so bili spopadi med Uzbeki in Kirgizi najhujši, je bilo včeraj mirno. Ponovno so odprli trgovine, voziti pa so začeli tudi mestni avtobusi. Mir je tudi v Frunzeju, kjer so v petek uvedli izredno stanje.
Do prave državljanske vojne med Uzbeki in Kirgizi je prišlo zaradi zemljiških sporov, zdaj pa tamkajšnji po-
svetovalni organi skušajo v pogovorih s predstavniki obeh narodnosti odpraviti nesporazume in tako preprečiti nove spopade. Pri tem so izredno aktivni tako imenovani »sveti starcev«, ki posebej med kmečkim prebivalstvom predstavljajo pravo neformalno oblast.
Proti ponovnemu izbruhu mednacionalnega sovraštva pa vojaške oblasti uporabljajo druge metode. Tako je komandant posebnih enot v Frunzeju, polkovnik Kulov, prepovedal prodajo alkoholnih pijač v vsej deželi. Ugotovili so namreč, da je bilo med udeleženci pogromov proti Uzbekom precej oseb pod vplivom alkohola. Poleg tega je Kulov iz kirgiške prestolnice tudi izgnal vse tiste, ki tam niso imeli stalnega bivališča.
Med tem ko se položaj v Kirgiziji počasi normalizira, pa je v sosednji Uzbekistan prišla delegacija muslimanskih verskih oblasti iz Savdske Arabije. Vodja delegacije šejk Al Abu-di je za sovjetsko TV dejal, da naj bi izboljšanje življenjskih pogojev za muslimane prispevalo tudi k izboljšanju odnosov med Sovjetsko zvezo in Savdsko Arabijo.
Edino plačilno sredstvo je dinar
BEOGRAD — Po ustavi in zveznih zakonih je Jugoslavija enotno gospodarsko, fiskalno in monetarno področje. Na njem je v obtoku enoten denar, to pa je dinar, kot uradno plačilno sredstvo. Zato bi bile nezakonite vse druge valute, kot s° lire, franki ali morda še kaj.
Izdajanje takšnih plačilnih sredstev bi po sedanjih predpisih sodilo med kazniva dejanja z zelo hudimi kaznimi. To je v pogovoru za TanjaS poudaril guverner jugoslovanske Narodne banke Dušan Vlatkovič. Povedal je tudi, da ni nikakršnih razlogov za spremembo vrednosti dinarja, kap1 izvozni in uvozni rezultati, tekoča in skupna p'fl' čilna bilanca, razmerje med ponudbo in povp^' ševanjem po devizah in še nekateri kazalci P°. n jujejo, da je sedanji tečaj dinarja povsem reale in da ga zato ni treba spreminjati.
Povedal je tudi, da so neutemeljene vse Q0Ž,0 rice o odpravi deviznega varčevanja, ker bi m, kaj takega gospodarsko in politično več kot ško Ijivo, pa tudi potrebno ni. (dd)

Zatrdilo predsednika zahodnonemških industrijcev Neckerja
»Vsenemška denarno-ekonomska unija bo gotovo stekla 2. julija«
BONN — Gospodarska in denarna združitev med Nemčija bo stekla 2. julija, kakor je bilo pač napovedano. Tako je zatrdil včeraj med tiskovno konferenco v Bonmi predsednik za-hodnonemške zveze veleindustrij cev Tyll Necker. Po nekaj manj kot enoletnem obdobju hude pomnožitve brezposelnih v Vzhodni Nemčiji se bodo začele razmere na socialnem Področju izboljševati in to - kot je dejal Necker - s pomočjo močnega zagona storitvenih panog, ki da bodo zapolnile vrzeli, do katerih je prišlo na zaposlenostnem področju v industriji. Storitveni sektor se bo namreč ntnogo hitreje razvijal kot industrijski, kjer imajo Vzhodni Nemci tudi
sicer hude težave zaradi nekonkurenčnosti številnih proizvodov - na primer avtomobilov in kemikalij - in ravno ta okoliščina bo vsaj sprva precej pogojevala določene vidike med-nemške unije.
Glede denarja je Necker naglasil, da mora bonski parlament te dni odobriti načrt, po katerem naj zahod-nonemška marka nastopi na vzhodnonemškem valutnem tržišču 2. julija. Tedaj se bo suverenost Bundes-banke avtomatično raztegnila na ozemlje Vzhodne Nemčije, kjer bodo zaradi tega začeli veljati številni za-hodnonemški zakonski predpisi finančne in socialne narave. Predsed-
nik industrijcev Necker je prepričan, da bo morala sloneti preobnova vzhodnonemškega gospodarskega sistema prvenstveno na dejavnosti malih in srednje velikih podjetij - tako imenovanih "mittelstand" - zato je tudi obljubil, da bo zveza veleindustrij cev ta podjetja vsestransko podprla. »Seveda pa bodo morali vzhodnonemški podjetniki krepko zavihati rokave,« je pripomnil Necker in v isti sapi odločno zavrnil namigovanja, češ da za-hodnonemško podjetništvo ni ravno navdušeno nad vlaganjem kapitala v Vzhodni Nemčiji.
Kakšne učinke pa bo združitev mark pravzaprav imela? Necker: »Posledično zvišanje cen bo v ZRN občutnejše kot v NDR, kajti vzhodna stran bo dala pod strogo nadzorstvo nekatere ključne dejavnike, ki oblikujejo raven življenjskih stroškov, na primer stanarine. Vsekakor bo kupna moč naše marke večja v Vzhodni Nemčiji.«
Skoro istočasno je zahodnonemški minister Theo Waigel na zasedanju finančnih ministrov EGS pojasnil, da se izračun stroškov za združitev Nemčij ni bistveno spremenil v primerjavi s številkami izpred treh, štirih mesecev. »Razdvojenost Nemčij stane danes bonsko vlado 40 milijard mark letno,« je rekel, »za prihodnje petletje pa je bilo nakazanih 115 milijard; to je vsota, ki jo lahko Zahodna Nemčija zlahka prenese, če upoštevamo, da znaša vrednost naših investicij na tujem danes okoli 120 milijard mark.«
Zaradi nenadejanega poraza vladnega predstavnika na volitvah v senat
Močan padec na tokijski borzi
TOKIO Poraz liberaldemokratske vladne stranke na glasovanju za izvolitev enega senatorja oziroma zapolnitev praznega stolčka v japonskem senatu je Povzročil strmoglavljenje borznega indeksa Nikkei za 1,37%: njegova vrednost le zdrknila z 32.993,29 jena v petek na 32.540,18 jena, kar predstavlja kar 453,11 jena manj.
Na nedeljskih volitvah je liberaldemokratskega kandidata obilno premagala kandidatka največje stranke v opoziciji, se pravi socialistka Takako Doi: zbrala je nič manj kakor 120.000 glasov več kot pa kandidat vladne stranke. Izid glasovanja je kajpak vnovič odprl vprašanje, kakšna usoda pravzaprav čaka vlado, ki ji predseduje Toshiki Kaifu.
Na nazadovanje borznega indeksa je kot drugotni dejavnik vplivala ponovna okrepitev ameriškega dolarja, ki je dosegel vrednost 153 jenov, to je 1,45 jena Več kakor ob koncu minulega tedna. Porast zelenega bankovca v Tokiu pripisujejo domnevi, da se obrestne mere za zdaj ne bodo znižale.
Prihodnji četrtek in petek v Trstu na pobudo TecnoCE
Dvodnevno srečanje o naložbah v SFRJ
Vpričo globokih sprememb v družbenem, političnem in zakona-dajskem ustroju vzhodnoevropskih držav, je tržaški center za konzu-lenčno službo in menedžerstvo TecnoCE (Tečno Consulting and Engineering) sklenil prirediti cikel seminarjev, s katerimi želi seznaniti poslovnike z vsem, kar moraš vedeti, če hočeš vzpostaviti poslovne stike z evropskim vzhodom ali če hočeš že obstoječe odnose še zboljšati. Cikel se bo začel z dvodnevnim seminarjem o investicijah v Jugoslaviji ("Investire in Jugoslavia oggi j, ki bo v četrtek, 14., in petek, 15. junija, v dvorani Zodiaco hotela Savoia Excelsior v Trstu (Nabrežje Mandracchio 4).
Niz seminarjev se začenja z Jugoslavijo, ker je pač naj bližja in to ne samo v ozemeljskem pogledu, kakor izrecno poudarja vabilo s programom dela. Na seminarju bodo obravnavali glavne probleme v zvezi z načrtovanjem najbolj učinkovitih oblik podjetništva in kapitalnega vlaganja. Kvalificirani docenti - predvsem iz operativnih krogov - bodo pojasnili nekatera ključna vprašanja, ki so povezana z gospodarsko stvarnostjo v Jugoslaviji, kot so: proizvodni sistem, organizacijski in strateški vidiki poslovanja na industrijskem, in terciarnem področju, nove možnosti sklepanja zavezništev na področju pro-
izvajanja in prodajanja blaga pa še značilnosti novega bančniškega in finančnega poslovanja.
Seminar je namenjen v prvi vrsti zunanjetrgovinskim operaterjem in voditeljem oziroma funkcionarjem denarnih in sorodnih ustanov. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Navajamo program seminarja.
ČETRTEK, 14. JUNIJA. Ob 9. uri začetek; 9.30 dr. Franc Jamšek 'Sedanje gospodarsko stanje v Jugoslaviji: izzivi in možnosti "; 11.15 dr. Borut Mišica "Male tvrdke in primer turističnega podjetja: kje in kdaj nastopiti"; 14.30 dr. Iztok Se-dlak "Nova juridična infrastruktura: zakon o podjetjih in tujih vlaganjih"; 16.00 dr. Franc Jamšek "Novi zakon o kolektivnih delovnih pogodbah"; 17.30 razprava.
PETEK, 15. JUNIJA. Ob 9. uri dr. Danilo Omahen "Nove značilnosti bančnega sistema"; 11.15 dr. Edo Rasberger "Vpliv novega valutnega zakona na zunanjetrgovinske posle"; 14.30 dr. Gvido Deržaj "Nove oblike sodelovanja in ope-rativno-strateškega zavezništva z jugoslovanskimi podjetji: primer Iskra-Commerce; 16.00 dr. Fulvio Degrassi "Davčni problemi pri investicijah v tujini"; 17.30 razprava.
Za pojasnila se lahko interesenti obrnejo na TecnoCE, Ul. Machiavelli 14, tel. 362877.
Joint-ventures med Italijo in Poljsko vredne milijardo ameriških dolarjev
BUDIMPEŠTA — Med italijanskimi ln poljskimi podjetji so v teku trgovci posli in operacije joint-venture v Skupni vrednosti več kot ene milijarde uolarjev. To je najnovejši podatek riniskega zunanjega ministrstva o razvoju gospodarskega sodelovanja med ‘talijo in Poljsko, ki ga je iznesel mi-“istrski podtajnik Alberto Rossi ob Praznovanju "dneva Italije" na medna-r°dnem velesejmu v Poznanu.
Ob koncu lanskega leta še je število tl0vih podjetij z mešanim, italijanskim ln poljskim kapitalom zvišalo na 20, Poljska vlada pa močno pritiska v ^Ueri ustanavljanja še novih joint-ontures, da bi tako prišla do potreb-‘h zahodnih deviz. K temu jo sili tudi Se večja razlika med profiti javnih in Osebnih industrijskih podjetij: 1. 1989 n 1® industrijska proizvodnja v privat-®ttl sektorju povečala za 28%, global-Proizvodnja pa je padla za 2%. ^“hanjetrgovinski zavod ICE je v 1 lo®bo italijanskih podjetij za to ent* nakazal 600 milijonov lir, torej še Sokrat toliko kot v letih 1988 in 1989 j^Paj' Še letos pa bo stekla tudi delti h0St iavne finančne, družbe Simest, tin C>0 .zadolžena za to, da prevzema tlaSe rizični kapital mešanih podjetij (q ‘uiGnr - za letos razpolaga s kapita-fjj, milijard lir. Ministrski podtaj-Ua i °ssi ie v P°9ovoru z novinarji ciiiVa,sil' da ie pri klepanju koopera-1 kih pogodb s poljskimi podjetniki s*avm problem v tem, da je treba fiksirati tudi njihove soudeležbe.
Srečanja, a tudi razhajanja pri procesu združevanja ljudskih bank v deželi FJK
VIDEM — Zadnje čase je v Italiji vedno več govora o združitvah bank v večja in močnejša podjetja. Poborniki združevanja menijo, da je treba priti do združitve še pred sprostitvijo finančnih operacij v Evropi leta 1993. Voditelji emisijskega zavoda Banca dltalia podpirajo združitve, češ da bodo domače banke le na tak način uspešno konkurirale bolj sodobno urejenim in agresivnim bankam iz drugih evropskih držav, še zlasti nemških, francoskih in angleških. Sprostitev v evropskem merilu pa bo prinesla tudi precej novosti v bančnem poslovanju, s čimer se v tem času seznanjajo italijanski bančniki.
Združevanja bodo služila zlasti bankam, ki imajo velike posle. Na krajevni ravni bodo majhni kreditni zavodi še naprej ostali samostojni, saj bolje poznajo krajevno realnost in poslujejo bolj sproščeno, če so avtonomni in nevezani na odločitve od zunaj. Majhni zavodi pa bodo zaradi vedno dražjih servisov poslovali združeni v konzorcije. To ni nič novega, saj že zdaj veliko kreditnih zavodov posluje na ta način. V mislih imamo hranilnice (casse di rispar-mio), ki poslujejo v nekaterih konzorcijih na vsedržavni ravni, ljudske banke (banche popolari), ki prav tako poslujejo v raznih konzorcijh na deželni in vsedržavni ravni, ter kmečko-obrtne posojilnice (casse rurali ed artigiane), ki že več let delujejo v deželnem in v vsedržavnih konzorcijih in zvezah. Precej teh zavodov ima tudi osrednji bančni zavod, katerega delničarji so kreditni zavodi določene kategorije.
Kakšen je položaj v naši deželi? Začnimo pri kmečko-obrtnih posojilnicah. V Vidmu je njihova deželna zveza. Vanjo so včlanjene tudi štiri slovenske posojilnice: Opčine, Nabrežina, Doberdob in So-vodnje. Ne gre v tem primeru le za društveno združevanje, kajti tu je tudi operativni konzorcij. Vse deželne posojilnice so združene v osrednjo zvezo v Rimu, ob njej pa so še številni servisni konzorciji. Ti ob potrebi tudi pomagajo posojilnicam, ki se znajdejo v težavah, in pred leti smo tudi v naših krajih
imeli tak primer pomoči, ki je bila zelo uspešna. Posojilnice se ne nameravajo združiti v eno samo banko. Nadaljevale bodo vsaka na svojem ozemeljskem področju s samostojno politiko, pa čeprav najdejo skupen jezik v konzorcijih. Zadnje čase so dobile vrsto novih pristojnosti, kar je iz njih naredilo banke v pravem pomenu besede. Zato pa se pojavlja vprašanje novih davkov, ki jih doslej niso plačevale.
Svojčas se je tudi v Furlaniji-Julijski krajini govorilo o združitvi hranilnic (casse di risparmio). V naši deželi so tri hranilnice: Gorica, Trst in Videm. Videmska posluje tudi na pordenonskem območju in ima zato že v naslovu dvojni naziv. Iz doslejšnjih pogovorov pa ni bilo nič. Nasprotno, hranilnice so si začele konkurirati. Goriška, ki upravlja tudi edini hipotekarni zavod za dajanje dolgoročnih stanovanjskih posojil v deželi, je odprla podružnico v Trstu in nekaj podružnic v Furlaniji. Tržaška hranilnica je prav tako odprla podružnice v Furlaniji, pred nekaj dnevi pa še v Gorici, v načrtu ima odprtje podružnic tudi v Venetu in Lombardiji. Tržačani imajo tudi nekaj podružnic na Tržiškem in v Gradežu, ker so ti kraji od leta 1923 do 1947 sodili v tržaško pokrajino. Videmsko-pordenonska hranilnica je odprla podružnice na Tržaškem in Goriškem ter še v nekaterih drugih pokrajinah Italije. Vodstva vseh teh treh hranilnic si danes prizadevajo ohraniti avtonomijo. V Vidmu je veliko govora o stikih med videmsko-por-denonsko hranilnico in tisto iz Padove.
Pa smo pri ljudskih bankah. Teh je bilo do nedavnega v deželi devet: dve v Pordenonu, po ena v Vidmu, Čedadu, Codroipu, Huminu, Latisani, Centi in Gorici (slovenska Kmečka banka). Te banke sodelujejo v deželnem konzorciju s sedežem v Codroipu, pa še v vrsti drugih servisnih konzorcijev, katerih delovno področje sega prek deželnih meja. Njihovo sodelovanje je vsestransko, na čelu deželnega konzorcija je izmenično vsako leto predsednik druge
ljudske banke. Že pred kakim letom so začeli govoriti o njihovi združitvi. Ob tem se je postavilo vprašanje, kaj bo z goriško Kmečko banko, ki ima prav zato, ker je to denarni zavod Slovencev na Goriškem, precej drugačno specifiko od ostalih. Rečeno je bilo, da bo morala Kmečka banka ohraniti svojo samostojnost. Med voditelji drugih ljudskih bank pa so se začeli pogovori o združitvi. Že več kot leto dni se je govorilo o združitvi obeh ljudskih bank v Pordenonu (Banca popolare di Pordenone in Banca coo-perativa operaia di Pordenone), ki se jima je kmalu pridružila še Banca popolare di Tarcento. Te tri so že združene v eno samo. Pordenončani so na tak način prodrli v neposredno bližino Vidma.
Zelo konkretni so že bili tudi pogovori med voditelji ljudskih bank v Vidmu in v Čedadu. O tem so že sklepali člani obeh bank na občnih zborih. Zdelo se je, da je že vse nared, pred dnevi pa je v Vidmu počila bomba: voditelji ljudske banke v Čedadu so se nadaljnjim pogajanjem odpovedali. Kaj je temu botrovalo, javnost ni izvedela. Ni namreč verjeti le izjavi, da do združitve ne pride zato, ker še ni bil ustanovljen operativni center nove velike banke. Zanimanje za proces združevanja pa se nadaljuje. Te dni se je izvedelo, da tečejo pogovori med voditelji ljudskih bank v Codroipu, Huminu in Latisani; te naj bi se združile v en sam denarni zavod.
Ob vseh teh uspelih ali neuspelih poskusih združitve velja povedati, da velike italijanske in tudi tuje banke tudi pri nas odpirajo nove podružnice. To smo videli zlasti lani v Vidmu, kjer so zdaj prisotne podružnice najbolj pomembnih italijanskih bank. V Gorici imamo dve novi podružnici - Tržaške hranilnice in vsedržavnega Credito italiano. V kratkem naj bi v Gorici svoje podružnice odprle še nekatere italijanske banke in tudi ena jugoslovanska banka in sicer neka banka iz Zagreba, ki naj bi tu odprla filialo svoje banke v Zvezni republiki Nemčiji.
MARKO VVALTRITSCH
Na italijanskih borzah bodo prav kmalu začeli ceniti še delnice inozemskih družb
RIM — Milanska borza bo v kratkem na stežaj vrata tudi tujim delnicam. Vlada je namreč 9 edložila ustrezni popravek k zakonskemu osnutku (SlMl0Vaniu cIruzI) za premičninsko posredništvo ^ ‘M), ki ga obravnava zdaj parlament. S tem popravam, ki ga je zahteval organizem za nadzor nad bor-‘m poslovanjem Consob, bodo odpravili še zadnje S1 Preke, zaradi katerih tujih vrednostnih papirjev do-l_ni bilo mogoče ceniti v Italiji. Dejansko bodo tuje bo'12^6, katerih delnice bodo kotirane na italijanski tisru' P°dvržene davčnemu režimu, ki je v veljavi v sdržavah, kjer imajo te družbe svoj sedež. To je poročil sam predsednik Consoba Franco Riga med qov°P0m pri Trgovinski zbornici v Londonu, kjer je de] ?■ Prav o italijanskem borznem sistemu in navest ‘r‘ recepte za to, da se končno postavi na evrop-Vef raven: pospešitev pretoka informacij, občutno potnih J 6 obse9a dnevnih poslov in odprava likvidnos-Problemov. Borzne posle je treba urediti s pobu v? iasnih pravil o korektnosti in lojalnosti, prego-strani°rab in stro9i kontroli v obrambo šibkejših bila h m naložb iz vrst malih varčevalcev. Doslej je tiSk0Dorza Pod vplivom interesnih konfliktov in pri-skj r,rn ‘aznih lobijev oziroma špekulacij, novi zakon-bii Podpisi pa naj bi z vsem tem pometli, zato naj bi Lonf]r?UStroi borze ravno tako radikalen, kot je bil v haveri11/1 *6ta z uvedbo "big banga". Riga je sicer dnjjh da se je kapitalizacija borze v Italiji v za--Petih letih povzpela s 40 na 166 milijard.
Franco Piga
Priznanje direktorju Ass. Generali
IUAI: Pagnanelli naravnost pri vrhu
V Luki Koper se veča pretovor kontejnerjev
TRST — Direktorja tržaške zavarovalne družbe • Assicurazioni generali Benita Pagnanellija so imenovali včeraj za podpredsednika mednarodne zveze zavarovalcev na področju letalskega prometa IUAI (International Union of Aviation Insurers). Do sedaj ni zasedal tega položaja še noben predstavnik italijanskega zavarovalstva. Do imenovanja je prišlo med petdeseto skupščino tega mednarodnega organizma v Stockholmu, ki se je je udeležilo 147 delegatov v zastopstvu več kot 30 držav, med njimi tudi Sovjetske zveze, Ljudske republike Kitajske in Združenih držav Amerike.
Predsednik IUAI Terry Pitron (Vel. Britanija) je povedal, da so pridruženi zavarovalci poravnali v letu 1989 za 1.500 milijard lir nezgodnih odškodnin, da pa je zavladala na tem področju brezglava konkurenca, ki je povzročila občutno znižanje premij.
Vodstvo zavarovalnice Assicurazioni Generali navaja v tiskovnem sporočilu o imenovanju Pagnanellija za podpredsednika IUAI, da bi bil lahko to uvod v njegovo imenovanje na predsedniško mesto morda že na naslednji skupščini tega organizma.
KOPER — V koprski luki so danes teden naložili na izraelsko ladjo "Zim Eliat" okrog 200 kontejnerjev, namenjenih na Daljni vzhod. To je prva večja pošiljka na poti iz Kopra proti Maleziji, J. Koreji, Japonski in drugim deželam, s katerimi je izraelski ladjar ZIM iz Kopra že imel vzpostavljene linije, a z manjšimi ladjami. "Zim Eliat" pa je velika kontejnerska ladja nosilnosti okrog 31.000 ton in lahko natovori 1770 TEU kontejnerjev. To je torej največja kontejnerska ladja, ki pristaja v koprski luki, saj imata Jugoli-nijini ladji "Sarajevo" in "Koper ekspres" malo manjšo zmogljivost. Viktor Udovič, pomočnik komercialnega direktorja Luke Koper, je poudaril, da izraelski ladjar s svojo odločitvijo o povečanju kapacitet na poti iz Kopra slovenskemu oknu v svet tudi omogoča večanje prometa. V resnici se letošnji pretovor kontejnerjev v Kopru približuje
100.000	TEU, z novimi zmogljivostmi ladij izraelskega in drugih ladjarjev pa se bo povečal za okroglih 20%. Promet na tem kontejnerskem terminalu bo torej dosegel okrog
120.000	kontejnerjev že 1. 1991, nato pa naj bi se vzpel do
150.000	enot, kolikršna je zdaj zmogljivost povečanega terminala. V Koper je priplula tudi ZIM-ova ladja "Seagal" zmogljivosti 500 kontejnerjev, ki bo vozila iz Kopra v sredozemske luke. To je nova linija, iz koprskega kontejnerskega terminala pa že 10. redna linija proti lukam sveta. Sicer ima koprska luka s svetom vzpostavljenih že okoli 20 rednih linij, na katerih potuje okrog 2 milijona od skupno 5 mil. ton blaga, ki ga pretovorijo v tej luki. Glede kontejnerskega prometa je med jugoslovanskimi lukami Koper na prvem mestu, le še za malenkost pa zaostaja za Trstom.
DUŠAN GRČA
Kljub vremenu je nedeljski slovesnosti sledilo več sto ljudi
Franja spet odprta
V petek bodo dograjeni del odprli za promet
Od Ankarana do Kopra odslej po štiripasovnici
CERKNO — Partizanska bolnica Franja je od minule nedelje spet odprta za obiske. Obnovljena po razdejanju, ki ga je povzročil zemeljski plaz januarja lani, je doživela svoj preporod z nedeljsko otvoritveno slovesnostjo v navzočnosti večstoglave množice ljudi, ki so se kljub močnemu nalivu podali proti soteski Pasice in z vztrajnostjo, lastno prekaljeni generaciji, spremljali celoten potek slovesnosti.
Pomembnega dogodka so se udeležili med drugimi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik republiškega odbora za sanacijo Franje Jože Smole, minister slovenske vlade za vprašanja borcev in vojnih invalidov Franc Godeša, predstavnik JLA, podpredsednik ZZB Slovenije Lado Pohar, predsednik Koroških partizanov Janez Wutte-Luc, žena prvega upravnika bolnice Franje dr. Volčjaka, znana partizanska zdravnica dr. Paula Jerina in družbenih organizacij Slovencev v Italiji, nekdanji partizanski zdravniki in bolničarji, borci, ki so se med vojno zdravili v Franji, člani operativnega odbora za sanacijo s predsednico Ivico Kavčič in vodjem sanacijskih del prof. Samom Bevkom na čelu, med množico pa tudi veliko število ljudi s Tržaškega, ki so prišli na slovesnost kar s petimi avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili, avtobus »garibaldincev« Tržiča in okolice, goriški Slovenci in celo ljudje iz raznih krajev iz notranjosti Italije.
Po slovenski himni, ki jo je zapel moški zbor iz Idrije in po otvoritvenih besedah predsednika idrijske občinske skupščine Podobnika, je spregovoril slavnostni govornik, član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec. Potem ko je na kratko poudaril vsebinski pomen solidarnosti, ki se je ustvarila okrog bolnice Franje v Sloveniji in še posebej v slovenskem zamejstvu, se je dotaknil tudi aktualnega vprašanja sprave. Izrekel je misel, da sprava ne sme biti povod za nova razhajanja, da mora pomeniti iskanje poti v ustvarjanju novih možnosti za življenje ob dolžni pieteti do vseh mrtvih in padlih in v skrbi za žive. Davek slovenskega naroda v času med drugo svetovno vojno - je dejal - je bil
izjemno velik, prevelik za naše biološke, duhovne in gospodarske moči. Če ga bomo obremenjevali s kolektivno krivdo, se bomo samomorilsko uničevali.
Ko je govoril o veliki odzivnosti na solidarnostno akcijo za obnovo Franje, je podčrtal delež Slovencev v Italiji, Avstriji in drugod, posebej pa se je v italijanščini zahvalil za izpričano solidarnostno pomoč italijanski borčevski organizaciji VZPI-ANPI.
Potek sanacijskih del, ki so zahtevala velika sredstva in izjemen napor vseh, ki so bolnico sanirali in obnavljali, kakor tudi obračun opravljenega dela in zbranih sredstev (1.615.555,60 din v nominalni vrednosti, od tega samo od Solidarnostnega odbora v Trstu 511.482,00 din ali 59 milijonov v lirah in okrog 22 milijonov lir od vsedržavne VZPI-ANPI), je podala predsednica operativnega odbora v Idriji Ivica Kavčič. Pozdrav in zahvalo za obnovitev bolnice je v imenu vsedržavne VZPI-ANPI in njenega predsednika Bol-drinija, prinesel predsednik deželnega odbora VZPI-ANPI Federico Vincenti, v imenu Solidarnostnega odbora iz Trsta Jože Koren, v imenu nekdanjih zdravnikov in ranjencev v bolnici pa dr. Branko Štangel.
Na splošno željo množice je na kratko spregovoril še predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je povabil vse, da bi znali še naprej živeti s humanim duhom izročila bolnice Franje.
Udeleženci te pomembne slovesnosti, s katero je bolnica Franja, obnovljena skoraj povsem taka, kakršna je bila pred katastrofo, so se kljub nenehnemu nalivu povzpeli po obnovljenih mostičkih in stopniščih in kljub pošastno grozečemu bobnenju narastlih hudourniških voda potoka Čeren-ščice, podali na ogled obnovljenih objektov in sanirarffe soteske, da so se lahko tudi na lastne oči prepričali o velikem opravljenem delu in da so zbrana denarna sredstva res služila plemenitemu namenu.
j. k.
KOPER — Zdaj v Slovenski Istri res že odštevajo dneve, ko se bodo znebili prometa na najbolj tesnem delu obalne ceste. Odgovorni so že pred časom obljubili, da bodo 15. junija preusmerili večji del prometa na delno zgrajeno štiripasovnico od Ankaranskega križišča do Slavčka pri Kopru. Cesta je zdaj že toliko nared, da bodo to v petek dopoldan tudi zares lahko storili.
Včeraj so na primer strokovnjaki opravili obremenilni preizkus nadvoza nad želežniško progo, drugi pleskajo talne oznake, tretji postavljajo prometne znake, ograjo... Gre torej le še za zadnje podrobnosti, da bo promet po tej cesti lahko stekel. Stane Černe, vodja Projekta Piran SCT nam je povedal, da bodo odprli desni pas (gledano od Ankarana proti Kopru) in sicer tako, da bo prvih 1200 metrov (čez nadvoz) promet tekel dvosmerno na polovici nove ceste. Levo polovico tega cestnega odseka bodo lahko dogradili do jeseni. Preostalih 3200 metrov ceste do Slavčka bodo odprli v celoti in ne le polovico, torej več kot so napovedovali. To je štiripasovnica, ki ima na vsaki strani še odstavni pas in bi lahko v sili postala tudi šestpasovnica. Od Slavčka do Semedele (kakih tisoč metrov) bo promet potekal spet
dvosmerno, oziroma tako, kot že poteka zdaj in sicer le do drugega julija, kajti tudi tukaj že končujejo levi del cestišča, ki bo kmalu nared. Šele jeseni pa bodo zgradili še zadnjih 600 metrov od Semedele do Žusterne. Zdaj bodo tako odprli 5,4 kilometre ceste, ki bi morala bistveno razbremeniti promet pred Koprom. Na tem odseku tudi ne bo nobenih takih priključkov, ki bi ovirali prometne tokove. Bertoški priključek pa naj bi dogradili tudi do drugega julija.
Dokončno bo šest kilometrov tega dela obalne ceste narejenih pred koncem tega leta. Zadostovala naj bi za potrebe vsaj naslednjih 15 let, predvideli pa so, da bi ob štiripasovnici lahko kmalu zgradili še dva pasova (kjer to še niso). Naložba velja 23 milijonov dolarjev, v kar štejejo tudi (za nekatere sporno) selitev objektov z območja deteljice pri Slavčku. Vsi, ki so doslej izgubljali veliko časa na koprskih obvoznicah, si bodo verjetno že konec tega tedna oddahnili. S tem pa seveda še ni konca skrbi za obalno cesto. Zdaj bi se morali dogovoriti, kako čimprej naprej proti Izoli, Portorožu-Luciji, oziroma hrvaški meji.
BORIS ŠULIGOJ
Danes v Portorožu mednarodni kongres centra CJEIEC
PORTOROŽ — Danes bo v Avditoriju v Portorožu začel 18. Mednarodni kongres CIRIEC (Mednarodni center za proučevanje in obveščanje in javnem in zadružnem gospodarstvu). Center, ki proučuje in zbira predvsem informacije o gospodarskih sektorjih in dejavnostih, usmerjenih v zadovoljevanje splošnih potreb, bo na kongresu razpravljal o javnih, družbenih in gospodarskih podjetjih pred izzivi devetdesetih let. Kongresa se bo udeležili okoli 600 jugoslovanskih in tujih izvedencev, predvsem iz Evropske skupnosti a tudi iz neevropskih držav.
Kongres bodo odprli danes dopoldne ob 10. uri s pozdravi predsednika organizacijskega odbora, predsednika CIRIEC, predsednika predsedstva RS in predsedstva SFRJ.
Med ljudi se je vrnil, ko je HDZ prevzela oblast na Hrvaškem
Pol stoletja se je skrival v gozdu
ŽREME — Težko je dojeti, da se je človek, ki ni bil ne pravi domobranski vojak nekdanje NDH, temveč le na silo mobiliziran brigadir, vsa leta po vojni skrival v gozdu iz strahu, da ga zmagovalci ne zaprejo in likvidirajo. Toda očitno se je 79-letni Štjepan Vajček iz vasice Žreme kakih 30 kilometrov vzhodno od Siska, povojne oblasti v Jugoslaviji tako bal, da je 45 let živel v gozdu. Kot poroča v Delu Peter Potočnik, so priletnega Štefa iz njegovega brloga v nepreglednem gozdu pod vasjo priklicali sovaščani in člani vladajoče stranke HDZ.
Na začetku vojne je ustaška oblast razglasila Stjepana Vajčeka kot nesposobnega za vojsko. Tako je Vajček živel v miru do začetka julija 1944, ko so ga mobilizirali v delovno brigado, ki je v Zagrebu po bombnih napadih odstranjevala ruševine. Tik pred koncem vojne je brigada z domobranci in ustaši krenila proti Sloveniji. Partizani so ubežnike zajeli pri Dravogradu in jih
poslali nazaj na Hrvaško. Stjepan Vajček je nekje v Slavoniji prvič pobegnil. Dve leti se je skrival v domačem gozdu, nato pa se odločil, da si poišče zatočišče v tujini. Toda ni mu uspelo. Najprej so ga ujeli v Ljubljani, nato v Mariboru in končno so ga prestregli v Kopru. Sedaj pravi, da ga je prijavil »pravovernik iz mojih krajev«.
Tako se je Stjepan Vajček skril v gozdu blizu vasi. Za njegovo skrivališče pa so vedeli samo redki vaščani, ki so ga oskrbovali s hrano, obleko in s cigaretami. Med svojim 45-letnim pregnanstvom Vajček ni nikoli zbolel, sedaj pa je bilo zanj srečanje s civilizacijskimi dosežki izredno hudo. Po kuhani hrani ga boli želodec, oči ga skelijo zaradi televizije, ki se je je ob vrnitvi v vas dobesedno ustrašil. V ušesih pa, pravi Potočnik, mu še zvenijo besede hadezejevcev, ki so ga z roba gozda dan po umestitvi nove hrvaške oblasti vabili: »Štef, čas je, da se vrneš domov. Zdaj so naši na oblasti.«
pismo uredništvu
Spetič o zaščitnem osnutku
Iz »Primorskega dnevnika« sem izvedel, da sta deželni tajnik SSk Jevnikar in deželni svetovalec Brezigar minuli četrtek obiskala rimski senat in izročila senatorjema Rižu (SVP) ter Dujanyju (UV) predloge popravkov k vladnemu zaščitnemu zakonu. Glede na skrajno korektne in prijateljske odnose med nami sploh ne dvomim, da me bosta francoski in nemški kolega takoj seznanila s temi popravki, saj se vsi skupaj zavedamo, da je v delikatnem delu ožjega odbora za usklajevanje besedil nujno potrebno čimtesnejše sodelovanje med nami.
Izkoriščam tudi priložnost, da dopolnim informacijo o sestavi tega ožjega odbora. V njem sodelujeva namreč tudi slovenski senator Spetič kot predlagatelj zakona o globalni zaščiti in minister za dežele Maccanico. Ker je ožji odbor neformalno politično telo, je možno, da se ga bodo udeležili tudi drugi senatorji. Svoje sodelovanje je na primer že napovedal furlanski demokrščanski senator Micolini.
O tem, kdo bo v tem ožjem odboru sodeloval zares, pa bomo izvedeli najbrž še ta teden, ko se bo sestal na svoji prvi seji.
Stojan Spetič
Čiči zelo ostro nasprotujejo centru za vzrejo koz in ovc
BUZET - Odločitev buzetske občinske skupščine na seji konec maja, na kateri so potrdili "obstoj" splošnega interesa za gradnjo genetskega centra za vzrejo koz in ovc pri vasi Kropinjak, s čimer so dobili tudi pravno podlago za razlastitev številnih nepremičnin v zasebni in družbeni lasti, je na obronkih Čičarije dvignila precej prahu. Domačini se namreč postavljajo po robu gradnji centra, ki bi v mnogočem spremenil podobo teh krajev.
Krajani Brljavca, Brenta, Sluma, Kropinjska in drugih zaselkov, ki obkrožajo načrtovani center za vzrejo koz in ovc, se počutijo prevarane, saj je ves projekt potekal v obratni smeri od običajne prakse, tako da so bili z njim krajani tudi zadnji seznanjeni. Jezi jih tudi, da so "ugotavljanje" splošnega interesa uvrstili na dnevni red zadnje občinske skupščine v stari sestavi, gradivo za to točko pa so delegati dobili na klopeh.
No, krajani niso le proti načinu, ki ga je okrog gradnje omenjenega centra ubrala stara občinska vlada, temveč so odločno tudi proti gradnji sodobnega centra, v katerem bi redili okoli 2.500 koz in 2.500 ovc. Po njihovem bi taka koncentracija drobnice pomenila pravo ekološko bombo, saj Čičarija stoji nad številnimi vodnimi izviri in podtalno vodo, tako da bi obstajala velika nevarnost okužbe pitne vode. Po drugi strani pa naj bi po nekaterih govoricah v Čičarijo preselili okoli 60 priseljencev - govorijo o Albancih - ki bi skrbeli za pašo, molžo in druga opravila pri ovcah in kozah. Preselitev bi povsem spremenila de-
mografsko in etnično strukturo Čičarije. Nismo proti razvoju, temveč smo proti takemu vsiljenemu razvoju, ki bi povsem porušil naravno in družbeno ravnotežje kraja, menijo domačini. Zato že sedaj napovedujejo, da bodo sprožili upravni spor, takoj ko bodo prejeli odločbe o eksproprijaciji nepremičnin.
Genetski center vzreje koz in ovc okoli vasi Kropinjak naj bi sodil v okvir programa šestih podobnih centrov v Jugoslaviji. Center v Čičariji je dobil tudi podporo hrvaške gospodarske zbornice, reške in združene banke Hrvaške in mešane italijansko-jugos-lovanske komisije, projekt, vreden okoli 16 milijonov dolarjev, pa bi skorajda v celoti financiral italijanski partner. Poleg vzreje 2.500 koz in 2.500 ovc bi center zajemal še obrat za predelavo sira in klavnico. Računajo, da hj kar 80 odstotkov ovčjega in kozjega mesa in 95 odstotkov sira izvažali v Italijo. Načrtovalci računajo, da bi bil letni neto devizni priliv centra 3,5 milijona dolarjev.
Kaže da vse te številke za domačine niso prepričljive. Tudi niso prepričljive obljube, da bodo s tem centrom oživeli zapuščeno Čičarijo in da bodo domačini dobili novo električno, vodno in poštno omrežje ter nove ceste. Čeprav je bilo na obronkih Čičarije še sredi prejšnjega stoletja okoli 19 tisoč ovc, se domačini danes krčevito otepajo vnovični naselitvi teh živali. Bojijo se, da bi sodoben način vzreje popolnoma uničil še eno od redkih nedotaknjenih oaz.
IZTOK UMER
Gospodarstveniki ČSFR v Furlaniji
VIDEM — Včeraj je prispela v Furlanijo gospodarska delegacija iz Češkoslovaške. Obisk češkoslovaških gospodarstvenikov je prejšnji mesec napovedal češkoslovaški veleposlanik med obiskom v Vidmu. Češkoslovaški gospodarstveniki so se sestali s predstavniki konzorcija podjetij Est Europa, s katerimi so proučili možnost uresničevanja skupnih proizvodnih načrtov in oblikovanja joint ventu-
BTP
SEDEMLETNE OBVEZNICE
•	Sedemletne obveznice BTP s koriščenjem 16. junija 1990, zapadejo 16. junija 1997.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice se nudijo po 96,40% ceni; lahko se rezervirajo pri okencih Banca dltalia ali pri bančnih zavodih do 13.
junija.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); po ponudbi, ki je
sestavljena s seštevkom emisijske cene in zneskom »pravice do podpisa (diritto di sottoscri-zione)«. Ta vrednost je izražena v 5 stotinkah ali mnogokratniku.
•	Cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Obveznice je treba vplačati 18. junija, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo, po iznešeni ceni.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Rezervacije do 13. junija
Najvišji letni donos
Bruto %
13,75
Neto %
12,00
Akcija zbiranja podpisov je v polnem teku
Referendumi o reformi volilnega sistema hudo razdvajajo politike
Med drugim je obiskal SSG in NŠK
Včeraj neuradni obisk ministra dr. Capudra
Po vsej državi se v teh dneh nadaljuje akcija zbiranja podpisov za tri ljudske referendume o spremembi volilnega sistema za izvolitev senata, poslanske zbornice in občinskih svetov. Glavni pobudnik teh referendumov je Poslanec KD Mario Segni (sin pokojnega predsednika republike), vsedržavni pripravljalni odbor pa sestavlja heterogena skupina politikov, od komunistov do zelenih, od radikalcev do nekaterih vidnih zastopnikov demok-ristjanske levice, ki upa, da bo do začetka julija zbrala za vsak referendum Predvidenih 500 tisoč podpisov. Tudi tržaški pripravljalni odbor ima zelo heterogeno sestavo. V njem med drugim sedijo nekdanji predsednik ustavnega sodišča Livio Paladin, poslanca Willer Bordon in Giulio Cartiber, deželni tajnik PLI Franco Tabacco in deželni svetovalec PSI Dario Tersar.
Pobudniki referendumov izhajajo iz Ugotovitve, da je sedanji (čisti propor-čni) volilni sistem med glavnimi krivci za »blokirano« demokracijo, ki dejansko ne dovoljuje stvarnih zamenjav in alternacij na čelu rimske vlade. Politično igro vodijo predvsem stranke °ziroma njihove oblastniške struje, dr-žavljani-volilci pa imajo v takem volilnem sistemu zelo malo ali skoraj nobene besede in vpliva. Prvi (najvažnejši) referendum se nanaša na spremembo zakona za izvolitev senata. S črtanjem nekaterih stavkov bi volilni 2akon spremenili tako, da bi za senat °bveljal uninominalni sistem v 238 Okrožjih, kar pomeni, da bi bili izvoljeni kandidati, ki bi v vsakem okrožju Prejeli večino glasov. Ostalih 77 sena-l°rskih mandatov pa bi razdelili pro-
Danes štiriurna stavka kovinarjev CGIL, CISL, m
Pokrajinska vodstva sindikatov kovinarjev CGIL, CISL in UIL so za da-"eS oklicala štiriurno stavko. Stavka-Ipči delavci se bodo zbrali ob 9. uri na Prgu Unita, od koder bodo v povorki krenili do Pomorske postaje. Tam eodo priredili demonstracijo in jo zaključili z govori sindikalistov.
Kovinarji stavkajo zaradi sporov ob clovni pogodbi, saj obtožujejo zdru-®nji_ lastnikov tovarn, in sicer javno c ruženje Federmeccanica in zasebno °rifapir da nočeta popustiti glede na .'-katere bistvene zahteve delavcev, .ce predvsem za zahteve, ki zadevajo elovni urnik, plače in razčlenjene po-aodbe. Konfederalni sindikati kovi-da V chtožujejo tudi Confindustrijo, skuša vplivati na potek pogajanj ti t?' grozi s prekinitvijo veljavnos-vjP^godbe o premični lestvici. Zaradi jj0 P leh razlogov bo danes stavka, ki k0. Zalela kovinarje tako v zasebnem v javnem sektorju.
A Jutri koncert APZ Tone Tomšič v luteranski cerkvi
. X evangeličansko-luteranski cerKvj bo jutri ob 20.30 izjemen zboWvski koncert, ki ga prirejata fZeza sI°venskih kulturnih druš-n,, zadruga Ars Nova. Nasto-bo namreč eden od vrhunskih ovenskih zborov, ki je za svoje • Qkovosfno umetniško petje pre-'e' že številne domače in tuje na-Prade in priznanja. Gre za Aka-Gfrnski pevski zbor Tone Tomšič, j! Pa vodi Jože Furst in ki bo v rstu predstavil prerez svojega ^atega programa, v katerega , bijo tudi številne krstne izved-ue slovenskih skladb.
9'orgio Vidusso izredni Cendant teatra Verdi
Prečkal župan Richetti, ki je hkrati USevTe™ik Občinskega gledališča Gi-tfir ^urdi je sporočil, da je minis-rioij “ Unzem in prireditve Carlo Tog-da ^«11 Giorgiu Vidussiju nalogo, loq0 f , niuie v tržaški operni hiši na-
H S takfmdan>
dusSij K1In začasnim imenovanjem Vibi J, se bodo izognili nevarnosti, da bre2 a ,0Perna hiša za določen čas tu<li ,,r "ftva- Vsekakor pa bo Vidusso 9a je	intendant gledališča, saj
činski to mesto imenoval tržaški ob-
todia	-o- ________j-
Nloqn . can, do sedaj pa je oprav hŽčaav p^tendanta občinskega gle
Giorgio
je
porčno, tudi s pomočjo tako imenovanih ostankov.
Drugi referendum zadeva izvolitev poslanske zbornice. Pobudniki ljudskega glasovanja predlagajo, da bi vo-lilci odslej lahko oddali samo eno preferenco kandidatu. S tem naj bi poenostavili volitve in po svoje prispevali k moralizaciji političnega in javnega življenja, v katerem imajo stranke - po mnenju Segnija in članov pripravljalnega odbora - preveč teže. Tretji referendum se nanaša na sistem izvolitve občinskih svetov. Njegovi pobudniki predlagajo, naj bi tradicionalni večinski volilni sistem za občine z manj kot 5 tisoč prebivalci veljal praktično za vse (tudi velike) italijanske občine. To pomeni, da bi zmagovita volilna koalicija dobila široko absolutno večino v občinskih skupščinah, druga koalicija (ali stranka) pa preostalo (približno) petino svetovalcev.
Ti referendumi (v naši deželi so doslej zbrali približno 4 tisoč podpisov) močno razdvajajo politične stranke. Referenduma za spremembo volilnih zakonov za senat in poslansko zbornico je med drugim podpisal tudi vsedržavni sekretar KPI Occhetto, v stranki pa so glede tega vode precej razburkane, tudi zato, ker je »fronta za ne« dala jasno vedeti, da nasprotuje tej pobudi. Proti referendumom se je uradno izreklo tudi vsedržavno vodstvo PSI, nekateri poslanci in senatorji te stranke pa so se kljub temu pridružili rimskemu pripravljalnemu odboru, v katerem je močno zastopana demok-ristjanska levica, na čelu z bivšim predsednikom ustavnega sodišča Elio, politična podpora pa je prišla tudi iz
Z lepo in vsebinsko bogato prireditvijo je osnovna šola Ivan Grbec iz Škednja skupaj z domačim vrtcem počastila 10-letnico poimenovanja šole po znanem kulturnem delavcu in glasbeniku, domačinu Ivanu Grbcu.
Prireditev je bila v soboto proti večeru v dvorani KD Ivan Grbec, ki je bila za to priložnost vse pretesna, da bi nudila dovolj prostora vsem: staršem, bivšim učiteljem in učencem, sorodnikom Ivana Grbca, pa še številnim Škedenjcem, ki imajo radi svojo šolo in ki so želeli z udeležbo izpričati, da si želijo njen nadaljnji razvoj.
Prireditev je bila razdeljena na dva dela: v prvem so nastopili malčki iz domačega otroškega vrtca, ki so pod vodstvom vzgojiteljic Magde Nadlišek in Magde Pertot lepo podali pravljico o Pikapolonici, ki ne ve, koliko pikic ima na svojih krilih, pa ji marjetice, polžek, gobice, ptički in še druge ži-valice ne morejo pomagati, ker še ne znajo šteti, dokler ne prileti marljiva čebelica in razvozla uganko. Svoj nastop so malčki zaključili še z nekaj pesmimi - v veliko veselje in zadovoljstvo staršev in drugih sorodnikov.
Sledil je nastop učencev osnovne šole, ki so za ta jubilej pripravili Ribičičevo igro Pisane lutke. Pri izvedbi te zahtevne, a zelo lepe in poučne igrice je pomagal režiser Marko Sosič, vse ostalo so opravili učenci ob pomoči učiteljic Devane Černič, Klare Štur-man-Tulin in Nives Racman-Gombač.
Igra je pripovedovala o deklici in njenih lutkah, ki zaživijo v nočnih urah in ji za god naberejo najlepše cvetice. Ko se deklica zbudi, zagleda vse to cvetje in je seveda neizmerno vesela svojih ljubljenih igračk. Za konec so učenci skupaj zapeli še nekaj pesmi, malčki, ki bodo jeseni prestopili iz vrtca v šolo, pa so dobili diplomo in »doktorski« klobuk.
V imenu združenja staršev je imela lep govor Jasna Hrvatič, ki je zaželela, da bi šola prebrodila vse težave in nadaljevala s svojim delom vzgajanja naših otrok v zavedne Slovence.
Pred desetimi leti, ko je bila šola poimenovana, je bila v šolskih prostorih lepa prireditev. Takrat je izšla bogata brošura »Skedenj nekdaj in danes« s članki, ki so opisovali delo in lik Ivana Grbca, s podrobnim pregledom njegovih skladb, z zgodovino škedenjske šole in s seznamom imen učiteljev na tej šoli, s člankom Dušana Jakomina »Ščedna v preteklosti« in s prispevkom Srečka Šumana »Skedenj-skojprosvetno življenje«.
»Skedenjska šola obstaja že več kot dvesto let,« je med drugim zapisano v brošuri. »Vedno smo se borili, da bi se izobraževali v našem jeziku. Videli pa smo, da smo bili kot Slovenci vedno zapostavljeni. Pa še obstajamo. Zato vztrajamo v naši zavednosti, pa nas večina ne bo preplavila.«
NEVA LUKEŠ
vrst nekdanjega ministrskega predsednika De Mite. Nasprotniki referen-domov so mnenja, da bi moral te zadeve rešiti predvsem parlament v okviru širše reforme vseh državnih inštitucij. Za zbiranje podpisov so se doslej množično angažirali predvsem radikalci, združenje katoliških delavcev ACLI ter nekatere skupine' zelenih in naravovarstvenikov.
Med odločnimi nasprotniki referenduma je tudi senator Stojan Spetič. V strankinem glasilu Delo je med drugim napisal, da je v uninominalnem večinskem sistemu, brez balotaže, manjšini, kakršna je slovenska, praktično nemogoče doseči izvolitev svojega predstavnika v senat, posebno še zato, ker smo Slovenci pomešani med večinsko prebivalstvo in vrh vsega še razdeljeni na štiri volilna okrožja v Furlaniji-Julijski krajini. Hude težave bi se po Spetičevem mnenju pojavile tudi pri izvolitvi slovenskega predstavnika v poslansko zbornico. Oc-chettova »fronta za da« pa tudi na Tržaškem glasno odgovarja, da je zbiranje podpisov za referendume o volilnem sistemu le neke vrste politična provokacija, torej le spodbuda in zlasti množični politični pritisk na parlament, da bi čimprej ukrepal in na najboljši način uredil vso zadevo. Vendar pa vesti, ki prihajajo v teh dneh iz Rima, glede tega res niso kdove kako spodbudne.
■ V Občinski galeriji na Trgu Unita 2 bodo v petek, 15. junija, ob 18.30 odprli razstavo z naslovom »Načrti za cesarja: Andrea Salvini, inženir v Arzenalu 1802 - 1817«. Razstavo prireja občinsko odborništvo za kulturo.
»Pride, grjemo na tabr!« Tako je Sklad Mitja Čuk pozival vse dobro-misleče, vse, ki razumejo, spremljajo in odobravajo delo te ustanove, na nedeljsko prireditev na Repentabru. Eno so bile želje organizatorjev, vse drugače pa jim je potem zagodlo vreme. V nedeljo popoldne se je sicer izboljšalo, a ne toliko, da bi bila lahko prireditev stekla prav na Repentabru, pred cerkvijo, pod lipami, v tistem prelepem okolju, kot je bilo v načrtih.
Pa je prireditev kljub vsemu lepo uspela. Preselili so jo v prostore nekdanje šole na Colu in na njeno dvorišče in tu je stekel program ob lepem sodelovanju domačinov, takšnih in drugačnih otrok, učiteljic animatork in vseh nastopajočih, ki so dali svoj delež, da je bila prireditev takšna, kot so si jo organizatorji želeli.
Prireditev bi bila morala steči nekako tako, kot so nekoč potekali stari slovenski sejmi: s kulturnim delom, in torej s petjem in plesom, in z družabnostjo, kjer ni smelo manjkati dobre jedače in pijače. Organizatorji pa so želeli še več: da bi se namreč otroci pri vsem tem ne dolgočasili, da bi program doživljali po svoje in da bi jim bilo lepo, kot je potem resnično bilo prav vsem udeležencem.
Kot rečeno pa vreme ni dovolilo, da bi ves ta program potekal pred repen-tabrsko cerkvijo. Stekel pa je, in to zelo lepo, v sicer bolj stisnjenih prostorih: v dvorani za odrasle, na dvorišču pa za otroke. V dvorani se je predstavila ženska skupina, skupaj z nekaj
Slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder se je včeraj udeležil srečanja v Peterlinovi dvorani, s katerim je Društvo slovenskih izobražencev končalo svojo letošnjo sezono.
Pred tem je dr. Capuder obiskal Slovensko stalno gledališče in Narodno in študijsko knjižnico. V tržaškem Kulturnem domu so ga sprejeli predsednik SSG prof. Jože Pirjevec, ravnatelj Miroslav Košuta in nekateri člani upravnega sveta. Predsednik in ravnatelj ustanove sta uglednemu gostu obrazložila težave ustanove in ga seznanila z umetniškimi uspehi. Pirjevec je naglasil zgodovinsko zakoreninjenost slovenskega gledališča v Trstu in poudaril njegovo povezovalno vlogo med dvema kulturama. Omenil pa je tudi
plesalci folklorne skupine Stu ledi. Pevke so zapele vrsto lepih starih slovenskih pesmi, plesni pari pa so zaplesali niz prav tako starih slovenskih plesov. Nadja Kriščak je povezovala tako, da je bila gledalcem bolj jasna vsebina tega, kar so pevke zapele in kar so plesalci zaplesali. Kasneje so člani skupine Stu ledi nadaljevali s plesom in petjem še na dvorišču.
Za otroke so v vsem tem času skrbele resnično sposobne učiteljice animatorke. Toliko iger so se otroci v tem času naučili, da so prijetno presenetili
težave, ki so bile in so še predvsem finančnega značaja. O finansiranju in ureditvi gledališča je govoril tudi ravnatelj Košuta. Dr. Capudru je prikazal ustroj vodstvenih organov in način finansiranja, ki se uokvirja v sistem italijanskih stalnih gledališč.
Minister Capuder je naglasil pomen tržaškega slovenskega gledališča v slovenskem kulturnem prostoru, predvsem pa se je zanimal za probleme gostovanj. Gmotne težave namreč otežkočajo izmenjave med tržaškim in ostalimi slovenskimi gledališči.
Minister Capuder je obiskal tudi NŠK, kjer ga je predsednik Pirjevec seznanil z delom ustanove.
Dr. Capuder se je srečal še s predstavniki SSk in s tajnikom Jevnikar-jem, predsednikom Terpinom in deželnim svetovalcem Brezigarjem.
Na sliki (foto Magajna) slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder (četrti z leve) med obiskom pri Slovenskem stalnem gledališču.
Na univerzi o manjšinah
Združenje ARCI iz študentskega doma prireja danes ob 17. uri v dvorani Bachelet na tržaški univerzi okroglo mizo z naslovom: »Biti manjšina: primerjava mad različnimi kulturami in izkušnjami«. Na srečanju bodo sodelovali podpredsednica deželnega sveta Agusta De Piero Barbina, ki bo govorila o odnosu med manjšinami in institucijami, predstavnik organizacije CISM (Koordinacija izseljencev iz Juga sveta) Kamiš Dagui, ki bo obravnaval vprašanje novih kultur, ki jih v Italijo prinašajo izseljenci iz nerazvitih držav, in profesor sociologije Darko Bratina, ki bo podal pregled kultur etničnih manjšin iz naše dežele.
Poleg tega organizira ARCI iz študentskega doma koncert etnične glasbe, na katerem bodo nastopili izvajalec arabske glasbe Kamil s svojo skupino in jazz skupina »Aiar di tuessin«, ki poje v furlanskem jeziku.
starše, ko so jim zapeli tisto o Abrahamu in njegovih sedmih sinovih, pa o polžku in še pesem Marko skače.
Na dvorišču je stala tudi stojnica z leetovimi srci, ki so bila udeležencem še prav posebno všeč; pri drugi so se lahko udeleženci okrepčali s številnimi domačimi dobrotami.
Vsem nastopajočim in udeležencem se je v imenu Sklada Mitje Čuka zahvalila predsednica Jelka Cvelbar.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) najmlajši pri igri na uspeli nedeljski prireditvi Sklada Mitje Čuka.
Ob prisrčnem sodelovanju malčkov iz domačega vrtca
Skedenjska osnovna šola počastila 10-letnico poimenovanja po domačinu Ivanu Grbcu
Učenci osnovne šole Ivan Grbec iz Škednja, ki so se na prireditvi ob 10. obletnici poimenovanja svoje šole predstavili s prikupno izvedbo Ribičičeve igrice Pisane lutke	(Foto Magajna)
Kljub muhastemu vremenu nič manj navdušenja na uspeli nedeljski prireditvi Sklada Mitje Čuka
Po uradnih podatkih
Po naftovodu iz leta v leto več prometa
Občinski svet sinoči odobril področni načrt
Gradnja sinhrotrona: kmalu prvo dovoljenje
Srečanje je priredil CISL
V Tobačni
tovarni slavili 25 let obstoja
V prvih dveh mesecih tega leta so v tržaškem pristanišču zabeležili kar 47-odstotni porast vsega blagovnega prometa v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Uradni podatek je včeraj posredovala tržaška Trgovinska zbornica, ki je hkrati objavila tudi podatke o poslovanju čezalpskega naftovoda, ki povezuje tukajšnje pristanišče z bavarskim industrijskim mestom Ingol-stadt. Naftovod upravlja italijanska družba SIOT, ki ima sedež v našem mestu. Tržaško pristanišče je močno odvisno od tega zelo pomembnega na-fotovoda, kot zgovorno priča dejstvo, da nafta predstavlja približno 85 odstotkov vsega raztovorjenega blaga.
Včeraj je bilo v Tržaškem zalivu zasidranih kar šest večjih tankerjev. Družba SIOT načrtuje, da bo v tem letu šlo iz Trsta skozi naftovod na Bavarsko skupaj kar 27 milijonov ton nafte. Zaradi tega pričakujejo približno tristo tankerjev, nafta pa v glavnem prihaja iz arabskih držav in iz Venezuele. V lanskem letu pa je krajevni naftni promet, če ga lahko tako imenujemo, komaj presegel 15 milijonov ton nafte. Priča smo torej znatnemu porastu pri poslovanju čezalpskega vododo-va in same družbe SIOT.
Naftovod in temu vzporedne gospodarske dejavnosti (vlačilci, razna popravila, privezi itd.) zaposlujejo trenutno 120 delavcev, kar v primerjavi z. vsemi zaposlenimi v tukajšnjem pristanišču ni veliko. Krajevni strokovnjaki pomorskega sektorja pa so vseeno mnenja, da se bo to področje lahko v bližnji prihodnosti še boljrazvilo in tako prispevalo k vsestranski gospodarski rasti pristanišča in tudi vse krajevne gospodarske stvarnosti.
Tržaška občinska uprava bo v prihodnjih dneh (morda že ta teden) izdala prvo uradno gradbeno dovoljenje za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Občinski svet je namreč pozno sinoči s široko večino glasov odobril prvi področni načrt za izvedbo podrobnega urbanističnega plana. Ta načrt pa specifično zadeva gradnjo svetlobnega pospeševalnika ter stavb, v katerih bodo imele sedež nekatere službe, ki bodo nadzorovale obratovanje tega znanstvenega objekta. Občinska skupščina je istočasno tudi odobrila posebni upravni sklep, ki pooblašča župana Franca Richettija, da sklene postopek za prodajo jusarskih zemljišč bazovske skupnosti, na katerih bodo gradili sinhrotron.
Oba sklepa so podprli svetovalci petstrankarske koalicije in MSI, komunisti so se vzdržali, edino negativno mnenje pa je iznesel zeleni Paolo Ghersina. Melonarji se niso udeležili glasovanja, podobno kot pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Sergio Tripani, ki je sicer prisostvoval dogajanju v občinskem svetu, vendar pa je podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste.
Razpravo, na katero se bomo v naslednjih dneh še povrnili, je z zelo kratkim sporočilom uvedel odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini. Dejal je, da predstavlja področni načrt predvsem politično dejanje ob sklepu dolgega urbanističnega postopka, ki se je sinoči, kot rečeno, formalno zaključil. Dejansko poročilo, v bistvu pa strogo strokovno kritično oceno omenjenega urbanističnega plana, je prebral komunistični svetovalec Giorgio De Rosa. Med dru-
gim je naglasil, da je ves načrt o urbanizaciji področja (greznice, napeljave itd.) zelo slabo in površno izdelan. Predstavnik KPI je tudi očital odborniku in celotni občinski upravi, da sta pri postopku popolnoma zanemarila vlogo vzhodnokraškega rajonskega sveta.
Socialistični sekretar Alessandro Perelli je uvodoma naslovil nekaj kritičnih puščic na račun komunistov in vseh tistih, ki so po njegovem mnenju v teh letih v zvezi s sinhrot-ronom vodili nekakšno nazadnjaško politično bitko, ki je bila sedaj dokončno poražena. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo pristojna telesa sedaj znala končno vzpostaviti uravnovešeno razmerje s Krasom in z njegovim prebivalstvom.
Ghersina pa je v svojem posegu priznal, da je šlo v marsičem za izgubljeno bitko, slovenske organizacije pa so po njegovem konec koncev rešile, kar se je rešiti dalo, »čeprav je sedaj pri vseh opaziti določeno zadrego pri obravnavi tega kočljivega vprašanja«, (st)
Prijave za poletni center v Zgoniku
Zgoniška občinska uprava bo tudi letos organizirala od 2. do 13. julija poletni center za otroke iz zgoniške občine, ki obiskujejo osnovno šolo oziroma zadnji letnik otroškega vrtca. Na razpolago je še nekaj mest, interesenti pa dobijo pojasnila na občinskem tajništvu.
B. S.
Z okroglo mizo, ki jo je organizirala sindikalna organizacija FAT-CISL, so včeraj proslavili 25-letnico obstoja tržaške Tobačne tovarne (Manifuttura Tabacchi). Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki krajevnih uprav in tržaški parlamentarci, so razpravljali o bodočnosti Tobačne tovarne. Trenutno je namreč obrat v krizi, kar je v veliki meri odraz splošnega neugodnega položaja na tem področju.
Tržaško Tobačno tovarno so odprli leta 1965, razprostira se na skupni površini 24 tisoč kv. metrov, njena trenutna proizvodnja se suče okrog dveh milijonov in pol kilograma cigaret na leto, zaposluje pa 320 oseb. Kot rečeno, pa je obrat v letu, ko obhaja četrt stoletja obstoja in uspešnega delovanja, v precejšnji krizi. V dokaj nezadovoljivem položaju je namreč celotna italijanska proizvodnja, točneje prodaja italijanskih cigaret.
Ob teh vprašanjih pa je treba upoštevati še italijanski sistem prodaje tobaka, ki sodi v okvir državnega monopola. Včeraj so bile tako po vsej državi in tudi v našem mestu iz protesta zaprte trafike, katerim nameravajo podvojiti specifične davke.
Problemov, s katerimi se mora soočiti to področje je torej veliko; kar zadeva tržaško tovarno so predstavniki sindikata CISL na srečanju postavili tri bistvene točke. Za izhod iz krize bi morala Tobačna tovarna kvalitetno izboljšati proizvodnjo, posodobiti bi morali tovarno kot tako in končno bi morali v obratu zagotoviti zaposlitev vsem sedanjim delavcem. Z osnovnimi zahtevami so soglašali tudi tržaški župan Richetti, parlamentarci Coloni, Bordon, Camber, Spetič in Agnelli.
Pobuda sindikatov upokojencev CGIL, CISL, UIL
Pobuda Trgovinske zbornice in združenj PIPE in SDGZ
Podpisi pod peticijo za boljšo kvaliteto življenja upokojencev
Sindikati upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP-UIL te dni tudi v našem mestu zbirajo podpise pod peticijo, ki zahteva od vlade, naj z zakonom uredi vprašanje prilagoditve pokojnin dinamiki delavskih plač. Sindikati pa še zahtevajo, naj občinska in pokrajinska uprava poskrbita za oskrbo ostarelih na domu in za odprtje posebnih središč. Po mnenju sindikatov bi morala Občina Trst zagotoviti sredstva že s prihodnjim proračunom.	(Foto Magajna)
Posebna priznanja gostilnam za pristno tržaško kuhinjo
Od včeraj se 34 gostincev v tržaški pokrajini lahko ponaša z dejstvom, da s posebno pozornostjo neguje in rekla-mizira tržaško kuhinjo. Na sedežu Trgovinske zbornice so namreč včeraj popoldne podelili s tega vidika najbolj zaslužnim gostincem posebne plakete oziroma spominske table, ki bodo vabile v najbolj »tržaške« gostilne, kjer je mogoče zaužiti še pristne in tipične jedi, ki niso klonile splošnemu trendu po izenačenju kulture, od gastronomske do vsake druge.
Kot je znano, je akcijo za negovanje in relansiranje tipične tržaške kuhinje sprožila že lani Trgovinska zbornica, uresničilo pa jo je združenje gostincev FIPE v sodelovanju z gostinsko sekcijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Plaketo je lani prejelo že 28 tržaških gostincev, letos pa se jim je pridružilo drugih 34 (na skupno 300 tržaških gostincev). Za prejem plakete pa morajo posamezne gostilne dokazati, da v svojem jedilniku res nudijo vsak dan pristne tržaške jedi. V trenutku, ko tega pogoja ne bi več iz-
polnjevale, pa jim Trgovinska zbornica plaketo lahko odvzame.
Tudi letos je med »izbranci« tudi nekaj slovenskih gostincev, ki so sicer že zelo dobro znani vsem obiskovalcem mestnih in kraških lokalov in ki bi resnici na ljubo ne potrebovali dodatne reklame, saj je njihova kuhinja že sicer odlična. Med njimi so na primer gostilna Daneu na Opčinah, gostilna Pepi v Bazovici, gostilni Slavko pod Kontovelom in Suban pri Sv. Ivanu, Gruden v Šempolaju, Furlan na Repentabru in Milič v Briščkih.
V svojem nagovoru je predsednik Trgovinske zbornice Tombesi omenil vse prireditve, s katerimi je zbornica želela relansirati tržaške gostilne (ribji tedni, tedni tržaške kuhinje itd.), omenil pa je tudi pomen, ki ga ima kuhinja pri relansiranju tržaškega turizma (v tem smislu je gostince spodbudil tudi k čim kvalitetnejši postrežbi). Prisotne je pozdravil tudi predsednik FIPE Benedetti, plakete pa je podelil ravnatelj Gasparri.
Pripetila se je včeraj zvečer v Miramarskem drevoredu
V prometni nesreči zelo resno poškodovana mlada motorista
Pridržana prognoza za 25-letnega Massima Michelinija in 50 dni zdravljenja za 24-letno Claro Rech: takšen je epilog prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj zvečer nekaj po 21. uri. Vendar pa vse do zaključka redakcije nismo mogli izvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo v Miramarskem drevoredu v višini hišne številke 13. Kolikor je znano so bili v nesrečo vpleteni dva osebna avtomobila in dva motorja. Ponesrečenca sta se vozila na motorjih. Massimo Michelini, ki stanuje v Ul. Budrio 13, je zadobil poškodbe v trebuh, se udaril po čelu in v desno koleno, zaradi česar so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za urgentno kirurgijo Splošne bolnišnice. Clara Rech, ki stanuje v Ul. Zugnano 18, pa si je zlomila levo stegnenico, levo koleno in gleženj. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek Glavne bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti 50 dni.
Slikovit nočni lov na nepridiprava ki sta kradla v avtogrilu pri Devinu
Prepoved za razstavo ob bazoviški fojbi
V nedeljo je Lega nazionale priredila pri bazoviških fojbah komemoracijo ob 50-letnici vstopa Italije v vojno. Ob tej priložnosti je društvo Edinost želelo postaviti v bližino fojb, in sicer na zemljišču borštanske srenje, zgodovinsko razstavo o osvoboditvi Trsta, ki naj bi »italijanskim someščanom, ki živijo v prepričanju, da so se vojne grozote pričele 1. maja 1945, ponudila strnjen pregled poteka vojne v naših krajih in podrobnejši pregled konca vojne v Trstu«.
Prireditelji so si v ta namen priskrbeli dovoljenje od borštanske srenje in od uprave Občine Dolina, ki ima tu pravno zastopstvo. Tržaški podkvestor D’Agata, ki ga je društvo Edinost pravočasno obvestilo o svojih namerah (pa čeprav ni bilo dolžno tega storiti, ker naj bi bil zakon o javni varnosti, ki predpisuje prijavo tudi za prireditve na javnosti dostopnem zasebnem zemljišču po ustavnem sodišču protiustaven), pa je prireditev prepovedal z utemeljitvijo, da bi lahko povzročila motenje javnega reda.
Ta odločitev je seveda izzvala oster protest društva Edinost, saj po njegovem menju »podpira vsiljevanje izkrivljene resnice«. »Živimo v času in kraju,« piše namreč v tiskovnem sporočilu, ki ga je podpisal Samo Pahor, »kjer lahko zgodovinska resnica moti javni red, podpihovalci nestrpnosti pa lahko pod pokroviteljstvom državnih organov potrjujejo njim vš.ečne izkrivljene resnice.«
V okviru poostrenega nadzora, ki ga je odredil tržaški kvestor, so policijski agenti v noči iz sobote na nedeljo ujeli dva nepridiprava. Okrog 4. ure sta namreč ukradla s polic avtogrila Ale-magna pri Devinu nekaj blaga in zbežala z avtomobilom citroen dyane. Policijski izvidnici iz postaje v Devinu je ubežnika uspelo izslediti in ustaviti. Sprva se voznik dyane za ukaze policistov ni zmenil in je z grobim manevrom skušal kar povoziti načelnika izvidnice, agenta Flavia Puntina. Le-ta se je za las izognil nevarnosti in je nato s pištolo dvakrat ustrelil v kolo
avtomobila, ki pa se ni ustavil. Agentom pa je kljub temu kmalu potem uspelo ustaviti avtomobil, pri čemer jim je pomagala izvidnica nabrežinskih karabinjerjev.
Medtem ko se je moral agent Pun-tin zateči v bolnišnico po prvo pomoč zaradi lažjih poškodb, so ostali agenti aretirali voznika in potnika avtomobila, ki so ju identificirali za 28-letnega Antonia Tortoro iz Gradeža in 32-let-nega Giorgia Galona iz Tržiča in ju prepeljali v tržaške zapore. Obtožena sta ropa in poskusa umora.
Lažni inšpektor nalagal ostarelim ženskam globe
Zaupljivost je dandanes večkrat izigrana kot pa čislana odlika. To grenko resnico na svoji koži najbolj pogosto občutijo ostarele ženske, ki navadno živijo same. Osebe s temi karakteristikami je namreč izbiral lažni funkcionar državne radiotelevizijske službe oziroma izmišljeni inšpektor finančnega ministrstva in jim na podlagi neobstoječih zakonskih določil dosojal globe, ki jih je tudi takoj kasiral, zato »da ne bi kršilke novih predpisov plačale zvišano globo«. Moški je praviloma potrkal na vrata izbranih žrtev rekoč, da mora po nalogu RAI-a in finančnega ministrstva prešteti radijske in televizijske sprejemnike. Svojo zahtevo je utemeljeval, češ da so se predpisi spremenili in da je treba za vsak sprejemnik posebej plačati naročnino.
Globe, ki jih je lažni inšpektor nalagal zaupljivim ženskam, so se sukale od 200 do 400 tisoč lir. Vsem, ki so bile takoj pripravljene plačati, je tudi naredil posebne »popuste«, in jim izdajal potrdila z lažnimi pečati urada za naročnine RAI in finančnega ministrstva.
Do natančnejšega opisa in osebnih podatkov lažnega inšpektorja so preiskovalci prešli po preverjanju številnih sličnih primerov, med drugim so tržaške preiskovalce obvestili, da je tak izmišljeni funkcionar že »deloval« v Arezzu. Moški, ki ga zaenkrat dolžijo desetih prekrškov, se imenuje Corrado Salvioni, rodil se je 7. novembra 1950 v Giussanu, stanoval naj bi v Comu, trenutno pa ga ni nikjer.
■ Zaradi nenadne slabosti se je včeraj 51-letni delavec Ruggero Vignali, ki je opravljal popravila v poslopju v Ul. Conti 7, nezavesten zgrudil na tla. Ko so ga prepeljali v bolnišnico na Katinaro, so zdravniki ugotovili, da je Vignali padel v nezavest zaradi možganske kapi.
t
Tiho nas je zapustila naša predraga mama in nona
Ernesta Žnidarčič vd. Jagodic
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12. uri iz kapele barkovljanskega pokopališča v domačo cerkev.
Žalostno vest naznanjajo sinova Dario z Vido in Luciano z Nevo, ljubljeni vnuki Marko, Rado, Vesna in Devan, sestri Zorka in Vida z možem (odsotna) ter ostalo sorodstvo.
Trst, Ljubljana, Milan, Sydney, 12. junija 1990
Žalovanju se pridružujejo Slava in Franc Košuta ter Sergij, Grazia in mali Dario.
Objokujejo drago teto Ernesto nečaki Sonja, Adrijana, Savino, Darjo, Neva in Nadja z družinami.
Žalovanju se pridružujejo Albina, Rudi, Edi, Nadja, Boris (Alessio) in Margherita Cossutta.
Žalovanju se pridružujeta družini Malalan in Barbiero.
Ob izgubi drage mame sočustvujeta z Dariom in Lucianom družini Košuta in Fischer.
Ob težki izgubi drage mame Erneste izrekajo občuteno sožalje Da-riu, Lucianu, Vidi in Nevi prijatelji Biber, Callin, Fabec, Martelanc, Volk in Zaccaria
Z Dariom, Lucianom, Vido in Nevo sočustvujejo ob bridki izgubi drage mame Erneste
prijatelji Cesini, Fonda, Jankovič, Offizia, Ukmar, Veljak
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene none Erneste izrekajo Markotu, Radotu, Vesni in Devanu občuteno sožalje
prijatelji Maja, Jana, Martina, Peter, Christina, Rado, Ženo, Elizabeta, Igor, Aljoša
Ob težki izgubi drage mame Erneste izrekajo svojemu predsedniku Lucianu Jagodicu in svojcem globoko sožalje odborniki
SKD Barkovlje in zbof Milan Pertot.
Ob izgubi drage mame Erneste iZ' rekajo svojemu podpredsedniku arh’ Dariu Jagodicu iskreno sožalje člani in upravni svet Slovenskega stalnega gledališča.
Ob nenadomestljivi izgubi ijublj6' ne mame Erneste sočustvujejo z Da' riom, Lucianom, Vido in Nevo družine Godnik, Kovač, L. Rudež i*1 P. Rudež
Ob težki izgubi drage mame sa čustvujejo z Dariom in Lucianom
Kdriano, Dino, Franco, Gianni, p* orgio, Giulio, Igor, Livio, Mark' Nazario, Pavel, Pino, Rudi, Serg101 Vanja.
Družine Buzečan, Štern, Turk Vesel izrekajo dragemu Dariu ‘ ostalemu sorodstvu občuteno s°^air. ob bridki izgubi mame in none *-neste.
Ob izgubi dragega nonota izTe^0-jo Davorinu in svojcem iskreno 5 žaije
kolegi Primorskega dnevnik3 ter ZTT
Ob nenadni izgubi Franca ^ mančiča izreka ŠD Zarja svojc občuteno sožalje.
Ob težki izgubi člana Franca mančiča izreka iskreno sožalj6 2)-Zofiji in sinu Francu ter vsem s nikom
Gospodarska zadruga v Bazov
V četrtek na Opčinah zadnji koncert Glasbenih večerov
S koncertom, ki bo v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, se sklene tudi letošnji ciklus Openskih glasbenih večerov, ki jih prireja Slovensko kulturno društvo Tabor. Gost glasbenega srečanja bo trio, ki ga sestavljajo mladi, a že uveljavljeni glasbeniki, in sicer Cla-udio Marinone - flavta, Edoardo Torbianelli - klavir in Tullio Zor-zet - čelo. Medtem ko sta pianist in čelist Tržačana in sta v našem mestu opravila tudi glasbene študije, prihaja flavtist iz Piemonta, točneje iz Cunea. Komorna skupina je nastala v okviru Šole za visoko glasbeno izpopolnjevanje v Saluzzu, kjer so vsi trije glasbeniki obiskovali podiplomske tečaje za komorno igro.
Njihov repertoar obsega dela od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Kljub temu, da se pretežno ukvarjajo s komorno igro, so člani tria koncertno izredno aktivni tudi posamično. Kot solisti imajo vsi trije za sabo že bogato dejavnost z odličnimi uvrstitvami na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter s pohvalnimi ocenami publike in kritike.
Na četrtkovem koncertu bo trio izvedel dve Haydnovi deli (trio v G-duru in trio v D-duru), v drugem delu sporeda pa še trio v g-molu Karla Marie von VJebra.
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključni nastop, ki bo jutri, 13. t. m., ob
20.30	v Srenjski hiši v Borštu.
Gledališče MIELA
V petek, 15., in v soboto, 16. t. m., ob
18.30	bo v gledališču Mlela koncert gojencev Glasbene šole 55.
. Akademski pevski zbor Tone Tomšič
Ljubljane, letošnji dobitnik zlate plakete mesta Maribor na nedavnem tekmovanju Naša pesem '90, bo nastopil jut-rL 13. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-lu-lutanski cerkvi, Trg Panfili. Zborovodja j°že Fiirst. Prireditelja ZSKD in Ars N°va. Vabljeni!
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri ' V četrtek, 14. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na sporedu sklepni koncert letošnje sezone. Nastopil bo trio CLAUDIO MARINONE - flavta, TULLIO ZORZET - čelo in EDOARDO TORBIANELLI - klavir. Na sporedu Haydn in •veber. Vabljeni!
r
kino
^RlSTON - 18.00, 22.00 Un incendio vis-to da lontano, r. Otar loseliani. 'ACELSIOR - 18.45, 22.15 Alla ricerca helPassassino, i. Nick Nolte, Debra p^jjuger.
c^GELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 vi f^Popo, r. Yuzo Itami.
^ZIONALE I - 16.20, 23.00 La palestra NA7T£iaceri particolari.porn., □ □
. ,°NaLE II - 16.30, 23.00 Fuori pis-
AZIONALE III - 16.20, 23.00 Verdetto
fin ,	111 " lO.ZU,
N«foNkiSts*;S'
G» notte' r- p- in v' Taviani.
na ,CIELO - 17.30, 22.15 Senti chi Mlr-KT^ L John Travolta.
‘C-NON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira
EDFv0Sawa-
rij ." L5.15, 22.00 Josephine VI, gocce
Capttot”6, porn' a D p,_ ..I' ' 17.30, 22.00 Nuovo cinema
r' G. Tornatore, i. Philippe
LtIMnfncSalvatore Cascio' m a RE ' la0°' 22'L5 Legami, r. P. Al-modovar, D	a
ALCIGNE . i6.40i 22 15 MUou a Mag_ ppl”'1 Michel Piccoli, Miou-Miou.
UIO - 15.30, 21.30 La bestia del sud,
Porn., □□
ALE IV - 16.20, 23.00 II sole an-
Pfepovedano mladini pod 14. letom □ ' 18. letom □ □
razne prireditve
p Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -2n0j’,Vetni dom Opčine, jutri, 13. t. m., ob srečanje na temo MOČ IN NE-Cln KULTURE PRI DEMOKRATIZA-veT DRUŽBENEGA RAZVOJA. Gost cera bo pisatelj BORIS PAHOR.
kij., ,epZ Primorec Tabor vabi na za-ia, ob ok°ncert' ki bo v eetrtek' 2L juni-teij j 20-.30 v cerkvi v Trebčah in v pe-Onk; , jrtulja, v Prosvetnem domu na p«nah ob isti uri.
starpH1l’l^no srečanje za letošnjo sezono ske J61!1 občanov, ki ga prirejajo sloven-nle , obrodelne ustanove v Trstu bo, na-s6s. ° v Ul. Donizetti, na vrtu pri šolskih Do ■ v Trstu, pri Sv. Ivanu,’v Ul. delle dali h 34, iutrl’ 13- L m- ob l6- uri. Gle-BeripJl1?!0 čudovite diapozitive g. Toneta jev jn Clr;a 0 naravnih lepotah naših kra-slaber,56 Še drugače zabavali. V primeru ga vremena bomo šli pod streho.
Prirpri>ran Venturini priredi zaključno Cemr * a V sobot°. 16- t. m., ob 20. uri v MastnU,Anton Ukmar-Miro pri Domju. ki op J11,:1 b°do moški pevski zbor, otroš-diatonv 1 zbor' harmonikarji in godci na tri\ r-;,1 j6 .harmonike. Večer bo popes-Vabijerodei Vikj s svojimi vragolijami.
GLASBENA
MATICA
TRST
ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU
Danes, 12. t. m., ob 20.30 v evan-geličansko-Iuteranski cerkvi -Trg Panfili
Katja Granier, Adriana Longo, Aleksandra Pavlovič - klavir
Ambra Cossutta, Maila Ozbič, Raffaella Petronio - violina
Samuela Bandi, Martina Ozbič -
flavta
Max Černigoj, Aljoša Čok - kitara
Alessandro Samez, Adam Selj -
harmonika
Tamara Tretjak, Samo Miot -flavti, Barbra Briščik - kitara
Bogdan Kralj, Tamara Ražem, Aleksander Rojc, Verenka Terčelj - klavirska spremljava
Vabljeni!

UL. SV. FRANČIŠKA 20
v četrtek, 14. t. m., ob 18. uri
otvoritev slikarske razstave
DRAGA
DRUŠKOVlCA
šolske vesti
Osnovna šola Oton Župančič vabi na ogled RAZSTAVE, ki bo v šolskih prostorih še danes, 12. t. m.
Osnovna šola Mačkolje in otroški vrtec vljudno vabita na RAZSTAVO LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV, ki bo na ogled do petka, 15. t. m., od 8. do 16. ure v šolskih prostorih osnovne šole v Mačkoljah.
Srednja šola Srečko Kosovel vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo danes, 12. t. m., od 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Učenci COŠ Mara Samsa Domjo -Ivan Trinko Zamejski - Ricmanje vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v dvorani A. Ukmar-Miro pri Domju jutri, 13. t. m., ob 19.30.
Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič in otroški vrtec pri Sv. Ani bosta priredila jutri, 13. t. m., PRAZNIK ČEŠENJ. Istega dne si boste lahko ogledali razstavo ročnih del in risb od 8. do 16. ure.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
se vrši VPISOVANJE ZA TEČAJ "150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
Profesorski zbor in dijaki srednje šole Fran Erjavec v Rojanu vabijo starše, sorodnike in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo jutri, 13. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Ul. Cordaroli št. 29 v Rojanu.
Državni otroški vrtec pri Domju vabi na razstavo ročnih del in na zaključno prireditev v prostorih vrtca v petek, 15. t. m., ob 14.30. Vabljeni.
izleti
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je 30.000 lir. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679
-	Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija.
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet v Buzet (Pinguente
-	Valle del Ouieto) v nedeljo, 24. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost
prirejajo 21., 22. in 23. t. m. tridnevni izlet v Hrvatsko Zagorje. Vpisovanja in informacije na sedežu zadružnega centra v Ul. Cicerone 8/b (tel. 360324).
POTOVALNI URAD AURORA
vabi
na naslednja potovanja:
Od 8. do 15. 8. MOSKVA in LENINGRAD.
Cena 1.448.000 lir.
Od 12. do 19. 8. -ANGLIJA in ŠKOTSKA.
Cena 1.690.000 lir.
Od 13. do 26. 8. SRI LANKA (tour in počitnice ob morju).
Cena 1.590.000 lir.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Milano 20, tel. 60261.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 12. t. m., ob 20.30 v Ljudski dom v Podlonjer (ob zadnji postaji avtobusa št. 35, nasproti časopisnega kioska po Ulici Lotto)
NA SREČANJE OB PREDSTAVITVI NOVE SERIJE REVIJE MLADJE
ki bo odslej obsegala ves slovenski zamejski prostor.
Nov koncept revije bodo predstavili nova glavna urednica MAJA HADERLAP in njeni tržaški sodelavci.
__________gledališča______________
GLEDALIŠČE VERDI Festival operete. V sredo, 13. t. m., ob 20.30 OD PARIZA DO DUNAJA. Nastopila bosta baletna skupina in orkester gledališča Ivan Zajc z Reke.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 12. junija 1990
IVAN
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 23.51 in zatone ob 8.42.
Jutri, SREDA, 13. junija 1990
ANTON
PLIMOVANJE DANES: ob 6.25 najnižja -56 cm, ob 13.31 najvišja 31 cm, ob 18.47 najnižja -2 cm, ob 23.57 najvišja 28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj.	^
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Cechet, Nicole Terčelj, Erič Faiman, Aliče Binetti, Mat-teo Grieco.
UMRLI SO: 82-letni Franc Križmančič, 68-letni Giuseppe Cassano, 80-letna Maria Elioni, 76-letna Maria Gottardis, 84-letna Antonia Budicin, 69-letni Antonio Colbasso, 70-letni Guido laschi, 88-letna Aurelia Zuccolin, 67-letni Mario Gregori, 80-letna Natalia Visintin, 95-letni Mario Furian, 89-letna Silena D'Amico, 76-letni Giovanni Grenzi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujneše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Draga ANUŠKA! S teboj se bom tvojega 4. rojstnega dne veselila in ti s poljubčkom vso srečo voščila. Tvoja sestrica Katjuša.
Naša ljubljena ANUŠKA že vrtec obiskuje in danes svoj 4. rojstni dan praznuje. Da bi bila vedno srečna in vesela ji iz srca želijo nonoti in prano-ni.
V Repnu STOJAN stanuje in danes svoj lepi praznik slavi. Naj ga sreča, zdravje spremlja še nešteto takih dni, so želje njegovih dragih vseh.
Danes praznuje 70. rojstni dan SLAVKO BRIŠČIK. Obilo sreče in zdravja mu želita Karla in Nini.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
%'°OuiRe^
0(1 Katinare
Ideja ob svetovnem prvenstvu: do 9. VII. zaključene družbe dobijo posebno darilo
Mladinski odbor SKGZ vabi jutri, 13. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
srečanje
MLADI V POLITIKI
Sodelujejo: izvoljeni predstavniki Genny Kozina, Aleš Waltritsch, Mitja Terčon in Rado Milič.
__________mali oglasi_______________
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 20.
OSMICO sta odprla Ladi in Rado Milič v Saležu št. 68. Točita belo vino in teran.
DO 17. t. m. je osmica tudi v Braniku št. 126. Pričakuje in vabi Brajan Ličen.
OSMICO sta odprla Marija in Bruno Zahar v Borštu št. 119.
OSMICO je odprl Karlo Mulič v Repnu št. 50. Toči belo vino in teran.
DACEVI v Doberdobu v Jezerski ulici so odprli osmico. Nudijo prigrizek in pijačo lastne proizvodnje.
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2.
PRI MIŠKOTU na Opčinah v Ul. Peonie 3 je odprta osmica. Priporočamo se za obisk.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 lir in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM pse - mladiče z rodovnikom pasme terranova. Tel. 829014 zvečer.
PRODAM ali zamenjam z gumijastim čolnom kompleten čoln iz VR, dolžina 3 m. Tel. 212823.
PRODAM peč z ventilatorjem, primerno za gostinske obrate, v odličnem stanju. Tel. (040) 228090.
PRODAM domač teran. Tel. (003867) 65693.
PRODAM 40 dni stare pasje mladiče pasme španski breton ter 3-letnega psa iste pasme, vsi z rodovnikom. Tel. (0481) 390564.
PRODAM vespo 125-ET3, metalizirane zelene barve, v dobrem stanju, za 300.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 327247.
OPRAVLJAMO razna vrtnarska dela z dobavo vsakovrstnih rastlin in razna vzdrževalna dela. Tel. (0481) 884161.
HOTEL v centru Trsta nujno išče sobarico. Zahtevajo se priporočila. Tel. na št. 365849 od 13. do 15. ure.
LJUBKA mucka sivkasto-tigraste barve, stara mesec in pol, išče zatočišče pri ljubeznivi osebi. Tel. 212119.
RESTAVRACIJA na Krasu nujno išče mladega/o natakarja/ico in sobarico, tudi za notranje delo, prosti dan ob ponedeljkih. Tel. na št. 327055.
DAJEMO v najem samo nestalno bivajočim majhno opremljeno stanovanje: soba, kuhinja, WC za 300.000 lir mesečno, v bližini avtobusa št. 5 in 8. Tel. na št. 417025 od 17. do 20. ure.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali pomoč v gostilni. Tel. (003866) 81371.
IŠČEMO izvedenca Autocad iz Italije ali Slovenije. Zainteresirani naj pošljejo ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Autocad".
IŠČEMO prodajalko in vajenko za slaščičarno. Tel. 213055.
IŠČEMO izkušeno osebo za nego na domu starejše gospe. Tel. (040) 212436.
MLADA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev za poletno sezono. Tel. 225603 ob uri obedov.
VAJENCA/OBRTNIKA za skladišče, z dobro voljo do dela, starosti približno 17 let, vestnega in resnega, nujno išče trgovina v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Skladišče".
PODJETJE import/export išče uradnico, tudi začetnico, obvezno znanje nemškega ali angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Uradnica".
razstave
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo 14. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Dina PREDONZANIJA, ki bo trajala do 5. julija.
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca DEGRASSIJA, Renate DE MATTIE, Ma-ure ISRAEL, Edija ŽERJALA in Bruna PONTEJA z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	prostorih miljske letoviščarske ustanove bo na ogled do 14. t. m. slikarska razstava na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi. Urnik: 10.30-12.30 in 17.00-19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
Paralelna razstava je na ogled na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m.
na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom,
v petek, 15. t. m., bo ob 20.30 odprtje razstave Maje KOCMUT. Predstavitev Peter Može, na večeru sodeluje ŽPZ Pro-sek-Kontovel, ki ga vodi Miran Žitko.
V	galeriji Palače Costanzi bodo danes,12. junija, ob 17.30 odprli razstavo del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
razna obvestila
Slovenska kulturno-gospodarska
zveza - Odbor za vzgojo in izobraževanje in Dijaški dom S. Kosovel iz Trsta prirejata PLANINSKI POHOD 1990 od 17. do 21. julija 1990. Obvezna je veljavna izkaznica SPDT.
KD France Prešeren iz Boljunca vabi vse vaščane na pripravljalni sestanek za šagro, v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 v društvene prostore v gledališče F. Prešeren. Vabljeni!
prispevki
Družina Peric iz Cerovelj št. 18/a daruje kot prispevek 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	isti namen daruje družina Vanda Antonič 100.000 lir za Godbo iz Nabrežine.
V	počastitev spomina Bernarde Sosič darujeta Pepka in Lidija Sosič 30.000 lir za SKD Tabor.
Prijateljica društva daruje 40.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Bernarde Da-nev daruje Zmaga Malalan 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na moža Lučka Malalana daruje žena Zmaga 50.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah darujeta Mimica Jerič 30.000 lir in Albin Hrovatin 50.000 lir.
Družba tridesetletnikov daruje 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Celestine Spanger vd. Briščik darujejo Lidija, Vilma in Margherita 60.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na pok. Marijo Petrinjo vd. Umari darujejo družine Flego, Farneti in Furlani 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na pok. svakinjo Marijo darujejo Činkevi 30.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivana Husuja darujejo žena in svojci 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Antona Briščaka darujejo Činkevi 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Angele Rade-tič - Legiša darujeta Mirko in Rafaela Legiša 40.000 lir za dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade.
OBVESTILO ZA DIJAKE!
SEZNAMI ŠOLSKIH KNJIG ZA PRIHODNJE LETO SO ŽE NA RAZPOLAGO V TRŽAŠKI KNJIGARNI
POHITITE Z NAROČILOM
TRŽAŠKA KNJIGARNA,	Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487
	•
menjalnica	11. 6. 1990
TUJE VALUTE		FIXING _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN 8,048	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		. 1243.—	1235.—	Japonski jen 			8,—
Nemška marka .		.. 734,51	732.—	Švicarski frank		863,45	857. -
Francoski frank		. 218,26	216,—	Avstrijski šiling		104,414	103,75
Holandski florint .		652,93	650.—	Norveška krona		191,07	189.
Belgijski frank		.	35,733	35,25	Švedska krona 		203,19	201.
Funt šterling ..		. 2093,75	2070,—	Portugalski eskudo .	8,364	7,50
Irski šterling ..		. 1969 —	1950.—	Španska peseta 		11,861	11,30
Danska krona .		192,15	191. -	Avstralski dolar		958,75	910,-
Grška drahma .		7,511	7.—	Jugoslov. dinar 		—	100,—
Kanadski dolar		.	1062,30	1030,—	ECU		1512,-	— .
						
						
Presenečenje pri volitvah predsednikov rajonskih svetov
V Podturnu-Sv. Ani izvoljen komunist v Ločniku in Stražicah potrditev KD
V Kulturnem domu sprejemajo rezervacije
Cez mesec dni na gradu poletni Pajk’s show
Komunist Antonio Mennella je bil presenetljivo izvoljen za predsednika rajona Podturn-Sv. Ana, medtem ko so v Ločniku in Stražicah potrdili dosedanja predsednika iz vrst KD Maria Perca in Enza DallOsta. Tak je bil razplet sinočnjih sej treh rajonskih svetov, kjer prejšnji teden na prvi seji ni nihče od kandidatov prejel potrebne absolutne večine. Tokrat je bila ob prvem glasovanju ponovno potrebna absolutna večina glasov, pri drugem glasovanju pa je prevladal kandidat z največ glasovi neglede na njihovo število.
V Podturnu so demokristjani kandidirali Massima Cicigoia, ki pa je prejel le šest glasov svoje stranke ter glas predstavnika SSk. Socialisti in socialdemokrati so se ogrevali za kandidaturo Brezze (PSDI), glede katerega pa ni bilo soglasja drugih strank. Tako je Brezza v prvem glasovanju prejel en sam glas (predstavnici PSI sta se vzdržali), šest glasovnic je bilo belih, dva glasova pa je prejel Mennella. Sledila je balotaža, pred katero je prišlo do proceduralnega zapleta: KPI je umaknila kandidaturo Mennelle in predlagala izvolitev predstavnika zelenih Carnelosa, ki naj bi ga podprli tudi PSI in PSDI, poleg seveda dveh pred-
stavnikov Zelenih. Toda občinski funkcionar ni sprejel nove kandidature in je, sklicujoč se na določilo pra-vilnila o delovanju rajopskih svetov, zahteval balotažo med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov v prvem glasovanju. Glasovi levičarske koalicije so se tako usmerili na Mennello, ki je prejel sedem glasov (glasovnici mi-sovcev sta bili neveljavni) in ob enakem številu preferenc prevladal nad kandidatom KD. V tem primeru namreč pravilnik določa izvolitev starejšega med kandidatoma z enakim številom glasov.
Brez velikih pretresov je bil v Stražicah izvoljen predstavnik KD Enzo DalLOsto, ki je sinoči že ob prvem glasovanju prejel 9 od skupnih 11 glasov. Zanj so glasovali svetovalci vseh strank z izjemo predstavnikov Zelenih in MSI.
V Ločniku je bilo tako kot v Potur-nu potrebno drugo glasovanje. V prvem je prišlo do precejšnje razpršitve glasov: Perco (KD), ki so mu nasprotovali nekateri svetovalci iz vrst same KD, je prejel 3 glasove, Bianca Marega (KPI) 2, dva svetovalca sta prejela po en glas, pet je bilo belih. Sledila je balotaža, v kateri je bil Perco izvoljen
s 7 glasovi, 2 je prejela Maregova, tri glasovnice pa so bile bele.
S tem so doslej izvolili predsednike šestih rajonov. Z izjemo Podturna-Sv. Ane, kjer je bil kot rečeno dokaj nepričakovano izvoljen komunist, so bili povsod drugjod izvoljeni demokristjani. Predsednika morajo sedaj izbrati še v štirih rajonih. Dva se bosta sestala že nocoj ob 20.30. Gre za rajonska sveta za Podgoro in za mestno središče. V Podgori sta na prvi seji prejela največ glasov komunist Edi Maligoj in demokristjan Fabrizio Bandelli, tako da bo nocoj predvidoma balotaža med njima dvema. V centru je na prvi seji prejel največ preferenc socialist Mar-cello Biasutti, vendar glede na dosedanje izkušnje ni povsem izključena možnost kakega presenečenja. V petek se bo ponovno sestal tudi Štan-dreški rajonski svet. V Pevmi, kjer so pred dvema tednoma odložili glasovanje o predsedniku in se. nato niso več sestali, pa bo seja predvidoma v četrtek. Naj povemo še, da se bo rajonski svet na Rojcah, kjer so prvi izvolili predsednika, sestal nocoj in se že konkretno začel ukvarjati s programom delovanja, poleg tega pa bodo imenovali še podpredsednika in koordinatorje posameznih komisij.
Sicer še neuradne govorice že krožijo o prvem poletnem Pajk s showu, ki je bil predčasno napovedan. Danes poročamo o prireditvi še vedno v pogojniku, saj prireditelji načrtujejo, da bi poletni Pajk's show izpeljali v četrtek, 12. julija, in sicer po vsej verjetnosti na goriškem gradu, oziroma v t. i. grajskem prostoru Bastione Fiorito, ali Bastione Venelo, kot ga poznajo starejši Goričani.
Vzporedno z vsemi temi namigovanji se izoblikuje tudi program svojevrstnega goriškega večera, ki naj bi bil precej... prijeten, zanimiv in prepleten z glasbeno-nogometno mrzlico. Napovedani so tudi mnogi znani gostje tako iz Slovenije, kot iz Italije, kar bo prav gotovo popestrilo program večera, ki bo potekal v znamenju prave Mundial-atmosfere.
K vsemu temu naj dodamo še najvažnejše: Priporočamo vam! Čimprej rezervirajte prostor za poletni Pajks show. Za vse ostale informacije, od nakupa vstopnic dalje, vam je na razpolago pisarna Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288).
Omenjeni zabavno-glasbeni večer bo le delček letošnje pestre slovenske poletne sezone na goriškem gradu. Raznoliko ponudbo bodo dopolnile še
Priznanja AGI izkušenim šoferjem
Italijanski avtomobilski klub (ACI) bo tudi letos izročil posebna priznanja avtomobilistom, ki imajo za sabo štiridesetletno prakso "vzornega voznika". Za dosego take kvalifikacije se lahko potegujejo avtomobilisti, ki v štirih desetletjih niso z upravljanjem avtomobila zagrešili hudih kaznivih dejanj ali posebno težkih kršitev prometnega zakonika (takih, za katere je predviden začasni ali dokončni odvzem vozniškega dovoljenja). Poleg posebnega priznanja — podelili ga bodo 22. junija na redni letni skupščini avtomobilskega kluba — bodo nagrajence vpisali tudi v poseben seznam.
Omeniti velja še, da je treba prošnje predložiti najkasneje do 16. t. m. Priznanje bodo izročili vsem, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. Ni nujno, da so člani avtomobilskega kluba.
Da izpolnjujejo pogoje razpisa, bodo kandidati navedli v posebni izjavi.
Za podrobnejša pojasnila lahko zaprosijo v uradu za člane na sedežu Avtomobilskega kluba, na Tržaški cesti.
Obisk
Medejski župan Franco Stacul in odbornik Ugo Godeas sta v prejšnjih dneh sprejela podžupana občine Lafox (Castelculier), s katero je goriška občina pobratena od leta 1977, Cristino Bonfanti. Na prijaznem srečanju so se predstavniki obeh občinskih uprav med drugim tudi podrobneje dogovorili za bodoči obisk prebivalcev Medeje, ko se bodo naslednje leto podali v pobrateno občino Lafox.
Z liceja, učiteljišča in trgovske šole v UL Alviano
Odnesli so šolske registre
Se med letom nisi dovolj vestno učil? Si v skrbeh zaradi z rdečim svinčnikom napisanih ocen, s katerimi so posejani tvoji šolski zvezki in registri? Nikar se ne boj, recept je preprost. Počakaj konec tedna, priskrbi si izvijač in drugo vlomilsko orodje, potem pa kar v šolo: razbij ključavnice vrat tajništva, ravnateljstva, profesorske zbornice, odpri omare, razbij predale, razmeči vse papirje, poišči vse zvezke in registre, v katerih bi lahko bila kaka ocena, ter vse
skupaj odnesi. In ker si res bistre glave pusti v fotokopirnem stroju nekaj misovskih letakov: nihče ne bo pomislil nate, gotovo so že spet bili fašisti.
To niso zlonamerni nasveti, s katerimi bi hoteli zavajati mladino, pač pa domnevna rekonstrukcija tega, kar so po vsej verjetnosti mislili nočni junaki, ki so ob koncu tedna obiskali šolsko poslopje v Ul. Alviano. V njem je tudi univerzitetna fakulteta za diplomatske vede, kar pa jih očitno ni zanimalo: podali so se v gornja nadstropja in obiskali tajništva, ravnateljstva in profesorske zbornice gimnazije-li-ceja Primoža Trubarja, učiteljišča Simona Gregorčiča in trgovske šole Ivana Cankarja. S silo so vlomili v zaklenjene prostore in razmetali vse omare in predale. Polastili so se razrednih registrov, dnevnikov profesorjev, zvezkov za šolske naloge, ponekod celo listin s profili maturantov. Denarja ali drugih predmetov sploh niso iskali. Skoraj gotovo je bila na delu vsaj skupina ljudi, saj so odnesli kar precej svežnjev zvezkov in registrov.
Vlom je odkrilo šolsko osebje včeraj zjutraj ob prihodu v šolo. Najprej so opazili razbite ključavnice na vratih, nato pa razdejanje v prostorih, ki so jih obiskali tatovi. Ravnatelji in profesorji so bili ogorčeni a tudi presenečeni, saj gotovo niso pričakovali česa takega.
Vrhu vsega izginotje šolskih registrov ne bo nikomur koristilo saj so za mnoge razrede že bile ocenjevalne seje, v drugih primerih pa so končne ocene iz dnevnikov profesorjev izpisali na posebne skupne ocenjevalne pole, ki so bile spravljene v železni omari, tako da tatovi niso mogli priti do njih. Včeraj dopoldne so še delali inventar ukradenih listin, vendar zdi se, da ni bilo izgubljenega nič takega, česar se ne bi dalo nadomestiti. Kdor je morebiti pričakoval, da si bo "ukradel šolsko leto", se je uštel. Res pa je, da je poleg materialne škode in splošnega nereda nočni obisk povzročil nekaj dodatnega dela profesorjem, ki bodo morali ponovno sestaviti profile in oznake nekaterih dijakov.
Zadevo raziskujejo agenti Digosa, ki so si včeraj ogledali šolske prostore. Ob slabem šolskem spričevalu tvegajo krivci tudi negativno oceno v sodnih listinah.
Na sliki (foto Marinčič): razdejanje v ravnateljstvu liceja.
Primarij transfuzijskega centra zagotavlja: Nobene nevarnosti
Pacienti v javnih bolnišnicah na Goriškem se lahko brez strahu podvržejo transfuziji krvi. Nobene nevarnosti ni, da bi se s krvjo okužili in to zaradi vestne kontrole nad krvjo in krvnimi derivati in nad krvodajalci. V javnih bolnišnicah v Gorici in Tržiču se namreč za transfuzije poslužujejo samo krvi zbrane na območju dežele, predvsem pa na Goriškem. Tako je mnenje vodje goriškega transfuzijskega centra, dr. Raffaela Catapane. Po dveh primerih okužbe do katerih je prišlo v Pavii in v Trstu, je biloj>ojas-nilo Transfuzijskega centra slejkoprej nujno.
V	Goriškem centru že od marca leta 1985 izvajajo zelo natančno in sistematsko kontrolo. (Ta je z zakonom postala obvezna šele leta 1986). Od lani nadalje testirajo vzorce krvi tudi kar zadeva morebitno okužbo z virusnim obolenjem jeter.
V	bolnišnici so nadalje zmeraj pogosteje odločajo za tako imenovano autotransfuzijo: S tem sistemo naj bi povsem odpravili možnost okužbe z virusom aidsa.
Kaj pomeni autotransfuzija? To da pacientu, ki se pripravlja na kirurški poseg, odvzamejo določeno količino krvi in jo potem, po operaciji spet vrnejo. Tak način je seveda mogoč pri pacientih, kjer so kirurški posegi načr-
tovani na daljši rok. Povsem nemogoč je seveda v primeru nujnih posegov.
Primarij dr. Catapano je nadalje opozoril na zelo natančno evidenco, ki jo vodijo nad zdravstvenim stanjem približno pet tisoč krvodajalcev. Nekajkrat letno namreč opravijo nekaj testov s katerimi se preizkuša če je njihova kri primerna za transfuzije.
V	veliko pomoč nam je nadalje, je dejal dr. Catapane, dejstvo, da imajo krvodajalci na Goriškem zelo visoko zdravstveno kulturo.
Pomota pri navedbi imen
V	članku o desetletnici pobratenja med bivšimi partizanskimi borci z območja doberdobske občine in Vrha ter ZB Bled, objavljen je bil v nedeljo, 10. t. m., se je žal vrinila pomota. Udeležence je v imenu gostiteljev pozdravil Karlo Černič, starejši, predstavnik doberdobske sekcije VZPI-ANPI, in ne Karlo Ferletič, kakor smo pomotoma zapisali.
Na omenjeni slovesnosti je govoril tudi predsednik posojilnice v Doberdobu, Andrej Gergolet. Posojilnica je namreč: finančno podprla prireditev.
Slovesnost s tovariškim srečanjem se je odvijala na prireditvenem prostoru za šolo v soboto popoldne.
V Vidmu proces zaradi umora inšpektorja Borisa Martellanija
Pred porotnim sodiščem se je včeraj začel proces proti Marcellu Tonuttiju iz kraja Corno di Rosazzo, zaradi umora 43-letnega policijskega inšpektorja Borisa Martellanija iz Gorice. Dogodek se je pripetil 27. februarja lani, pri Orzanu in je močno odjeknil tako v Gorici, zlasti med delovnimi kolegi pri policiji, kakor tudi v Corno di Rosazzo, kjer je Tonutti doma.
Proti Tonuttiju, ki je v hišnem priporu, je bila vložena zelo težka obtožnica: namerni in premišljeni umor. Proces se je pričel z branjem obtožnice, zaslišanjem obtoženca in tudi številnih prič, sorodnikov žrtve, delovnih kolegov in tudi treh izvedencev, ki so med preiskovalnim postopkom skušali presoditi psihično stanje osumljenca, oziroma obtoženca. Sicer pa je bilo zdravniških izvidov več. V treh slučajih so strokovnjaki izrazili mnenje, da je obtoženec mentalno popolnoma bolan, eno mnenje je nekoliko drugačno in govori o močno moteni sposobnosti razmišljanja in odločanja.
Sicer pa je obtoženec na včerajšnji obravnavi na vprašanja odgovarjal z zelo različnimi poudarki. Nekajkrat je zašel tudi v protislovje. Predvsem pa je odločno zanikal, da bi Martellanija namerno ubil, oziroma ustrelil z lovsko puško. Šlo naj bi, po njegovem, za samoobrambo.
Danes bo sodišče zaslišalo sodnega izvedenca za balistiko (prav v zvezi s tem, utegne proces razkriti, oziroma odkriti, pravi potek tragičnega dogodka), govoril bo odvetnik civilne stranke, nato pa tožilec. Proces naj bi se zaključil jutri.
V ozadju tragičnega dogodka je kraja avtomatske puške M12. Med interno preiskavo so osumili Tonuttija in ga začasno suspendirali. Menda je Tonutti smatral Martellanija, ki je bil njegov nadrejeni, za odgovornega za disciplinski ukrep. Martellani je bil tudi edini, ki je s Tonuttijem vzdrževal stike in do uboja je prišlo prav med enim od obiskov, oziroma pogovorov, 27. februarja lani.
Tonutti in Martellani sta se z avtom odpeljala proti Orzanu, da se na miru pomenita o zadevi glede orožja, ki je izginilo in ki šo ga potem tudi našli.
Tu naj bi se dogodil umor. Martellanija sta zadela dva strela iz lovske puške, medtem ko je bil Tonutti ranjen s pištolo v koleno. Nekaj krogel je preluknjalo tudi avtomobil. Martel-lanijevo truplo je Tonutti potem odpeljal nekaj kilometrov stran in ga prikril v grmovju. Okrog 23. ure, šele nekaj ur po dogodku je po telefonu obvestil karabinjerje.
Ugotovitve sodnega izvedenca za balistiko naj bi potrdile, oziroma izpodbile izjavo obtoženca, da je nadrejenega ustrelil v samoobrambi.
druge zanimive pobude, in sicer najprej nastop SSG iz Trsta s kabaretnim večerom "Ombrelon", ki bo na sporedu v četrtek, 28. junija, v izvedbi dua Kobal-Verč. Konec julija, predvidoma 30. julija, se bodo ponovno predstavili našim zvestim gledalcem in poslušalcem člani tržaške skupine Witz or-'chestra. Prijetne zabave torej prav res ne bo manjkalo!
Zaključni nastop v glasbenem centru Emila Komela
Drevi ob 20.30 bo v veliki dvorani Katoliškega doma v Gorici Glasbeni poklon gojencev. Tak naslov so dali glasbeni prireditvi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emila Komela ob zaključku šolskega leta. Pester spored zaobjema najprej sprehod v renesanso, saj bodo na sporedu skladbe Peuerla, Kinga Henryka VIII, Tromboncina, Eycka, Scheina in Gastoldija.' Sledil bo utrip domovine s skladbami Mus-sorgskija in Griega.
V drugem delu Glasbenega poklona bomo lahko v galantnem stilu prisluhnili Sammartinijevi sonati, nato pa se bomo lahko prepustili objemu romantike s skladbami Chopina, Schumanna in Brahmsa. Večer bo zaključila točka V spomin, ko bo trio zaigral Rejčevo skladbo.
Glasbeni nastoj) bodo oblikovali na klavirju Mitja Cevdek, Sara Dilillo, Irene Dilillo, Lucija Valentinčič, Miran Devetak, Michela Di Castro, Gui-do Michelon in Valentina Pavio; na vijolino Peter Gus, Danjel Devetak in Sara Vittori; na kitaro Miloš Čotar, Mara Černič, Arturo Miranda in Erik Feri; n§ kljunaste flavte Ana Černič, Giovanna Prizzi ter Marko Gus; na čelo Miran Devetak; v pevskih točkah bodo nastopili Nadja Cotič, Barbara Piccolo in Rudi Gorian.
__________prispevki______________
Namesto cvetja na grob Giorgiu Uhanu, darujejo doberdobski letniki 200 _ tisoč lir za SZ Mladost.
V počastitev spomina Rada Faganela daruje Dušan Zavadlav 20 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič.
NN daruje 50 tisoč lir za popravilo sedeža KD Skala v Gabrjah.
Namesto cvetja na grob Natalije Prinčič darujeta Marija in Franjo Žvanut 25 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici in 25 tisoč lir za Društvo upokojencev v Gorici.
razna obvestila
Šola Glasbene matice - podružnica v Števerjanu vabi na zaključni nastop gojencev, ki bo jutri, 13. junija, ob 20 uri v Kulturnem domu na Bukovju.
Tečaj telesne zaznave in govorice bo v Kulturnem domu 29. in 30. junija ter 1-julija t. 1. Podrobnejši podatki na tel 30835.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo od 19. do 25. avgusta seminar slovenskega jezika in kulture na Brdu pri Kranju. Za Gorico je rezerviranih deset mest za učitelje in profesorje. Prijave do 20' junija pri odbornikih SSŠ.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (dr. Alesani) Trg De Am1' cis — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Atla Salute — Ul. C. Cosulich 117 tel. 711315.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI Danes zaprto. Jutri ob 20.30 PraZ nik plesa 90.
VITTORIA 17.30-22.00 »Olinka, una be*' tia in calore«. Prep. ml. pod 18. let0
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Draga manjšal sem otroke«. Ob 20. uri ” čudežev«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Umri P končno«.
DESKLE 20.00 »Bogovi so padli na glaV 2. del«.
1	pogrebi____________J
•7 bf1'
Danes ob 9.30 Guido Grusovin 1 po£j. nišnice Janeza od Boga v cerkev v^ ^ turnu in na glavno pokopališče, b0\-uri Maria Grusovin, vd. Trappeha ^ pja-nišnice Janeza od Boga v cerkev čuti in na glavno pokopališče.
Okrog tristo planincev se je udeležilo 19. srečanja na Vrhu
V znamenju iskrenega prijateljstva
Če planinci dajo besedo, potem drži. Izkazalo se je tudi v nedeljo ob 19. srečanju zamejskih planinskih društev v organizaciji SPD Gorica. Kljub nemogočemu vremenu, saj je zjutraj in dopoldne lilo kot iz škafa, se je na prireditvenem prostoru, v centru KŠD Danica, zbralo okrog tristo planincev z Jesenic, iz Mojstrane, Bohinja, Koroške, Trsta, Nove Gorice, Sežane in Kopra. Na prireditev so prišli celo iz Zasavja. Kakih štirideset udeležencev se je, grozečim oblakom navzlic, odpravilo tudi na pohod na Debelo grižo.
Vreme, ki se je sicer v popoldanskem času izboljšalo, je nekoliko okrnilo potek napovedanega programa.
možič, predsednik Pokrajine Gianfran-co Crisci, ki je dejal da visoko ceni in spoštuje tovrstna prizadevanja, in predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je prav ob nedeljskem shodu planincev prvič nastopil v tej funkciji v zamejstvu.
Naj omenimo še, da so si gosti z zanimanjem ogledali bližnji jamarski dom, kjer so se Kraški krti izkazali kot odlični gostitelji in da se je srečanje zaključilo v popoldanskih urah, v prijetnem soncu in najboljšem razpoloženju.
Na slikah: prizora z nedeljskega srečanja v kulturnem in športnem centru Danica.
V	uradnem, slovesnem delu vsakoletnega srečanja članov slovenskih planinskih društev, ki delujejo v zamejstvu, s planinci iz matične domovine, sta nastopila moški pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore in sekstet France Prešeren iz Žirovnice, za praznično vzdušje pa so poskrbeli člani pihalnega orkestra jeseniške železarne, stalni in najbolj zvesti spremljevalci vsakoletnega srečanja. Igrali so na prvem in na vseh naslednjih srečanjih. Besedo pa so že dali tudi za prihodnje leto.
V	krajšem nagovoru je udeležence v imenu gostitelja, Slovenskega planinskega društva v Gorici, pozdravil predsednik Vlado Klemše. Omenil je
bogato tradicijo planinstva v Gorici, tako med Slovenci kakor med Italijani. SPD Gorica bo prihodnje leto obeležilo 80-letnico ustanovitve, letos pa poteka 45 let od obnovitve dejavnosti.
Klemše je naglasil, kako so bili prav planinci, čeprav tega niso obešali na veliki zvon, dosledni zagovorniki sodelovanja in prijateljstva med narodi. Zamejski planinci pa so se posebej opredelili za tesnejše sodelovanje s planinci v matični domovini in iz take usmeritve se je potem razvilo tudi vsakoletno srečanje.
Današnji čas pa zahteva, da se tem oblikam sodelovanja vtisne nova vsebina. Planinci, čeprav smo doslej v vseh okoljih tudi politično delovali —
politično v najboljšem pomenu te besede — moramo pospešiti skupna prizadevanja na področju varstva okolja, kajti narava ne priznava takih ali drugačnih meja. Poleg prizadevanj za iskreno prijateljstvo, medsebojno spoštovanje in sožitje med sosedi pa je treba jasneje in odločneje zahtevati odstranjevanje vojaških objektov iz gorskega sveta in nasploh si je treba prizadevati za demilitarizacijo območij ob meji. Zato ker je v današjih okoliščinah konfrontacija ob uporabi vojaške sile nesmiselna in posebej zato, ker bi v primeru konflikta bili prav v teh krajih vnovič žrtve novih, postote-renih strahot vojne.
Udeležence planinskega srečanja so pozdravili sovodenjski župan Vid Pri-
Na pobudo VZPI in sindikata upokojencev
Doberdobci na ekskurziji po Avstriji in Češkoslovaški
na večdnevni doberdobske
iz) ^ar številna skupina Doberdobcev se je pred kratkim podala et.v Avstrijo in na Češkoslovaško. Ekskurzijo so priredili člani ofe-u6 ^ZPI in sindikata upokojencev prav tako iz Doberdoba. Izletniki so Vahr ^ ^unaj, Prago in Bratislavo ter si ogledali znamenitosti teh nedvomno ob' u Vih srednjeevropskih mest. Poleg tega so se ustavili tudi v Mauthausnu in iskali tamkajšnje zloglasno nacistično taborišče. V tem kraju so se tudi posta-1 Pred fotoaparat za skupinsko sliko.
Silvan Pittoli je na Dia Primorski prejel prvo nagrado
Priznanje je nova spodbuda
V nedeljo smo poročali o izjemnem uspehu, ki so ga doživeli naši goriški amaterski fotografi na natečaju Dia Primorska, ki ga je priredila Foto kino zveza Slovenije v sodelovanju s Kulturno skupnostjo iz Nove Gorice in novogoriškim Foto kino klubom. Prvo nagrado za posamezni diapozitiv je namreč osvojil Silvan Pittoli iz Šte-verjana. Da bi bilo slavje še večje sta si drugo mesto delila za kolekcijo Mauro Tomšič iz Sovodenj in za posamezni diapozitiv Zdenko Vogrič iz Gorice (Vogrič je osvojil tudi 3. mesto za diapozitiv na 16. republiški razstavi diapozitivov).
Silvan Pittoli, sicer tudi aktiven števerjanski kulturni delavec v okviru KD Briški grič, se z amatersko fotografijo bavi že vrsto let.
»S fotografijo se ukvarjam že dobrih petnajst let, seveda občasno, kot mi to dopušča čas in predvsem denar. Vsekakor zelo rad slikam in mi je to pravi konjiček. Največ posnetkov sem do danes posnel z diapozitivi, imam jih približno tri tisoč, veliko slikam tudi v črno-beli tehniki. Prav črno-bela slika je tista, ki ti nudi največjo mero ustvarjalnosti. Ko nisem
imel doma dovolj prostora, da bi si uredil temnico, sem svoje filme razvijal in prenesel na papir kar v kopalnici. Seveda to ni bil najbolj primeren prostor, vendar ko ni šlo drugače, je bil tudi ta prostor zlata vreden. Sedaj, ko smo razširili hišo, sem le prišel do svojega filmskega kotička,. kjer si urejam temnico. Nisem je še dokončal, ker sem zadnje čase imel le malo prostega časa na razpolago, vendar čez poletje upam, da bom tudi to uredil.«
Kako pa je z barvno fotografijo?
»Kar zadeva barvno fotografijo se z njo ukvarjam le ob priložnosti kake kulturne prireditve kakšenkrat tudi doma, ko je na vrsti družinski praznik.«
Kakšen aparat pa uporabljaš pri svojem fotografiranju, najverjetneje reflex?
»Že od vsega začetka slikam z 01ympusovim refleksom, sedaj imam dva aparata in manjši izbor optik. Ko sem imel nekaj več časa sem rad prebiral tudi strokovne revije, kjer sem dojel precej zanimivosti za us-
pešno fotografiranje. Sicer najraje slikam naravo, rože in vse kar nas obdaja. Večkrat sem poskusil tudi s portreti, vendar to ni prav enostavno, saj ni dovolj posesti človeka na stolico in ga nato slikati, končni uspeh namreč odvisi od luči, ki jo imaš na razpolago, od primernosti ozadja in seveda razpoloženosti in fotogeničnosti samega subjekta.«
Na tekmovanju Dia Primorska 90 si dosegel prvo nagrado z diapozitivom Pročelje 1. Kdaj je nastal.posnetek?
»Bilo je letos marca meseca, ko je bilo nekaj dni res lepo vreme in sva se s prijateljem namenila na Banjško planoto. Ko se podam v naravo nosim fotografski aparat vedno s seboj. Ko neko stvar rad delaš, z veseljem nosiš s seboj še tako težko prtljago. Ko sva šla mimo zaselka, še malo snega je bilo, me je navdušilo pročelje hiše in sem ga zato sklenil posneti. Priznanje, ki sem ga dobil na letošnjem tekmovanju Dia Primorska me je seveda dodatno spodbudilo, da se bom še dalje ukvarjal z amaterskim fotografiranjem.«
Letovanje za otroke delovnih invalidov
Pokrajinsko združenje delovnih in-Pri'l^°V ol:)vešča člane, da sprejemajo kcuaVe za let°vanje otrok v gorski ^oniji v Pianu d'Arta (Videm), od	sprejemejo otroke stare
p- 10. do 15 let. Za sprejem lahko za-sestSl]0.otroci delovnih invalidov, pri tud^^u Isstvice pa je odločilen kor)1 fužinski dohodek, oziroma do-®k znesek invalidnine.
Žitj ,radi tega je treba ob vpisu prilo-ptn^di potrdilo o dohodkih, ki jih PrejlleC' oziroma njegova družina varifIna. °d zavoda za invalidsko za-tiidi Čatlte (INAIL). Priložiti je treba ^nižinski list.
Pol-.^drobnejša pojasnila je na raz-Venei° Urad ANMIL v Ulici Vittorio ig Sn, 0 14 vsak delavnik razen torka v ij,. ot® ter omenjeni urad v Tržiču tak C1 ljeoPardi ob torkih in sobo-
v Pianu d'Arta bo od 18. sta do 8. septembra.
da so n z5.ni.e Gorizia nuoto obvešča, stejp /-fk- cak °dprli bazen na pro-?.d 13 h ie m°žen ob delavnikih iah n« ° ure' nd sobotah in nede-
pa med 10. in 19. uro.
Slovenski otroci in učenci iz Romjana so se veselo poslovili od šolskega leta
V	Selcah je bila v nedeljo zaključna prireditev učencev slovenske osnovne šole v Romjanu in malčkov, ki obiskujejo tamkajšnji slovenski otroški vrtec. Slabo vreme je prisililo organizatorje, da so srečanje preselili s kotalkališča v dvoranico, vendar je nastop kljub temu zadovoljil številno občinstvo.
V	imenu Slovenske komisije pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah je uvodoma spregovorila Lilijana Vižintin. Omenila je probleme, ki bremenijo slovensko šolo na Laškem. Starši se pogosto odločajo za italijansko šolo, češ da je bolj prestižna in v določeni meri boljša od slovenske. Vse to pa je samo izgovor. Slovenska šola v Romjanu namreč nudi učencem veliko in tudi učni kader je na višini. »Koliko šol lahko nudi poleg klasičnega pouka in šolskih predmetov še glasbo, telesno vzgojo in angleščino z učitelji, ki so v tem specializirani in skrbijo samo za te predmete?« se je vprašala in nadaljevala: »V koliko italijanskih šolah se učitelj lahko posveti vsakemu učencu posebej in mu pomaga pri težavah? Prav gotovo nobena italijanska šola ne nudi boljših pogojev.« Kljub temu nekateri slovenski starši pošiljajo otroke v italijansko šolo in prikrajšajo tako otroka za znanje enega ali celo dveh jezikov in to v dobi, ko je učenje jezikov najlažje in ne zahteva velikega truda. Otrok s tem ne izgubi samo znanja slovenskega jezika, pač pa sploh občutek za ves slovanski jezikovni sistem, ki postaja danes vse pomembnejši v svetu.
Tem uvodnim mislim so sledili nastopi. Začeli so malčki iz otroškega vrtca, ki so s svojim prisrčnim nastopom takoj ogreli dvorano. Nadaljevali so gojenci glasbenih šol iz Romjana Mauro Bertogna in Doberdoba Boris Pizzolito ter trio glasbene šole iz Doberdoba. Predsednik kulturnega društva Jadro inž. Karlo Mučič je nato predstavil letošnjo številko društvenega glasila in zanimive prispevke, ki jih prinaša. Srečanje so sklenili učenci osnovne šole s pevskim nastopom in pa vrsto zabavnih prizorčkov, ki so spravili v bučen smeh še najbolj zadržanega med gledalci. Slovo od šolskega leta je tako bilo kar se da veselo in sproščeno, želja vseh pa je bila, da bi bilo prav tako živahno in veselo tudi prihodnje šolsko leto v slovenski šoli in vrtcu.
Na sliki (foto Marinčič) nastop otrok iz otroškega vrtca v Romjanu.
Protest delavcev teatra La Fenice
Želve Nindže kot neusahljiv vir dobička
Da je stanje italijanskih gledališč vse prej kot rožnato, ni nobena skrivnost. Do nedavnega se je zdelo, da težave prižanašajo vsaj večjim in uglednejšim hišam, očitno pa se za ugledom skriva marsikaj. Izjema je - ali vsaj tako se zdi -veronska Arena, ki uspe razprodati predstave v predprodaji. Razne nevšečnosti tudi finančnega značaja (in tu sploh ne mislimo na stavke uslužbencev ali posebnih skupin) pestijo ugledno milansko Scalo.
V	zvezi s stanjem slavnega beneškega gledališča La Fenice so se včeraj oglasili delavci s komunikejem, ki daje slutiti dokajšnjo nelagodnost. »Gledališče je kot mumificirano in izgublja ugled. V zadnjih letih je produkcija zelo padla, kakovostno in količinsko, kar škodi renomeju gledališča, ki izgublja na prestižu doma in v tujini.«
Dokument so izdali uslužbenci beneške operne hiše po včerajšnji skupščini, na kateri so se dotaknili raznih problemov, med drugim tudi nove uprave, ki se je ob imenovanju obvezala, da bo ustanovo rešiila iz kriznega stanja.
Ob tem velja omeniti, da se gledališče La Fenice pripravlja na praznovanje 200-letnice delovanja, obletnico naj bi praznovali v sezoni 1991-92. Repertoar in načrti za leto 1991 pa ne narekujejo posebnega optimizma, niti v zvezi s pripravami na praznovanje visoke obletnice.
V	včerajšnjem dokumentu izražajo uslužbenci predvsem zaskrbljenost, ki se jim je porodila ob preučevanju načrtov za najbližjo sezono. Izjavili so tudi, da nameravajo ukrepati in narediti vse, kar bo le mogoče, za spremembo stanja. Posebna nota je posvečena gledališki upravi in podčrtuje nesoglasje z vodstvom.
Umrl je oče družinskih srhljivk
V nedeljo je v Angliji umrl James Carreras, producent »družinskih srhljivk«. Star je bil 81 let, iz filmskega ambienta se je umaknil pred kakimi desetimi leti. Živel je na podeželju in užival sadove preteklih uspehov, do katerih so ga privedli filmi kot Dracula, I due volti del dr. Jekyill, II mas-tlno del Baskerville in še vrsta drugih uspešnic iz dvajsetletja 1950-1970. Kot direktor producentske hiše Hammer se je Carreras navduševal nad srhljivimi zgodbami, ni pa ljubil neokusnih ljubezenskih prizorov in pretirano okrutnih umorov, ki bi lahko prizadeli »družinsko moralo«. V njegovem studiu v Berkshiru so se rodili načrti, po katerih so zasloveli igralci kot, denimo, Christopher Lee in Oliver Reed. Približno sto produciranih filmov je prineslo Carrerasu kar dober zaslužek. Ko so ga napadali kritiki, je običajno skomignil z rameni in rahlo ironično odvrnil: »Pa poglejte moj bančni račun...«
Raffaello, Michelangelo, Donatello in Leonardo bodo v kratkem spet na velikem ekranu. Človek bi lahko mislil, da pravkar snemajo dokumentarce o slavnih umetnikih, v resnici gre za mlade želvice Nindže, ki jih poznajo vsi ameriški otroci po ogledu filma Teenage Mutant Ninja Turtles. Želvi-ce-mutanti poznajo do pikice vse vzhodnjaške borilne veščine, istočasno so navdušene nad picami, ki jih kar-seda požrešno hrustajo. Za ime se imajo zahvaliti svojemu »stvarniku« Splinterju, mišjaku, ki se potepa po greznicah, a je istočasno mojster Zena. Zaradi imen, s katerimi je krstil svoje »otroke«, je popolnoma jasno, da je Splinter tudi zaljubljen v velike mojstre iz preteklosti.
Želvice so se priljubile svojim malim prijateljem že po risanki Jima Hensona, ki je umrl pred približno mesecem dni, potem ko je podaril otrokom vsega sveta vrsto srčkanih likov in lutk, med katerimi so verjetno najslavnejši mupetki. Film o želvah Nindža je na prvem mestu lestvice najbolj gledanih filmov v ZDA in producent si mane roke, saj mu je film v dveh mesecih kar lepo napolnil blagajno: 121 milijonov dolarjev (ali 150 milijard lir) za film, ki je stal komaj 12 milijonov. Producent David Chan je uspel uresničiti film za New Line Cinema v devetih tednih; v Hol-lywoodu so pravili, da je »samomorilec«. Zgodovinski rekord pri inkasu ga je tako navdušil, da je sklenil posneti še drugi del filma, ki naj bi ga mlado občinstvo videlo maja prihodnjega leta. Budget je zvišal na 20 milijonov dolarjev, snemanje pa se bo začela oktobra. Izjavil je tudi, da želi »bolj dodelan produkt in da bo snemanje potekalo mirneje«.
Podjetje se je preimenovalo v Gol-den Harvest, kar naj bi pomenilo »pobiralec zlata«. Namig kar dobro obeta, še posebno, če pomislimo, da je rekordni inkaso 121 milijonov dosegel producent v glavnem z vstopnicami, ki jih je prodal otrokom, in torej po polovični ceni.
Skladatelj Andrew Lloyd Weber je končno umaknil veto
Madonna bo veijetno Evita
Od prvega poskusa sta sicer minili dve leti, a zdi se, da bo Madonni vendar uspelo nastopati v filmu Evita, potem ko je avtor Andrew Lloyd Web-ber umaknil veto.
Madonna nastopa trenutno na turneji po ZDA in Kanadi, v prvi polovici julija pa bi morala obiskati Italijo z dvema koncertoma v Rimu (10. in 11. julija) in enim v Turinu (13. julija). Njen prvi poskus, da bi nastopala v vlogi žene argentinskega predsednika Juana Dominga Perona, je propadel po zaslugi režiserja Oliverja Stona, ki je zahteval »poskusne posnetke«, preden bi pevko sprejel kot protagonistko. Na to Madonna seveda ni pristala. Kasneje se je Stone odločil za Meryl Streep, ki se je pred nekaj meseci odpovedala vlogi. Odstopil je nato tudi Stone in producent Walt Disney se do tega trenutka še ni odločil za nobeno slavno režisersko ime.
Precej zanimivo je v tem smislu tudi mnenje Američanov, ki so »kar precej siti« igralke Madonne. Po raziskavi tednika US je Madonna na prvem mestu kot najslabša filmska igralka, kar je treba verjetno pripisati neuspehu filmov Shangai Surprise in What's That Girl, in kot najslabša pevka. Nekateri menijo, da bo občinstvo spremenilo mnenje, ko bo videlo hjen zadnji film Dick Tracy, v katerem nastopa z VVarrenom Beattyjem.
Skladatelj Lloyd Webber, avtor izredno uspešnih glasbenih komedij, kot so Jesus Christ Superstar, Cats, Star-light Express in Fantom v operi, je spremenil mnenje o Madonni, potem ko se je z njo srečal. Izjavil je namreč, da je to izredno inteligentna umetnica, ki ima velik smisel za gledališče. Njegov veto je Madonna pred časom izzvala z zahtevo, naj bi na nekaterih mestih spremenil partituro, da bi bila primernejša njenemu stilu in osebnosti. S pevko se bo v kratkem sestal tudi avtor libreta Tim Rice.
Filmska verzija glasbene komedije Evita, ki žanje neprekinjen uspeh že deset let v Londonu in Broadwayu, naj bi stala kakih 60 milijard lir.
r~^. rai i__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Mia sorella Sam
12.30	Dok.: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute...
14.00	Rubrika o mundialu
14.15	Variete: Occhio al bi-glietto
14.30	Oddaja Za najmlajše: L -albero azzurro
15.00	Mladinska oddaja: Big!
16.10	Danes v parlamentu
16.15	Rubrika: Minuto zero
16.45	SP v nogometu: Belgija-Koreja
18.45	Nad.: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	TV film: La mia citta (kom., ZDA 1976, r. Gwenn Armer, i. Glenn Ford, Meredith Salen-ger)
21.40	Film: Toth e le donne (kom., It. 1952, r. Steno-Monicelli, i. Toto)
23.20	Dokumentarec: Atlante
0.10 Dnevnik in mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
^ RAI 2_________________
7.00	Otroški oddaji: Patatrac,
8.00	L albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nad.: Morte di un medico legale, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno fa-mosi, 15.30 Mister Bel-vedere
16.00	Mesta mundiala - Palermo
16.20	Film: L Arcidiavolo (kom., It. 1966, r. E. Sco-la, i. V. Gassman)
18.00	Iz parlamenta
18.05	Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: L uomo che amo Gatta danzante (vestern, ZDA 1973, r. Richard Sarafian, i. Burt Rey-nolds, Sarah Miles)
22.20	Dnevnik in Dosje
23.30	Dnevnik in horoskop
23.45	Zapiski o mundialu
0.40 Film: Rififi (dram., Fr.
1955, r. Jules Dassin, i. Jean Servais)
^ RAI 3_________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaupma
14.35	Videosport: ameriški nogomet, košarka - finale jr., EP v kanuju in boks Picardi-De Santis
16.25	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	Film: L amante di una notte (dram., Fr. 1950, r. Rene Clement, i. Miche-le Morgan, Jean Marais, Elisa Cegani)
18.25	Drobci
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di piu (ured. Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.45	SP v nogometu: Nizo-zemska-Egipt
22.45	Večerni dnevnik
23.00	Športna oddaja: Proces mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
I fr RTV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Mozaik. Osmi dan (pon.)
10.15	Video strani
15.15	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj! -Janeževi upognjenci,
18.20	Cvetlične zgodbe,
18.45	Žrebanje nagrad iz oddaj Periskop
19.05	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Oče bom (F. Nicolini, r. Gianfran-co Albano, i. Gianni Morandi, Sophie Carle, Sissi Hofferer, 2. del)
20.55	Izobraževalna oddaja: Operne zgodbe - Othel-lo
21.50 Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
22.15	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Glas srca in nanizanka Črni gad
0.15 Video strani
HiP) TV Koper
12.00	Odbojka WL: Brazilija-Italija
14.30	Dokumentarec: Čampo Base (pon.)
15.00	Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box
16.45	Dokumentarec: Speciale Čampo Base (vodi Am-brogio Fogar)
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Zgodovina športa po želji: Juke Box
20.30	Rubrika: Veliki boks
21.45	TVD Novice
22.00	Rubrika: Eurogolf
23.30	Oddaja o motokrosu
RTV Ljubljana 2
16.40	SP v nogometu: Belgija-Južna Koreja (neposredni prenos iz Verone)
19.00	Naša pesem: APZ Tone Tomšič
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	SP v nogometu: Nizo-zemska-Egipt (prenos iz Palerma)
23.00	Satelistki programi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila,- 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40
V	znamenju sreče; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji;
12.00	Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanje Seg-hizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba;
17.10	Povest: Moj Kras (pon. 15. dela); 17.23 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih;
14.05	Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski merkur-ček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00
V	studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcal0 dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno.
CANALBS______________
7.10	Nanizanke: La grande vallata - In cima alle sca-le, 8.00 Una famiglia americana - II ritorno,
9.00	Love Boat - Julie e lo scapolo d oro, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom (vodi Corrado Tedeschi),
17.30	Babilonia (vodi Umberto Smaila), 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Film: Target - Scuola omicidi (krim., ZDA 1985, r. Arthur Penn, i. Gene Hackman, Matt Dillon)
22.45	Aktualno: L'eta negata
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate
1.25	Nanizanka: Lou Grant -II samaritane
RETE 4________________
8.30	Nanizanka: Ironside - II furgone blindato
9.25	Filmske novosti
9.35	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - La grande rapina
12.40	Otroška oddaja: Čiao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veroni-ca, il volto delLamore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini,
18.45	General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nadaljevanka: Febbre
damore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nadaljevanka: Topazio
23.00	Film: La verita (krim., It-Fr. 1960, r. Henri Clusot, i. Brigitte Bardot, Samy Frey, Maria Jose Nat, Charles Vanel)
1.15	Horoskop (vodi Daniela Rosati, pon.)
1.20	Nanizanka: Missione im-possibile - Cinema
»TALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente - lo e la mia om-bra, 10.30 Skippy il can-guro, 11.00 Rin Tin Tin,
11.30	Flipper, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold - Il neo dirigente, 18.30 L'in-credibile Hulk - Il piu lontano possibile
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: College
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.50 Film: L'ultimo drago (kom., ZDA 1985, r. Schultz Michael, i. Chris Murney)
0.55 Aktualno: Čara TV
1.45	Nanizanka: Sulle strade della Califomia
OPEOH_________________
9.30	Nanizanka: Arthur
11.00	Igra: Špesa in vacanza
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Izvolitev Miss Univerze
21.30	Film: Madame Claude N. 3 (kom., Fr. 1978, r. Christian Gion, i. Nicole Calfan, Francis Huster)
23.30	Šport: Excalibur
24.00	Nan.: Night Heat
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC___________________
8.30	Dober dan, mundial!
9.00	Nanizanki: Mago Medino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Addio vecchia Ann (dram., ZDA 1971, r. Fiel-der Cook, i. Mia_Farrow)
16.30	SP v nogometu: Belgija-Južna Koreja
19.00	Rubrika: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Nizo-zemska-Egipt
23.00	Vesti in Galagoal
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle sor-genti del suono
13.00	Nanizanki: After Mash,
13.30	Love Story
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mondiale
20.10	Nan.: Lartiglio del drago
20.30	Film: Francis Scott Fitzgerald in Hoolywood (biog., ZDA 1976, r. An-thony Page, 2. del)
22.30	Rubrika: Ikar
23.30	Rubriki: Friuli Mondiale, 24.00 Šport e šport
1.00	Vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila! 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 VrO" menska napoved in prometni servis; 6.3*; Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.3t) Dnevni pfegled tiska; 7.35 Kulturni sef" vis: napovedi in komentarji; 8.00 Pren0’ Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Ra' dia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od eh'_ do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogo0' ki in odmevi; 16.00 Glasba po želja*1'
17.00	Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno-Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: napovedi in komentarji; 19.30 Pr® nos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, l7-3,Sj 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Juh. nji almanah; 6.30 Zgodovinski utr11? „ 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Jutranji g*8^ beni program; 8.25 Pesem tedna; Dnevni pregled tiska; 10.40 Družin®^ vesolje: ideje, recepti in nasveti za SpO godinje; 12.00 Glasba po željah; 1 Čestitke poslušalcev v živo in 9laSf;£-
15.00	Glasbeno popoldne; 16.15 Tun5 na reportaža; 19.00 Glasbena oddaja.
RADIO OPČINE	b3
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 GlaS po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Sffl® glasba; 21.00 Nora leta, nato do ) Nočna glasba.
■ M	»» m	
1>l SVETOVNO rLPRVENSTVO V NOGOMETU • • • • • • • • .. — $ ■ ■	»Favoritom« ne gre po načrtih
	Slavje Kostarike
	Anglija sKromna Še vedno odmeva hud poraz Jugoslavije proti Zahodni Nemčiji
ITAL Ki A '90	Italijani v »devetih nebesih« - Danes dve srečanji
Prvenstvo
polno
presenečenj
Kakšno svetovno prvenstvo, polno presenečenj!
Minili so le štirje dnevi svetovnega nogometnega maratona, pa se je presenečenj nakopičilo toliko, da jih je že težko naštevati.
Uvodnima presenečenjema Kame-ranu in Romuniji se je včeraj pridružila še Kostarika Bore Milutinoviča, ki je takorekoč naše gore list. Ko si je Kaiser Beckennbauer ogledal popoldansko tekmo Srednjeameričanov Pnti Škotom, se mu je gotovo odva-kl kamen od srca in je verjetno za-hvalih boga in Jugoslovansko nogometno zvezo, da je za trenerja »modrih« izbrala Osima in ne Milutinoviča (ki je Znal že v Mehiki povedati svoje). Zvečer je Irska angleškega svetovnega prvaka Jackiea Charlto-na zaustavila Angleže Bobyja Rob-sona, in tudi to je presenečenje, saj so si v Cagliariju stali nasproti »učitelji« nogometa in novinci na svetovnem prvenstvu.
Pred začetkom Italije 90 so nogometni izvedenci, taktiki in strategi Zaprisegali, da bo v domovini ob-rambne igre obveljala obrambna igra. A so se zmotili, in tudi to je Presenečenje. Vseh prvih osem tekem mundiala se je končalo z zmago in porazom druge ekipe. Le sino-sta si Anglija in Irska skoraj brat-sko razdelili točki, kar ni nič čudne-dg saj so si Angleži in Irci, vsaj po Zernljepisni bližini, skoraj bratje.
, V brk vsem nogometnim »obram-oslovcem« se doslej nobena tekma 1 končala brez golov, kar je za pra-e ljubitelje nogometa res lepo presenečenje. V 9 srečanjih so doslej ^osegij 23 golov, torej v povprečju ec kot 2,5 gola na tekmo. Jugoslavi-1 ,le v nedeljo bogato prispevala k ^'1 statistiki, kar pa je bilo, seveda, se prej kot lepo presenečenje.
yčerajšnji dan je prinesel še eno Prijetno presenečenje. Potem ko je rnncoski sodnik Vautrot s kartoni “Porumenil« in »pordečil« uvodno ekmo, je že kazalo, da bodo postali udi kartoni protagonisti tega prven-va. .4 vse kaže, da ne bo tako. Na v^eraišnjih tekmah sta sodnika ^kazala le en rumen karton, kar po-etn so nogometaši presenetlji-hitra dojeli »lekcijo« uvodnega ecanja.
PrfJn°Či so v Cagliariju nestrpno (j ^kovali »premiersko« predstavo gV.eških huliganov. Na srečo vseh Ur izPred°v vsaj do poznih nočnih Prišlo, in to tudi po zaslugi var-v»lh sil, ki so osamile najbolj Sek e “navijače«. To je bilo še pano prijetno presenečenje.
P°zir ima tU(h Presenečenje svoj Stativ V/!J Jn negativni pol, so za neben n° Presenečenje dan prej poskr-hn^mški huligani, ki so se na mila kr- uHcah tako znesli, da je tek-
kšn0 u3°sluviji smo že zapisali, ka-Kljafo Presenečenje je pripravila. sveu temu pa se^ »modrim« obeta 9egQ bodočnost. Če že zaradi dru-'n° s L,e',Pa zato, ker bo njihovo tek-liri. y elumbijci sodil Italijan Agno-tajQ	dobrososedskih odnosov
bo prjilaP° že v žepu. Razen, če ne 0 že spet do... presenečenja.
Med Anglijo in Irsko prvi neodločen izid na SP
»Levi« niso zarjoveli
ANGLIJA - IRSKA 1:1 (1:0)
STRELCA: Lineker v 9. min., Sheedy v 73. min.
ANGLIJA: Shilton, Stevens, Pearce, Gascoigne, VValker, Butcher, Robson, Waddle, Beardsley (McMahon), Lineker (Buli), Barnes.
IRSKA: Bonner, Morris, Staunton, McCarthy, Moran, Townsend, McGrath, Houghton, Aldridge (McLaughlin), Cascarino, Sheedy.
SODNIK: Schmidhuber (ZRN).
GLEDALCEV: 40.000; INKASO: 2.114.248.000 lir.
CAGLIARI — Po osmih tekmah z
zmagovalcem in poražencem sta si sinoči Anglija in Irska v prvem remiju italijanskega svetovnega prvenstva »prijateljsko« razdelili točki. Rezultat je povsem pravičen, saj sta si bili ekipi v dobrem (le-tega je bilo bolj malo) in v slabem (ki je prevladovalo) povsem enakovredni.
Srečanje se je razživelo le v prvih desetih minutah, dokler ni Lineker po uvodni terenski premoči Ircev na dokaj srečen način premagal Bonnerja', in zadnje četrt ure, potem ko je Shee-dy z močnim diagonalnim strelom izven kazenskega prostora ugnal veterana, 40-letnega Shiltona.
V ostalem je bila tekma dolgočasna, brez razburljivih akcij in polna napačnih podaj. Skozi vse srečanje je namreč na stadionu S. Elia pihal močan veter, ki je oviral igro obeh reprezentanc, nogometaši pa se tudi niso znali prilagoditi vremenskim razmeram in so se - po stari tradiciji klasičnega angleškega nogometa - kar naprej posluževali dolgih visokih podaj. Veter je te dolge predložke toliko »podaljšal«, da jih nogometaši niso uspeli ujeti ali dohiteti. Igra je bila zato zelo raztrgana, o čemer priča tudi dejstvo, da sta ekipi v 90 minutah igrali nogomet efektivno vsega le 46 minut.
Od obeh ekip je najbolj razočarala Anglija, ki je spadala med »velikane« tega prvenstva. Angleški ^>levi« pa vsaj sinoči niso zarjoveli. Njihov nogomet je še vedno vse preveč predvidljiv in premalo iznajdljiv. Tudi vključitev Gascoignea ni razživela njihove igre.
Irci angleškega trenerja Jackiea Charltona so igrali zagrizeno, borbeno, a s tehničnega vidika pomanjkljivo. Predvajali so domala enak nogomet kot nogometaši s sosedovega Otoka, kar sploh ne sme čuditi, saj igra kar več kot polovica Ircev v angleških klubih.
Kljub »derbiju« je bila tekma zelo športna, tako na igrišču (sodnik Schmidhuber je pokazal le en rumeni karton), kot na tribunah. Pred tekmo so se v Cagliariju bali angleških huliganov. Organi javne varnosti so zato poostrili pažnjo nad navijači obeh reprezentanc, jim na stadionu dodelili različne odseke, jih nadzorovali med tekmo in še po končnem sodnikovem žvižgu in tako preprečili hujše izgrede.
»Starodavna« igra Angležev
»Tekma je bila tipično angleška.« Tako je kapetan angleške reprezentance Brian Robson po sinočnjem srečanju komentiral neodločeni izid z Irsko. Trener Bobby Robson je bil po svoje mnenja, da remi z Irci sploh ni zmanjšal možnosti Angležev v nadaljevanju svetovnega prvenstva. Obregnil se je ob slabo vreme, ki je najprej z močnim vetrom, nato pa še z nalivom onemogočilo dobro igro.
Na vprašanje ali ni angleška igra že zastarela, vsaj v primerjavi s tistim, kar je bilo mogoče videti na prvih osmih tekmah svetovnega prvenstva, je Bobby Robson odgovoril, da je na angleški nogomet vplivala petletna prepoved igranja angleških ekip v evropskih pokalih. Klubi niso tako imeli možnosti, da bi primerjali svojo igro z igro drugih močnih evropskih ekip. Zatem pa je dodal, da je angleška reprezentanca vendarle na tekočem glede igre drugih evropskih reprezentanc. »Srečali smo Italijo, Švedsko, Poljsko, Urugvaj, Dansko... Anglije vsekakor ni lahko premagati,« je zaključil trener.
Strelec angleškega gola Gary Lineker ni bil prav v sozvočju s trenerjem. »Zgrešili smo, ker smo kljub vetru vztrajali pri dolgih, visokih podajah,« je ugotovil, priznal pa je, da je vreme pogojevalo igro obeh reprezentanc.
Tako so se angleški nogometaši veselili gola Garyja Linekerja
Njihov cilj je divjanje
Marsikdo je prišel v Italijo z očitnim namenom, da se na divji način izživlja. Hudo je bilo zlasti na tekmi v Milanu, kjer so divjali zahodnonemški prena-peteži, nekateri od njih pa so jo pošteno skupili (Na sliki AP)
Zanimanje za tekmo v Palermu
Nizozemska - Egipt
Današnja tekma F skupine svetovnega prvenstva med Nizozemsko in Egiptom bo pomenila povratek nogometa po dveh letih v Palermo. Sreča: nje bo prav gotovo pomembno, saj so reprezentance v tej skupini zelo izenačene in bi zmaga za evropske prvake pomenila skoraj gotovo kvalifikacijo. Vendar pa se nizozemski igralci Egipta bojijo. Trener Beenhakker je namreč jasno poudaril, da na tem SP ni šibkih ekip (z izjemo morda ZDA) in da ne bo torej naredil napake, da bo nasprotnika podcenjeval. Dejal je, da sicer računa na zmago, ni pa važno, kako jo dosežejo. Lepa igra ga torej sploh ne zanima.
Po drugi strani pa je Beenhakker dejal, da je Egipt dobra ekipa, saj je dobro atletsko pripravljena, boji pa se njene »divje« koncentracije med tekmo samo.
Štirje najbolj reprezentativni igralci Nizozemske Gullit, Rijkaard, Van Bas-ten in R. Koeman v bistvu niso dajali izjav, vendar pa je bilo povsem jasno, da v taboru »oranžnih« ni pravega miru in sloge. Šušlja se, da postave ne sestavlja trener, temveč prav ti najboljši igralci. In prav pri postavi je nekaj novosti. Namesto Kiefta, katerega se italijanski navijači prav dobro spominjajo, saj je igral pri Piši, bo po vsej
verjenosti stopil na igrišče Vanen-burg, sicer pa bo postava pač standardna.
O moči Egipta si ne delajo posebnih utvar. »Če so po vrsti premagali Škotsko, Wales in Romunijo ter izenačili z Avstrijo, pomeni, da so res solidni«, je včeraj svaril trener. Popolnoma se lahko strinjamo z njim.
Egipčani so se na to uvodno tekmo prav dobro pripravili. Po zmagi Kameruna nad Argentino so postali veliki optimisti, tudi sami upajo na presenečenje, svesti pa so svoje moči. Trener El Gohary veliko računa na Hossama Hassana, ki je res nevaren napadalec, natihoma računa pa na izenačen izid. To naj bi bil prvi pozitivni rezultat na poti h... kvalifikaciji, ki je sicer malo verjetna, a pravzaprav ne nemogoča. Afriški nogomet se razvija...
Srečanje bo sodil Španec Soriano Aladren, postavi pa bosta verjetno sledeči:
NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle, Van Tiggelen, R. Koeman, Rut-jes, VVouters, Vanenburg, Rijkaard, Van Basten, Gullit, E. Koeman.
EGIPT: Shobeir, I. Hassan, A. Ram-zy, Yakan, H. Ramzy, Vassein, El Gha-ni, Voussef, Elkas, H. Hassan, El Ha-mid.
K
m
V jugoslovanskem taboru raste bojazen Osim morda namerava radikalno poseči
Rudi VOller, ki je jugoslovanskemu vratarju Ivkoviču zabil zadnji, četrti gol (AP)
V povsem enosmerni tekmi ZRN nadigrala Jugoslavijo
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
BOLOGNA — Jugoslovanski reprezentanti so zelo težko preboleli hud poraz v igri z ZRN na štartu svetovnega prvenstva. Vzdušje v milanskem hotelu Jolly je bilo mučno, toda včeraj, ko so se modri vrnili v bazo v Sas-suolu, je bilo že malo bolje. Trenirali so na stadionu Dall Ara v Bologni, selektor Ivica Osim pa že mrzlično išče novo enajsterico za četrtkovo odločilno tekmo s Kolumbijo.
»Nekaj bo treba spremeniti v našem moštvu, to je gotovo,« pravi selektor Ivica Osim. »Na tekmi v Milanu je bilo preveč slabosti, preveč je bilo statistov v naši enajsterici, da ne bi ukrepal. Žal nimamo kolektiva, jugoslovanski igralci vse preveč mislijo samo nase, uspevajo pa le igralci tistih reprezentanc, ki se podredijo kolektivu. Prvenstvo se je začelo z velikimi senzacijami, zdaj se moramo tudi mi soočati s tem. Kolumbija bi sodeč po vsem lahko bila naslednje presenečenje, toda glede na senzacije ne bomo nič več tvegali. Računamo, da bodo zdaj za uvrstitev v tretji krog zadostovale tudi samo tri točke. Dve bosta torej premalo, predvsem torej ne smemo izgubiti s Kolumbijo,« pravi jugoslovanski selektor Osim, ki poudarja, da je bila igra z moštvom ZRN najslabša, odkar vodi jugoslovansko reprezentanco.
Srečko Katanec pravi, da je bil na sredini igrišča na stadionu San Siro kot izgubljen ter da je v nadaljevanju celo izgubil voljo za igro. »Nekaj podobnega sem tudi predvideval že po tekmi z Nizozemsko v Zagrebu, Savičevih, Sušič in Stojkovič so morda res mojstri, toda jaz ne morem teči za vse tri. Ta problem je pri nas pereč že vse odtlej, odkar ni več Bazdareviča, ki je kaznovan. Z njim bi bila tekma z ekipo ZRN čisto drugačna. Morda bi sicer izgubili z 0:1, toda imeli bi igro, predvsem pa samozavest za tekmo s Kolumbijo. Kolumbijci so videti slabi,
toda zdaj je v našem taboru že preplah. Moramo zmagati, v takih priložnostih pa je za Jugoslovane vedno težko,« pravi Ljubljančan.
Prvi as jugoslovanskega moštva Dragan Stojkovič je bil na tekmi z ZRN izredno razburjen, dejal pa je takole: »Vajen sem tudi porazov, toda ne tako podrejene vloge. Zaradi tega sem bil popadljiv, prepiral sem se s klopjo, s soigralci... Upam, da bo na tekmi s Kolumbijo vse drugače, mora biti, tako slabe igre ne moremo več ponoviti.«
Selektor Ivica Osim se ni proslavil niti s taktiko, ki je bila zares samomorilska. Zaigral je z več napadalno usmerjenimi igralci kot Beckenbauer, toda rezultat je bil kljub temu porazen: nič v napadu in še manj v obrambi. Z rezultatom 1:4 je bil lahko Osim zelo zadovoljen, kajti lahko bi bilo veliko huje - 1:7, 1:8. Osim se še ni opredelil, koga bo sploh zamenjal, težko pa je tudi uganiti, kaj namerava. Preveč je bilo namreč slabih: Ivkovič, Vu-
lič, Baljič, Hadžibegič, Savičevih, Sušič...
Kolikor toliko so zadovoljili Jozič, Vujovič, Katanec in Stojkovič, seznam tistih za zamenjavo je torej zelo širok, toda kdo bi lahko vskočil? Brnovič skoraj zanesljivo, morda mladi up iz Splita Jami, Zvezdin defenzivni zvezni igralec Šabanadžovič... Šuker in Bokšič najbrž še nista psihično pripravljena za nastop, toda kdo ve, morda bo Osim v moštvo posegel prav radikalno.
»Podprite prosim igralce, morajo si povrniti samozavest, ce zavlada malodušje, je z nami konec,« je jugoslovanske novinarje zaprosil selektor Osim. Toda bolje bi bilo, če bi jih pred Startom zaprosil vsaj za nasvet v osnovni dilemi: Brnovič ali Sušič? Gotovo bi mu svetovali: Brnovič ter Sušič ali Savičevih. Tako bi bilo zanesljivo bolje v igri z ZRN. Bržkone tudi ob tem ne bi zmagali, toda ne bi bili tako zasenčeni. In s tem bi imeli tudi veliko več možnosti Kolumbijci. Tako pa se zdaj vsem tresejo kolena pred zares slabim nasprotnikom - Kolumbijo.
ZRN - Jugoslavija 4:1 (2:0)
STRELCI: v 28. in 65. minuti Mat-thaus, v 39. minuti Klinsmann, v 55. minuti Jozič, v 71. minuti Voller.
ZRN: Illgner, Reuter, Brehme, Au-genthaler, Buchvvald, Bertoldh, Ha-essler (v 74' Littbarski), Matthaus, Bein (v 74' Moller), Voller, Klinsmann.
JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Spasič, Vulič, Hadžibegič, Jozič, Susič (v 55' Brnovič), Baljič, Stojkovič, Katanec, Vujovič, Savičevih (v 55' Prosinečki).
SODNIK: Mikkelsen (Dan.); GLEDALCEV: 74.765 (4.191.640.000 lir in-kasa); KOTI: 4:3 za Jugoslavijo.
MILAN — Nad krhko Jugoslavijo se je usul zahodnonemški plaz in še dobro, da modri niso doživeli hujše katastrofe.
Reprezentanca ZRN je zapustila močan vtis in posredno odgovorila tudi Italiji, ki je bila do nedelje v središču pozornosti zaradi svojega briljantnega nastopa proti Avstrijcem.
V skoraj nabito polnem stadionu Meazza je bilo navijanje v glavnem na strani Zahodnih Nemcev. Navijačem iz ZRN so se pridružili še Interjevi, ki so s posebno naklonjenostjo sledili vrhunskim potezam igralcev svojega kluba, med katerimi je še posebej izstopal nenadkriljivi Matthaus, odločilni mož v vrstah ZRN.
Do prvega strela Brehmeja v vrata -po razmeroma izenačenem začetku, v katerem so Jugoslovani celo dajali vtis, da bi lahko z nekaj posamičnimi potezami presenetili nasprotnikovo obrambo - je bilo treba počakati natančno 20 minut, a odtlej so Nemci povsem zagospodarili na igrišču.
V	28. minuti se je Matthaus pred kazenskim prostorom znebil »čuvaja« Jožiča in z močnim strelom z levo nogo neubranljivo ukanil Ivkoviča.
V	39. minuti so Nemci s tremi samimi podajami iz obrambe prešli v napad, Klinsmann pa je predložek z glavo lepo preusmeril v vrata.
Jožih je v 13. minuti drugega polčasa z lepim strelom z glavo po prostem strelu dokaj nepričakovano zmanjšal na 2:1, a upanja modrih so bila kratkotrajna, saj je samo deset minut kasneje Matthaus popolnoma neoviran prodrl po sredini igrišča in nekaj metrov zunaj kazenskega prostoro silovito streljal desno od Ivkoviča v mrežo.
Za četrti zadetek je poskrbel sam Ivkovič z nerodnim posegom po strelu Brehmeja. Voller je kot jastreb planil na žogo, ki jo je vratar spustil z rok in jo kljub obupanim poskusom Ivkoviča, da popravi napako, brez večjih težav potisnil v mrežo.
Po tem zadetku so imeli igralci ZRN najmanj še dve dobri priložnosti, da bi še povečali svoj izdatni izkupiček, a niso bili dovolj natančni, Jugoslovani pa so samo čakali na trikratni sodnikov žvižg, ki jim je bil v veliko olajšanje.
DOSEDANJA IZIDA
Kolumbija - Emirati 2:0; ZRN - Jugoslavija 4:1.
LESTVICA
ZRN	1	1	0	0	4:1	2
Kolumbija	1	1	0	0	2:0	2
Ar. Emirati	10	0	1	0:2	0
Jugoslavija	10	0	1	1:4	0
PREOSTALI SPORED
14.6. Jugoslavija - Kolumbija; 15.6. ZRN - Emirati; 19.6. ZRN - Kolumbija; 19.6. Jugoslavija - Emirati.
Bil sem
Zbranih nas je nekaj nad 50, v Trstu pred sodno palačo. Vzdušje ni evforično, vsi pa verjetno gremo gledat NAŠE. Zastav ni na spregled, pač pa kromatično slični rekviziti Jadrana.
Z izletom NK Bor krenemo proti Milanu na tekmo Nemčija - Jugoslavija. Do praske pride pri izhodu Milano est. Alt! Polizia! Vsi moramo iz avtobusa, da nas pretipajo. Nekaj pločevink piva mora biti žrtvovanih za našo varnost...
Pri bloku se tudi sreča "horde sovražnikov". Nemški avtobusi kar kapajo. Kot vedno so organizirani. Zastave, uniforme (dresi reprezentance) in z bojnimi znaki pobarvani obrazi. Oddati morajo kar precej orožja (piva). Do incidentov ne pride, ker smo mi dosledno neuvrščeni.
Prebijemo se do stadiona, ki je že na zunaj svetišče. Okoli njega se tre ljudi in kot mravlje se oboževalci nogometa vijejo po neskončnih serpentinah stebrov. Vsi želijo čimprej v notranjost. Hitrejša od krožnega hodnika so stopnišča v notranjosti.
Nov videz San Sira vzame sapo. Na mestu smo samo 20 minut pred začetkom. Godba bersaljerjev igra neslišne koračnice. Pod streho nogometne Scale bobni. Nemci zmagujejo fonetičen uvod.
"Deutschland!". Za enajst črk porabijo le dva zloga. Za "Jugoslavija!" (tudi 11 črk) bi jih bilo potrebnih 5, zadnja dva pa se združita. Pa tudi več jih je. Črno-rumeno-rdeče zastave plapolajo vsepovsod. Jugoslovanske so strnjene na zgornjem nadstropju severnega ovinka. Jugoslovani prikličejo na pomoč Moniko Seleš, kar pa iztisne le nekaj ploskanja.
Nizko spodaj na bleščeče zelenem igrišču odigrajo državne himne. Nemško slišijo vse do Duoma, strnjeno pa nato pojejo tudi (Hej) Slovani. Začne se igrati. Uvod dobro obeta za modre, ki prvi zaposlijo vratarja Nemcev.
Postopoma se igra umiri in iz novega reda prihaja do izraza moč Nemčije. 1:0, 2:0! Konec?
V	polčasu na ekranu nastopita najprej Gianna Nannini in Edoardo Bennato in nato še Zucchero.
V	trenutku nemške premoči Jozič zniža na 1:2 in severni ovinek ponovno oživi. Praznika pa je kmalu konec. Mattha-usa, ki prodira po sredini, branilci samo gledajo in strašna bomba pomeni konec.
Aufwiedersehen... Aufvviedersehen... (nasvidenje) pojejo Nemci za Jugoslovane.
Z južnega ovinka se začenja človeški val. Jasno je, da bo zamrl, čim bo dospel do jugoslovanskega tabora. In tako je.
Vedno bolj naši igrajo "polako ali sigurno" (raje samo polako) in Nemci dosežejo še četrti gol, nekajkrat pa resno ogrozijo Ivkoviča, ki je prepuščen samemu sebi.
poleg...
Zapustimo San Siro. Rezultat ni prizadel nikogar. Zmagal je pač boljši. Vsi pa so zadovoljni, da so videli 5 svetovnih golov. Ob izhodu v gneči nekdo opazi Milanovega trenerja Sacchija v spremstvu Kolumbijca Maturane. Avtogram! Ni časa ne prostora.
Na avtobusnem parkirišču kroži pivo kot heroin. Tu pa tam so ga imeli skritega in ga sedaj slastno srkajo. Nemci seveda. Med avtobusi je eden celo iz Laponske, na severu Finske! Drugi prihajajo iz Foggie, kjer se na prstih že vidijo vrhove piramid.
S parkirišča se nikakor ne moremo spraviti. Nemški avtobusi so arogantni in izsiljujejo prednost. Na zadnjem, ki nas izigra, je napis "Fussball macht Freude".
Steklenica vina, ki jo je nekdo skril pred policijo in pivo, katero na dan povleče šofer, so edino zadoščenje druščine. Prva servisna postaja na avtocesti je že trdno v rokah Nemcev in ucvremo jo dalje...
Bruno Križman
Strelci
Lothar MatthSus
DVA ZADETKA
Lacatus (Rom.),
Skuhravi (ČSFR),
Careca (Br.),
Matthaus (ZRN).
EN ZADETEK
Caligiuri (ZDA), Bilek, Hlasek in Luhovi (ČSFR), Schillaci (It.), Omar Biyik (Kam.), Redin in Val-derrama (Kol.), Klinsmann (ZRN), Voler (ZRN), Jozič (Jug.), Brolin (Šve.), Cayasso (Kost.), Lineker (Angl.), Sheedy (Irska).
Po prepričljivi zmagi v sobotnem dvoboju z Avstrijo
Še pretirano navdušenje
V Marinu se navdušenje še ni poleglo. Hotel "Helio Cabala" v mestecu na rimskih gričih oblega od zore do mraka več sto najzvestejših navijačev, ki še niso pozabili sobotne zmage »az-zurrov« nad Avstrijo. Ena sama zmaga z nekoliko več dopadljive igre je bila dovolj, da so množice pozabile na nedavne kontestacije v Covercianu. Slepo navijanje pa ne pozna kompromisa med totalno predanostjo in ljubeznijo ter omalovažujočim sovraštvom.
Evforija vlada tudi znotraj hotelskih prostorov, nasmeh se je povrnil celo na Vicinijev, običajno zadržani obraz. »Premostili smo prvo oviro, pospravili prvi par točk in zadovoljili s prikazano igro,« zatrjuje italijanski trener, ki je pristal na predlog igralcev in dovolil, da so nedeljo azzurri preživeli v krogu svojih najbližjih. Tako so Marino za nekaj ur obiskale žene, sorodniki, otroci.
Edini, ki svari pred pretiranim proslavljanjem in optimizmom, je Dona-doni. »Spet smo zapadli tipičnemu italijanskemu pretiravanju, navijači ne poznajo prave mere, tako smo danes za vse fenomenalni igralci, jutri pa se zna zgoditi, da nas bodo zaničevali. Tudi v športu je potrebna umerjenost.« Toda njegove besede, njegovi opomini padajo v prazno. Nihče ga ne posluša, še najmanj pa časnikarji med vsakodnevno opoldansko tiskovno konferenco, ko je tudi najprimernejši čas za klepet z igralci, ki se, medtem ko Vicini odgovarja na vprašanja do-
pisnikov, sprehajajo po vrtu, se sončijo in plavajo v bazenu.
Baresi ima še vedno obvezan komolec, ki si ga je laže poškodoval po trčenju s Pcdsterjem, čeprav ne čuti več bolečin. Tudi Ancelottijeva poškodba ni tako resna kot je zgledalo v soboto. Zdravnik Vecchiet mu je predpisal tri dni počitka, jutri ga bo znova pregledal, čeprav je skoraj gotovo, da ne bo igral v četrtek proti Združenim državam. Zamenjati bi ga moral Marocchi, pripravljen pa je seveda tudi De Agos-tini, ki je povsem zadovoljivo opravil svojo nalogo v drugem polčasu tekme z Avstrijo.
»Ko mi je dr. Vecchiet povedal, da bom kmalu okreval, sem dobil naj lepše darilo za nedeljski 31. rojstni dan. Kljub prepovedi prodaje alkoholnih pijač, smo popili kozarec šampanjca, upajmo, da bomo znova trčili 8. julija...,« je še dodal Ancelotti.
Povsem nasmejan je tudi Schillaci, čeprav vse kaže, da bo Vicini tudi proti Združenim državam uvrstil v napad Carnevaleja. »Srečen sem, da sem med 22., rad pa bi seveda ponovil Rossijev podvig iz Španije.«
»Priložnosti ne bo manjkalo,« se vmeša Maldini, »Milan naslanja svojo igro na tri sheme: zmečkati, potolči, uničiti. Prvo shemo je državna reprezentanca osvojila na tekmi z Avstrijo, ostali dve pa bomo prikazali na srečanju z Američani.«
SAŠA RUDOLF
Na sliki AP: navdušeni navijači v Palermu po zmagi nad Avstrijo
Lahka zmaga reprezentance ČSFR
Američani pokazali veliko dobre volje...
Češkoslovaška - ZDA	5:1
(2:0)
STRELCI: v 25. minuti Skuhravi, v 39. minuti Bilek po enajstmetrovki, v 52. minuti Hlasek, v 61. minuti Caligiuri, v 79. minuti Skuhravi, v 90. minuti Luhovi.
ČSFR: Steiskal, Kadlec, Kocjan, Straka, Čovanec, Hasek, Bilek, Ku-bik, Moravčik (v 82' Weiss), Skuhravi, Knofliček (v 77' Luhovi).
ZDAČ Meola, Tritschun, VVindis-chmann, Stollmeyer (v 64' Balboa). Armstrong, Harkes, Ramos, MurraV (v 79' Sullivan), Caligiuri, Vermes, Wynalda.
SODNIK: Rothliseberg (Švi.); GLEDALCEV: 33.266 (1.918.000.000 lir in-kasa); KOTI: 9:1 za ČSFR; IZKLJUČITVE: Wynalda.
FIRENCE — Američani so pokazali veliko dobre volje, Čehi pa veliko dobre... tehnike. Izdatna zmaga reprezentance ČSFR bi bila lahko odločilna kar se tiče kvalifikacije, saj bi lahko v tej skupini svojo vlogo odigrala tudi razlika v zadetkih, Venglosovi fantj6 pa so si v nedeljo nedvomno že zag0" tovili dobro zalogo.
Reprezentanca ZDA, ki bodo čez štiri leta gostiteljice svetovnega prvenstva, je igrala dokaj agresivno (Wyna-lada je bil celo izključen), toda s taktičnega vidika so igralci pravi začetniki in vse preveč zanemarjajo fazo branjenja.
Zanimivost srečanja je bila tudi V1}' sotnost velikega števila češkoslovaških navijačev, ki so se po političnih spremembah v državi kar v precej' šnjem številu odpravili v Italijo, pomagali pa so jim tudi Florentinci, ki 5 navijali predvsem za Kubika.
DOSEDANJA IZIDA	n.
Italija - Avstrija 1:0; ČSFR - ^ 5:1.
LESTVICA
ČSFR	1	1	0	0	5:1	,
Italija	110	0	U0	0
Avstrija	10	0	1	o
ZDA	10	0	1	1;5
PREOSTALI SPORED .
14.6	Italija - ZDA; 15.5. Avstrija ČSFR; 19.6. Italija - ČSFR; 19-6- A strija - ZDA.
V Genovi Jugoslovan Bora Milutinovič pripravil veliko presenečenje
Kostarika odpravila Škotsko
Kostarika - Škotska	1:0 (0:0)
STRELEC: v 49' Cayasso.
KOSTARIKA: Conejo, Flores, Gonzalez, Montero, Chavez, Chavarria, Ra-mirez, Gomez, Cayasso, Marchena, Jara (v 85' Medford).
ŠKOTSKA: Leighton, Mcleish, Gough (v 46’ Mckimmie), Malpas, Aitken, Bett (v 73’ Mccoist), Mccall, Mcpherson, Johnston, Mcinally.
SODNIK: Loustau (Arg.). KOTI: 14:3; GLEDALCEV: 31 tisoč.
GENOVA — Že spet presenečenje! Kostarika je gladko in zasluženo premagala Škotsko ter postavila svojo resno kandidaturo za napredovanje v naslednje kolo, saj mora npr. Švedska šele dokazati, da je boljša od te latinskoameriške enajsterice, ki jo vodi eden najbolj pripravljenih trenerjev na svetu, Bora Milutinovič. Prav slednji je s svojim izrednim talentom za taktično interpretacijo tekme verjetno prvi »krivec« za to zgodovinsko zmago.
Kostarika se je namreč tokrat prvič uvrstila v finalni del nogometnega svetovnega prvenstva^ in je že takoj pripravila senzacijo, Škotska pa igra
DOSEDANJA IZIDA Brazilija - Švedska 2:1; Kostarika -Škotska 1:0.
LESTVICA
Brazilija	1	1	0	0	2:1	2
Kostarika	110	0	1:0	2
Švedska	10	0	1	1:2	0
Škotska	10	0	1	0:1	0
PREOSTALI SPORED 16. 6. Brazilija - Kostarika; 16. 6. Švedska - Škotska; 20. 6. Brazilija -Škotska; 20. 6. Švedska - Kostarika.
že petič v sklepnem delu SP, čeprav ni šla nikoli preko prvega kola. Tudi tokrat ji ne kaže nič kaj prida...
Kaj pa tekma sama? Škotska je takoj krenila v napad, vendar je Kostarika takoj dokazala, da ne spada med »mehke« ekipe (kot so npr. ZDA...), temveč da je to solidna enajsterica, pač tehnično, taktično in atletsko zelo dobro pripravljena. Tudi o amaterjih tu ne moremo govoriti, saj je nogomet v Kostariki zelo razvit, seveda pa zaslužijo dosti manj kot italijanski »milijarderji«. S to zmago so srednjeameriški nogometaši zaslužili čistih sedem milijonov lir, kar je za njihov letni dohodek prava poslastica.
Zmagovita poteza Kostarike je bila raznolikost igralnih shem in prirojena fantazija igralcev. Škoti so namreč igrali še kar predvidljivo, saj so skušali prodirati le po krilih ter so pač skušali uveljaviti ■ svojo atletsko premoč. To jim ni uspelo, saj so jih agilni igralci Kostarike večkrat anticipirali ter takoj krenili v protinapad. Tako je bil prvi polčas_ še precej izenačen, čeprav so imeli Škotje nekaj dobrih prložnost za zadetek.
V drugem delu igre je Kostarika takoj povedla po zelo lepi akciji. Jara je
Zmagoviti zadetek Cayassa je Kostariko popeljal v nebo	(Telefoto AP)
prejel lep predlgžek v sredini kazenskega prostora ter takoj z udarcem s peto (!) podal najboljšemu kostariške-mu igralcu Cayassi, ki je sam pred vratarjem brez težav dosegel zmagoviti zadetek. Škotsko je ta gol povsem šokiral, saj je potrebovala vsaj deset minut, da se je organizirala ter nato silovito navalila proti nasprotnikovim vratom. Vendar so Otočani ustvarili le eno zrelo priložnost z Johnstonom, kateremu se je uspešno zoperstavil vratar Konejo. Tekma se je počasi iztekala, Škoti so postajali vse bolj nervozni,
a igralci Kostarike vse bolj samozavestni. Imeli so celo nekaj priložnosti za podvojitev, vendar so jih zaradi neizkušenosti nerodno zapravili. Končna zmaga je bila torej povsem zaslužena, saj je imela Kostrika več od igre, v to ekipo pa Milutinovič še kako verjame. Dodali bi še, da je bila tekma zelo korektna, saj ni bil opomnjen nihče. To je vsekakor spodbudno, saj so se pred začetkom prvenstva vsi bali »divje« igre protagonistov.
Protagonisti po tekmi
»Zasluženo!«
Takoj pq_ zaključku tekme med Kostariko in Škotsko je trener latinskoameriške ekipe Jugoslovan Bora Milutinovič naravnost žarel, Škot Andy Roxburgh pa je bil zelo demoraliziran. Milutinovič je bil povsem razigran, vendar pa je zelo objektivno in korektno ocenil tekmo.
MILUTINOVIČ: »Zasluženo smo premagali zelo močno ekipo, čeprav moram povedati, da smo imeli 'nekaj sreče. Škoti so se obnašali kot pravi gentlemani, zato jih moram javno pohvaliti. Srečen sem za to majhno državo, ki je dosegla zgodovinsko zmago. Ne vem, koliko odstotkov možnosti imamo za uvrstitev v osmino finala, ker sem bil vedno slab v matematiki. Vsekakor sem z igro svojih varovancev zelo zadovoljen.«
Kapetan Kostarike Flores pa je presrečno dodal, da so igrali res dobro in da bi moral pohvaliti vso ekipo.
Trener Škotske Roxburgh pa je na ironična vprašanja škotskih novinarjev odgovarjal zelo umirjeno ter si zaželel, da bi ta poraz ne sprožil vandalskih akcij nekaterih (sicer redkih) prenapetih škotskih navijačev. Dejal je, da se je Kostarika zelo dobro branila in da je niso uspeli premagati, pa čeprav so »stalno napadali«.
Careca je bil prehiter za »samomorilsko« consko obrambo Skandinavcev
»Nova« Brazilija je zasluženo zmagala toda na Švede je treba resno računati

/o _ haln n itn/ - n mi/ " riuii/
»Sejem dobrih nog«
Brazilija - Švedska 2:1 (1:0)
STRELCI: v 40. in 62. minuti Careca, v 78. minuti Brolin.
BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Ri-cardo Gomes, Mauro Galvao, Mozer, Brančo, Valdo (v 83' Silas), Alemao, Dunga, Careca, Muller.
ŠVEDSKA: Ravalli, P. Larsson, Kjung (v 69' Stromberg), R. Nilsson, Schwarz, Ingesson, Limpar, J. Nilsson, Thern, Brolin, Magnusson (v 46' Pettersson).
SODNIK: Lanese (It.); GLEDALCEV: 62.628 (3.707.166.000 lir inkasa); KOTI: 5:1 za Švedsko.
TURIN — Predvsem zahvaljujoč se odlični formi napadalca Carece je Bra-2ilija uspešno začela prvenstvo, čep-rav je uvodni dvoboj v novem turin-pem stadionu pokazal, da bo treba na L6® mundialu resno računati tudi na Vedsko.
Južnoameriško moštvo je igralo po hovih vzorcih, ki jih je vsilil selektor azaroni. Mauro Galvao je prvi brazil-libero, masivna Gomez in Mozer ga branilca, Jorginho po desnem in j^ranco po levem krilu sestavljata z Ungo in Alemaom zvezno linijo, Val-0 Pa dobavlja žoge napadalnemu Paru Muller-Careca.
.Se bolj klasičen je švedski sistem jp6 4-4-2, ki je svojo šibkost imel v jp^fki postavitvi obrambe. Izkazalo se y' ua je branjenje s štirimi igralci pro-hitrima brazilskima napadalcema r avcato samomorilsko dejanje. Še do-i0' da so Švedi pokazali odlično te-p s.n? pripravljenost, tako da so v kon-hici tekme - po lepem zadetku dvaj-Uletnega zvezdnika Brolina - odloč-
no pritisnili in ni manjkalo dosti, da bi celo izenačili, čeprav je najboljšo priložnost v protinapadu spet imel Alemao.
Po zmagi je v domovini na tisoče Brazilcev navalilo na ulice, da bi proslavljali zmago reprezentance, tamkajšnji tisk pa je pri ocenjevanju uspeha nekoliko bolj previden, saj ugotavlja, ob dobrih strani, tudi določene slabosti v igri Lazaronijeve ekipe.
Švedi niso bili preveč potrti, trener Olle Nordin je bil še celo zadovoljen
in je poudaril, da je njegova ekipa po rezultatu 0:2 odlično reagirala in pokazala veliko mero požrtvovalnosti. Nekoliko polemična do, svojega trenerja pa sta bila »italijanska« Šveda Limpar in Stromberg. Šlednji je izjavil, da se po poškodbi počuti zelo dobro in ne ve, zakaj ga je trener poslal na igrišče šele v sredini drugega polčasa. Limpar pa je izjavil, da je Švedska šele po vstopu Stromberga izničila premoč Brazilcev na sredini igrišča.
Na sliki AP: strel brazilskega branilca Branca.
Bruno Rupel je naš sodelavec, poleg tega pa se udejstvuje tudi kot komentator na Radiu Opčine. Z njim je bilo torej možno dvojno ocenjevanje dogodka, z vidika kritika medijev in poznavalca tehnične plati nogometa.
»Televizija jasno prekriva vsa druga občila. Predvsem količinsko. S prenosi sem bil doslej zadovoljen, dolgočasno je samo preštevilno podajanje replayev, ki večkrat prekrijejo neposredno oddajanje. Z dodatkom kasnejših reportaž o tekmi, ko se ponovno vse lahko znova vidi, obstaja nevarnost, da se gledalec vsega prekomerno nasiti.«
Kaj pa radio?
»Radio sem poslušal zelo malo. Jasno je namreč, da si želim vse tudi sam videti. Ne glede na komentar televizije, si lahko na podlagi lastnega znanja in izkušenj ustvarim mnenje o dogodku. Sicer moram reči, da so radijski komentatorji daleč pred televizijskimi glede kakovosti podajanja.«
»Z velikim orožjem v roki je TV komentator preveč izzivalen in skuša gledalcu vsiliti svoje neznanje. Tragično je v Italiji tudi s 'patriotizmom", s katerim je marsikdo okužen in skuša gledalcem vsiliti svoje resnice. Sem spadajo na primer offsidi, 11-metrovke, prekrški...«
Časopisi posvečajo dogodku cele strani.
»Izkoriščajo odmevnost dogodka. Na splošno vsem udeleženkam posveča dovolj prostora in človek ima kaj brati, ob bulvarskih vesteh tudi take tehtnejše v zvezi z nogometom.«
Ob poplavi vesti pa je bistven še vedno nogomet in rezultati tekem...
»V glavnem sem opazil bolj zagrizeno igro. Tudi ostro. Očitno pa so bili sodniki na tak pojav pripravljeni in od tu kopica rumenih in tudi nekaj rdečih kartonov. Morda je veliko zanimanje, ki je bilo ustvarjeno okoli svetovnega prvenstva, eden razlogov, da so se razživeli tudi igralci. Ne gre pozabiti na poseben moment, ki ga bo doživela Evropa po letu 1992 s prostim kroženjem tudi delovne sile. V Italiji, Španiji in Franciji se bodo ustvarile znatne možnosti zaposlitve za igralce iz držav, kjer ob nogometu ne kroži toliko denarja. Letošnje prvenstvo je zato dejanski sejem dobrih nog in kdor le more, prikazuje svoje najboljše znanje.«
Če se povrnimo k tekmam... Poraz Jugoslavije je zelo negativno odjeknil!
»Jugoslovani so igrali dobro v Ljubljani, dokaj slabše v Zagrebu, v nedeljo pa so dosegli dno, medtem ko se je pričakovalo, da bodo razkrili svoje adute. Ocena možnosti ekipe v nadaljevanju turnirja je skrajno težka. Element za vrednotenje je samo tehnični potencial moštva, ki je od vedno skrajno nezanesljivo. Normalno bi bilo, da bi hudemu porazu proti Nemčiji sledil preporod. Možnosti za nadaljnje nastopanje pa so se ža tretjino skrčile.«
Postopoma se polnijo razpredelnice v raznih skupinah. Je že možna opredelitev za prvaka?
»Za pravaka še ne. Počakati je treba še na Nizozemsko. Od ekip, ki so doslej nastopile pa bi morale biti Nemčija, Brazilija .in Italija v veliki četverici. Od omenjenih ekip je samo Nemčija zmagala z "goleado", ki se bo težje ponovila v nadaljevanju. Zelo važna bo prava forma v drugem delu turnirja. Ni niti izključeno, da se bo kdo predčasno "skuhal".«
Kateri nogometaš je najbolj sexi?
Pozzijeva ocenjuje
• • •
skih*c — Znana zvezdica pornograf-ra?n u mov Kfoana Pozzi je nastopom bil; " pralcev sledila s cilji, ki niso riezani na osvoiitev dveh točk. tli,. a .?na naj bi bil po njenem mne-»N-ajbo^ >>sexy«-
hta t^eTov način življenja je brez dvo-ljiv T^Peramenten, kot moj, in občut-^na užitek,« je povedala Pozzijeva. s0	zoženi italijanski konkurenci
bil riVysei?1 odpadli igralci z angelski-Gjan Ta?i kot so Baggio, Maldini in obra?i ^ "Nimam rada otrok s čistimi le. jjjj' b4oj tip je na primer Čarneva-verio*a ^nimiv obraz in tudi drugo je letno tako.«
2 Alahovo pomočjo v osmino finala
|%pta ^ — Nastop reprezentance kleirip ,n^	je prekril vse ostale pro-
državi. Mediji so poskrbeli za ltev inflacije, brezposelnosti,
politične krize in zunanjega dolga. Opij naroda je sedaj samo nogomet in Egipčani se obračajo celo na Alaha, s pomočjo katerega naj bi se njihovi vrli predstavniki povzpeli čez oviro kvalifikacijske skupine.
Nasprotujoči si podatki
BOLOGNA - - Podatki o prodanih vstopnicah so v očitnem nasprotju z dejansko prisotnostjo na stadionih. Zakaj? Organizacijski odbor je namreč v prvi fazi prodajal najmanj po tri vstopnice, marsikdo pa si zaradi časa ne more privoščiti treh obiskov. Prodana vstopnica pomeni lahko tudi prazen sedež, če lastnik ni mogel kupona preprodati. Veliko vstopnic pa so pokupile tudi velika podjetja in jih razdelile v reklamne namene, ne da bi se zanimale ali prejemnike res zanima nogomet.
V Veroni »rdeči zlodeji« proti »rumenim furijam«
Danes Belgija
VERONA — Z današnjo tekmo med belgijskimi »rdečimi zlodeji« in južno-korejskimi »rumenimi furijami« se bo začelo tekmovanje tudi v E skupini, v kateri poleg Belgije in Južne Koreje nastopata še Urugvaj in Španija.
Glede na svetovni renome bi morala Belgija danes zmagati, a tekma z Azijci tudi po mnenju belgijskega trenerja Guya Thysa ne bo lahka. Po presenetljivih uspehih Kameruna in Kostarike kaže, da so postale svetovne nogometne velesile kar se da spoštljive do reprezentanc iz tako imenovanega nogometnega tretjega sveta. Sam Thys je že večkrat izjavil, da je Južna Koreja »najmočnejša med najbolj šibkimi«, prav zato je svojima sredinskima branilcema, Clijstersu in Demolu, zabičal, da ne smeta zapustiti svojega mesta v obrambi.
Thys je držal obljubo in že včeraj napovedal postavo. Barve belgijske
reprezentance bodo danes branili: Freud' Homme, Gerets, De Wolf, Clijsters, Demol, Emmers, Van der Elst, Versa-vel, Scifo, De Grijse in Van der Lin-den.
Južnokorejski trener Hoe Taik Lee ni hotel predčasno razkriti svojih kart. Ponovil je, da bodo igrali njegovi nogometaši zelo borbeno, izrazil pa je tudi upanje, da bi v Veroni končno zasijalo sonce, saj bi bili na blatnem in razmočenem igrišču belgijski igralci favorizirani zaradi njihove telesne premoči.
V južnokorejski vezni vrsti bo zaigral 24-letni Joo Sung Kirn, ki mu zaradi bujnih las pravijo Samson. Kirn je bil letos proglašen za najboljšega azijskega igralca, zanj pa so se začeli že zanimati nekateri evropski klubi, med katerimi je tudi sloviti nizozemski Ajax.
USSt proti Biscardiju
RIM Zveza italijanskega športnega tiska USSI je protestirala proti TV oddaji II processo ai mondiali, ki jo vodi Aldo Biscardi, ker je po tekmi Italija - Avstrija neposredno oddajala del uradne tiskovne konference, ki je namenjena samo tisku. USSI je protestiral pri FIGC, pri organizatorju Italije 90 in pri FIFA, in zagrozil, da bodo novinarji bojkotirali konference po tekmah, če se bo kaj takega še ponovilo.
Prekršek drag špas za Američana
RIM - - Erič Wynalda (ZDA) bo plačal globo skoraj 9 milijonov lir, ker je bil izključen med tekmo proti Češkoslovaški. Za »revni« ameriški nogomet problem ni postranski.
m
Spoprijateljile so jih ... prazne »flaše«
CAGLIARI — Prohibicionizem, ki so ga ob priliki mundiala uvedle italijanske oblasti, ni skazila dobre volje angleških in irskih navijačev (na sliki AP), ki so se ob prihodu na letališče v Cagliariju - verjetno prav zaradi pomanjkanja »goriva« - celo spoprijateljili in skupno nazdravili z velikimi, a žal praznimi steklenicami britanskega piva iz Newcastla. Neobičajnega zavezništva nekateri med najbolj prenapetimi Angleži baje niso požrli, tako da je prišlo do pretepa med samimi britanskimi navijači in policija jih je s težavo ukrotila.
Potem ko mu je soigralec Faruk Hadžibegič skoraj »iztisnil« dušo
Stojkovič se je iz »lažnega princa« spremenil v pravega nogometnega asa
"Lažni princ" ali pravi nogometni dragulj? Ta dilema je bila dolgo povezana s športno kariero Dragana Stojkoviča. O njegovem izjemnem talentu so v Srbiji pisali bajke, ko šibak fantič iz Pase Poljane pri Nišu ni imel niti osemnajst let. Pri Crveni zvezdi je tedaj "kraljeval" Vladimir Petrovič "Pižon", za katerega se je po soočenju z "otokom" in Evropo hitro izkazalo, da je samo "lažni princ". Bil je seveda tudi "Piksijev" (Dragan je ta vzdevek dobil še kot pionirček, ko si je kot najboljši na vaških tekmah vselej izposloval 15-minutno prekinitev, da si ■je na TV lahko ogledal risanko Piksi in Dixie) vzornik. Dragan je zrastel v okolju, ki ni bilo ravno asketsko, zato na igro nikoli ni gledal tako "strupeno" kot kak Škot ali Nemec. Nasmešek z nikoli razprtimi ustnicami je postal del njegovega "imagea", dvom, da bi lahko uspel v vse bolj bojevitem nogometu, pa je bil vseskozi velik. Njegov slog in igralne poteze so bile bolj modernistične kot "Pižonove", toda še vedno bi bilo najbolj logično, da bi se mu, ko naj bi bil na vrhuncu, zgodilo enako kot Vladimiru Petroviču: da bi v Evropi pogorel. Evforično beograjsko okolje, ki mu manjka vsaj nekaj "ratia", je kot nalašč za zvezdniško "foliranje" in prodajanje lažnih zvezd. In Dragan Stojkovič je pri 21 letih iz niškega Radničkega prestopil prav k Crveni zvezdi. Če bi odšel k Hajduku ali Dinamu, kjer ob talentu cenijo tudi delo, potem bi vsekakor lažje in zanesljiveje izbrusil izjemno nadarjenost.
Toda Dragan Stojkovič je imel to srečo, da je imel ob Crveni zvezdi še reprezentanco. In prav prek nje je "Piksi" postal igralec-zvezdnik, ne pa razvajena
Dragan Stojkovič
zvezda. Njegov debut v modrem dresu 19. junija v St. Etiennu na EP s Francijo (2:3) je bil zelo opazen: "pokrival" je velikega Michela Platinija. Prvi as tega prvenstva je sicer dosegel dva gola, toda Stojkovič ga je pošteno utrudil. Nikoli več ga pozneje ni bilo mogoče videti v tako defenzivni vlogi, toda "dihanje za vrat" Platiniju je dalo slutiti, da se nekje v notranjosti mladega in rafiniranega žonglerja skrivajo tudi odlike, ki jih imajo samo "pravi". "Piksi" se je pozneje v treh reprezentančnih selekcijah (mladi, olimpijci in A ekipa) v glavnem samo "igral", trenerja Toplak in Milutinovič pa ga nekako nista znala spraviti na pravo pot. Zaradi "avtoritete" v sijajni mladi ekipi z Elsnerjem, Katancem, Baždarevi-čem, Baljičem, Cvetkovičem, Smajičem in drugimi, je hitro opravil z "mehkimi" trenerji, pa tudi na videz veliko ostrejši Vasovič pri Crveni zvezdi je moral zaradi njega pristajati na številne kompromise. Pač, s starim in zahtevnim Stankovi-
čem pri Zvezdi ni šlo. Ta trener samotar se ga je lotil ostro, z malce demodiranim pristopom je hotel uničiti "lažnega princa" in ustvariti asa, ki pa ne bo tekel in se boril manj kot soigralci. V tem konfliktu Stankovič ni imel nobene možnosti, pokopala sta ga bojkot "Piksijevega" moštva in pa beograjska nekritična javnost, ki celo "napihnjenega" zvezdnika ceni bolj kot najboljšega trenerja.
In kdo je v Draganu Stojkoviču, ki ga je francoski Marseille kupil za sedem milijonov dolarjev, zrušil "lažnega princa"?
Nekoč - bilo je oktobra 1988 v Glasgo-wu - sem videl prizor, ki me je presunil, Stojkoviču pa dobesedno zaprl sapo. "Piksi" je poceni izgubil žogo, nato "pozabil" na prodirajočega Škota Nicola, ob prvi prekinitvi je k njemu pristopil kot lev razjarjeni štoper "modrih" Faruk Hadžibegič, mu stopil na prednji del čevljev in ga stisnil za vrat, kot da ga bo zdaj, zdaj zadavil. Odtlej dalje in ko je videl, da se nasprotnikom pod noge mečeta tudi "starca" kot sta Susič in Zlatko Vujovič, je igral neki drugi Stojkovič. In tako je bilo tudi v nadaljnjih kvalifikaci-. jah za "mondiale" v Italiji: Dragan Stojkovič je bil brez konkurence jugoslovanski igralec številka 1.
Le tu in tam - v glavnem na Zvezdinih in prijateljskih reprezentančnih tekmah -se je pod desetico na hrbtu spet pokazal "lažni princ". Prvenstvo v Italiji je za Dragana Stojkoviča doslej največja priložnost, da iz notranjosti dokončno izžene "lažnega princa" in tudi eksaktni nogometni svet prepriča, da se tudi na Balkanu, ki pogosto žari v soju lažnih zvezd, najdejo zares pravi dragulji. (F. B.)
Tako v 1. fazi svetovnega prvenstva Italija 90
I. FAZA
SKUPINA A
SKUPINA B
SKUPINA C
SKUPINA D
SKUPINA E
SKUPINA F
JUNIJ
1990
ITALIJA	Avstrija
ZDA	ČSFR
ARGENTINA Kamerun SZ Romunija
BRAZILIJA Švedska Kostarika Škotska
ZRN Jugoslavija Arabski e. Kolumbija
BELGIJA	J. Koreja
Urugvaj	Španija
ANGLIJA	Irska
Nizozem.	Egipt
Tako po TV do sobote
Danes 12. 6.
Belgija-Koreja 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 Lj 2
Nizozemska-Egipt 20.45 RAI 3,
20.30	TMC, 20.30 Lj 2
Jutri 13. 6.
Urugvaj-Španija 16.45 RAI 1,
16.30	TMC, 16.40 Lj 2 Argentina-SZ 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 Lj 2 (posnetek v četrtek 11.45 TV-Lj 1)
V	četrtek 14. 6.
Italija-ZDA 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.30 LJ 2
Jugoslavija-Kolumbija 16.45 RAI 2, 16.30 TMC, 16.40 Lj 1 (posnetek v petek 13.40 Lj 1) Kamerun-Romunija 16.45 RAI 3,
23.30	TMC, 20.30 Lj 2 (po tekmi Italija-ZDA)
V	petek 15. 6.
ZRN-Arabski emirati 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2
Avstrija-ČSFR 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 Lj 2 (posnetek v soboto 13.40 Lj 1)
V sobota 16. 6.
Brazilija-Kostarika 16.45 RAI 2,
16.30	TMC, 16.40 Lj 2 Anglija-Nizozemska 20.45 RAI 1,
20.30	TMC, 20.40 Lj 2 Švedska-Škotska 20.45 RAI 3, 20.30 TMC, 20.40 Lj 2 (po tekmi Anglija-Nizozemska)
m
“SL ŠE TRI PRILOŽNOSTI
Italiano
Italijanski olimpijski ' komite

d-
•A-
letomemliak
13. JUNIJA (igra se do torka, 12.) 17. JUNIJA (igra se do sobote, 16.) 7. JULIJA (igra se do petka, 6.)
DA POSTANEŠ MILIJARDER
letocalcio
»V SLUŽBI ŠPORTA«
Na Veliki nagradi Kanade v formuli 1
Senna prepričljivo
MONTREAL — Brazilski pilot Ayr-ton Senna je tudi na Veliki nagradi Kanade v formuli 1 zanesljivo zmagal in tako še povečal svojo prednost na lestvici za SP. To je že 23. zmaga na VN in druga v Kanadi.
Sploh pa je bilo slavje Brazilcev popolno z drugim mestom »neuničljivega« Nelsona Pigueta. Na tretje mesto se je uvrstil Ferrarijev pilot Nigel Mansell. Avstrijec Berger (mclaren), ki je dobil kazen ene minute, ker je Predčasno startal, pa je prav v zadnjem krogu prehitel Alaina Prosta in je tako drugi na lestvici, seveda za Senno.
Tudi na tej dirki je bilo precej odstopov (smolo je imel predvsem Nan-nini).
VRSTNI RED: 1. Senna (Braz.) mclaren 1.42'56,40 s poprečno hitrostjo 307,300 km na uro; 2. Piguet (Braz.) be-netton po 10"497; 3. Mansell (VB) fer-rari po 13"385; 4. Berger (Av.) mclaren Po 14''854; 5. Prost (Fr.) ferrari po
15"820; 6. VVarvvick (VB) lotus po 2 krogih; 7. Modena (brabham) po 2 krogih; 8. Caffi (It.) arrows po 2 krogih; 9. Bernard (Fr.) lola po 3 krogih; 10. Capelli (It.) march po 3 krogih.
LESTVICA ZA SP: 1, Senna 31; 2. Berger 19; 3. Prost 14; 4. Aleši (Fr.) 13; 5. Piguet 12.
Cadalora prvi v razredu 250 ccm
SALZBURG — Italijan Luca Cadalora na yamahi je z odlično vožnjo v zadnjih krogih presenetil vse in zmagal v razredu 250 ccm Velike motociklistične nagrade Avstrije. V tem razredu vodi na lestvici SP Američan Ko-cinski (yamaha).
V razredu 125 ccm je bil prvi Španec Martinez na cobasu (na lestvici za SP vodi Italijan Capirossi), v razredu 500 ccm pa je slavil Američan Kevin Scwantz na suzukiju (na lestvici vodi Američan Rainey).
Zamejsko popoldne Mateje Svet
Včeraj popoldne je bila na obisku pri zamejskih športnih in smučarskih ljubiteljih in nasploh pri njenih oboževalcih Mateja Svet, ki je pred kakimi desetimi dnevi dokaj nenapovedano sporočila na tiskovni konferenci, da zapušča tekmovalni šport.
Z Matejo odhaja prav gotovo najboljša jugoslovanska in slovenska smučarka vseh časov, na sploh pa ena izmed najboljših športnic v svetovnem merilu, ki se je za tak korak odločila na vrhuncu svoje tekmovalne poti. O tem in o drugem bomo objavili daljši prispevek z intervjujem v eni od naših prihodnjih številk. Zaenkrat pa obnavljamo kroniko Matejinega obhoda po naših krajih, ki ga je omogočil v prvi vrsti Radio Opčine v sodelovanju s kulturnim društom Rdeča zvezda.
Zamejsko popoldne se je za Matejo začelo v openski hranilnici in posojilnici, kjer se je v sproščenem pogovoru zadržala s predsednikom Pavlom Miličem, z direktorjem Klavdijem Brajnikom ter s poddirektorjem Aldom Štrajnom, ki so ji pokazali novo bančno poslopje in ji poklonili spominsko darilo. Svetova je bila nato gost v studiu Radia Opčine, kjer je odgovarjala na vprašanja Roka Maverja in vseh poslušalcev, katerim se je posrečilo vključiti se neposredno v oddajo. Zvečer pa je bilo v Saležu v dvorani kulturnega društva Rdeča zvezda na sporedu še eno srečanje med Matejo, predstavniki zamejskih smučarskih klubov, njenih oboževalcev ter predstavnikov javnih občil. (Cancia)
Mateja Svet v studiu Radia Opčine. (Foto Magajna)
Mednarodno prvenstvo Francije
Andres Gomez osvojil Pariz
PARIZ — Ekvadorec Andres Gomez (30 let) je v velikem finalu mednarod-hega teniškega prvenstva Francije Premagal mladega Američana Andrea Agassija s 6:3, 2:6, 6:4, 6:4 in tako doka-zal, da lahko tudi tridesetletnik v tenisu poseže po velikem uspehu.
Finalna zmaga simpatičnega Ekvadorca je bila zanesljiva in povsem zaslužena.
Naj omenimo, da je med mladinci zmagal Italijan Andrea Gaudenzi, ki je odpravil Šveda Engvista z 2:6, 7:6, 6:4.
Lendl zmagal v Beckenhamu
LONDON — Potem ko je v polfinalu odpravil Američana Davida Whea-Jona (6:7, 7:6, 6:2), je Ivan Lendl v finalu premagal Avstralca Darrena Cahilla ^ 6:3, 7:5 in tako osvojil mednarodni etliški turnir v Beckenhamu.
Stefanelovi mladinci državni prvaki
FORLI — Košarkarji tržaškega Ste-fanela so italijanski mladinski prvaki. v nedeljo so v finalu v Forliju premagali Marr iz Riminija s 97:83. Spet se lo odlikoval Gregor Fučka, ki je dose-?ol kar 25 točk in je po mnenju italijanskih strokovnjakov novi »italijanski
Detroit vodi z 2:1
v PORTLAND — V tretji finalni ko-sarkarskia tekmi NBA je moštvo Deteli Pistons premagalo domačo ekipo Pfail Blazers s 121:106 in sedaj vodi z 2:1.


..
6.
Istria AC
Iroid
Infido
Dadero
Feltrinelli
Israele
Garrincha
Ireneo Bell
Giovenale
Effetto
Arco Rosso
Hohtiroli
x
x
2
1
2
x
X
X
2
1
X
2
.	KVOTE
1? £ dobitniki)	229.430.000 lir
213 dobitnikov) 3.200.000 lir u (3127 dobitnikov)
212.000 lir
V finalnem delu prve košarkarske divizije
Pomembna zmaga Sokola proti ekipi Teatro Verdi
SOKOL - TEATRO VERDI 88:72
(47:29)
SOKOL: Bužan 10, Pertot, Terčon 18, Klanjšček 33, Velussi 2, Caharija 15, Pupis, Sedmak 3, Ušaj 7, Gruden.
V predzadnjem kolu play-offa prve košarkarske divizije je nabre-žinski Sokol visoko slavil proti solidni ekipi Teatro Vei;di.
Domači so začeli s polno paro in z odličnim Klanjščkom na čelu izvajali dopadljivo in učinkovito igro. Izredno dobro so tudi branili, polovili veliko odbitih žog in dopustili, da so gostje v 20 minutah dali le 29 točk. S prednostjo, ki je znašala 18 pik, pa so lahko bolj sproščeno stopili na igrišče za drugi polčas, ki so ga ravno tako zelo dobro odigrali. Svojo nalogo so vsi igralci dobro opravili, posebna pohvala pa gre že omenjenemu Klanjščku. Sokolovce čaka sedaj še zadnje srečanje z ekipo Acli, ki bo v soboto. (Niko)
DOM G OMETAL - RONCHI 56:72
(26:35)
DOM GOMETAL: Pečanac 7, Pavšič, Ambrosi 18, Silič 11, Kocjančič 10, Primožič 2, Zavadlav 2, Gej 6.
ON: Dom 11, Ronchi 27. PON: En-glaro (39). TRI TOČKE: Pečanac in Englaro 1.
V zadnjem srečanju letošnjega košarkarskega prvenstva 1. divizije so domovci na domačih tleh izgubili proti ekipi iz Ronk. Čeprav je rezultat potrdil premoč nasprotnika, moramo pripomniti, da so domovci tokrat stopili na igrišče s štirimi kadeti, ki so se še kar dobro odrezali proti starejšim in bolj izkušenim igralcem. V uvodnih minutah so belo-rdeči vodili, nakar jih je nasprotnik preigral in bil v vodstvu skozi celo srečanje. Domovci so prikazali dopadljivo igro v obrambi, medtem ko so bili v napadu negotovi.
(Saša Primožič)
Na nogometnih turnirjih začetnikov in cicibanov
Zadovoljiv nastop Primorja
Primorje je tudi letos sodelovalo na več poprvenstvenih turnirjih z ekipama cicibanov in začetnikov. Začetniki so letos že tretjič zapored igrali na turnirju Michelutti v Rudi, kjer so v ostri konkurenci zasedli končno 3. mesto. V prvi tekmi so rdeče-rumeni premagali ekipo Isontine (1:0) z lepim strelom Emilija v kazenskem prostoru. Drugo tekmo so odigrali proti res dobri ekipi Soncinija in izgubili z 2:0, čeprav so bili nasprotniku enakovredni in je Širca zadel celo vratnico.
V finalu za 3. mesto so igrali proti Porpettu in po dobri igri zmagali po streljanju 11-metrovk, potem ko je v regularnem delu bil izid 1:1 z zadetkom.
Za Primorje so igrali: Husu, Buka-vec, Vinci, Emili, Braini, Kuk, Širca, Sardoč, Prinčival, Luxa, Lovrenčič, Velikonja, Škerl, Turk, Milič.
Na turnirju Bonensea v Gorici so sodelovali tako začetniki kot cicibani. Prav cicibani so se najbolj izkazali, saj so osvojili prvo mesto. SantAndreo so premagali s 4:0 (Šemec dva gola, Šušteršič in Carli), v finalu pa so domačo Azzurro odpravili s 3:1 (Pertot, Šušter-
Na državnem finalu MI za osnovnošolce v Cecini
K raso vi predstavniki odlični
Za zmago 9-letne Vanje Milič na nedavnem finalu mladinskih iger v Cecini blizu Livorna, lahko zapišemo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Sonja Milič se je poslovila od aktivnega namiznega tenisa, njena hči prihaja za njo. Seveda pa Vanja ni le podedovala talenta (v kolikor se talent pri športu sploh lahko podeduje), pač pa je njen uspeh zlasti uspeh trenerja namiznoteniškega odseka pri Krasu Matjaža Šercerja, ki jo vodi tretje leto.
Vanja končuje 3. razred osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku in redno zahaja na treninge, kjer si maksimalno prizadeva. Kras je z njeno zmago posegal naj višje od vseh kvalificiranih osnovnošolcev, ki so doslej nastopili na mladinskih igrah. (V isti kategoriji je bila Katja Milič lani tretja, prav tako tretja je bila predlani Monika Radovič, vendar med srednješolkami), vse pa so Šercerjeve varovanke od prvih udarcev za zeleno mizo.
Še enkrat so predstavnice Krasa stopile na zmagovalno stopničko mladin-
skih iger. Ekipa dežele FJK v sestavi: Erika Radovič in Vanja Milič je premagala v finalu bocenske predstavnike in osvojila državni naslov. Tudi Krasova ekipa dečkov je prijetno presenetila. Peter Santini in Miran Simo-neta sta osvojila v svoji skupini drugo mesto, v finalni skupini pa ju je v osmini finala izločil nasprotnik iz San Marina.
Posamezno sta oba slovenska predstavnika igrala zelo solidno, po ekipnem tekmovanju pa je organizator postavil Santinija za nosilca tabele, kjer mu je nadaljnje tekmovanje preprečil kasnejši finalist Censori. Dobro se je odrezala tudi Erika Radovič v tekmovanju posameznic. V boju za osmerico najboljših je tesno izgubila v treh setih z Mondellinijevo.
Uspehi osnovnošolcev so razveselili Krasov tabor še zlasti zato, ker si s temi mladimi silami obeta nadaljevanje, predvsem pa novo rast namiznoteniškega odseka. (JJ)
Vanja Milič je v Cecini osvojila 1. mesto
Od četrtka, 14., do 26. t. m. pravi športni praznik v organizaciji ŠD Kontov el
Tudi R. Žeravica, M. Novosel in druga znana imena
t, ® Kontovelu bo od 14. t. m. do 26. Prir Vrsta izredno zanimivih športnih tij eclitev v košarki, odbojki in ritmič-no gimnastiki, tako da lahko upraviče-^zspišGmo, da bo prav ŠD Kontovel, d- j. Slede košarke, v središu pozor-1 naših športnih dogajanj skoraj A, ??ca meseca. Že od nekdaj je bilo ^nntovel naš pravi košarkarski k-j .(er' sa3 je v tej sredini zrastlo veli-p,ji evilo košarkarjev, ki so ali nasto-,?.el° v A ligi kot Marko Ban, W dli Starc, Mauro Čuk. In prav koti«,, . mki snoreri bo na Šnortnem Kon-
spored bo na Športnem Kon-
.	—	CV_1 uu IIO. kjpc/l LIlClll
, , °vem prazniku najbolj bogat in C|(i)15r' Čeprav bodo tudi privrženci ,e in ritmične gimnastike prišli t^.0! račun.	_
( rk° Novosel, Ranko Žeravica, i tjg? Ssgadin, Brane Dežman: to so 3 iVo9 košarkarska imena, ki bodo ' qr'.Pr'vaLila ob rob Kontovelove-a ne samo ljubiteljev košarke, ibL trenerje drugih športnih m, in ljubiteljev športa sploh.
SPORED
ČETRTEK, 14. 6.
15.00: zbor košarkarskih trenerjev; 16.00: začetek tečaja v minibasketu, ki ga bo za tri dni vodil ljubljanski strokovnjak Brane Dežman; 18.00: trener ljubljanske Smelt Olimpije Zmago Sagadin bo vodil trening s kadeti; 19.30: predavanje Dežmana in Sagadina za naše trenerje.
PETEK, 15. 6.
9.00 - 12.00: minibasket v dveh skupinah; 14.00: bivši trener zagrebške Gibone, jugoslovanske državne reprezentance in v tej sezoni trener neapeljskega Painija Mirko Novosel bo prikazal trening s kadeti; 15.30: razgovor naših trenerjev z Novoselom; 17.00: seminar Braneta Dežmana z našimi mlajšimi trenerji.
SOBOTA, 16. 6.
9.00 - 12.00 tečaj v minibasketu; 16.30: začetek mednarodnega košarkarskega turnirja dečkov s tekmo Kraški zidar - Kontovel; 18.00: Partizan Beograd - Branik Maribor.
NEDELJA, 17. 6.
Mednarodni turnir dečkov: ob 9.30 finale za 3. mesto, ob 11.00 finale za 1. mesto; 17.30: bivši trener jugoslovanske reprezentance in sedaj vodja Irge-ja Desio Ranko Žeravica bo vodil trening z demonstratorji Markom Banom, Klavdijem Starcem, Štefanom Guličem in drugimi.
PONEDELJEK, 18. 6.
9.00 - 12.00: tečaj v minibasketu (trener Peter Brumen); 15.00: turnir ženske miniodbojke, nastopajo: Bor, Breg, Kontovel, Sloga in Sokol.
TOREK, 19. 6.
9.00 - 12.00: tečaj v minibasketu; 17.00: ženski odbojkarski turnir 3:3 un-der 16.
SREDA, 20. 6.
9.00	- 12.00: tečaj v minibasketu; 20.30: nastop ritmične skupine ŠD Kontovel.
ČETRTEK, 21. 6.
16.00	- 19.00: tečaj v minibasketu; 19.00: košarkarska tekma Kontovel -
Prosek; nastop ritmične skupine ŠD Kontovel; 20.30: tekma za 3 točke; nastop skupine Jazz Ban.
PETEK, 22. 6.
16.00	- 19.00: tečaj v minibasketu; 19.30: tekma med veterani Jadrana in ljubljanske Olimpije; nastop ritmične skupine ŠD Kontovel.
SOBOTA, 23. 6.
9.00	- 12.00: tečaj v minibasketu s prikazom didaktičnih filmov o košarki.
NEDELJA, 24. 6.
9.00: ženski odbojkarski finale turnirja 3:3 under 16.
PONEDELJEK, 25. 6.
16.00	- 19.00: tečaj v minibasketu
TOREK, 26. 6.
19.00: zbor vseh udeležencev Športnega praznika ŠD Kontovel; pozdrav predsednika ŠD Kontovel; »ribada« z glasbo; 20.00: vsi udeleženci Športnega praznika se bodo pomerili v prostih metih.
šič in Carli). Za Primorje so igrali: Ber-gagna, Piciulin, Ostrouška, Bukavec, Carli, Šemec, Pertot, Šušteršič in Sar-do.
Začetniki so imeli manj sreče. V prvi tekmi z ekipo SantAndrea je bil rezultat po regularnem delu 0:0. Sledilo je streljanje 11-metrovk in tu so rdeče-rumeni žal izgubili s 4:3. V tekmi za 3. mesto jih je Azzurra premagala z 2:0. (Š. M.)
V Gorici dvodnevno atletsko tekmovanje
Goriška športna skupina Gruppo Marciatori v sodelovanju s sodniki Fi-dal in pod pokroviteljstvom Goriške hranilnice prireja v soboto, 16., in v nedeljo, 17. t. m., na atletskem stadionu na Rojcah dvodnevno tekmovanje v lahki atletiki v moški in ženski konkurenci za deželno prvenstvo, namenjeno vsem atletom, ki so včlanjeni v skupine FIDAL, Amatori in Veterani.
V soboto, 16. t. m., se bodo tekmovanja pričela ob 15. uri, v nedeljo pa ob 9. uri.
ŠD MLADINA
prireja zaključni baletni nastop, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. Ob priliki bo v fojerju Doma razstavljal slike Jože Sigoni. Otvoritev razstave bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri
ZSŠDI
obvešča, da bo v sredo, 13. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 seja balinarske komisije in predstavnikov slovenskih balinarskih društev. Dnevni red: delovanje komisije in zaključek zamejskega balinarskega prvenstva.
JK ČUPA
prireja jadralne tečaje za otroke od 18. t. m. dalje. Vpisovanje je na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob sobotah in nedeljah (tel. 299958).
ZSŠDI
obvešča udeležence 14. srečanja slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo 17. junija na Jesenicah, da bo avtobus odpeljal ob 5. uri izpred telovadnice v Sovodnjah in ob 5.45 izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
SK DEVIN
vabi v nedeljo, 17. t. m., na spretnostno vožnjo po kraških gmajnah od Šempolaja do Cerovelj z gorskim kolesom (mountain bike). Začetek vpisovanja od 8.30 do 10. ure v Šem-polaju. Odhod prvega tekmovalca ob 9. uri. Tekmovalci so razdeljeni na tri kategorije: od 8. do 14. leta, od 14. do 18. leta ter od 18. leta dalje. Za zadnjo kategorijo je predvidena tudi vožnja na kronometer od Cerovelj do Grmade.
ŠZ JADRAN
obvešča, da danes, 12. t. m. zapade vpisovanje za košarkarski tabor v Tolminu, ki -bo v treh izmenah po pet dni od 24. t. m. do 9. julija. Vodja tabora bo Zmago Sagadin, trener Smelt Olimpoije. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na sedež ŠZ Jadran (Prosvetni dom na Opčinah) vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30 (tel. 040/213403).
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
torek, 12. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
—	M—"
in tiska	'rst	založnikov FIEG
Mlade odbojkarice premostile prvi krog meddeielne faze prvenstva under 16
Bor Friulexport vse bolj preseneča
Bor Friulexport - VBC Savona	3:0
(15:7, 15:1, 15:7)
BOR FRIULEXPORT: Ažman, Gregori, Vitez, Čok, Neubauer, Vodopivec, Legovich, Zubalič, Pernarčič, Flego, M. in P. Krapež.
V polni dvorani na 1. maju je odbojkaricam Bora Friulexport v bistvu zadostovala sijajna igra v prvem nizu, da so dosegle še en velik uspeh - premostitev prvega kroga meddeželne faze državnega mladinskega prvenstva under 16. Po osvojitvi dveh deželnih naslovov v eni sami sezoni in po absolutnem četrtem mestu v Italiji v kategoriji under 14, gre tokrat za nov velik uspeh tega perspektivnega roda slovenskih odbojkaric, če vemo, da ta faza mladinskih tekmovanj našim ekipam prinaša ponavadi le razočaranja.
Sodeč po končnem izidu, bi se lahko sklepalo, da so borovke naletele v tem krogu na slabega nasprotnika. Res je, da so plave v tem povratnem srečanju popolnoma nadigrale starejše tekmice iz Ligurije, ki so v prvem srečanju pred enim tednom zmagale s 3:2. Toda to je po našem mnenju samo rezultat njihovega izrednega pristopa do tekme. Nacinovijeve varovanke so namreč začele tekmo naravnost sijajno in zgledno odigrale prvi niz, ki je bil zelo napet in, glede na starost obeh ekip, tudi na zelo dobri ravni. Nasprotnicam, ki imajo nekaj dobrih napadalk, so
dale borovke pravo lekcijo igre v obrambi in kar v hitrem zaporedju polovile nekaj zelo močno udarjenih žog. V napadu pa so plave igrale organizirano in brez napak in navdušile svoje navijače. Kljub dobri igri so tako ligurske odbojkarice, ki jih je na tem gostovanju spremljalo lepo število staršev in simpatizerjev, na koncu niza zbrale samo sedem točk, kar jih je tako potrlo, da si niso več opomogle, to pa za ekipe na mladinski ravni ni pravzaprav nič čudnega. Čudno je kvečjemu to, da se kaj takega ne dogaja s precej mlajšimi borovkami.
V	drugem nizu so te z natančnim in taktično zrelim serviranjem odkrile šibke točke v sprejemu nasprotnic in so onesposobile njihov napad, brez težav pa so dobile tudi tretji niz, kljub temu, da jim je tedaj že nekoliko pošla koncentracija.«
Mlade Borove štirinajstletnice nas s svojimi nastopi iz meseca v mesec vse bolj presenečajo. Vsakič, ko mislimo, da so za letos dosegle svoj maksimum, nas demantirajo in igrajo še bolje. Naravnost presunljiva je njihova igralska zrelost. Predvsem pa so še naprej zelo borbene, kar je dokaz več, da jim »slava« ni udarila v glavo. To pa je za tako mlade igralke tudi najbolj pomembno.
V	drugem krogu meddeželne faze se bodo zdaj borovke spoprijele z ekipo društva Gifra iz Vigeva-na, ki je v Latini, kjer so se mudile tudi borovke,
osvojila naslov državnega prvaka under 14. Njihova vrsta under 16 je predvidoma lahko še močnejša. Članska ekipa nastopa v C-l ligi, a društvo ima prvoligaško preteklost. Prva tekma bo 24. junija v Vi-gevanu, povratna pa 1. julija v Trstu. Ne glede na to, kako se bo razpletlo z Gifro, velja omeniti, da so si igralke Bora Friulexport že zagotovile mesto med 16 najboljšimi šesterkami te kategorije, v kateri pa bodo - lahko rečemo za razliko od večine ostalih boljših ekip - smele nastopati tudi v prihodnjih dveh sezonah!
Trenerka Bora Friulexport Beti Nacinovi nam je po srečanju dala sledečo izjavo: »Prepričana sem bila, da bomo zmagali, ker so dekleta med tednom zelo dobro trenirala. Po nekaj slabših nastopih v končnici državnega prvenstva under 14 in tudi v prvi tekmi s Savono, so spet zaigrale z običajno borbenostjo in "jezo". Ne smemo pozabiti, da je to zelo mlada ekipa in da so bili zadnji tedni za te igralke zelo naporni, saj so najprej bile v Latini, večina nato s šolo Erjavec še v Cuneu, od tam pa so se skupaj z ostalimi podale naravnost v Savono. Za dobro igro moram tokrat pohvaliti vse igralke. Želela bi poudariti, da dekleta prve postave igrajo bolj sproščeno tudi zato, ker vedo, da jih lahko vsak hip zamenjajo enakovredne soigralke, če jim ne gre najbolje od rok.« fak)
Sijajen uspeh namiznoteniških igralk Primexa
Namiznoteniški klub Primex Vrtojba je zmagal v drugoligaški konkurenci in z napredovanjem v prvo zvezno ligo dosegel največji uspeh v petnajstletnem delovanju. "To pa pomeni tudi enega večjih uspehov novogoriškega športa nasploh," je na sprejemu, ki ga je pripravil za ekipo, poudaril • novi novogoriški župan Sergij Pelhan. Seveda pa prinaša ta uspeh tudi več težav, ki jih bodo morali v novogoriški občini skupno reševati.
Glavno breme v zanimivem obračunu s Semedelo za drugoligaški vrh sta nosili izkušeni Monika Reflak in Tatjana Krsnik, ki sta ekipo okrepili pred to sezono. Tu pa so še mlade domače igralke Mojca Lasič, Iris Rakuša, sestri Mateja in Lorena Faganel ter Metka Gorkič. Ne smemo pa seveda pozabiti na trenerja Egona Jelena ter Venčeslava Panjterja, ki je tako rekoč nosilec ženskega namiznega tenisa na Goriškem. Vsekakor je namiznoteniški klub Primex Vrtojba pred novim velikim izzivom. (E. C.)
Povratno srečanje meddeželnega dela under 16 moški
V petek v Zgoniku na poslovilnem nastopu naše najboljše športnice
Vatovcem ni uspelo
VAL TEKNO PROGRES -
SISLEV TREVISO	0:3
(4:15, 6:15, 10:15)
VAL TEKNO PROGRES: Paoletti, Mužič, Korečič, Kovic, Maraž, Brisco, Gravner, Devetak, Florenin.
Mladi Markičevi varovanci so tudi v povratnem srečanju meddeželne faze državnega odbojkarskega prvenstva za fante do 16. leta starosti klonili odločno močnejšemu nasprotniku iz Tre viša. Proti pravi selekciji, saj ekipo sestavljajo izključno najperspektivnejši odbojkarji na področju Trevisa, so se valovci srčno borili skozi vse srečanje, vendar razlika v obvladanju igralskih prvin in grajenje igre sta bili premočno na strani gostujoče ekipe. V prvem srečanju v Trevisu so naši zaigrali neprimerno slabše, saj so med drugim nastopili brez enega boljših igralcev, to je Igorja Florenina. Tokrat so zaigrali požrtvovalneje, kljub temu pa so prišle na dan stare hibe, kot so preveliko število zgrešenih servisov, slabo kritje polja in neučinkovit blok.
Valovci so sicer iz seta v set igrali bolje, tako da so povprečno za glavo višjim nasprotnikom iztrgali v tretjem setu kar 10 točk. Ekipa Vala Tekno progres je na ta način zaključila letošnje prvenstvene nastope, ki so bili kljub vsemu nadvse spodbudni. Žal je kvaliteta goriške mladinske odbojke v primerjavi s pravo stvarnostjo italijanske odbojke na znatno nižji ravni. To pride do izraza prav v raznih končnicah prvenstev, ko naletiš na za razred boljše nasprotnike.
O srečanju samem in letošnji sezoni mladih valovcev sta nam po srečanju trener Ivan Markič in spremljevalec Ivan Plesničar nakazala nekaj misli. Ivan Markič: »Sezono lahko označimo
kot uspešno, vendar je kvaliteta pokrajinske odbojke na splošno pri vseh kategorijah v primerjavi z državnim merilom odločno nižja. Primanjkuje nam specialne hitrosti, kot smo to lahko opazili danes, ko igralci ne uspejo priti do žoge, ker je igra preveč hitra. Tako kot smo trenirali, tako smo tudi igrali, več nismo zmogli. Če bi imeli, recimo, pol leta takšne tekme, bi tudi na treningu drugače pripravljali igro in bi lahko boljše igrali. Na pokrajinskem merilu, žal, namreč manjka boljših nasprotnikov. Edina rešitev bi bila večja količina treniranja. Na splošno smo mi dobro igrali, vendar ekipa iz Trevisa je neprimerno boljša. Danes smo v primerjavi s prvim srečanjem odigrali veliko zrelejše, vedeli smo proti kakšni ekipi igramo in smo zato prilagodili pristop do igre. Seveda nam je to uspelo v mejah naših zmožnosti. Ekipa se bo po tej sezoni razšla. Žal smo veliko dali v njo, je pa malo osvojila.«
Ivan Plesničar: »Na splošno smo lahko zadovoljni z letošnjo sezono, kljub temu da nismo osvojili deželnega naslova, ki bi si ga fantje po prikazani igri zaslužili. Na ta način bi igrali tudi v meddeželni fazi proti lažjemu nasprotniku, tako pa smo naleteli na premočne igralce Sisleya. Upoštevajoč, da je velika večina igralcev, ki sestavlja našo ekipo za leto mlajša, se bo to nedvomno obrestovalo v naslednjih sezonah. Z dobrim delom bomo lahko odpravili določene napake. S to ekipo bomo prihodnje leto igrali prvenstvo under 18 in v 1. diviziji, dva igralca pa bosta prestopila v prvo ekipo, kjer si bosta nabirala prepotrebne izkušnje za nadaljnje odbojkarsko nastopanje.« (mč)
Odbojkarski turnir v okviru 25-letnice SD Breg
Sloga Sagor zasluženo prva
V okviru širših prireditev ob 25-let-nici ŠD Breg je bil v soboto v Dolini ženski odbojkarski turnir under 16, na katerem so nastopile ekipe Kopra Cimos, Sloge Sagor, Kontovela in seveda Brega.
Povsem zasluženo in brez izgubljenega seta so zmagale slogašice pred Koprčankami, medtem ko si je tretje mesto prislužil Breg. Najzanimivejša in tudi najkakovostnejša je bila tekma za prvo mesto. Zmagala pa je zasluženo Sloga.
IZIDI
POLFINALE
SLOGA SAGOR - BREG 2:0 (15:6, 15:5); KOPER CIMOS -.KONTOVEL 2:0 (15:10; 15:7).
FINALE ZA 3. MESTO BREG - KONTOVEL 2:0 (15:7, 15:7) FINALE ZA 1. MESTO SLOGA SAGOR - KOPER CIMOS 2:0 (15:9, 16:14)
KONČNA LESTVICA 1. SLOGA SAGOR, 2. KOPER CIMOS, 3. BREG, 4. KONTOVEL.
POSTAVE
BREG: Bandi, Martina in Federica Sancin, Gaburro, Alenka in Sonja Ma-uri, Petirosso, Gobbo, Kosmač in Lau-rica.
SLOGA SAGOR: Spacal, Brišnic, Mahnič, Kristina in Daniela Bogateč, Fonda, Starc, Ferluga, Kosmina, Di Guida.
KONTOVEL: Pertot, Kralj, Bezin, Bogateč, Colja, Černe, Komino.
KOPER CIMOS: Zoran, Dolenc, Ju-govac, Kušče, Mankoč, Petas, Funa, Kovačič, Runko, Zlatkovič.
Po tekmah je sledilo bogato nagrajevanje. Vsaka ekipa je dobila pokal, igralke in trenerji pa razna darila. Poleg tega so dobile posebna priznanja igralki Sloga Sagor Michela Fonda za najboljšo podajačico, Metka Brišnik za najboljšo tolkačico, naslov najboljše igralke turnirja pa je osvojila odbojkarica Kopra Sara Mankoč.
Turnir je uspel tako organizacijsko kot zaradi družabnosti. (Ota)
MINIBASKET
TURNIR »PRVI KOŠI«
POLET - SGT 14:65
POLET: Kocjančič 6, Lakovič 6, Hrovatin, Piccini, Fonda 2, Šturman, Pavat, Bogateč, Ferluga, Šibelja.
Proti močnemu moštvu Ginnastice Triestine so poletovci visoko izgubili. Gostje so z agresivno obrambo in učinkovitimi napadi spravili v težave naše košarkarje, ki so tudi odpovedali glede skupinske igre.
Sonja Milič - vzor športnikom
Množica, ki je v petek zvečer bila v zgoniškem Športno-kulturnem centru, je tja prišla na napovedan dogodek, vendar bi tudi tujemu obiskovalcu, ki bi povsem naključno zašel v poslopje, kmalu postalo jasno, da je nad prostorom vladalo neko posebno ozračje, ki je presegalo tisto, kar bi v skrajno poenostavljenem slogu lahko tolmačili kot »slavnostno atmosfero«, ki je ob sleherni proslavi, jubileju ali pa se tako skromni ali bogati slovesnosti, vendarle prisotna in občutna, kot bi to bila barva ali pa poseben vonj, ki okarakterizira take priložnosti.
Napovedan dogodek je bilo slovo Sonje Milič od aktivnega športa, zadnji nastop ženske in športnice, ki je s svojo prisotnostjo zaznamovala zgodovino slovenskega športa v Italiji, obenem pa prispevala k razvoju in k rasti namiznega tenisa tako v tej naši sredini kot tudi v širšem italijanskem prostoru, saj je bila Sonja (pardon, še je!) tu pri nas povsod priljubljena, tako kot je pila in je priljubljena v vseh italijanskih krajih, skozi katere jo je pot vodila v svoji več kot dvajsetletni karieri.
Slovesnost, ki so jo Sonji pripravili pri ŠK Kras, ob soudeležbi italijanske vsedržavne namiznoteniške zveze, ki jo je v petek zastopal sam predsednik, dr. Stefane Bosi, ie bila preprosta in slovesna obenem, skratka taka, kot si jo je verjetno želela Sonja sama, kateri so priznanje in zahvalo za vse, kar je storila m dosegla na tekmovalnem področju, izrekli najprej Krasov predsednik Zvonko Simone-
la na tekmovalnem področju, izrekli naj-sov predsednik Zvoi fa, 'nato Stefago Bosi, za njima pa še predsednik ZSŠDI Odo Kalan, jpokrajin-ska odbornica CONI-ja, gospa Lucchese, Livij Valenčič v imenu Odbora za telesno kulturo pri SKGZ, Mitja Race za ŠZ Bor in še predstavniki deželnega in pokrajinskega odbora FITET. Nasploh pa so se večera udeležili vidni predstavniki drugih naših in italijanskih športnih društev ter drugih organizaciji, zato pa smo se pri naštevanju omejili le na tiste, ki so stopili pred mikrofon.
Sonja je bila prav od vseh deležna toplih besed, ki v danem kontekstu niti niso zazvenele retorično, kot je to v navadi ob podobnih priložnostih. Sicer pa ostaja Miličeva še vedno »zastava« Krasa, čeprav bo odslej delovala v vlogi pedagoga - trenerja mlajših rodov Krasovih tekmovalcev.
Sonjino slovo od aktivnega športa sovpada s slovesom Alenke Obad, ki se je prav tako odločila, vendar iz drugih razlogov, za prenehanje tekmovalne dejavnosti in pa z odhodom Branke Batinic, ki bo naslednje leto nastopala za kak drug italijanski klub, ali celo za zagrebško Mladost.
Seveda, do slovesa je prišlo šele po pravi tekmi med Krasovimi predstavnicami in italijansko državno reprezentanco, ki je v petek dopotovala v Zgonik s popolno postavo. Na tem poslovilnem Sonjinem srečanju so bile tekme dopadljive. Italijanske izbranke so krasovke premagale s 5:1, edino zmago pa je domačinkam prinesla Batiničeva.
ITALIJA - KRAS	5:1
Obad - Zampini 0:2; Batinic - Arisi 2:1; Milič - Moretti 1:2; Zampini - Batinic 2:1; Obad - Moretti 0:2; Milič - Arisi 1:2; Batinič - Moretti 1:0 (tekmo so nato prekinili, ker je medtem že prišlo do izida 5:1, vendar velja dodati, da sta prav Morettijeva in Batiničeva zaigrali zelo duhovito in atraktivno, tako da je občinstvo v tem »polovičnem« dvoboju prišlo na svoj račun).
»Nepozabni trenutki«
Doslej je bilo vedno razmeroma lahko intervjuvati Sonjo Milič, saj je ona skrajno prijeten sogovornik in zgovoren človek, ki mu res ni treba vleči besed iz ust. Tokrat pa so težave izvirale iz skrbi, da bi ob takem trenutku ne postavljali običajnih, klišejskih, priložnostnih banalnih vprašanj. Resnici na ljubo ne vemo, do kakšne mere nam je namera uspela in koliko smo se uspeli izogniti retoriki in kančku čustvene obarvanosti, ki je pa, ob vsakem slovesu, neobhodna.
Je to tvoje dokončno slovo od tekmovanj ali pa boš še »skočila« v areno, če bo to potrebno? Nisi nikoli pomislila, da bi podaljšala še za dve sezoni, sedaj, ko se pri Krasu začenja neke vrste prehodno obdobje?
»Na to res nisem nikoli pomislila, prej nasprotno. Mislim, da sem s svojim odhodom zavlačevala in odlašala dlje od načrtovanega. Ta odločitev je dozorela pred štirimi leti, ko sem nekako odločila, da bom prenehala v letu 1989. Glede na to sem podaljšala za celo sezono, čeprav že zdavnaj nisem bila središčna os Kraševe igre. Sedaj imamo dovolj mladih tekmovalk in trenutno ne potrebujemo rezultatov v članski konkurenci, ampak na mladinski ravni. Že nekaj let namreč se nismo mogli zanašati izključno na lasten kader za dostojno nastopanje v italijanski prvi ligi in tudi naše mlajše igralke v tej konkurenci niso imele na razpolago dovolj časa za ustrezno pripravo na tak rang tekmovanja, v katerem so izkušnje neprecenljive vrednosti, ne glede na kakovost treninga. Naša dekleta pa so si izkušnje nabirale neposredno v A ligi, se pravi, da jim je nekako zmanjkal ves predhodni, pomemben ciklus izkušenj na raznih mladinskih ravneh in postopen razvoj. Sedaj imamo zelo dobro strukturo, ki sloni na rosno mladih tekmovalkah. To je prava pot, vendar bomo morali še nekaj let počakati na njihovo dozorevanje.«
Sedaj pa iskreno: ti ni nikoli šinilo v misli, da bi lahko »trajala« še dlje od Santifallerjeve?
»Iskrenost za iskrenost: o tem sem razmišljala nekdaj, vendar sem takoj trdno sklenila da nočem postati taka kot Edith Santifaller. Po eni strani jo sicer občudu-
jem, po drugi strani pa dobro vem, da ne bi šla take poti za nobeno stvar na svetu.«
Bo tale izbira vplivala na tvoje vsakdanje življenje, oz. do kakšne mere se bo odražala v morebitnih spremembah, po dvajsetih letih stalnega treniranja in tekmovanj?
»Menim, da se moje življenje kdove kako ne bo spremenilo. Računaj, da sem tu noter hočeš nočeš vsak dan v vlogi trenerja, poleg tega pa sem tudi načelnik Krasovega namiznoteniškega odbora. Sedaj mi ponujajo mesto trenerja ženske italijanske B reprezentance in vse to skupaj ti jemlje kar precej časa, tako da lahko že vnaprej vem, da bistvenih sprememb ne bo, v časovnem pogledu pa sploh. In k temu je treba še dodati čas, ki ga posvečam poklicu.«
Kaj boš največ pogrešala iz svojega tekmovalnega obdobja?
»Tiste posebne trenutke borbene nastrojenosti za zeleno mizo, ko te dejansko ima nek občutek nadvladja nad nasprotnikom in to tudi takrat, ko ti ne gre vse od rok. Čeprav sem odigrala nešteto tekem je bila vsaka poglavje zase, kajti vsaka tekma prinaša nova doživetja, tudi če se napake in vrline tekmovalca ponavljajo, to doživljaš drugače od tekme do tekme.«
Za konec še najlepši oz. najgrši spomin iz tvoje bogate in uspešne karier«'
»Pri izbiri najgršega nimam nobeni!1 dvomov. Vezan je na državni finale v Tf' stu iz leta 1978, ko sem utrpela pora* proti Bevilacguovi, potem ko sem v zadnjem, odločilnem setu vodila z 20:D’ Najlepši spomin pa je verjetno osvojite', prvega državnega naslova med posam«2' nicami. Z drugačnimi, bolj zrelimi občutki pa sem doživljala prvo državno ekip' no zmago Krasa in še vedno menim, Pa bi si državni ekipni naslov zaslužili »« mnogo let prej.«
Tako torej, »zadnji« intervju je miu) in ob slovesu odlične, morda največ] tekmovalke v zamejstvu, za vse kar J predstavljala tudi izven športnega p0*) j se razni občutki prepletajo. Izpostavil1 ^ ugotovitev, da odhaja vrhunska tekm valka, a ostaja med nami vrhunska oSf-ia nost, ki bo tudi v drugačni vlogi potrdl vse svoje človeške in strokovne kakoV° ti.
Skupaj z Miličevo se je od aktivneg športa poslovila tudi Alenka Obad, ki J tekmovalno areno zapustila še zelo mia da (stara, je 20 let) in iz povsem druga« nih vzrokov.
Kaj te je pravzaprav privedlo d« take odločitve?	i0
»Dokler sem še obiskovala srednj šolo, sem lahko brez problemov usklaj« vala eno in drugo, z vpisom na univeP pa je vse postalo prenaporno, tako sem že sredi sezone odločila, da ne b« vztrajala s tem režimom.«
Po tolikih letih rednega treniraj, in nastopanja si zadovoljna z dose» nim?	\e
»Seveda. Pri namiznem tenisu sem ,, preživela večino svojega prostega c „. in moram reči, da mi ta leta veliko H, menijo. Menim, da me je športno stvovanje večstransko obogatilo in d« v to vsekakor ostalo pomembno obdobr mojem življenju.«
Za konec, tudi tebi: naj lepši in nal° ši spomin iz tvoje kariere.	v 5
»Najlepši spomin bo ostal osvojit«*,)' mesta na državnem mladinskem pr* ^3 stvu leta 1987. Najgrši pa je vezal1 ^ letošnji deželni finale, ko sem izgu dvoboj po prepričljivem vodstvu.« ,,	!
IGOR CANClAf11