ŠteT. 206.	V linbllanl, f soboto, 9. septembra 1911.	Leto XXXIX.
Velja po pošti: s ^m^^	mam	mm mm	wm/mm	wm	^m^^	=E~inseratt:e=s=3
elo leto ttaprej .	^^M	^^H^B	BBfl	■KgfB&B	VRL	^HB^Ei	Enostolpnapetitrestn(72naj:
ol leta „ . „ ^PH	^B	^V^B	H H|	HHH BH	n enkrat . . . . po 19 v
etrt leta „ ^^^^	■■	^B^^H	BB MB	V ^	HHHkffB	~ ^^^^B	sa drakrat.....
a meseo „ . „ 2-20 ^^^	BH	^B	^B ^B	^B.	^B	" t**™*..... „
emčljo celoletno „ 2«-— ^^^^	■■	^B	HnM	■■	sa večkrat primeren popust
■	B B	lf	B^	BB f^" B	PoslanotoreU.notic«:
jjnbljani na dom:	■ V	H H	nJB	H	H	■ O	mpkuhi«
■	■ i	■ ■	«b	Ijlll jla "?r
etrt leta . „	^^^^B	H M	BB. .B	T7haja:==e=«
. „	mB^^^m	BbhBHm	BB	HBHH ^Eg^H^B	vsak dan, lzrzemšl nadalje la
Deseine K 1*90 ^^BB^	J^^^iBB	^^	praznike, ob 5. zrl popoldne.
Uredništvo je t Kopitarjevi nllol šter. B/HL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona šter. 74. =
za slovenski narod.
ralštvo je v Kopitarjevi nllol itev. L -s« '. poštne hran. račun št 24.797. Ogrske pošta, račnn št 28.511. — Upravnlškega telefona st 188.
Upravnlštvo Avstr. hran,
da mešajo njegove štrene ubogi jugoslovanski podrepniki.
Argentinsko meso! Kakšna hinav-ščina, tiči v teh dveh besedicah! Priznamo. Organizirani veletrgovini živine se je posrečilo dvigniti na dunaj. trgu cenc živini, te cene potem še dvignejo neprimerno visoko organizirani mesarji. Lepo se čuje, argentinsko meso hočemo, a pri tistih, ki poznajo to vprašanje, zamore rdeče bobnanje izvabljati le zaničevalen smeh nad naj-podkupljivejšo stranko na svetu. Tista soc. demokracija, ki tako molči, kadar gre proti največjim oderuhom sveta, ti zdaj gromijo in delajo za to, da se uvaža argentinsko meso na ljubo tistim, ki imajo ravno od uvoza argentinskega mesa največ dobička! Zastonj soc. demokraški generalni štab ne gode prave turške muzike z vsemi svojimi godali in nc tolče na veliki boben, zastonj prav gotovo soc. demokraško časopisje ne polni predalov svojih listov za reklamo argentinskemu mesu. Reklama je draga, znamo tudi, da socialna demokracija za delavca zastonj še fige ne pomoli, zastonj tudi ne dela soc. demokracija reklame za argentinsko meso. Kdor pozna ustroj časopisja, ve, da jo reklama v uredniškem delu veliko dražja, kakor pa inseratna. Tisti, ki jim gre za to, da delajo dobičke pri uvozu mesa, prav dobro plačajo soc. demokrate. Na posledice te grde reklame seveda po bakšišu hlepeče rdečo duše ne mislijo, dasi pošteni soc. demokraški znanstveniki sami nastopajo proti uvozu argentinskega mesa, kar srno že opetovano dokazali.
Pri uvozu argentinskega mesa zasluži, paroplovna družba »Aust.ro-Američana pri vsakem kilogramu 30 v. Ak-cionarji te družbe bi se seveda zato za vse večne čase radi polastili te kupčije, ne glede na to, če pri tem tucli pogine kmet in če pri tem tudi popolnoma propade delavec. Samo da nosijo akcije večje dobičke, pa jc zadovoljen ak-cionar in zadovoljen soc. demokrat. Ako bi američansko meso uničilo naš kmečki stan, bi se število naših izseljencev še bolj pomnožilo in tiste pre-komorske družbe, ki bi uničile kmeta, bi napravile lepo kupčijo z izseljeniško kupčijo. Zamenjali bi za krepko, domače kmečko ljudstvo zmrznjeno argentinsko meso, v pest bi se pa smejali oderuhi tej lepi kupčiji in klel bi soc. demokraški delavec, ker bi mu znižal človek z dežele njegov zaslužek, kakor se je to zgodilo na Angleškem. Soc. demokracija postopa hudodelsko, roparsko, ker s svojo zaslepljeno gonjo hoče
uničiti delavstvo, ker vsako obubofet-nje kmeta pomnoži delavski prolefca-riat. Sramotno za soc. demokracijo, da dela agentsko službo prekamorakim družbam in američanskim oderuhom! Najznačilnejše pri celi zadevi je pa, da sta dva Karpelesa glavna akcionar-ja »Austro - Američane« in slučajno sta ta dva Karpelesa brata znanega rdečega generala konzumarja Karpelesa, ki jc akcionar rdečih »Hamrnet?-brotwerke«. ln Karpelesi obdelujejo socialno demokracijo, da dela za uvoz tistega argentinskega mesa, ki donaša družbi 30 vinarjev dobička pri vsakem kilogramu!
Stavimo, da se iz strahu pred Karpelesi niti »Zarja« ne bo upala odkriti tajnih vezi, ki vežejo »Anstro - America no« in argentinski mesni trust z rde-čo, delavstvo slepečo in izkoriščajoče socialno demokracijo.
Preganjanje katoličanov na Ruskem.
Ruskim katoličanom se ni nikoli dobro godilo. Pravoslavna nestrpnost je proti ruskim katoličanom uprizorila že večkrat preganjanja. S krvjo se je pisala katoliška povestnica v Rusiji. Koliko katoliških škofov in vernih katoličanov je bilo že pregnanih v Sibirijo. Ruski kazaki so svoje čase, in ti časi še nikakor niso tako daleč, s knu-tami in z nagajkami izpreobračali katoličane li pravoslavju.
Tudi sedanja pravoslavna prosvet« ljena Rusija ni nič boljša kot je bila Rusija ob tistih časih, ko še ni imela ustave. Stolipin, Haricin in kako se že imenujejo vsi sedanji ruski mogotci, nadaljujejo stari boj proti katoličan-stvu. Uničiti hočejo katoličanstvo in se izgovarjajo, da nastopajo proti propagandi katoličanov in proti akciji jezuitov, ki so jih že zdavnaj ruski mogotci izgnali iz Rusije.
Sedanji kulturni boj proti katoličanom v Rusiji namerava rimsko katoliško cerkev v Rusiji izpremeniti v rusko katoliško cerkev, ki naj bi bila j popolnoma ločena od apostolske stolice ' in bi bila sčasoma popolnoma vladi i podvržena verska družba. Da to dosežejo, hočejo: 1. s silo preprečiti vsako neposredno zvezo katoliških škofov in katoliške duhovščine z Rimom in 2. popolnoma omejili delovanje in pravicd škofov, kar bi popolnoma onemogočilo upravo škofij v katoliškem duhu, kar jc žal že domala izvedeno.
Današnja številka obsega 16 strani.
Podkupljeni in prodani.
Voditelji avstrijske soc. demokracije so ob zadnjih državnozborskih volitvah obetali svojim volilcem zlate gradove. Zagotavljali so po shodih: Volite nas rdeče odrešenike in naša solzna dolina se bo čez noč v paradiž izpremenila. Draginjo bomo odpravili, med in mleko se bo cedilo, če mi zmagamo. S pomočjo največjih ljudskih izkoriščevalcev in oderuhov so zmagali na Dunaju, drugod se jim je godilo slabše. Dunajčani so morebiti res mislili, zdaj pa pride zlata doba! Nič več ne bo draginje in pečeni piščanci bodo zdaj leteli z rdečega obnebja ljudem v usta.
Ostalo pa je pri obljubah. Vodstvo fn odgovornost za notranjo politiko so prevzeli nemški liberalci, s kojih moralno pomočjo in denarjem je socialna demokracija iztrgala dunajske mandate krščanskim socialcem. Krščansko socialen poraz na Dunaju in ojačena moč liberalne manšestrske struje je povzročila, da so ljudski oderuhi ,ne kmetje, žito, moko, sladkor, premog, pivo in drugo podražili. Tega povišanja socialno demokraški generali po raznih letoviščih in toplicah najbrže niso videli, ker so jim to ptepovedali oziri na njih zaveznike pri volitvah. Industrijski svet, opogumljen po dunajski soc. demokraški zmagi, je zahteval poslabšanje delavskega starostnega zavarovanja. Rdeči generali niso zato skli-cavali shodov, ker so se bali zameriti svojim volilnim zaveznikom in se jim je mudilo na počitnice.
A ljudstvo je čakalo, da soc. demokrati izvrše svoje obljube. Rdeči generali so se vrnili iz Semmeringa, Riviere in tako dalje na Dunaj in so stoprav zdaj, ko je že prepozno, sklenili upri-ztoriti velikansko sleparijo, računajoč na nevednost tistih ubogih delavcev in delavk, ki slepo verujejo, kar jim načvekajo vrhovni sodrugi. In ko so se brez vsake dvojbe dogovorili s svojimi volilnimi zavezniki, so se toliko opogumili, da so izdali v svoji »Arbeiterici« neki oklic, ki je zelo doig in zelo bahat, pa tudi zelo trapast in ne pove nič drugega, kakor to, da hočejo soc. demokrati izvojevati s silo uvoz argentinskega mesa. Napadajo v tem svojem oklicu krščanske socialce in zlasti Weiskirch-nerja, dasi ni \Veiskirchner sklenil pogodbe glede na uvoz mesa z Ogrsko,
LISTEK.
LjDliasnmiiosl.
Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski
(Dalje.)
»Lej, tam sem srečal eno lepo . . .« je pričel starec.
»Kako, lepo?« ga je prekinila žena.
»Da, saj res ... ali sem ti pripovedoval preje, da sem srečal lepo damo na stopnjicah, ali ti nisem povedal? Eh, da, slab spomin imam. Ta janževcc . . . Khi-khi!«
»Kaj ?«
»Janževec je treba piti: pravijo, da bo boljše . . . khi-khi-khi! Boljše bo!«
»To ste ga vi prekinili,« je rekel mladi mož in zopet zaškrtal z zobmi.
»Rekel si, da si srečal danes neko lepo damo?« je vprašala žena.
»A?«
»Lepo damo srečal?«
»Kdo pa?«
»Ti pač?«
»Jaz? Kdaj? Ah, saj res!«
»No, vendar! Taka-le mumija! No,« je zašepetal mladi človek in v mislih priganjal pozabljivega starca.
marveč je to storila soc. demokratom nad vse naklonjena Beckova vlada, kar danes že ves svet ve.
Bum! Bum! Vse meščanske stranke so za draginjo. Le mi in nihče drugi, soc. demokrati, jo bomo odpravili. Meje uvozu živine naj se odpro! Amen! To obsega vso soc. demokraško modrost v draginjskem vprašanju. V argentinsko meso, ki ga seveda dunajski rdeči generali s svojimi bogato preskrbljenimi rodbinami ne jedo, ker so vajeni dragih ostrig pri Sacherju, je soc. demokracija predvsem zaljubljena. Za uvoz argentinskega mesa zdaj prirejajo na Dunaju razni Silbererji, Winarskyji, Domesi, Reifmullerji, Leuthnerji, Pernerstorferji, Poppi, Wutschelni, Schrogli, Forstnerji, Schuhineierji, Volkerti in drugi shode. Naklobasali so po* teh shodih veliko neumnosti, vsak po svoje. Ampak proti največjim oderuhom kartelistovcem in trustovcem se seveda niso upali nastopati razen malopomembnega Reifmul-lerja, ki je rahlo omenil sladkorni kar-tel in pa stanovanjsko draginjo. Pač pa je grozil Forstner, da bodo pobesili soc. demokrati na plinove kandelab-re krščanske socialce in pa Poljake, če ne bodo dovolili, da se sme uvaževati argentinsko meso. Ker kmetje ne trobijo v rdeči rog, so seveda zabavljali tudi čez kmeta, dasi vedo da ne dela draginje kmet, marveč tisti budimpeštanski žitni borzni oderuhi in špekulanti, ki draže žito in ki jih zato tako toplo zagovarja veliki soc. demokraški gromov-nik Pernerstorfer, da ga gotovo zavida sam glavar avstro - ogrskih judov Mo-ric Benedikt, pa še kdo drugi. In Adler se je dvignil, pa zapisal v svoji »Arbeiterici«, da ne srne državni zbor dovoliti nobenega proračuna, nobenega rekru-ta, če argentinskega mesa nc dobimo!
Mi, ki soc. demokracijo boljše poznamo, kakor jo poznajo soc. demokrati sami, prav dobro vemo, da tiči za sedanjo soc. demokraško akcijo zopet velika sleparija. To trdimo tem mirnejše, ker se nemško avstrijsko soc. demokraško časopisje skrbno izogiba napadati prave ljudske oderuhe in izkoriščevalce in se niti ne upa nastopiti proti tistemu industrijskemu svetu, ki hoče poslabšati delavsko starostno zavarovanje. »Zarja« je pod našim pritiskom šla nekoliko naprej in je objavila glede na draginjo oklic., v katerem opozarja tudi na podraženje sladkorja, špirita., poljskih pridelkov, piva, premoga, a dlje tudi ne gre in mi se čudimo, da so se sploh upali napraviti samostojen oklic, ker Adler bo gotovo hud, če izve,
»Blagorodni gospod! Jaz se ves tre-sem od strahu. Moj Bog! Kaj slišim? To je kakor včeraj; popolnoma kakor včeraj! . . .«
»Tss . . .«
»Da, da, da! Spomnil sem se: taka poredna dama! Take oči ... v modrem klobuku . . .«
»V modrem klobuku! Oj — oj!«
»To je ona! Ona ima moder klobuk. Moj Bog!« jc kriknil Ivan Andrejevič.
»Ona? Kdo ona?« je zašepetal mladi človek in stiskal roke Ivanu AndrejeviČu.
»Tss!« je napravil Ivan Andrejevič s svoje strani, »on govori.«
»Ah, moj Bog, moj Bog!«
»No, da, sploh pa, kdo pa nima vse modrega klobuka . . . No!«
»Tak poreden obrazek!« je nadaljeval starec. »Ona prihaja gotovo k kakim znancem tu sem. Vedno vrti oči okrog sebe. In k tem znancem prihajajo zopet znanci . . .«
»Fej, kako jc to dolgočasno,« ga jc prekinila dama, »bože moj, za kaj se ti vse zanimaš?«
»No, no, žc prav, no! Ne jezi se!« jc hitel starec s svojim pojočim glasom, »no, pa nc bom govoril, ako ne maraš tega. Ti danes nisi pri volji . . .«
»Kako pa ste vi zašli tu sem?« je spregovoril mladi gospod.
»A, vidite, vidite! Glejte, zdaj vas pa zanima, a preje niste hoteli ničesar slišati!«
»No, meni je navsezadnje vseeno! Pa nikar ne govorite, če ne i Ah, vrag vzemi vso to komedijo!«
»Mladi gospod, ne jezite se; jaz ne vem, kaj govorim. Saj samo tako pravim; hotel sem samo reči, da vas gotovo brez vzroka ne zanima moja zadeva . . . Toda, kdo ste vi, mladi gospod? Vidim, da ste mi nepoznan; ampak kdo ste pravzaprav! 0 Bog! Jaz ne vem, kaj govorim!«
i»E, brez čenčanja, prosim!« ga je prekinil mladi gospod, kakor bi nekaj premišljal.
»Saj vam bom povedal vse, vse. Vi morebiti mislite, da ne namerjam povedati, da sem hud na vas; ne! Tu imate mojo roko! Jaz sem samo slabo volje, druzega nič. Toda, za Boga, povejte mi najpreje vi: kako ste prišli vi sami tu sem? Na kak način? Kar se mene tiče, jaz se nc srdim na vas, Boga mi, da se ne srdim, tu imate mojo roko. Tu je toliko prahu; jaz sem jo nekoliko za-mazal, toda nič ne škodi, ko jc čuvstvo iskreno.«
»E, pojdite se solit s svojo roko!
Tu se nc da niti obrniti, on pa sitnari z roko!«
»Ampak, blagorodni gospod! Vi postopate z menoj, kakor bi bil, dovolite, da se izrazim tako, star podplat,« je rekel Ivan Andrejevič z občutkom najpo-nižnejšega obupa, z glasom, iz katerega se je jasno slišala prošnja. »Občujte z menoj spoštljiveje, pa vam bom vse povedal! Midva bi se še spoprijaznila; jaz sem celo pripravljen povabiti vas k sebi na obed. Tako pa ne morem ležati dalje, jaz vam povem odkrito. Vi se motite, mlacli gospod! Vi ne veste ..«
»Kdaj jo jc neki srečal?« je mrmral mladi gospod, očividno zelo razburjen. »Ona morebiti zdaj čaka name . . . Jaz moram brezpogojno odtod!«
»Ona! Kdo ona? Moj Bog! O kom pa govorite, mladi gospod? Vi mislite, da zgoraj . . . Moj Bog! Moj Bog! Zakaj me je doletela taka kazen!«
Ivan Andrejevič sc jc jmskusil obrniti na hrbet v znamenje obupa.
»Čemu pa je vam treba vedeti, kdo je ona? A, hudič! Naj bo, ali ne; jaz bom zlezel ven! . . .«
»Blagorodni gospod! Kaj pa počnete? Jaz pa, jaz pa, kaj naj jaz napravim?« je zašepetal Ivan Andrejevič iu se v navalu obupa prijel za konec suknje svojega soseda.
|£o j p zadela milijone katoličanov nad vse žalostna usoda, da so postali podaniki ruske knute in nagajke, je vlqda takpj prepovedala nepo-^FfiaPft	katoličanov z ino-
državo','tq sp pravi s papežpm ip ukazala, da se sme s papežem občevati le potopi zunanjega ministrstV*. l^fbti tej' nasilnosti ugovarja apostol-nad sto let in bo ugovar-j£|a, l^ej; so katgjips^i celega sveta podvrženi jurjsdiKCiJi svoje cerkve, iti fpo-ra zato ž }}jin}i občevati ijeposredno in popolnoma neodvisno. Sicer jp Že apostolska štolica po konkord^tjb ali po posebnih pogodbah! večkrat odstopila nj&M	RTOVjp	a strogo
pu^synib z*}dey pap(ež iie niorp dopustit} k^kfsnjkoli koijtrolj. To pa jipcp ruska vlada, česar seveda papež nikakor ne more priznati.
Medtem ko je ruska vlada tudi v časih najhujšega preganjanja katoličanov molče trpela, da je obstajala neposredna zveza med katoličani in papežem, je pa nasilnež Stolipin kljub tolerančnemu manifestu iz leta 1905 iz golega' sovraštva proti katoliški cerkvi sklenil onemogočiti vsak neposreden stik z apostolsko stolico, če ne posreduje milostno ministrstvo. In pričel je delati sitnosti in napadel celo papeža, češ, da mora spoštovati ruske postave. Prepoyediil je proti dosedanji navadi duhovnikom in lajikom sprejemati od papeža podeljena odlikovanja, če jih je škof izposloval brez posredovanja ministrstva, kar je žaljivo za škofe in za papeža. Šli so cclo tako daleč, da postopa škof v Rimu ilegalno, če prosi kaj ustno papeža. Tako daleč je šla niodrost ruške birokracije, da se je celo izpodtikala nad osebnim papeževim blagoslovom, ker je bil podeljen, ne da bi bilo posredovalo ministrstvo!
A v§e te smešne pagajivosti niso zadovoljile Stolpina. Decembra 1. 1910 je izjavil, da v uradnih »Acta Apostoli-cae Sediš« objavljeni dekreti in odloki v Rusiji brez »placeta« ruskega notranjega ministrstva niso veljavni, kdor bi se jih pa držaL, se bo moral ostro zagovarjati, ker je kršil postavo. Od takrat ministrstvo cele mesece cenzurira Škofom doposlane eksemplare »Ačta Apostolicae Sediš« in jih potem dopoš-lje škofom prečrtane in z grozilnim pismom, da kar je prečrtano,'ne sme veljati v Rusiji!
Stolipin je šel proti katoličanom še naprej. Popolnoma protipostavno je ukazal po civilnih uradnikih natančno preiskati' več kaJoliŠkjh konzistorijev iri škofijskih pisarn. Pravoslavni uradniki so'brskali celo po tajnih'aktih, da zašlede kako neposredno zvezo s papežem. Postopali so brezobzirno in zahtevali pojasnila, nakar so poročali Stolipinui
To postopanje je pečuveno! Po škofijskih pisarnah ' so popolnoma tajni spisi, ki jih razen poklicancev nc sme nihče upogTedati. V Rimu morajo uradniki kohgregacij priseči molk. S kako pravico smejo pravoslavni činovniki stikati po tainih spisih? "Ruska vlada je kršila uradno tajnost, zločin, ki ga ni še provzročala nobena revolucija, ker sO najhujši jakobinci spoštovali nedotakljivost škofijskih pisarn, dasi so obglavljali duhovnike in škofe.
Stolipin se je sklicaval iia carja in je tako izppdkopaval avktoriteto krone. Umevno je, da so katoličani razžaljeni in razburjeni in da jih tudi najhujše
»Kaj pa mene to briga? Ostanite aami tukaj. Ako pa nočete, tedaj pa rečem makar, da ste moj stric, ki je zapravil svoje premoženje, zato da ne bo mislil starec, da sem jaz ljubimec njegove žene.«
»Toda, mladi gospod, to je nemogoče! To je nenaravno, ako bi stric . . . Nihče nama ne bo verjel. Temu ne bi verjel niti kakšen majhen fantek,« je šepetal Ivan Andrejevič v obupu.
' »No, tedaj pa ne blebetajte, temveč ležite mirno naprej! Lahko prenočite tukaj, jutri pa se izmuznete kakorkoli; nihče vas rie bo opazil. Ako prileze eden ven, gotovo ne bo nihče pomislil, da je morda ostal šc eden notri. Lahko bi jih sedelo notri še cel ducat. Sicer pa vi sami zaležete za en ducat. Od-mpknite se, ali pa grem ven!«
»Vi me žalite, mladi gospod . . . . J£aj pa, ako zakašljam? Treba jc na vse pomisliti!«
»Tss! . . .«
»Kaj je to? Kakor bi slišal zopet zgoraj nekakšen ropot,« je sjiregovoril starec, ki je med tem časom bržkone že nekoliko zadremal.
»Zgoraj ?«
»Čujte, mladi gospod, >z grem ven.«
»No, slišim!«
»Moj Bog, mladi gospod, jaz grem ven!«
preganjanje ne odvrpe od neposrednega občevanja s Petrovimi naslednikom.
Vmešavanje departementa ministrstva v zadeve posameznih veroizpo-vedanj je postalo že neznosno. Brez vladnega dovoljenja se ne sme postaviti v cerkev niti navaden kip. Brez vsakega razloga in brez vsake pravice odstavlja ruska vlada duhovnike in iz-podkopava ugled in avktoriteto škofov. Ministrstvo namreč ukaže škofu pre-stavljenje in celo odstavljenje duhovnikov, ki so zagrešili dejanja, kakor podelitev isvetih zakramentov osebi, o kateri rpisli vlada, da je pravoslavna,' Češ', da so zaničevali pravoslavje in delali katoliško propagando. Škofu ne dajo'nikdar prav in mora izvršavati krivična ptreganjanja, kar seveda de-moralizira duhovščino, a ravno to hoče Stolipin. Pj-oti duhovnikom se postopa administrativnim potom, dasi bi hiora-Ja o prestopkih razsojati redpa sodišča. V Mirisku sta bila odstavljena župnik prelat Czeozott in kaliet Pawlowski, kep je grajal Czeczot.t mešane zakone m ker je odobraval Pa\VloWški njegov cerkveni govor. Župnik Okblo-Kulak pri' šv. Kazimiru v Peterburgu je bil odstavljen, ker je, kakor je pisal ministrov namestnik Kryzanowski; v ' svo-jepi listu odkrito hvalil jezuite, jih branil, ker je trdil, 'da je bil katoličanstvu naklonjen car Pavel, da ie prestopilo več Rpšov katoličanstvu in ker je* objavil brez ministrovega dovoljenja po papežu izdana navodila za bratovščino Jezusovega Šrca in ker je pri tem sodeloval jezuit Urbani in ker je smešil vladno akcijo proti jezuitom! Taka je pravica pod belim carjem za katoličane v Rusijll Dovolj za naše bravce, da izpoznajo pravoslavno nestrpnost nasproti katoličanom v Rusiji!'
Stolipinovo' preganjanje katoličanstvu ne bo škodilo Več, kakor Nerono-vo. Rusije ne bo več, pa bo še katoli-Čanstvo močno in mogočno.
Pri Cehih na Moravskem.
Pretekli teden so šli mlekarski nadzornik Legvart ter župnika Rožnik in Oblak na Moravsko j>roučavat gospodarske razmere. V torek, 29. avgusta, so prišli v Kromeriž, središče Hane in najrodovitnejši del cele dežele. V hotelu »Central« jih je domača inteligenca nad vse prijazno sprpjela. Drugi dan so jim napravili slavnostni večer, katerega se je udeležil tudi poslanec in prošt Stojan, kanoniki, zdravniki, duhovniki, Orli in Orlice. Dvorana hotela je bila popolnoma polna.
Tu smo videli, kako blizo so nam Morava ni po srcu in duhu. V tujem kraju smo bili kakor bratje med svojimi, čutili šnio se, kakor že davno znani prijatelji.
Pozdravil je Slovence profesor Jan-da v navdušenih "besedah, pozdravil dr. Stojan, vsi pa so navdušeno prekrasne češke pesmi peli; posebno ljubke so bile slovaške narodne, ki imajo nekoliko melanholije in veselo šaljivo porednost v sebi.
Zakaj pač ne občujemo bolj z narodom, ki ima toliko ljubezni jn spoštovanja do nas? Ko bi se bolj poznali, bi bilo skupno delo veliko lažje.
Šli smo gori študirat gospodarske razmere. Res je nialokje lepša priložnost. Videl sem gospodarske razmere v nemških avstrijskih deželah, na Bavarskem in Švici, toda gotovo ni nikjer splošno kmečko gospodarstvo na višji
»Jaz pa zdaj nc grem! Meni jc vseeno. Ako se je že enkrat poripsrečilo, tedaj je vseeno! Ampak ves.te, kaj se mi je zasvetilo? Zasvetilo se mi je, da ste vi v resnici nekak prevaran mož — to mislim! . . .«
»O Bog, kak cinizem! . . . Ali v resnici mislite to? Zakaj pa ravno mož . . . jaz nisem oženjen.«
»Kako, ne oženjen? Le kdo bi vam to verjel!«
»Jaz sem morebiti sam ljubimec!«
»Lep ljubimec to!«
»Blagorodni gospod, blagorodni gospod! No, dobro, vse vam bom razložil. To nisem jaz, jaz nisem oženjen. Jaz sem ravno tako samec, kakor vi. Tisto je moj prijatelj, tovariš iz mladosti... a jaz sem ljubimec . . . Pripoveduje mi: Jaz sem nesrečen človek, jaz imaip. nesrečo nad seboj, sumim svojo ženo I1 No, mu odvrnem jaz prcipeteno, zakaj pa jo sumiš? . .Toda vi me np poslušate. Poslušajte, poslušajte I Ljubosumnost je smešna, mu pravim, ljubosumnost je greh! Ne, pravi on, jaz sem nesrečen človek! . . . jaz . . . ^jaz jo sumim I Ti si moj prijatelj, mu pravim, ti si tovariš moje prve mladosti. Skupaj sva trgala cvetje radostj, skupaj sc ugrezala v blazinah naslad! Moj Bog, jaz ne vem, kaj govorim. Vi se venomer smejete, mladi gospod! Vi boste še ria-i redili, da zblaznfm/c
stopinji, kakqr v Hapi. Naši kmetje !ri naši 'dijaki bi imeli v liani najlepšo priložnost za spoznanje dobrega mo-derpega gospodarstva.
P. Šestak, upravitejj posestev olo-muškega nadškofa nam je šel prav prijateljsko pa roko. Sam pam je vse razkazal, nas vodil okoli in tolmačil gospodarske razmere.
Vsled pravilnega gnojenja in dobrega semena se je vrednost pridelkov na pjivali na J ha več kakor za 100 povzdignila. Sejejo navadno pšenico, ječmep in peso za sladkor. Za slednjo dobi navadni kmet 2000—4000 K na leto. Navadno proda dober tlanak za 2,QQp—4000 ft ječmena in približno toliko turšice. Zato je umevno, "da je'blagostanje splošno zelo veliko. »Naši kmetje imajo vsak dan dvakrat, ob hujšem delu pa še trikrat meso .na dan, ker morajo imeti za malco klobase.«
y vsaki boljši kmečki hiši smo videli zofo, hiše kakor v lepem trgu, pri priprostem kmetu harmonij. Priprost gospodar ima 9 časopisov naročenih. V vsakem večjem kraju imajo svoj okrajni list, katerega' pogosto pišejo sami kmetje.
Živina jc hanaška bernska, velike lepe živali, ki imajo doraščene 800 do 1000 kg teže. Krave pa 20—30 1 mleka na dan. Mlade bike, 18 mesecev stare, prodajajo, če so prav lepi, 1200 do 1500 K, slabši so tudi cenejši.
Vprašanje zaradi govedi je popolno rešeno.' Imajo iri podpirajo krasno domače pleme, ki se lahko kosa z vsakim tujim. Tudi preskrba bikov je natančno določena. — Občina mora sama nabaviti za občane bike. Napravijo posebni hlev, denejo notri potrebno število bikov, katere oddajo v rejo na lici-tandi. Vsak bik mora dobiti na dan tri merice (bokale) ječmenovega ali ovsenega šrota ter zadostno množino dobre mrve. Preskrbo prevzame najnižji ponudnik, navadno kak star hlapec ali revnejši gospodar. Lastnega bika sme imeti le gospodar, ki ima najmanj 25 krav, pa le za svoje krave. Od bika plačajo po 6 K. Kar zmanjka, se dene na davke. —
Imajo resnično krasne živali, katere je vredno pogledati. Prav na isti način imajo za mrjasce preskrbljeno.
Tudi pri nas bomo prej ali slej morali priti ravno pa ta način. Le takp bo zagotovljen trajen vspeh.,
V nadškofovem hlevu smo videli tudi prav lepe šviške krave, lepo čedo do 80 števila. Vsaka krava daje 2400 do 3000 l mleka na leto. V kratkem bodo morali vse odstraniti, ker se je živine jetika prijela. Gospod oskrbnik, izkušen praktik in teoretik nam pravi: Gospodje, nikar tuje živine np kupujte! Če je dobra pride v jetiko, Če je slaba pa ni gospodarju nič pomagano. Ze šviška (Braunvieh, iste vrste, kakor montafonci) je slaba. Še občutljivejša je pa simendolska. Norec je, kdor hoče zdaj to živino upeljati. Med zdravo domačo živiiio boste le bolezen zanesli.
Ilariaki so praktični ljudje. Na polju delajo vse s stroji. Videli smo veli-kansk stroj za oranje, ki stane 86.000 kron. Na dan preorje do 9 ha, po našem 70 do 80 mernikov posojanja. Eden kupi in plačuje v obrokih, drugi si iz-posojujejo, ker delajo veliko cenejše. Za sladkorno peso je treba 30 do 40 cm globoko opati, kar v težki zemlji še par konj lahko ne opravi.
Prav lep zgled zdravega razuma smo videli tudi v Pravčicah. Velika vas
»Vi ste že zdaj zblazneli! . . .«
»Tako, tako, saj sem že naprej vedel, da bostp rekli to ... ko sem govoril o zblaznelosti. Smejte se, le smejte se, mladi gospod! Tudi jaz sem hodil svoj čas po cvetju, tudi jaz sem za-peljaval ženske. Ah! Meni se bodo vneli možgani!«
»Kaj je to, dušica, kakor bi nekdo kihnil tu prj. nas?« je zapel starec. »Ali si ti to Jvihnila, dušica?«
»O, moj' Bog f«' je' spregovorila soproga.
»Tss!« je zasikalo pod posteljo.
»To je gotovo zgoraj, tolčejo nekaj«, je pripomnila žena, ki se je bila zelo prestrašila, zakaj pod posteljo jc res postalo zelo šumno.
»Da, zgoraj I« je dodal starec. »Zgoraj! Saj sem ti pravil, da sem gizdalina — khi-klii! Gizdalina z brčicami — khi-khi! Oh, moj Bog — ta hrbet! . . . Da sem ravnokar srečal gizdalina z brčicami!«
»Z brčicami! Moj Bog, to ste gotovo vi,« je zašepetal Ivan Andrejevič.
»Za yrajja, kakšen človek pa ste vi! Jaz sem vendar tukaj, tukaj, zraven vas ležim! Kako bi me mogel torej srečati! Ampak nc tipajte me po obrazu!«
»O Bog, jaz bom vsak čas padel v omedlevico!«
Ta trenutek se je zgoraj v resnici zaslišal hrup.
'do 90 gospodarjev ima pno samo gostil, no, ki je občinska. Občina jo je dala za 1600 K v najem, toda podjetnik se je moral zavezati, da ne bo piva točil dražje kakor po 14 v vrček. Če mu*p& preveč trdia gre, mu usmiljeni občinski možje tudi nekaj odpustijo.
Gospodarskih šol imajo zelo veli. ko. Skoro v vsaki vasi pozimi tečaje, v večjili okrajih tudi zimske šole.
Mi potujemo na razne kraje, naj, več se hodimo učit med Nemce, ki so nam tujej. Bogati in gospodarsko zelo razviti češki narod nam je tako blizo po duh\j in srcu. Kdor ima čas in priložnost, naj gre gori. Sprejeli ga bodo bratsko in radi pokazali svoj napredek. Upamo pa tudi« da bodo Čehi v vedno obilnejšem številu k nam priha-j ali, da vedno drug druzega bolj spoznamo in naredimo vezi, ki bi naj bile med brati.
Že drugo /eto pride toliko Čehov na katoliški shod, kakor jih doslej že nj bilo nikdar pri nas.
Za Slavonijo gre.
Vsemu svetu so znane visokoletečo mažarsko misli in želje o samostojni ogrski državi in edinstveni »ogrski« narodnosti. Ena država in en narod, to je njih geslo, ki mu služijo javno in prikrito, ob vsaki priliki, vedno in vsi-kdar, povsem dosledno in po gotovem načrtu. Niso pa zadovoljni s tem, kar imajo, marveč hočejo več: hočejo mor^ je in hočejo vso Hrvaško z anektirani-. ma deželama vred. Pot do morja so si že ustvarili — na čisto mažarski način seveda — s tem, da so Hrvatom ugrabili Reko, iz katere sedaj počasi rinejo in pritiskajo na Sušak in ostalo hrvaško primorje. Na drugi strani pa se po, laščajo Slavonije, te silno plodne in bo^ gate hrvaške pokrajine. Tu delajo bolj previdno, a zato nič manj gotovo — z ustanavljanjem mažarskih »Julian-skih« šol. Neizmerno pa pospešuje njih namene slavonsko - hrvaško ljudstvo samo, ki se je docela udalo mehkužno-sti, ki uživa žalosten sloves vsled dosledno izvedenega sistema zakonov brez otrok ali k večjemu z enim samim potomcem. Razkošje, uživanje, lagodna življenje, to je cilj današnjega slavon-i skega kmeta domačina, zato ni čudno, da hitro gine in prepušča svoj dom in svojo zemljo pretkanemu, zemlje lačnemu tujcu, Nemcu in Mažaru. Ti dvoji delajo pod enim klobukom za mažarsko nacionalne svrhe. Kako daleč je že v tem oziru s Slavonijo, je razvidno iz članka v »Obzoru« z dne 6. t, mes. Podajemo kratek pregled.
Mažari so svojim namenom v Slavoniji dobili najboljše opirališče v tujih naseljencih (Nemcih in deloma Slovakih!). Nič manj dobrih pomagačev pa niso našli tudi v tamošnjih plemičih in veleposestnikih. Od bivšega hrvaškega bana grofa Teodorja Pejachevi-cha pa do zadnjega slavonskega vlaste^ lina, vsi so Mažari in mažaroni; izlo-! čiti bi bilo komaj eno tretjino.
Kar se tiče zemlje, je iste že davno tri četrtine v rokah tujcev in ve-leposestva, torej v rokah neprijatelja. Po nekdaj čistih hrvaških selili in mestih ne slišiš več nobene domače besede ter se ti zdi kakor bi hodil po Wurt-tembergu ali v okolici Kecskemeta.
Vsled teh razmer in brezbrižnosti ostale hrvaške javnosti se je z vednostjo in pomočjo raznih hrvaških vlad v Slavoniji široko in globoko zasidral
Briclnu Tuipaž, ta onštrajhar in flaj}ki'rar jc unkat pfed Ledrarjara pr Štepanskmo most glih soj bicikl pum-pu, ke šm jest slopu vn iz veže in jeziu se je sam za sebe na glas:
»Ti preklicana šklefedra! Mislcš, dc te um res pred usaka uštarija pum-pu? Tu ja na gre; če t dam enkat za-dost sape, ja morš en čas že držat, če ne t um tku sapa zaperu, kokr sma. ja zaprl »Sluvcncc«, de pesti nas Štepan-
ce zavle muske zdej pr gmah ---
»Kua se po. ti tle repenžeš, kokr do
»Julian«, ki je dvignil ondi Žc do 100
svojih Sol! UCitelji na teh šolah ne delajo za mažarstvo le v šoli, marveč se mažai;ski ideji žrtvujejo v vsem javnem življenju z dušo in telesom. Kaj pomeni 100 in več takih delavcev med nezavednim ljudstvom, je vsakemu jasno. Pokazali pa se bodo sadovi njih dela zlasti čez nekaj let, ko doraste v njihovih šolah vzgojena mladina.
Mažarske ljudske šole pa so vstale celo v večjih, danes še hrvaških mestih ter jiii polnijo ne samo mažarski in mažaronski otroci, marveč v veliki meri tudi domači hrvaški in srbski. Ali se Hrvatom nc zdi to lc odveč?
Sedaj se Mažari pripravljajo na nadaljen korak v svojem šolstvu: hočejo srednjih šol, iz katerih bo potem prihajala docela pomažarjena inteligenca — uradništvo, zdravniki, odvetniki, ki se bodo mažar. ideje dodobra nasesali še na vseučilišču v Pešti. Kadar zavzamejo prvi gojenci mažar-skih srednjih šol svoja mesta v javnem življenju, potem jc hrvaška stvar v Slavoniji in Slavonija sama izgubljena. Potem bo za Mažare prišel trenutek, da uresničijo svoje cilje in Slavonijo ne-razdružno pri poje Ogrski.
V Vinkovcih. in v Brodu Mažari z dovoljenjem hrvaške vlade že zidajo ponosne palače za višje ljudske oziroma meščanske šole. Prva mažarska gimnazija jc nedvomno tudi že popolnoma sklenjena in dognana stvar, saj se žc nekaj časa pojavljajo vesti o njej zdaj tu zdaj tam. Kakor pa vse kaže, jc mesto Osjek izbrano za prvo mažarsko srednjo šolo na Hrvaškem. Saj je znano, kake zahteve je nedavno stavila mažarska vlada kot, protiuslugo za ustanovitev upravnega urada kralj, državnih železnic v tem mestu. Nesramnost prve vrste, da se žc danes od Hrvatov zahteva nezaslišanih narodnih koncesij Mažarom na svoji lastni zemlji, ko se gre za. gospodarske drobtine, do katerih imajo Hrvatje pač vso pravico.
Člankar opozarja in kliče hrvaško javnost, naj vsaj sedaj v zadnjem tre-iiolku vstane proti osnutju mažarskih narodnih trdnjav — srednjih šol, kakor je enodušno in zato tudi uspešno nastopila proti razcepitvi senjske škofije.
Tirne novice.
t Iz Loma. Novi in obenem prvi župnik v novoustanovljeni župniji Lom je postal č. g. Jakob Ogrizek. Prišel je na svojo novo faro 18. m. m. popoldne, kjer so mu Lomljani priredili jako slovesen in časten sprejem. Radost sc je vsem brala z lic, ko so videli uresničeno željo, ki so jo gojili toliko let. V nedeljo 20. m. m. je imel novi gosp. župnik slovesno sveto mašo, slavnostni govor pa tržiški gospod župnik, ki se je poslovil od bivših faratiov, ki sedaj pripadajo novi župniji.
t Koroški bratje v Tržiču, Slovensko izobraževalno društvo Podljube-Ijem na Koroškem jc v nedeljo 20. m.m. čez Ljubelj pohitelo k nam v Tržič, da se po bližje spozna z bratskim društvom na tej strani Ljubelja. Posebno so nas razveselili s svojim izbornim petjem. Z večernim vlakom so sc odpeljali čez Jesenice domov. Mi smo obljubili vrlim koroškim bratom, cla jim, če ne letos, gotovo vsaj drugo leto vrnemo obisk.
t Predstavo, ki so jo naši dijaki priredili zadnjič z velikim uspehom, ponovc jutri 10. t. m. v prostorih društva sv. Jožefa. Na sporedu jo godba in dramatična legenda »Cvetica Sicilijan-ska«. Začetek ob pol osmih zvečer. Vstopnina kakor običajno. Kdor si hoče zagotoviti sedež, naj kupi prej vstopnico pri g. P. Gregorcu.
t Požar. Zaloška gora nad Goriča-mi gori žc dva ledna.
idrijske novice.
i Sedaj je doba kislih kumar, torej suša za dopisovanje v časnike. Naš liberalen dopisnik hoče pa v »Narodu« pokazati, cla ima neizčrpljiv vir za naše novice. Vsaki teden po večkrat so dolge vesti iz Idrije, a vse le stremljejo, da so klerikalci lažniki, farbarji, sploh njih delo slepljenje ljudstva. Ker se vedno ono in isto ponavlja, kaže kako malo prikladnega gradiva ima na razpolago. Ne bi odgovarjali na znane napade, a ker se le šc kateri dobi, ki bi verjel, kar v »Narodu« bere, naj popravimo nekaj laži in zavijanj minulega teclna.
i Slovenska Ljudska Stranka ni nameravala ustanoviti realki podobnega zavoda v Idriji, očita dopisnik. — Na shodu pri Didiču je dr. Šusteršič izjavil, cla se dela na. to, da. Idrija dobi vsaj nižjo državno gimnazijo, ki se bo, ako se potreba pokaže, polagoma razširila v višjo. Brzojav je »Slovencu« z Dunaja poročal, cla se je akcija za lo že začela in je upati ugodne rešitve. A takrat pride liberalna deputacija k ministru Hartlu z vestjo, cla Idrija ustanovi na svoje stroške realko. Minister je zmajal z glavo, cla bi moglo tako malo mesto vzdrževati najdražjo srednjo šolo, a naši prvaki so takrat oblastno zatrjevali, da so zadostno bogati za tako žrtev. Ugoditi jim je moral, četudi jc zatrjeval, da ne bo podržavljena. To jc pač še v živem spominu! In takrat so pokopali državno nižji gimnazijo, ker dva srednješolska zavoda v Idriji bi ne mogla višja oblast odobriti. Poslanci S. L. S. so bili pozneje toliko naklonjeni Idriji, da so pri Becku izposlovali podržavljcnje naše realke, kar liberalci še clo danes ne bi bili dosegli. In dopisnik »Narodov« jc toliko drzen, cla imenuje »krščansko far ban je«, če trdimo, cla so ravno naši možje za višjo izobrazbo v Idriji delali nepretrgoma.
i Za časa ministrovanja koruptne-ga Gessmana so klerikalci ukradli nek zaklad za rudarske dobrodelne namene in postlali nunam mehko gnezdo v Idriji, je druga laž v »Narodu«. — Ko sc je delalo delavsko ministrstvo, bila jc svota 50.000 kron za gospodinjske šole v delavskih okrajih v proračunu. Šlo se je takrat pač za to, kateri delavski okraj se prvi oglasi, da potrebuje takega zavoda. Liberalccm se o tem šc sanjalo ni. cla bi iz te postavke kaj za Idrijo pridobili. Lc S. L. S. je takrat prosila, in ponudila učiteljske, za to izprašane moči ter zato pridobila polovico omenjene svote. Vemo, da jih to boli, ker sc niso brigali pravočasno za, naše mesto. In ker je to izposlovala S. L. S., treba, sedaj zabavljati čez zavod, kateri Idriji toliko koristi. Kako slavo bi si peli narodnjaki, ako bi bili oni to clpsegli! A sedaj morajo iz strankarske zavisti udrihati po zavodu, da nekoliko premamijo svoje ljudi, cla nc
spoznajo nedelavnost liberalne stranke, ki ni razumela položaja in ga ni znala v prid Idrije izkoristiti.
i Ustanovili so dekliški osmi razred, a poduk jc bil tako škandalozen, da ga je šolska oblast prepovedala, to je tretja in velika laž v enem dopisu. Nune so v eraričnem poslopju otvorilc otroški vrtec, in gospodinjsko šolo. A ljudje so pa prosili, osobito starši hčera, katere so dovršile sedmi razred na tukajšnji rudarski ljudski šoli, naj bi se kako privatnim potoni dajal pouk za osmi ra zred. Ubogi rudar ali tudi paznik nc zmore velikih stroškov šolanja v Ljubljani, medtem ko so pri nunah učiteljske moči, ki imajo skušnjo za meščansko šolo in bi lahko to nadomestilo. Gospod dekan, načelnik konzorcija za gospodinjsko šolo, jc pregovoril nune, da so otvorilc pouk za osmi razred s tem, da so si sebi odtrgale edino sobo in se samo stisnile v podstrešje, le cla bi ljudem ustregle. Odgovornost za osmi razred prevzel je gosp. dekan na svoje rame. Prišel je sekcijski načelnik Homan z Dunaja, si natanko ogledal vso šolo, a ni ugovarjal osmemu razredu, če so sploh ljudje in nune zadovoljne. A kaj sc zgodi! Strankarska zavist jc naše mestne očete tako preslepila, cla so v občinski seji sklonili protestirati proti osmemu razredu pri uršulinkah, a ga tirjati na rudarski dekliški šoli. Celo socialni demokrati so šli pri seji na lini naprednjakom in vendar so ti imeli več hčera pri uršulinkah v osmem razredu, neki odbornik celo svojo hčer v samostanski prepa-randiji pri uršulinkah v Ljubljani. Razume se, da so naši možje svoj modri sklep naznanili ministrstvu na Dunaj, in to sc ni moglo načuditi skrbi za izobrazbo svojih meščanov v Idriji. Prepovedalo je osmi razred v erarični hiši nunam, a tudi ne ustanovilo ga na rudarski dekliški šoli. Gospod dekan jc dobil ukaz, sredi leta razpustiti v 14 dneh osmi razred, in lc po posredovanju višje osebe se jo izjemoma dovolilo še clo konca leta, potom pa nc več v erarični hiši, da sc duhovi idrijskih modrijanov preveč nc razburjajo. Tako smo sedaj že dve leti brez pouka za 8. razred in naša pridna dekleta ne dobe priložnosti svojo izobrazbo zaokrožiti z meščansko šolo, ker nc zmorejo velikih stroškov za šolanje v Ljubljani, ostanejo doma, a njih starši in otroci niso nič kaj hvaležni za originalni korak in modri sklep naših odbornikov.
j Poduk na tej šoli je bil škandalozen, pristavi dopisnik »Narodov«. — Ako on meni, da je nekaterih liberalnih učnih moči nastop škandalozen, ne bomo temi: oporekali, saj je trojica teh v zadnjem času dobila poniževalen ukor oc! ministrstva. A ugovarjati moramo odločno, da bi bilo isto pri uršulinkah. Ne omenjamo polival, katere so jim dajale višje oblasti za njih uspehe, le dejstvo pribijemo prav slovesno, da so vse učenke 8. razreda, in bilo jih je 28, napravile v Ljubljani strog izpit pod nadzorstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika g. Lovca za 8. razred in so sanic pokazale, kako uspešen je bil poduk na privatni šoli uršulink. Marsikatera jc lahko prinesla prav pomanjkljivo znanje, a v enem letu se je toliko nadomestilo, cla niti ena ni padla pri izpitu, ki se je vršil pred učiteljicami, izpraša-nimi za meščansko šolo. To je resnica, katero lahko potrdijo s spričevalom učenke na uršulinski šoli in ako je dopisniku kaj clo resnice, se lahko pre-
priča pri svojih somišljenikih, saj ti so najbolj hiteli spraviti svoje hčere k ur-šulinkam. — Ne čudimo se torej ako se število naših naprednjakov tako krči in suši, saj ko s takimi lažmi prilivajo svoji cvetki, mora zveneti in nazadnje popolnoma usahneti. Nekateri lc spoznavajo podlost svojo stranke in ji obračajo hrbet, šc več jih bo, ko se oko-rajžijo in otresejo onih spon, v katerih so šc clo sedaj uklenjeni.
i Vpisovanje v ntroški vrtec in gospodinjsko šolo sc vrši pri uršulinkah v Idriji dno 11. in 12. septembra t. 1. pod navadnimi pogoji, in sicer dopoldne od 0. clo 12. uro, popoldne od 2. do 4. uro. Starši, katerim jc na srcu res prava izobrazba svojih otrok, ne zamudite prilike in pokažite, kako malo se ozirate na brezplodne izbruhe nekaterih svobodomislcccv.
i Poslanec Gostinčar ima v našem okraju javne shode in sicer v petek na Vojskem in v Kanomlji, v soboto v Idriji, v nedeljo pa na Gori in v Beli.
iz Železnikov.
Nismo mislili pisati v javnosti, toda nad vse lažnjivo zavito poročilo v »Slovenskem Narodu« nam jc potisnilo poro v roko, da pojasnimo neki dogodek in prižgemo luč, v kateri se bo videla vsa predrznost železniškega Sokola. V nedeljo, dno 23. julija, jc priredil železniški Sokol javno telovadbo. (Poročali so na c. kr. okrajno glavarstvo, da mislijo telovaditi na Thaler-jevem vrtu. C. kr. okrajno glavarstvo je to poročilo vzelo na znanje. Prišla je nedeljo in okoli 4. ure popoldne ti kar pripeljejo Sokoli svoje telovadno orodje in ga začno postavljati na prostoru pred cerkvijo, nc da bi najmanj vprašali tukajšnje županstvo za dovoljenje. Nabralo se je veliko ljudi, med njimi kot gledalci vsi trije tukajšnji orožniki, pa nihče v službi. Ko je župan zvedel za to samolastno početje, jc šel s prvim svetovalcem na telovadni prostor, da brani županske pravice. Vprašal je, kdo jc tukaj načelnik in ko so mu ga pokazali, jc šel do njega in telovadbo prepovedal na prostoru, za katerega se ni prosilo in še manj dobilo dovoljenja. Telovadba jc obstala in Sokoli so odkorakali. Kar pa jih pokliče jurist Pran Košmelj nazaj. In Sokol je ubogal na komando in se vrnil. Nato se je obrnil župan do orožnikov, naj intervenirajo, da sc no bo tako predrzno kršila županska oblast. Orožniki so zmajevali z rameni in rekli: »Naznanite na glavarstvo«. Ko pa je stopil podžupan med bradljo, pristopil je orožnik in zaklical: »Tukaj proč, telovadba se ne sme moliti!« Neki mož pa jc zgrabil podžupana za ramena in zaklical: »Tukaj proč, lu nimaš nič opraviti!« Zupan in podžupan sla videla, da ne opravita nič in sta se umaknila — sili. Ko sta odhajala, spremljal ju jc huronski krik in glasno porogljivo sokolsko ploskanje. — Tako se je vršil ves dogodek, ki je imel za posledico, da sta bila d v a orožnika iz Železnikov prestavljen a. Zakaj, bodo oblasti že vedele in upamo, cla no bo treba za. I o dajati odgovora železniškemu Sokolu. Pripomnimo pa, da se jo ta dogodek ponovil letos že v tretjič. Prvič pred dvema letoma, ko jc Sokol na isti način telovadil pred cerkvijo, drugič lansko leto ob 251etnici tukajšnjega bralnega društva, ko so po županovem odhodu v
b se te res kdu kej bavu? Kokr vidm, t še cepikl neče več parirat.«
»Ja, tu je pa res! Zdej en čas m pred usaka štarija, kedr se pelem iz mojga verštata iz Iblane dam u Štepa-navas, ta mrcina sapa spesti. Iz pum-pajnam se pa jest useli tku upeham, de se morm jt zmeram not u uštarija uddehnet iz ene pu litrčkam, tku de pridem pu navad du duma useli mejčkn brjaga.«
»Prava reč! Sej greš tku spat, men-de, kedr prideš dam, pol je pa, tku use en, če maš glava ene pu kile teži.«
»Figa grem spat! Kua pa misleš? U Štepanvas mama eneh pot pulitičneh strank in ker je tulk strank, ma člouk imeram dost, za upraut —«
»Če se pu naputrebnem umes meša —«
»Nč pu naputrebnem! Nam se gre za muska; če ja uma mel kedr u žegnajne, al ne. Tu pa ni kar tku, kokor b s edn mi,slu. Kua pa jc en žegnajne brez muske? Kokr žgan n brez ucvirku. Če ni muske. na prideš nekol prou u ta prau vogn in če nI vogna tud unter-holtnga ni ta prava; ke za unterholten-ga mama mi le tist, če kermo mal pu-šama.«
»Za božja vola! Zavle tega se t pa res ni treba jezit, če b na, dan žegnajna na biu nubene muske. Za muska mate ja še zadost. dni u let bi prprauneh, kokor je žegnajne.«
»Nč. če sma ja, mel du zdej usak let, za kua b ja pa zdej naenkrat na smel imet.«
»Viš, prjatu Tumaž! Enkat more edn začet, vornga delat; de pa na cerkven žegnajne, ke je določil za. tu, de b sojga, patrona pu kršansk pučastl, na pašeja harmonke, tu m morš pa sam prou dat.«
»Pa, se bertem iz tem škoda dela, če ni muske. A nis brau »Narud« in »Jutr«, kuku sta čez lu pisala in du-kazvala, kuku bertem iz ta. prepoudja klerekalci pu žeulejn strežejo?«
»Viš, kar »Narud« pa »Jutr« pišeta, tu nekol na drži in lc kašn prou butast bert more »Narude« in »Jutre« tu verjet.. Pa more bt že hodu butast, tist birt. A misleš, dc prideje Iblančani u Štopa-na vas na žegnajne zavle vašeh har-monk? Na bod na sitn! Iblančani sa tacga špetaklna duma u Iblan več ket sit. Iblančani greja zatu vn, de se mal sprehod ja in uzuni lepu n mire pud frej nebesam iz enmu glažam dobrga vinč-ka pukroftaja in špetakl iz vašm har-monkam in razbijajham s pelam le Idi udgajna. Men verjem, de b pršlu šc več Idi iz mesta h vara vn na kmete, če b na biu muske in berti b mel na ta. viža še prefit. Kar vas je pa ta dumačoh, se pa tud lohka druge dui naskačetc in uacepotatc. Muska pa na cerkven žegnajne lia nubena viža na paše in sc men
zdi glih tku, kokr če b sc na pstn tork usi u travr ublekl in jukal. A b na biu tu narobe svet?«
»L kaj pa de b biu.«
»Viš, glih tku je pa narobe svet, če patrona vaše fare čte pučastet iz har-monkam in plesa.ni, namest, iz mulitu-ja in dobrem delem. Use u sojmo čas. Plešte in nurite predpustam, soje fare patrona pa častite in se mu prpuročtc iz mulituja in iz pametnem ubnašaj-nam. Dost dni u let vam u šc use glih ustal za plcsajne in muska.«
»Čak no, de ta reč mal premislem. Mal sc m je že začel svotet, za. kua škofe ni ušeč, dc b na dan žegnajna iz muska razsajal pu far. Kar se birtu am tiče, m gre že u glava, de zavle tega če ni-maja muske, na, trpeja nubene škode, ampak maja šc clu prefit, ke mestn ldjc res bi greja u take štorije, kc ni muske in tud dle not ustaneja; če jc pa že glih pousod muska in de so ja morja izugnit; no, pol že greja, tud u taka štarija iz muska, pa če le mugoče u kašn tak prostor, ke ni muske not in pa še ucl tam ja preh ket, mogoče spet udkur-ja že zatu, de b se jh kašna pu grb na prjela, ke pr plese sc skori useli mal skausama.«
»No viš; zdej te gre u glava, a, ne?«
»Kaj m na u šlu; sam tu se m še čudn zdi. za. kua sta se »Narud« in »Jutr« tku čelustla, dc čja klerekalci birte
uničt. A sa pr teh listeh tku naumn Ide udinan, a sa pa tku žlebi in hedobn?«
»Prjatu, ubuje skp: mal sa naumn. mal pa hedobn; če use skp uzameš, je pa glih zadost za umejene Idi presle-pet. Neki morja m t leberaln listi zme-ri za zvečt in uberat. Ps tud pupade usaka kust in ja gloda, če se ja še kej mesa drži, al pa nč; tu je pa glih tku.«
»Prou maš, sej je res tku; al tulk t pa rečem: dumešlujeta s pa »Narud« in »Jutr«, de tku kunštn ni nubedn, ket sta ona dva.«
»Tu ni nč čudnga; a na veš, de ta nar bi skromn člouk bulš ucl sebe misl, kokr pa negau la nar bulš prjatu? De pa pr »Narude« in »Jutre« nisa pusebn skromn Ido. tu je že precej stara resnica, pol s pa lohka misleš.«
»Mende ja.«
»Tok zdej s mende sprevidu, de je biu že ta zadn čas, de se je konc naredu te u nebu upijoč naumnast, dc cerkven žegnajne in pa harmonke na pašeja skp nckokr ne in de je ta nar več butl tist, kc se zavle tega gor drži, če cerku kej tacga na trpi. Tu h mogla ulada sama žo zdanili umes pusečt in muska in ples na tak dan prepuvodal, in marskašn perejon ričeta b s iz tem pršparal na Žabjek. na ta noumo in na ta, starmo.«
"Moška je ta.«
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Selca samolastno postavili gofVOWi!ISi oder in sc je tik pred cerkvijo javno proklinjal »klerikalizem« kot največji sovražnik naprednih nazadnjakov, tre-(jič pa letos, ko so bili kulturnoboj-nemu Sokolu za štafažo orožniki kot nepristranske priče. Končno pripomnimo, da je nesramna laž, kakor trdi »Narod«, da bi bil prišel g. orožniški ritmojster Zeller v farovž, pač pa je resnica, da župnijskega praga ni prestopil. Sklepamo pa s popravljenim »Narodovim« stavkom: Tako se postopa z naprednjaki pri nas, tako drugje, pa ue zato, ker ste preveč obzirni, ampak zato, ker ste popolnoma brezobzirni.
Slomškova zveza.
P r c d a v a 11 j i.
Nadaljujemo poročilo o občnem zboru S. Z., ki se je vršil dne 7. t. m.:
Prišli sta na vrsto predavanji: 1. Sola bodi temelj narodno-gospodar-skemu napredku in 2. Kaj zahteva sedanja doba od slbvenske učiteljice? Ker oba referata priobči »Slovenski Učitelj«, ne bodemo na tem mestu o njiju razpravljali, ampak rečemo le, da jo odbor pri izbiri predavateljev pravo zadel. Martin Humek se je tudi tokrat, kakor še vselej, pokazal strokovnjaka. In kaj naj rečem o drugi predavateljici gospici pl. Kleinmaycrjevi? Slišati jo jo bilo treba, pa slišati tudi dolgotrajno odobravanje, ki kar ni hotelo ponehati. Vse pa, ki jih ni bilo na zborovanje. opozarjam še enkrat, da bosta referata objavljenja v »Slov. Učitelju«.
O b r a v n a v a s a m o s t a 1 n i h predlogov.
Učiteljica gosp. M. Vidrova ie utemeljevala ta-le predlog: V gospodinjstvu naj se izobrazi po ona učiteljica raznih kategorij ljudskih šol; te naj z dovoljenjem šolskih oblasti potem prakticirajo v svoji ponavljavni šoli 1 do 2 leti; potem šele naj sestavijo načrt za ponavljavno šolo dotične kategorije šole, na kateri službujejo, in sicer v minimalnem obsegu. V počitnicah naj pa se da prilika učiteljicam, da se v kolikor mogoče velikem številu izobrazijo v gospodinjstvu, in te učiteljice naj bi potom še enkrat skupno pregledale in popravile načrt. Ta predlog je tovarišica Vidrova prav spretno utemeljevala, kar je med navzočimi vzbudilo večkrat pritrjevanje, pa tudi odpor. K predlogu se jo oglasil tudi tovariš J. Slapšak, ki je zlasti poudarjal potrebo, da se vsaka nova reč predno «e uvede, kritično razmotri. Predsednik Jaklič opozori, da se l>ode v doslednem času vršila o gospodinjskih In kmetijskih šolah enketa in poživlja člane, da so je udeleže. — Dalje fe predlagal tovariš Petrič, kako naj bi odbor vsprejemal člane v »Slomškovo zvezo ;. Odbor sani pa jc predlagal izpremembo pravil, namreč da so dita v prihodnje dva podpredsednik kar jc bilo soglasno sprejeto, in p:i. da v bodoče vlagajo podružnico svojo predloge, resolucije in peticije potoni centralnega vodstva. Tudi sprejeto brez ugovora. Med slučajnostmi se je pa oglasil tovariš Slap-Sak, ki je utemeljeval predlog kamniške podružnice, naj sc že vendar prične i regulacijo. Skliceval se je, da je kranjsko učiteljstvo najslabše plačano v Avstriji, da je draginja neznosna, da naše delo gotovo ni manj vredno kakor uradniško, za katero pa ima država in dežela vedno denarja dovolj. Ta greh — o mizeriji učiteljskih plač — pa ima na vesti še liberalna era, ki ni imela za učiteljstvo druzega, kakor medena usta, in še to samo takrat, kadar so pošiljali učitelje v boj. Slovenska Ljudska Stranka naj, kakor popravlja in vzravnava druge liberalne grehe, tudi tega v najkrajšem času odpravi. Predsedniku Jakliču se pa naroča, naj deluje na to, da se bodo plače reguliralo v višini dohodkov, ki jih ima uredništvo XI., X., IX. in VIII. činov-nega razreda. Jaklič opozarja na izvajanja dr. Lampcta in obljubi, da se bode potegoval za dobro regulacijo. Po triurnem zborovanju smo se razšli, in sicer z velikim veseljem, da se nam bliža čas regulacije, ki smo je potrebni kakor suša dežja.
Pozdravi.
Na zborovalce jc došlo tudi 15 pismenih, oziroma brzojavnih pozdravov, izmed katerih objavimo lc dr. Šuster-šičevega, ki jc brzojavil iz Toblaha: »Zbrano Slomškarje in Slomškaricc iskreno pozdravlja Vaš zvesti somišljenik dr. šusteršič!« Med pozdravniki jo več duhovnikov, profesorjev, društev, tovarišev iu tovurišic in eno županstvo. Zborovanje so počastili poleg žc v četrtek navedenih tudi še ti-le gospodje: Vlč. gg. kanonika dr. Lesar in Kržič, dr. ('.ruden, državni iu deželni poslanec Fr. Povšc, državni poslanec Ivan
Gofcfinčar, deželni o&tbrnik (ir. Pegan, dr. L. Pogačnik.
lesenlSke novice.
j RomanJe ln izlet naših krščan-skosocialnih organizacij h Gospe Sveti se je izvršil v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost. Dne 3. septembra ob 5. uri zjutraj je poletelo 306 izletnikov med koroške brate, precejšnje število jih je prišlo h Gospe Sveti s poznejšim vlakom. Gosposvetski duhovniki so jim prišli s tremi zastavami naproti, iz starodavnih zvonikov pa jih je pozdravil veliki, 130 stotov težki zvon. Po službi božji so si izletniki ogledali znamenitosti gospesvetskega svetišča, ob 12. uri zapeli litanije, tako da je neki nemški profesor priznal: »Slovenci pojo veliko lepše kot Nemci!« V spremstvu gospe-svetskih duhovnikov in zastav so se vrnili na kolodvor, od koder so se peljali v Celovec, kjer so ob 2. uri imeli v hotelu Trabesinger skupno kosilo, po katerem so krepko zapeli »Hej Slovani«, Aljažev »Triglav« i. dr. Nato so si izletniki v skupinah ogledali znamenitosti Celovca, mnogo pa se jih je odpeljalo na Vrbsko jezero. S splošno za-dovoljnostjo in nanovo poživi j eni so se romarji ob pol 10. uri zvečer vrnili na Jesenicc.
j Blagoslovljenje novih zadružnih prostorov I. delavskega konsumnega društva na Savi se vrši jutri, v nedeljo, 10. t. m., ob 4. uri popoldne. Po blagoslovi jen ju bo imel odposlanec Zadružne zveze v Ljubljani zadružni govor, kateremu sledi veselica na prostem, ki pri nji sodeluje društveni orkester. Ob slabem vremenu bi se veselica vršila v dvorani »Delavskega doma«. Prijatelje zadružne misli in slavno občinstvo vabimo k obilni udeležbi.
»Slovensko Stražo".
Slomškov dar čez 20 kron:
Po podružnici »Slovenske Stra|e« v Mariboru, nabrano na primiciji č. g. Frana Pavliča v Št. Petru pri Radgoni, 41 K 10 vin. — čč. gg. duhovniki udeleženci škofijske sinode, stanujoč v dijaškem semenišču v Mariboru, nabrali 160 K, da bode okrogla svota 200 kron, darujeta 2 duhovnika, istotam še 40 K. — Po č. g. Ivanu Gorišek, vikarju, Celje, za osem duhovnikov pri župnijskem izpitu 25 K. — Na občnem zboru Slomškove zveze nabrala g. A. Fatuv mesto venca na grob pokojne gdčne. Amalije Tome 45 K 40 vin.
Slomškov dar po 20 kron:
Nabrano na novi maši č. g. Josipa Potočnik, Sv. Rok, p. Rogatec, 20 K.
Nadalje se Je nabralo kot Slomškov dar:
Nabral g. Ivan Pestotnik na abitu-rijentskem sestanku v Domžalah 9 K 76 vin. — Darovala osemletni Stanko in desetletni Viktor Kržišnik v Žirovnici znesek 4 K, katere sta si zaslužila s petjem narodnih pesmi v veseli družbi; Bog živi vrla pevca! Še vdrugič! — Nabrano na veselici bralnega društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici 5 K 20 vin. — G. Janko Artman, Št. Jurij ob južni železnici, ob priliki godovanja, 5 K, — Apolonija Povirk, Ljubljana, 2 K. — Telovadni odsek Orel na Jcžici (članarina) 10 K. — Janez Teran, Šinkov turn, 2 K. — Po g. Ivanu Odlazek, Vesela gora, p. Št. Rupert, nabrano v veseli družbi, 17 K.
Prispevki podružnic:
Podružnica v črničah pri Gorici
22	K. — Podružnica v Breznici pri Žirovnici 70 K. — Podružnica v Slivnici pri Celju 12 K. — Podružnica v Škof ji Loki 100 K. — Podružnica v Hočali pi'i Mariboru 31 K 10 vin. — Podružnica v Prihovi pri Konjicah 6 K. — Podružnica v Vipavi 15 K 50 vin. — Podružnica v št. Ferjanu pri Gorici 10 K. — Podružnica v Črnemvrhu nad Idrijo
23	K 43 vin. (3 K 43 vin. nabrano na
izletu Orla s Cola na Črnivrh). * * *
Dva vajenca, eden za čevljarski, drugi za mizarski obrt, se takoj sprejmeta.
Mladenič, lepe postave, marljiv, vsestransko zanesljiv, abstinent, išče službe. Govori slovenski in nemški, bi šel za slugo, vratarja ali kaj podobnega.
Lepo posestvo v večjem kraju na Koroškem, se proda. V hiši je starodavna gostilna in prodajalna. Zemljišča je toliko, da se lahko redi 2 do 3 krave in 2 konja; poleg spada tudi lep gozd. Proda se z vsemi pravicami za obrt in z inventarjem vred.
Kupi se večje posestvo na slovenskem Štajerskem, na katerem bi bilo mogočo redili 50 do 60 glav govejo, živine. Posestvo bi moralo biti skupa4, in ne v hribovitih krajih. Oddaljeno naj
bi bilo k večjemu eno uro o'd Kakega mesta ali večjega kraja. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Za odgovor naj se priloži znamka.
AVSTRO-OGRSKA.
Cesar se je pripeljal sinoči ob
7.	uri 30 min. na Dunaj. Ko se vozil v Schonbrunn, so ga Dunajčani navdušeno pozdravljali. — Vsi listi se pečajo z odstopom vojnega ministra Schonaicha in ugibajo, kdo postane vojni minister. Izključeno ni, da postane vojni minister kak mlajši general. Osobito se imenuje ime sarajevskega zbornega poveljnika von Auffenberga. — Koroški deželni odbor se je izjavil proti zasedanju meseca septembra, pač pa želi, da se koroški deželni zbor skliče decembra, da sklene začasni proračun, januarja in februai*ja naj bi bilo daljše zasedanje. — Predarlski in moravski deželni odbor sta se izjavila za zasedanje. — Načelniki državnozborskih klubov so sklicani 15. t. m. ob 11. uri dopoldne da se posvetujejo o-sklicanju državnega zbora. — Glede na ie-škonemško spravo se ponavljajo stara poročila. Novo je poročilo praškega glasila čeških radikalcev, ki poroča, da namerava vlada oktroirati spravne postave, če se pri spravnih pogajanjih ne doseže sprava. — S ii d -m a r k a je pričela zborovati 8. t. m. v Celju. Dne 31. decembra 1910 je štela 845 krajnih skupin z 78.871 člani. Novih skupin so ustanovili 137, 8 na Tirolskem. Okrožij je 50. Dohodkov je imela Sudmark 620.136 kron, -f 150.000 kron, izdatkov 594.148 kron. — Na Dunaj do-šlega londonskega lordmajorja sprejme najbrže jutri cesar v avdijenci.
MAROČANSKA ZADEVA.
Pariško časopisje sedaj ve, kakšne kompenzacije je ponudila Francoska Nemčiji. Francija ponuja Nemčiji polovico dežele Gabu in celo ozadje Kongo-dežele. Časopisje trdi, da več Francoska nc more Nemčiji ponuditi, ker bi se uprl večji ponudbi parlament. Nemčija s ponudbami Francije baje ni zadovoljna. Francoski zunanji minister de Selves je izjavil, da bodo po njegovem vtisu pogajanja v Berolinu še dolgo trajala in da naj se Francozi čuvajo prevelikega optimizma, a tudi pesimizma. Pariški listi poročajo, da je 2000 francoskih Vojakov v Casablanki dobilo ukaz zasesti Marakeš. Francoski ministrski predsednik je 8. t. m. zaslišal zunanjega, vojnega in finančnega ministra. »Eclio de Pariš« poroča, da je Nemčija pripravljena opustiti v Maroku vse politične načrte, a Francija mora jamčiti za gospodarske koristi Nemčije. Nadalje pa zahteva v Kongu več zemljišča, kakor ga ponuja Francija. V zvezi z maročanskim vprašanjem je tudi vprašanje Tripolisa, ki ga zahteva Italija. Turško časopisej pa najodločnejše nastopa proti italijanski zahtevi.
RUSKI CAR IN SRBSKI KRALJ.
Belgrajska »Tribuna« poroča, da se je poslovil ruski car od srbskega kralja z besedami: »Na svidenje!« List, sklepa, da obišče car Bclgrad.
Rožne stvori.
Lvovski kardinal nadškof dr. pl. Puzyna je 8. t. m. umrl. Stolni kapitelj mora v osmih dneh izvoliti naslednika.
Skrivnostna smrt dalmatinskega poslanca. V Trst jc došel 6. t. m. 56-letni dalmatinski deželni poslanec, bivši državni poslanec Lovren Borčič in se nastanil s svojo ženo v hotelu »Adria«. Žena ga je 7. t. m. pogrešila,
8.	t. m. so pa potegnili njegovo truplo iz morja.
Tožba proti grofu Zeppelinu. Vdova iznajditelja Schwarza, ki je iznašel prvi trdi balon iz aluminija, ki je ponesrečil pri Berolinu, je tožila Zeppe-lina in hoče doseči, da se zarubi Zeppe-linov zrakoplov, ko sc pripelje v Berolin. Trdi se, da je svoj čas Zeppelin opustil svoj dunajski obisk, ker se je zbal groženj Schvvarzevih dedičev, da mu zarubijo zrakoplov, ko se pripelje na Dunaj.
Podkupovanja obdolženi socialno-demokraški poslanec. Učitelj Otokar Skynala v Moravski Ostravi je obdolžil češkega socialno - demokraškega poslanca Prokeša, da sc da podkupiti. Prokeš izjavlja, da je obdolžitev neupravičena, a Skynala je pripravljen dokazati i-esnico svoje trditve.
Radi vohunstva so aretirali v Teryu italijanskega finančnega straž-mojstra Aimeja, ko se je razgovarjal v gostilni z nekim aVstrijskim finančnim stražnikom.
Zdravnik ustreljen. V Carrari je brat nekoga bolnika ustrelil zdravnika, ker jo vbrizgal bolnemu bratu kokain. Zdravnikov brat je po nato ustrelil morilca.
Po oMMlii volltvon no Vrhniki.
Minulo nedeljo, t. j. 3. t. m. smo imeli na Vrhniki občinske volitve. Izid volitev je za S. L. S. nad vse vesel. Vseh 31 odbornikov je izvoljenih iz njenih vrst. Nasprotniki — liberalci kakor socialni demokratje — so dobro čutili našo moč. Na dan volitve so čepeli doma.
Zdi se nam potrebno po končanih volitvah poudariti dve stvari. Prva se tiče nasprotnikov, druga nas.
Slovenski javnosti je znano, da je bila še pred dobrimi štirimi leti vlada-joča stranka na Vrhniki liberalna stranka. Požrtvovalnemu in vstrajne-mu delu se je posrečilo tisti čas izpod-makniti stolec neomejenemu gospod-stvu liberalcev v vrhniški občini. Po štirih letih so prišli ti ljudje tako daleč, da so izgubili med vrhniškim ljudstvom malodane vso svojo življensko moč. Dokaz za to so podali liberalci sami, ko se za zadnje občinske volitve niso upali sestaviti liste svojih kandidatov, da bi bili ob njej šteli glasove svojih pristašev. Pač žalostno za stranko, ki je v par letih z vrhunca svoje moči v razsulu. Vidi se, kako se je ljudstvu v dno duše priskutilo svoje-dobno gospodarstvo liberalnih magna-tov. Na drugi strani pa se maščuje ko* moditeta liberalcev v njih lastno propast. Vse njih delo obstoji v zabavljanju po gostilnah in pa v malomarnih dopisih po liberalnih listih.
Kar se naših somišljenikov tiče, vsa čast jim! Obilna udeležba na volk šču in vzorna disciplina pri volitvi jih hvali. Dasi so naši ljudje čutili, da se nam ni bati nasprotnikov, so se hvale-vredno zavedali svojih političnih dolžnosti. Pripravljeni so bili tako, kakor da se je treba resno spogledati z nasprotniki. Vstrajali so nekateri cele ure na volišču. Šele ko jim je predsednik komisije popoldne naznanil, da se lahko brez skrbi odstrani z volišča kdor hoče, ker se volitve udeležuje samo ena stranka, zapustile so cele vrste naših volilcev volilni prostor, da se je volitev tem preje zaključila. Disciplina je bila s prav malimi izjemami vzorna. Le pri taki disciplini se je mogel izvršiti škrutinij že na dan pričete volitve. Med volitvi j o so včasih liberalci poudarjali, da mi nimamo mož. Naj si blagovolijo sedaj vzeti ngkoliko časa za premišljevanje, so li možje na naši ali njihovi strani! Mi smo s svojimi^ možmi popolnoma zadovoljni, da bi bili le tudi liberalci tako s svojimi!
SKRBNI LAHI.
»La Tribuna« je prinesla članek, v katerem si ubija glavo z vprašanjem, kdo bo prihodnji glavar katoliške Cerkve. Mi bi zoper to prav nič ne imeli, ker liberalno časopisje časih res nima drugega opravila kakor o Cerkvi pisati, toda ravno zdaj je v Italiji toliko resnega gradiva, da bi se tudi »Tribuna« mogla pečati z aktualnejšimi rečmi ka-kor z vprašanjem, ali bo papež Ram-polla ali Maffi.
Južni deli Italije, zlasti Ferrara, Ravenna, Modena, Rimini, Cervara itd. so docela okuženi z malarijo. Vsakoletna mortaliteta v teh krajih jc grozna. »La croce rossa« v teh krajih deluje tako malo, da se lahko reče — nič. Razpoložila je po močvirjih drenaže ter pognala vsako leto v jarke govedo, da je razgnala ob obrežju prežeče komarje (anophejes), profilakso pa izvrševala z malo množino kinina, katero je razdeljevala med pastirsko ljudstvo teh krajev. Najvažnejšega dela — izsuševanja močvirja — se pa ni dotaknila. Ljudstvu teh revnih krajev ni s tem nič pomagano. To je en fakt, katerega priporočamo rimski »Tribuni« in tržaškemu »Piccolu« v blagohotno obravnavanje, ki bo bolj plodno kot vprašanje, kdo bo prihodnji papež, ko še sedanji zadosti zdrav vodi krmilo svete katoliške Cerkve.
Drugi slučaj:
Italija je do mozga okužena s kolero. Letos je tam umrlo že na tisoče ljudi za kolero. Od obolelih je umrlo vselej 70 bolnikov, to sc pravi toliko, da je v Italiji velikanska zanikrnost in nobene brige za ljudstvo.
Najlepše pa je to-le:
Razstava v Turinu in Rimu, ki jo je priredila letos italijanska vlada, je stala milijone in milijone. Na eni strani se kaže umetnost, na drugi pa vstaja kolera, katero italijanska vlada prikriva, ker se boji, da bi trpela škodo na razstavi.
V Italiji je zadnja statistika sledeče izkazala:
1582 družin brez strehe,
9603 družine, ki v lotu nikdar nc jedo mesa.
192.416 ljudi, ki so brez vsake zdravniške pomoči.
Ali je to tudi na razstavi v Rimu in Turinu?
Sedaj pa vprašamo, je li bolj važno vprašanje, kdo bo papež po smrti Pija X., ali pa vprašanje, kako naj sc vsaj deloma reši laško ljudstvo iz njegovega naravnost, obupnega položaja? Brez druzega slednje!
Priporočamo »Piccolu« in »Tribuni«: tam se praskajte, kjer Lahe res srbi!
Vipavske novice.
Velika nesreča. V Podragi pri Vipavi se je ponesrečil Frančišek Kopa-čin, organist in posestnik. Dne 7. septembra proti večeru je šel s svojo ženo po drva nad vasjo. Na klancu zavre voz, voli se mu splašijo, mož pade pod voz, voli ga precej dolgo vlečejo za seboj in mu zmečkajo glavo. Toliko živega še prinesejo domov, da jc bil dejan v sveto olje. Pogreb bo v soboto popoldne proti večeru. Zapušča vdovo z dvema otrokoma.
Silna suša prijema zadnji teden ne samo travnike in polje, ampak tudi vinograde. Zato so v soboto zjutraj procesije napovedane za dež iz vipavskih župnij v Marijino svetišče v Log.
Na Nanosu imajo dne 11. septembra, v ponedeljek, svoj sestanek dijaki. Opravilo se bo od 7. ure napre j v cerkvi sv. Hieronima več sv. maš. Prijatelji mladine, pridite na visoko goro!
Iz Pnila.
Novoimenovani vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva, baron Schon-feld, je v petek prevzel uradne posle.
Drnžba sv. Cirila ln Metoda za Istro bo odprla začetkom šolskega leta v Pulju dve hrvaški ljudski šoli in en otroški vrtec.
Ustrelil se je v sredo 271etni trgovski potnik Adam Škordili. Nesrečna ljubezen se navaja kot vzrok samo-umora.
Zidarska stavka traja dalje. Te
dni so se vršila pogajanja med delodajalci in delojemalci in že se je skoro mislilo, da se bo posrečilo doseči sporazum. To mnenje je bilo tembolj upravičeno, ker vlada med stavku jo-čimi zidarji že velika beda in ker je fcidarjem že davno videti, da so trudni staVkanja in si želijo že skoro zopet na delo. Pri pogajanjih so bili navzoči tudi obersodrugi z Dunaja, kateri pa »o vpletali tekom pogajanj v svoje rdeče govore tako žaljive opazke na adreso delodajalcev, da so ti prekinili pogajanja. Tako se imajo že itak izstradani zidarji zopet oliki svojih rdečih kolovodij zahvaliti, da so se pogajanja razbila, za katera so več ali manj sociji sami prosili.
Japonske vojne ladje. V četrtek popoldne ste pripluli sem in se pred vojno luko usidrali japonski vojni ladji »Kurama« in »Tone«. Ti dve vojni ladji ste bili pri slavnostih kronanja angleške kraljeve dvojice navzoči in plovete sedaj proti svoji daljni domovini. »Kurama« je lepa moderna križanca, katera je bila leta 1907. spuščena v morje. Dolga je 137 m, široka 23 m in ■7'9 m globoka ter ima 14.600 ton. »Tone« je majhna in istotako moderna križanca. V morje je bila spuščena leta 1907. Dolga je 110 m, široka 14 m in 5 metrov globoka ter ima 4100 ton. — Kmalu potem, ko sta se vojni ladji usidrali, se je podal japonski poveljnik podadmiral Hayav Šimamura na barki k poveljniku vojne luke, pod-admiralu pl. Ripperju ,da mu naznani prihod v vojno luko. Od poveljnika vojne luke se je podal japonski admiral še z nekaterimi drugimi častniki k vodju tukajšnjega okrajnega glavarstva, baronu Schonfeldu, in k županu dr. Varetonu, nakar so se podali nazaj na ladjo. Tekom popoldneva so vse gori omenjene osebe vrnile obisk japonskim gostom na vojni ladji. Zvečer so dali naši mornarični častniki svojim japonskim gostom na čast pojedino in koncert v provizorični častniški kazini. V petek popoldne so poleteli naši častniki s svojimi japonskimi kolegi na Brionske otoke, kjer je bil zvečer v tamošnjem hotelu velik ples. Japonske vojne ladje ostanejo v naši luki do 10. septembra.
Desetletnico Kmečke knjižnice v Radečah.
V nedeljo dne 3. septembra je praznovala Kmečka knjižnica v Radečah desetletnico svojega obstoja. Dopoldne ob 8. uri je imel g. dr. J. Krek m 1 a d e-n i š k i teč a j, katerega se je udeležilo poleg domačih mladeničev iz sosednjih župnij še veliko drugih, nekaj fantov je bilo tudi iz štajerskih sosednjih župnij. Dr. Krek je v poljudnih, jedrnatih besedah razložil bistvo liberalizma ter postanek socialnega vprašanja, razložil razne vrste socializma ter v kratko odmerjenem času očrtal
pot, po kateri bi prišlo do zboljšanja sedanjih razmer. Priporočal je naj se omenjena tvarlna večkrat obravnava na društvenih sestankih, kajti nujno potrebno jc, da se zanimanje za socialno vprašanje zanese med priprosto ljudstvo. Fantje so z živim zanimanjem sledili njegovim besedam, v svoje predavanje vpletel je mnogo praktičnih zgledov, tako da ga jc vsak lahko razumel.
Ob 10. uri je bila sv. maša, katere so se udeležili Orli v kroju, zastave so poslala društva K. S. Z. v Ljubljani, Izobraž. društvo v Šmartnem in na Vačah.
Po sv. maši se je vršil v Narodnem domu slavnostni občni zbor, katerega se je udeležil novi častni član Kmečke knjižnice gosp. vitez pl. Gut-mannsthal, občinski zastop, Orli v kroju, zastopniki okoliških izobraževalnih društev ter mnogo drugega občinstva. G. kaplan Anton Lovšin je v lepih besedah razložil pomen današnje slavnosti, opisal delovanje društva, katero se je posebno v zadnjih dveh lotih, odkar se je ustanovil odsek Orel, zelo živahno razvilo. Društvu je pa vedno stal na strani naš dobrosrčni mecen g. vitez Nikolaj pl. Gutmannsthal, ki je vedno z največjo požrtvovalnostjo pri-hitel društvu na pomoč ter omogočil tudi ustanovitev godbenega odseka. G. kaplan ga prosi, naj sprejme v zahvalo za njegovo velikodušnost, katero mu društvo itak nikdar povrniti ne more, diplomo častnega članstva Kmečke knjižnice. — G. načelnik Z. O. Voj-teh Jeločnik se nato v imenu g. pl. Gut-mannsthala zahvali za izkazano mu čast ter obljublja, da bode vedno z največjim veseljem podpiral društvo, ki bo delovalo na katoliškem programu. Nato pozdravi kot predsednik S. K. S. Z. navzoče g. dr. Krek in. izraža željo, naj pristopijo vsi krščanski možje in žene k društvu ter naj pridno bero katoliško časopisje, ki je še premalo razširjeno med našim ljudstvom. G. župan Jakob Rižnar najiskreneje čestita novemu častnemu članu ter ga prosi, naj nam vedno ohrani prijazno srce. Nato se jc zaključil slavnostni občni zbor.
Popoldne po popoldanski službi božji vršila se je ljudska slavno s t v prostorih Narodnega doma, katere se je udeležilo mnogo odličnih oseb in priprostega ljudstva. Kot slavnostni govornik je nastopil naš prvo-boritelj g. dr. Krek, ki je z njemu lastnim govorniškim darom obravnaval temo: Kako povzdigniti izobraževalno delo v naših društvih? Zbrano občinstvo v natlačeno polni dvorani je kljub hudi vročini pozorno poslušalo govor dr. Kreka ter mu z gromovitim plos-kom izreklo zahvalo za njegov prekrasen govor in praktične nauke. Nato so predstavljali člani odseka Ljudski oder Kmečke knjižnice Cesnikovo narodno igro s petjem: »Domen«.
Po predstavi se je razvila v vseh prostorih Narodnega doma ob lepem petju cerkvenega zbora in zvoku tam-buraškega zbora neprisiljena živahna zabava. Vsa slavnost se jc izvršila v najlepšem redu in našim ljudem bode ostala gotovo v najlepšem spominu.
0 vojaških vajah 3. zbora
smo dobili sledeče poročilo: Velike vojaške vaje 3. zbora, ki so se vršile prvič v zgornji Dolenjski, so bile dne 7. septembra točno ob 11. liri 15 minut v Ra-dohovi vasi, 8 ur pod Ljubljano, od-trobljene. Dolenjska še ni videla toliko vojaštva kot te dni. Udeležilo sc je vaj okoli 25.000 mož. Vaje je vodil korni poveljnik feldmaršallajtnant Krziwa-nek. Pri vajah so bili, kolikor sem mogel na lici mesta konstatirati, sledeči oddelki: Pcšpolki št. 7, 17, 27, 47, 87 in delno 97, dalje dva bosenska polka št. 2 in 4, 3 polki domobrancev, št. 3, 26 (za enega nisem izvedel), 5 bataljonov lovcev, št. 7, 8, 9, 24 in 29, dragonski polk št. 5, dva polka topničarstva, poleg tega vse ostale čete kot pijonirji, telefonski oddelek, oddelek motornih koles, sanitetni itd. Avtomobilov se je 8 opazilo. Divizijske vaje so se vršile od 27. avgusta do 7. septembra. 5., 6. in 7. septembra so bile korne vaje. V teh treh dneh je vojaštvo malo spalo, bile so tudi nočne vaje. Najhujši boj je bil v sredo, dne 6. septembra, ki se je vršil okoli Police, Višnjegore, Grosupljega tja do Čušperka. Goli dan 6. septembra je bilo neprestano pokanje pušk in grmenje topov. Zlasti značilno so se čule strojne puške. Pričakoval sc jc konec vaj v Ljubljani, a vsled zmage »rdečih« — kakor se je splošno govorilo — bil je konec v Rodohovi vasi. Po končanih vajah sc jc pomikalo vojaštvo neprestano šest ur po državni cesti preko Višujegorc. Polk za. polkom ie korakal, vmes konjeniki, topništvo in
avtomobili. Pcšpolk jc tvoril zadnji dan levo krilo »rdečih« po hribih okoli Zniičine, domobranci pa desno krilo proti Krki. Vsi kraji, koder so bile vaje, so bili telefonsko prepreženi. Vojaštvo je bilo nastanjeno po vseh 24 občinah sodnega okraja Višnjagora. — Ljudstvo je vojake prijazno spi-cjemalo in jim dajalo živil, zlasti na kmetih, brezplačno, osobito kruh in češplje. Zadnje dneve je vojaštvo mnogo trpelo. Vode je bilo splošno dovolj na razpolago. Nesreča sc je bila pripetila le ena: konj je ubil vojaka, katerega so v Zatičini z vojaško godbo pokopali. Korni poveljnik je stanoval v gradu Codelli pri .Višnjigori.
Skupščina S. K. S. Z.
se vrši v nedeljo dne 17. septembra od 3. do 5. ure popoldne v veliki dvorani »Ljudskega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila Zvez za Kranjsko, Štajersko, Goriško in Koroško. — 2. Poročilo Zveze Orlov. — 3. Poročilo o »Sl. Straži«. — 4. Organizacija: a) pevskih odsekov; b) gledal, odsekov; c) ženskih odsekov; d) odsekov za prirodo-slovne zbirko v društvih S. K. S. Z. — 5. Jugoslovanska Strokovna Zveza. — 6. Slučajnosti.
.Vsa društva prosimo, da blagovolijo poslati k skupščini svoje zastopnike. Skupščina bo zelo važna radi organiziranja podrobnega dela v društvih.
Po skupščini zvečer otvoritvena predstava »Ljudskega odra«: »Divji love c«.
Štajerske novice.
š Osemdesetletnico svojega rojstva
praznuje dne 14. t. m. g. Matevž Ravnikar, bivši znani gostilničar pri »Nemškem vitezu« v Ljubljani. Mož, ki je bil povsod zelo priljubljen, je šc vedno čvrst in zdrav ter uživa sedaj srečno in mirno življenje pri svojem sinu g. Ivanu Ravnikar, trgovcu v Celju. Vrlemu jubilantu kličemo: Še mnogo let!
š Neška kolonija v Pesnici Pod tem naslovom poroča »Marburger Zei-tung« da namerava v Pesnici zidati nek inženir več hiš ter jih prodajati Nemcem. V Pesnici bo v kratkem tudi ustvarjena nemška šola.
š Griža v slovenjegraškem okrajn. V okolici Slov. gradca se je zadnje čase zelo razširila griža. Pred mesecem dni so sc pojavili posamezni slučaij griže v občinah Podgorje in Sv. Miklavž. V zadnjih tednih pa se jc razširila tudi po ostalih občinah in so nekateri kraji popolnoma, okuženi. Tudi v Slov. grad-cu se je pojavilo več slučajev griže ter je neka oseba na tej bolezni že umrla. Oblasti so.prepovedale prodajanje sadja ter ukazale odpadlo nezrelo sadje uničiti.
š Posledice pretepa. V Kapeli, v radgonskem okraju, so se 2. t. m. zvečer stepli fantje iz dveh vasi. Mimo pretepajočili fantov je prišla po cesti kmetica. Antonič s svojim liletnim sinom Francetom iz Okoslavcev, ki ga jc eden izmed pretepačev .sunil z nožem v srce, da se jc na mestu zgrudil mrtev na tla. Zaprli so lSletnega poseslnilco-vega sina Alojzija Horiča iz Rinterov-ccv in 161einega Jožefa Zilaveca. iz Kapele, ki sta osumljena umora, ker sta bila. pri pretepu oborožena z ostro brušenimi noži.
š Vurberk pri Ptuju. Tukaj se jc zaročil dne 5. septembra I. I. r. France Koser, c. kr. poštar v Juršincih pri Ptuju, z gospodično Štefko Zadravec.
Novice iz Amerike.
Nova slovenska cerkev v Ameriki.
V Sheboyganu, Wis., so 4. septembra blagoslovili novo slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda,
V Ameriki umrla Slovenca. V Jo-lictu je umrl Jakob Cesar, bivši krojač, 82 let star, doma iz Semiča v Belikraji-ni. — V Aurori, Minn., je umrl 11. avgusta Slovenec Franc Bevka. Pokojni jo bil star 38 let., doma iz Brcž pri Ribnici, politični okraj Kočevje.
Slovenske poroke v Ameriki. V Jolietu so se poročili: John Perovšck iz Trebnjega, z Ano Zabkar iz Kostanjevice; John Rifcl iz Bele cerkve z go. Antonijo vdovo Knavs, roj. Šega iz Loškega potoka, in Frančišek Zupančič iz šmarij z gospodično Terezijo Krni-čar iz Jezera na Koroškem. — Barber-tonu, Ohio, se je poročil Ivan Zalar, doma iz vasi Kot pri Ljubljani z gdč. M. Zupi iz istega kraja. — V Clevelandu se je poročil Blaž Odar, doma iz Bleda na Kranjskem z gdč. Jožefu Malnjč,
Vloma; iz RoČinja na Goriškem. — V La Salle, 111., so se poročili: Andrej Urbane z gdč. Roziko Polko, John Tomše z gdč. Ivanko Povše in Matli. Povše z gdč. Anko Kastigar.
š S podstrešja je padel pri Sv. Ani nad Teharjcm šestletni Jurij Reberšak, in sicer štiri metre globoko. Dobil je snn-tnonevarne poškodbe. Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
Obrtno nadzorstvo o gospodarskem položaju.
Pravkar je izšlo poročilo obrtnih nadzornikov o njihovem delovanju leta 1910.
Poročila o razmerah v steklarski obrti so zelo različna. Neka steklarska brusarna na zahodnem Nižje Avstrijskem je za polovico znižala število delavstva. Glažute na srednjem in na spodnjem Štajerskem so se pritoževale o slabi kupčiji. Te glažute izvajajo blago večinoma na južno Ogrsko. Glažute v iiberškem ozemlju so delale slabe kupčije in so se zato razmere delavstva jako poslabšale. Južnozahodne češke glažute so 4 mesece počivale, brusnice za šipe so počivale 2 meseca. Revni delavci so bili prisiljeni radi brezdelja počivali. Tudi glažute luk-sus-stekla niso imele dovolj dela. Se-vernozahodne češke steklarske brusnice so kljub odporu delavstva znižale plače za 7 odstotkov in so se lastniki izgovarjali, da rajši delavstvo odpuste, kakor pa da izplačujejo stare plače. Nasprotno pa poroča praški obrtni nadzornik, da ie imela steklarska industrija dovolj dela, tišinjski obrtni nadzornik je posebej naglašal, da so imele glažute in brusarne luksus-stekla dovolj dela. Liberški obrtni nadzornik je poročal, da se je dvignilo izdelovanje steklenih kamnov in da se je število delavstva pomnožilo. Budjejeviški obrtni nadzornik je poročal, da je dovolj dela pri izdelovanju votlega stekla. Glažute na zahodnem Češkem, ki izdelujejo velike šipe, so imele tako dobro leto, da so pričele celo delati že opuščene glažute.
Kakor v steklarski industriji si tudi poročila o opekarski industriji nasprotujejo. Medtem ko so nekatere opekarne zelo veliko delale, so pa češke in moravske imele jako slabo leto. Vplivalo jc na delo opekarn osobito deževno vreme, ki jo v Brnu tako vplivalo, da več opekarn niti delati ni pričelo.
Porcelanske tvornicc v okrožju obrtnega nadzornika v Karlovih Varili so v drugi polovici leta imela dovolj dela, medtem ko jc slabo delala majolsKa. in siderolitska industrija na severnem Češkem.
Slabo jc šlo m a 1 o ž e 1 c z n i i n -d u s t r i j i, tako da so osobito na zahodnem Nižjem Avstrijskem bili prisiljeni odpuščali delavce z dela, drugi so pa uvedli neprostovoljne praznike in znižali delovno dobo in seveda tudi plače.
Ze 10 obširno poročaj o o s t r o j n i i n d u s 1 ri j i obrtni nadzorniki v Plznu, Pragi, Brnu in v Dunajskem Novem mestu. Tožijo, da so odpuščajo delavci, da se znižuje na škodo delavcev delovna doba. Edino v Dunajskem Novem mestu je bilo dovolj dela in so zvišali število delavcev po lnotorskih tvornicali. Tudi praški obrtni nadzornik naglasa, da so precej dobro zaslužili strojni delavci splošno in še posebej delavci poljedelskih strojev. Plzenski obrtni nadzornik konstatira, da se jc izboljšala kupčija strojev in orožja.
Glede na lesno i n d u s t r i j o poroča obrtni nadzornik v Ljubnem, da kupčija peša, obrtni nadzornik v Stanislavu toži, da sc je kupčija zdal-no poslabšala in da so celo ustavili več žag, opavski obrtni nadzornik pa naglasa, kako primanjkuje dela v lesni in v rezbarski industriji.
Odprava izvozno carine na surove kože je zelo neprijetno učinkovala na strojarsko industrijo, ker so jioskočile cene surovini, medtem ko jc ostala neizprenicnjena za. izdelano blago. Te razmere so provzročile, da so osobito gališke in bukovinske strojar-lin znatno omejile delo. Medtem ko je padlo izdelovanje surovega usnja, je pa. znatno napredovala usnjarska konfekcija, Neka plzcnska tvornica roko-vic je imela toliko dela, da ni mogla niti izvesti vseh naročil. Praški obrtni nadzornik pa poroča, da nazaduje izdelovanje rokovic in izvaja: »Rokovič-na industrija, ki je imela prej svetovni sloves in gleda na lOOletno tradicijo, je glede na inozemstvo v tehničnem oziru nazadovala, kar dokazuje, ker morajo gotove vrste, n. pr. Moecha, naročati v inozemstvu in sc morajo tudi rokovice barvali v inozemstvu.«
Glede na; i«1cstilna In'dtt-s t r i j o so poročila splošno neugodna glede na pavolo, ostale tekstilne stroke, sukno in volna v praškem, budjeje-viSkem in opavskem okrožju so se oja-čile. Izjemo so delale zgolj severno niž-jcavstrijske tvornice, ker je mila zima zelo učinkovala na proizvajanje. Izde-lavanje tekstilnih izdelkov in perila se je dobro obneslo, kakor poročajo obrtni nadzorniki na Dunaju, v Pragi in v Plznu. Dunajski in praški tvorničarji te stroke so tožili, da manjka delavk.
Vedno večja poraba avtomobilov in naraščajoča potreba gumijevih izdelkov je provzročila veliko novih tvornic za izdelovanje gumija, kjer je dobilo dela veliko brezposelnih delavcev.
Izdelovanje lesnega papirja je trpelo na Koroškem, deloma tudi na Zgornjem Štajerskem, ker ni bilo odjemalcev, v Tišinu se je pa delavstvo polnoštevilno uporabljalo. Papirna konfekcija — osobito kartonaža — jc deloma izkazovala dobro konjunkturo. Ljubljanski obrtni nadzornik je pa poročal, da se je ustavila ena papirna konfekcija in je 200 oseb izgubilo zaslužek.
Dobro kupčijo so imeli obrati živil. Češke sladkorne tvornice niso niti dobile dovolj delavcev, kar se je osobito poznalo radi dobre pesine letine. Celo tvorniške delavce so pošiljali na polje, da ni pesa zmrznila. Samo v praškem okraju je v 56 sladkornih t-vorni-eah delalo 18.000 delavcev. Nekoliko slabše je bilo radi slabega vremena v kraljevograškem okraju, kjer so morali kampanjo prej zaključiti. Na Mo-ravskem je pa bil obrat glede na izdelovanje sladkorja in sirupa slabši, ker se je pesa slabo obnesla.
V kemični industriji so trpele osobito manjše petrolejske rafinerije, ker se je dvignila cena surovemu petroleju. Začetkom leta dobro zaposlena industrija vžigalic je bila radi izpremenjenih razmer v inozemstvu težko prizadeta. Neka zgornjeavstrij-ska. tvornica vžigalic je bila prisiljena znižati delavcem na škodo delovno dobo, v dveh večjih tvornicah na južno-za hodnem Češkem so morali obrat omejiti na 5 dni tedensko in odpustiti 10 do 15% delavcev.
Stavbinska podjetja pa izkazujejo z malimi izjemami prav dobro delovršbo.	,	...
t.'.-	•• •- 'V'.-!,......... ..........••	1	'
Dnevne novice.
i*.
Zbor Dalmatinske Stranke Prava. ki se je sešel v Splitu, je poslal dr. šusteršiču kot načelniku S. L. S. sledečo brzojavko: Split, 7. septembra*. Z zbora Stranke Prava oduševljen pozdrav bratom Slovencem! Dr. Prodan.
'-j- Socialnodemokraški shod proti draginji. Jutri dopoldne ob 10. uri imajo v »Mestnem domu« socialni demo-, kratje shod proti draginji. Proti shodu samemu nimamo seveda ničesar omeniti, pač pa proti »šlagerjem«, s katerimi bodo jutri socialnodemokraški tajniki in vodje delavce in delavke obdelavah in v svoje mreže lovili. Na vrsti bo zopet argentinsko meso, vele-agrarno oderuštvo in druge take stvari, ki so jih socialni demokratjc že neštetokrat v »Zarji« brali. Mi smo to gonjo že večkrat v našem listu pojasnili ln pokazali, da socialni demokrat je sami to gonjo proti kmetu obsojajo in kažejo na zle posledice, ki jih utegne Imeti odprtje mej za delavca in kmeta. Če bodo prišli socialni demokrat je zopet z amerikanskim mesom, jim v spomin pokličemo, da se je meso v Ameriki v primeri z nami vsled mesnih kartelov veliko bolj podražilo, kakor pri nas in da bi imelo k "nam uvažano argentinsko meso pri nas isto ceno, kakor naše. Kdor je bral naše razprave o draginji in socialni demokraciji, bo popolnoma na jasnem o namenih in ciljih pa tudi o popolni brezglavosti so-cialnodemokraške agitacije, ki jo razvija v draginjskem vprašanju. Med nami in socialnimi demokrati je ta razloček, da se naša stranka resno bavi, kako bi dvignila blagostanje ljudstva, socialna demokracija pa samo to priliko politično izrablja, kakor mešetar, samo da nezadovoljne in lačne ljudi namesto da bi jim res pomagala, še bolj lačne in še bolj nezadovoljne napravi in jih v svoj tabor prižene. Kdor se s takimi sredstvi proti draginji bori kakor socialna demokracija, ne bo draginje nikdar opravil.
-f- »Zakon proti kartelom je švindel«, tako je pisala »Zarja« pred par dnevi in se v nas zagnala, češ, da ljudstvo s tem zakonom samo trapimo, ker ni tak zakon »ploh nič vreden in se ne da ž njim draginje odpraviti. Danes pa priobčuje predlog soc. demokrnških državno-zborskih poslancev, ki so ga stavili v dunajski zbornici in ki zali t e-
tfa, tfSJ	odsek poslanske
zbornice izdela zakonske predloge proti kartelom. jPredlog se glasi: »Gospodarski odsek se pozivlje, da skliče anketo o kartelih v najvažnejših industrijskih strokah, da poroča poslanski zbornici o rezultatih te ankete in da ji na podlagi teh rezultatov poda predloge o zakoniti ureditvi kartelstva. Na anketi je zlasti preiskati organizacija kartelov, njih vpliv na cene blaga, delovne in plačilne razmere v kartelira-nih obratih, ter vpliv kartelov na na-daljni razvoj industi*ije.« — Torej kdo uganja »švindel«? če mi 'zagovarjamo zakon proti kartelom, je to za »Zarjo« »švindel«, če pa soc. demokrati kaj takega predlagajo, potem je pa to najbolj pametna in najbolj človekoljubna uredba, katere se sploh ne sme kritizirati. Sicer pa je ta njihov predlog kaj značilen: Dočim je S. L. S. vložila od dr. Kreka izdelani protikartelni z a -k o n , pa sociji predlagajo le a n k e t o, to se pravi toliko, kakor da jih zoper kartele kaj resnega in nujnega storiti sploh ni volja, pač pa bi radi vse skupaj z »anketo« pokopali, ljudstvu pa nekaj peska v oči natrosili. Tako Karpelesovi prijatelji, sodrugij, vedno delajo.
-f Odkod ta ljubezen? Socialni de-mokratje so postali nekaj časa sem veliki prijatelji in zagovorniki slovenske-, ga liberalnega učiteljstva. Dočim nismo preje nikdar brali v socialnodemokra-ških listih o naših učiteljih, kvečjem da so jih tupatam nekoliko ozmerjali, prinaša sedaj »Zarja« po cele kolone o Slomškarjih in o dr. Lampetu in o gibanju našega učiteljstva, in to v takem tonu in s tako obširnostjo, kakor smo le pri »Učiteljskem Tovarišu« vajeni. Ta socialnodemokraška ljubezen pa datira od tistega časa sem, odkar se »Zarja« v — »Učiteljski tiskarni« tiska. Mislimo, da to ljubezen sedaj vsakdo razume. Denar je sveta vladar!
—	Liberalno delovanje na deželi. (iz Zagorja), Dne 3. septembra so sklicali zagorski liberalci v gostilni pri Medvedu shod, na katerem so ustanovili liberalno kmečko gospodarsko društvo. Sklicatelji shoda so sami nekmetje, vpokojeni orožnik in občinski tajnik Kerschnig, dalje vpokojeni uslužbenci premogokopne družbe, Poljšak, Jerin, Korbar in vpokojeni orožnik Gerčar. Udeleženci shoda, ki jih je tajnik Kerschnig nalovil po prvi maši okrog cerkve, so bili večinoma iz kotredežke doline, tudi nekaj pristašev S. L. S., ki so jih liberalni pristaši s seboj povabili. Kerschnig se je pa teh naših mož zbal in po dolgem pogajanju in pogovarjanju se je odločil, da gre s svojimi možici v neko stransko sobo, naši so pa šli. Brez skrbi je potem zabavljal čez S. L. S. Kmetje so se povpraševali, kako je to, kmečko društvo se ustanavlja, pa ne pustijo kmetov zraven? Tudi Čobal je shoda iskal in povpraševal, toda žalibog, shod se je vršil potem varno za zaprtimi durmi. Da ta shod ni bil nič vreden, ni treba praviti. Naši kmetje ne bodo šli na te limanice, ker Kerschnig, Poljšak, Jerin in Korbar se na kmečke potrebe toliko razumejo, kakor zajec na boben. — Opozarjamo pa na to rovanje liberalcev naše Kmečke Zveze!
—	Imenovanje. G. dr. Just Bačar iz Ajdovščino, ki jc pred kratkim dovršil svoje medicinske študije, je imenovan od goriškega deželnega odbora za sekundarija v goriški umobolnici.
—	Utopljenec. Iz Gorice: V Soči je nad jezom pri Stračicah v torek okrog pol i. popoldne se kopal 191etni Alojzij Bremec, doma. iz Lokovca nad Gorico. Kraj je nevaren, voda. globoka. Zašel je pod neko skalo in izginil pod vodo. Šele čez kakih 20 minut so ga potegnili na suho dijak Res in še neki laški dijak. Poskušali so ga oživiti. Ker sc jim to ni takoj posrečilo so ga pustili. Skoro gotovo pa je ubogi mladenič takrat še bil živ, ko so ga izvlekli iz vode. Bil je še gorak in oči, ki so mu jih odprli, so bile še popolnoma čiste. Zato ne razumemo, kako je navzoči policijski organ ljudem, ki so hoteli utopljenca oživljati, mogel reči, da naj puste, ker ne bo več pomagalo.
r— Pomanjkanje vode se kaže v Trstu. Aurizinski vodovod daje v 24 urah lc 15.000 m3, dočim bi jih moral 17.000. Vodna površina pada. Ako suša nc poneha, bodo zgornji deli mesta brez vode.
—	Umrla je 8. t. m. v župnišču na Breznici uslužbena gdčna. Mar. Hren. Pogreb bo v nedeljo, dne 10. septembra, ob pol uri popoldne. Priporoča se blaga umrla v molitev in blagohoten spomin.
—	Nagrado 52 K 50 v jo priznala kranjska deželna vlada gimnazijcu Hermanu Reschu v Kranju, ki je z lastno nevarnostjo rešil utopljenja Palrtii-ro Fajdiga, ter Ivanu Malešič, trgovskemu vajencu v Idriji, ki je istotako
rešil pred utopijenjom rudarjevega
sina Ivana Ličarja iz Idrije.
—	Hrbet sl je zlomil 281etni Franc Plahuta iz Batuj pri padcu z oreha, na katerem je stal ter klatil orehe. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici.
—	V listo tržaških odvetnikov je vpisan dr, Hugo Trevisini s sedežem v Trstu, r.......
—	Japonskih vojnih ladij ne bo v Trst, kakor se je svoj čas poročalo. Iz Pulja, kjer se flota sedaj nahaja, odidejo na Malto in odtod na Japonsko.
—	Radi šplonaže je bil v Trstu obsojen Josip Ruvolo iz Palerme na osem mesecev ječe in izgon. Ruvolo si jc hotel v korist Italije preskrbeti razne tajne vojaške predmete in načrte.
—	Od dne do dne bolj se razširja Kolinska kavna primes v korist Obmejnih Slovencev po slovenskih družinah. Čim dalje rajši jo imajo naše gospodinje, ker vedno bolj uvide vajo, da je to najboljši kavni pridatek. Vpošte-vajo pri tem seveda tudi to, da je ta kavni pridatek edino pristno domače blago te vrste in na prodaj v korist obmejnim Slovencem. »Slovenska Straža«, v katere blagajnico se stekajo dohodki od tega kavnega pridatka, je s tem denarjem že marsikaj koristnega napravila za obmejne Slovence. Zato, gospodinje glejte ne le, da se bo doma pri Vas rabila samo Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, ampak delajte na to, da se bo udomačila tudi tam, kjer je morda še ne poznajo. Pri nakupu pazite strogo na napis »V korist obmejnim Slovencem« in pa na to, da je na vsaki škatljici pritis-njen pečat »Slovenska Straža«! Kajti le taka je pristna!
—	Oddaja kolodvorske restavracije v Kanfanaru. V postaji Kanfanar se odda s 1. decembrom oziroma žc tudi s 1. novembrom t. 1., če se dotlej najde pripraven prosilec, kolodvorska restavracija,. Tozadevne primerno kolko-vane prošnje z navedbo ponudene letne najemščine je poslati c. kr. državno-železniškemu ravnateljstvu v Trstu.
—	Kongres avstrijskih mest se bo letos vršil v drugi polovici meseca septembra. Glavna posvetovanja bodo posvečena draginjskemu vprašanju, posebno oskrbovanje mest z mesom.
—	Nesreča v cerkvi. Iz Sežane poročajo: V Tuk. župni cerkvi se je vršila včeraj sv. birma. Vsled tega je naročil župnik 241etnemu Franu Škrinjarju, iz Sežane, naj očisti veliki lestenec, ki visi sredi cerkve. V to svrho je Škrinjar stopil na kake dva metra visoko lestev, a je pri tem izgubil ravnotežje in skupaj z lestencem, katerega se je bil oprijel, padel na cerkveni tlak in sicer tako nesrečno, da si je prebil črepinjo. Težko ranjenega jc obvezal takoj prihiteli zdravnik dr. Vrčon in ga dal z vso skrbnostjo prenesti na dom. Nesrečneža, ki se ni prav nič zavedel, so prepeljali v tržaško bolnišnico.
—	Tržaški stolni kapitelj. Kanonik stolnega kapitelja v Trstu g. Frančišek Kosec je imenovan stolnim školastikom omenjenega kapitelja.
—Zdravstvene razmere v Trstu. Trst in Primorje je že zdavnaj popolnoma prosto kolere. To ponavljamo zato, ker izvestna žurnalistika precej brezvestno rubricira bogve kake zakotne in malone nič sumljive slučaje še nadalje pod naslovom »Kolera v Trstu«. Sežansko glavarstvo je iz previdnostnih zdravstvenih razlogov prepovedalo tradicionalne cerkvene slavnosti Malega Šmarna na Repentabru, Velikem Rep-nu, Kačicah in v Rodiku. Zato se ne bo dopuščalo romarjev v tc-le kraje.
Ljubljanske novice.
lj Dopolnilna deželnozborska volitev v Ljubljani. Nova volitev deželno-zborskega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v vol. okraju mesta ljubljanskega namesto odstopivšega poslanca Ivana Kneza se bode vršila dne 31. oktobra 1.1911. v postavno določenem kraju, t. j. v Ljubljani.
lj Ljudski oder. Dramatični odsek S. K. S. Z. »Ljudski oder« je priredil včeraj zvečer ob pol osmih produkcijo gojencev prvega in drugega kurza svoje dramatične šole, katero vodita gg. dr. Ivan Robida in profesor Adolf Robida. Dvorana je bila popolnoma razprodana. Proizvajale so se dramatične scene: Snubitev Porcije iz »Beneškega trgovca«, Marjetina Molitev iz »Fausta«, dramatizirana staroangleška Ossianova balada Edvard, Ženitovanjc iz Ganghofcrjcvega »Vaškega podobar-ja« in deklamacije: Zupančičeva »Grobovi tulijo«, Prešernova »Sirota Jerica« in »Nuna in kanarček«, Jurčičeva »Vrnitev v domačijo« in Gregorčičeva »Oljki«. Naprošene obširne ocene danes še nismo dobili, jo torej priobčimo v ponedeljek. Poročevalec »Laib. Zeitung« hvali predvsem žensko igralno
osobje !n nekatere moške, scenerija pa je bila izborna, maske in kostumi zelo dobri. V obče smemo biti z uspehi naše dramatične šole zelo zadovoljni in gre za včerajšnjo dobro uspelo prvo prireditev »Ljudskega odra« zlasti velika hvala obema voditeljima šole, ki sta se pokazala za strokovnjaka. Več kakor rečeno v ponedeljek.
lj Ljudska kuhinja začne poslova-ti ponedeljek 11. t. m. Prostori so zdaj na novo lično urejeni.
lj Vincencijeva konferenca Sv. Petra v Ljubljani, naznanja vsem bratom, da se vrši seja v ponedeljek, t. j. 11. septembra 1911, točno ob 6. uri zvečer v Marijanišču. Za polnoštevilno udeležbo se prosi.
lj Slovensko gospodarsko in izobr, društvo za Trnovo in Krakovo v Ljubi ljani priredi dne 17. t. m. ob 3. uri pop, na vrtu gostilne g. Mih. Weissa v Konj ušni ulici vinsko trgatev s prav bogatim sporedom. Upamo, da bodo naši somišljeniki in somišljcnice upoštevale to prireditev in v velikem številu pose-tili veselico, ki bo zelo zabavna in je vstopnina samo 20 v za osebo. Vabimo pa tudi prijatelje društva, da nam pri-skočijo na pomoč s kakim dobitkom ali darom za veselico. Darove sprejema g, Rud. Zalar v Cerkveni ulici št. 11. Somišljeniki in somišljenice, udeležite ee te veselice!
lj Na c. kr. II. državni gimnaziji V Ljubljani (Poljanska cesta) se bodo na novo vstopajoči učenci sprejemali v petek dne 15. septembra, za sprejem pa izkušali v soboto dne 16. septembra .Vse drugo pove da* našnji inserat.
lj Gremlj trgovcev v Ljubljani je na svojem občnem zboru dne 9. maja 1909 sklenil, da se odpravijo novoletna! darila in velikonočna darila odjemal-< cem, ravno tako pa tudi dajanje daril različnim društvom za prirejanje veselic. Gremij je o tem sklepu obvestil vsei člane pismeno, opozoril jih pa potem šo večkrat potom časopisov s pripombo, da je v smislu gremijalnih pravil kaz-. niv vsak član, ki se temu sklepu ne po< kori. Ravno zadnji čas pa so zopet ne-i kateri člani dali različnim društvom dobitke za prireditev veselic. Ne samo, da so grešili proti gremijalnim pravi* lom in sklepu občnega zbora, postavijo tudi svoje sotrgovce, ki se drže sklepa občnega zbora in ne dajo daril, v slabo luč nasproti občinstvu ter jih na ta na* čin oškodujejo pri trgovini. Gremij tr« govcev zadnjič opozarja vse svoje čla-t' ne na gori navedeni sklep s pripombo, da bo proti onim, ki se še pregreše v tem oziru postopal najstrožje. Dalje se vsi gg. trgovci naprošajo, da ne pošilja* jo k načelniku trgovskih uslužbencev, ki so na potovanju in prosijo podporo* Obrtna oblast je prepovedala gremiju' podpirati te ljudi, gremij pa tudi nima sredstev, da bi podpiral v največjih! slučajih delomrzneže.
lj Zlet društva slov. trgovskih so* t rudnikov v Kolinsko tovarno. Omenjeno društvo je priredilo v nedeljo, 3. t* mes., zlet v kolinsko tovarno, kateri je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeležence sta vodila g. Walland ter delovodja g. Mugafir. Udeleženci so z vid« nim zanimanjem sledili razkazovanju raznih strojev in pripravljanju kavinih primesi. Splošno pa so občudovali veliko čistost, ki res vlada v tovarni. Vodstvo je pri razkazovanju kazalo pravo slovansko gostoljubnost ter končno udeležence pogostila. V imenu odsotnega g. ravnatelja ie pozdravil navzoče g. Dolničar. Zahvalil se mu je predsednik društva g. Ancona ter nazdravil g. ravnatelju. V nadaljnem govoru je po-vdarjal važnost in pomen kolinske tovarne na narodno-gospodarskem polju ter končal svoj govor z željo, da si vsi udeleženci obdrže kolinsko tovarno v dobrem spominu ter njene izdelke vedno in povsod kot res najboljše priporočajo.
lj Strokovni tečaji za krojače, kro-jačice in čevljarje v Ljubljani se bodo slovesno zaključili v nedeljo, dne 17. t. mes., ob desetih dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Razdelila se bodo ob tej priliki izpričevala vsem udeležencem tečajev kakor tudi onim, ki so napravili preizkušnjo za mojstre, oziroma mojstrice, nakar se bo otvorila razstava v vseh tečajih izvršenih risa-rij in del. Slavno občinstvo se vabi na udeležbo, kakor tudi na obisk razstave, ki bo odprta od 17. do vštetega 19. t. mes., od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Vstop je brezplačen. — Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani.
lj Umrl jc danes zjutraj v deželni bolnišnici gospod Ivan Stritar v starosti 71 let. Pokojni jc bil bratrancc pesnika Stritarja. Pogreb bode v nedeljo popoldne ob 5. uri iz mrtvašnice deželne bolnišnice. Bodi mu žemljica lahkn!
lj Samoumor. Včeraj zvečer je na železniškem prelazu v Glinški ulici
<
f
skočil pod vlak nek neznan moški. VTa-kovodja je takoj ustavil vlak, nakar so samomorilca potegnili izpod stroja. Na lice mesta došla policijska komisija je našla pri samomorilcu delavske knjižice na ime Jožef Mokole, rojen leta 1860 na Slivni okraj Ljubljana. Vzrok samoumora je neznan.
lj Imeniki volilcev, ki so preostali od letošnje občinske volitve in ki obsegajo nad 9000 ljubljanskih naslovov v alfabetskem redu ter torej izvrstno služijo za naslovnik, so, kolikor jih je še na razpolago, pri ekspeditu mestnega magistrata za ceno 10 K za kompleten eksemplar na prodaj.
lj S ceste. V četrtek je nek voznik z Dunajske ceste v Frančiškansko ulico tako neprevidno zavil, da je podrl na tla trgovca Jakoba Honiga, kateri pri padcu ni zadobil nobene poškodbe, lemveč se jc bil le močno prestrašil. V Kolodvorski ulici sta skupaj trčila dva kolesarja in si oba poškodovala kolesi.
lj Izgubljeno in najdeno. Ga. Mlakarjeva je izgubila dva zlata prstana. Delavčeva žena Marija Cotman je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. Gospod Franc Pretner jc našel toplomer. G. Franc Premk jc našel kolesarsko orodje. Delavec Jurij Sodnikar je izgubil tolar sv. Jurija iz leta 1613.
Telefonsko in brzojavno poročila.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec, 9. septembra. Včeraj je konferiral cesarski namestnik grof Clary s slovenskimi poslanci dr. Korošcem in Robičem zaradi zasedanja štajerskega deželnega zbora. Vsled tega je sklican Slovenski klub štajerskih deželnih poslancev za dne 12. t. m. na posvetovanje v Maribor. Ker še Nemci vedno odklanjajo, da bi ugodili gospodarskim in kulturnim zahtevam spod-nještajerskih Slovencev, jc vkljub de-lovoljnositi . slovenskih poslancev malo upanja, da se skliče štajerski deželni zbor.
ODSTOP VOJNEGA MINISTRA.
Dunaj, 9. septembra. Vest, da vojni minister Schonaich že tekom prihodnjega tedna odstopi, se potrjuje. *Tudi je gotovo, da mu bo sledil sarajevski zborni poveljnik pl. Auffenberg.
LONDONSKI ŽUPAN NA DUNAJU.
Dunaj, 9. septembra. Danes je dospel semkaj londonski lord-mayor z mnogimi občinskimi svetniki. Bili so na zahodnem kolodvoru od dunajskega župana dr. Neumayerja in občinskih svetnikov sprejeti. Sprejme jih tudi cesar.	,	I DEMONSTRACIJA ZOPER PODRAŽEVANJE STANOVANJ.
Dunaj, 9. septembra. V Meidlingu so sc demonstracije proti podraževa-nju stanovanj ponovile. Demonstranti so razbijali šipe na hišah onih posestnikov, ki so najemščino zvišali. Policijo je množica napadla s kozarci. Policija je več izgrednikov aretirala.
POSLANEC ŠILENY UMRL.
Brno, 9. septembra. Tukaj je danes po težki operaciji umrl državnozborski poslanec Šileny.
f KARDINAL PUZYNA.
Krakov, 9. septembra. Truplo rajnega kardinala Puzyne pokopljejo jutri v katakombah.
EDISON NA DUNAJU.
Dunaj, 9. septembra. Semkaj je danes dospel sloveči iznajditelj Edison.
POŽAR.
Praga, 9. septembra. V občini Velta je zgorelo 21 hiš.
OKUŽENA DONAVA.
Budimpešta, 9. septembra. Tukajšnji magistrat je prepovedal vodo iz Donave piti, v njej se kopati in prati, ker je od kolernih vibrionov okužena.
POGAJANJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO.
Berolin, 9. septembra. Nasproti uradnemu dementiju vztraja »Post« na tem, da je nemška vlada predloge francoske vlade odklonila in stavila druge protipredloge.
Pariz, 9. septembra. V tukajšnjih dobro informiranih krogih sodijo, da bodo pogajanja med Francijo in Nemčijo precej dolgo trajala, morebiti celo do srede oktobra. Glede popolne odpovedi Nemčije, kar se tiče političnega vpliva v Maroku, to je pripozna-nja francoskega protektorata nad še-rifsko državo, vlada popolno soglasje med obema državama, kakor tudi glede odškodnine, ki jo ima Francija dati Nemčiji v Kongu, sporno pa jo, kako naj so varjejo gospodarski interesi Nemčijo v Maroku, ker se Francija glede garancij nič konkretno ne izraža.
LAHI HOČEJO TRIPOLIS.
Rim, 9. septembra. »Gazzetta di Venezia« trdi, da se laška vlada in visoka porta pogajati glede tripoliškega vilajeta. Po eni verziji hoče Italija imeti v Tripolisu zgolj trgovinske koncesije, po drugi pa politični protektorat kakor ga zahteva Francija v Maroku. Sicer pa da je ministrstvo Giolittijevo vojaški ekspediciji v Tripolis nasprotno.
Rim, 9. septembra. »Giorno« trdi, da bo Italija glede tripoliškega vprašanja v najkrajšem času intervenirala, morebiti še predno se sklene maroški dogovor med Francijo in Nemčijo.
Dunaj, 9. septembra. Glasom nekega poročila »Neuc Freie Presse« iz Carigrada se med Italijo in Turčijo ne vršijo nobena pogajanja, ker Italija ni stavila tozadevno nobenega predloga. Turško časopisje v občo že samo proti taki nameri odločno protestuje.
PROTIREPUBLIČANSKA ZAROTA NA FRANCOSKEM.
Bruselj, 9. septembra. »Jouimal dc Liegc« objavlja senzačen dopis iz Pariza o zaroti proti francoski republiki na korist princa Viktorja Napoleona. O zaroti je po neprevidnosti zarotnikov izvedel neki general. Pod vodstvom princa Viktorja Napoleona deluje že več tednov neki odbor za to, da zasede princ francoski prestol. Štirje pododbori skrbe za propagando v armadi, v parlamentu, za demonstracije, za nemire in za sabotažo ter za organizacijo prinčevih pristašev. Princ Viktor Napoleon je tudi ustanovil mali dvor.
PODRTO GLEDIŠČE.
Nizza, 9. septembra. Tukaj se je podrla zgradba Eldorado - gledišča. Pri tem je bilo 11 delavcev ubitih, 10 ranjenih. Nesreča sc je zgodila vsled tega, ker sc je stavba prehitro gradila.
MONA LISA NAJDENA?
Pariz, 9. septembra. Poroča se, da so pri dveh avtomobilistih našli Mono Liso. Ko sta se že peljala blizu špan-sko-francoske meje, jc prišel slučajno k avtomobilu arheolog Campany, ki je opazil v avtomobilu zavoj. Odgrnil ga je in zagledal glavo Gioconde. Policija je aretirala avtomobilista, ki sta izjavila, da sta Portugalca, da hočeta s sliko v Coimbro in da je slika zgolj kopija originala in da nimata s tatvino nikakega stika. Izpovedala sta bila na španskih tleh. Francoska vlada je naprosila špansko, da bi smeli francoski strokovnjaki dognati, če gre za original Mona Lise.
Pariz, 9. septembra. Sled, ki so jo zadnji čas zasledili, je napačna. Avtomobilista n]sta imela s seboj ukradene Mone Lise.
IZSELJENCI ZAPUŠČAJO AMERIKO.
New York, 9. septembra. V Ameriki naseljevanje nazaduje. Meseca julija in avgusta se je naselilo 30 odstotkov manj naseljencev, kakor lani.
KITAJSKA SE MODERNIZIRA.
Peterburg, 9. septembra. »Rosija« poroča iz Pekina, da vpeljejo na Kitajskem evropski koledar začetkom leta 1912.
- Na nadaljevaln]! dekliški šoli (VI. VII. in VIII. razred) v Novem mestu pod vodstvom čč. šolskih sester de Notre Dame se prične šolsko leto dne 16. septembra s slovesno sv. mašo. Vpisovanje bode dne 13. 14. In 15. septembra dopoludne od 9. do 12. In popoludne od 2. do 4. ure v Ro-metovi hiši. Poučuje se po učnem načrtu za meščanske šole. Sprejemajo se tudi zunanje učenke, ki lahko dobe stanovanje pri poštenih, zanesljivih družinah. Šolnina znaša mesečno 6 K.	2656 6
DL Demšar
zopet ordinira.
2685 2
TliZMK CKJ>'K
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 9. septembra.
Pšenica za oktober 1911 ... .	1197
Rž za oktober 1011......I0 33
Oves za oktober 1911.....0 47
Koruza za september 1911 ...	8.87
Koruza za maj 1912 .....8M4
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Cas opazovanja
Stnnje barometra v mm
8| 9. zveC. ! 737 4 736-6 735 6
Temperatura
po Celziju j
Vetrovi
7, zjutr. 2. pop.
Srednja včerajšnja temp , 21-4°
20-3 I $1. sever 15-0 j sl. jjvzh. 221 sl. jug.
Nebo
jasno soparno
00
del. jasno norm. 15-9°.

3)r. Dvati 3etiko
se je vrnil ter zopet

Nič ni boljšega
za hitro prireditev jako okusne goveje jnhe kot
l^flBJEVE
kocke za govejo juho
š 5 vinarjev. »m
M AGGIJEVE kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja jaha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križem.
sprejme Katoliška tiskarna.
3CZ3CZ3C
JI L,
Ju
JL
JL
obvladajočega slovenski, nemški in laški jezik, sprejme Katoliška tiskarna. - Pismene ponudbe z dokazili sposobnosti naj se naslove na vodstvo tiskarne. 2662
i—11_II , .it—J čudni u—ai_i
Izjava OZ. preklic.
Podpisani sem žalil g. Matijo jeraja, posestnika v Podgorju, s tem, da sem mu očital, da je Kristusa zatajil. Obžalujem te svoje besede in sc zahvaljujem, da mi je g. M. jeraj proti plačilu vseh stroškov odpustil kazen.	2699
KAMNIK, dne 25. vel. srpana 1911.
Janez Rozman l. r.
po domače SMOLE, posestnik v Podgorju.
Izjava.
2648
Jaz podpisani Peter Likar, posestnik v Zadlogu št. 28, obžalujem vse nepremišljene žalitve, ki sem jih izrekel g. Ignaciju Trevnu, kovaškemu mojstru v Idriji, ker mi ni dal prav nobenega povoda do razžaljenja, ter se mu zahvaljujem, da mi je moje dejanje odpustil in odstopil od obtožbe.
Peter Likar.
t
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-com žalostno vest. rta je naš predobri in iskrono ljubljeni soprog, oče, oziroma stari oče, brat, gospod
Ivan Stritar
danes zjutraj ob pol 5. uri v 71, letu svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega nam ranjkega bodo jutri v nedeljo ob 5. uri popoldne u. mrtvašnice deželno bolnice na pokopališče k sv. Križu.	2712
Blagega ranjkega priporočamo vsem v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne i), septembra 1911.
Žalujoči ostali.
Mesto vsacega posebnega obvestilu.
Zahvala.
Ob smrti svojega ljubljenega soproga, gospodu
Alojzija Feranta
c. kr. davčnega sluge
izrekam vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega ranjkega k večnemu počitku, naj iskrene jšo zahvalo.	2605
Osobito pa se zahvaljujem gospodu dr. Šlajmcrju in častitiui usmiljenim sestram v Leonišču za požrtvovalni trud med boleznijo, in pa gg. uradnikom c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. davkarijo in sodnije na čelu njih prodstojnikov, nadalje c. kr. orožništvu in finančni straži in kolegom ranjkega za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu.
Za podarjeni krasni venec se zahvaljujem gg. uradnikom davčnega referata, davčnoga urada in gospodu nadzemljemercu.
Istotako se zahvaljujem gospej Minki Ilrašovec za izkazano mi naklonjenost v času bolezni.
Vsem in vsakemu kličem: . Bog plati!"
Radovljica, 6V septembra 1911. Žalujoča soproga in otrocih
Zahvala.
Za premnoge izraze tolažiLtiega sočutja in sožalja oh smrti našega iskreno ljubljenega, predobrega soproga, ozir. očeta, gospoda
Boštjana Trampuš
posestnik Itd.
izrokamo tem potom vsom sorodnikom, prijateljem in znancem naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo vsem, ki so oh času nesreče stali s svojo pomočjo to-lažilno na strani, prečast. duhovščini, gg. pevcem za ganljivo petje in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli spremit predragega ranjkega k večnemu počitku.	2696
Bog povrni stotero!
Siničfca pri Medvodah. 6. septembra 1911.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za izraženo sočutje povodom smrti preblage naše matere, ozir. stare matere, tete, sestre in tašče, gospe
Frančiške Lavš
izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo.	2702
Ljubljana, 9. sept. 1911.
Žalujoči ostali.
Veliki slovenski mladeniški shod no Koroškem.
Pri Sv. Križu nad Spodnjim Dravogradom se je vršil včeraj, 8. t. m., velik, krasen mladeniški shod. Zborovanje je otvoril dr. Rožič. Pozdravil je vse prav prisrčno: fante, može, žene in dekleta.
Kot prvi govornik je govoril vlč. g. župnik Rozman s črneč. Orisal nam je, kakšna je in kaj mora biti prava mladeniška organizacija. Pred šestdeset leti je slovenski škof Anton M. Slomšek blagoslovil to cerkev sv. Križa in danes jo lepa romarska božja pot. Tukaj pri Sv. Križu pod varstvom Marije naj se začne prava mladeniška organizacija!
Za vlč. g. župnikom Rozmanom je govoril vlč. g. profesor dr. II o h n j e c iz Maribora. VeleUčeni gospod govornik je dal zbranim mladeničem, možem, ženam ter dekletam uporabljive, praktične in dobre nasvete, kaj zadobi pravzaprav naša mladina v organizaciji. Mnogobrojni poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili podučnim besedam znanega mladeniškega organizatorja iz zelene Štajerske.
Kot tretji govornik jc nastopil dr. Val. R o ži č iz Celovca. V svojem govoru je razvil misel, da moramo biti Slovenci dobri, zvesti avstrijski domoljubi, ker bodočnost avstrijske države leži na jugu — ne na severu! — Mladina — fantje in dekleta — morajo na krov — na stražo! V izobrazbi, v samopomoči je rešitev našega naroda! — Mladeniška, gospodarsko-socialna, politična organizacija nas bo storila močne! — V krasnih besedah je razvil dr. Rožič program mladeniške in gospodarske organizacije za Spodnje Koroško!
Vsem govornikom so zborovalci burno pritrjevali, zlasti mladi govornik iz zelene štajerske je vzbudil mnogo pozornosti. Shocl sc je zaključil ob najlepšem navdušenju in upamo, da obrodi najlepših sadov! Živela mladeniška organizacija na Koroškem!
Socialno zavarovanje v Franciji.
Po 30 letih proučavanja. in predpriprav je 3. julija letos stopil v veljavo francoski socialnozavarovalni zakon.
Zakon uvaja prisilno zavarovanje Industrijskih in kmečkih delavcev, katerih letna plača ne preseza 3000 frankov. Vplačila znašajo na leto za možke 9 frankov, za ženske — tudi te so obvezane k zavarovanju — 6 frankov. Za priložnostne in akordne delavce se donesek v isti visočini sorazmerno s časom zaračuni.
Enako svoto kakor delavec mora plačati za vsakega posameznega delavca in delavko tudi delodajalec, ki na delavca odpadajočo zavarovalno premijo istemu kar od plače odtegne in potem s svojim doneskom skupno vplača v določen zavarovalni zavod. Vendar pa vplačila delodajalca ne smejo presegati letnih 0 frankov za osebo.
Država prispeva k zavarovanju lako, da vsakemu zavarovancu od dneva, k.0 je začel prejemati starostno rento, od svoje strani doplačuje na leto po 60 frankov do njegove smrti. To pa le pod pogojem, tla je zavarovanec vplačal vsaj 30 letnih premij. Ako je število premij nižje ko 30, a vendar presega 15, sc državni prispevek sorazmerno zniža.
Za zvišanje starostne rente lahko delavec poleg obveznega prispevka plačuje še prostovoljnega; A'išina delodajalčevih in državnih prispevkov pa v vseh slučajih ostane ista. Le v slučaju, da letna vplačila delavcev ne dosegajo 9 frankov, sc državni prispevek primerno zniža
Uživanje, oziroma izplačevanje starostne rente se redno prične z dokončanim 65. letom starosti, vendar more delavec žc od 55. leta dalje zahtevati predplačila.
Glede delavcev, ki so bili ob uveljavi jenju zavarovalnega za.kona že nad 45 let stari, bo država svoj letni prispevek 60 frankov sorazmerno zvišala za največ 40 frankov letno.
Uprava starostnega zavarovanja je poverjena »Narodni blagajni za. starostno zavarovanje« in raznim drugim od vlade priznanim zavarovalnim družbam in zadrugam.
Najemnikom zemljišč, bajtarjem in malim kmetom, ki delajo le z enim hlapcem, je na prosto voljo dano se zavarovati ali nc. Država bo tudi k njihovim starostnim rentam prispevala po razmerju starosti zavarovanca.
* Po mnenju zakonodajalca bo prvo leto 15 milijonov prisilno zavarovanih delavcev in 2 milijona prostovoljnih zavarovancev. Od teh zadnjih bo okrog 1,100 000 pripadalo najemnikom in bajtarjem, 900.000 pa rokodelcem in majhnim zemljiškim posestnikom.
f*
tt
Objava!
Opominjam
uee modrejsih deklet
nesramne dopisateljice anonimnih ml pisem, katere trosijo o meni neresnične slabe uesti, da bodem v takem slučaju najstrožje postopala ter sodnijsko zasledouala.
Ivana Schiller
2681 3
modni salon. -- So. Petra cesta št. 31.
P. n.
S tem si dovoljujem naznaniti cenjenim odjemalcem škofjeloškega okraja, da sem prodal svojo, pod imenom
Franc Dolenz, Skofga ILoka
peljano trgovino (filialko) 9 hišo in vsem inventarjem gospodoma
Oeisinger $ Plmim-ii,.
Zahvaljujem se najtopleje za dosedanjo naklonjenost, ter prosim, cla r>la-govolite isto ohraniti tudi mojima naslednikoma. Moja glavna trgovina v Kranju in tudi podružnica z železnino ostane v sedanjem obsegu.
Z adl. spoštovanjem 261*7	Franc Dolenz.
P. n.
Dovoljujeva si cenjenemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da bodeva trgovino neizpremenjeno dalje vodila, ter sc priporočava za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Deisinger & Planlarič.
Škofja Loka, dne 15. kimovca 1911.
■CUlJMIMM^MMMtMBr. lig
Gospice a« dijakinje
se sprejmejo na lepo stanovanje in hrano blizo vseh šol. K. Siibil, Gradišče 15 III. nadstropje.	2706
Proda se
111 nov s 5 pedalom
22 s pedalom do-"" bro ohranjen, nov amer. sistema
pod ceno. Več pove I. Kacin, Novi Vodmat 151 —
Ljubljana.
SOLSKE
za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
2708 10 Lav. Schwentner,
knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
se bode v nedeljo, dne 17. septembra 1911 ob 3. uri popoldne
v Repečnikovi hiši v Sp. Gorjah na drobno prodalo. Pogoji so ugodni, plačevanje na večletne obroke. Več sc izve pri 2634	Antonu Belecu v št. Vidu nad Ljubljano.
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijaml
Kleinmagr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
36(*t to

Državni izdatki za starostno zavarovanje bodo v letošnji drugi polovici znašali okrog 50 milijonov frankov; za leto 1912. jc proračunana že svota 123 milijonov, ki se bo do leta 1914., ko bo približno dosegla svojo normalno višino ,še zvišala na 130 milijonov frankov na leto.
Drušlva.
— Živinorejska zadruga v Breznici
priredi v nedeljo, dne 17. 1. m., popoldne ob 3. uri v »Društvenem domu« predavanje o živinoreji. Govori živinorejski inštruktor Krištof o pomenu živinorejskih zadrug. Po predavanju razgovor o vseli potrebah živinoreje. — K obilni udeležbi se vabijo vsi gospodarji in gospodinje iz celega okraja!
— Javen shod priredi 8. septembra ob 3. uri popoldne Društvo čeških poštnih uradnikov v Pragi v dvorani restavracije de Pariš (u Oižku) Ječna ulice. Obravnavalo se bo o splošnem položaju državnega uradništva. in nalogah prihodnjega zasedanja državnega. zbora, tičočega se službene pragma-tike, časovnega napredovanja in urav-nanja aktivnih priklad in o akutnih vprašanjih poštnega uradništva. Dolžnost vsakega tovariša je, da se udeleži shoda, cla. skupno protestiramo proti sedanjim razmeram. S tem našim shodom otvarjamo jesensko manifestacijo uradnikov. Upamo, da poštno urad-ništvo, ki je bilo vedno v ospredju podobnih akcij, svojo dolžnost do skrajnosti izvrši. Tovariše-člane pa, ki sc no morejo osebno udeležiti shoda, prosimo, da v slučaju, če s to akcijo soglašajo, to pismeno ali tolcgrafično k dne-vu shoda izjavijo. — Centralni odbor. Zbor zaupnikov.
Cerkveni vestnik.
—	401elnico mašništva je 6. t. m.
praznoval preč. g. župnik v šempasu Blazij G r č a. Preč. gospod Grča jc bil svoj čas deželni poslanec in je v tej lastnosti pokazal svojo posebno skrb za kmetske potrebe in vnetost za narodno povzdigo v deželi. Jako priljubljen pri svojih župljanih je tudi za šempa-ško občino in cerkev mnogo koristnega in potrebnega napravil. Preč. g. župniku čestitamo k temu slavij u ter mu želimo, da ga Bog šc mnogo let živi!
—	Smrtna kosa. Umrl je po daljši mučni bolezni v Volčah preč. g. Anton Z a r I i. Rajnik je bil rojen v Idriji na Kranjskem dne 25. maja 1852 ter v duhovnika posvečen 29. avgusta 1875. Služboval je na Bovškem, Podbrdom in mnogo let kol župnik v Volčah. Bil jc mirnega, prijaznega značaja, vnet za svojo službo in čast božjo, kakor tudi za vsestranski telesni in dušni blagor svojih faranov.
—	Slavnosti Malega Šmarna v Re-pentaboru, Velikem Repnu, Kačičah in Rodiku, jc okrajno glavarstvo v Sežani prepovedalo iz zdravstvenih ozirov.
—	Kanonično umeščen za župnijo Dornberg je bil v soboto dne 2. septembra preč. g. Franc Lavrenčič, dosedanji vikar v Sovodnjah.
vsebuje v popolnoma lahko prebavni obliki za ojačenje šibkih kosti in za tvoritev zobovja potrebno snov. To dokazuje obširna ujioraba Scott-ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v
Pristna samo s lo znamko — ribičem — kot garancijskim zna koiV. Scott-ovrga
ako se gre za trajno ojačenje šibkih ravna"ia-kosti. Otroci zavživajo prav radi prijetno dišečo Scott-ovo emulzijo, jo lahko prebavijo in dobe ravne, lepe noge.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott" ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek.	2693
Cena izvirni stekl. 250 K. — Dobi se v vseh lekarnah.
v starosti 40 let, želi vstopiti v službo na kako malo župnišče na deželi ali li kakemu penzijonistu. Ima dobra spričevala in je bila že več let v enaki službi. Vajena je vsakega dela. Naslov pove uprava lista pod šifro »Dekle 2711«.	2711
Kam pa prijatelj?
V Vižmarje št. 61. Tam prodaja G. PODREKAR prav prijazno 2701
hišo z vrtom
Ministrsko kriza na Torta.
/
Veled enakih vzrokov, kot v pretek-m mesecu maju, ko sta demisionirala ški finančni minister Djavid bej in nični minister Izmael liaki, je nasta-v turškem ministrskem kabinetu iva kriza. Težkoča vsega tega tiči v ji vojnega ministra Mahmut Šefket iše, da se mora kontrola vojnih izdat->v prepustiti popolnoma njemu same-u. Finančni minister, ki je spreten fi-mčnik, pa izjavlja, da ne more biti [govoren za državne finance, ako sme ijni minister izdajati denar, kakor se u poljubi. Od svoje strani, pa izjavlja ijni minister, da ne more biti odgovo-ii za deželno hrambo, ako mu manjka narja. V drugih državah se morajo 16 vojni ministri sporazuleti s fi-inčnim, toda na Turškem ustavno živ-enjc še ni dovolj pojasnjeno, da bi se ioglo preprečiti spore, ki tvorijo naj-čje težkoče mladi Turčiji.
Revolucija leta 1908. je bila posle-ca vojaškega gibanja. Pod režimom, akršnega je ustvaril Abdul Hamid, je ilo nemogoče, da bi se izobrazili spo-jbni državniki ali vsaj zmožni admi-stratorji. Posledica tega je bilo dej-vo, da se je morala vlada po izvršeni voluciji obrniti na malo število mož, so se za časa starega režima vsaj ekoliko izkazali kot sposobne. Edina istitucija, ki je bila izšolana, je bila rmada in zato je umevno, da se pojav-a vojaški vpliv v vseh smereh politike i da vojaški interesi povsod dobe pre-10Č.
Javno mnenje seveda sodi zelo ne-godno o velikih vojaških izdatkih, za atere se skrbi prej kot za druge zelo ažne probleme.
Spor med finančnim in vojnim mi-strom pa se je deloma tudi poostril, er je zadnji podpiral polkovnika Sade-a. Ta je namreč svoječasno organizi-v armadi gibanje proti boju z isto-erci v Albaniji in Jemenu. Djavid eja, so kljub temu, da je pomohameda-jen žld, gledali strogpverni mohame-anci z nezaupanjem.'Bil pa je precej preten in ker njegov naslednik Najli ej tudi ni dospel do nobenega cilja, bo ržkone Djavid bej zopet prevzel finan-no ministrstvo.
List »Tanin«, čegar izdajatelj je den izmed najbolj vnetih pristašev ranice »enakosti in napredka«, je menja, da se ne sme trpeti postopanja ijnega ministra. Dne 18. septembra bo ranka zborovala, da definitivno skle-o tem vprašanju. Veliki vezir Haki aša, je splošno spoštovan ter ima možnosti za državnika, toda številne premembe v ministrstvu, katerih ni lo doslej nič manj kot 18, odkar je eliki vezir, kažejo nepopolnosti pri se-avi kabineta, kar nikakor ne more obro vplivati na zaupanje javnosti.'
Mnogo je pa tudi krivo zaplctene-iu položaju dvojna igra »stranke ena-ostj in napredka«. Odkar je izšla od-edba, da se prepove tajne organizacije, e je pač v javnosti konstituirala stran-a, toda za njo ,se še vedno skriva tajni istem. Bilo bi veliko večjega pomena, ko bi bila vsa organizacija popolnoma avna, ker bi se na ta način moglo po-taviti proti vojaški smeri veliko večji dpor. Ravno vojaška tendenca pa je enačenje narodnosti v državi polume-ca in svoj prvi poraz je doživela v ugo-itvi albanskih zahtev, ki se je izvršila roti volji vojaških mogočnikov.
Kakorkoli pa se naj preosnuje mi-listrski kabinet, pomagalo ne bo dosti, lokler ne bo rešen konflikt med vojnim n finančnim ministrom, kar se pa bo udi težko zgodilo pred 18. septembrom, a vse evropske države pa bo izpre-nemba v notranji in zunanji politiki určije imela za posledico precej diplo-natičnega dela.
Kalehetski lečo] v inomosto.
V nedeljo se je pričel v Inomostu latehetski tečaj, ki. se ga je udeležilo •koli 270 avstrijskih katehetov. Po-dravni večer je otvoril predsednik pri-iravljalnega odbora kanonik Ruprecht Iintervvifflinger, ki je navzoče iskre-io pozdravil. Govorili so vseučiliški irofesor dr. Krus, profesor dr. Gotler
iz Monalčovega, Župnik Hillebrand iz Kodanja in razni drugi. Na koncu pa je govoril Španec dr. Penua, ki je v klasični latinščini pozdravil katehetski tečaj ter opozarjal na staro zvezo Španije z Avstrijo pod habsburškim že-zlom. Katehetski tečaj se jc pričel oficielno včeraj dopoldne ob 9. uri. Po pozdravnem govoru predsednika pripravljalnega odbora se je volilo predsedstvo. Za čast. predsednika je bil izvoljen prošt Rauch iz Inom., za predsednika pa msgr. dr. Waitz iz Brikse-na. Nato so se prebrala pozdravna pisma, med temi tudi pismo kardinala Katschthalerja, nakar jc pater Gatte-rer čital svoj referat o metodi kate-heze.
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
ssm
■ W	-—— naravna
alkalična kislina
.......MMMMM—^	i
ter je posebno pripravna zaradi svojega rfiilega vpliva in jo toraj zapisujejo pri ieloddnl kislini ikrofeljnlh, krvioah, otoka šlez itd., in ravno tako pii kataru sapnika in oslovem keilja. (Dvornega svetnika LOuchnerja onom-grafija o Gicsshabl Sauerbrunn.
Ceno češko posteljno per)fl
5 kg boto skntlj. K 9 60 bolita K 12- bilo kot puh mehko skubljeoo K 18 — K li'— tnežnobelo kot puh mehko skuMjeno K 30' i 36 PoSUja traoko po po-vzetiu. Zamena dotoljeia prOtl povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel, Lobes 159, pri Pl/nu Ctikg. 2513 a
Dobro računale !
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
„pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-vega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
Želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti gastonj in franka.
V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, veCjlh špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalgga pri Mihael Kastner-ju, Peter Lastniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	U462—49
Ravnokar došlo sveže
jesensko blago.
Najmoderneje fino izvršene obleke, ra-glane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi konfekcija 2683	za dame in deklice.	3
Prodajam najmoderneje klobuko od veleznanih tvrdk Hiickl, Pichler in Bossi po K 2-90.
Brez konkurence. Priznano nizke cene.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
a
u
M
m
s
u
cd >
O
o a
a
>Cfl
cd en o c
«4
veležganjarna sadja, Ljubljana
priporoča v svoji lastni žgaujarui 2258	kuhano
Slivouko Tropinouec Brinjeuec Hriišeuec Vinsko žganje
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
lH
M«
s
to cQ ca
v* TJ
•1 H»» t* Ca
■d o
o <
m
*t
vx
sc
n (0 d
Priporočilo in naznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu Kranju in okolici uljudno naznanjam, da zopet ot-
vorim
kleparsko obrt
: u Kranju, St. 103, tik Igaidske šole. :
Sprejemal in izvrševal bom vsa v kleparsko stroko spadajoča dela. Potrudil se bom vsestransko, da po svojih najboljših močeh zadovoljim svoje p. n. odjemalce.	2626
postrežba točna! o Cene zmerne!
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča
VALENTIN PAJER, kleparski mojster.
Podpirajte domačo industrijo!
Liubliana. Sodna ulica.
Specialna meha-jigp nična pletilna in-dustrija in trgo-vina za površne n spodnje jopice, moderCke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno ln na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroji patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov so cene veliko nižje.	164
Stare nogovice se ceno podpletujejo 1
Velika lepa
......VILA
s sadnim in zelenjadnim vrtom v najlepši legi Maribora se ceno proda. Pojasnila dajo gospa ADELA KOšMELJ v Ljubljani, Elizabetna cesta 8, II. nadstr., kjer je na vpogled tudi slika.
MHRX0UE EMHIL
fn glaznre za tla Izborne specialitete.kise naglo suše ln lih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
I spri tvrltl BRATA EKIl, 111» f j
I CN	'
mmammmmmamm
Ugodna prilika!
Na prodaj je popolnoma dobro ohranjen
== Čevljarski stroj, ==
znamka »clastiseh patent" po zelo ugodni ceni. Več se izve pri tvrdki M. Sbil v Mokronogu na Dolenjskem. 2<jfiS
£
ca
ESJ
>3
mm mi
▼eč sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 22B7	tvrdki
M. Rosner & Go. Ljubljana.
sa
N
M
3
Osla
aH manjšega
konja
2969
dobrega vozača, lepega in močnega kupi z opravo in z vozom vred
Hotel Kolodvor, Jesenice.
G. F.lurasek
prol in edini slauen-ski uglaSenalec in
trgovec glasovlrjev
Ljubljana
Poljanska cesta 131
Prodajam in posojujem glasovirje, pianinc in harmonije izključno le iz najslovitejših tovaren neprekosljivi po kakovosti glasu. Solidne cenc! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Za vsak pri meni kupljen instrument jamčim pism. 10 let. Stare glasovirje vzamem v račun po najvišjih cenah. Oglaševanja izvršujem špec. sam osebno, brez pomagača ali posredovalca, ter vsa popravila te stroke. Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje edino lo
koncesionirana turdka Juriisek.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme A. Sušnik, LjuMjana, Zaloška cesta.
POZOR KOLESARJI!
Mesto 110, sa,nio po 80 K s „Torpedo" prostim tekom po K 05"— prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka »Sti-_	_ rian-Graz" modeli 1911
s 3 letnim jamstvom, sveže, močfie pnevmatike po K 5"-, 6--, 7--; cevi po K 3'50, 4'-, 5"-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in ponildanje poceni. Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni!
Cenik zastonj in tranko!	11S5
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev
H. titfeissherg, Dunaj II.,
Untere Donaustralle 23/111.
hiša
z dvoriščem in sadnim I	|i|im f| vrtom se pod jako ugod-
Lepa IlUll nimi pogoji proda. Prirejena za ono ali 2 stranki. Potrebnega kapitala 3000 K. Rožna dolina, costa V. St. 154.	2631
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Tcleion št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Liubliana. prej J. C. Mayer
Centrala na Dunaju, Ustanovljena 1864. - 29 podružnic.
Stritarjeva ulica St. 6.
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n..pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	2094
Najkulantnojše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzomskih in inozomskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promoso za vsa žrebanja.
Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno.	,
HJ M
M4 «
M «1
T	r v
Kafeeaefia vožnja t Ameriko.
-immnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
t Kristan
oblastveno koncestlonl-rana potovalna pisarna
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
4
8113 (13-1
NajcenejSa vožnja v Ameriko.
(a *
m w
m
*
IlIffN Duplin ^rsklmoister v Ljubljani j
1 Vlili lili JUII Dunajska ce«ta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato ztriogo hišne oprave : i '
sa tipalu« te« jedilne sobe in satane. $tvane vsake vvste. JKodroce žtanite aa peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. • g i
Kcro€Oa m točno isvršnj«j«. « Cenik i podobami mston) la franka.	«3
Najcenejša zaloga. a Cene brez konkurence.
SSU ton Mat M l n> MmH Mn
flvg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat' odlikovana
PripocoCa s« slavnemu občinstva ln preCastttl dnbcvSMni v narodla na
Stedilna ognjišča in peči
preprost« hi najfinejše, IzvrSene v poljubnih modernih barvah ln vzorcih najbolj strokovnjaSld, solidno hi trpežno po najnižjih cenah. ŽupniSCem samostanom in Mam dovoljujem znaten popust Ilustr. ceniki so na razpolago
Šolske afeuarelne barve
Vzorci za slikarje
vedno najnimcjSi
Oljnate ftrnežeoe baroe
u pleskarje, stavbna In pohištvena mizarje, Mine posestnike ter za
domaČo porabo
DAsseMorfske oljnate barve
za imetnike
Flrnell, olja In retnSI
za nmetntiho slikanje
Oljnate Studijske baroe
Kranjsko laneno olje ln Ilrnei
Emajlne glaznre
Me za vrtno pohištvo
Stedllno vottllo za pode
priznano najboipe
Jantarjeva Blaznra za tla
r3	^
lise orste čopiče«
Marijin trg št. 1.
Olje za stroje
Suhe kemli., prstene
in
rudninske barve
Prašno olje za pode
prlporoCa
1069
Adolf Hauptmann
pni krnjska tovarna za oljnate barve, flrneže, lake in steklarski klel.
Zahtevajte cenike!
Zahtevajte cenike!
J
Tovarna za stroje Andrltz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
»57	gradi kot speclalltete	a
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce ln trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, jeklene In kovinske predmete po lastnih ali vposlanih modeli
Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno.
Zastopnik: lllirta, jnjen., Cisaletova ulica 7, Damjana.
irstvo ln silhatile na stehls Avgusta Hgnola j LJubljana
Simajska cesta St. u poleg „Flgovca"
se prlporoCa preCastiti duhovščini ln cerkvenim predstojnlStvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje ln solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva ln slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu ln po najnižjih cenah.
Zalo ga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 5314
Narisi ln proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del »o na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Ivan Jax in sii
Dunajska cesta 17, Ljubljani
Kolesa
iz prvih tovarn Avs
Durkopp, Stjria CPuoh), Waffenr v
tr!|
Šivalni stroji
izboma konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Uftanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno.
: Adlerjevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice"
L}ubljana HLF0NZ BREZNIK
3464 (1)
Kongresni trg
Na|ve£|a, nafstar. ln edina domača tvrrtka ln lzpoao|evalnlca klavlrlev ln harmonl|ev.
Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, kakor: violin, rlter, kitar, tamburlc. harmonik, klarinet itd., na|bol]. strun (tudi Welchold) ter mu-zlkall|. Prodaja na čudovito majhne obroke tudi brez zadatfa, tako, da je vsakomur dana prilik«, Izogniti sc vsiljivemu »pofclnu« ter si na najugodii. ačln odplačevanja nabaviti Instrument prve vrste Dvorna firma klavirjev Czapka, Hiilzl & Heltzmann, Stelz-hammer In ROsler ter H6rilgel ln Mauborg (amer,-harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko menlpoverile in imam le jaz izključno edini te znamenite Instrumente v največji zalogi In izbiri. lOletno pismeno jamstvo Popravila ln uglaievanja klavlr|ev ln v»el glasbil po na|nlž|lh cenah. Stari klavlr|l ■ s na|ugodne|ie Jemljejo v Kameno. Najnižja Izposofcvalnlna.
najcenejša vožnja v Ameriki

z modernimi, velikimi brzoparniki ia
Piane čez intwerpen t Rew-York in če »
jc proga
jj1
(i
II žl

' i
k*
Anvepsa NgwYopis
Na naSih parnlklh .Lapland*, «Flnland», «Krooniand», »Vaderland«, «Zeeland», «Sam-land«, .Gothland*, .Marquette", .Menominee' .Manlton*, kateri vsak teden v sobotah oskr bujejo redno vožnjo med ilntwerpnora In NeW' Yorkom, so snažnost, izboma hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajlte za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena ln traja vožnja 7 dni.
OM iz Ljubljane vsak torek popoldan
NaSa proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo Cex Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-Yorte.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske u lce odslej it. 36, od južneg« kolodvora na levo pred znano gostilno pri ^Starem tiSIcrja* 188 (52-1)
d
Iz dežele industrije in kmetijstva.
Piše Ivan Podlesnik.
Siemens - Schuckert Werke.
»Boji prih. stoletja se ne bodo voje-vali s sabljami in puškami, temveč s trgovskim in industrijskim orožjem. Teh bojev nc bodo vodili generali in diplo-
inatje, temveč velika združenja kapitala. Tja morajo postaviti narodi svoje najboljše može, ako se hočejo zmagovito boriti.« Te besede je napisal Georg Siemens koncem prejšnjega stoletja v »Zlato knjigo nemškega naroda koncem stoletja«. Tisti Georg Siemens, katerega so imenovali »trgovca - kralja«. Bil je ustanovitelj nemške banke v Borolinu in trideset let njen ravnatelj. Nemška banka je bila ustanovljena z namenom podpirati zlasti industrijo. Njen ravnatelj Siemens je ostal temu namenu zvest do skrajnosti. Krupp in Siemensi se imajo njemu zahvaliti, da so mogli na polju industrije nedosežno zavladati. Zlasti slednjim je ostala nemška banka pri velikanskih njihovih načrtih vedno zvesta.
Nedaleč od kraja, kjer so pred šestdesetimi leti revni bratje Siemens pričeli svoje delovanje, se dviga sedaj mesto tovarn: Siemens - Schuckert Werke. Zapadni del Berolina sc je začel s temi tovarnami razširjati, kajti krog in krog tovarn se zidajo še vedno nove hiše. Ogromen je prostor sam, > na katerem stoje tovarne. Da bo velikost podjetja ložje razumeti naj povem, da reprezen-tuje vrednost tega podjetja kapital 200 milijonov. Pred dobrimi šestdesetimi leti je pa romal mladi Siemens v London s praznimi žepi, pa polno glavo načrtov in srce polno hrepenenja za najvišjimi cilji . . .
Ustroja tovarn mi ni mogoče popisovati. Naj povem samo, da sem sc mudil celo dopoldne samo v oddelku, kjer izdelujejo dinamo - stroje in sem videl komaj majhen del celega podjetja. Omeniti pa hočem nekatere druge stvari. Vse naprave v poslopjih samih in izven tovarn so najmodernejše urejene. Opazoval sem natančno delavstvo in videl skoraj same inteligentne obraze. Podjetje ima 12 do 14.000 delavstva. Delo se konča ob štirih popoludne, da se more delavstvo posvetiti dovolj časa družinskemu življenju. Velik je delav-
ski konsum, lepe, zračne in snažne obednice, naravnost razkošno pa jo« opremljen uradniški kazino, kjer urad-? ništvo opoldne obeduje in sc zabavaj Tisti dan nas je bilo sto obiskovalcev. Razkazovali so nam podjetje v to določeni uradniki, opoludne pa smo bili pogoščeni vsi v uradniškem kazinu. Strogo pa nam je bilo že pri vhodu v tovarno prepovedano delavstvo nagovarjati, vpraševali in ga tako motiti.
Siemensi imajo nekaj sorodnega z Rotschildi. Kakor je stari Rotschild razposlal svoje sinove po vseh velikih mestih Evrope, kjer so ustanovili banke, tako so sc porazdelili tudi bratje Siemens. Eden v Berolinu, drugi v Londonu, tretji v Petrogradu, kjer povsod so ustanovili velike tovarne. Ko pa delo in moč bratov samih ni več zadostovala za vodstvo od leta do leta sc bolj razšjr-jajočega podjetja, so pritegnili v pomoč še bratrance. Werner Siemens je skupaj s Halskejem vodil podjetje v Berolinu; Viljem je gospodaril in se natura-liziral v Londonu, v Petrogradu pa je bil voditelj'podjetja Kari.
Iz družbe Siemens & Halske so sc razvile druge družbe, pri katerih vseli so udeleženi Siemensi z ogromViimi ka-pitalijami n. pr. Siemens & Schuckert Werke, družba za električne železnico, »Berliner Elektrizitatsvverke«, »Gesell-schafl fur Iloch- und Untegrund-bahnen in Berlin«. Ker so se ta podjetja od leta do leta bolj razširjala, so uvideli Siemensi, da je treba razširiti tudi obratni kapital in zato so leta 1897 dotedanjo komanditno družbo Siemens & Ilalske izpremenili v akcijsko družbo. Prvotni akcijski kapital je znašal 45 milijonov, že leta 1900 pa 75 milijonov. Od tedaj pa od leta do leta več. Ze leta 1897 so Siemensi sami, ko šc ni bilo akcijske družbe, darovali ob priliki petdesetletnega obstoja fondu za pokojnine delavstva 1 milijon. Letni dobički družbe so pred leti znašali 10 do 15 milijonov. Kmalu po ustanovitvi akcijske družbe se je ustanovila akcijska družba »Kraft und Licht«, pri kateri so sodelovali Siemensi s kapitalom 30 milijonov.
Pri vsem tem pa ne zapuščajo Siemensi ogromnih premoženj. Viljem n. pr. je zapustil samo 7 milijonov premoženja. O njem sc je reklo, da je pridobil tri premoženja: eno je izgubil, drugo porazdelil, tretje pa si je ohranil.
Značilno za Siemense je, kakor pri »Kruppih, da niso podjetja nikdar smatrali kot sredstva za pridobivanje veljakih bogastev, temveč vedno za nove iz-'najdbe. VVemer je napisal tele besedo: »Kakor niso bile trgovske hiše srednjega stoletja samo podjetja za pridobivanje dobička, temveč so se smatrale poklicano in dolžne s tem, da so iskale novih prometnih potov in prometnih sredstev, služiti domovini, tako so tudi dandanes dolžna velika tehnična podjetja zastaviti vse moči v to, da stopi industrija njihove domovine na čelo svetovni industriji«.
Nepremagljivo orožje pri Siemen-skili je bila njih občudovanja vredna eneržija in vztrajnost. Ko so izgubili prvi dobiček, niso obupali, ko se jim je potopila ladja, so zgradili novo; ko jim je pruska vlada bila nasprotna, ^o vstrajali; ko je začela Angleška intrigi-rati proti njim, so zmagali in zmagovali vedno. Ko so imeli milijone, niso šli lenil, temveč delali so vsi v sivo starost.
V tej vztrajnosti dola tiči moč uspehov nemške industrije!
Naj omenim še eno, kar sem opazil po večini nemških tovarn. Soc. demokracija dela nemški industriji skrbi, zato skušajo vsa velika industrijska podjetja odvrniti od svojega delavstva to pretečo jim nesrečo. Z modernimi, hi-gieničnimi napravami v tovarnah, s konsumi, zabavišči, krajšanjem delovnega časa, pokojninskimi fondi itd. poskušajo delavstvo vsestransko zadovoljiti.
Kruppu n. pr. se je to izvrstno posrečilo. Ko so divjali najhujši boji, mu je ostalo delavstvo zvesto. Njegovo delavstvo z družinami pa reprezentuje armado 150.000 ljudi. Zal, da mi tega velikanskega podjetja ni bilo mogoče obiskati.
Eno pa sem bil prepričan na potu domov: Nemčija ima industrijsko orožje dobro nabrušeno. Katoliški centrum pa. «i je pridobil nevenljivih zaslug na polju skrbi za delavstvo, kar jc pokazal katoliški shod v Mainzu, ki se je vršil tiste dni. Lepa renska dolina v gorati Bavarski pa priča o moči kmetijstva.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
žeti službe v kakem župniSCu. Služila je že šest let v župniSCu s pohvalnim vspehoni. Zmožna je vrtnih del in poslov pri gospodarstvu. Starost 351et.
Cenjene ponudbe pod naslovom: „Kuharica" post.-rest. Skocijan pri Mokronogu, Dolenjsko,
2650
Načelstvo okr. bolniške blagajne v Radovljici razpisuje mesto
zdravnika
Prosilci naj vložijo ponudbe do 30. septembra 1911 z dokazili dosedanjega službovanja na okr. bolniško blagajno v Radovljici. Plača po dogovoru. 2«9l
Načelstvo okr. bolniške blagajne v Radovljici razpisuje mesto

za pobiranje blagajniških doneskov. Prosilci naj vložijo ponudbe do 15. septembra 1911 na okr. bolniško blagajno v Radovljici. Plača po dogovoru.	2602
dijaka
nižjih razredov sc sprejmeta na hrano in stanovanje proti mesečni plači40K na Poljanski ccsti 25. 2701
Sprejmetu se
rutica
za galanterijsko trgovino v Ljubljani, najraje
kmetskih staršev, ovent. tudi s hrano in stanovanjem. — Ponudbe pismeno pod »A F»100« po. štno ležeče.	2707
Primerne službe išfe
Dosedaj je 7. dobrim uspehom opravljal večletno službo pri lokomobilah. Nastop po dopo* voru. Naslov pove uprava Slovenca. 2706




fCnfdSišlc^ Bukvama
objavlja
začetku šolskega leta sledeče knjige:
Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol.
I.	knjiga Resničnost katoliške vere. (Dr. Iv. Svetina) platno K 2'80.
II.	knjiga Resnice katoliške vere. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 2"80.
III.	knjiga Življenje po katoliš. veri. (Dr. Gr. Pečjak) platno K 2"80.
Pozor! Za gg. duhovnike in laike je prirejena posebna izdaja z obširnim stvarnim kazalom. Naroča se pod imenom .,Katoliška etika". Cena K 2*80.
Kdor še ni kupil II. dela „Resnice katoliške vere" naj si omisli rajši obe Dr. Pečja-kovi knjigi v skupni vezavi in s skupnim stvarnim kazalom pod imenom ..Katoliška dogmatika in etika" Cena K 5-30.
Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch fur die erste Klasse slowenischer und slowenisch-utraquistischer Mittclschulen u. venvand-ter Lehranstalten. Preis geb. K 3-—
Pajk Milan, Zemljepis za srednje šole, I. del; vez. K 1-80.
Brinar Josip. Zgodovina za meščanske šole, z 21 slikami vez. K 2"20
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica; vez. K 3 —.
Tominšek dr. Josip,Grška vadnica; vez.K 3'50.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bogočastnih obredih sv. Katoliške cerkve s 40 slikami; vez K 140.
Mazi, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol; vez. K l-—.
Mazi, Geometrija za drugi razred srednjih šol; vez. K 2-80.
Mazi, Geometrija za tretii razred srednjih šol; cena se naznani pozneje.
Matek-Jos. Mazi, Geometrija za četrti in peti gimnazij, razred, v platno vez. K3'30
Mazi, Osnovni pojmi poševne in pravokotne projekcije; 29 slik. K — 60.
Matek, Geometrija za šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred; vez. K 3"—
Matek, Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazij, razred; v platno vez. K3-20.
Matek-Zupančič, Aritmetika in Algebra za
šesti, sedmi in osmi gimnazijski razred, v platno vez. K 2'80.
Druzovič, Lira I. del. Srednješolska pesmarica. Cena K l-70, vezana K 2-20.
Matek-Zupančič, Geometrija za više razrede realk, K 530.
Matek-Zupančič, Aritmetika in Algebra za višje razrede realk; vez. K 5'30.
Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika; za srednje in njim sorodne šole. I. del platno vezan K 2'50 II. del s slikami in načrtom Pariza platno vezan K 3-—.
Jeršinovič, Salustijev komentar, (Bellum Jugurthinum) K —'60.
Novak, Slovenska stenografija, I. del. Ko-respondenčno pismo; broš. K 3'—.
Novak, Slovenska stenografija, II. del. De-batno pismo; broš. K 2'40.
Baebler, Kemija In mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šole. K 3'—.
Dokler, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje; vez K 1'90.
Dokler, Komentar k Ciccronovim govorom proti Katilini; broš. K —-60.
Jeršinovič Livijev komentar; broš. K —'60.
Koritnik, Slovarček k I., II. in III. spevu Ilijade; broš. K —80.
Jerovšek, Besede in rekla, namenjene učencem, ki se pripravljajo na čitanje sedme knjige Ilerodotovili zgodovin, raziskanj. K 1—.
Južnič, Slovarček k I. in II. knjigi Vergilove Eneine in k izabranim pesmim iz „Geor-gica" in „Bucolica". K 1*—.
Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva I. clel. Od Pohlina do Prešerna Iv 2'—, kart. K 2-50, platno K 280.
II. del. Doba narodnega prebujenja (1848— 1808). K 6 20, platno K 7'20.
Breznik, Slovanske besede v slovenščini K —-80.
Grafenauer, Iz Kastelčeve zapuščine. Hoko-pisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi. K 3'—
Podlesnik, Knjigovodstvo. 1. del; vez. K.320.
Podlesnik. Knjigovodstvo. II. del; vez. K 6'20.
Foerster, Cantica saera. 1. del. Cerkvena pesmarica za moški ali ženski zbor (če-tveroglas.). K 2-40. Ta pesmarica je skrajno potrebnaza vse one učne zavode, kjer se vrši skupna šolska sv. maša.
Tominšek, Ajdovski gradeč K —-30.
Ušeničnik, Socijologija. Cena Iv 8"50, vez. K 10-80.
Medved, Poezije. I. del, K 3-80 vez. K fr
Medved, Poezije. II. del, K 4 —, vez. K 5'40.
Leposlovna knjižnica:
I.	zvezek: Bourgct-Kalan: Razporoka. Ro-man. K 2'—, vez. K 3 —
II.	zvezek: Turgenjev Sergijevič, Stepni kralj I.ear. Povest. Stepnjak. — Jurca, Hiša ob Volgi. K 1-20, vez. K 2'20.
III.	zvezek: Virant. — Prus. Straža. Povest. K 2 40, vez. 3'40.
IV.	zvezek: Dostojevskij. — Levstik. Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3—, vez. K 4'20
V.	zvezek: Taras Sevčenko. — Abr. Kobzar. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Iv 2 40, vez. K. 3 60.
VI.	zvezek: Champol. — Levstik, Mož Simone. Roman. K 1'90. vez. K 3"
VII.	zvezek: Taras Sevčenko. Abram. Haj-damaki. Poem z zgodovinskim uvodom o liajdamaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1'50. (VI. in VII. zvevek skupno K 3-40. vez. K 4-50.) — Ima iste vrline kakor Kobzar.
VIII.	zvezek: Sheehan. — Bregar. Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja. Iv 4-20. vez. Iv 5'80.
IX.	zvezek Dickens-Cankar. Povest o dveh mestih K 5'50 vezano K 6f>0.
Medved, Kacijanar. Tragedija v petih dejanjih. K 140, vezano K 240.
Ljubljana, Kažipot s pridejanim načrtom K 1-20.
Načrt Ljubljane, dvobarvni tisk K — 30.
Isti v petih barvah K —'50.
Stazen teh so na razpolago seueda tudi use drage predpisane Šolske knjige tujih zalog. Zaznamke predpisanih
11: Šolskih knjig za posamezne učne zaoode oddajamo brezplačno. —
Katoliška Bukvama v Ljubljani s podružnico jKojig« Ilirijo", prej Karoi Fiorian v Kranju.
'.■".vfrffi"^-	; ' VU

St. 539/pr.
RAZPIS
2690
l i
Podpisani deželni odbor sprejme
avtomobilskega voznika (šoferja)
Plača po dogovoru, nastop službe najpozneje 1. oktobra K I.
Prošnje za razpisano službo, opremljene z dokazili o starosti, pristojnosti, stanu, (oženjen ali neoženjen), oblastvenim vozniškim listom, zdravniškim izpri-čevalom in izpričevalom o dosedanjem službovanju je vlagati
do 20. septembra 1911.
V prošnji je navesti tudi plačni zahtevek.
Deželni odbor si pridržuje, da šoferja eventualno porablja za druga njegovim zmožnostim primerna opravila.
Pezelni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 6. septembra 1911.
CR »Urili PuShar u Ljubljani Il\« JbUUI\) Židousfca ulica št.8
priporoSa svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklh in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in - tudi plede strela vse druge puSkarske izdelke.
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z Jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez peteUnov (Hamnierles.) Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam 2687 10 s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-
UstanovJJen.	^	Škl VOŽIČkl itd. N^nljrinei«. hlann Ustanovljena
1847.
3304
1847.
M. DRENIK Kongresni trg št. 7 Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tambnriranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
889
Naznanilo.
Na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bode vpisovanje za I. razred in sploh novih učencev
v petek dne 15. septembra 1911
dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 16. septembra od 9. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnatelju.
Po odloku c kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo oo rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta.
Dosedanji učenci tega zavoda se bodo vpisovali dne 17. septembra. Šolsko leto se začne dne 18. septembra s sv. mašo ob 10 nri dopoldne.
Ravnateljstvo c. kr. II. drž. gimnazije.
V Ljubljani, dne 8. septembra 1911.
2689
L
HOTEL SUDBHHN i GORICI
===== TELOUHRNS TRG. ========
Naznanjamo slavnemu občinstvu, cla smo poverili vodstvo imenovanega hotela s 1. septembrom 1.1. gospodu Josipu Szalsjf, ki je služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana.
Prosimo slavno občinstvo, naj to velevažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam, v drugi pa tujskemu prometu in v povzdigo mesta Gorice, izdatno podpira.
Trgoosho-sbrtna zadruga.
2666 (3)
Šivalni stroj t stoletja
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov!
1322
f inser Čo. dem. dr. M\m strojev.
Ljubljana	Kranj
Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53.
Kočevje Glavni trg 79.
Novo mesto Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zaželjsno pojasnilo; vzorci za vezonje, krpanje in šivanje zastonj in franko.

Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLLI & fONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje ccmentnih ccvij, stopnic, po stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blaga in samotne opeke.
Ul vodov
Vh
Vsa dela so solidno in strokovnjaiko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov natent „lhrul"
Fr. P. M, Ljubljana, Stari trs štev. 9.
Glavna zaloga plošč
slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej.
Gramofone
od K 25'— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarje dajem na mesečne obroke.
Igle za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno.
DIJHKi
iz boljših hiš se sprejmejo na hrano in stanovanje pod skrbno nadzorstvo. Več se izve iz prijaznosti pri g. Ciuha, Stari trg štev. 1.	2684
B
Tehnični učni zavod
po vzorcu tehničnih šol Nemčije za stroj. obr. In elektrotehn., kurjavo ln zratbo, Zclezobet. Vstop: Jan., april, Jull, okt. Ravnat.: 5f/> profesor Graf In Inženir Lohmar.	:.o
odenbach na I^a,t)i.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 jirekrasno pozlačeno 3« ur idočo precizijsko-an-ker-uro /. lepo verižico za samo K 2-20, ter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K B-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko • šlezijska izvozna tvrdka
A,Ge!bs Krskov- 340.
Za neugajajoče denar nazaj.
pripraven za priprazm vaz.
na obroke! V. Vondfich
Praga I., Josefske nam. Pošljite mi cenik motornih dvokoles
Laurin & Klement
z naznanilom plačilnih pogojev na obroke.

I Josefske
M
nam.
Ime: Naslov:
J
2586 3