'■•- j- B1' ^ p ^ Lr -kLiM II ililllTliTrtiil) * (ftOi f I "ss- j A M F D IK A I™-P t n« mm ivi m*^ ff% ■ |c™™, gg^ii»iipiticiiimiri!iiai!iiq!iiittiwwiiwž ^JjP! flB, VBVfi^r MP VPi .WPVP: ^Hf' • - "...............................■hiihhimJW P*:' % t < I; v ^t^^a^ ^ H» JV* I, f. » i ■dfrflj , . i 3 ..... ......... ' ' i i 9T°' i -vol, m. I Republikanski strah I SEDAJ SE REPUBLIKANSKA STRANKA BOJI, DA DOBE DEMOkRATJE VEČINO V ZBOR-L w NIČI. Velikanski izdatki kongresa; ! • kako se dela na javrc stroške z denarjem. 1 RAZNO IZ KONGRESA. P^. Washington. 21. aprila. — Politični veter •/ tem mestu ka? 2e, da se bo precej javne politike sorenienilo. Generalni poštar Hitchcock je sklenil, da odvzame poštarje druzega in tret-. jc«ya razreda uniji vu raznih kon-l jLfesmanov in tako utrdi njih uradno poslovanje. Dosfdaj so bili namreč poštarji najboljši pristaši raznih politikarje*', ker-slednji <0 jih zopet priporočali za dobra mesta v kongresu.1 Poleg tega se pa tudi govori, da ne bo storila radi tega, ker demokratična stranka pričakuje da bo leta 19^1 izvoljen demokratični predsednik in de-■fcnokratični kongres. V republikanskih krogih se splošno trdi o mogočnosti demokratskega kongresa. Nekateri pozdrav- ( , Ijnjo Cbnmp C'aika, seda? nega f.*Mticlitclja manjšine v kongresu, kot prihodnjega predse Inika vruuMMMiA' lil fcliui^if lAtf^ 1411 Ar Koag.ret* in poteg »et,.* h»h* tq|sedni nčmonkratje vse drugačne mož? na čelu kot svoje Komisija, ki ^e je pečata s p&iskavami odškodnine mini. ki. lo tuli oško|f>vfi|i tekom špansko - ameriške vojsk t,' bo končala «voje delo. Dobita je zrl 61 milijonov naročil za od-.ikjbthiino. dovolila je na samo Inekaj nod dva uiilijoiia- Tako je zahtevala Consta.vcin Sugar Co. nad štiri milijone <4dikod-r-niftr dobila je pa samo %i6.ooo dolarjev, ker Amerikami plačajo Ha mu to. kar so razdejali a-mtfikanski vojaki, ne kar so razdejal1 španski. Skazalo se ie na tudi. da je kompanija za vsako mulo računala naši vladi ioo dolarjev; ni čuda torej, da ko prišli na št;ri milijone. Iz penzijskega zaklada se bode letos plačah- 160 milijonox dolarjev 041 vojaškim vetera-j nom in njih družinim. Ti veterani stanujejo v vseh mogočih delih sveta Celo na otok .sv Helene se pošilja denar, fcjriveč jih je pa v Pennsvlva-Iniji, kjer jih živi t)-?.ooo in ravno toliko v državi Ohio. ——o-— Listnica uredništva. — Viktor Bele, S. F. Cal. V Clevelaudu štejemo kakih !?--000 Slovencev: v društvenem življenju so izvrstno organizira-|nt Nas veseli, da tudi tam napredujete. Pozdrav! — Peter T- Joliet. 111. Predsednik Zjedinjeitih držav ima letnih $75 000 in poleg tega še -25.000 za potne stroške. — J. Kovač. Claridge, Pa. Vi morate imeti "prvi papir" najmanj dve leti prej, predno prosite za državljanski papir. — A. Pibernik, Mineral, K. Takim dvomljivim 'Jedtiotam* \ je težko pristopati, ker varne :.,. so le iste, ki koje pod državnim nadzorstvom in imajo dovolj pokritja za police svojih članov. Imamo dovolj dobrih Grozni čas. NEKI PROFESOR AMERIŠKEGA VSEUČILI5ČA PREROKUJE GROZ NE ČASE ZA AME -RIKO. • 1 ■ m Mnogi nasadi po državi Ohio in Virginia so radi snega popolnoma uničeni.11. DRUGA POMOČILA. Winchester,. Va,, 21. aprila. — V onih krajih države Vir-giuije. kjer raste najbolje sadje. je priče! padati včera; naj-j prvo sneg, a potem pa debela toč,*?. Toplomer je padel za 4c točk. Sadjerejci se zelo bojijo radi svojega pridelka, ker jim je sedanje verne nanravi-lo obilo naredil dobro, ker je drevje obvaroval pred spomladanskim mrazom, Cela zapadna Pennsylvania in West Virginia je danes pok rita s snegom; sadno drevje je povsod obilo škode trpeio. 1 gmm <, m. mm VAŽNO ZA DRUŠTVA. Jg m m j| II j Kaj nameravajo v državi 111 i-' noir, upeljiti? Chicago. 111., 21. aprila. — Zverina «r»dmja se je pričela «- mešavati v po-lovm reci onih društev, ki točijo pijačo pri svojih veselicah /rezina sod-nija namreč trdi. da ima pravico naložiti takim društvam posebno licenco $-;o na mesec, če točijo pri svojih veselicah, ki so javne, opojne pijače. Tu to ne samo z:t isti mesec, v katerem se vrši veselica, pač pa za celo sezono, ko se prirejajo veselice. To vmešavanje zvezine sodnl-je v društveni poslovnik je seveda povzročilo hud odpor pri društvih. Takoj je bilo poslano posebno poslanstvo v Washington. kjer je kolektor za Zvezine davke odločil, da zvezi na sodnija v tej zadevi nima nobene moči, ker društvo, ki pri veselicah prodaja vino ali pivo. deluje kot samolasten gospodar v privatni zadevi, to; rej ni treba društvu nobene licence. UPOR JE PRENEHAL. Trije spanski avguštinci so na Kitajskem utonili Shanghai, Kitaj, 21. aprila. — L por v C hangs h a se je polegel Poročalo se je, da je bil guverner umorjen, kar pa ni resnica. Vse pisarne petrolej-nega ameriškega trusta so razdejane. Trije španski misijonarji, ki so bežali pred uporniki, so utonili, ko so bili v čolnu in je v nje zCivozila neka angleška ladja Med 11 ton; eni 111 i misijonarji je bil tudi škof Perez. \ imsUi jo bilo uničenih še več tlrueih poslopij, vendar je sedaj mir, ker vlada je poslala ve'ike z'.loge riža med prebivalstvo, ki se je upiralo le radi lako**!. Vojaške čete, ki so do« pele v niestc radi nemirov, , ▼ 1 T Iz inozBigifltia, "T — ROOSEVELT SE JE POSLOVIL OD MAŽAROV IN SE ODPELJAL PROTI PARIZU; Poročila o raznih nesrečah v Avstriji; polkovnik Mašin je umrl. POTOPLJENI PARNIK. Budimpešta, ac, aprila. —» Polkovnik Rosevelt in njegov sin sta se danes odpeljala proti Parizu, kamor dospeta v petek zjutraj. Mesto, da bi se peljal skozi Švico, se pelje Roosevelt po avstrijskih Alpah in po južnem delu Nemčije. Poslednji dan bivanja pri Maža-rih je bil poln navdušenja Ma-žarov za ameriškega ex-predsednik a. Roosevelt je zapustil globok spomin pri ogrskem narodu. Trikrat so priredil? ljudje na večer pod njegovim oknom demonstracije in vselej se je Roosevelt prikazal ter Ijun-stvo nagovoril. Ko se je Roosevelt odpeljal iz mesta, je bila zbrana velikanska množica in kolodvoru. Krti smešen dogodek naj pa še omenimo V TJalhoni, kjer je žrebcanja za arabske žrebcc.i!so mvrto dobili nwilega žrebca. Ker jeJiiljav-. 110 Roosevelt navzoč, so dali fepiitat m Roosevelt. , j^i 1 la i. i 1 ■ a pr i 1 a . — i u f e m Se poroča, da je sklenil praški mestni I vet vsa uradiia nazna-: nila glede .statistike v češkem: *n francoskem jeziku izdajati. kar ie neznansko razjezilo one* peščico Nemcev, ki stanuje v? Progi. Tako se Nemcem le p(wračuje, kar počenjajo proti ckl^im narodom. Poroča se tudi, da nameravaj stari Fran Josip potovati v Tlosnijo in Hercegovino. — V tovarni za žveplenke na Ogrskem se je razstreli! ko-kvarjeni kotel in nastala je strašna nesreča. Dve deklici iti 18 delavcev je bilo jako nevarno ranjenih. Dunaj. 21. aprila. — Brzojavka iz Helgrada sporoča, da je tam 11 mrl polkovnik Mašin, ki je v noči io. junija 190;; udri / več častniki v kraljevo pala-^ čo in z golo sabljo posekal kralja Aleksandra in kraljico Drago Polkovnik Mašin ie bil brat prvega moža kraljice Drage ■ Budimpešta, 21, aprila. — Iz trdnjave Osjek se poroča, da je stražnik pri stolpu za smodnik zaslišal v bližini več strelov iz revolverja. Ko ie zaklical. kdo je v bliŽMii, in ni dobil odgovora, je streljal. Ko je straža nato odhitela proti onemu mestu, so dobili lekarnarja Andreja in narednika Sedlaka smrtno ranjena Pričakuje se skorajš-ne pojasnitve, ker dosedaj se prav nič ne ve, zakaj se je streljalo -z revolverjem, in kaj sta imela oba moža opraviti v bližini stolpa za smodnik. Hugh Town, St. Mary s Silly otočje, 20. aprila. — Tukaj se je potopil veliki parnik 'Minnehaha' od Atlantic Transport Line. pptem ko so vse potnike rešili na druge parnike. Das^ je prišla parniku takoj pomoč, vendar je bilo že prepozno, ker je bil tedaj že pol pod vodo. Utonilo je samo šestdeset kosov živine in nekaj blaga. J? i* * "t Mayor v MiMaukse _I NOVI ŽUPAN MEStTA MILWAUKEE JE NASTOPIL SVOJ URAP IN POSLOVANJE. Izjavil je, da bo skuflel povsod upeljati socijali«ične doktrine. i ŽUPAN MNOGO OBETA. Milwaukee, Wis., si. aprila — Uprava mesta Milwaukee, ki je bila več kot des|-t let pod demokratizmom. inadve leti pod republikamzmorA je dane? prešla v roke socialistov > njih županom, na č«u, Kmfl Seidelnom. V mestiem -vetu sedi 21 socijallstov, deset demokratov in dva republikanca Novi mayor je imel govor v mestni zbornici, kjer je povdar jal, da lioče predvsetu popolnoma upeljati sociialisiični pro gram, kot je nan.enjeti za »nest no upravo.. Predvscmj je zahteval takozvani ' home rule" al: domače gospodarstvo za mesto. Delavci mesta, tako ie dejal novi župan, so (nam naj dražji, in zato boderao gledali da se jim ne skratijo še 011c pravice, ki jih imajo. Ratiitegi1 je treba opazovati položaj v to-vauiah tu JoJai^aM <]a se Ih Oziralo na zdravstvene in var-tiiosliie predpise. Mestna dela fse boJ*i;' t" Kritičen položaj delavcev v togi varnah Pressed Steel Car . _ | RAZNA POROČILA. New Haven, Conn., 21, apri* | la. — Pri današnji konferenci || uslužbencev cestne želexnim skoro let ■ številno naročnikov: na-letovali smo lepo. Začeli Ksprva v Clevelandu, a kma-mu* je list razširil po državah Hnois, po Pennsylvaniji, West Keniji, Kansas itd. Danda-^^Htejemo svoie naročnike že ■£>.32 državah naše republike. K"'oddaljenih Filipinih in 11a ^Mpayskem otočju se celo pte-Pnas list pri vojakih Ziedin- Wk povsod priljubljen, da pri-Hala dobre novice, izvrstna po-[pjlla in zanimive povesti. pEtdini način, da pride nase Kistvo do izobrazbe tu v tu« ph krajih, kjer nimamo svojih ||>o»ebnih šol, svojih vzgojeva-|li|č; je, da rojaki pridno prebi-Safejo dobre časopise, ki jih poli ttčujcjo v vsem. kar je potreb-glio za omiko in napredek Le K-fttitom splošne ljudske izobrazile bodemo napredovali, da ne Htepdcmo zaostajali za drugimi l&arodi. Seveda ie treba biti | f>rcvidnm in izbrati za svoje ap^vp le dobre časopise, take, Hp ne napadajo vere. ki nas jo feje učila nepozabna mati, ki se Hpoteguiejo vedno za napredek Ipjti vzgojo. Hvala Bogu. tla so Ipilsi rojaki pri tem jako pre- R^Casopis je kakor naš najbo-rliii pripatelj. Spremlja nas BSjPpvsod in stoji na naši strani Bf^rseh nadlogah. Le potom jP&aiopisa zvedo rojaki v oddalje HStfli naselbinah, ki so a mogoče §11 stari domovini bivali v enem I in istem kraju, kje je kdo umrl, ■«: Icaj se je v tej naselbini riobre-|;|pa naredilo za napredek, kako gj£ye rojaki po širni Ameriki. Hpbleg poučnega in znanstvene-Bp berila, pa nam prinaša lepe, Ranimi ve povesti. Takemu ča-|isopisu, ki na ta način spolnuje i$#Voj'o časnikarsko dolžnost, je ||&bstanek zagotovljen, ker od Katrani naših rojakov mu ie za-|®ptovljena podpora. KjNaie uredništvo se je vedno ^irudilo, da ugodi kolikor mogo-Hce vsem naročnikom, kar se ti-jilse berila v listu. Vse za vero »•in, narod, je bilo vedno naše ■ir J • t''- Haul: ':.• fc, hočemo tudi v naprej držati 1 Razposlali smo le dni pozi- s ve vsem cenjenim naročnikom, c ki imajo zaostalo naročnino, 1 da isto čimprej blagovole po- r ravnati, ker upravništvo lista * ima, kakor vsak drug list, z izdajanjem istega, svoje precejš- . ne stroške, kateri se pa nikakor ne morejo poravnati, če »naročniki ne store svoje dolžnosti in f podpirajo lii}t, ki se vedno po- j teguje za nje Zatorej prosi- ^ ino vse cenjene naročnike, da pregledajo opominske liste in nam dopošljejo pol letno ali pa c celoletne naročnino. Pol leta j $1.00 in za celo leto $2.00, za t staro domovino je pa za pol j leta $1.50 in za celo leto $3.00 j Priznati moramo sicer, da nimamo dosti dolžnikov, a ne-kaj jih je vendar, kakor pov- ' sod. In te prosimo, da čim- 1 prej poravnajo svoj zaostali dolg. ker pošta Zjedinjenih držav, ne dovoljuje pošiljati lis-ta dalj časa kot tri mesece brez plačane naročnine. I11 pričakujemo tudi, da bodejo vsi, ki so zadnje čase dobivali naš list. in istega brali, ne da bi ga plačali, spoznal:,. d,i je treba dati nam, kar je našega1 Naše gospode zastopnike pa prosil tno. da istotako obiščejo te dni j naročnike po svojih naselbinah ter poberejo naročnino. Naša srčna hvala jim za trud. Iščejo se dobri in zanesljiv? zastopniki v vsakem mestu, da se pomnoži krog naših čitateljev; naj ne bo slovenske naselbine, kamor bi ne prihajala "Amerika" po dvakrat na teden! Zastopniki in drugi, ki priporočajo naš list, pa naj bodejo prepričani, da se potegujemo za dobro stvar, da delujejo ofojednem za izobrazbo in napredek naroda. ko pridobivajo nove naročnike. Kakor vedno, tako tudi sedaj radi pošljemo vsakomur, ki se naroči za celo leto, popolnoma zastonj "Hrabro in Zvesto", roman izza francoske revolucije, ali pa "Lucij Klav", ali zadnji dnevi Jeruzalema. £e imamo nekaj sto teh knjig v zalogi, in do njih so upravičeni vsi. ki pošljejo celoletno naročnino, Jako žal pa nam bode, če bo treba komu ustaviti list. Kdor se ne misli dalje naročiti, naj nam takoj možko naznani, da preneha biti naročnik, da ne bomo imeli nadaljnih stroškov s pošiljanjem. Vendar smo že naprej prepričani, da take rojake lahko na prstih seštejemo, ker vsi vedo, da ie list res to, kar mora biti, da se poteguje za geslo: Vse za vero in narod! V nadi, da se vsi. naši številni naročniki, ki nam dolgujejo, odzovejo našemu prijaznemu vabilu za zopetno naroobo, in da nam vsakdo, če le mogoče pridobi še novega naročnika, pozdravljamo vse rojake in či-tatelje po širni Ameriki tor jim želimo obilo uspeha pri vsem njih delovanju! o ■ * Novi mayor mesta Milwaukee ne lio uradno prisegel, da bo spolnoval svoje dolžnosti, temveč dal samo "častno besedo". Za poštenega moža. kakor tudi za nepoštenega je vseeno, če priseže, ali če da častno besedo. * V najboljših krogih Londona postaja moda. da "aristo-kratje" ne jedo več mesa. temveč samo rastlinske pridelke. Ce se ta udomači tudi pri nas v Ameriki, tedaj je mogoče, da se kmalu znižajo cene mesarskega trusta. * Predsednik Ta ft neče ničesar slišati o drugem terminu za predsedništvo. Uživaj, o človek. kar ti je naklonil Bog. toda pogrešaj, česar ne moreš doseči. * Mladega pesnika Carterja, ki je bil obsojen na deset let ječe. so včeraj pomilostili. ker je -- pesnik. Za previdne stališč bi bilo torej dobro, če bi svoje nadarjene otroke naučili tudi pesništva. * Vodna moč svete reke Jordan bo sedaj uporabljena za Obrtne namene. Oj, kam je pri-š.la moderna struja v poeziji in spoštovanju! * Rooseveltovo potovanje po avtokratičnih evropskih dvorih. se v gmb« preobrnil. 6e bi zvedel, k»T J*£en/a hai T*ddy v Evropi. In za njim vsi predsedniki ameriške republike dobrega spomina. * Prijaeljski slovenski list. ki izhaja v mestu, katero je dobilo ime po indijanski mirovni pipi: Pokojni '!Komar" jc svoje dnij pisal, da, so škarje, pop in evropski časopisi kapital u-rednika. * Vse bi se dalo oprostiti, toda če dobimo na prvi strani lista, šest kolon izrezanih iz drugih časopisov, je taka izdaja časopisa originalni duplikat škarij in lima, * Sufragetkc delijo na svoje nasprotnike v "duhove, sove in navadne grešnike." V katero vrsto se prištevaš ti, čitatelj?,. * Možu iz Missourija. ki je pripeljal na neko vseučelišče svojih petnajst sinov in osem hčera, da se nadalje izobrazijo, bi moral Carnegie podarit: družinsko biblijoteko. * In ob koncu • Ali ste že ponovili svojo naročnino za list ? Preberite današnji članek. -o- Početek sveta. Kaj pravijo kemiki? Organizmi porabijo mnogo plinastih snovi; množina teh se je že /manjšala, liter se more pri več-diku, pri kisiku; na zadnje bode teh snovi popolnoma zmanjkalo i/, ozračja ne bode več, zato pa tudi življenja ne. Tudi voda se hode popolnoma potrosila, ker je kamenje preveč v sebi popije, in pride tas, da bo popolnoma izpita, kakor je to dokazano o luni, kjer nobene kapljice vode več ni. Onda zamre vse življenje. Se dalje gredo fiziki. Zemlja se suče (ikoli svoje osi: toda moč, s 'katero se suče, počasi pojema; deloma zavoljo etera, kateri se vrtenju ustavlja, deloma radi plime, ki tudi moč vrtenja zmanjšuje; zato se bodo zemlja sukati prenehala in več ne bo spremembe dneva in noči; vsaj se tudi luna okoli svoje osi več ne vrti. Pa tudi solnce bode izgubilo svojo toploto in svetlobo; ker toploto vedno izžaruje in jo v vsemir pošilja, mora jo o gotovem času potrošiti: onda pa mora življenje na zemlji prenehati. A še hujše gorje čaka zemljo. Kadi etera v vsemiru, kateri po mnenju mnogih učenjakov vrtenje zemlje zadržuje, se sredobežna moč zemlje in drugih planetov zmanjšuje: ker p«i privlačna moč sobica ostane nespremenjena, zato sobice zemljo in svoje planete zmeraj bliže k sebi priteguje in jih bode nazadnje popolnoma nase potegnilo, ko bode namreč ta privlačna moč sredobežno tnoč premagala: planeti in zemlja bodo popadali v solnce in fc po polnoma izgubili. Nazadnje bo pa tudi solnce padlo v svoje osrednje telo. in vsa snov sveta hode nazadnje zopet skupna v eni celoti, kalk'or izpocetka. Ali se bode pa potem razvoj iz nova začel? Ni mogoče Res toplota se pretvori v gibanje in gibanje v toploto; tod." pri tej pretvorbi toplote v delo ali gibanje se toplota počasi izgublja; nazadnje se toplota popolnoma povsod zenači; ko se to dogodi, ni nobeno mehanično delo več mogoče, ker. kakor do kn?uje Helmholz, se le onda toplota deloma v delo pretvori, ako prehaja iz bolj gorkega telesa na hladneje telo. V priro-di torej mora onda nastati popoln mir, popolna smrt; vesolj stvo se iz svoje zopet ne skupne meglene mase. v katero se bode pretvorilo, samo po sebi ne more več razvijati. Razvoju bode torej !:oncc, zato mu je bil tudi začetek; ako je bil pa začetek razvoju vesoljne snovi, je bi! začetek tudi snovi sami. nikakor pa snov ne more biti od vekomaj; zato smo h vale žii i znanosti, ki nam je otvorila vrata, skozi katera zopet v svet stopa srednjeveška trditev o stvarjenju po Božji vsegamogočnosti. Nazadnje pridejo zvezdoznan- mai ako bi namreč zemlja trči-11 la v glavo kacega kometa. Sko- < zi rep kqypetov je zemlja ze j šla, tocl> to ji ni nič škodovald, j ker je rvp iz jako tanke Kari- 1 ne. Glava kometova je pa tr- 1 da, ker ima v sredi železo, ka- I kor naša aemlja: Tak dogodek 1 je mogoč, ker kometi se gibi)«* 1 jo na vse strani, pa presekava- i jo večkrat pota našiti planetov, 1 tudi pot naše zemlje; ako bi • bila zemlja onda ravno 11a o- 1 nem kraju svoje poti, pa bi trčila ob glavo kometa s strašno silo, hitri tek bi r*e zAustavil, premenil v toploto in zemlja bi zgorela. Tako o koncu naše zemlje in vesmira znanost: ali -nam ne potrjuje vsega tega, kar nam o koncu zemlje pripovedujejo sv. evangelij in sv. Peter? Seveda pa Bog konec zem'je in osolnčja lahko tudi drsgače ali hitreje povzroči. Življenje na zemlji. S početka na zemlji 1ii bilo orgauičnih bitij, ni bilo življenja in radi prevelike vročine na zemlji življenje še mogoče ni bilo. Sedaj je pa toliko življenja v pri rod i, življenja bujno razvitega v rastlinstvu in živalstvu. Od kod to življenje? Od kod to raznovrstno življenje? I Poglejmo, kaj ravi znanost in ali ie Hog res nepotreben? J Začetek življenja. V organičuih, to ie živih bi- j tjih so ravno tiste snovi k?kor ; v neorganičnih, neživih bitjih, ; le v manjšem številu in pa v ; mnogo bolj sestavljenih eelo- J tali. Najbolj ednostavno orga- ' nično, živo bitje je stanica. to je j majhen mehurček, »čigar drob- j ui kožici zastira sluzavo teko- < mo: v tej tekočini se nahaja j v stanično zrno kot bistven del pri razploditvi življenja; ; vendar pa ni treba ravno, da j mora snov, ki je v zrnu. strn- j jena biti v obliki zrna, more tu- j di razlita biti po stanici. Sr ca je torej sestav iz mnogih ] delov, tudi mnogovrstna spojina iz rasnih kemičnih prvin. Ona je živa, ima gibanje zno' raj iz sebe, da raste in se raz-množava. Tu ima bitno ulo-go stanično zrno in njegova snov, ki se razdeli tako, da vsa! lel postane zopet zrno nove popolne stanice. (Dalje prihodnjič.) —. .... O ' RAZNO. Novice iz selške doline. V lelovici je še 'klaftro snega, in zapadel je še nov. — Pot.es so Čutili v sredo zvečer 2. aprila okrog 8. ure. Slišalo se je močno bobnenje. — Veliki gozd Hrastnik je kupila hranilnica in posojilnica 11a Češ-njici za 115.000 kron. — V Selcih nastavijo policaja, ki bo krotil nočne rogovileže. — Policijske ure in red je občinski odbor poostril. Nesreča. Na Veliko sobote dopoldne je Franc Rečink. posestnik 11a Bohovi pri Hočah padel z visoke lestve in si je pri padcu stri desno nogo in se tudi drugače poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Z britvijo je prerezal vrat. V noči dne 29. marca si je z britvijo prerezal 40 letni železniški delavec Franc Mlinaric v Pod-brežju pri Mariboru vsled pija-no>ti. Mlinaric je namreč čez p aznike vse denarje zapravil, Mlinarič se iiabaja v mariborski bolnišnici in bo še najbrž o-kreval. Ustrelil je na Veliki petek pred sv. mašo zelarski sin Janez Lozbek igletnega Karola Trinkausa iz čermlenšaka v prsa s pištolo in ga smrtno nevarno ranil. Koliko nesreč se leto za letom dogaja pri neprevidnem streljanju. Strašni zločin Na Velikonočni pondeljeik dne 28. marca se je dogodil v Preski, občina Križe blizu Podsrede velik zločin. Nek kletni fant'iz Pavle-vasi, občina PiŠece, je zabodel 27letnega Janeza Kovaciča iz Osredkov, občina Križe. Z nožem mu je prerezal kožo, drugo rebro, zgornjo krpo desnega krila pljuč, osrčenk in ve- nastoplta. Zanimivo in čudno obenem je, da je umorjeni v mačinom bojazen, da se resno boji, da se mu bodo sanje u-resničile ter ga utegne zadeti < velika nesreča. In siromaftu so se sanje res obistinile. Vzrok umora nesrečni alkoholi 1 POZOR ROJAKI! S Po dolgem ( času se mi je posrečilo iz« najti pravo in najboljše sredstvo za ' rast las, proti izpadanju las in, odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem v4 rokah in nogah se popolnoma odstra* ni, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani. Vprašajte pri J. WAHCIC, 109a E. 64th St. Cleveland, O. Potrebujejo se dekleta j J za izdelovanje smodk; 1J plačane so tudi, ko se u- J J čijo. Ko so izučene. do- J J bi jo od $ro — 15 na te- J J j I den. American Cigar Co. J l 11 922 Woodland ave. S. E. J l i tniai aii» iti .inii ta ipgiiiii>iiiaittiiiiiiiiiiiiiiiitpiiHnii' Fron-Bernik j i Najboljša slov. j j GOSTILNA i i i ( v Clevelandu, O, j j 3829 St. Clair a?. I j ^^ i t • m J p™ statikiztfrnltt« C/ v liv Yirkit L T. 1 i Df» J« E. ^^^^ Thomptoa, J 1 342 W, 27th Street, New York City. N. Y. 1 ! JU Zaatonl l Kakor ipomladi narava vatraja rtm laotUnitvo, tt | I Z trti«, dwvje Itd; istotako ja potreba vibedltl ČloMlko kri, j J 1 Z da m laijo pMtaka in delajo ▼ človeSken telaa«. Tam wtreCi Z Z f i mi alovMMfcfa* rojakom dam sdravila lattooj. Neodlaiajto VII f pišite takoj ter priloiite par inamk sa poitariao. fit | POZOR ROJAKI! j I Veliko naiih rojakov nalaga svoj težko prisluženi de- « i , nar v hranilnice alt banke, in nekateri držijo denar celo | l doma, kjer jim ne prinese nikakega dobička, — Res je, | * da banke plačajo nekaj obresti; veliko bank pa tudi | t bankerotira in rojaki trpijo ikodo, katero jim nikdo ne | • povrne. — Nekateri vprašujejo: kam pa naj dam, kje i ¥ naj hranim svoj denar, da bodem zagotovljen, da ga ne 1 j zgubim in mi prinese tudi kaj obresti? — Takim vpra- j j šanjem in ugibanjem vsakdo prav lahko pomore, če se 1 \ obrne na I John Kracker, Euclid, 0. ' kateri ima 375 lotov zemlje z nasadi, kakor vinske trte, < I sadje in svet za druge domače pridelke. Vsi loti so ze- j j lo visoki, da ni nevarnosti pred povodnjo ter so v bllži- ; J ni slovenske cerkve in šole in prav blizu poulične £elez- ; [ nice. Glavna cesta je tlakovana. Na nekaterih lotih so ; j postavljene že tudi hiše. Loti so po različnih cenah, od j ! ( $50.00 do $200.00. — Vsaki lot je 25 X 125 — 130 — ! I 140 čevljev dolg. Vsi loti se prodajajo popolnoma brez " ! [ vsakih obresti. Odplačila, kakor kdo želi; kdor plača $ celo svoto. dobi povrhu nizke cene le 6% popusta. Tedaj rojaki! kdor želi svoj denar naložiti v pravi J jj kraj, obrestonosno, da ne bode imel skrbi, naj ga nalo- J 5 zi v te lote. Kupi naj si eden ali več lotov, kateri se ] j mu bodejo vsako leto obrestovali, in ne samo obresto- , j j vali, pač pa bodejo vsako leto vredni več, da celo dva-i i krat, petkrat več, kot so plačali za nje. i [ Kdor želi še boljšega pojasnila naj se obrne pismeno J i! ali ustmeno naravnost na John Kracker-ja, Euclid, O.; J i j kdor pa nima toliko časa naj piše ali naj se oglasi od 6. | i I —.8. ure zvečer pri Jos. Jarc-u 5384 St. Clair ave, kateri ] 1 \ Vam bo drage volje vse podrobnosti natančneje pojas- | i \ nji. — Rojaki, ne prezrite teh vrstic! JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO. ] ( Prodajalec zemljišč in poslopij. 1 j; Telephon: Shore 203 L. RAZPRODAJA I Pozor! Pozor! Ker sem prekupil od ene tukajšnjih najboljših tvornic vso zalogo krasnih ženskih spomladanskih oblek, (krila in žeketi) po jako nizki ceni zatorej se mi sedaj nudi lepa prilika, da našim odjemalkam, kakor tudi odjemalkam drugih trgovin postrežem v tem slučaju po tako nizkih cenah, kakor še nikdar prej. / Tukaj naviijam nekoliko cen: Najcenejša obleka poprej $15.00 sedaj $6.50 $17.00 „ $7.00 $18.00 „ $7.50 $19.00 „ $8.00 $21.00 „' $8.50 „ $25428.00 ,, $9.00 do $10.50 Cena vseh teh oblek bo ista, dokler ne bo prodana vsa zaloga. Posebno opozarjam rojake tudi na tedensko razprodajo, ki se bode vršila za nedoločen čas vsak četrtek in petek. Pri tej razprodaji dobite blago za razprodajo določeno, in ne samo po kosih, ali po dva ali tri jarda, kakor se to godi drugod, tem-več kolikor kdo hoče. * » Ne glejte na velike izložbe, ki vas .samo slepe, temveč pridite naravnost v trgo*w no, kjer vam lahko dokažem, da je resnica, kar pišem. Za obilen obisk se priporoča, JERNEJ KNAUS, t 6129 ST. CLAIR AVE Hi III lullll ■Mk'-"^1' *» JjKt ' ■ '»-V" > Bf! - ■ Priredil PodravAi I _ ISEP/ Oti objame njeno nežno telo SE in at jo pritisne k sebi. Ona k njimu svoje malo nežno ličice, on pa je pri bledem svitu lune, katera ju je* kakor I fcl" jo poklical, osvetila, da je to lice, ne glede na pege na nosu, zelo zalo. Kostanjevi lasje so ji v gostih kodrih padali po g* po hrbtu. If "Oh, zdi se mi, da nelkdo I'. Prikazala sta se dva gospoda z gospo, toda kmalu sta zgi-nila v temnem drevoredu. "Pojdiva tjekaj-le" In Ana je pokazala neki jarek, j "Pojdiva." I In prijela ga je za roko ter Hp;' se spustila i njim v dir. B "Da bi jo sam zlod. tako že ^ dolgo nisem tekel.. To je buli dalost, to je otročarija/' misli je sslm v sebi Leškov: on. ki se je glede žensk obnašal solidne in dostojno. Ona ga je vlekla za seboj. ' Kalkor dva otroka sta dirjala po trm eni rebru navzdol. Leš-| kovu se je zdelo, da si mora zlomiti vrat. Dihal je kakor IP* bi imel sape za štiri, toda ona W se je le smejala. Ana oči vidno tli mislila na pomen tega prvega srečanja, niti o nekakšnem smotru njunega znanja sploh; cfonašala se je proti njemu kakor otrok. Bila je naravnost wk rečeno vesela ter je hotela biti ¥ nekbliko razposajena. • > Leskov je čutil v prvem hi-| pu priliv nekakšne not ran jp t0-|; plotei Bil je razčiljen. e-nem pa ga je dražila deklicja detinska naivnost. Rekel ji je E suho: "Veš, Ana, to je pa že preji* več neumno tako-le skakati. Pojdi rajše k meni na čaj.' ■k "Ne, danes nt morem. Mati H® me pričakuje ob devetih. Jutri pridem." Njena mati je bila perica. Oče — mizar, je bil bolan ter H ni imel dela. Ona in njena sestra sta bili šivilji, Splezala sta zopet na grič in II dospela blizo roba drugega rebra. Spodaj se je razprostirala mesto ter so inigotale leskeče i. se luči. V golih vejah dreves je žvižgal veter ter otresal su-lio listje. Vse je izgledalo nekako zamračeno. neprijazno... Ana je nakrat vtihnila ler se ||y stisnila k Leskovtt. J "Ana. ali bi ne hotela zbežali ti proč od tod, daleč — v Pe-Br trograd?" jo vpraša on črez trenutek, sam ne razumevajoč, I kako 11111 je mogla priti podob-IwT na misel v glavo. B Ana je molčala. | "Reci! Jaz, kakor ti je znano. pojdem ko bo semester pri kraju, k nam na dom. Lahko S| bi te vzel s seboj..." "Kakšne budaiosti govorim; kaj hočem ž njo ondi početi, kje jo nastaniti ?" rekel je ob -enem sam sebi- "Oh jaz nič ne vein in ne re-tem ničesar." p/ Nakrat j>a je postala nekako g/ bojazljiva in se obrnila strani BL o približa. | "Oh prosim vas, pustite me! Ne dotikajte se me.. sicer sem 1 več ne pridem. Moram iti do-? mu..." | In odpravila se je ter šla. i: "Ana, za Boga te prosim, ne huduj se, pojdiva skupaj, laz te gfv pospremim, saj imava eno in ~ y isto pot. Potoma sta molčala oba. Pri K durih je rekla ona nekako ne-! voljna in jezna: "Jutri ob 8 uri bom zopet na tem mestu." E "A kdaj prideš k meni?" "Nevem... Nemara jutri." Leskov je prebil zopet noč |r brez spanja. Toda že je bil P prost vseh sebičnih in velikodušnih sanjarij, hotel je samo I ta otročji roman privesti h koncu. Vzeti jo s seboj — kakšna budalost! Izobraziti, izuriti jo toda kje? Kako mu je to mogoče pri sedanjih razmerah, ko bo moral še sam stanovati pri stariših? Da in tudi s kali kini vspehom? Ona je oqiyid- otresti. Pognali jo od .ebe v Petrogradu — buo bi podlo, bilo bi sramotno. Tukaj — tukaj more pomagati njej in njenim sta rišem.., ' Na to ni mislil, ni hotel misliti, da njegov poslednji namen ni niti za las manj bedast. Z mirno mislijo je priznaval sam sebi pravico, da sme trgati cvetje razkošja. A končno pa tudi kdo ve, nemara je pa ta cvetka ža utrgana ?... IV. Stala sta kakor včeraj na robu rebra. Ona je imela položeno svojo glavo ob njegove pr-sicer je bridko jokala. On jo je božat, gladil njene lase ter jo poliuboval "Nij, sedaj vidiš predraga, da sem ti dejal, da moraš nekoga ljubiti.. Ako pa pride v glavo materi ali sestri, da bi te hoteli "sekirati". pa zbeži od nit. m pridi k meni Vzamem te pod svoje vastvo." Ana je še neprestano> vzklikala. Sedaj je ovila medle svoje roke Leškovn okrog vratu, kakor bi izkazala v njem opore v svoji stiski. "Jaz ne morem priti k vam; mati bi poslala po mene. češ, naj se vrnem domu, potem bi bilo z menoj še huje " "Revica! Nil, pojdiva torej k nam, posediš nekoliko pr; meni, skuhava si čaja ter se posvetujem o tem, kaj nama jt; storiti.'1 V sobani Leskova se polasti Ane nekak nerazumljivi strah. Kakor bi čutila nekako nesrečo sključila se je v neki kot stiskala se bojazljivo k njemu ter imela uprt svoj pogled v tin. On jo je s težavo privlekel k divanti in jo posadil poleg sebe. Veronika ie prinesla samovar. Leskov je nalii Ani fcajn v čašo, toda ona Se ga niti nT dotaknila/ Obnaša se kot nekakšna plašna žival," si je pomislil Leskov v duhu. "Ana — ali se nečesa bo-iis,M jo vpraša. Ona je molela. "Ana. govori vendar, ali se ti zdim res tako strašen?" \Ta njenih trepavnicah so se lesketale solze. Leskov se je namuznil. Ni mogel vidett solz. "NajrajŠe hi šla domu," reče Ana bojazljivo. Leškov se razjezi. "\lu, dobro, saj te ne držim. Toda poprej se še na pij čaja." Ana ie srebala Čaj iz čase, potem pa je sedela znovič nepremično. • Leskov je hodil razčiljen senitertje p«> sobi. Čutil se je nekako v zadregi. Bil je nezadovoljen sam s seboj in z Ano. Pretrgati znanje — bilo bi neumno, nadaljevati ga ... pa isto tako neumno..." Naposled se je odločil. Stopil je k njej in jo prijel za roko. "Poslušaj. Ana. ne misli si, (h te držim... Midva se brez« dvomno več ne vidiva,.." In bil bi čili zelo rad. ko bi mu bila odgovorih: ne \ idiva st. Toda ona ie rekla p.stihoma : 'Da. pojuteršnjim" ter zbežala kakor tiizpuščen iz kletke. 1 eškov si je prizadeval ne. misliti na njo ter je zares hotel pretrgati to historijo. Pretekla sta dva dni. Na "goro" ni šel več, toda navzlic temu se je hudoval sani na-se, očitaje si slabost. "Nikakor, jaz se zares ne znam okoristiti s slučajem: v takih rečeh sem še velik nevkretnež Slabo igram ulogb Don Juaua. Bedak sem — to je to." Zvečer je sedel Leškov nad dolgočasnim predavanjem. Naokrog je vladala tišina. Ostali cliiaki niso bili doma, Nakrat se začuje slabo tr-kanie na duri. Leškov zakliče: "Noter!" Vstopila je Ana. Bel, spleten roben je imela ovit okrog glave. "Predraga, ti si prišla!'' Leškov jo nežno potegne k sebi. Ona mu slično otroku sama nastavi lice in on jo poljubi. Oemu niste prišli danes na goro?" ga vpraša Ana potiho-ma ter odloži robec.. "Kedaj poidete v Petrograd?" vpraša ga nakrat in lice ji pokrije rdečica. "V Pctrogn»d? Nu, zlato srcice, še ne tako kmalu... Čemu vprašaš to?" Ana si zakrije lice z rokami. "Mati me je zopet tepla in sestra me je vlačila za lase, — rekli sta, da sem nesranmica, ker se shajam z vami..." "Naj ju zlod pobere, kaj sta meni oni mar!" si je pomislil Leškov. "Predraga, pusti me govoriti!" 'Toda jaz pri njima ne morem ostati, v zavodu pa me tudi naša madame ne bo trpela več. ker mi je rekla, da sem zlobno, ničvredno bitje.. . Oh, čuite. vzemite me s seboj v Petrograd'" "Za Boga, deklica, kaj misliš! Jaz moram še delati izpite, domu ne moreni iti poprej, nejro o počitnicah..." 'Torej me pustite tukaj pri sebi, rotim vas. laz ne ljubim nikogar, razun vas ter hočem bili vaša Ana?" Krčevito se je stisnila 1* njemu. Lice ji je /antdelo < d notranjega ganutja in sramote, ustnice so se ji odprle, kakor bi koprnela po poljubu, Nekakšna nedolžna milina in ob e-nem nekaj vzbujajočega počut-ka ie počivalo v tem prosecem njenem pogledu, v tej mali nežni figuri z otročjimi z nerazvitimi še prs: ter zalimi dlanmi kvišku dvignenih medlih rok... (Konec prihodnjič. -o-— . Iz stare domovine. KRANJSKO. Draginja v Novem mestu. •• Draginja je vsepovsod velika. A še mnog boli kakor marsikje drugje jo čutijo novomeščaui. Resnica je, da je Novo mesto od trgovskih središč malo bolj oddaljeno kot Ljubljana, a tovorne cene do Novega mesta nikakor niso toliko višje, da bi morali novomeški trgovci prodajati moko, olje. petrolej, fkia-vo, ti ž, sladkor in druge vsakdanje potrebščine kar za štiri tri ali dva krajcerja pri kilogramu dražje kot trgovci po drugih krajih, ki jih veliko niti ob železnici ne leži. Tudi meso je tam jako drago. Ako živina v ceni poskoči, nastavijo tudi mesarji tafkoj višje cene; pri teh cenah pa ostanejo tudi potem, ko cena živini pade. Tudi kmetsko ljudstvo v okolici tare ta draginja, zato je tudi samo strašno poskočilo v ceni svojih pridelkov, ki jih prinaša na novomeški trg. V zadnjih desetih letih je cena mnogim izmed teh izdelkov poskočila za četrtino, nekaterim celo kar za tretjino. Zato nikaiko čudo, da uradništvo in mali obrtniki, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva, le težko prenašajo to breme, da mnogi lezejo od dne do dne v večje dolgove. Zadnje čase je začela vlada akcijo zoper draginjo To se sicer lepo bere, lepo sliši, toda imelo bo šele takrat z:i ljudi kak pomen, kedar se pokaže tudi praktična vrednost te akcije, kar pa se najbrže ne bo še ta-•' prebivalstvo samo izboljša položaj. lo po Notranjskem m na Krasu. Z Reke poročajo, da sta Kras in Učka gora pokrita z visokim snegom. V gotskem kotaru je snega nad en meter. Narodna godba. V Ragozni-ci pri Ptuju se je osnovala narodna godba; prvikrat je nastopila pri velikonočni procesiji v minoritskf cerkvi v Ptuju. Opomin1 Vsi, ki so rili kaj dolžni, naj se v kratkem oglasijo, ker jih boin sicer znala drugače poiskati. Mary Rosman, 3913 St. Clair ave. (32. Mali oglasi, Fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje Poizvedite na 991 K. 63rd St. (.33 Hisa in lot 50 X 174 na prodaj 54_*3 Sackett ave. Collin\vo-od. Vnrašajte pri F. Krajzl, 12816 Woodhill Rti. ali pri lakob Ordina. Cena je bila sedaj se proda za $1800. to V najem se da saloon v sredi slovenske in hrvatske naselbine v So. Lorainit. Zelo u-godni pogoji. Naslov se po-izve pri uredništvu tega lista. (32- Na prodaj je čisto grocerijsko blago, 10 % ceneje kakor je kupna cena. Vzrdk prodaje je, ker se odpusti prodajalna. Ravno tako se proda mesnica pod istimi pogoji. Vprašajte 11a 6036 St. Clair ave vogal 61, ceste. Prodajo se dve prodajalni na St. Clair ave. blizu 61. ceste. Devet sob z vsako prodajalno. Vredno $14.000. Kdor se hitro oglasi dobi za $n.-000. Ravno tako je naprodaj lot 40 X 120 na E. 64th St. blizu St, Clair avie. En tisoč, dolarjev. Poizvejte vse bolj natančno pri McKenna Bros. 13(15 K. 55th St. Telefoni. . 4- • v - i (35 J. M. Scholtz, detektiv, je preselil svoj urad na 2948 Vine ave. V zvezi je z Couilter & Co. zavarovalni urad in prodaja zemljišč. Urad mirovnega sodnika. (33. Kje je John Hrib. doma iz Vipave. Nedavno je pobegnil iz So. Loraina in odnesel svoto $20.00. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Antonu Raho-tini, 1770 E. 28th St. So. IyO-rain, Oliio. (33 Priden, delaven mož z družino išče lahkega dela, ker je radi bolezni nesposoben za trdo delo. Vsakemu bo hvaležen, kdor nui da kaj malega dela. Poizvedite 11a 1173 E. 60th St. ali pa v našem ured-mištvu. (33 Priporočam se Slovencem za slikanje in papiranje sob, kakor tudi za izdelovanja vsakovrstnih imen na vrata, ali vozove in tudi lii.še (House-Painting.) Delo trpežno in garantirano. Se priporoča Kari Gamperl. 5715 Prosser ave, N. E. Cleveland, O. (34- Potrebuje se deklica za hišna opravila. Dobra, plača. Zgla-si se naj takoj. Poizvedite na 155 r E. 118 St. (Mr. Marx.) (32 J Tel. Centra! 1391 L. 5384 St. Clair ave. * ; JOSIP J ARC, \ \ SLOVENSKI JAVNI NOTAR. J \ Marsikateri je prišel v Zjed. države, ne da bi zadostil * ► v Avstriji vojaškim dolžnostim in želi mogoče v par * ' letih zopet videti svoj roistveni kraj, pa se boji kazni. „ I Da ne bode imel nikake zapreke ali kazni, naj se obrne '« i do mene, in preskrbim mu vse potrebno. .Izdelujem * * pooblastila, pobotnice, dolžna pisma, prošnje, potrdi^ * 7 jedno besedo vsa v notarski posel spadajoča dela. Za „ ' pravilno, točno in pošteno delo jamčim. Uradne ure « t v delavnikih od 6. — 8. ure zvečer, v nedeljo od 9. ure * ' zjutraj do 2. ure popoldan. ' i « t ttt [po Ameriki! če mogoč« naroča-tc društvena pravila, vprašajte našo tiskamo m cm. Videli bodete, da je prt nu najlepše delo za najmanjši denar, , j; Kruh kftkovoati. i ] Portvsltc «n hleb* 1 I • VIENNA kruha. i > I kUii * ■ I' JHKS^QL -ar t#r McwA Hk ■ ^sLOSSk^k S vel svak dan pri frocerjlb. i| tfet 3*cob tM BiMag Co, | 1 ^igiirititCiiiiiiaiUJUitiniaiiiiiiinimiii^ihDHiiiini* mm^mmmmmmjmrnmm^ IP.Qj J^C^ J rintfo2tm »voi fino tee leni lalonti na fini St OiMmS a.W^TvJdo po^C , tvojo najvMjo ^ggB Mrzlo, sveže pivo in fine BBodlw ter žganje vedno lago gottov. Nadalje se priporočam društvom v oddajo in mak Knauaove dvome, ki so najboljša, kar jih ja fl^H kih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna seje in iborovanja. Dvorana jc na novo opremljena laH •tuje vtem potrebam. Rojakom se priporoča v oMen poset svojih prostoiw j Mike Set«ikarf rni ne na . Frank Sakser Co. 6104 St. Clair Ava. CLEVELAND, OHIO A pa poslušaš l|ndl, ki drugače svetujejo In naletiš slabo, r\rLU pa ni krivda Frank Sakser Co. Dolgo življenje. vvr 1 1 .....11 1 HiMn-iMi Naravna želja človeštva je, podaljšati življenje kolikor mogoče in učenjaki vseh časov so poskušali najti takozvan "življenski eliksir*'. Dasiravno ne moremo pričakovati, da bi večno živeli, moremo vsaj do gotove meje podaljšati življenje. Vsi zdravniki sveta pritrdijo, da je podlaga življenja v prebavalnem sistemu, to je v onih delih telesa, skozi katere ide hrana. Ka'kor hitro je kak del tega važnega sistema bolan, trpi celo telo. Ako moremo hitro ozdraviti ta del, zopet dobimo zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavalnega sistema. in to je dobroznan "S \ '■'3M Trinerjevo ameriško Sif SiP zdravilno grenko'vino« To ni skrivno zdravilo, ker narejeno iz bogatega, rdečega vina in importira-nih grenkili zelišč. Nima ''iU - • ': \ ' ■ K ''' ^m PRVA KNJIGA. i^Glavar Apačev razui $ laiki znal tako dobro goviiviti, da Kip o njem mislilo, (ki je saai » i rim " r/Wbro. Nalašč nisem hotel ^«dnjih ujetnikov pridni/li pr-jjfftn,ker ne smejo šepet: n med1 njih imena. En p«, lanec HI imenuje "Črni Jastreb," in I fien onih treh prvih njmikov BBjmenujč Temen Oblr ..' Mi pustimo ogenj dogorer. ta bo EB|m».' Potem »e p« plazi t Winnetou k 'Črnemu Jusirebu' pta se izda za 'Temen ( ddak" I f^Šcdaf razmnem svoje-i bra-Jaz sem "Temen < Udak," iljiteremu se je posročilo ».pros* t iti se svojih vezij?" ■Kni k Črnemu ut se Hppi naredil 'kot bi g. hotel j razvezati in medtem n i sled- vse pove, kar je Hit* a Riba »Radi tega načrta nis no vod Motrili ognja; Winnetou si; ste ||§ne kmalu v travo in rt nare Bp kot bi spal; dečko imel Bjprvo stražo in se vsed 1 tako, Ha je bil s hrbtom obrn n pro-IB Temnemu Oblaku. v"e de-gpk čuVa, se laglje ijjttfi. da s« ■En izmed jetriikov ^»rostlj Hfi če bi Winnetou al ba jaz Kgkiil. Dečko je svoj<< nalogo Kastno naredil: delal je za-jjSgKanega in kimal na v e stra- Mkz sem pa nekoliki Jedal HBnedtem opazil, kak > «e rti-Hwkarji med seboj p< vleduje- | Ravno tako opr i m, da ■bUti šepetajo z j »riskon-|Hjh in hacienderon ^gen) HEjpo bolj pojetijuje. < >pazim,- ^M^ jse Jum' v ve^eh ■p • s ta-HKlpretnostjo, da ni i vzročil Hj&nanjšega šuma. šel pro-Keltu, kjer lezi Črni r.streb Kfirojimi tovariši. K pride ^Kjfcga. ga lahno p >ie za ■Bto in zašepeče: HRTiho! Črni Jastrel naj se HEjftustraši in naj bo m nI" iSudečkar je bil radit naj-jBbri' nekoliko prestrašit poz- ||&edftj se mora odloči'če se ||bo dal preslepiti ali n<. Win-|f|ietoii je napeto pričakoval. Tu Knsepeče Črni Jastreb: "Jaz čutim roko moje. i bra- Enen Oblak" ni bil dol r prive- c "Torei naj Temni t ik še |?J\itro mene oprostil I'- ->pijo. g|«j jih napadenio in p< b mo!" \Vinnetou prime vt:' Itima p se dela kot bi ga h l od- "Ali ni bolje, če jih netimo Hve? Hitra Riba bo ve el, Če | "Temni oblak ni i neten. I^Može kakor sta Win' >u in IfuM Shaterhand, se nn..... pobi- Bjjti. če hoče biti človek varen. *|Kdor jih pusti pri živi :iu, je u,kmalu sam v nevarno* 'litra | Riba ni mogel takoj v *• 'ni ja- jfillki, da odpelje bele : mike. Toda zakaj se Temni Oblak b ne požuri ? Saj ni tev'.:<» vezi HR/'Vez ie razvezana, t la ne Po teh besedah husk Wiii-[' neton proč. da nam ».iznani { vsebino pogovora. K t ie bil Rnaš načrt sedaj goto\. ..pihne *r«lečko v ugašajoči ogen prika-jKjE« se najhen plamenč.1, in s ^Ijsvežmi drvmi kmalu n; ste v Winnetou leži zope. poleg glinene; naredimo se kol i spa- li. Neskončno me je veselilo, | ko sem opazoval, kafro je Črni faslreb gledal Temni Oblak; i prvi je videl, da je slednji ujet. i To se mu zdi čudno, vendar se ; njegov obraz kmalu zjasni, ker I je najbrž reši! ttganjko: zaspani dečko se je probudil in se I premaknil: to ie " Temni Oblak" najbrž slišal in hitro snui- < k nil v svoje vezi, da pt>čaka boljše prilike. Kmalu trdo zaspi m. Dečko je imel prvo, Winnetou drugo in jaz tretjo stražo. Ko me Winnetou zbudi in grem na s^oje mesto, da »tražim, se nalašč obrnem s hrbtom proti Temnemu Oblaku, in moral bi se skoro ua glas smejati, kc sem "opazil s kakimi pogledi je Črni Jastreb motril Temni Oblak, ki je mirno ležal, ne da bi sf skušal oprostiti, ko ima vendar tako lepo priliko. Mine noč: zbudim torej Win-netoiin in dečka. Črni Jastreb ne more več premagovati svoje jeze. Iz njegovih očii švigajo strele na svojega tovariša, ki se ponoči ni premaknil. Winnetou opazi ves položaj in pol pmeje reče jeznemu vojni-ku: "črni Jastreb misli, da je velik vojnik, vendar niti * vojilj misli j ne more Vrivati. Na njegovem obrazu berem, da je jezen na "Temni Oblak." t Tdavar Apačev vidi stvari, ki jih v resnici ni." "Kar Winnetou zapleda, je v resnici pred njim. Zakaj ni Temni Oblak ubil stražnika? Trije so stražili in kazali Temnemu Oblaku hrbet. Temni Oblak bi .lahko prišel od vza-daj in umoril stražnika, nakar bi oprostil svoje brate." "Winnetou govori, česar jaz ne razumem.*' "Črni fastreb me dobro razume. Temni Oblak je bil pri njem., da ga razveže, vendar se je^emislil in se vlegel spat. Dober spanec je bolj i kot svoboda." Sedaj se pa razljuli Črni last-. jfef R f \ " Temni Oblak ni • vojnik, ne tnoi temveč stara baba, ki be-Ri prei 1 samo slep, pač pa tudi gluh. 'ker moj glas je bil, katerega m slišal. Povedal si mi. kar s.1 m hotel vedeti, nato sem se pa splazi! proč" "Čujete!" zakliče Temni Oblak. "Menil je. da je glavar ■ Apačev jaz, in mu povedal vse . skrivnosti. Sramota! Njega moramo baciti iz rodu'" "Tudi ti ne boš več pripadal . rodu Jumov, ker bodete vsi skupaj poskusili naše kroglje i predno zapustimo ta prostor." Slednja grožnja prestraši Ju-! me, da umolknejo, a na njih mestu pa začne govoriti juris-konzulto. Policisti so mu ves i položaj razjasnili: vedel ie, da I umorimo J ume in jahamo na- ■ prej, ne da bi njega in njegove tovariše odvezali. Ko je slišal > zadnje besede Winnetoua, je menil, da je prišel sedaj pravi čas; obrne se torej proseče do ; mene: "Senor Shaterhand, ali je '• , 'A t . ? ■ . , fj ■ ^ rudiji umoneiiT?" "Da." odvrnem. "V teku četrt ure; pptem pa jahamo naprej." ir -v: •• • I 'Toda poprej spustite nas. kaj ne?" "Ne. Povedal sem vam že, da na kaj enacega niti ne mis-ltmo. "Toda pomislite, da tako postanete, luorilci, dragi stfnyr?' ''Kako ste pa vi ravnali ?' Sicer vas pa prosim, da prenehate s svojim senorjem. Meni se zdi. da ste uljudni samo tedaj, kadar se bojite." "Ne. ne! Jaz sein lahko u-Ijtulen in bom tudi uljuden. Nobene krivične besede ne bodete več slišali, če nas pustite, Sprevidel sem, kako smo bili hvaležni, in da bi bili zgubljeni, da niste vi prišli: tudi liacien-dero je istega prepričanja, kaj ne dnu Timoteo?" "Da, senor Shaterhand," odvrne vprašani. "Zadnjo noč sem premislil vse, kar se je zgo^ dilo. in prepričal sem se, tla bi bil popolnoma zgubljen, če ne bi se vi. zavzeli za nas." Haciendero prosi, uradnik prosi. Noe v vezeh ju ie o-mehčala. To je bilo, kar seni namera«al. torej rečem z nekoliko bolj prijaznim glasom: "toda. kaj namefapvate storiti. če vos spi sfim? Morda jahate nazaj v Ures, Ikjer me zatožite. kakor ste obljubili?" "Ne. ne." odvrne haciendero. "Jaz sem jahal sem, da prnuem Mehona in da zahtevam vse, nazaj, kar je prbleparil od mene. Tega pa ne morem doseči v Uresu. Če ste tako dobri in jahate z nami, gremo v Alnfn-den Alto. da kaznujemo sleparja." "Da, mi jahamo z vami." pritrjuje juriskonzulUv "Sleparja pozovemo, ? r"nVda jih je čuvalo nad sto vojnikov. Lahko pa mislimo, da je Močnega Bivola spotoma napadel drug oddeldk1 Jumov, ki je oprostil svoje brate." Torej bi se moral Močni 1 ~ ~~ ■ ^ Tfj w iz" iTvOlflJ vrl "Da, Velika Usta bi moral raje umoriti kot pa spustiti. Tega nevarnega nasprotnika hočemo imeti kmalu zopet pred seboj. (Dalje prihodnjič.) > ____ , rrVTTTTTTT « * • < * * » » - - ------ I VELIKA ZALOGA VINA. % V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega do-4« mačega vina, ki ga prodajam po teh cenah. f Ena vrsta..........................bare1' t Druga vrsta........................**reL X Posoda velja $1-50. j* Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega tefko dobite in nikjer po tako nizki ceni. J Pri vsakem naročilu naj se pošlje denar, in takoj 4*' odpočijem vino. ^ MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS, , f COLUNWOOD, O. * t t t g .S I t iS .1.1 tul.J JOS. H. MILLER & CO. ' Razprodajalci na debelo najboljšega žganja, vina in cigar. Mi smo najbolj zaani age nt je za razprodajo pijač Slovencem v Clevelandu. Fina postrefba, najboljše blago in cene primerne. Naročil« se pošiljajo tudi ifven Clevelan^a, Jo&. R Miller & Company 917 Woodland ave. vogal hi£tvo za »voj dom. Napišite svoje ime — izreiite t6 ih pošaljite riam in mi vaft pošljemo katalog na§ih daril. The Weideman Flour Co. W. 53rd St. & Itif Ul. ............................................................................................. Nuslov................................................................................... ................................................................. (Pišite natančno) 10.548 I to je bila Številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 Se I Bpreiet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. C. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovetiBkega I Zdravisča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje spre- I jetih in tudi po kratkem Času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet sprieuje da je Dr. J. E. THOMPSON A iskušenott in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij k Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter Želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobili. ROJAKI IN ROJAKINJE!: Ne zgubite nade, a Ko Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vus ne moreio ozdravitizato torej če se počutite slabi in nemočni ter Volehate na še tako teŠki in nevarni bolezni, kakor; reumatizmu, ^ na jetrah!* r slabokrvnosti na na dušniku, ^V- na prhutah, na vodenici, ^^^^^ na mazulih, f J. B. 11IOMPSON. Kakor tudi tajnih moških In ženskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, Izcurenju moSkega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalie na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovltostl, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSON A ker ni je r i jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravl-enje. Vaša^ lastna korist je da ne odlašajte temuČ takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDflA* VIŠČE kateremu na Čelu atoli slavni zdravnik : DR. Jf« Ea TM OIV1 IPSO H ».n «/ 27th St " N^w York N Y