Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 178 (9180)
TRST, nedelja, 3. avgusta 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KOMENTARJI IN POLEMIKE PO IZVOLITVI LEVE OBČINSKE UPRAVE V MILANU,
TITO OB POVRATKU IZ HELSINKOV V BEOGRAD
Krščanska demokracija noče razumeli Zgodovinski pomen evropske konference
da se v Italiji dogaja nekaj novega
Tako odgovarjajo socialisti na demokristjanske obtožbe glede sodelovanja s komunisti - Pismo Zaccagninija članom krščanske demokracije
MILAN, 2. — Izvolitev leve občinske uprave v Milanu je postala glavni predmet politične polemike v državi. Medtem ko vse stranke dajejo o tem dogodku, ki je politični izraz volilnih izidov ^5. junija najrazličnejše ocene, se je milanski občinski odbor danes sestal na prvi seji. Župan Aniasi je razdelil odborniška mesta. Novi rnilanslti občinski odbor sestavljajo socialisti, komunisti, trije socialdemokrati, ki so zapustili svojo stranko in dva demokristjana, ki sta prav tako izstopila iz KD ker strank.
Že na prvi seji je občinski odbor sklenil spremeniti upravno strukturo občine in jo prilagoditi novim potrebam ter zahtevam, ki jih postavljajo vprašanja raz-Voia lombardske metropole. Zato so se dogovorili, da bo celotna občinska dejavnost slonela na šestih oddelkih. Odbor je tudi skle-niJ, da bodo to preureditev pre-»čili in predložili v odobritev odboru in nato občinskemu svetu do 30. oktobra.
Občinska uprava v Milanu se je t°rej lotila dela in se ne ozira za Polemikami demokristjanov in socialdemokratov, ki do sedaj še niso znali povedati drugega, kot da so socialisti in komunisti «podkupili» njihove svetovalce. Zato so tudi dobili že stvarne odgovore.
se ne strinjajo s politiko svojih
Član osrednjega vodstva PSI poslanec Vittorelli, objavlja jutri v genovskem dnevniku «Il Lavoro» uvodnik, v katerem poudarja, da je sedaj v teku drugi val proti levi, po velikem volilnem valu 15. junija. Vittorelli pravi, da so se tedaj volivci premaknili na levo, sedaj pa se premikajo na levo izvoljeni svetovalci. Kjer so vodstva PSDI, PRI in KD skušala zavreti ta premik, so se nekateri od izvoljenih uprli.
Socialistični voditelj omenja primer milanskega občinskega odbora. Pri tem pa ugotavlja, da je ta primer, čeprav najbolj kričeč, samo del politične linije, ki se je raztegnila od Ligurije na Piemont in sedaj na Milan, Cosenzo in druge kraje v Italiji. «To je linija, ki
a|iiiiitiiiiiit,,,,,,,,ll,lllllllllllltlimllllllll,Illllll)MlitllllllltlllllllllllllllllllllllllllltlllimillllllllIlinilllltnIII
DELAVCI VELIKIH TOVARN NA DOPUSTU
Napoved 3-dnevne stavke gostinskih uslužbencev 13., 14. in 17. avgusta
Prihodnji teden bodo stavkali tudi letalski uslužbenci
. RIM, 2. — Sindikalna federacija 'Uta tudi v prihodnjem tednu na unevnem redu nekaj važnih srečanj z vlado in drugih sestankov, ki so nujni in jih ni mogoče odlo-‘Ri niti v «vročem avgustu», ko večina ljudi, če le more, beži iz ujesta k morju ali na deželo. S Ponedeljkom ostanejo v Italiji za-Pite vse velike tovarne in delov-ue organizacije. Delavci in usluž-ucuci bodo na dopustu do konca meseca. Se pravi, da bo sko-aJ celotni proizvajalni ustroj v lem mesecu utihnil.
Tako bodo imeli sindikati v po-.f,, Jek zvečer sestanek z mini-_ orn za delo Torosom, na kate-jJ0 o°do razpravljali o enotni , °,vn» pogodbi za vse uslužbence l ., skega prometa. Sestanka se j„,°, udeležili tudi predstavniki odajalcev. Spor se vleče že dolci *Casa 80 letalski uslužben-tUr,:e mnogokrat stavkali. Zato so tni *- se(laj napovedali dvodnevno te Sn<u s^aYk° 7- in 8. avgusta, ^ ?e P° prišlo na ponedeljkovem <Iinn^nju. stvarnega dogovora, mo,1	.' letalskih uslužbencev na-
rf.«Mavai° zaostriti boj in so spo-
PriredilM -b°do po 15‘ avgustu žel»K lo?eno P° Posameznih de-
stavke vedurne celodnevne
orno ^P^k bodo imele sindikalne skfh ?ci-je hotelskih in gostin-nn i, uslužbencev v Rimu tiskov-bro7,°Pf1erenc°' na kateri bodo o-meič h Vzroke sedanjega več-radi cnega sindikalnega spora za-obnnvua^račania delodajalcev po Hodho1^ vsedržavne delovne po-rai nA ^0§a,janja, ki so bila vče-
noJ zakr?-n°noči’ 80 se neusPeš-Dro(ri3iJ'Ucl a: ^ato 80 sindikati stavko811'- tridnevno vsedržavno sta p’ ibl b° 13., 14. in 17. avgu-nem ro'w6^- teiga ima.i° na dnev-samp^u1 l°?ene stavke po po-Ministrsk-°brjtih do 12‘ avgusta, sco k ^ p?dlaihik za delo Bo-stališča Je ,Vcarai skušal uskladiti cev ? naluzbencev in delodajal-
strankj novno sestali'
b^hudo St?vk,a v tem mesecu turizem ^!zadela ves italijanski zaskrbi ipnZoatf0 ^ .tudi upravičena nika nit 1 mmistrskega podtaj-
"ilh ostajal" bSreeZz°ndeelPaa °d
državna b ta!nises.tala tudi vse-
lezničarjev^CGK	že-
ter proučila oi 1L’, CISL in UIL bodo vklincili UPek za^^ev* ki jih
novitev S1 V P0gajanja za ob-v delovne pogodbe. Zvede-
izrazil željo, da bi se v prihodnjem tednu poln se dokončno do-v tem
lo se je, da je sindikat železničarjev CGIL sklenil predlagati o-stalima dvema sindikalnima organizacijama napoved vsedržavne stavke železničarjev, v primeru, da minister za promet ne bo sklical do 8. avgusta sindikalnih organizacij na pogajanja in razpravo o važnih vprašanjih železničarjev, zlasti pa še o položaju visokih funkcionarjev.
Sindikalna federacija tekstilcev pa je danes objavila sporočilo, v katerem daje nekaj pojasnil o stališčih, ki jih je zavzela na včerajšnjem sestanku z vlado, na katerem so razpravljali o krizi tekstilne industrije. Delavski sindikati poudarjajo resnost sedanje krize, ki je zadela tekstilno in konfekcijsko industrijo ter zahtevajo učinkovite ukrepe za zagotovitev zaposlitve. Sindikati pravijo, da so na sestanku predlagali vladi novo gospodarsko politiko na tem področju, ki naj omogoči tudi preureditev celotnega sistema plač. Izrazili so tudi pripravljenost na proučitev morebitne občasne fiskalizacije socialnih dajatev podjetjem, ki so v največji krizi.
Moro seznanjen z gospodarskim zasilnim načrtom
jo je osrednje vodstvo PSI sprejelo že na svoji prvi seji po volitvah 15. junija.» Veliko število primerov odpora v Italiji, pravi Vittorelli, je važen politični pojav. «Kdor trmoglavo zapira oči pred tem dejstvom, dokazuje, da ni razumel tega, kar se danes dogaja v Italiji,» piše Vittorelli.
Odgovorni za krajevne uprave v vodstvu PSI Silvano Labriola pa ugotavlja v uvodniku, ki ga je napisal za «Avanti», da nista potekla niti dva meseca po upravnih volitvah in že imamo ljudi, ki bi hoteli pozabiti- na pomen volilnih izidov, njihovih posledic in predvsem na dejstvo, da niso potrdili dvoumne politike, ki je povzročila ostro socialno napetost in hudo gospodarsko krizo. Tudi Labriola o-menja krščansko demokracijo, ki se je po zadnjih volitvah znašla še z mnogimi glasovi, z veliko odgovornostjo pri reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj, v vladi in v celotnem državnem demokratičnem in političnem ustroju. Zato Labriola pravi, da je treba odgovor krščanke demokracije na dogodke v milanski občini resno proučiti, ker ima globoko politično vsebino. «Toda o teh vprašanjih mora najprej globoko premisliti krščanska demokracija sama, ki mora tudi upoštevati, kaj se je zgodilo 15. junija.»
Prihodnji teden se bo sestalo osrednje vodstvo krščanske demokracije. Na sestanek so povabili tudi lombardske deželne in pokrajinske voditelje, ki bodo morali poročati o dogodkih v zadnjih dneh. Novi tajnik KD Zaccagnini pa je napisal «pismo članom», ki bo objavljeno v demokrščanskem tedniku «La discussione», v katerem govori o političnem položaju v državi po zadnjih volitvah in o položaju v krščanski demokraciji ter pravi, da je dolžnost vseh članov, da na novo proučijo politično delovanje stranke in dajo predloge za nov način pristopa in navzočnosti stranke med prebivalstvom.
Zaccagnini poudarja, «da samo s prenovitvijo vseh članov stranke, s skromnim, trdim in vztrajnim delom, s požrtvovalnostjo in s sodelovanjem in solidarnostjo ljudi, ki smo jih krivično zanemarjali, lahko najdemo nov način našega dela, naše politike in vladanja, lahko nudimo sodelovanje drugim ali pa stopimo v opozicijo».
Včeraj se je ponovno oglasil de-mokristjanski poslanec Simonacci, ki je že med zasedanjem vsedržavnega sveta krščanske demokracije zahteval takojšnje sklicanje sestanka poslanske skupine KD za izvolitev novega predsednika in novega odbora. Zahteva je prišla v trenutku, ko se je Piccoli, predsednik poslanske skupine, pripravljal, da postane tajnik stranke, kar pa mu ni uspelo. Simonacci ponavlja to svojo zahtevo sedaj, «ko je prišlo v Milanu in v Rimu do odprtja do komunistov». Demokristjanski poslanec meni, da je dolžnost izvoljenih parlamentarcev ugotoviti, če se spoštujejo obveznosti, ki so bile sprejete pred izvolitvijo.
RIM. 2. — Po vrnitvi iz Helsinkov je predsednik vlade Moro i-mel danes daljši pogovor s podpredsednikom La Malfo. Govorila sta o zadnjih sestankih, ki jih je imel La Malfa za sestavo zasilnega gospodarskega načrta, ki ga bo vlada odobrila na prihodnji seji. O istih vprašanjih je Moro pozneje govoril tudi z zakladnim ministrom Co-lombom.
Odv. Sette uradno imenovan za predsednika ENI
RIM, 2. — Na priporočilo ministra za državne udeležbe je predsednik vlade Moro danes imenoval odv. Pietra Setteja za predsednika državne ustanove ENL Z istim odlokom je bil imenovan tudi nov upravni svet ustanove. Ob tej priložnosti je predsednik vlade poslal dosedanjemu pred-
če bodo uresničena sprejeta načela
sedniku ENI Girottiju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za njegovo dosedanje opravljeno delo.
Ustanova ENI je največja petrolejska družba v Italiji in se že mnogo let ukvarja tudi s petrokemijo. Ustanovil in razvil jo je pokojni inž. Mattei. Nekaj let je predsedoval družbi ENI tudi sedanji predsednik Montedisona Cefis.
Novi predsednik je začel sodelovati z ustanovo .ENI pred dobrimi dvajsetimi leti. Skozi vsa ta leta je napravil uspešno kariero v ustanovah z državno u-deležbo. Bil je tudi podpredsednik Finmeccanica, in predsednik družbe TERNI, kateri je posvetil mnogo svojih moči ter jo popolnoma prenovil. Sedaj je odv. Sette še vedno član upravnega sveta Banco di Roma, podpredsednik družbe Stimai in član upravnih svetov drugih industrijskih in finančnih ustanov. Odv. Sette bo sedaj vodil ustanovo, ki zaposluje 93 tisoč uslužbencev in je imela leta 1974 za več kot šest tisoč milijard lir poslov.
iiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiH
MED TRIURNIM RAZGOVOROM V HELSINKIH
Ford in Brežnjev dosegla sporazum o nekaterih točkah pogajanjSALT
Dogovor naj bi zadeval predvsem kočljivo vprašanje nadzorstva - Po obisku v Bukarešti bo Gerald Ford danes prispel v Jugoslavijo ria razgovore s Titom
Brežnjev
HELSINKI, 2. — Po včerajšnjem zaključku evropske konference o varnosti in sodelovanju sta imela ameriški predsednik Ford in generalni tajnik sovjetske KP Brežnjev danes več kot triurni razgovor, na katerem sta dosegla — kot sta sama izjavila — važen napredek v zvezi s pogajanji SALT o omejevanju strateškega oboroževanja. Srečanje je potekalo na sedežu
desni strani sovjetski zunanji minister Gromiko
llllllllllllllllll||||||||||||||||t|||||,,|„,|,|„,|||1|||||||lmulI11II1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||,||||||,||||m||||||||||||||||mlJ|||||||||||||||||1||
Dogodki v Milanu, ki so pripeljali do izvolitve socialističnega župana in levega občinskega od-
bora, ki ga sestavljajo komunisti in socialisti ter trije socialdemokrati in dva demokristjana, so glavni predmet političnih polemik v državi. Medtem ko politične stranke na različne načine o-cenjujejo kar se je zgodilo v Milanu, občinski odbor je že začel z delom in sklenil preurediti u-pravno struk*uro občine, da bo ustrezala potrebam mesta. Na obtožbe demokristjanov, češ da so socialisti in komunisti «podkupili» tri socialdemokrate in dva demokristjana v milanskem občinskem svetu, socialisti odgovarjajo, da se KD noče zavedati, da so se politični pogoji v državi ,po 15. juniju spremenili in da je to, kar je nastalo v Liguriji, Piemontu, Lombardiji in Kalabriji ter
mnogih drugih krajih, samo izraz ljudske volje.
Sindikati hotelskih in gostinskih uslužbencev, ki se že dlje časa bojujejo za obnovitev delovne pogodbe, so napovedali za 13., 14. in 17. avgusta se pravi, prav ob velikem šmarnu, tri dni stavke. Prihodnji teden bodo stavkali tudi letalski uslužbenci, ki prav tako zahtevajo novo delovno pogodbo. Poleg tega se železničarji pripravljajo na obnovitev delovne pogodbe in je že padel predlog, da bi napovedali enodnevno vsedržavno stavko, če na pogovorih z vlado ne bo prišlo
do stvarnih sklepov.
Po zaključku evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki jo je jugoslovanski predsednik Tito ob povratku v domovino pozitivno ocenil, sta voditelja o-beh supersil, Brežnjev in Ford, dosegla med več kot triurnim razgovorom v Helsinkih važen sporazum o nekaterih ključnih točkah pogajanj SALT o omejevanju strateškega oboroževanja. Sporazum, ki ga bodo morali pogajalci v Ženevi še dokončno izoblikovati, naj bi po neuradnih vesteh zadeval kočljivo vprašanje nadzorstev, ki je doslej predstavljalo enega najvažnejših kamnov spotike. Po razgovoru z Brežnjevom se je Ford podal na uradni obisk v Romunijo, danes pa bo dopotoval v Beograd na razgovore z jugoslovanskim predsednikom Titom.
sovjetskega veleposlaništva v finskem glavnem mestu in je trajalo eno uro več kot je predvideval program, tako da je Ford odpotoval na uradni obisk v Romunijo z znatno zamude.
Po razgovoru sta se Ford in Brežnjev kratko zadržala s časnikarji pred poslopjem veleposlaništva. Posebno Brežnjev je bil videti zelo zadovoljen zaradi izida . razgovora in nasmejan, pa tudi Ford je potrdil, da je bil sestanek uspešen. Srečanja sta se udeležila tudi zunanja ministra Kissin-ger in Gromiko. Navzoč je bil tudi ameriški veleposlanik v Moskvi Stoéssel, ki je potrdil, da je bil dosežen sporazum o nekaterih točkah SALT, ki bo sporočen delegacijama v Ženevi, da bi ga dokončno formulirali. Glede še od-■ prtih vprašanj se bodo ženevska pogajanja nadaljevala, poleg tega pa je predvideno tudi novo srečanje med Kissingerjem in Gromi-kom ob jesenskem zasedanju generalne skupščine OZN.
Nekaj več o razgovoru z Brežnjevom je povedal sam Ford časnikarjem na letalu, s katerim se je peljal na obisk v Bukarešto. Dejal je, da so bili doseženi «spodbudni napredki» ter izrazil upanje, da bo mogoče podpisati sporazum o omejevanju strateškega oboroževanja še pred koncem le-
tošnjega leta. šef Bele hiše je tudi potrdil, da so bile štiri petine razgovora z Brežnjevom posvečene prav pogajanjem SALT in da je bil dosežen sporazum «o nekaterih bistvenih vprašanjih», ki pa jih ni hotel točneje objasniti. Neki visoki funkcionar iz Fordovega spremstva pa je povedal, da je bil storjen važen korak naprej predvsem glede kočljivega vprašanja nadzorstev, ki da je sedaj «prenehalo biti problem».
V razgovoru na letalu je Ford dodal, da obstajajo še «zelo važna področja nesporazuma», ki jih bosta skušala odpraviti državni sekretar Kissinger in njegov sovjetski kolega Gromiko ob napovedanem srečanju v New Yorku ob priliki skupščine OZN in nato pozneje v Moskvi.
Ameriški predsednik se je dotaknil še nekaterih drugih vprašanj: glede Bližnjega vzhoda je dejal, da je «nekoliko bolj previdno optimist» kot pred dvema dnevoma glede možnosti začasnega izraelsko - egiptovskega sporazuma na Sinaju. V zvezi s Ciprom je Ford napovedal, da bo nadaljeval prizadevanja bodisi za rešitev problema otoka, kot tudi za ponovno odprtje ameriških vojaških oporišč v Turčiji, šef Bele hiše je optimist tudi glede pogajanj o omejevanju oboroženih
sil v Evropi, čeprav je dodal, da je ta problem v razgovoru z Brežnjevom samo bežno omenil. Glede prodaje ameriškega žita Sovjetski zvezi pa je Ford izrazil prepričanje, da je to koristna stvar za poljedelce in da ne bo povzročilo povišanja cen v ZDA. Glede zaključka evropske konference o varnosti in sodelovanju pa je Ford končno izrazil «absolutno in popolno» prepričanje, da sta Evropa in svet sedaj v boljšem položaju po mirovnih izjavah helsinške konference.
Kot smo omenili, je zaradi razgovora z Brežnjevom ameriški predsednik prispel na uradni obisk v Bukarešto z zamudo. Na letališču ga je pričakal romunski predsednik Ceausescu, s katerim se je nato podal v središče glavnega mesta, toplo pozdravljen od velike množice. Kot je znano, so odnosi med ZDA in Romunijo že več časa zelo dobri, pričakujejo pa, da se bodo še izboljšali, potem ko je ameriški kongres sklenil priznati Romuniji preferencialni status v gospodarskih in trgovinskih odnosih.
Razgovori med Fordom in Ceau-sescom se bodo zaključili jutri popoldne, ko bo ameriški predsednik odpotoval v Beograd, kamor bo prispel ob 17.20. Forda bodo poleg žene in enega od sinov spremljali zunanji minister Kissinger in številni visoki funkcionarji Bele hiše in državnega departmaja. Program obiska predvideva, da bodo razgovori med Fordom in Titom trajali približno tri ure in da bodo delno potekli na štiri oči, delno pa ob navzočnosti obeh delegacij. Jutri zvečer bo maršal Tito priredil svojemu gostu svečano večerjo, v ponedeljek zjutraj pa se bodo razgovori nadaljevali. Obisk ameriškega predsednika v Jugoslaviji bo trajal točno 24 ur, saj bo Ford odpotoval iz Beograda ob 17.30, v ponedeljek, 4. avgusta.
Nova katoliška stranka v Italiji
RIM, 2. — Tukaj so danes sporočili, da bo v drugi polovici oktobra prvi vsedržavni kongres «nove ljudske stranke», ki se sklicuje na načela Luigija Sturza in bo zavzela mesto med sredinskimi političnimi silami v državi predvsem med «katoličani». O tej novi stranki je nedavno govoril prof. Pullara, ki je napisal knjigo o De Gaspe-riju. Za novega tajnika bodo predlagali Filippa Epifania Lupa, člana izvršnega odbora «Mednarodnega združenja katoliškega - apostolata».
Sklep, da bo naslednji sestanek leta 1977 v Beogradu je izraz zaupanja v Jugoslavijo in njeno politiko miru
(Od nršega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Predsednik republike Josip Broz Tito in drugi člani jugoslovanske delegacije na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih so se danes vrnili v domovino. Na vojaškem letališču v B'tojnici pri Beogradu so Tita pričaKali in pozdravili vsi njegovi najtesnejši sodelavci, med temi Vladimir Bakarič, Pelar Stambolič, Kiro Gligorov, Džemal Bije-dič in Stane Dolanc. Po prihodu je predsednik Tito z naslednjimi besedami ocenil konferenco v Helsinkih:
«Iz Helsinkov se vračamo zelo zadovoljni nad delom in sadovi konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. To je bil zares zgodovinski dogodek. Konferenca lahko naznanja začetek novega obdobja v odnosih med državami in narodi na naši celini, če se bodo načela, ki smo jih vsi sprejeli, spoštovala in uresničevala.
V	nastopih udeležencev je prevladoval optimizem glede bodočnosti Evrope. Izražali so prepričanje, da obstajajo vse boljši pogoji za dolgoročnejšo stabilizacijo miru v Evropi in za napredovanje vsestranskega sodelovanja na enakopravni podlagi. Pri tem niso izpuščali iz vida, da konferenca ni rešila bistvenih problemov evropske varnosti, saj tega niti ni mogla. Tisto, kar se je kopičilo v tako dolgem časovnem obdobju, se ne more odpraviti v kratkem času. Zato je potrebno še mnogo naporov in časa, da bi obvladali ovire, ki stojijo na tej poti.
Temeljno pa je, da je v porastu medsebojno zaupanje in da se krepi vzdušje dobre volje in sporazumevanja. To se je pokazalo tudi na konferenci. Poudarjali so potrebo spoštovanja interesov in stališč vseh ter strpno odpravljanje vsega, kar države in narode loči in izziva medsebojne nesporazume in spopade. Prevladovalo je spoznanje, da kolektivne varnosti ni brez skupne odgovornosti, brez odgovornosti vseh skupaj in vsakega posamezno.
V	celoti gledano je čutiti nov duh, v katerem odsevajo sedanji pozitivni procesi na liniji demokratizacije mednarodnih odnosov ter težnje ljudi v vseh državah, da se v miru posvetijo ustvarjalnemu delu za dobrobit sedanje in prihodnjih generacij
Sodeč po tistem, kako je konferenca potekala in kaj so na njej svečano izjavljali predstavniki tolikšnega števila držav, je dala še več, kot je bilo mogoče pričakovati. Razumljivo bo dokončno sodbo o pomenu konference dal čas, ki je pred nami in v katerem bomo videli, v kolikšni meri so države - udeleženke resnično pripravljene in sposobne uresničiti svoje obljube in sklepe.
Mislim, da smo tudi mi, ki smo zastopali našo državo, opravili svojo nalogo in dali prispevek temu pomembnemu srečanju. Tudi sam sklep, da bo Jugoslavija gostiteljica naslednjega sestanka leta 1977, je izraz zaupanja v našo državo in njeno dosledno in konstruktivno politiko miru. Tedaj bodo ocenili, kaj se je medtem doseglo, in se dogovorili, kaj je treba delati naprej. Razumljivo to našo državo obvezuje, da si kar najbolj prizadeva v pripravah na ta sestanek», je v izjavi po vrnitvi v Beograd dejal predsednik Tito. Dodal je še tole: «Med bivanjem v Helsinkih smo jaz in moji tovariši imeli priložnost srečati se z velikim številom državnikov in izmenjati mnenja o mnogih aktualnih vprašanjih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov in dvostranskega sodelovanja. To bo prav gotovo prispevalo h krepitvi prijateljstva in k nadaljnjemu napredku odnosov z vsemi državami».
Ob koncu izjave se je Tito še enkrat zahvalil deželi - gostiteljici Finski za gostoljubje, izvrstno organizacijo in vse, kar je storila, da bi bila konferenca pomemben prispevek miru in sodelovanju v Evropi in vsem svetu.
VLADO BARABAŠ
(Na sliki: predsednik Tito bere izjavo o zaključkih helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi),
TOKIO, 2. — Japonski ministrs&S predsednik Takeo Miki je odpot» val na večdnevni obisk v ZDA. kjer se bo 5. in 6. avgusta pogovarjal s predsednikom Fordom.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NOVO, NEPRIČAKOVANO ODKRITJE. V_ RIŽARNI
Na kraju, kjer je stal krematorij so izkopali nekaj ostankov kosti
Svečan prenos posmrtnih ostankov žrtev bo v oktobru
Na notranjem dvorišču Rižarne, kjer je stala manjša zgradba, v kateri je bila tudi krematorijska peč, ki so jo esesovski zločinci porušili pred svojim porazom v noči 29. -30. aprila 1945, je prišlo te dni do novega, pomembneg odkritja. Občinska uslužbenca, ki opravljata svojo službo kot čuvaja v Rižarni, sta namreč po nalogu arhitekta Romana Boica kopala malo jamo tik pod zidom srednje, prečne petnadstropne stavbe, na katerem je še viden o-bris porušene zgradbe. Pri tem sta izkopala tudi nekaj kosti in naboj za vojaško puško. Izkopane kosti so zdaj na razpolago sodnim oblastem ža nadaljnji postopek. Že po samem kraju najdbe se dr. sklepati, da gre za ostanke kosti tam umorjenih in sežganih žrtev.
Kot je znano, so med čiščenjem ruševin v decembru 1945 delavci občinskega podjetja ACEGAT našli tri vreče (cementnega papirja) polne pepela in ožganih človeških kosti, ki so jih potem pokopali na pokopališču pri Sv. Ani, v letošnjem februarju, kot smo že podrobn poročali, so karabinjerji - potapljači nabrali na morskem dnu ne daleč od Rižarne ostank ■ sežganih človeških kosti in je tržaška občinska u-prava sklenila, da se vsi ti posmrtni ostanki žrtev Rižarne prenesejo v. Rižarno. Na predlog komisije za Rižarno je arhitekt Boico določil, da se ustrezni sarkofag uredi na notranjem dvorišču Rižarne, in to verjetno na kraju, ki smo ga prej omenili in kjer sta občinska uslužbenca izkopala jamo. Zdaj je treba še določiti datum svečanega prenosa posmrtnih ostankov žrtev Rižarne. Vse kaže, da bo prevladal predlog, naj bi bil svečani pogreb v prvi polovici meseca oktobra.
Ko so ob koncu leta 1945 čistili ruševine v Rižarni, niso izvedli tega dela do podrobnosti. Zato lahko domnevamo, da bi se na tistem kraju morda našle še druge kosti in razni osebni predmeti. Organi javne
Dne 5. avgusta bo praznoval svoj 50. rojstni dan tovariš
OSKAR KJUDER
Ob tej priliki, svojemu neutrudljivemu pevovodji prav iskreno čestita in mu želi še obilo sreče in uspehov v njegovem nadaljnjem življenju Tržaški partizanski pevski zbor.
varnosti so tedaj pod ruševinami našli tudi precej oblek, ure, zapestnice, naočnike in druge osebne predmete. Nekatere so svojci tudi prepoznali, zapisnike o teh najdbah in ugotovitvah pa do sedaj nismo mogli izslediti in ni mogoče ugotoviti, kje so shranjeni.
Ostaja še vprašanje, kako je s procesom proti glavnim krivcem zločinov v Rižarni in voditeljem zloglasne skupine Einsatzkommando Reinhard. Preiskovalni sodnik je že spomladi zaključil svoje delo in podpisal obtožnico, do sedaj pa ni bil še napovedan datum procesa. Zakaj? Kdo ga ne mara? Tako zavlačevanje je vsekakor nedopustno. Nekateri zna. ki vendar kažejo, toda ni še prav gotovo, da bo ta proces pred tržaškim porotnim sodiščem končno le prišel na dnevni red, in sicer v pozni jeseni.
• V Repniču se danes nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI «Just Pegan» iz zgoniške občine. Zjutraj se bodo osnovnošolski otroci udeležili slikarskega «ex tempore», popoldne pa bosta v kulturnem programu nastopila južnoameriški ansambel «Los Santos» in mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saieža. Po govorih Claudia Tonela in Jana Godniča bo ob 21. uri ples z ansamblom «Lojzeta Furlana».
Kraški planinci se jutri vrnejo domov
Naši kraški planinci so včeraj ob 19.15 srečno prispeli v Idrijo. Prvi občutek, ki smo ga imeli, ko smo jih srečali, je bil ta, da so nadvse ponosni na svoj uspešen pohod. Do sedaj so namreč hodili nad 90 ur. Vrh Triglava so osvojili v sredo 30. julija ob 14.30, nato so se spustili preko Planike na Dolič, kjer so prespali. Naslednjega dne so šli mimo sedmerih jezer, kjer so se srečali s skupino kriških planincev. Čez Komno so nadaljevali pot preko koče na planini Razor, kjer so prespali. V petek so nadaljevali pot do Cerknega.
Včeraj so navsezgodaj odpotovali iz Cerknega, si ogledali bolnišnico Franjo, nato nadaljevali pot do Idrije, kjer so prispeli ob 19.15. V Idriji bodo prespali in nato da-__________ nes nadaljevali pot preko Črnega
Slovenščina samo za neuke?
Tržaški tednik «Il Meridiano» je jem jeziku in zato tudi ni čudno, objavil v tedenskem komentarju da so zatiranci vedno preganjali «monologhi alla provincia» grob | jezik zatiranega. Zato je tudi zgo-izpad fašističnega kova proti pravi-
ci rabe slovenščine in se pri tem poslužil argumentov, metode in načina obravnave tipično desničarsko-fašističnega izvora. To še zlasti preseneča, saj je «Il Meridiano» bil vedno antifašističen in smo se sicer glede mnogih stvari lahko z njim strinjali, pa tudi razhajali, glede antifašizma pa vse dosedaj vsaj načeloma ne.
«Il Meridiano» pričenja svoj komentar z ugotovitvijo, da se je v pokrajinskem svetu govorilo v treh jezikih v italijanščini, slovenščini in nemščini in nadaljuje, da se je svetovalcem že zdelo, kot da bi bili v lepih časih avstrijskega imperija na Dunaju v poslanski zbornici s številnimi narodi.
Že tu pričnemo z lažjo. Ni bilo treh jezikov na isti ravni. Prav obratno, slovenski svetovalci so govorih slovensko, italijanski neofa-šist Segariol pa se je iz tega norčeval in pričel svoj govor v nemščini.
Tak način obravnave je torej potvarjanje resnice, še huje pa je glede naslednjega argumenta, po katerem imajo Slovenci pravico rabiti svoj jezik samo v primeru, če tujega jezika ne znajo in ki je prav takb izrazito fašističnega izvora. Temu argumentu posveča «II Meridiano» mnogo svinca in med drugim pravi, da kadar to zahteva državljan «monolinguist» je v redu, kadar to zahteva «izvoljeni gospod» pa je to samo demonstracija in nato deli nauke, da ne smemo zamenjevati «nacionalne pravice z nacionalistično demagogijo».
Po tej logiki bi se torej morali izvoljeni predstavniki odpovedati rabi svojega materinega jezika, v kolikor obvladajo italijanski jezik. Po tej logiki. bo lahko, ali točneje bo moral nekdo, tudi soditi kdo lahko in kdo ne sme več rabiti materinega jezika. Po tej logiki se ustvarja nova in to zelo huda diskriminacija v odnosu do neke manjšine.
V resnici pa se dela nekaj drugega in mnogo hujega. Ker so pri «II Meridianu» po večini katoličani, bomo uporabili priliko iz Svetega pisma: «In udaril bom pastirja ter ovce se bodo razbežale», če ne smejo niti izvoljeni predstavniki, katetre ščiti zakon, močne stranke, katerih člani so, javno mnenje in v konkretnem primeru tudi matičen narod, govoriti v svojem materinem jeziku, kako si bo to drznil preprosti državljan, ki vseh teh zaščit in podpor ne uživa.
In prav v tem je stvar! Jezik, raba jezika ni namreč samo stvar sporazumevanja, temveč tudi odnosov. simbolov teh odnosov, skratka izredno zapleten in važen pro-
dovina Slovencev v Trstu istočasno tudi zgodovina stalnih in upo-mih poskusov uveljaviti svoj jezik, ker so se Slovenci zavedali, da s tem uveljavljajo sebe, svojo človeško dostojanstvo, osebnost. Po drugi strani pa je zgodovina nacionalizma in fašizma polna grobih izpadov, žalitev in končno fizičnega iztrebljanja.
Zato pa tudi ni slučajno, da «II Meridiano» zaključuje svoj nezaslišani članek z oznako slovenskih svetovalcev, češ da so pripadniki «srednjega buržoaznega izobraženega sloja» in da se kot taki ne smejo omejiti nato, da bi recitirali monolog.
Upamo, da se bodo uredniki zavedli, da je pri pravicah in demokraciji že tako, da velja v celoti, ali pa ne velja. Pravica do rabe slovenščine v javnosti velja, ali pa ne velja!
vrha in Cola do Vipave. To bo praktično zadnje prenočišče naših planincev. V ponedeljek zjutraj bodo namreč preko Štanjela nadaljevali do Dutovelj in nato do Proseka, kjer bodo prispeli predvidoma okrog 20. ure. Domačini nestrpno čakajo prihod planincev, katerim bodo pripravili lep sprejem, saj si ga res zaslužijo, upoštevajoč da so v desetih dneh prepešačili preko dolin in strmin pot od Proseka do Triglava in nazaj. Srečanje z domačini in planinci bo torej jutri okrog 20. ure na Kržadi na Proseku. Nato bodo planinci, ki so fizično vsi v najboljši formi, dolgo v noč pripovedovali o svojem podvigu v gostilni Luksa na Proseku.
Bruno Rupel
Župan Edvin Švab včeraj zaprisegel
Danes dopoldne je pred prefektom De Lorenzom zaprisegel novi dolinski župan Edvin Švab, s katerim se je prefekt zadržal v nevezanem razgovoru o nekaterih vprašanjih naše narodnostne skupnosti.
Obsodba povišanja telefonskih tarif
Stanovanjski odbor mestnega predela pri Sv. Soboti je ostro obsodil nedavno povišanje telefonskih tarif, ki je prizadelo predvsem ljudske sloje, povzročilo pa bo zastoj v razvoju telefonske službe. Nenazadnje bo ta ukrep negativno vplival na zaposlenost delavcev v tistih tovarnah, ki proizvajajo navadne telefonske a-parate, medtem ko bo omogočil porast luksuznih aparatov.
Stanovanjski odbor meni, da bi se morale vse sindikalne in politične sile, prebivalci Sv. Sobote in vsi o-stali meščani vztrajno boriti proti temu neupravičenemu povišku, če ne bosta rešila problema parlament in vlada.
OPOZORILO KONZULTE ZA ZAHODNI KRAS
Na vpogled študija zu varianto novega urbanističnega načrta
O varianti bodo razpravljali na ljudskih zborovanjih
Rajonska konzulta za zahodni Kras sporoča, da si lahko prebivalci ogledajo študijo, ki zadeva vasi tega področja in ki sta jo na pobudo tržaške občine pripravila arh. Kokorovec in Ruggieri. Študija, ki jo dopolnjujejo ustrezne topografske karte, lahko postane izhodišče za varianto novega urbanističnega načrta za kraške vasi. O. varianti urbanističnega načrta bodo lahko zainteresirani prebivalci razpravljali na ljudskih zborovanjih, ki jih bodo priredili v drugi polovici av gusta. Nova varianta bo med drugim omogočala gradnjo hiš na ne katerih predelih zahodnega Krasa.
Prebivalci zahodnokraškega področja si lahko ogledajo omenjeno študijo v prostorih občinskih uradov na Proseku in v Križu z naslednjim umikom:
Prosek: v torkih, četrtkih in sobotah od 8. do 10. ure; Križ: v po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim...<iniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
MRZLIČNA POSVETOVANJA MED STRANKAMI
Jutri odločilna seja sveta devinsko-nabrežinske občine
Socialisti poudarili na sestankih z ostalimi strankami odprtost napredne koalicije v okviru dogovorjenega programa - Kritična izjava tajnika KPI prof. Depangherja
Po četrtkovi nepričakovani izvolitvi socialističnega predstavnika Srečka Colje za devinsko - nabrežin-skega župana, se bo zelo verjetno na jutrišnjem zasedanju občinskega sveta razjasnil položaj, ki je izredno zapleten. Za župana so glasovali svetovalci KD, PSDI in Slovenske skupnosti, medtem ko so socialisti in komunisti glasovali za posl. Albina Škerka. Nepričakovan razplet je zato postavil v težave že sklenjeni politični programski sporazum, ki pa sta ga levičarski stranki potrdili predvčerajšnjim v skupnem poročilu kot edino možno rešitev. KPI in PSI sta namreč ponovno poudarili, da pristajata na vsa sodelovanja z drugimi demokratičnimi strankami, vendar na osnovi tega programskega dokumenta.
Včeraj je zato bila vrsta posvetovanj, kot je bilo že najavljeno v skupnem poročilu. Sestanki med strankami so se včeraj zavlekli pozno v noč in se bodo nadaljevali danes z drugim krogom soočenj, ki zadevajo zlasti socialiste, kot, posrednike med napredno koalicijo ter Slovensko skupnostjo, socialdemokrati in delno tudi 'demokristjansko stranko. Dandš in jutri, pred pričetkom občinske seje, pa bodo posvetovanja morala roditi tako rešitev, ki bo sicer v skladu z omenjenimi programskimi smernicami, vendar dovolj široka, da bo dopuščala doprinos tudi zunanjih sil, tako da bo novi občinski odbor res «odprt».
V zvezi s težavami pri sestavljanju večine v devinsko-nabrežinski občini je tamkajšnji tajnik KPI prof. Giorgio Depangher izjavil, da se je okrog Goljevega imena zbrala taka koalicija, ki skuša razbiti enotnost med socialisti in komunisti. Vendar je poskus razbitja propadel zaradi enotnosti med KPI in PSI. Potem, ko je izrazil svoje spoštovanje za Srečka Coljo, je prof. Depangher ponovno naglasil odprtost za sodelovanje z vsemi političnimi silami na podlagi programov in stvarnih obveznosti, ne pa na podlagi formul, med katerimi je ravno levosredinska formula najbolj zastarela v primerjavi z novimi potrebami in z voljo občanov.
SEPTEMBRA NA GRADU SV. JUSTA
V Trstu idealna ženska sveta
Kakor smo pred dnevi na kratko poročali, bodo v prvih dneh septembra v našem mestu izbirali idealno žensko sveta. Posebna mednarodna žirija bo izmed kakih 30 predstavnic prav tolikerih držav izbrala najidealnejšo. Ne gre za izbiro lepotice v smislu nekdanjih «miss» pač pa za izbiro lepe, hkrati pa inteligentne in marljive ženske, ki kaže tudi dobre gospodinjske vrline.
Kot je bilo rečeno včeraj na tiskovni konferenci na gradu sv. Justa, se bosta v prvih dneh septembra zvrstili v našem mestu dve zaporedni in sorodni prireditvi. Najprej bodo izbirali idealno italijansko žensko, nato pride na vrsto še izbira idealne ženske malone v svetovnem merilu.
Že 'od konca junija se v posameznih krajih Italije vršijo krajevne izbire ali volitve idealnih žensk. Z dosèdanjimi bo dò kppca avgusta po vsej Italiji skupno že kakih 60 ali celo več zadevnih prireditev krajevnega značaja. Izbrane idealne ženske pa se bodo 1. in 2. septembra pomerile pri nas, da bi žirija izbrala najidealnejšo Italijanko.
Rekli smo, da ne gre le za lepoto. Tekmice se bodo mprale preizkusiti tudi v splošni kulturni pripravljenosti, pokazati bodo morale svoje znanje v pripravi mize, v pripravi šopka cvetja, pa tudi v tem, kako se neguje otrok. Stopiti bodo morale tudi v veleblagovnico Stantìa zaradi nakupov in pokazati bodo morale, kako se spoznajo na kuho. Vse to se bo zvrstilo L in 2. septembra dopoldne, zvečer istega dne pa bo posebna žirija proglasila idealno žensko Italije. To svečanost bo spremljala večja prireditev.
V naslednjih dveh dneh, to se pravi 3. in 4. septembra pa bo, kot
sko Jugoslovanko. 3. septembra dopoldne se torej bodo, podobno kot L ir, 2. za italijanske tekmice, zvrstile preizkušnje z začetkom z nakupi v veleblagovnici Stantìa pa vse do izpitov o splošni kulturi, o otroški negi in podobnih veščinah. Zvečer bo v okviru večje kulturne prireditve proglasitev idealne ženske 1975.
Kakor so zagotovljali predstavniki milanskega združenja OMITA in tržaške ustanove za gostinstvo in letoviščarstvo, ki prireditev pripravljajo, se bo prireditve udeležilo več znanih italijanskih in tujih pevcev, rici pa pri železniški postaji okrog 20. ure.
RAZPIS NATEČAJA
ACEGAT - TRST
Sporoča se da je na oglasni deski tržaške občine razobešen razpis za natečaj, v smislu postopka, ki ga predvideva odstavek a) člena 1 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 za naslednje zasebne dražbe
1.	izkop in zasipanje, zidarska in stranska dela, ki se nanašajo na objekte podjetja na kraški planoti;
2.	izkop in stranska dela, ter položitev notranjih in odtočnih napeljav vodnih rezervoarjev v Kolonji in na Kon-konelu;
3.	gradnja dveh vodnih rezervoarjev v Kolonji in na Kon-konelu z zmogljivostjo 1.100 kub. m prvi in 800 kub. m drugi.
GENERALNI RAVNATELJ
(dr. inž. Mario Castaldi)
nedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure.
Druge informacije lahko dobijo pri občinskih delegatih ali na kon-zulti.
Oskar Kjuder 50-letnik
Gptovo si bo z mokrim robcem brisal pot z obsežne pleše, ko se bo 5. avgusta srečal z Abrahamom. Kajti Oskar Kjuder, kljub mladostnemu zanosu in neusahljivemu navdušenju in aktivizmu, dopolnjuje svojega pol stoletja. Srečal se bo z njim v svoji domačiji, v Izjnjerju, morda na delu v svojem vinogradu, ali pa na dolgotrajni vaji tržaškega partizanskega zbora, ki ga vadi in s katerim je včeraj nastopil v Lipici. Tega ne vemo, vsekakor smo prepričani, da je 50-letmca v Oskarjevem življenju le bežna etapa. Preveč dela, veliko načrtov in ambicij skriva še v sebi, da bi sploh našel čas in se zazrl v prehojeno pot.
In vendar ni kratka, ta pot. Začela se je v Lonjerju, kjer je kot kratkohlačnik pri očetu in sorodnikih črpal ljubezen do glasbe, nato v posebnih bataljonih v Južni Italiji, s Pre-komorci v Bosni, na Drvarju med strahovitim nemškim desantom, kot ranjenec v Gravini in nato spet s partizani, z zborom Jugoslovanske armade po domovini in tujini. . . Nato spet Trst, glasbeno pedagoško delo, orkester, pevski zbor. Zadnja leta vodi Tržaški partizanski zbor, kateremu je predan z dušo in telesom in mu daje značilnega ognjenega borbenega duha. Z njim neumorno nastopa povsod, kjer je partizanska pesem in bodrilo še potrebno.
Kaj naj mu še rečemo? Srečno, Oskar, do novih jubilejev in uspehov.
Demetriju Ceju v Maianu prva nagrada (ex aequo)
V okviru razstave izdelkov domače obrti in industrijske proizvodnje, ki so jo v Maianu v Furlaniji odprli sinoči, je tudi likovna razstava, na kateri sodeluje cela vrsta tržaških in furlanskih likovnikov. Posebna žirija je od 206 predloženih del izbrala za razstavo 195, ki bodo razstavljena do 17. avgusta. Med razstavljavci je tudi nekaj Tržačanov in med njimi je Demetrij Cej, ki si skupno s Paolom Paolinijem deli prvo nagrado. Na razstavi sodelujejo tudi Tržačani Renato Da-neo, Giorgio Cariati, . Mariano Cisco in drugi.
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da bo odhod deklic jutri, 4. avgusta. Te naj bodo na sedežu smo rekli, izbira svetovne idealne i društva v Ul. Machiavelli ob 15.30. ženske. Kakor je znano, je bila la- Dečki « kolonije v Comegliansu se ni izvoljena predstavnica afriške dr- vrnejo jutri, 4. avgusta, V Trstu se žave Zaire, predlanskim pa so v bodo ustavih pri železniški postaji v Dubrovniku izbrali za idealno žen-1 Ul. Flavio Gioia okrog 12. ure, v Go-
.................................................................................................................................
ka Giuseppina Cimolino, inženir Vit-
Danes NEDELJA, 3. avgusta LIDIJA
Sonce vzide ob 4.50 in zatone ob 19.32 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob 0.26 in zatone ob 16.04.
Jutri, PONEDELJEK, 4, avgusta DOMINIK
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 27,2, najnižja 21.4, ob 19. uri 26 stopinj, zračni tlak 1018,8 u-staljen, brezvetrje, mrč, nebo 4/10 pooblačeno, vlaga 75 odstotna, morje mimo, temperatura morja 24,7, stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne, 2. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 86-letna Ada Manieri vd. Cerni, 62-letni Gilberto Colaut-t;. 69-letni Francesco Frontino, 80-letna Maria Tinski, 64-letni Giacinto Pressi, 93-letni Adolfo Dolosi, 79-letna Francesca Zidarič vd. Sardo, 67-letni Mario Volpis, 72-letni Giovanni Pevera in 82-letni Giorgio Del Bello.
OKLICI: uradnik Walter Cosmani in likalka Melania Bonazza, telefonski delavec Giorgio Trojer in bolničarka Marina Delneri, univerzitetni študent Dušan Križman in univerzitetna študentka Slava Starc, u-radnik Luigi Paoletti in prodajalka Mariarosa Trento, mehanik Arturo Freno in prodajalka Daniela Delise natakar Roberto Senno in prodajalka Stefania Miniussi, delavec Mario luch in uradnica Mariagrazia Jerman, univerzitetni tehnik Fabio Chiarelli in prodajalka Giuliana Ruzzier, geometer Mario Palmieri in učiteljica dr. Gigliola Natoli, tehn. uradnik Livio Ghersini in učiteljica Claudia De lacovo, pomorski častnik Egidio Glussi in učiteljica
Včeraj - danes
blem medsebojnih človeških vezi. j Rita German, učitelj dr. Roberto Če te vezi pretrgaš na enem kon- j Nesini in knjigovodkinja Luisa Vio, ca se nujno pretrgajo povsod. Zato zdravnik dr. Umberto De Vonder-m čudno, da so zatirani narodi weid in univerz, študentka Gina Tof-vedno zahtevali, da govore v svo- ' foli, pravnik Pietro Višali in gospo-
dinja Annetta Verzi, podčastnik javne varnosti Sergio Ferro in uradnica Ornella De Marco, delavec Giuliano Peric in gospodinja Maria Sa-vron, avto elektrikar Livio Cerkve-nic in delavka Gabriella Mores, u-radnik Fulvio Bonifacio in zdravstvena delavka Annamaria Bonazza, uradnik Roberto Lapel in prodajalka Anita Percovich, obrtnik Basilio Kosir in učiteljica Milica Radovanovič, trg. zastopnik Ezio Fernetti in učiteljica Angelina Tor-chetti, parketar Iginio Kus in bolničarka Marina Figoli, železničar Marino Lacosegliaz in gospodinjska pomočnica Bruna Vizentin, trgovec Giorgio Krevatin in uradnica Liliana Gasparini, mizar Stanislav Ver-tovec in bolničarka Cristina Grbec, uradnik Ettore Colli in uradnica Magda Ferfoglia, prodajalec Claudio Vianello in univerz, študentka Nevia Zonta, upokojenec Guido An-driolo in gospodinja Evelina Stefani. tesar Giulio Kravos in frizerka
mujimččoj) miKJE! >
torio Cattarini in arhitekt Marina Di Brai, delavec Carlo Sturman in ška negovalka Antonia Klun, podčastnik Pietro Di Giacco in gospo-skladateljica Giulia Donati, uradnik dr. Claudio Fabretto in uradnica Deana Vigini, mehanik Emilio Lava in gospodinja Alma Cunja, tehnik Bruno De Simone in gospodinja Verdiana Spazzali, obrtnik Gianni Canario in zdravstvena delavka Vlasta Zerovnik, podčastnik finančne straže Antonio Piras in gospodinja Emilia Rispoli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A, Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, Alllgea, Ul. Ginnastica 6: Chiari-Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Ul. delTIstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
Francesca Conteducca, elektro mehanik Luciano Uriini in krznarka Neva Košuta, upokojenec Natale Sa-char in upokojenka Laura Švab, študent Adriano Domini in študentka Alessandra Don, geometer Pierpaolo Lutterotti in učiteljica Carla Borghelli, upokojenec Tullio Del Sol-dà in upokojenka Edmea De Marco, šofer Antonio Predonzani in otro-dinja Clorinda Del Pizzo, mehanik Adriano Mamprin in delavka Eleonora Masarin, poročnik Nicola Dell’Ernia in gospodinja Angela Cian-faglione, uradnik Marino Cornei in uradnica Erama Perut, farmacevt Mario Ossich in uradnica Elvia Co-lombin, uradnik Lionello Poropat in gospodinja Alessandra Tancredi, u-radnik Fulvio Boschin in uradnica Elisa Nicolausig, delavec Luciano Lanzolla in frizerka Franca Filippi, mehanik Walter Fornasaro in šivilja Nerina lugovaz, mehanik Giovanni Buzzerio in gospodinja Zdenka ^latijasic, klepar Antonio Cassio in kartotehnik Mariagrazia Gra-ber, mehanik Franc. Merhar in u-radnica Maria Ingenrieth, žerjavar Antonio Mejak in gospodinja. Violetta Godiglia, avtoličar Dario Bencich in uradnica Clara Martissa, delovodja Marino Scoria in uradnica Chiara Caravelle, kovač Fabio Cle-va in uradnica Franca Mutton, finančni stražnik Nicola Semeraro in delavka Mira Musizza, reprezentant Franco Senizza in uradnica Maria Ban, uradnik Natale Valdi;è in trgovka Franca Pulz, knjigovodja Giulio Giubilo in laboratorijski tehnik Viviana Bertossa, delavec Calogero Valentin in gospodinja Diana Fantini, delavec Dario Stocca in otroška vrtnarica Mirella Flego, grafik Luigi Pitacco in učiteljica Istria Giani, uradnik Edoardo Stradiot in frizer-1 točk — 192.800; 10 točk — 19.700 lir.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: te! 226465:	Opčine: te! 211-001;
Prosek: te! 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: te! 200-121; Sesljam te! 209-197; Žavlje: te! 213-137; Milje: te! 271-124.
BARI	LOTERIJA 49 68		79	4	23
CAGLIARI	81	76	15	1	69
FIRENCE	16	45	29	64	14
GENOVA	59	1	37	86	78
MILAN	35	46	67	11	57
NEAPELJ	43	77	67	31	8
PALERMO	36	24	29	47	74
RIM	88	34	82	60	56
TURIN	7	57	38	51	35
BENETKE	33	2	61	7	52
ENALOTTO X 2 1 XXX X 2 1				X 2 X	
KVOTE: 12 točk -		- 12.756.000; 11			
ŠD PRIMOREC IZ TREBČ vabi na
P R A Z I K
ki bo na travniku pri vasi v
Dolinkah.
Spored:
Sobota, 9. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov; družabni večer ob tabornem ognju; ob 20. uri ples z ansamblom Praprot.
Nedelja, 10. avgusta, ob 17. uri, nastop godbe na pihala iz Ricmanj ; športna tekmovanja (tek v vrečah, vleka vrvi itd.); ob 20. uri ples. Igra ansambel Supergroup.
Ponedeljek, 11. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov. Ples z ansamblom «Narodni trio».
Kioski bodo dobro založeni, poskrbljen bo tudi parkirni prostor
za avtomobile.
Šols
‘msmm
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski.
Izleti
Otroci navdušeni nad veselimi zgodbicami Topo Cigia
Včeraj je bil na Gradu sv. Justa dan za otroke. V Trstu je gostovala skupina «Zecchino d’oro» s posebnim gostom: «Topo Gigio». Tudi osrednja prireditev, ki je bila ob 19. uri se je imenovala po tem «junaku otroških pravljic» — «Topo Gigio con voi».
Ob 15. uri je bilo glasbeno tekmovanje za mlade pevce, kjer so izbrali pevce za večerno glasbeno prireditev.
Prava predstava se je začela šele ob 19. uri, ko so najprej nastopali najmlajši pevci, nato pa se je začela zabavna prireditev. Vodil jo je «Mago Zurli» (Cino Tortorella), «sekundant» je bil zabavni «Richet-to» (Pippo Marzullo), ki je s svojimi pikrimi pripombami spravljal občinstvo (ki so ga sestavljali večinoma otroci) v prešeren smeh. Predstava je bila sestavljena iz i-gric, igranih pravljic (Trnjulčica) in zabavnih tekmovanj, kjer so sodelovali tudi otroci iz publike.
Za otroke je bil najslajši del programa proti koncu, ko so z navdušenjem pozdravili prihod Topo Gi-gia na oder. Večina otrok se je tedaj zbrala pod odrom in tam do kraja spremljala zgodbice in pesmi «miške Gigia».
Bliža se Kmečki tabor na Opčinah
Zvesti bralci časopisa že vedo, da odborniki openskega prosvetnega društva tudi poleti ne mirujejo. Čaka jih že tradicionalni praznik, sredi tega meseca in se morajo z organizacijo, ki terja mnogo skrbi, dela in časa precej potruditi in poskrbeti tudi za vsako najmanjšo stvar od kulturnega programa, prigrizka, domače kapljice pa tja do kozarcev.
Letošnji XVII. kmečki tabor bo trajal kar štiri dni in to ni malenkost. Marsikdo bi se raje sončil v Dalmaciji ali se plazil po hribih, toda mnogim je pri srcu, da se ta že dolgoletna tradicija ohrani in lepo uspeva, zato radi priskočijo na pomoč.
Znano je, da so se priprave pričele že zdavnaj. Otvoritev bo v četrtek, 14. avgusta zvečer, zaključek pa bo v nedeljo, 17. avgusta ob polnoči. Vsak večer se bomo lahko zavrteli ob zvokih znanih ansamblov «Furlana», «Krasa» in «The Lords». Kmetijska zadruga bo pripravila razstavo čebelarstva, poljskih pridelkov, cvetlic in najrazličnejših strojev, kar bo vse naše kmete zelo zanimalo. Zato prireditelji vabijo vse, ki hočejo sodelovati pri tej razstavi s sadjem, povrtnino in rožami, naj se čimprej zglasijo pri Kmetijski zadrugi v Trstu.
Naknadno bomo še sporočili kulturni spored. V nedeljo, 17. t.m. bo okrogla miza na temo urbanistike.
mz

S P D T priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriške goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m); iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Vpisovanje do 6. avgusta v uradu ZSŠDI - U! Ceppa 9, tel. 31-119.
športno društvo Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na piknik, ki bo danes, 3. avgusta na Erzelju, in sicer na običajnem prostoru.
SPDT priredi od 15. do 17. avgusta izlet na Škrlatico (2738 m — Žig «Poti prijateljstva») z osebnimi avtomobili.
Zainteresirani naj sporočijo ime in telefonsko številko na urad ZSŠDI — U! Ceppa 9 - te! 31119.
Gledališča
Šesti festival operete v gledališču Rossetti
Danes 3. avgusta, bodo ponovili italijansko opereto «Dežela zvončkov».
Prodaja vstopnic pri osrednp blagajni, Pasaža Protti 2, te! 36372.
■	M®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE . TRŽAŠKA KR EDITNA B A N K A
S- P,A- . ■	„
TRST r ULICA F. FILZMOV	S1-AAB
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 1. avgusta 1975
Ameriški dolai	669,50
Funt šterling	1450.—
Švicarski frank	246,75
Francoski frank	153.—
Nemška marka	258,10
Avstrijski šiling	36,65
Dinar: debeli	36,50
drobni	36,50
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Predstavi: ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini): ob 22.45 «Cesarski sen v Mi-ramaru» (v italijanščini). Ponedeljek: ob 21.30 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini); ob 22.45 «Cesarski sen
, v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «Corruzione al palazzo di giustizia». Barvni film. Igrata Franco Nero in Gabriele Ferzetti. Jutri- «Mussolini ultimo atto». Barvni film. Igrata Rod Steiger in Franco Nero.
Grattacielo 16.00 «Il fantasma del palcoscenico». Barvni film, nagrajen na Festivalu znanstveno-fantas-tičnih filmov v Avoriazu 1975. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Exeelsior 16.00 «Lo schiaffo». Barvni film, v katerem igrata Lino Ventura in Annie Girardot.
Nazionale 16.00 «Impiccatelo più in alto». Barvni film za vse.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 15.30 «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare l'amico misteriosamente scomparso in Africa?». Barvni film. Igrata A. Sordi in N. Manfredi.
Ritz 15.00 «I lunghi giorni delle aquile». Barvni film. Igrajo Michael Caine. Curd Jurgens, Laurence O-livier in drugi.
Aurora 16.00 Začenja se revija filmov . . , kot Hitchcock . . .: «Le mele marcie». Barrai film, v katerem igra Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capito! 16.00 «Fatevi vivi, la polizia non interverrà». Barvni film za vse.
Cristallo 16.00 «A piedi nudi nel parco». Barvni film, [grata Robert Redford in Jane Fonda.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.00 «Donna sposata cerca giovane superdotato». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderuo Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 15.00 «Cinque matti alla cor rida» Barvni zabavni film z znano skupino «I Charlots».
Vitorio Veneto Revija grozljivk : 15 00 «L’ultima chance». Barvni film. I-grata Ursula Andress in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 15.00 «Sei iellato amico, hai incontrato Sacramento». Barvni film. Igrata Ty Hardin in Jenny Atkins.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
MENJALNICA vseh tujih vutut
Pokrajinsko združenje rejcev v Trstu sporoča svojim članom, da bodo uradi združenja zaprti od 11. do vključno 20. avgusta.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša predraga sestra in teta
FRANCA ZIDARIČ vd. SARDO
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 4. avgusta, ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v nabrežinsko cerkev ter na domače pokopališče.
Žalujoči: sestre Lojzka, Milena in Rozalija, svak Kristjan, nečaki, mali Dean in Damijan ter drugo sorodstvo
Trst, 3. avgusta 1975
Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 te! 38006
Sporočamo, da je umrl oče in nono
MARJO PASARIT
Pokopan je na domačem pokopališču v Mačkoljah
Žalujoči: žena Mimi, sin Milan in hči Nataša z družinama
Trst, 3. avgusta 1975
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame
MARIJE RAUBER vd. ŠVAB
Posebna zahvala č. g. župniku Šorliju, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Žalujoča sin in hči z družinama
Trst, 3. avgusta 1975
ZAHVALA
Za toliko prejetih izrazov sožalja ob smrti naše drage mame, none in sestre
MARIJE REBULA vd. 0STR0UŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, č.g. župniku, darovalcem cvetja ter pevcem in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti in na katerikoli način sočustvovali z nami.
Žalujoči: hčerka Olga, sin Zvonko z družino, sestri in brat
Zagradec, 3. avgusta 1975
Primorikì'Snèvmk
3
3. avgusta Wl
DVODNEVNO SREČANJE NA KAMENICI PRI STARI GORI
v
Gez teden dni 5. kulturno sre cunj e med sosednjimi nurodi
Prireditelji so kulturna društva, Zveza izseljencev ter Planinsko društvo iz Beneške Slovenije
Kot prejšnja štiri leta, bo tudi •letos na Kamenici pri_ Stari gori v Beneški Sloveniji že tradicionalno kulturno srečanje med sosednjimi narodi med Slovenci, Italijani, Furlani in Avstrijci. 5. kulturno srečanje bo prihodnjo soboto in nedeljo, 9. in 10. avgusta, na griču, ka-rnor popelje lepa panoramska cesta od Stare gore nad Čedadom. Prirejala ga bodo kulturna društva in •kveza izseljencev iz Beneške Slovenije, tema tradicionalnima prirediteljema pa se je letos pridružilo se beneško Planinsko društvo, ki se Je zlasti potrudilo pri organizacijskih plateh srečanja.
Program je, kot običajno, zelo oogat. Srečanje se bo pričelo že v soboto ob 15. uri s planinskim Pohodom, ki ga je organiziralo beneško planinsko, društvo iz Klodiča na Kamenico. Ob 18. uri bodo odprli kioske in ob 19. uri se bodo pričele razne ljudske igre in športna tekmovanja, katera je tudi pripravilo društvo domačih hribolazcev. Zvečer ob 20. uri bodo nastopili Bene-ski godci, medtem ko bodo ob 21. uri odkrili spominsko ploščo bene-škoslovenskega Arenga. Ob tej priložnosti bosta spregovorila župnik Paskal Gujon in prof. J. Marinč - Fir-min. Večer se bo nadaljeval s «planinskim plesom», ki bo trajal do polnoči, ko bodo prižgali več kresov.
V nedeljo bodo kioske — seveda založene z domačim vinom in prigrizkom — odprli že dopoldan in sicer ob 10. uri. Ob 15. uri bodo spet nastopili Beneški godci, ob 16. uri Pa bo tradicionalna maša v štirih jezikih — slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini. Ob 17. pa se bo pričel bogat kulturni spored, ki ga bo odtvoril nastop ansambla «Veselih planšarjev». Po pozdravu župana iz Grmeka inž. Fabija Bo-ninija, se bodo na odru zvrstili beneški pevski zbori, nastopila bo še folklorna skupina iz Nem «L. Gar-mnf», sledil bo pevski zbor iz Bovca, pa še mandolinistični italijanski ansambel iz Kopra, v imenu katerega bo spregovoril Ettore Battelli, in končno bo vrsta na koroškem slovenskem pevskem zboru v odmorih kulturnega sporeda so najavljeni «beneški dialektalni humoristični prizori in vici». Tudi drugi večer srečanja na Kamenici se bo zaključil s plesom ob zvokih «Veselih planšarjev».
Novost letošnjega kulturnega srečanja bo nočni tabor, ki ga je organiziralo beneško Planinsko društvo, tako da bodo mladinci lahko prespali na Kamenici v noči med ; .soboto in nedeljo. Poleg tabora in ! Noskov so prireditelji poskrbeli j tudi za velik prostor za parkiranje ; Osebnih vozil in avtobusov.
Torej najpomembnejša kulturna manifestaciia Beneške ■ Slovenije se. je očitno utrdila, zajela je dvodneven obseg z doprinosom novih slovenskih organizacij. Seveda pa za organizacijsko sposobnostjo prirediteljev stoji vedno večja zavest pomena in vloge te prireditve, ki me-fl k zbliževanju narodov, zlasti pa k utrditvi kulturnega in nacionalnega bogastva Beneške Slovenije.
Umrl je Riko Corazza, kontovclski antifašist
no zaposlen. Iz Istre se je najprej preselil v Gabrovec, nato v Postojno in končno v Trst. Ta nestalnost, morda bi rekli celo preganjenost, ki jo zapazimo že v mladostnih letih, mu je kot senca neusmiljeno sledila vse do upokojitve.
Riko se je hotel v Trstu izučiti poklica. Najprej se je zaposlil v žebljarni, nato pa je vložil prošnjo za delo na železnici. Takrat pa so se začeli za naš narod črni časi. Riko ni postal nikoli železničar, ker ni bil vpisan v fašistično stranko. Prav s to pretvezo so namreč pristojne oblasti zavrnile njegovo prošnjo. Riko pa je ostal zvest antifašizmu in se ni vpisal v fašistično stranko. Raje je odšel v Jugoslavijo, kjer pa ni bilo stanje nič boljše. Vrnil se je zato na Kontovel in se kmalu poročil z Rožino Gerlanc, ki mu je povila sina. Družino je preživljal z občasnim delom pri raznih podjetjih. Nikoli namreč se ni mogel stalno zaposliti, ker ko so upravniki podjetij zvedeli, da Riko
Danes, ob 18.30 bo nastopil na gradbišču Centra za distrofijo v Bazoviški ulici štev. 29 na Opčinah združeni pevski zbor iz Skednja in Mačkolj. Vodstvo Centra si želi za to priliko srečanje z občinstvom.
ni vpisan v fašistično stranko, so ga takoj, brez kakršnegakoli tehtnega vzroka, odslovili.
Tudi čas med m'ugo svetovno vojno je bil za Rika Corazzo zelo trd. Po padcu fašizma ga je proseški brigadir zaprl skupaj z dvema domačinoma v zapor, ker se je veselil poraza črne drhali. Po osvoboditvi se je v Trstu udeležil skoraj vseh manifestacij in tudi tu so ga aretirali ter ga v zaporu tako pretepli, da ga žena ob vrnitvi skoraj ni prepoznala.
šele potem, ko so Anglo-američa-ni zapustili naše mesto, je končno dobil stalno zaposlitev kot pomorščak. Na ladjah je bil zaposlen kot varilec. To delo pa je bilo za njegovo zdravje usodno. Na krovu se je postopoma zastrupljal in je začel bolehati. Zato se je moral upokojiti, dobival pa je znatno nižjo pokojnino, kot jo bi moral, ker pristojne oblasti mu niso priznale, da je moral v pokoj zaradi zastrupitve na delu.
Pred štirimi leti se je njegovo zdravstveno stanje prvič hudo poslabšalo. Riko si je od tega opomogel, bolehal pa je še vedno, dokler ni prejšnji teden smrt strla njegov žilav odnor.
Riko, antifašist, ljubitelj slovenske besede, slovenskega naroda, naj Ti bo lahka domača gruda. Prizadetim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
OB 25 - LETNICI USTANOVITVE IN 30. OBLETNICI OSVOBODITVE
S KMEČKO ZVEZO NA KORČULO IN PO DALMATINSKI OBALI
Izlet bo od 20. do 23. septembra - Vpisovanje se nepreklicno zaključi 11. avgusta
V	letu, ko proslavljamo 25-letni-co organizacije in 30. obletnico o-svoboditve prireja Kmečka zveza za svoje člane izlet na Korčulo in po dalmatinski obali s sledečim programom:
V	soboto) 20. septembra, ob 15. uri odhod z avtobusi iz Trsta proti Reki, kjer se bomo vkrcali na ladjo - trajekt ter odpluli proti Splitu. Po razmestitvi po kabinah bo na ladji večerja in prenočitev.
V	nedeljo, 21. septembra, bomo okrog poldne, po kratkih postankih v Splitu in na Hvaru, prispeli na Korčulo, kjer si bomo ogledali kmetijske objekte ter zgodovinske zanimivosti. Večerjali bomo v Domu kulture v mestecu Korčula.
V	ponedeljek, 22. septembra, bomo v popoldanskih urah nesli venec na spomenik padlim prekomor-cem, nato se bomo po kosilu zopet vkrcali in odpluli proti Orebiču de Trpanja, odkoder bomo nadaljevali pot proti Splitu, kjer bo večerja in prenočitev s postanki na Drveniku in Makarski.
V	torek, 23. septembra, si bomo do kosila, lahko ogledali Split, nato pa se bomo z avtobusi napotili proti Trstu in si med potjo ogledali Šibenik, Zadar in Crikvenico, kjer bo večerja. Nato povratek v Trst.
Zaradi organizacijskih terminov se bo vpisovanje zaključilo 11. avgusta. Do tega dne moramo namreč potrditi rezervacijo kabin na ladji.
Zato vljudno vabimo vse tiste, ki se nameravajo udeležiti izleta, da se čimprej zglasijo v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B pritličje.
Delovni urnik vsak dan od 8. do 14. ure, v četrtkih pa od 8. do 12. ure ter od 15. do 18. ure in v sobotah od 8. do 13. ure.
Tajništvo KZ
MLADINA IZ PREBENEGA
priredi
TRADICIONALNO SAGRO
s proslavo
30. obletnice osvoboditve
DANES, 3. avgusta ob 15.00 — Otvoritev kioskov ob 18.00 — Slovesnost ob spomeniku padlim
ob 18.30 — Godba iz Ricmanj ob 19.30 — Zbor «V. Vodnik» ob 20.30 — Ples JUTRI, 4. avgusta ob 15.00 — Otvoritev kioskov ob 20.30 — Ples
Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačami, domačim vinom in specialitetami na žaru.
Vse tri večere bo igral ansambel «Supergroup».
FESTIVAL
LJUBLJANA
23. MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
3.	8. ORGELSKI VEČER
(Organ Evening)
EBERHARD KRAUS, D
4.	8. VEČER GLASBE ZA KITARO
(Guitar Music Ewening)
PACO CARBONELL, E
5.	8. VEČER ČRNOGORSKE IN
JUGOSLOVANSKE FOLKLORE (Montenegrian and Yugoslav Folk Dance Evening)
KUD «NJEGOŠ»
0.8. KOMORNI KONCERT (Chamber Concert)
DVORŽAK KVARTET, CS
8.	8. Gay: BERAŠKA OPERA
(The Beggar’s Opera) PHOENIX OPERA, London, GB
9.	8. Lampe: PIRAM IN TIZDA
(Pyramus and Thisde)
Purcell: DIDO IN ENEJ (Dido and Aeneas)
PHOENIX OPERA, London, GB
Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30.
Informacije in rezervacije po tel.: (061) 21-838, 24-575, 22-975
niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii»
ŠE NEKAJ O SLOVENSKI SOLI V KRIŽU
tej; 'k.Et množica vaščanov, prija-miìa im znancev je v petek spre-razzn 'Jecnemu počitku Rika Co-občuten K°ntovela- Res ganljivo in kazalo i. f°V0 ^e. najbolj jasno P«-antifaš’- ^ako -16 k*1 Riko’ prepričan ni n Prdjubljen med domači-Ž ?,,- Udl v okoližkih vase,.. bila vojska pot Rika Corazze je
jo letaSaiqPn07SUtai l™' Rodil se
in ip	v družim železničarja
četu v i°ra. Ze .kot oirok slediti o-kraje, kjer je bil ta začas-
Prejeli smo in objavljamo:
Cenjenemu uredništvu
Primorskega dnevnika
TRST
Podpisani člani učnega osebja drž. osnovne šole «Albert Sirk» v Sv. Križu prosijo, da bi blagovolili objaviti v nedeljski številki Vašega cenj. lista dne 3. avgusta 1975 naslednje pojasnilo:
V zvezi s člankom, ki je izšel v Vašem cenj. listu štev. 168 (9170) dne 23. julija 1975 pod naslovom V KRIŽU SE ZAVZEMAJO ZA IZGRADNJO ŠOLSKEGA CENTRA V DOVANERJEVEM ■ VRTU, želimo podpisani iziaviti naslednje:
1.	ni res, da bi se učenci in učitelji ne bili spomnili letošnjega Prešernovega dne z običajno šolsko proslavo, pač pa je res, da je ta bila prav 8. februarja 1975 med zadnjo uro pouka. Za razliko od prejšnjih je letošnja proslava bila notranjega značaja, zato nanjo staršev nismo povabili;
2.	ni res, da letos «ni bilo sledu o kaki dejavnosti v okviru šole», pač pa je res, da smo poleg akademije ob odkritju spomenika padlim Križanom dne 1. maja 1975, poleg že omenjene Prešernove proslave dne 8. februarja 1975 in zaključne razstave ročnih del dne 22. junija 1975, priredili tudi božičnico s celo-urnim pestrim sporedom, ki so ji dne 23. decembra 1974 med zadnjo uro pouka prisostvovali številni starši in o kateri so se nekatere prisotne predstavnice Združenja staršev zelo pohvalno izrekle;
3.	trditev, da «dejavnost šole v Križu ni bila nikdar preveč intenzivna» zveni zafrkljivo in je žaljiva tudi za vse tiste naše kolege in kolegice, ki so vsa povojna leta tudi i’ zelo neprijetnih okoliščinah na njej poučevali, se za napredek sve-tokriških otrok resno trudili in zanje marsikaj dobrega storili. Po njih prizadevanju je bilo v okviru šole več zelo uspelih prireditev širšega obsega kot n. pr. poimenovanje šole po slikarju Albertu Sirku (prvo na Tržaškem) proslava 25 -letnice slovenske šole, številne priredbe pošolskega pouka, vzgojnih predavanj za starše in mladino in pd. V zadnjih treh letih deluje na šoli tečaj nemškega jezika za otroke in odrasle, ki ga na pobudo učiteljstva vzdržuje Ljudska univerza iz Trsta;
4.	spričo številnih prazničnih «mostov», stavk, 'volilnih počitnic itd. smo nastop ob odkritju spomenika padlim dne 1. maja 1975 smatrali kot zaključno prireditev in skušali
otroke nanjo čim vestneje pripraviti. Zadevni program, kot je bil prvotno zamišljen in sestavljen, bi trajal skoro uro časa. Zgodilo pa se je, da je organizatorka gospa Hafner Soča v imenu pripravljalnega odbora zahtevala, da že okrajšani program čimbolj skrajšamo. Zahtevi smo ugodili do neke mere, kajti spored pesmi in recitacij, ki so z njimi nastopili naši učenci, je kljub vsiljeni okrnitvi trajal dobre pol ure časa, nad čemer so nekateri člani «Vesne» glasno godrnjali;
5. ni res, da bi bili sklenili sodelovati na gori omenjeni vaški svečanosti «pd posredovanju društva staršev», pač pa je res, da smo se po odstranitvi neke ovire in. pristanku pristojnega ravnateljstva za tako sodelovanje odločili sami;
_ 6. pomanjkljivo poučeni pisec članka pravilno ugotavlja, da «zavest nujnosti tesne povezanosti s šolo in njenimi problemi kliče po nadaljevanju podobnih prireditev,» (družabnost - izleti), mi pa dostavljamo, da je resnična povezanost s šolo predvsem v iskrenem odnosu z njenimi dejavniki, za kar nudijo dovolj široko možnost prav delegirani zakoni. Naj nam nihče ne zameri, če nas je neobičajna in najbrž namenoma počitniška reklama v časopisu neprijetno presenetila, saj so demokratično izvoljeni predstavniki, ki tvorijo naš Medrazredni svet, imeli vsaj trojno možnost, da na rednih skupnih sestankih na vse u-gotovljehe pomanjkljivosti učinkovito opozorijo.
Ni naša krivda, če smo na neresnične trditve s tolikšno zamudo odgovorili, saj je vsakemu znano, da se v počitniških dneh težko najdemo, vendar pa menimo, da objavljanje zbadljivih člankov v časopisih, zlasti ko se prizadeti ne morejo braniti, nikomur ne koristi, škoduje pa lahko vsem, posebno koristim in ugledu slovenske šole, ki smo jih dolžni braniti.
Za dobrohotno naklonjenost se spoštovanemu uredništvu vnaprej zahvaljujemo in ostajamo
z odličnim spoštovanjem:
Venier Mileva, De Matteis Jasna,
Radetič Maria, Kostnapfel Anton.
Sv. Križ, 30. julija 1975
Opomba uredništva:
Članek, na katerega se pismo sklicuje, smo napisali z željo, da ponovno opozorimo javnost in pristojne
nutku, ko sta se rajonski kraški kon-zulti sestali, da pričneta z izdelavo predlogov variante regulacijskega načrta. O tem njegovem bistvu dovolj jasno govori že sam naslov, hkrati pa smo izkoristili priložnost, da prikažemo tudi delovanje društva staršev, ki je prav te dni sodelovalo pri organizaciji nove akcije — izleta na Triglav.
Ne gre torej za nikakršno «neobičajno in najbrž namenoma počitniško reklamo». Neobičajna ne more biti že zato, ker smo podobno poročali o več drugih šolah in društvih staršev. Počitniška ni, ker je dnevnik pač dnevnik in kot tak mora iziti vsak dan, tudi ko imajo nekateri počitnice, saj ga bralci naročajo celo v kraje, kjer preživljajo dopust. Reklama pa naj bi bila najbrž zato, ker smo pohvalno prikazali neko o-pravljeno delo z željo, da bi raslo in se razvijalo, ne da bi imeli enake pohvalne besede tudi za tiste, ki svoj poklic pojmujejo vsaj za las drugače kot mi.
Sicer pa je gornje pojasnilo reakcija na (dobesedno) tri stavke v članku in v bistvu potrjuje, kar smo zapisali, kljub spregledani božičnici. Ostajamo namreč mnenja, da o kaki šolski dejavnosti, kakršno bi potrebovali še posebej v Križu, ni sledu in učitelji sami najbolje vedo, kako je z vpisom v našo šolo. V i-menu «koristi in ugleda naše šole» pa že itak vsak dan kaj zamolčimo, kar se naši skupnosti potem bridko maščuje.
Vztrajamo pri trditvi, da dejavnost šole v Križu ni bila nikdar preveč intenzivna. Pri tem, samoumevno, izključujemo tista prva povojna leta, ko je bila njena dejavnost tolikšna, da se nam danes o čem podobnem kvečjemu lahko sanja. Tu je, kajpak, odločilno, kaj kdo šteje za «intenzivno» dejavnost.
Vsekakor pa ni res, da ni res, kar pišemo v zvezi z nastopom ob odkritju spomenika, iz. obzirnosti pa se ne spuščamo v podrobnosti.
In spet ni res, da se prizadeti ne morejo braniti. To njihovo trditev izpodbija že samo gornje pismo, škoda le, da so argumenti tako pičli.
Za zaključek pa še to: kljub vsemu nas veseli, da so učitelji reagirali. Svoje tri stavke rade volje dopolnimo z vsem, kar izhaja iz njihovega pojasnila, čeprav se ne strinjamo niti z njihovo trditvijo, da taki članki nikomur ne koristijo. Domišljamo si namreč, da bodo prihodnje leto kriški (nikar «svetokri-ški», bog se usmili!) šolarji nastopili že spet na odprti Prešernovi
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne tete Marije daruje Ivo z družino 20.000 lir za Dom distrofičnih bolnikov na Opčinah.
V spomin pokojnega Marja Pa-sarita daruje Pjerina Ota 20.000 lir za PD «Valentin Vodnik» iz Doline.
Ob 30. obletnici smrti (4.8.1945) nepozabnega Zrinka šumana daruje družina 5.000 lir za PD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob Pija Medena darujeta družini Settima in Samec 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Uslužbenci Centralspeda - Trst darujejo 200.000 lir za Dijaško matico in 94.500 lir za Glasbeno matico.
za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Pija -Karla Medena darujeta Gabrijela in Alojz Sedmak 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim Križanom v NOB.
V	spomin Egidija Pelizona in Pija Medena daruje Milka Švab 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Marije vd. Ostrouške darujeta družini Kapun -Štok 5.000 lir za spomenik padlim v Briščikih.
V	počastitev spomina Marije vd. Ostrouške daruje Silvana Malalan 3.000 lir za tabornike Rodu modrega vala.
Namesto cvetja na grob Marije
V počastitev Pija Medena daruje j vd. Ostrouške darujeta Anica in ''"-J-	""	” -- T~'" 'Marcel Malalan 5.000 lir, Angelca
in Zvonko 5.000 lir za spomenik padlim partizanom v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Marije vd. Ostrouške darujeta Guerina in Milka Puntar 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Iva Marinčiča daruje Drago Pahor 3.000 lir za spomenik padlim v Podgori in Dolu.
Namesto cvetja na grob Rika Corazza darujeta družini Starc in Ci-bic 5.000 lir za športno društvo Kontovel.
Namesto cvetja na grob Rika Corazza darujeta Ema Štoka in Marija Starc 5.000 lir za športno društvo Kontovel.
V	spomin Rika Corazze daruje Darko Starc 5.000 lir za športno društvo Kontovel in 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Iva Marinčiča daruje družina dr. Franca Škerlja 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin Franja in Milke Ker-koč daruje Duša Kosmina 3.000 lir za Dijaško matico.
Ob prvi obletnici smrti dobrega tovariša Egona Širce daruje Duilio 2.000 lir za tržaško folklorno skupino «Stu ledi» in 2.000 lir za pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža.
organe na nujnost gradnje novega I proslavi in morebiti celo šli na šolskega centra v Križu prav v tre-‘šolski izlet.
Anton Meden 20.000 lir za Dijaško matico, 20.000 lir za Dijaški dom in
50.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev Mare Fabčič daruje Anton Meden 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin drage mame daruje Nadja z družino 10.000 lir za ŠD Sokol in 10.000 lir za PD Slavko Škamperle.
V	spomin Marije Rauber vd. Švab darujeta družini Pertot in Grobiša
10.000	lir za PD Igo Gruden.
V	počastitev spomina Ferruccia Stabile darujejo Leo, Andro in Vera Čok 10.000 lir za Dijaško matico m 10.000 lir za PD Slavko Škamperle.
V	počastitev spomina Marije Švab darujeta družini Dolgan 5.000 lir za ŠZ Bor in 5.000 lir za PD Slavko Škamperle.
V	počastitev spomina Marije Švab daruje Lojzka Novak 1.000 lir za PD Slavko Škamperle.
Namesto cvetja na grob Marije Švab darujejo Pavla in Tončka Kolarič 2.000 lir in Albina Fonda 1.500 lir za PD Slavko Škamperle.
Ob koncu delovne dobe daruje Marica Trobec (pismonoša) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Marcelo Kralj (Trebče 220) daruje 59.000 lir za Slovenski dijaški dom.
M. Vatovec daruje 2.000 lir za Dijaško matico.
A. P. daruje za folklorno skupino «Stu ledi» 5.000 lir. V isti namen namesto cvetja na grob Gianne Furlani daruje O. F. 5.000 lir.
Štefan Leban daruje v spomin Alojzija Mokole 4.000 lir, v spomin Franca Pertota pa 4.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Za Tržaški partizanski pevski zbor darujeta Nadalina in Pepi Ka-stelani 5.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti Alojzija Kal-ca daruje njegova družina 5.000 lir
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovci» v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 793167
sporoča, da sprejema prošnje za novo šolsko leto 1975/76 vsak delovni dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Za rednega gojenca in gojenko lahko zaprosijo učenci in učenke osnovne šole, dijaki in dijakinje nižjih in višjih srednjih šol in univerzitetni študentje.
Vpisovanje traj ado 13. septembra, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest.
KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI I NARODI
KAMENICA
9. IN 10. AVGUSTA 1975
SPORED :
ob 15. uri: ob 18. uri: ob 19. uri: ob 20. uri: ob 21. uri:
SOBOTA, 9. AVGUSTA 1975 Planinski pohod iz Klodiča na Kamenico
Otvoritev kioskov
Ljudske igre in športna tekmovanja Beneški godci
odkritje spominske plošče beneškoslovenskega Arenga z govori župnika Paskala Gujona in prof. Jožeta Mariniča (Firmina) — Planinski brezplačni ples ob 24. uri: Prižig kresov
Od sobote na nedeljo mladinski nočni tabor
NEDELJA. 10. AVGUSTA 1975 ob 10. uri: Otvoritev kioskov ob 15. uri: Nastop beneških godcev ob 16. uri: Sv. maša v štirih jezikih ob 17. uri: Ansambel «Veseli planšarji»
Pozdrav grmiškega župana inž. Fabia Boninija Beneški pevski zbori Folklorna skupina «L. Garzoni» iz Nem Pevski zbor iz Bovca
Mandolinistični italijanski ansambel iz Kopra Koroški pevski zbor
V odmorih beneški dialektalni humoristični prizori in vici — Sledi brezplačni ples z «Veselimi planšarji» — Velik prostor za parkiranje — Kioski s pijačo in jedačo.
Kulturno srečanje organizirajo kulturna društva, Zveza izseljencev in Planinsko društvo iz Beneške Slovenije.
-J
MOUQUETTE, PLASTIKA, PARKETI
OPČINE, Proseška 41 tel. 212970 - 774942
Uradi Slovenskega gospodarskega združenja bodo poslovali do 31. 8. 1975 samo od 8. do 13. ure.
OSMICA
Dušan Milič, Zagradec št. 2 toči belo in črno vino.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. • AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici L teL 211-489.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a.
AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGIUO - 126 73. 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66. 124 coupé 5 na 68, £50 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67, 125 68. Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cotogna 7.
IŠČEMO 15-letnega vajenca za trgovi no z avtomobilskimi deli. Javiti se pri Lorenzi, Ul. S. Lazaro 19.
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Umik: 8.30 - 12.30
16.00 — 17.00	Ob sobotah zaprto
TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi t inozemstvo
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše
UtemcaM
PRIMO ROVIS
Največja izpira surove In pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 PRAŽARNAj UL PIGAFETTA 6/1 • Tel 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210
V Občinskem	-,	* - H .........j JI...........................—k .............l'illi n'IH
^L	vedno piepovedano kopanje zaradi onesnažene morske vode. Kljub temu je plaža kopališča natrpana z obiskovalci, ki se potolažijo s
sončenjem in osvežitvijo pod prhami
Na novo odprt velik salon pohištva
EOI MOBILI
UL, G. Dl VITTORIO,12/1 TRST- TEL. 813301
SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI
Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo * Izbrani or:: :i DOBRE CENE SERVIS IN GARANCIJA 00 KVALIFICIRANEGA OSCI.A Odkup rabljenega pohištva po godnih čereh
OSVEŽITEV V KRAŠKI OBČINSKI UPRA VI
Na seji občinskega odbora v Doberdobu so si odborniki razdelili odgovornosti
Dr. Marjan Lavrenčič je podžupan, Jože Jarc odbornik za finance, Jordan Vižintin za javna dela in Severin Devetak za vzgojno in kulturno delovanje
V sredo zvečer, 30. julija, se je nimi predstavniki, medtem ko je
prvič sestal novoizvoljeni občinski odbor iz Doberdoba. Seji je predsedoval župan Andrej Jarc, na njej pa so si odborniki razdelili upravne naloge in sprejeli prve ukrepe. Za podžupana je bil imenovan dr. Marjan Lavrenčič s Poljan, ki je tudi prejel največ glasov pri izvolitvi na prvi seji občinskega sveta. Obenem bo Lavrenčič odgovarjal tudi za osebje na občini. Odbornik za finance je Jože Jarc, za lavna dela pa geometer iz Dola Jordan Vižin tin, ki je nasledil zaslužnega Julka Gerogleta s Poljan. Odbornik za šolska vprašanja, kulturo, šport in ljudsko vzgojo bo predstavnik iz Jamelj Severin Devetak.
Kot prvi korak petletnega upravljanja mladih odbornikov iz Doberdoba je bila sprejeta solidarnostna iziava, ki so jo naslovili u-pravi tržiške ladjedelnice. V njej vzpodbujajo odgovorno osebje ladjedelnice. naj nemudoma modernizira podjetje, ker se bo v obratnem primeru tržiška ladjedelnica kmalu znašla v krizi. Onenem podčrtuje nujnost sprejetja predlogov, ki jih sindikati zastavljajo glede reševanja vprašanj kovinarjev v ladjedelnici.
V ponedeljek, 11. avgusta bo odpotovala v dnevno kolonijo v Gia-rette prva skupina 15 otrok, deklic in dečkov iz občine Doberdob. Prevoz in urnik odhoda bo občinska uprava javila pravočasno staršem po časopisu ali osebno v uradih županstva,
V	Tržiču zaprti dve tavarni
GosoodarsKa kriza, ki je še globoko občutena v vsej državi, je zadala hude udarce tržiški industriji. Pred dnevi so namreč v Tržiču zaprli dve tekstilni tovarni, kjer so skoraj stoodstotno zaposlene ženske. To sta CILFIT (tovarno so pred kratkim razširili s finančno pomočjo dežele) in tovarna Moretto.
V	obeh obrat'h je bilo zaposlenih nad 50 delavk, ki so sedaj ostale brez zaposlitve. Zapora obeh tovarn " pomeni padec v še globljo krizo, v kateri se trenutno nahaja tržiška industrija, saj se prav v teh zadnjih tednih vršijo v raznih tovarnah v Tržiču stavkovna gibanja zaradi slabe gospodarske politike. V nekaterih tovarnah so v dopolnilno blagajno že vpisali del zaposlenih, v drugih, predvsem . tržiški ladjedelnici Italcantieri, pa sedanje resno stanje narekuje takojšnje ukrepe.
Glede dveh zaprtih tekstilnih tovarn so doslej sindikati sklicali več sestankov z raznimi krajevnimi organi, da bi poiskali rešitev iz sedanjega stanja. Pred dnevi so se sindikati in delavski svet tovarne CILFIT srečali z odgovornimi dežel-
goriški prefekt Molinari sprejel predstavnike sindikatov in delavcev tovarne Moretto. V teh dneh pa je predviden sestanek z lastniki obeh obratov.
Na prefekturi zaprisega štirih županov
Na goriški prefekturi so včeraj zjutraj zaprisegli Giuseppe Fabris, župan iz Škocjana ob Soči, Vincenzo Sfiligoi, župan v Fari, Gino Or-zan, župan iz Šlovrenca ob Soči ter Valerio Silvestri, župan v Koprivnem.
Natečaj za slovenske učitelje bo 15. septembra
Pismena naloga za udeležence natečaja za stalne učitelje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom bo 15. septembra letos. To je odločil šolski skrbnik dr. Camillo Imbriani in poslal ustrezno okrožnico vsem zainteresiranim uradom. Izpit se bo pričel ob 8. uri v učilnici štev. 7, v prvem nadstropju tehničnega zavoda «Fermi» v Ulici Diaz 20 v Gorici.
Istega dne bo v istem šolskem poslopju tudi pismena naloga za u-deležence natečaja za učitelje, ki bodo poučevali na italijanskih o-snovnih šolah.
Danes srečanje upokojencev na Lokvah
Lokve bodo danes prizorišče vsakoletnega tradicionalnega srečanja
upokojencev iz vse Primorske. Letošnje praznovanje pa bo zadobilo še globlji pomen, saj bodo poleg srečanja upokojencev imeli tudi slavnostno proslavo ob 30. obletnici o-svoboditve. Slednja se bo pričela ob 14. uri (po jugoslovanskem času). Kulturni spored se bo pričel z govorom, nato bo nastopil moški pevski zbor «Soča» iz Nove Gorice.
Prireditelji so poskrbeli tudi za zabavo, Udeleženci srečanja bodo imeli na razpolago prostorno plesišče, kjer bo od jutra do večera i-grala godba. V slučaju slabega vremena bodo srečanje prenesli na naslednjo nedeljo, 10. avgusta.
Urnik mejnih prehodov druge kategorije
Objavljamo urnik mejnih prehodov druge kategorije za mesec avgust:
Mirnik: od 6. do 20. ure.
Jenkovo: od 6. do 21. ure (ob nedeljah od 6. do 22. ure).
Plešivo: od 6. do 21. ure (ob nedeljah od 6. do 22. ure).
Vipolže: od 6. do 20.30 (ob nedeljah od 6. do 21.30).
Števerjan: od 6. do 20.30 (ob nedeljah od 7. do 21. ure).
Podsabotin: od 6.15 do 19.30 (ob nedeljah od 7. do 20. ure).
Solkan 1: od 6. do 21. ure.
Rafut: od 5.30 do 20. ure (ob nedeljah od 5.30 do 21. ure).
Šempeter: od 6. do 21. ure (ob ne-deliah od 7. do 21. ure).
Miren: od 6. do 20.30 (ob nedeljah od 7. do 21. ure).
Devetaki: od 6. do 20. ure (ob ne-Ijah od 6. do 21. ure).
Jamlje: od 6.15 do 21. ure (ob nedeljah od 7. do 21. ure).
Z UDARNIŠKIM DELOM PRIZADEVNIH VAŠČANOV
Partizanski spomenik v Podpori bodo dogradili do konca avgusta
Odbor za postavitev spomenika je sestavil bogat spored, ki ga bodo izvajali ob njegovem odkritju 28. septembra
Partizanski spomenik v Podgori bo po vsej verjetnosti dograjen še v tem mesecu. Ta cilj so si vaščani zastavili zato, da bi se pozneje lahko temeljiteje posvetili prireditvam, ki jih pripravljajo za njegovo odkritje. Spomenik bodo dogradili pravočasno zato, da b; občinska uprava posadila travo.
Tudi včeraj dopoldne je bilo na gradbišču spomenika lepo število Podgorcev, ki so v glavnem gradili zid okoli spomenika, kakor ga je predlagala občinska uprava. Spomenik sam pa že dobiva dokončne oblike. Podgorc-' se sedaj ukvarjajo tudi z napisom na kamnu, ki bo v dveh jezikih ter v verzih. Pridno si zapisujejo tudi udarniške delovne u-re. Ker je objekt precej velik, bodo
na njem opravili toliko delovnih ur, kot bi jih bilo potrebnih za manjšo stanovanjsko hišo. Primer Podgore kakor tudi primeri, ki so jih z gradnjo partizanskih spomenikov nudili naši ljudje tudi po drugih vaseh, najbolje dokazujejo, kako globoko je v naših krajih občuten narodnoosvobodilni boj.
Medtem tečejo priprave za odkritje spomenika, ki bo 28. septembra. Na ta dan bodo Podgorci, in z njimi vsi protifašisti naše pokrajine, počastili 30-letnico osvoboditve. Ta dogodek bodo povzdignili z bogatim programom, ki bo obsegal kulturno -prosvetne, športne in rekreacijske prireditve. V pripravljalnem odboru že uresničujejo program, ki so si ga skupno začrtali, tako da bo od-
kritje spomenika v Podgori prvo veliko dejanje po poletnih počitnicah ter uvod v novo obdobje življenja in boja naše narodnostne skupnosti.
Poslednje slovo od našega tovariša Iva Marinčiča
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIIIIIII||||||||||||ll|||llllll||||iiii|||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||i,||||„||||||,|||,||||||||||||T1|||||||I||I|I|I|||||m||||||||||||||||||I|||||||||||(|||||m|II|||1||||||||||I|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
POROČILA STA SE l AVGUSTA 1925
Pri Kršulinovih na Vrhu so slavili zlato poroko
Leta 1950 jima je zgorel dom, kjer je zgorel tudi komaj 18-letni sin Andrej
lili*
Zlata poroka ni vsakodnevno doživetje. Pravijo tudi, da so slučaji, kjer zakonca dočakata 50 let skupnega življenja redki kot zvoniki. Tak družinski dogodek so slavili v petek, 1. avgusta na Vrhu pri Kršulinovih. Na isti dan pred petdesetimi leti sta se namreč poročila Andrej Vižintin, po domače Kršulinov, in pravtako domačinka Marija Juren
iiiiiiiiiiiiiiMiijiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiuuiiiiinumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiunuiiiiiiiii!
POD TOPOLI OB PRIJETNI SVEŽINI
Festival «Dela» ob jezeru privabil veliko obiskovalcev
Sinoči so imeli proslavo 30-letnice osvoboditve - Jutri se v Standresu zaključi devetdnevno praznovanje
Ob prijetnem hladu pod topoli ob Doberdobskem jezeru se danes nadaljuje štiridnevno poletno praznovanje - festival «Dela», ki so ga pripravili prijatelji slovenskega komunističnega tiska. Prijetna svežina, ki v teh vročih dneh prav do-xbro prija, je k jezeru doslej privabila veliko obiskovalcev, kjer se jim je ponudila priložnost za kramljanje s prijatelji ali zabavo na «brjarju».
Festival «Dela» se je pričel že v petek zvečer s tekmovanjem v briškoli, obvezno točko na vseh naših poletnih prireditvah. Po večernem izločilnem tekmovanju so se najboljši pari pomerili med seboj za nagrade. Za manj vnete igralce pa je poskrbel ansambel «Pomlad» iz Trsta, ki bo nastopil tudi danes in jutri zvečer.
Sinoči pa so prireditelji pripravili proslavo 30-letnice osvoboditve. Kulturni spored je predvideval govor ter nastop godbe na pihala, moškega, ženskega in mešanega nevskega zbora iz Prvačine. Pred nastopom pa so gostje ooložili venec pred spo-nrm'kom NOB v Doberdobu.
Današnji spored ob Doberdob-skem jezeru predvideva zabavno popoldne s tekmovanjem v vleki vrvi ter z vrsto šaljivih točk. Zaradi
Športno društvo « JUVENTiNA » iz Štandreža
priredi
3. in 4. avgusta ob nogometnem igrišču
TRADICIONALNO
SAGRO
Spored:
Danes, 3. avgusta:
tombola
Jutri, 4. avgusta:
izvolitev
miss in misterja Juventine
velikega uspeha, ki ga je na praznovanju ŠZ «Mladost» imelo tekmovanje v zbijanju balinca. so tekmovanje ponovili tudi na tej šagri. Po izločilnih tekmah, ki so bile v petek in včeraj, bo danes finalni del. Zmagovalci bodo dobili bogate nagrade. Praznovanje se bo zaključilo jutri zvečer s tekmovanjem v briškoli.
Maratonska sagra v štandrežu, ki so jo pripravili člani športnega društva «Juventina», se bo zaključila jutri zvečer z izvolitvijo «miss in mistra Juventina». Današnji spored pa predvideva ob 22. uri tombolo z denarnimi nagradami.
iz Mežnarjeve hiše. Njihovo življenje ni bilo drugačno pd številnih drugih kraških družin. Garala sta na skromni kmetiji, da sta lahko preživela družino, ki je hitro rastla.
Okusila sta grenka leta prve svetovne vojne, begunstva ter povratek v rojstno vas, kjer je bilo zaradi vojnega opustošenja treba začeti življenje na novo. Kmalu po poroki, to je leta 1928, sta Kršulinova zakonca začela prekupčevati z železom in drugimi kovinastimi odpadki, ki jih je minula vojna v veliki količini pustila na Krasu. Takrat so stanovali še na gornjem Vrhu, in to do leta 1950, ko jima je zgorela domačija in v njej tudi 18-letni sin Andrej. Šele po tistem tragičnem dogodku sta kupila novo kmetijsko posest v Briščah in si tam uredila novo življenje.
Kršulinova družina je veliko žrtvovala tudi med NOB. Že septembra 1.
1943, ko so Nemci prvič prišli na Kras, so odvedli očeta Andreja v Kónigsberg v Nemčijo na prisilno delo. Tam je ostal dve leti, kjer je bil po 12 ur dnevno zaposlen v tovarni razstreliva in orožja: spal pa je 7 kilometrov daleč, kamor je hodil Vsak dan peš. Doma pa je mati Marija skupaj s hčerko Marijo vsak teden prevažala z volovi blago iz Laškega v Renče za partizane.
Sin Marjo je že v ranih letih odšel v partizane in se šele po končan; vojni ranjen v nogo vrnil domov.
Na sončnem dvorišču v Briščah sta nam zakonca pripovedovala še nešteto lepih in grenkih zgodb iz
njunega življenja. Pokazala sta ipri hiši vedno živo in veselo, nam tudi vinograd pri hiši, ki sta I	J. G.
si ga s tolikšno ljubeznijo in trudom nasadila. Z njunih veselih o-brazov je videti, da jim življenje v družbi vnukov prija. Od časa do časa pa pride na obisk še katera od 4 hčerk z družino, tako da je
Pokrajinski svet v Gorici bo 8. avgusta spet poskušal izvoliti predsednika. Iskanje te rešitve je vse prej kot lahka stvar, ker med sredinskimi strankami, ki imajo stvarne možnosti za dosego absolutne večine glasov, še ni bil dosežen sporazum. Posebno socialdemokrati «nategujejo vrv», v prepričanju, da bodo na pogajanjih s KD izvlekli čimveč koristi zase. Na sliki (posneta je bila med pito sejo) sedijo od leve
proti desni svetovalci KPI, PSI, in PRI
Danes dežurne bencinske črpalke
Na Goriškem bodo danes odprte naslednje bencinske črpalke :
Občina Gorica: BP, Ulica Lungo Isonzo; Mobil, Tržaška cesta; Agip, Tržaška cesta; Shell, Ulica Don Bosco; Esso, Ulica 24. maja.
Občina Gradišče: Agip, državna cesta št. 56.
Občina Poljan - Sredipolje: Agip, Ulica Terza Armata.
Občina Medeja: Chevron, Ulica Trieste.
Občina šlovrenc ob Soči: Chevron, Ulica Monte Santo.
Občina Tržič: Total, Ulica Matteotti; Esso, Ulica 1. maja; BP U-lica Bolto: Fina, Ulica Cosulich.
Občina Gradež: Shell, Riva Gregom
občina Škocjan ob Soči: Total Fosalon.
Občina Ronke: Total, črpalka pri letališču.
Občina Romans ob Soči: Moncisa, Trg Candussi.
Občina špeter ob Soči: Agip, Ulica Battisti.
Občina Fara ob Soči: Chevron, U-lica Pittori.
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Stato di emergenza per un rapimento», Sean Con-nery in I. Dean. Barvni film.
CORSO 15.15—22.00 «Amore mio non farmi male». L. Salce in V. Cortese. Barvni film. Mladini pod 18. letom prenovedan.
MODERNISSIMO 15.45—22.00 «Il portiere di notte». D. Bogard in S. Rampling. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 15.30-21.30 «Oggi a me... domani a te!» B. Spencer in M. Ford, barvni film.
VITTORIA 15.30—22.00 «Magia nuda». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Immersione mortale». Barvni film.
PRINCIPE 15.00—22.00 «La signora a 40 carati». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Dinamitaš Joe», ameriški barvni film ob 18.30 in 20,30.
SVOBODA «Vlak za dva potepuha», ameriški barvni film ob 19.30 in 20.30.
DESKLE «Demoni», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
Razna o

Urada Slovenske kulinmo-gospodar-ske zveze in Slovenskega planinskega društva. Gorica, Ul. Malta 2. bosta do konca avgusta poslovala samo v jutranjih urah, in sicer od 9. do 12. ure.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
zaradi poletnih počitnic zaprta do 21. avgusta.
Pokrajinski odbor Rdečega križa obvešča, da bo ambulanta v Ulici Co-delli 9, zaprta od 1. do 24. avgusta.
Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj za mesto psihologa v pokrajinski psihiatrični bolnišnici. Prošnje je treba vložiti do 5. septembra letos. Podrobnejše informacije na personalnem oddelku pokrajine na Korzu Italia 55.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Iva Marinčiča darujeta Neda in Adrijana Dornik po 2.500 lir v sklad za gradnjo partizanskih spomenikov v Dolu in Podgori.
Družina Mermolja daruje 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Iva Marinčiča darujeta Anka in Miladin 5.000 lir za tabornike RMV. V isti namen darujeta Ladi in Delka Dornik 10 tisoč lir.
V	sklad za gradnjo spomenika v Podgori so darovali: Liliano Kočjan-čič 100.000 lir (prejšnjo nedeljo smo pomotoma zapisali Rihard Kočjan-čič), Rihard Bizjak 20.000 lir, Silvan Terpin 10.000 lir, Robert Terpin 10 tisoč lir, Fani Lukman 10.000 lir, Mirko Delpin 10.000 lir, Fančo Bi-zaj 5.000 lir, Marija Ambrožič - Delpin 10.000 lir, Štefanija Klavčič 10 tisoč lir, Vilma Okroglic - Cijan 10 tisoč lir, Nada Okroglič (Trst) 5.000 lir, Žitka Pahor 10.000 lir, Dori Klavčič 10.000 lir, Giacomo Pinat 6.000 lir, Bruno Spessot 5.000 lir, Anton Delpin 10.000 lir, Silvano Bizaj 10 tisoč lir, Eugenio Fontanin 10.000 lir, Guglielmo Franceschini 10.000 lir, Nevio De Načelni 15.000 lir, Renato Famea 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob pokojnega Iva Marinčiča daruje družina inženirja čubeja 15.000 lir za športno združenje «Dom».
V	isti namen daruje H. M. 5.000 lir za goriške tabornike.
EDILSANITARIA
•	PLOŠČICE
•	SANITARNI IZDELKI
•	OPREME ZA KOPALNICE
•	ZIDNE TAPETE
GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66
PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH
Velika množica je včeraj spremila na zadnji poti našega delovnega kolego, upokojenega časnikarja Primorskega dnevnika Iva Marinčiča, ki je nenadoma preminil v četrtek popoldne. Poleg njegovih najožjih sorodnikov, soproge Line, sina Marka in hčerke Nadje, pokojnikovega brata, sestre in drugega sorodstva, so se od pokojnika poslovili njegovi delovni tovariši, prijatelji in znanci, številna množica ljudi, s katerimi se je Marinčič srečeval kot časnikar in družbeno-po-litični delavec, kot osebnost, ki je stala sredi dogajanja na Goriškem. Od pokojnika so se poslovili predsednik SKGZ Boris Race, nekdanji dolgoletni odgovorni in glavni urednik Primorskega dnevnika inž. Stanislav Renko, predsednik Narodne in študijske knjižnice, kjer je bil pokojni Marinčič blagajnik, prof. Franc Škerlj, direktor Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta dr. Fi-libert Benedetič, številni člani našega uredništva iz Gorice in Trsta, predstavniki Založništva tržaškega tiska. Poslednjič so se od pokojnega Iva Marinčiča nadalje poslovili župan iz Doberdoba Andrej Jarc, pokrajinski svetovalec PSI dr. Štefan Bukovec, občinska svetovalka KPI Vilma Brajnik, občinska svetovalca Slovenske skupnosti dr. Damjan Paulin in prof. Andrej Bratuž, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» prof. Viljem Černo, zastopnik društva izseljencev iz Beneške Slovenije Dino Del Medico, podpredsednik ANPI Ladi Dornik, predstavniki okoliških občinskih svetov, Slo-, venske prosvetne zveze, Dijaške matice, Glasbene matice, Planinskega društva, Podpornega društva, Rodu modrega vala, Mladinskega krožka, ŠZ «Dom». Zastopani so bili nadalje predstavniki krajevnega italijanskega tiska, organizacije političnih internirancev, zastopniki slovenskih šol, kulturno - prosvetnih ustanov iz Nove Gorice.
Med venci, ki so jih poklonili pokojnikovi sorodniki, so bili tudi venci delovnega kolektiva Primorskega dnevnika, uprave in Založništva tržaškega tiska ter venec Narodne in študijske knjižnice v Trstu, žalni sprevod je iz mrliške veže splošne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto najprej krenil v cerkev Srca Jezusovega, kjer sta se s cerkvenim o-bredom poslovila od pokojnega kaplan slovenske župnije v Gorici dr. Markuža ter župnik iz Sovodenj prof. Marijan Komjanc. Dr. Markuža je v svojem govoru zlasti poudaril osebne vrline pokojnega Marinčiča. Iz cerkve je pogreb krenil na glavno pokopališče ob Mirenski cesti, kjer se je od svojega dolgoletnega delovnega tovariša poslovil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel. Pri opisu njegovega lika je zlasti poudaril
njegovo globoko privrženost našemu boju za enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, za katero se je začel boriti s peresom pred 30 leti in se je zanjo zavzemal tudi kot javni delavec v pokrajinskem svetu. Ivo Marinčič se je že kot mladenič zapisal boju proti fašizmu, ki je hotel zatreti in uničiti primorsko ljudstvo, ter je svojo protifašistično doslednost plačal z obsodbo fašističnega posebnega sodišča na sedem let zapora ter poznejšo ponovno internacijo. Gorazd Vesel je opisal tudi njegove osebne kvalitete, kot so bile skromnost, marljivost in prizadevnost ter mu je v imenu gibanja, v katerem je preživel večji del svojega življenja, izrekel priznanje in zahvalo.
Za njim se je od pokojnika poslovil tudi predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu prof. Franc Škerlj, pokojnikov sovaščan, ki se mu je zahvalil za dragocen prispevek, ki ga je nudil kot član odbora ustanove pri njenem razvoju. Pogrebno svečanost so sklenili pevci prosvetnega društva «Oton Župančič» iz Štandreža, ki so našemu nepozabnemu in dragemu tovarišu zapeli v slovo žalostinki.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu je danes dežuren dr. Giustini. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pagnutti, v Ronkah in Doberdobu dr. Giacconi, v Tržiču in šta-rancanu dr. Lo Bello.
Naše uredništvo je prejelo naslednjo sožalno brzojavko od Delavske zbornice iz Gorice:
«Uredništvu Primorskega dnevnika iskreno sožalje ob izgubi tovariša Marinčiča, cenjenega časnikarja in protifašista».
Predsednik ustanove ERSA Lucca in direktor Bella vite pa sta poslala naslednjo sožalno brzojavko.
«Izvedeli smo za bolečo izgubo vašega gosp. Marinčiča in izrekamo občuteno sožalje s prošnjo, da ga posredujete družini».
Pokrajinski svetovalec KPI Fulvio Bergomas je poslal našemu uredništvu naslednji telegram:
«Globoko potrt izrekam svoje občuteno sožalje ob izgubi dragega prijatelja in tovariša Iva Marinčiča.»
ZAHVALA
Vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega tatka, moža in brata
IVA MARINČIČA
se prav iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala predstavnikom slovenskih manjšinskih organizacij, družbeno-političnim delavcem, govornikoma, pevcem, gospodoma župnikoma, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam pismeno in ustno izrazili sožalje t:r nam stali ob strani ob tako hudi izgubi.
Žena Lina, sin Marko, hči Nadja, brat, sestre, tašča in drugo sorodstvo
Gorica, 3. avgusta 1975
HB
ZAHVALA
Hčerki Vida in Breda z družinama se zahvaljujeta vsem, ki so pospremili na zadnji poti drago mamo
JOŽEFO VOLČIČ vi PERIC
Posebna zahvala pevskemu zboru prosvetnega društva «Oton Župančič» iz Štandreža za občutene žalostinke.
štandrež, 3. avgusta 1975
PAIZIMD MIDIMD AVTO PUF VOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
OB IZIDU KNJIGE «BATTAGLIONE ALMA VIVODA»
Vsebinska razlika med odporništvom in našim narodnoosvobodilnim bojem
Meseca aprila t.l. je izšla v Milanu knjiga BATTAGLIONE ALMA VIVODA. Avtorji knjige so Paolo Sema, Aldo Sola, Manetta Bibalo. Knjiga daje zgodovinski prikaz delovanja italijanskega bataljona «Alma Vivoda», povezanim z osvobodilnim gibanjem v Miljah od padca fašizma oziroma kapitulacije Italije do osvoboditve maja 1945. Uvodoma daje kratek oris zgodovinskega razvoja delavskega gibanja v Miljah, ki ima bogato tradicijo in ki po prvi svetovni vojni postane močno oporišče KPI. Nastajajočemu fašizmu miljska organizacija KPi nudi ogorčen odpor. Tudi po prevladi fašizma je v Miljah vedno živa organizacija KPI, ki daje številne in močne kadre, tako na lokalni ravni, kakor tudi v deželno in nacionalno vodstvo.
Z vstopom fašistične Italije v vojno na strani Hitlerjeve Nemčije, nastajajo pogoji za obračun s fašizmom. Miljski komunisti in antifašisti se tega zavedajo in se že pred kapitulacijo Italije povezujejo z osvobodilnim gibanjem Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini, oživljajo politično in propagandno dejavnost in nekateri vstopajo v partizanske enote. Vendar je do kapitulacije vsa ta dejavnost še skromna, šele po padcu fašizma in kapitulaciji Italije ter pod vplivom splošne oborožene vstaje na Primorskem in v Istri se tudi v Miljah razvije množično osvobodilno gibanje. Takoj po kapitulaciji se številni miljski komunisti in antifašisti vključujejo v partizanske enote, ki nastajajo v jeku oborožene vstaje. Tako se v Slovenski Istri ustanovi tržaški bataljon (brigada?), ki so ga sestavljali borci iz Milj, Izole, Kopra, Pirana in Trsta in ki šteje 700 mož. Nemška ofenziva oktobra 1943 pa je to komaj ustanovljeno in neizkušeno enoto razbila.
Del borcev se je umaknil proti Krasu in se pozneje priključil italijanski Tržaški brigadi, ustanovljeni 5. aprila 1944 na Lokvah. Brusi del sc je umaknil v notranjost Istre (Mune) in se preimenoval v Zolov bataljon (po komandantu. ki je padel v boju z Nemci). Ostali so se razpršili, nekateri na svoje domove, nekaj jih ie padlo, nekaj je bilo ujetih. Tu-di Zolov bataljon je bil pozneje razbit in rasformiran. Večji del teh borcev se je priključil enotam istrskega odreda, le manjša sku-nina se je prebila nazaj v bližino Mili in se oblikovala v skupino GAP (gruppi d'azione potriottica). v Trenutni poraz na bojišču pa miljskih antifašistov ni demorali-ziral. Na osnovi sporazuma med tržaškim vodstvom KPI in KPS (ki je vključeval tudi Milje) o sodelovanju med dvema partijama, je organizacija KPI razvila široko aktivnost med množicami, zlasti med delavstvom. S politično in Propagandno dejavnostjo je stalno krepila borbeni duh antifašističnega prebivalstva, ustanovila je enotno delavsko organizacijo Delavsko enotnost in množične organizacije žen in mladine.
Vse večje število gapovskih skupin je nujno terjalo čvrstejšo vojaško organizacijo. Tako je prišlo JO. maja 1944 na področju Socer-ba do ustanovitve bataljona Alma Vivoda (miljske junakinje, ki je Padla v boju s fašistično policijo). Ob ustanovitvi je bataljon štel o-krog 60 borcev, sestavljen je bil v glavnem iz italijanskih gapovskih skupin iz Milj, Kopra, Izole Jn Pirana. Nekaj jih in bilo iz trsta (nekaj tudi Slovencev). Ve-cma je bila Miljčanov. Bataljon Je imel tri čete po 20 mož. Operacijsko področje mu je bilo neposredno zaledje istrskih mestec in trsta. Neposredno je bil podrejen sodstvu tržaške federacije KPI. sodelovanje s slovenskimi in hrva-s«mi partizanskimi enotami je bilo sporadično in le v nujnih vojaških ■tuacijah. že samo iz tega je razvidno, da je v bataljonu pre-ladoval bolj politični kot vojaški nterij, kar ni bilo dobro za ba-rjon. Bataljon ni nikoli vojaško astopal kot celota, bodisi samo-Mru)- v sodelovanju z enotami v ,:..V.ršil je le drobne akcije lii TeNhČini gapovskih skupin (5 - 6 rv,11 j usmerjene predvsem na neposredno zaledje mest ali celo v mm mestih. Te skupine so vrši-napade na posamezne vojaške in *■ .}CiJske patrole, rekvizicije vo-j s. ,Sa materiala, likvidacije iz-jaicev, prenašale so propagandni i vč^raf itd. Tako razdrobljena vo-jastKa aktivnost bataljona je mno-hii i terjala velike žrtve, čete so rtrvL okacijsko precej oddaljene i7ni^a oc* bruge in vojaško dokaj t;i,:ane oj* 1, štaba bataljona ter x ■ Prepuščene same sebi v slu-napada sovražnika. Zato so j. .ruuzrvnih akcijah sovražnika izmikale bojem, manevrirale eoi 7- nujnih Primerih in pod po-fnvl’- kl ,^h Je diktiral sovražnik, Sma,e obrambne boje. To je or j alo Vcasih prevelike žrtve. Vse te prevehke žrtve so bile davek
Etfazir05 rr -vo.iaškega Poveljstva zrazito političnim ciljem: za vsa-
bUah^k8^ v bližini mest- da Sulnfa-iatelj0n ob Porazu in raz-ske n7S1StliCna -111 okupatorske voj-mestPk 61 mi7iativo osvobajanja Učno tk na? bl imel° svojo polivo^ np0fPn	razmer po
vojni na tem področju.
okLrki pojovici 1944 je nemški Zasedel in utrdil ™no obalo Istre v pričakovanju č«= ^ obodnih zaveznikov, (do lll lJ* ,ni .prišl0)' Zasedel je vasi naCJt kraje, in sobraj ni bilo asi na tem področju, da bi je ne
obiskal V0^k .r^odnevmh pohodih obiskal, čistil je teren od parti-
zanov, da bi imel varnejše zaledje ob eventualnem izkrcanju An-glo - Amerikancev. Ob taki situaciji je bilo zadrževanje in manevriranje partizanskih enot na tem področju nemogoče. Zato je bilo dano povelje, da se vse partizanske enote začasno umaknejo preko ceste in železnice Reka - Trst. Le Komanda mesta Koper je imela nalogo ostati na tem področju. Tako je bilo tudi bataljonu «Alma Vivoda» predloženo, naj se umakne v Brkine, kar pa je poveljstvo bataljona, po nalogu vodstva KPI, odbilo. To je bilo za bataljon u-sodno. Nekaj časa je manevriral, se umaknil nekoliko globlje v zaledje, dokler ni 24. novembra 1944 pri Topolovcu doživel uničujoči napad sovražnika. Razen 3. čete, ki je bila izven območja napada, je bil bataljon popolnoma razbit. Padlo je 18 borcev, 35 je bilo za-
Slikairju Buciku v dolžni spomin
Letos poteka 24 let, odkar je umrl slovenski slikar Avgust Bucik (30.VI.51). Pokopali so ga njegovi sorodniki v strogo zasebni obliki. Odbor Slovenske prosvetne zveze je sklenil, da priredi na pokopališču žalno komemoracijo. 3. julija 1951 je položil na grob venec, pevski zbor je zapel in dr. Hlavaty je imel spominski govor. Etnografski oddelek NŠK v Ul. Montecchi hrani pokojnikovo posmrtno masko, ki jo je izdelal kipar Gorše.
V letih 1948-49 je slikar Avgust Bucik živel zelo revno, prav v bohemskih razmerah. Pravil je: «Da se preživim, moram delati nekaj resnejšega. Napravil bom Prešerna-». In res, potem ko je dodobra proučil njegov lik, ga je v nekaj mesecih naslikal in sliko tudi takoj prodal banki v Ul. Ceppa. Takoj nato je pričel misliti na Gregorčiča. Po študiji, ki jo je odstopil podpisanemu, je bila pesnikova slika v nekaj tednih izdelana in ponudil jo je Slovenski prosvetni zvezi, ki jo je odkupila za 90:000 lir. Sliko smo postavili v dvoram v Ul. Geppa štev. 9 in dvorano poimenovali po Gregorčiču.
Že pred časom pa sem opazil, da so Gregorčiča «deložirali» iz njegove dvorane na hodnik. Ne vem, če je 'to prdv! Zveza ga je vsekakor kupila, da krasi dvorano, ki je po njem imenovana.
Zato naj se Gregorčič vrne v dvorano in če ne drugače, bomo že s tem počastili tudi Butikov spomin.
M. P.
jetih (kasneje ustreljenih ali poslanih v koncentracijska taborišča), drugi so se razbežali. Nekaj se jih je vrnilo na teren, del (iz tretje čete) se je vključil v enoto Komande mesta Koper. Ko je komandant videl propad bataljona, se je ustrelil. To je bil konec bataljona «Alma Vivoda». Bataljon je obstajal 6 mesecev. Izmenoma je bataljon imel okrog 150 borcev. Večina je bila komunistov, hrabrih in drznih borcev, ki pa žal radi nevojaškega koncepta pri vodenju bataljona, njihova borbenost ni mogla v polni meri priti da izraza.
Naglo se je bližal konec vojne in obračun z fašizmom. Vsi napori obeh partijskih organizacij (KPS -KPI), ki sta na osnovi sporazuma vse bolj skladno in enotno delovali, so bili usmerjeni (tako v Trstu kot v Miljah) h krepitvi organizacij osvobodilnega gibanja in v pripravo oborožene vstaje v mestu. Razvila se je močna organizacija Delavske enotnosti, iz katere so nastajale čete in bataljoni, ki so se oboroževali in pripravljali na končni spopad. Ko so se enote IV. armade in IX. korpusa NOVJ približale mestu in jurišale na zunanje položaje nemške obrambe, so bataljoni Komande mesta Trsta, ki je vključevala tudi Milje, prišli v napad in v dneh od 28. aprila do
1. maja očistili mesto od sovražnika in ga pregnali v utrjene postojanke (tako v Trstu kot v Miljah), ki so jih končno likvidi-
rale enote jugoslovanske armade. V Miljah je zadnjo nemško postojanko na Debelem rtiču 2. maja likvidiral III. bataljon IV. (istrske) brigade NOVJ. S tem so bile Milje dokončno osvobojene.
Taka je v glavnem vsebina dogodkov, ki jih obravnava knjiga. Te zgodovinske dogodke pa avtorji prikazujejo z drugega zornega kota, po svoje jih tolmačijo in nekatere bistvene elemente sploh izpuščajo. Ves boj miljskih komunistov in antifašistov ter drugih italijanskih udeležencev osvobodilnega boja prikazujejo kot del italijanskega odporništva (resistenze), ki je neprestano prihajalo v konflikt z narodno-osvobodilnim bojem Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini, ker so se ti že v teku osvobodilnega boja opredelili za nacionalno osvoboditev in priključitev k Jugoslaviji. Prikazovanje tega konflikta s strani avtorjev knjige zveni kot obtožba, češ da smo teko ovirali enotnost boja proti fašizmu. Prav gotovo je udeležba italijanskega dela prebivalstva tudi v Julijski krajini, zlasti v začetni fazi, imela značaj odporništva, ki pa je pozneje preraslo v višjo obliko, v ljudsko - demokratično revolucijo. Nedvomno je tudi res, da je ta konflikt obstajal in o njem bo nujno potrebno enkrat jasno in te-
meljito spregovoriti. V tem zapisu seveda ni prostora za globljo idejno - politično in zgodovinsko analizo tega konflikta. Zato bi se želel zadržati samo pri dveh ugotovitvah.
Mednarodni položaj nove Jugoslavije, ki se je rojevala v tej vojni, ni bil enostaven in lahak. Vladajoče buržoazne sile zahodnih zaveznikov so s težavo in korak za korakom priznavale nastajajočo novo revolucionarno Jugoslavijo. Nič boljše ni bilo s Stalinom. Trije veliki (Churchill, Roosevelt, Stalin) so barantali z^, svoj vpliv v Jugoslaviji po vojni. Dogovorili so se, da z Avstrijo ostane stara meja in da sporno področje Julijske krajine zasedejo anglo - ameriške čete. Le upornosti in junaškemu boju jugoslovanskih narodov se imamo zahvaliti, da se ti naklepi niso u-resničili, razen, žal, za Koroško. Prepričan sem, da če bi Slovenci in Hrvati Julijske krajine od vsega začetka ne bili zahtevali osvoboditve in priključitve k Jugoslaviji in se za to borili z orožjem v rokah, bi jih po vojni mnogo več ostalo izven meja njihove domovine. To je zgodovinsko dejstvo, pa naj je to komu prav ali ne.
Med norodno - osvobodilnim bojem jugoslovanskih narodov in italijanskim odporništvom je obstajala globoka vsebinska razlika. Medtem ko je osvobodilni boj jugoslovanskih narodov pomenil hkrati socialistično revolucijo, je bil politični domet italijanskega odporništva mnogo skromnejši: izgon okupatorja, zrušitev fašizma in obnova meščanske (buržoazne) demokracije. Mislim, da je to že zgodovinsko utemeljeno. Toliko zaenkrat o tem.
Da bi bil značaj italijanskega odporništva v tolmačenju opisanih dogodkov bolj veren in prepričljiv, se avtorji trudijo prikazati tudi aktivnost CLN in njegovo vlogo v o-menjenih dogodkih. Kakšen je bil CLN v Miljah, Kopru, Izoli, Piranu in drugih istrskih mestecih (če je povsod obstajal) ne vem. Poznam pa vlogo tržaškega CLN, ki je v določeni meri imel širšo regionalno funkcijo. Tržaški CLN je bil izrazito reakcionaren. Tega se tudi avtorji knjige zavedajo. Ko ga navajajo kot organa italijanskega odporniškega gibanja, pa vendarle ne morejo mimo dejstva, da je bil tržaški CLN vse prej kot to. Na 144. strani knjige v drobnem tisku beremo poročilo nekega obveščevalca, ki je imel nalogo ugotoviti stališče nekaterih reakcionarnih strank v Trstu. V svojem poročilu dobesedno pravi:
«Reakcionarne stranke se na vso moč trudijo, da bi slovenski element ne stopil na tržaška tla. Nekateri pripadniki X Mas si prizadevajo nabaviti tem gospodom o-rožje za plačilo. Med drugim so si razne reakcionarne stranke zadale nalogo preprečiti prihod Titovih čet v mesto tudi s fašističnimi elementi in prostozidarji kot je dr. Collotti, župan Bagnini in agenti Inteligenc Servis, kakor tudi z vsemi formacijami X Mas in Narodne Garde (Guardie Civiche, op. pisca).»
Dalje na isti strani
«V resnici večkrat kompromitirane s fašističnim režimom in z nacističnimi okupatorji, skupine Tržačanov manevrirajo, da bi preprečile grozečo vstajo ljudskih množic. Te manevre, v katerih sodelujejo veliki industrijci, funkcionarji in razvpiti politični ljudje, dejansko vodijo v sporazume in tesno sodelovanje s fašisti in Nemci in vlačijo v to Uidi anglo - ameriške emisije».
Katere so te reakcionarne stranke, kdo so ti ljudje na slaben glasu, avtorji ne povedo. Sicer pa niti ni potrebno, saj je vsakomur jasno, kdo so. Zaradi take politike teh reakcionarnih strank in razvpitih ljudi, je tržaško vodstvo KPI izstopilo iz CLN.
Nikjer v knjigi izrecno in obširneje se ne govori o sodelovanju med KPI in KPS, zlasti v zadnji fazi bojev za osvoboditev. Saj so
bili (na tem področju) sklenjeni pomembni sporazumi o sodelovanju dveh partij. To se pravi, da ni bilo samo konfrontacije dveh linij, temveč tudi zelo tesno in učinkovito sodelovanje med KPI in KPS. Najpomembnejši je bil sporazum o ustanovitvi Delavske enotnosti, organizacije, ki je uresničila enotnost delavskega razreda dveh narodnosti. To je bil zgodovinski dosežek v sodelovanju dveh partij. To enotnost pa je bilo mogoče uresničiti samo na razrednih in revolucionarnih pozicijah. Ta enotnost je tudi omogočila pripravo in izvedbo odorožene vstaje in ljudske revolucije. S tem je bil tudi presežen politični okvir odporništva. O tem, žal, avtorji molčijo.
Zadržal sem se le pri nekaterih bistvenih vprašanjih vsebine knjige. V vsaki podrobnosti, v katero bi se spuščal, bi se srečal z istimi vprašanji. Zato bi bilo odveč podaljševati razpravo, ker mi je šlo predvsem za politično oceno omenjenih vprašanj, kar se mi zdi, da zadošča za presojo knjige. O njeni zgodovinski vrednosti pa naj sodijo čitatelji, zlasti pa še živi udeleženci te junaške epopeje miljskih komunistov in antifašistov. Vsekakor knjiga zasluži vso pozornost. Zbrano je mnogo materiala, ki je skrbno u-porabljen, včasih še preveč mi-nuciozno. Škoda le, da knjiga ni bolj dorečena in celovitejša v prikazu obravnavanih dogodkov.
BRANKO BABIČ
Znani tržaški slikar Livio Rosignano je pred nedavnim razstavljal v eni najbolj kvotiranih tržaških galerij. Med številnimi svojimi najno-vejšimi deli je razstavil tudi nekaj risb, ki so nastala tako rekoč v enkratnem navdihu. Bilo je to ob fašističnih zločinih v Milanu in drugod. Eno teh del je gornja risba «Uboga mati»
niiiiiiiimiinmniiiniiiiiiiiiiinu»ii«Hiiiiiiii*inniinimiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii»iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiH»iHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii«iniuiiiiiiinniii»iii
IZŠEL JE ZBORNIK, KI SO GA PRIPRAVLJALI TOLIKO LET
«Ljudje in kraji ob Pivki» od kamene dobe do svobode
Pri delu je sodelovalo 18 ljudi, ki so si zbornik zamislili že kot študenti Zbornik vsebuje trideset krajših in daljših razprav in člankov - Področje Pivke se prikazuje v vseh videzih - Dober prikaz novejše zgodovine
Že 1957 so postojnski študentje nameravali izdati zbornik o «Ljudeh in krajih ob Pivki», o Pivki, kakor imenujejo Pivčani pokrajino, ki spada v porečje reke Pivke. Šele letos so uresničili to svojo zamisel ljudje, ki živijo na Pivki, ka pa niso več študentje, ampak znani strokovnjaki na svojih delovnih mestih. Maks Smrdel, ' ki je bil najvnetejši od vseh teh študentov, je nenehno delal na knjižni podobi pokrajine Pivke, a ga je tragično naključje 1969. leta iztrgalo iz njegovega življenjskega dela o Pivki.
Kar osemnajst strokovnjakov je prispevalo trideset daljših in krajših razprav in člankov o pokrajini Pivki, ki se razteza od vasi Šembije in Koritnice, ki mejita na jugu na ilirsko-bistriško občino, in od Rauberkomande na vzhodu pa vse do Razdrtega na zahodu ob avtomobilski cesti Sežana - Ljubljana.
Prvi so članki o zemljepisnih za-zanimivostih doline Pivke, o geološki!: značilnostih, nato je zanimiva razprava o poselitvah pivške kotline v ledeni dobi, kjer zavzema pomembno mesto Betalov spodmol, ki ga je proučeval dr. S. Brodar. Prav v podzemskem svetu pivške kotline so biospeleogologi-jamarji prvi proučevali pred poldrugim stoletjem jamske polže, hrošče in druge jamske živalice, med njimi tudi človeško ribico (proteus anguinus), da bi kasneje našli i-sto favno tudi v drugih deželah.
Dve razpravi — Pivka in njena kraška jezera ter Pivška kotlina streha notranjskega Krasa — odkrivata dosedanje ugotovitve o vidnih vodnih površinah in toko-
vih ter o podzemeljskih vodah, ki se razlivajo na razna porečja, ki dovajajo večino svoje vode Črnemu morju, v manjši meri pa Jadranskemu morju.
Štiri manjše razprave obravnavajo zgodovinsko preteklost: prva našteva gradišča iz železne in rimske dobe, druga razprava idkriva fevdalno dobo z njenimi gradovi, med katerimi je seveda najzanimivejši Predjamski grad. Pivčani so doživeli celo vrsto turških vpadov, kjer so kmetje dobili svojo samozavest, da so se v kasnejšem času spoprijeli s plemiško gospodo v njenih gradovih. Razprava o Francozih v napoleonskem času poroča o razvoju trgovine in prometnih sredstev ter o reformi šolstva, ki je prinesla v Postojno prvo gimnazijo.
Umetnostna preteklost na Pivki, ki jo je očrtal Emilijan Cevc, ne kaže, da bi bilo posebno razvito stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo pred gotskim časom, če niso uničili prejšnjih umetniških stvaritev turški vpadi in pa baročna vnema, ki se je širila iz Ljubljane.
Cd Maksa Smrdela pa sta dve najobširnejši razpravi: Prispevki za kulturno, politično in gospodarsko zgodovino Pivke od 1848 do prve svetovne vojne in obširno Gradivo za zgodovino NOB na Pivki. V zgodovinskih prispevkih razpravlja Smrdel najprej o revolu-, cionarnem letu 1848, ki je prineslo najprej volitve v frankfurtski vse-nemški parlament in kmečko zemljiško odvezo. Gradnja Južne železnice preko Pivke je v začetku gospodarsko hudo prizadela pivško kotlino, ker je prizadela prevozništvo, od katerega so živele
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiruuiiiiiiiiiiiuiiiiiil
Naša zamejska folklora v Zagrebu
Na nedavni 10. mednarodni reviji folklore v Zagrebu je nastopila tudi tržaška slovenska folklorna skupina «Stu ledi», ki se je predstavila z izborom starih tržaških plesov in pesmi. Njen nastop je vzbudil veliko zanimanje tudi pri strokovnjakih. Na sliki vidimo del tržaške folklorne skupine, ko se predstavlja
zagrebškemu občinstvu
stotine pivških voznikov.' Pojavile so se prve čitalnice in bralna društva. Narodni tabor na Kalcu 1969. je še bolj razgibal kulturno delo na Pivki in jo povezal s tesnejšimi kulturnimi vezami z ostalo Slovenijo. V desetletji! okoli' 1880 so Pivčani, skupaj z Avstrijo, doživeli strašno gospodarsko krizo. Za lačne Notranjce so zbirali prostovoljne darove po Avstriji, ki so pa odvrnili le najhujšo lakoto. Zaradi pomanjkanja hrane je pomrlo precej otrok.
Ob koncu prejšnjega stoletja so navezali tesnejše stike s Trstom. Pojavile so se prve hranilnice in posojilnice. Narodna zavest je zrasla in potisnila stran nemške napise po Postojni. Zdivjali so strastni politični boji med klerikalno in liberalno stranko. To je občutil tudi pivški pesnik Miroslav Vilhar, posestnik na Kalcu, ko se je moral odpovedati kandidaturi na liberalni listi. To odpoved je sporočil županu v Razdrtem z naslednjimi verzi:
«Naši popi so vkazali:
«Vilharja ne boste zbrali.»
Popova pa mi je znana moč.
Toraj: poslanstvo — lahko noč!
.Pivška,kotlina je dosegla v desetletju pred prvo svetovno voj no najvišji razvoj na kulturnem in gospodarskem področju. Manjkala pa je industrija in zato je ostalo po kmetih vse polno ljudi brez dela.
Miroslavu Vilharju so postavili spomenik leta 1906. Po Vodniku in Prešernu je bil Vilhar tretji Slovenec, ki je dobil spomenik. Na proslavo so se pripeljali tržaški Slovenci s posebnim vlakom.
Verjetno je malo slovenskih pokrajin, ki bi imele toliko žag in mlinov. Poseben čar ima razpravica Vere Brgoč o mlinih na srednjem toku reke Pivke in o življenju v njih.
Urednik te knjige o Pivki prof. Silvo Fatur je napisal obširno razpravo o Pivki med dvema vojnama. Spretno je uporabil rokopise Iva Marinčiča, Alberta Rejca in Jože Vadnjala ter še razna druga pričevanja članov organizacije TIGR na Pivki in podal verno sliko, kako je Pivka pod fašistično Italijo trpela in kako se je zmerom upirala oboroženi fašistični sili z oboroženo močjo svojih gverilcev, vse do nastopa prvih partizanov leta 1941.
Maks Smrdel je že pred 15 leti, leta 1960 zbral Gradivo za zgodovino NOB na Pivki od prvega partizana na Pivki Ervina Dolgana, po nasvetih Toneta Tomšiča, ki je svojo Pivko dobro poznal. Nato je preko prvih akcij leta 1042 prišel do poloma fašistične Italije v septembru 1943 in prikazal zversko moč nemških nacističnih čet do konca aprila 1945, ko so partizani 3. prekomorske brigade, doma iz Pivke, preko Mašuna prodrli v pivške vasi, da jih dokončno osvobodijo.
Kulturna skupnost Postojna je s knjigo Ljudje in kraji ob Pivki razsvetlila skoraj dvesto let življenja te pokrajine skozi trdo garaško delo tlačanov in puntarsko upiranje pod fašistično Italijo do vseljudske borbe z zmago nad na-cifašizmom.
ALBERT REJEC
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Priprave za jesen v Operi in Drami
Poskusi, oživiti poletno kulturno življenje v Mariboru so kljub najboljši volji organizatorjev za letos spet pokopani. Maribor, važno tranzitno mesto turistov s severa k Jadranskemu morju, bo v poletnih večerih ostalo izrazito provincialno mesto z muzejem, akvarijem in nekaj galerijami.
Tokrat kaj več kot o pripravah za jesen ne bo mogoče govoriti. Predvsem je tu Slovensko narodno gledališče, ki je že pred odhodom na zaslužene počitnice izbralo in potrdilo program izvedbenih del v okviru možnosti, ki jih narekujejo zmogljivosti ansambla in pa o-bisk gledalcev številnih abonmajev.
Drama SNG bo pripravila v okviru proslavljanja 100-letnice Cankarjevega rojstva farso Pohujšanje v dolini šentflorijanski, ki se ji bosta pridružili deli domačih avtorjev, znana igra Mire Miheličeve Svet brez sovraštva in noviteta uspešnega dramatika Toneta Partljiča z delovnim naslovom Ne tiči, ne miši, odnosno, Ščuka ima dolgi rep; naslov dela še ni dokončan. Komedija bo nekakšna nadaljevanka njegove do sedaj najuspešnejše sodobne slovenske komedije ščuke pa ni. Skrb za razvoj domače drame je narekoval še prazno rezervno mesto za morebitno slovensko noviteto. Klasiko bosta zastopali Shakespearov Rihard H. in Berta Brechta Zaustav-Ijivi vzpon Arturja Ul-ja.
Mali oder bo posredoval igri Paula Zindela Vpliv gama žarkov na rumene marjetice in A. B. Valleja Sanje razuma. Predvidena sta še dva recitala: Shakespearov večer v priredbi Branka Gombača Ako bo zdaj, ne bo pozneje in Milenka Vučetiča znani monolog Ljubica ali prva oseba množine, ki v Srbiji doživlja lep uspeh.
Za mladino je Leopold Suhadol-čan napisal igro Križ kraž kralj Matjaž, ki bo, kakor ponovitev mladinske opere Danila Švare «Štirje junaki», uprizorjena v okviru mladinskega odra. Seve bo Drama ponovila še več uspešnejših predstav minule sezone. Med njimi Potrčev- Partljičev Zločin na meji, ki ga prav te dni po predlogi Drame snema beograjska filmska ekipa Tele-film v Selnici in drugih krajih Štajerske. Seveda bo med ponovitvami Partljičeva uspešnica Ščuke pa ni in izvrstna predstava znanih Krajnskih komedijantov Bratka Krefta. Sledili bosta Čo-sič-Gombačeva Apokalipsa in še nekaj uspelih predstav na Malem odru.
Opera bo odprla sezono s popularno Gotovčevo opero Ero z o-nega sveta. Sledila bo krstna izvedba edine slovenske baletne kompozicije Aleksandra Lajovica Nevsakdanji dan.
Večje operno delo bo Giordanov Andre Chenier, ki bo tokrat že tretjič predstavljen na mariborskih deskah in pa popularni Donizettijev Don Pasquale. Prvikrat bo izvedena romantična opera Alberta Lorzinga Car in tesar.
Škoda, da na račun že uprizorjenih standardnih opernih del na mariborskem odru ni našlo mesto v bodočem repertoarju vsaj eno sodobno operno delo, s katerim se je mariborska Opera doslej ponašala kot ena izmed najbolj progresivnih opernih hiš v Jugoslaviji. Tudi po uprizoritveni strani je s temi deli doživljala vidne umetniške uspehe doma in na festivalih. Zares škoda, da z izbiro sodobnih, modernih del ne nadaljuje svoje začrtane uspešne poti. Upati je, da bo vsaj z baletom sodobnega slovenskega komponista Aleksandra Lajovica nadomestila to repertoarno pomanjkljivost.
Opera bo prav tako ponovila nekaj najbolj priljubljenih oper kot Foersterjevega Gorenjskega slavčka, Smetanovo Prodano nevesto, Puccinijevo La Boheme, Verdijevo Traviato in še nekaj ponovitev lanskega repertoarja, med njimi Pon-chiellijevo Giocondo in Bellinijevo Mesečnico.
IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
Prejeli smo
SODOBNOST, letnik XXHI, štev. 7, izdaja Državna založba Slovenije, uredništvo, Ljubljana, Stritarjeva 3/II.
V zadnji številki Sodobnosti Janko Kos nadaljuje s svojim člankom Slovenske literarne konstante», Danilo Lokar pa je za to številko prispeval krajši odlomek iz svojega dela «Na morje», Florijan Lipuš je objavil v tej Sodobnosti prispevek z naslovom Sršeni, Marjanca Colarič pa več svojih poezij. Prav tako tudi Majda Jakob, ki se preizkuša v vezani in nevezani besedi. S svojimi poezijami so v Sodobnosti navzoče še Maca Jogan, Marjeta Kušar in Mila Vla-šič-Gvozdič. Marija Švajncer mlajša je objavila dve krajši deli, in sicer Ribe in štiridesetletnih ter Smrt v dnevu. V prevodu Toneta Pavčka je v zadnjem zvezku Sodobnosti tudi nekaj poezij Tina Ujeviča, o katerem govori nato v razmeroma dolgem prispevku Radoslav Dabo.
Sledijo prispevki o antologiji slovenske poezije, kjer so sodelovali Zoltan Jan, Miroslav Ma-djer, Ana Bajlo in drugi. Malina Schmidt pa daje pregled .ljubljanske gledališke sezone, Goran Schmidt pa govori o slovenskem filmu Čudoviti prah.
Baletni ansamble, ki iz leta v leto izpričuje vse večji uspeh, bo razen Lajovčeve novitete ponovil Otrinove Baletne čeveljčke in Mladinski baletni koncert, ki nudita kot odlično propagandno priporočilo za baletno umetnost zlasti pri mladini in, seve, umetniški vrh baletne ustvarjalnosti mariborskega ansambla, Minkusov Don Kihot.
Po predvidenem programu sodeč, je kljub nekaterim pomislekom vendar v predstoječi sezoni pričakovati razgibano gledališko življenje.
O pripravah za novo koncertno sezono in Baročni festival, kot za letošnje jubilejno deseto Borštnikovo srečanje so priprave v teku. O njihovi vsebini pa bomo poročali, ko se bo program dokončno izoblikoval.
Zelo pomembno bo tradicionalno srečanje pisateljev na Štatenbergu v prvi polovici septembra. Letošnje srečanje bo namreč posvečeno tematiki 30. obletnice osvoboditve. Na srečanje, ki ga organizira mariborski pododbor slovenskih pisateljev in bo že dvanajsto po vrsti, niso povabljeni samo slovenski pisatelji, ampak kolegi iz vse države in pisatelji iz avstrijskega in italijanskega zamejstva. Letos bodo sodelovali še posebej pisatelji u-deleženci NOB, ki bodo posredovali svoje misli in izkušnje pri pisanju del iz tako pomembnega obdobja zgodovine.
O referatih, uspehih in zanimivostih srečanja, bomo obširneje poročali.
EMIL FRELIH
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NOVE KNJIGE
Danilo Lokar:
«ZAGATA NI ZAGATA»
Odveč bi bilo pisati, koliko fc... j je v zadnjih letih objavil Danilo
Lokar in katera je že knjiga, ki jo je zdaj izdala Cankarjeva založba pod naslovom ZAGATA NI ZAGATA. Bralec knjige in prijatelj Lokarjevega pisanja se bo o plodnosti literarnega ustvarjanja lahko seznanil 'iz bibliografije, ki jo je pripravil Marijan Brecelj in ki je dodana dvema novelama, ki sestavljata vsebino te knjige. Številnim knjigam se torej pridružuje zdaj nova. Ta vsebuje poleg poglavitne novele, ki je dala knjigi tudi naslov, še krajšo novelo Julij in Sinče. Novela Zagata ni zagata pa pomeni novo zanimivo delo Lokarjevega literarnega u-stvarjanja, obenem pa oživitev spomina na slovenskega ali italijanskega goričkega slikarja, kateremu je ta novela posvečena.
Novela Julij in Sinče vzbuja vtis fragmentarnosti. Pisatelj nam v razmeroma majhnem obsegu novele predstavi dva brata in oriše njuno življenjsko usodo ter njun gospodarski razcvet in propad z osrednjim doživljajskim jedrom v drugi svetovni vojni. Novela je izjemno fragmentarna z velikimi časovnimi preskoki in bo bralca najbrž manj zadovoljila. Zlasti ob drugi noveli Zagata ni zagata, ki je posvečena življenju in nekoliko tudi delu italijansko-slovenskega slikarja, goriškega rojaka Lojzeta Spazzapana. škoda, da pisatelj tega nikjer ne pove, škoda, da na to ni opozorilo vsaj uredništvo založbe, ker bi razkritje glavne osebe Loviža s pravim imenom povečalo zanimanje za to razklano slikarsko osebnost.
Spazzapan, ki je bil sin goriškega jetniškega paznika, se je od mladih nog posvečal slikarstvu. Študiral je akademijo na Dunaju, ki pa ga ni zadovoljila. Potem je nekaj časa poučeval risanje na gimnaziji v Gorici in na realki v Idriji, nato pa se je posvetil izključno slikarstvu. Družil se je s Tratnikom, Venom Pilonom, bil med vojno ujet, ko pa se je po vojni vrnil v rodno Gorico, se je njegova družba raztepla. Tudi sam se dolgo ni znašel. Prizadeval si je, da bi dobil zaposlitev v Ljubljani kot scenograf, pa tu niso i-meli nobenega posluha za njegove želje. Tako se je pod vplivom svojega goriškega prijatelja, arhitekta Cuzzija, preusmeril v italijanski kulturni prostor in se preselil v Turin. Tu je tudi umrl leta t958, potem ko je doživel velika priznanja ^ in ko so ga Italijani uvrstili meC svoje največje slikarje ekspresioniste.
Spomin na to razklano osebnost umetniško oživlja Danilo Lokar v svoji obsežni noveli. Nehote nas spominja na novelo, posvečeno Gregorčiču, le da je v tej zajel le Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 6. strani)
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop

OVEN (od 21. 3. do
20. 4.). Iz svojega okolja 'skušajte odpraviti ljudi, ki so odveč, oziroma, katerih.; delo ne zaleže... Na pot boste morali ali pa boste dobili	obisk	poslovnega	značaja.
Ljubosumni boste. Utrujenost.
BIK (od 21. 4. do
f	20. 5.) Na	delu ali
I	v poslih vam bo vse
'M	šlo od rok.	In ven-
dar veliko haska ne bo. Vsestranske zveze vam bodo pomagale, da se boste potegnili iz težav. Zelo prijetno srečanje. Prebavne motnje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nekaj poslovnih konfliktov a-li težav na delu. In vendar boste lahko z uspehi zadovoljni. Tekmecem bo šlo slabše kot vam. V družini bo prišlo do napetosti. Krivda bo vaša. Zdravje odlično.

Veljaven od 3. do 9. avgusta 1975
RAK (od 23. 6. do <13 \	22. 7.) Pot bo dol-
ga, naporna, v trenutkih neznosna. In vendar boste vso pot opravili in na koncu doživeli uspeh. Pismo,. vest ah kaj podobnega, kar vas bo zelo razveselilo. Pazite na zdravje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite po-" JpgP j trpežljivi in hkrati -r ”	' J smotrni. Preveč zah-
tevate, da bi vam bilo v vsem ugodno. Neka napaka bo usodna. Pri vsem pa boste le uspeli. Otresite se ljubosumnosti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) če boste
skromni, boste želi uspeh, če boste vztrajali do konca, bo uspeh dvojen. Neka oseba, ki ste jo odklonili, ker da je preveč zahtevna, vas bo osrečila.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Neki vaši načrti bodo dozoreli in prinesli velike rezultate. Naj
vas to ne zavaja v nadaljnja tveganja. Ljubljena o-■ seba potrebuje več pozornosti in razumevanja. Potrebni ste počitka.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 22. 11.) Pozorno bdite nad tem, kar se dogaja okoli vas. Nekdo vas verjetno skuša spodnesti. Nepredviden dogodek v ožji družbi, oziroma v krogih, v katerih se družbeno izživljate.
STRELEC (od 23.
/'"T >\ n- do 20- 12-) Odlične priložnosti, da izboljšate položaj. Za to pa bo treba- tudi krepko zavihati rokave. Neka oseba vas bo skušala spodnesti pri drugi osebi. Skušajte biti vedno v prvi vrsti.
©
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preveč se izolirate in s tem odpirate pot tistim, ki bi sicer ne smeh v vašo bližino. Srečo boste imeli sredi tedna, ko se boste spoznali z neko osebo. Glede zdravja bodite brez skrbi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Srečo boste imeli, če boste tudi sami kaj pripomogli. Vaše ambicije pa so včasih pretirane in zato ste često nezadovoljni. Tudi v ljubezni bi lahko bili bolj srečni, vsaj zadovoljni. Nervoza.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Ne nasedajte govoricam in pred-vsem ne preveč op-\4^^Pry timističnim napove-'	dim. če boste hoteli
kaj doseči, boste morali krepko prijeti za delo. Otresite se ljubosumnosti in vsega, kar je s tem povezano.
vjicuc z-uia v j
©
KRIŽANKA in naši ljudje
T“	2	3		7"	B	S"	6		7	8	9
To				n	12			B	TS-		
TT-				■	15		M	16			
17			m	18		■	19	a	20”		
21		□	22		B	23		24	m	M-	
	m	26			27				28	S	
m	29									30	
31		2	32			B	33~		m	34	35
36		37 ■	m		m	38		S	39		
40				■	41		fi	42			
43			m	44			43“	|	46		
AT"							48—				
VODORAVNO: 1. športna igra, 5. občina, kjer stanuje «naša športnica», 10. oče, 11. društvo «naše športnice», 13. slavilna pesem, 14. ime filmskega igralca
Crosbyja, 15. pijača starih Slovanov, 16. manjši hrib, 17. desni pritok Volge, 18. kolesarski klub, 20. boksarski prvak težke kategorije (Muhammed), 21. radij, 22.
površinska mera, 23. skulptura, 25. pri v angleščini, 26. delitev na drobne delce, 29. «naša športnica», 31. italijanska glasbena nota, 32. bivša francoska teroristična služba, 33.. oblika glagola biti, 34. Edvard Kardelj, 36. moško i-me, 38. Sarajevo, 39. ameriška poklicna košarkarska liga, 40. izliv znojnice v koži, 41. italijanski spolnik, 42. cilj, pot, trasa, 43. naziv, 44. premoženje, ki ga prinese žena v zakon, 46. španski vzklik, 47. družabne sobe, 48. liturgični, enoglasni molitveni spev.
NAVPIČNO: 1. utrdbe, ki so jih Slovenci zidali za obrambo proti Turkom, 2. morala, 3. delo E. Zolaja, 4. Srečko Kosovel, 5. lep, 6. Girolamo Savonarola, 7. ime slovenske operne pevke Jankovič, 8. literarno delo s kmečkim motivom, 9. dražiti, jeziti, razburjati, 12. termin, 18. dela z blagom, 19. mesto v srednji Sloveniji, 22. reka v Toskani, 23. ime filmske igralke Novak, 24. najboljši nogometaš vseh časov, 26. predlog, 27. nižji moški glas, 28. osebni zaimek, 29. z Gomoro, 30. žuželka, ki daje med in vosek, 31. krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo, 35. ime zamejskega javnega delavca šiškoviča, 37. mesto ob Oki, 38. igra pri tenisu, 39. rimski bog ljubezni, 41. tržaški boksar, 44. dan brez srede, 45. Alojzij Remec.
(lako)
«ZAGATA NI ZAGATA»
(Nadaljevanje s 5. strani)
odlomek iz Gregorčičevega življenja, v noveli Zagata ni zagata pa je razgrnil pred bralca vso življenjsko pot goričkega slikarja. Res je sicer, da nam pisatelj v noveli ne pripoveduje toliko o samem življenjskem dogajanju, temveč da je tudi prikaz življenja podan fragmentarno. Čeprav gre za biografsko . novelo o. slikarju, pa je pripoved v bistvu sestavljena iz prikazov posameznih odlomkov slikarjevega življenja, predvsem pa iz prikazov notranjega doživljajskega sveta osebe, ki je predmet pripovedi. V njih nam pisatelj predstavi slikarjevo mater, nezadovoljstvo z dunajsko akademijo, ljubezensko doživeije v Idriji, kjer je Spazzapan imel nezakonskega o-trnka, ne da bi se mogel z dekletom poročiti, prizadevanje za življenjsko eksistenco po vojni, razklanost med slovenskim in italijanskim kulturnim svetom, ljubezensko doživetje v Turinu in še nekaj bistvenih odlomkov iz življenja goričkega slikarja.
Kljub tej razbitosti in ekspresionistični metodi prikazovanja življenja, pa daje novela izvrstno podobo vzdušja v Gorici pred vojno in po njej, predvsem pa življenjsko slikarjevo zagato, iz katere se nikoli ni rešil,'
D,..............................................................................................m...................................mini...........................
pa
NEDELJA, 3. AVGUSTA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino: MISTER KN1BBLES
19.15	Napoved programa za prihodnje dni
19.30	športni dnevnik in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	Braccobaldo show. Trije risani filmi
20.55	MESTO NA KONCU ULICE
V glavnih vlogah nastopajo Massimo Ranieri, Giovanna Carola, Gianpiero Albertini, Calisto Calisti, Germana arnacina itd. Lupo in Chiara sta spet na Jugu, v Tarantu. Sem ju je pripeljal prijatelj Gino, ki jim je zagotavljal, da bosta imela na jugu več sreče kot na severu. Toda tudi tu fant doživi razočaranje. Nihče ga noče poslušati, on pa ne razume dekleta in proti vsem nasvetom se zaposli na ribiški ladji. Toda delo ne traja dolgo in čez kak mesec je Lupo v Terniju, kjer išče Chiaro, ki je z Gi-novo pomočjo našla zaposlitev v neki majhni tovarni. Dek1 ; je že precej naveličano Lupovega čudnega, nestalnega značaja. Konec bomo videli nocoj
22.00	športna nedelja
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.00	Avtomobilska dirka: Grand Prix Zahodne Nemčije v formuli ena, prenos iz Nurburgringa
Lahka atletika: Italija, Turčija, Alžirija, prenos iz Avezzana Kol. dirka Giro del Apennino
20.30	DNEVNIK
21.00	Stari in novi protagonisti: YVES MONTANO
22.00	Sedmi dan: Kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.30	POROČILA
10.35 R. M. du Gard: Thibaultovi, dramska nadaljevanka 11.10 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine in Egipt za časa Tutankamona
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	POROČILA
15.05 Morda vas zanima: Janez Barle
15.25 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah
17.00	MEDNARODNI JAHALNI TURNIR, prenos iz Lipice
18.30	Kvintet Clark Terry Ernie Wilkins
18.50	POROČILA
18.55	OTOK ZAKLADOV, japonski risani film
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
20.50	Tedenski gospodarski komentar
21.00	Ženske iz Djavoljevih merdevin 21.40 Vzpon na Mount Mac Kinley
Oddaja govori o lanskem pohodu slovenske alpinistične ekipe na Aljasko. Film je v barvah in prikaže težave, s katerimi so se slovenski alpinisti morali boriti, ko so osvojili goro Mac Kinley 22. R športni pregled
23.30	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	Svetovno prvenstvo v kajaku, prenos iz Beograda
20.30	Otroški kotiček: ČAROBNA ŽOGA
21.15	Kavkaška ujetnica, celovečerni film 22.45 Ja-z, Ljubljana 74
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Napoved programa; 11.15 Mark Twain «Deček iz Connecticuta»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Radijska drama «Nadomestna glava»; 17.00 Operetne melodije; 18.00 Koncert; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Sport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 32.10 Sodobna glasba; 22.30 Ritmične figure.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 18.30,
21.30	Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Kako se počutiš?; 10.00 Z nami je...; 10.20 Pisana glasba; 11.15 Melodije; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregied; 14.00 Dogodki in odmevi; 15.45 Poje Jože Koblar;
16.30	Z nami je..., 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.45 in 18.45 Glasba po željah; 19.15 Glasbeni carillon; 20.00 Prenos RL; 21.00 Pisana glasba; 2145 Rock party; 22.15 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00.	13.00. 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 12.00 Plošče; 13.20 Kič; 15.25 Poje Iva Zanicchi; 16.30 Plošča za poletje; 17.10 Glasbeni variete; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Program z Isabelle Biagini; 20.45 Koncert; 21.25 Glasba Divjega zahoda; 22.20 Ponovno na sporedu.
SLOVENÙA
7.00,	8.00, 10.00,--i 14.00, 20.00 Poročila; 6.30 Z vami na izletu; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Hauff-Hau-ser: «Mutabor»; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši...; 11.05 Iščemo popevko poletja; 15.05 Nedeljska reportaža; 15.25 Nedeljsko popoldne, prenosi in poročila športnih dogodkov in humoreska tedna; 17.00 R. Rehar: Mojstrovine Sama Soma -«Ugrabljeno srce»; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč. o-troci!; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih: Grožnjan 75! 00.05 Literarni nokturno r Aškenazy: Luknja; 00.15 V lučeh semaforov.
18.15
18.45 19.05
19.15
20.00
20.40
22.45
20.30
21.00
22.00
19.15
19.25
19.45
20.05
20.30
21.00
22.30
23.00
20.55
21.15
21.30
21.50 22.20
22.50
PONEDELJEK, 4. AVGUSTA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za najmlajše: V MORSKEM SVETU
Program za mladino: DIVJI VETER, dokumentarec
Decibel, poljski risani film
ŠPORTNI DNEVNIK
Ital. kronike in Vremenska slika
DNEVNIK
Humphrey Bogati: Privlačnost samote IL TESORO DELLA SIERRA MADRE Dnevnik in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
Posebne TV reportaže: SEKSTANT
Danes se ponovno začne rubrika posebnih reportaž, ki jo vodi Ezio Zefferi in ki obravnava po navadi pereča mednarodne dogajanja. V programu so ua primer razmere na Filipinih, razmere v Saudovi Arabiji po umoru Fejsala, razmere tako imenovanih «črnih stopal», to se pravi razmere, v katerih živijo v Franciji tisti Francozi in Alžirci, ki so po končani alžirsk' vojni pobegnili v Francijo.
V	današnji oddaji bo govor o že dramatičnih razmerah v Argentini po smrti Perona. Oddaja bo skušala prikazati kakšne perspektive se kažejo v tej deželi ob sedanjih kritičnih razmerah, ko je govor že o državljanski vojni
MAURICEU RAVELU V DAR
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzornik
Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki
Četrti del nadaljevanke nosi naslov Teta je videla pošast
Leta minevajo, čas teče — zabavna oddaja
Odločamo
DNEVNIK
Ivan Potrč: LACKO IN KREFLI
V	trilogiji o Kreflih je Ivan Potrč izoblikoval žive ljudi, ki so s krepkimi koreninami priklenjeni na zemljo, silnice dogajanj pa jih trgajo od njihove življenjske vsebine. V podobi Kreflov je avtor prikazal umetniško resnico o slovenskem kmet; v dobi novejše slovenske zgodovine.
V	drugem delu trilogije, v drami Lacko in Krefli, Krefli branijo zemljo pred okupatorjem, pa tudi pred svojimi, torej pred tistimi Krefli, «ki so zleteli iz gnezda», a so se nato vrnili po svoje deleže. Dokler ni bila v nevarnosti zemlja, je Jura Krefl skrival partizana Lacka in mu verjel, ko pa se je grunt zamajal, je bil Jura pripravljen storiti vse, da bi rešil Kreflovino. Drugi del Potrčeve trilogije je ljubljanska TV posnela v izvedbi kranjskega Prešernovega gledališča letos v februarju, ko so delo predstavili na Tednu slovenske drame
Kulturne diagonale DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risani filmi DNEVNIK
Egipt za časa Tutankamona SLOVENIJA V LETU 1941 Glasbena prodajalna Slovenski rock 75: Marko Brecelj
TRST A
7.15, 8.15,	13.15,	14.15. 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 šport;
20.35	Slovenski razgledi; 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Jutranja glasba;
9.00	Folk glasba; 9.15 Popevke;
9.30 Prisluhnimo jim; 9.50 Z nami je...; 10.00 Radijski oder; 11.30 Od melodije do melodije; 11.45 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah:	14.00 Športni ponedeljek;
14.45 Mini juke box; 15.00 La Vera Romagna; 16.50 in 17 30 Poskočne; 17.45 Ritmi in meiod-je; 18.15 Športni pregled; 19 00 Glasbeni cocktail; 19.30 Moški pevski zbor iz Dornberka; 20 00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba;
21.00	Nesmrtne melodije; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Operna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15 00.	19.00
Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz'; 11.30 Orkestralna glasba;
12.10	Opoldne v nočnem lokalu;
13.20	Hit Parade; 14.05 Takšni smo pač bili; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba;
17.40	Vesela glasba; 19.20 Program s Sandro Milo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja; 10:05 Pi-
san svet pravljic in zgodb; 10.20 Vid Pečjak-Ivo Petrič:	Pobegli
robot; 10.40 Orkestri in zbori; 11.15 Za ljubitelje ansambelske glasbe; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...;	15.10 Amaterski
zbori; 16.45 «Vrtiljak»; 17 45 Kulturni globus: 18.00 Aktualnosti;
18.20	Koncert po željah; 19.05 Ob lahki glasbi; 20.40 Ansambel Lojzeta Slaka' 20.50 Lahko noč.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 5. DO 9. AVGUSTA 1975
TOREK, 5. avgusta 19.00 Obzornik; 19.10 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik - III. del: Reklamnik v hiši; 19.40 I-kebana: Inačica poševnega sloga; 19.50 Biseri morja; serijski film; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zadnji meseci El. svetovne vojne; 22.00 Propagandna oddaja; 22.05 J. Pašte-ka: Adam Šangala - slovaška TV nadaljevanka; 23.05 Dnevnik; 23.25 Mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu.
Koprska barvna TV 20.55 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 17 trenutkov pomladi, 10. del; 22.40 Izvrženci, Moje ime je Jemal, serijski film.
SREDA, 6. avgusta 19.05 Obzornik; 19.15 Vrančeve
dogodivščine, film; 19.45 Po sledeh napredka; 20.30 Dnevnik: 21.00 Točno opoldne, fhm; 22.30 Miniature:	Celjski godalni or-
kester; 23.00 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Nacionalni parki -Aljaska:	dokumentarna oddaja:
22.30 Jazz - Ljubljana 74.
ČETRTEK, 7. avgusta 19.05 Obzornik; 19.15 Mozaik; 19.20 Napoleon in ljubezen francoska serija: 20.15 Risanka; 20 30 Dnevnik; 21.00 Pristley: Nevarni ovinek, drama; 22.15 Kam in kako na oddih?; 22.25 Diagonale; 22.55 Dnevnik; 23.10 Jazz na e-
kranu: Hans Koder free sound.
Koprska barvna TV
20.55	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Usodna pomota, film; 23 00 Likovni nokturno - Janez Pirnat; 23.15 Zlati pesek,
PETEK, 8. avgusta
16.25 Balkanske atletske igre; 19.25 Obzornik: 19.40 Morda vas zanima:	Lado Leskovar; 20.15
Risanke; 20.30 Dnevnik: 20.50 Notranjepolitični komentar; 21.00 Najlepša ženska mojega življenja - film; 22.25 Stiki z TV gledalci; 22.45 Dnevnik.
Koprska barvna TV
15.55	Balkanske atletske igre: 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnev-
nik; 21.30 Vojni zakon, film; 23.00 črnogorska folklora.
SOBOTA, 9. avgusta 16.55 Balkanske atletske igre, prenos; 18.55 Stiki z TV gledalci:
18.15	Obzornik: 19.30 Vsi za enega. nadaljevanka «Janošik», 20.15 Risanka; 20.50 Zunanjepolitični komentar; 21.00 Humoristična oddaja; 21.30 Zabava vas J. Lisac: 22.10 Dnevnik; 22 25 Kojak. film;
23.15	Posnetek z Balkanskih atletskih iger
Koprska barvna TV 16.55 Bukarešta' Balkansko a-tletsko prvenstvo: 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Vzpon človeka, dok. oddaja: 22.30 «Poštar» epizoda iz serije «Odpisani».
1 Janko kersnik:	8.
AGITATOR I
:: :::
Ruda pa se je lotil dacarjeve hčerke, pri kateri je bil takoj zapazil, da hoče koketirati ž njim.
Zdajci pa zapoje na odru za zaveso steklen zvon; počasi, skoraj slovesno so doneli njegovi udarci preko plesalcev. Bilo je polnoči in staro leto končano.
«Veselo novo leto!» vzkliknil je gorko Koren in podal Milici roko.
«Veselo novo leto !» zavrnila je Milica in stisnila sta si s smehom roki kakor dva znanca.
«Oh, prepozno, prepozno!» zaklical je poleg njega dr. Hrast, ki je prisopihal od druge strani.
Sedaj stoprav se je domislila deklica njegovih prejšnjih besed in kri ji je silila v lice.
«Prav se vam je zgodilo, gospod doktor, zakaj ne pazite bolje?»
«In kdo je bil moj srečni tekmec? Morebiti Koren?» dražil je Hrast.
«Le uganite ga!» zavrnila je Milica in hitela Hrastovi soprogi naproti želet ji srečno novo leto. Tudi pl. Ruda je sedaj pritekel. —
Kmalu po polnoči so se jeli razhajati. Gospod Anton se je bil že dosti prej poslovil, sedaj pa sta odšla Boletova
in Hrastova in večina drugih oženjenih. Dvorana se je polagoma izpraznila, a v krčmi je bilo tem Več gostov. Pevci so"zasedli veliko mizo in v gostem tobakovem dimu, kateri je polnil vse sobe, in pri brljavih petrolejevih svetlinah bilo je kmalu težko spoznavati posamične osebe. Glasen vrišč in šunder je vladal povsod in vsak trenutek je zadonela iz njega vesela pesem domačega zbora.
TRETJE POGLAVJE
Predpust se je že bližal svojemu koncu, ko so odličnejše Borjane iznenadila nekega jutra na debel rožnat papir tiskana vabila k večerni zabavi pri graščaku Medenu. Fant, ki jih je raznašal, ni imel livreje, bil je navaden vrtnikov pomagač, in je, oddavši omenjeni listič, rad malo postal, češ morda bo tudi zanj kaj odletelo; a vabila so bila tem elegantnejša ter so v običajnem slogu nemški naznanjala, da se «Meden in njegova soproga čestita z vabilom k soirée dansante».
«Kaj vraga!» vzkliknil je dr. Hrast, prebravši dotični listič, katerega mu je bil prinesel sel v pisarno.
Koren je pri tem vstopil ter nosil enako pismo v roki.
«Ste li tudi v povabljeni?» vpraša ga šef.
«Tudi! Pa kaj to pomeni?»
«Ne vem; toda nekaj novega je to vsekako!»
Koren je skrivnostno zmajal z glavo.
«Kaj ugibljete?» dejal je doktor radovedno.
«Dozdeva se mi, da sem uganil,» zavrne koncipient s smehom. «Ali ne veste, da bodemo imeli kmalu volitve? To je vse od captandam — — — oh, jaz poznam take ptičke!»
Hrast se je nasmehnil.
«Mogoče,» pritrdil je onemu, «a tja moramo vsekako.»
«Jaz ne!» dejal je odločno Koren.
«Kako? Zakaj ne?»
«Ker v nemškutarjevo hišo ne zahajam!»
«A s tem zabavnim večerom vendar politika nima opravila !»
«Jaz trdim, da je tako! In ko bi tudi ne bilo — saj vendar poznate moja načela?»
«Svobodno! A jaz bi mislil, da je prav z našega stališča umestno, udeležiti se te veselice — in čim več nas bo tam, tem bolje — toda — kakor vam je drago; Boletovih in drugih se nadejam!»
Doktor je govoril to brez posebnega namena ter pregledoval akte pred seboj. Tudi Koren se je obrnil, da odide. A ko je čul imenovati Boletove, zastala mu je noga; hotel je še nekaj povprašati, pa po kratkem premisleku je odšel.
Zunaj v svoji sobi je še enkrat razganil vabilo in čital polglasno dan in uro napovedane veselice.
«Na pustno nedeljo torej!» šepnil je in položil rožnati listič v svojo miznico.
*
Nepričakovana vest o veselici pri Medenovih se je bliskoma razširila po trgu. V stalni krčmi uradnikov, kamor je zahajal tudi Koren, nocoj ni bilo o drugem govora, in ker so bili vsi povabljeni, čulo se je tudi le laskavo odobravanje te nove Medenove misli. Celo podrobnosti pričakovanega zabavnega večera so bile že znane. Tako je poštar vedel, da je Meden naročil vojaško godbo in dve imenitni kuharici iz mesta. Tudi o plzenskem pivu in renskem vinu in naposled o šampanjcu se je govorilo. Zadovoljnost je vladala povsod, le eno vprašanje ljudem ni dalo mirovati, namreč: «Kaj to pomeni? čemu to?»
In tu je bil vsem dan dušek, da navzlic težko pričakovani zabavi in poleg svoje zadovoljnosti izpuste nekoliko zlobnih aii zlovoljnih opazk.
«Radoveden sem, bo li kaj oficirjev iz mesta —» šepnil je davkarski nadzornik sosedu pl. Rudi na uho.
Ta ni izpremenil lica, kakor bi ne umel, kaj tiči za to opomnjo.
«Lepo bi bilo; potem oblečem tudi jaz svojo uniformo »
«Ste li rezervni častnik?» vpraša adjunkt.
«Seveda, pri dragoncih!» zavrne oni samosvestno.
«Meden vendar ni tako — umazan in skop, kakor pripovedujejo!» omenja sodnik.
«Bodemo videli!» hiti notar Koprivec, ki je bil v vseh stvareh nekoliko skeptičen.
Tako so besedovali ves večer.
Koren je molče sedel poleg in pušil smotko.
« Ali vi niste povabljeni?» vprašal ga je potihoma poštar.
«Da. da — tudi !»
«Oh!»
«Se vam li to dozdeva čudno?»
«O ne, ne! Pa le — ker tako tiho tu sedite!»
«Plesal vendar ne bom že prej od veselja, ako me kakov Meden povabi na obed?»
Poštar je umolknil, kajti bil je jako miroljuben mož ter se je največ prepiral s svojimi hlapci.
«Oh, gospod pl. Ruda — vi boste pa zopet Boletovo krasotico vzeli v izključivo posest!» šalil se je sodnik.
«Kotiljon je že moj in prva kadrilja! Danes sem bil na Drenovem,» kričal je oni. Nehote je uprl svoj pogled ob dolgi mizi tja v drugi konec, kjer je sedel Koren
Ta je grizel konec smotke in iskal žveplenic, katere je bil adjunkt predse postavil in jih mehanično prebiral,
«Čestitam!» dejal je sodnik
«Ko bi ne bila tako mlada!» omenil je adjunkt.
«Zakaj. Gospod koncipist še lahko čaka!» oglasil se je Koprivec.	{Nadaljevanje sledi)
Sil
SPORT
3. avgusta 1975
RAZISKOVANJE SLABOSTI NAŠE ODBOJKE
Vitez: zaradi slabih rezultatov manj gledalcev ob robu igrišča
Na zatožni klopi tudi borbenost naših odbojkaric
Morda bo tudi res, da vodje niso vložili vsega truda, a vendar ima mnogokrat človek vtis, da našim i-gralkam primanjkuje borbenosti in navezanosti na barve društva. Tak vtis sem vsaj imel, ko sem sedel med gledalci in upal z vsem srcem, na bodo «naše» zmagale. Trenerji verjetno vidijo ta problem drugače, sem si mislil, in sem jih pobaral tudi o tem problemu.
.Vitez se ne strinja z mojo ugoto-vnvijo, «saj tudi naše ekipe in to predvsem v derby tekmah povleče-1° na dan zagrizenost. Italijanske bralke čutijo ta kampanilistični duh na vsaki tekmi, ker so se morale za vstop v prvo ekipo krepko potru1 diti. V naših ekipah pa je pot do prve šesterke lažja in to zaradi raz drobljenosti».
Ušaj smatra, da je osnovna hiba neznanje in ne neborbenost saj do-daja: «če odbojke ne znaš igrati je skoraj nemogoče, da se boriš za vsa .0 ž°go. Drugi razlog pa je ta, da imamo pomanjkljive treninge. Tre “3 je trenirati zahtevnejše in dobro razporediti naloge igralkam na igrišču, tako da vsaka dobro pozna svo -10. nalog0 Mnogokrat se zgodi, da misli igralka, da bo ujela žogo so sede in sploh ne starta nanjo. Isto seveda misli tudi soigralka in tako ^°ga pade na tla. To pa ni nebor-nenost, ampak le slaba razporedi tev nalog.»
Pečarjeva kratko in jedrnato trdi, oa je neodgovornost velika hiba Slovencev, ki se pokaže tudi pri odbojen Vodopivčeva pa pravi: «Slovenske igralke so čudi borbene, a ca ne zadostuje za uspeh. Treba je mnogo trenirati.» Peterlin pa pokli ce na pomoč psihologa saj ugotavlja: «Osebno lahko izrazim dejstvo, da so naše ekipe na splošno dobro Pripravljene, s tehničnega vidika gle-dano, pa so naše ekipe med najslabšimi, če ne najslabše. Opažamo kolektivno psihološko krhkost, skorajda nekak podzavestni manjvrednostni kompleks. Jasno je torej, da dajejo naše ekipe močan vtis ne borbenosti.»
Pet ljudi na videz pet različnih mnenj, ki pa imajo skupni imeno-valec:	premalo treningov, lahek
lahek vzpon igralk, ki se tako smatrajo nenadomestljive. Ne smemo pa Pozabiti, da mnogokrat tudi trenerji sami botrujejo nastanku «zvezd» — pa brez zamere.
Vdiko vlogo igra tudi publika na gnscih. Imeli smo priložnost videti na primer ob priložnosti finalnih te-laM1 me^ športnimi igrami, kaj so *anko storili igralci. Po Italiji smo 56 srečali z razno publiko: dobili ?mo šoviniste, ki so nas zmerjali 111 žalili, poznavalce odbojke, ki so nam ploskali, a vendar smo le imeli v«s, da skušajo na vse načine pomagati svojim barvam. Če pa sledimo tekmam na domačih tleh vidi-bm. da nimamo prav mnogo gledai-cev- Časi, ko se je napolnila telovadnica v Ulici Della Valle so -vsaj trenutno — minili. Kaj pa mi-hjo o pubijiu trenerji, ki so mno-f^rat tarča zlobnih pripomb. Naj-vi -^ .Pesimist je Pečarjeva, saj pra-i- «Opazila sem že pri Boru in po-.m pri Slogi, da publike praktično ' ^ Pa je, so to navijači z nogo-n j"11.1*1 igrišč, ki ne navijajo, am-Zaiij°- Nasplošno se starši sploh zanimajo za šport, s katerim se arP.a. otrok. Treba bi jih bilo
.	pa tudi druge navijače
“Cveda.»
Vodopivčeva ugotavlja, da je pri ntoveld publika samo priložnost-j.;/ ce izvzamemo nekatere posamez-Publika bi pa morala poma-8 1 ekipi in ji dvigati moralo. Pe-
terlin in Ušaj sta pa ponovno kritična. Prvi pravi: «Mislim, da predstavlja publika vsekakor enega izmed poglavitnih, včasih celo odločilnih faktorjev. Vendar pa za naše razmere o pravi publiki, to je o navijačih, praktično ne moremo govoriti. Ponekod se ob robu igrišča le zbere nekaj ljudi, drugje že najdemo redke izbrance, v glavnem odbornike, ponekod pa je enostavno ni. Nasplošno pa lahko trdim, da so naše ekipe brez lastnih navijačev; seveda mislim na navijače v pravem smislu besede. Naši gledalci se imajo že vnaprej za vrhunske strokovnjake, za prave odbojkarske e-stete in s temi načeli se že vnaprej pojavijo na tribuni. V vsakem trenutku so pripravljeni na vzvišeno kritiko, ki pa ni vedno upravičena in zrela. S svojim vedenjem, to je, ko se milostno spomnijo z aplavzom dovršene akcije, ekipo pa dobesedno pustijo na cedilu, ali pa celo igralke na igrišču zafrkavajo v težkih trenutkih, takrat, ko bi jim pač morali s spodbudo biti ob strani. Vsekakor psihološko porazno vpliva na ekipo. Živčnost, ki vlada na igrišču, samo povečajo, ambientu pa škodijo. Iz lastne izkušnje pa lahko postavim le nekoga za zgled. To je zgoniška publika, zgoniški navijači, ki so s svojim burnim navijanjem na skoraj vseh prvenstvih dosledni. V naših razmerah predstavljajo res pravo in častno izjemo.» Ušaj pa misli, «da je publika mnogokrat še nezrela za odbojko, ker se zgleduje po italijanskem nogometu. V tem primeru vznemiri svoje in nasprotne igralke. Če je publika -eia prav gotovo pomaga svoji c' i, vsaj v borbenosti. Na žalost pa naša publika ne pozna spodrsljajev.»
Vitez pa vidi vzroke za slab obisk le v slabih rezultatih.
Skratka, publika se je oddaljila od naših igrišč. Škoda prav zares. Moramo jo ponovno pridobiti, saj bodo tudi igralci dobili več volje in zanosa. Ampak moramo vedno stati ob strani naših igralcev in jim pomagati. Kritike pustimo, trenerju, ki je poklican, da kritizira in da dobi tehnične rešitve.
ODO KALAN (Nadaljevanje sledi)
NOGOMET
Herrera brezposeln
BARCELONA, ^ -.Helenio Herrera, bivši nogometni «čarovnik» je brezposeln. V Španiji kamor se je vrnil po Okrevanju ni mogel' najti pri prvoligaških klubih primerne zaposlitve, je pa prvi na lestvici trenerjev brez zaposlitve in lahko le upa. da bodo kakega kolega odstavili.
Sovjetski filmi na Siciliji
PALERMO, 2. — Ob polovici septembra bodo v raznih sicilskih mestih predvajali serijo sovjetskih športnih filmov. Približno 18 krat-kometražnih del bo predstavila sovjetska delegacija športnih filmskih režiserjev.
PLAVANJE
DOVER, 2. — Kanadska plavalka Cindy Nickolaus je postavila nov ženski rekord v preplavanju Rokav-skega preliva v smeri Dover — Calais. Ožino je premagala v 9 urah in 46 minutah.
Trener nogometašev Krasa S. Softic
Fiasconaro danes v Italiji?
Svetovni rekorder v teku na 800 m Marcello Fiasconaro bi se moral danes zjutraj z letalom vrniti v Italijo iz Južne Afrike, kamor je na hitro odpotoval na dan pred začetkom polfinalnega tekmovanja za evropski pokal v Turinu, ker mu je umrl novorojeni sin.
Telefonsko je Fiasconaro te dni zagotovil svoj povratek atletski zvezi in tudi povedal, da namerava nastopiti tako na mednarodnem a-tletskem mitingu, ki bo 6. avgusta v Viareggiu kot tudi na finalnem tekmovanju za evropski pokal v Nici.
Sicer je slednji nastop vezan na njegovo tekaško moč. Fiasconaro je namreč že nekaj časa brez pravega treninga in miting v Viareggiu utegne biti zanj celo usoden, kajti svetovni rekorder lahko dobi resnega konkurenta med mlajšo domačo generacijo.
Medtem so organizatorji mitinga v Viareggiu dobili potrdilo, da bosta na tekmovanju gotovo prisotna svetovni rekorder v skoku v višino Stones in evropski prvak v teku na 110 m čez ovire Guy Drut.
Očitno je, da postaja Italija «el-dorado» tudi za atlete.
Skupina trenerjev letošnjega tečaja v Seči. Od leve proti desni: Peter Brumen, Marko Oblak, Aleks Maz-zucca, Ivo Nabergoj, Valter Vatovec, Branko Lakovič in Henrik Lisjak
nuni................................................................................................................................................................................................................................
NOGOMET
ZAČETEK DOMAČE DEJAVNOSTI
NOGOMETNI «ČAROVNIK» IZ TUZLE BO DVE LETI PRIPRAVLJAL KRAS
Načelo, ki mora obveljati: samo z domačimi silami - Od 11. t. m. začetek treningov
Kot je bila širša javnost že obve- uspehi sami od sebe po temeljitem ščena, je bilo v prvih mesecih le- «garanju» kot posledica vloženega tošnjega leta na podlagi predhodne-' ga sporazuma sklenjeno, da se obe
športni organizaciji, ki delujeta na območju zganiške občine ,se pravi Kras in Olimpija, združita pod isto streho, ali bolje, da Olimpija prestopi v Kras, Id naj bi tako zajemal vse športnike iz zgoniške občine. Iz
truda.
Da bi ovrgel tipično mentaliteto, ki je na žalost globoko ukoreninjena v nogometnih krogih, da društvo kupuje potrebne igralce, kot da bi šlo za živo meso, namerava Kras najprej pritegniti v svoje vrste čim-več domačih igralcev, ki so razpr-
razumljivih tekmovalnih potreb je ; šeni po drugih društvih, nakar pa Olimpija redno dokončala svoje no- j sj b0 sam ustvarjal kadre, ki bodo gometno prvenstvo, nakar je Kras zrasli iz mladinskih vrst. pred nekaj tedni, po dokončni odobritvi občnih zborov obeh društev, tudi uradno sprejel Olimpijo in bo
Vendar vsi ti dobri nameni in sklepi bi ne imeli nobene solidne pod-torej v prihodnji sezoni, poleg tra- !af ’ če ne bi .enajsterica razpola-dicionalnih aktivnih panog odbojke 8	. s Prnnermm nogometnim tre
in namiznega tenisa, gojil tudi nogomet.
nerjem - izvedencem, ki naj kot magnet pritegne čimveč mladine in vzbudi njihovo zanimanje ter obe-Ker je odbor bivšega ŠD Olimpija ! nem globoko zaora v ledino. Pred-iz Gabrovca polnoštevilno prestopil j sednik Krasa Kocman je po posre-y odbor Krasa, so bili s tem zdru- ! dovanju Zveze obalnih trenerjev iz
ženjem postavljeni novi solidni temelji za nov način vodenja najbolj ljudske športne panoge,-kot je nogomet, ki pa pdvzroča pri skoraj vseh ostalih slovenskih .-športnih društvih
Kopra priskrbel nogometašem in za-m^kim .navijačem prijetno presenečenje, pravo bombo: novi trener Krasa je prof. Šalih Softič, ki spada v elito jugoslovanskega nogo-
nerešljive težave. Predvsem je pri j meta
šlo do hvale vrednega spoznanja, da ! Pa na: novega treneria Kraca nn.
La^,SS!ja51njusS!Sf l^fStaVÌm- ^ (star ie 35
delovati dve športni društvi, zato je
(star je 32 z družino v Kopru, kjer poučuje telovadbo na kovinarski šoli, vendar je postal Primorec le pred
član Hajduka iz Splita in državne j in kadrov obstajati tudi dejanski Po-j sanstega6 meste®^^^ Svole^nrve nnjrnmpt.np rpnrpr.pntanrp ip izinvil ermi Ho ce.	rncsta luzla. bVOJG prve
s tega vidika pojav vsekakor poziti-LJUBLJANA, 2. — Brane Oblak, [ ven, saj bi morali z združitvijo sil
* "proera"
tudi če je dobil dobre ponudbe od Cosmosa iz New Yorka, kamor ga je baje povabil Pele. Oblak mora še skoraj tri mesece nositi vojaško suknjo.
OBVESTILO
ZSŠDl obvešča, da bo urad zaprt od 2. do 16. avgusta.
Športno društvo Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na piknik, ki bo danes, 3. avgusta na Erzelju, in sicer na o-bičajnem prostoru.
tič opravil v Tuzli, kjer se je naj-
Druga važna postavka, ki je bist- ! prej uveljavil kot eden izmed naj-
vene važnosti za ohranitev našega manjšinskega športa, pa je trdna načelna usmeritev, da nastopajo v enajsterici izključno domačini, ki so slovenske narodnosti in da igralci govorijo na igrišču slovensko. Sicer je res, da po eni strani gre morda za malce nacionalistično stališče, ki pa je v naših društvih potrebno in je pravzaprav ohranjevanje zdravega slovenskega duha njihov namen in poslanstvo. Zato je treba začrtati dolgosežen pogram in vsaj na začetku ne sme biti ambicija po takojšnjih tekmovalnih uspehih namen tega delovanja, temveč morajo priti
perspektivnejših mladincev (nastopil je z reprezentanco Bosne in je bil po mnenju tiska tedaj najboljši igralec svojega moštva, leta 1962 pa je celo oblekel dres jugoslovanske mladinske reprezentance, kar mu je nudilo največje zadoščenje v sicer pestri agonistični karieri). Zatem je nastopal kot profesionalec v vlogi levega beka za moštvo Sloboda iz Tuzle in je odigral eno prvenstvo v prvi jugoslovanski ligi, dve sezoni pa v drugi zvezni ligi, nakar pa je oblekel vojaško suknjo in se je priselil v Koper. Ko sem listal po Softičevem spominskem albumu in
izrezkih iz raznih športnih časopisov ,sem ugotovil, da je bil tudi na prvoligaških srečanjih vedno med najboljšimi na igrišču (večkrat so mu novinarji dodelili oceno 8) in je kljub vlogi branilca zabil tudi nekaj golov. V Kopru je igral za domači nogometni klub vse do letos, ko je opravljal tudi vlogo trenerja prve ekipe, medtem ko je v preteklih sezonah treniral mladince in pionirje. Zamejski ljubitelji nogometa so Softiča že videli na delu, ko je vodil selekcijo Kopra, ki je pred mesecem dni zmagala na «1. turnirju prijateljstva» na Proseku.
Novi trener Krasove enajsterice Softič je sklenil dveletno pogodbo in namerava zelo resno «prijeti fante v roke». Redne priprave s člansko ekipo bo začel 25. trn., medtem ko bo od 11. t.m. dalje skrbel za pred-hodno telesno pripravo trener mladinske ekipe Srečko Živec. Med Krs-sovimi nogometaši in navijači vlada razumljivo zadovoljstvo in vsi že nestrpno pričakujejo, da vidijo novega trenerja na delu. Voščimo mu torej, da bi razumno in. strokovno vodil ekipo, od igralcev pa si Kra-sov odbor pričakuje resen in požrtvovalen pristop: ob teh predpostavkah bi zadoščenje nikakor ne smelo izostati.	- bs -
-	><v-
KOŠARKA
RAZVEDRILNA DEJAVNOST TEČAJNIKOV V SEČI
Uspehi za COSMO S in BUCKS-e Ocenjena še disciplina in red
Na sporedu tudi sali in rokomet - Vesel zaključni večer
V strnjeni obliki podajamo rezultate raznih razvedrilnih tekmovanj mladih košarkarjev, ki so se mudili na prvem tečaju v Seči.
NOGOMETNI TURNIR Izidi :
COSMOS - BARCELONA 2:2 (1:0) Strelci: Starc v 8.’, Benčina v 15.’, Prašelj v 17.’ Ukmar (avtogol) v 19.' AJAX - BAYERN	2:1 (0:1)
Strelci: Dovgan v 5.’, Ban v 17.’, Gombač v 18.’
COSMOS - BAYERN 1:0 (0:0) Strelec: Cupin v 18.’ BARCELONA - AJAX 5:0 (2:0) Strelci: Vellussi v 6.’ in 8.’, Prašelj v 11.’, Bukavec v 14.’, Majevski v 16.’
BAYERN - BARCELONA 2:2 (1:0) Strelci: Vellussi v 7.’ in 17.’, Sandri v 18.’, Dovgan v 19.’
COSMOS - AJAX	2:0 (1:0)
Strelca: Ukmar v 5.’, Ivančič (avtogol) v 20.’
KONČNA. LESTVICA:
Cosmos 5 točk, Barcelona 4, Ajax 2, Bayern 1.	. : ■
NAJBOLJŠI STFfELCI Vellussi (Bar.) 4 gole, Prašelj (Bar.) in Dovgan (Bay.) 2, Starc (Cosmos), Benčina (Cosmos), Ban (Ajax), Gombač (Ajax). Cupin (Co-
iiiiiiiiiiiiiumiuimmmmtmmiimumimiiiiiiiiriiiiiiliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiimmmiiiiiiiiiMitiiiiii
•"Ulili
'"llllllllliuiiiiin,|||H,,1,,,||,,in,|||l||||||i||||||||||||||||||||llllllllllll|||||i||||||||||||||||l||l||||||ll||,||||,|||,||||m|r||||n|||||I|jn||||111||II||||||||||||||||||||||||||UI|||||||||
iHmiSHii
SPORT NA ZNAMKAH
ZAHODNA INDIJA I Prvi Športni znamki smo zasledili To staro in že anahronistično ime v turistični reklamni seriji 16 znamk
^b^J^CrTvS otot. ^ S “V}3™ teknwvanje
GenJ1^®^’ v0ene™uelske0“S ^ (1 a)j Ta znan?ka j.6,bila ,leta geografsko lahko Vzhodno Indijo 1964 Peskana z olimpijskimi kro-^ebmo na Velike (na severni in fl.m 1novo. vednostjo (8 d) ob pri-V31®, Antilje (na jugu). V zadnjem llkl ollmP>Jsklh iger v Tokiu, desetletiu io	1 ,	". j.;
Unra,rJ -,e mnog° otokov dobilo	;
«Pravno samostojnost ali pa postalo	m
VeliwIn\drŽava' kI-iu|i temu, da je srwi ^ Prebivalstvo ali celo go-pottarska vloga manjša od popreč-«ga evropskega mesta. Za filateli-naiJ6 10 4epa Priložnost, da spoz-nnw,n°Ve države in pa da seveda Na C'pc! svojo filatelistično zbirko.
/a splošno lahko trdimo, da so vse Postne uprave držav Zahodne Indije resne in da do sedaj ni priznaj!0 Pretiranega števila izdanih artlk v spekulativne namene.
BAHAMAS
niia0 ij ,nekdari.ia britanska kolo-julila ioni6 ,d?blla samostojnost 10. ctel Cnrf ■ leta: država je sestavni cinan i)nwealtha’ Pieni prebival-a P3 ne dosežejo števila 200.000.
UrStT? znamke so tu začeli
tóih n J Ze„leta 1859’ V vseb teh letih pa je izšlo le 400 znamk
ŠVAHAA
___ ‘
hamas
Bahamas 1 i%q „	,	. , »«jo za mecmaroano turistično leto.
'5-*.	3V2232
Bahamas 1. 1968 — mednarodno leto turizma (smučanje na vodi)
Omembe vredna je tudi turistična serija iz leta 1969 (vsega skupaj tri znamke). Dve pa prikazujeta čoln za športni ribolov (5 c), na tisti za 12 c. je pa slikovit prikaz regate.
Tekmovanje za pokal Rimet, ki je bilo leta 1966 v Londonu je dobilo mesto na seriji dveh znamk za 8 in 15 c, na kateri so prikazani nogometaši med akcijo. To je tudi prve serija, na kateri je bil uporabljen decimalni monetarni sistem po reformi v Veliki Britaniji.
Združeni narodi so proglasili leto 1968 za mednarodno turistično leto.
raznim športnim panogam, kot so golf, (5 c), jadranje (11 c), konjski športi (15 c) in vodno smučanje (50 c). Na teh znamkah je jasno razvidno, kako je stara angleška tradicija (golf in konji) povezana z novimi zahtevami turizma in podnebja (jadranje in smučanje na vodi).
Istega leta je izšla tudi serija za olimpijske igre v Ciudad Mexi-cu. Na levi strani znamk je spomenik z olimpijskimi krogi, na zgornji desni strani glava kraljice Elizabete, na sredini pa športne panoge: jadranje (5 c in 1 d), skok v daljino (11) in tekač (50 c). Zadnja športna serija pa je izšla leta 1972 za olimpijske igre v Miin-chnu. Tudi tokrat so izšle 4 znamke, ki nam prikazujejo naslednje športne panoge: skok s palico (10 c), kolesarstvo (11 c), tek (15 c) in jadranje (18 c).
Športna zbirka te države torej ni bogata in obravnava v glavnem le amatersko-turistični šport. Moramo pa poudariti, da je zbirka zelo lepa, saj so barve svetle in zveže, motivi so enostavni in ne dajejo vtisa preobremenjenosti.
JAMAJKA
Otok Ježi na jugu Kube v Karibskem morju, odkril ga je pa Krištof Kolumb leta 1494. Leta 1655 je postal angleška kolonija, leta 1958 pa so mu priznali neodvisnost. Do leta 1962 je Jamajka sicer spadala v federacijo Zapadne Indije, ki pa je razpadla.
Prve znamke so izšle pod britansko kolonialno upravo leta 1860. športne serije pa so prišle na vrsto šele tedaj, ko je država postala
samostojna. Prva serija je bila na
menjena 9. športnim igram Karibskega morja in Srednje Amerike. Na treh znamkah je prikazanih kar
Jamajka 1. 1962 — zanimiva antologija športa iz serije za 9. igre Karibskega morja
13 športnih panog in emblem prireditve, na četrti pa grb mesta Kingston in tekač. Način prikazanja športnih panog je zelo zanimiv in za tiste čase skorajda revolucionarnem. Leta 1966 so izšle 4 znamke ob priliki športrih iger Commonwealtha. Na prvi znamkf so zastave in kipec tekmovalcev, na drugi kolesarska tekma, na tretji stadion in na četrti britanska krona in cesarsko žezlo.
Cricket je med anglosaškim prebivalstvom zelo razširjena športna panoga, zato ni čudno, da se je razširil tudi med prebivalce v kolonijah. Ob priliki karibskega prvenstva v cricketu leta 1968 je izšla serija treh znamk, kjer so prikazani nekateri ključni trenutki tekmovanja.
Končno je izšla še znamka v navadni frankovni seriji leta 1972. Znamke te serije nam nrikazujejo zanimivosti Jamajke in med te spada tudi stadion v Kingstonu.
Zbirka je torej zelo skromna. Najlepša pa je vsekakor serija, ki je posvečena cricketu. Barve so okusno izbrane in tudi motivi so izredno zanimivi.
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
»
H
UTRINKÌ S TABORJENJA
Na naših taborjenjih je navada, da skušamo priti v stik z domačini, saj moramo prikazati čimveč ljudem širom naše matične domovine kako živimo v Italiji. Z druge strani pa imamo tabore v Sloveniji, da bi se naši člani spoznali s problemi in dogajanji v naši matični domovini. Letos so bili naši stiki izredno plodni in uspešni.
STIKI
Najprej smo se seveda spoznali z domačini iz vasi Kal-Koritnica pri Bovcu, kjer smo taborili. Povabili smo jih na ogled obeh taborov ter jim v pogovorih skušali predo-čiti vsaj nekaj problemov, s katerimi se otepamo. Prisotni so bili na več tabornih ognjih. V športu pa smo se pomerili predvsem v malem nogometu, kjer smo zmogli kar tri nogometne tekme — dve naši mlajši člani, eno pa starejši.
Koristne stike smo vzpostavili tudi z mladinskim aktivom iz Bovca. Množično so se udeležili našega slavnostnega ognja, ki je bil po-
svečen 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega ljudstva. Pomerili smo se pa v več športnih panogah: v košarki in v nogometu — obakrat smo odšli kot zmagovalci.
Tesne stike smo vzdrževali s kolonijo otrok s slovenske obale — predvsem iz Kopra — ki so letovali v Dijaškem domu v Bovcu. Razkazali smo jim tabor ter jih seznanili z našim delom. Prisotni so bili na našem slavnostnem ognju, naši najmlajši so se z njimi pomerili v igri med dvema ognjema. O-biskali smo jih v Dijaškem domu ter skupaj z njimi izvedli krajši kulturni program.
Med izredno pomembne stike moramo letos uvrstiti vsekakor tiste s tržaškimi in goriškimi skavtinjami, ki so taborile nedaleč od naših taborov. Najprej smo si mi ogledali oba njihova tabora, nato pa smo jih seveda povabili k nam. U-deležile so se našega zadnjega slavnostnega ognja. To je bilo prvič, da je prišlo do tako konkretnih stikov med vsemi organizacijami.
MILAN PAHOR
SEČA 75
Najboljši košarkar: Klavdij Starc (Kontovel).
Najbolj perspektiven košarkar: Pavel Bukavec (Kontovel).
Najbolj borben košarkar: Fulvio Dovgan (Bor).
Najbolj discipliniran tečajnik: Boris Slavec (Breg).
Najbolj priljubljen tečajnik: Marino Faraglia (Polet).
smos), Bukavec (Bar.), Majovski (Bar.) in Sandri (Bay.) vsak po 1 gol.
ŠAHOVSKI TURNIR Turnirja se je udeležila več kot polovica tečajnikov in sicer 19. Razdeljeni so bili v štiri skupine. Zmagovalec vsake je nastopil v finalu. Končni vrstni red:
1. Robert Cupin, 2. Renato Gombač, 3., Sergij Majovski, 4.	David
Benčina, 5. Franko Koren, 6. Bojan Tomažič, 7. Marino Ukmar in Sergij Slavec, 9. Aleksij. Gulič in Andrej Škrinjar.
KOŠARKARSKI TURNIR Izidi:
Bucks - Knicks	39:34	(26 : 9)
UCLA - Celtics	46:31	(22:19)
Milwaukee - UCLA	46:39	(26:18)
Celtics - Knicks	35:32	(23:14)
Bucks - Celtics	61:33	(30:16)
UCLA - Knicks	48:41	(22:23)
Končna lestvica:'
navdušil vse tečajnike, saj so pri tej skromni in kratki prireditvi lahko pomerili svoje športno znanje, obenem pa so bila na sporedu tudi tekmovanja. Po «zaključnem večeru» je bilo nagrajevanje letošnjih najboljših tečajnikov prve izmene, katerim so podelili diplome. Skromne nagrade so dobili tudi zmagovalci v raznih notranjih turnirjih in tekmovanjih.
Udeležence je pozdravil in se jim zahvalil za vloženi trud Peter Brumen, ki se je tudi letos izkazal za izredno dobrega vaditelja z najmlajšimi.	Marko
Intervju s trenerjem Petrom Rrumnom
Peter Brumen je trenutno najbolj kvotiran slovenski trener. Zato sem mu zastavil nekaj vprašanj, ki bodo naše bralce gotovo zanimale.
«Najprej bi me zanimalo tvoje mnenje o tečajnikih.»
— Poleg tega, da mi je v veselje trenirati, prihajam v Sečo predvsem zaradi primerjave znanja zamejskih in naših košarkarjev. Mislim, da obstaja velika razlika med našo in zamejsko košarko. Pri vaših fantih me navdušuje predvsem individualna tehnika, obvladanje e-lementov košarke ter odgovrrnost v igri. Pri večini pa pogrešam borbe-
nost, odločnost, drznejše akcije in Bucks 6 točk, UCLA 4, Celtics 2, | fizični kontakt. Bojijo se iti v dvo-Knicks 0.	I	boje in naskoke pod kešem. Kot se
Najboljši strelci:	i	trenutno košarka razvija, mislim,
Starc (Bucks) 69. Bukavec (Knicks) i da je takšno igranje neučinkovito. 62, Dovgan (UCLA) 44, Benčina j Vendar pa moramo upoštevati, da (Bucks) 40, Ban (Celtics) 35, Gom- ' so fantje še mladi in da jim je ko-bač (Celtics) in Koren (UCLA) 30. šarka še igra.
Vse tekme je sodil Peter Brumen. «Kaj pa misliš o disciplini tečaj-Košarkarji so odigrali tudi prija- nikov?» teljsko tekmo v rokometu proti žen- — Veseli me njihov medsebojni
ski ekipi Usnjar iz Šmartnega, ki nastopa v slovenski ligi. Kljub prizadevanju požrtvovalnega Dovgana so podlegli z rezultatom 11:14. Dovgan je dosegel kar 5 zadetkov.
Selekcija trenerjev je nato v nogometu premagala izbrano vrsto tečajnikov s katastrofalnim izidom 14:1.
V	posebnem turnirju prostih metov so nastopale iste ekipe kot pri košarki. Na končni lestvici je bil prvi Celtics pred Knicksi, UCLO Bucksi.
Na tekmovanju v krosu so v posameznih starostnih kategorijah zmagali: David Čok (1963), Pavel Bukavec (1962) in Klavdij Starc (1960-1961).
V	tekmovanju za najbolje urejeni bungalov je s polnim številom točk prvo mesto osvojila trojica iz Brega Boris Slavec, David Čok in Klavdij Giacomini.
ZAKLJUČNI VEČER
Kot običajno se je tudi letos tečaj končal z zaključnim večerom, ki je
llllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllIlrllllllllllllIllllllllllll||lnllllllllllllllllllllIlllllllllllllllmlllmlUlll■H^MllllllllMlllllllllllllllllllllllllllll^lllllll«llll■lllllllll
V	Beogradu je bil od 3. do 12. H. 1974 odigran prijateljski šahovski dvoboj med ekipama Sovjetske zveze in Jugoslavije. Dvoboj je bil posvečen 30. obletnici osvoboditve Beograda.
V	obeh 6-članskih ekipah je nastopilo 10 velemojstrov in sicer: Gli-gorič, Ljubojevič, Matanovič, Matu-lovič in Ivkov za Jugoslavijo, Talj, Polugajevski, Vaganjan, Gufeld in Suetin za SZ. Dvoboj, ki je bil odigran po ševeniškem sistemu se je končal z zmago sovjetskih šahistov z rezultatom 19,5:16,5. Med posamezniki velja omeniti sovjetska velemojstra Gufelda in Vaganjana. ki sta iz šestih partij osvojila 4 točke. O-glejmo si partijo dveh mladih velemojstrov.
Beograd 1974
L. Ljubojevič - R. Vaganjan
Francoska obramba L e4 efi 2. d3 d5 3. Sd2 S/6 4. SgjZ ScS 5. c3 a5.
Zanimivo nadaljevanje v zaprti varianti Francoske obrambe. Črni preprečuje nadaljevanje b4.
6. e5 Beli prezgodaj blokira središče in kmet e5 bo kmalu tarča napada črnih figur. Bolj elastično je 6. g3 ali 6. Le2.
6____Sd7 7. d4 /6.
13. Sbl Lahkomiselna poteza. Več
odnos in njihov odnos do starejših. So namreč dobro vzgojeni, vidi pa se jim, da živijo v Italiji, ker govorijo «kot dež» in so včasih preglasni.
«Kaj pa se ti zdijo pomočniki?»
— So fantje, ki so po letih nekoliko starejši od fantov, ki jih trenirajo, po miselnosti pa so jim ie zelo blizu. Če pa smo jim dali konkretne naloge, so nam znali dobro pomagati. Vsekakor je pozitivno, da in!se na tečaje pošilja te fante, ker se tu spozna, kakšne so njihove sposobnosti. Od teh bo kakšen postal trener, drugi pa lahko postanejo funkcionarji, sodniki itd.
«Prej si omenil razliko med zamejsko košarko in košarko v Sloveniji. Misliš, da ima italijanska košarka na naše igralce velik vpliv?»
— Vpliv je zelo velik, saj v nekaterih stvareh ti fantje popolnoma posnemajo italijanske igralce.
«Ima kakšen zamejski igralec možnost, da se uveljavi tudi na visoki ravni?»
— Na tem tečaju je nekaj fantov, ki bodo lahko postali dobri zvezni igralci (za jugoslovanske razmere, seveda). Morali pa bodo biti dobro vodeni in vztrajno trenirati ter u-spevati tudi v drugih plateh.
«Sedaj pa še nekaj splošnih vprašanj: kateri so po tvojem mnenju najboljši bek, center in krilo v Evropi?»
— Najboljši bek je nedvomno Mar-
možnosti da belemu nadaljevanje 13. 7nraH 7„	.
Dh7 ali 13. f4.	Za ce-ntra ne vem’ ^ b> se
13. ... S/6 14. /3 Ld7 15. fe4 de4 16. 0-0 0-0-0 17. g3 e5!
Vaganjan odlično vodi protinapad.
Slabše je 17. ... Ld6 zaradi 18. Dh7.
18. Le3 g5! Udar sledi za udarom.
Protiigra črnega se hitro razvija. Ne gre 19. Lg5: Le7 20. Dh7 Sh7:
8. Sh4?! Poteza novejšega datuma. Letos jo je prvi uporabi' sovjetski mojster I. Zajcev v partiji s Kržižem, ki je imela drugačen začetek: 1. e4 e6 2. d4 d5 3. Sd2 Sc6 4. Sgf3 Sf6 5. rl Sd7 6. c3 f6 7. Sh4?!
8.	... De7! 9. Ld3 Boljše je bilo 9. Dh5 + , vendar na je beli želel o-svojiti kvaliteto.
9.	...fe5! 10. Dh5 + Dj7 Kržiž je v zgoraj omenjeni partiji nadaljeval 10. Kd8 11. Sg6 De8! z dobro igro črnega.
11. Lg6 hg6 12. Dh8: ei! Važna poteza, ki aktivira črno vojsko.
21. Tf7: Sg5: itd.
19.	S/5 Se7 20. Sh6? še zadnja napaka po kateri Ljubojevič- ni več rešitve.
20.	... Dh5! 21. g4 Sg4: 22. Tf8: Dh2:+ 23. Kfl Lb5+ 24. Kel De2 mat. Razburljiva partija dostojna dveh mladih velemojstrov.
Komentar: SILVO KOVAČ
RIM, 2. — Italija se bo bližnjih sredozemskih iger v Alžiru udeležila s približno 250 tekmovalci. Najštevilnejše bo predstavništvo v plavanju s 55 enotami. Atletika bi morala šteti 48 enot.
za čosiča ali Meneghina. Krilo, ki me najbolj prepričuje je Brabender, zelo pa mi ugajajo tudi Čeh Pospišil, Italijan Bertolotti in Spanec Iradier, Dalipagič pa še ni na višku.
«Kateri je najboljši evropski trener?»
— To je težko reči, kajti rezultat dela nekega trenerja pride na dan šele po končani karieri.
«Še zadnje vprašanje: katera e-kipa bo jugoslovanski državni prvak?»
— Partizan.
MARKO
MILAN, 2. — Na turnirju za «Alpski pokal» mladih šahistov je reprezentanca Slovenije zasedla drugo mesta za ekipo Francije. Sledile so Avstrija, ZRN in Italija «B». Najboljši Slovenec je bil Mariborčan Zupančič.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 M 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30 —, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	3- avgusta 1975
Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT* • DZS • 61000 Ljubljani; Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri «glasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska y—^ ZTT - Trst
SPORT SPORT SPORT
AVTOMOBILIZEM
VN NEMČIJE
Niki Lauda in Pace v prvi startni vrsti
Avstrijski pilot je postavil nov rekord kroga
NURBURGRING, 2. — Kot se je pričakovalo je v drugem dnevu poskusnih voženj avstrijski pilot Niki Lauda popravil rekord kroga in kot prvi dosegel čas pod 7 minutami. Na splošno so bili danes vsi piloti bolj drzni in dosegli znatno boljše rezultate kar zagotavlja na zelo naporni progi nemškega dirkališča napeto in tudi nevarno borbo.
Lauda bo startal v prvi vrsti skupno z Brazilcem Pacejem, ki je dosegel drugi najboljši čas s točno 7 minutami. Avstrijski pilot ima sedaj kar 14 točk naskoka nad prvim za-
Najhitrejši: Niki Lauda
sJedovalcem Fittipaldijem in bo v primeru zmage matematično že svetovni prvak.
Fittipaldi sam je med drugim dnevom poskusnih voženj razočaral in dosegel komaj 8. čas! Startal bo torej komaj v četrti vrsti in se bo moral pred morebitnim napadom na Laudov ferrari komaj prebiti iz gneče.
Med današnjimi poskusnimi vožnjami je prišlo do nekaj lažjih nezgod, ki pa niso terjale človeških žrtev. Edini, ki je bil na izgubi je bil mladi Anglež Ashley, katerega je vrglo iz proge. Lažje se je potolkel, vozilo pa je bilo hudo poškodovano in pilot ne bo mogel startati.
Zanimivo je, da znaša uradni rekord kroga čas 7'11”1 in je last Scheckterja. Kar 17 pilotov je že izboljšalo ta čas, uradno pa bodo rekord potrdili med dirko zi veliko nagrado.
Lauda je med svojim najhitrejšim krogom dosegel poprečno brzino 196,400 m na uro. Njegov čas je bil 6’58”6 za 22,637 km proge.
ODBOJKA^	A' '
Jugoslavija dvakrat nad Italijo
BONN, 2. — V predzadnjem dnevu mladinskih evropskih prvenstev v odbojki sta se tako v moški kot v ženski konkurenci pomerili reprezentanci Jugoslavije in Italije. Obe srečanji je zmagala Jugoslavija, ki ima sedaj skoraj zagotovljeno 7. mesto. Pri moških je bil rezultat 3:2 (16:14, 8:15, 15:10, 1:15, 16:14), pri dekletih pa 3:0 (15:9, 19:17, 15:7).
ATLETIKA
Za slovenske naslove
V Ljubljani se je začelo letošnje slovensko atletsko prvenstvo za člane in članice. Rezultati prvega dne niso bili posebno dobri. Omeniti gre predvsem mladega Prsteca, ki	je
zmagal na 400 m nato še Štimca v metu krogle in Koprčanko Cotičevo v teku na 100 m.
IZIDI PRVEGA DNE Ženske
100 m ovire: 1. Lorenci	15”0
100 m:	1.	Cotič	12’'2
400 m:	1.	Urankar	57”0
1500 m: 1. Pergar	4’29”4
Moški
110 m ovire: 1. Penca	14”9
100 m:	1.	Cankar	10”8
400 m:	1.	Prstec	48”8
1500 m: 1. Lisec	3’54”4
Kopje: .1. Špilar	67,18	m
Daljina: 1. Udovc	7,16	m
Krogla: 1. Štimec	16,67	m
* * *
AVEZZANO, 2. — Med prvim dnevom atletskega troboja Alžirije, Turčije in mlade reprezentance Italije je najboljši rezultat dosegel Di Guida na 400 m. Progo je pretekel v 47”3. Dober je bil tudi skok v daljino kjer je zmagal Itabjan Zanin s 7,43 m.
VICHY, 2. — Češkoslovaška in Španija bosta odigrali finalni dvoboj za pokal «De Galea». Češkoslovaška je odpravila v polfinalu Argentino s čistim 5:0, Španija pa vodi pred zadnjo igro posameznikov s 3:1 proti Italiji in je zato že gotova, da bo napredovala.
KONČAN FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA V PULJU
«Zlato Areno» so podelili slovenskemu filmu «Hiša»
v
Tretja nagrada je pripadla Stiglicevemu filmu po romanu Miška Kranjca «Povest o dobrih ljudeh»
PULJ, 2. — V Pulju se je končal I ciomestnimi deli bodo na razpolago av-
111	ICrr'QTVO- ^ ( • »it./aI-vi 1T ct-rwvi	/-wT /-\11 Ir i L* r\/d 7 /7
aiiiiiiiiiiiiiiiJUiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiuiiJiiuiiiiiuiimiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiii
NOGOMET
NA PROSEKU
I.	septembra se bo začel
II.	«Puntarjev memorial»»
22. festival jugoslovanskega igranega filma. Letos so prikazali deset filmov, ki so se potegovali za nagrade, šest pa v tako imenovani informativni sekciji. V puljski Areni, ki je tradicionalno festivalsko prizorišče, so predstavili tudi štiri nove slovenske filme, in sicer «Strah», «Povest o dobrih ljudeh», «čudoviti prah» in «Pomladni veter», prvi trije v tekmovalnem delu festivalskega sporeda.
Uradna žirija je nocoj objavila svoje odločitve o nagradah. V njenih odločitvah je med drugim rečeno: «Kljub določenim slabostim, ki so v zadnjem času obremenjevale jugoslovansko kinematografijo, žirija poudarja, da je bilo na tem festivalu z zadovoljstvom mogoče o-paziti tudi ohrabrujoča stremljenja, ki jih je videti v smelem in odgovornem obravnavanju sodobnih družbenih problemov, dalje v novem in kreativnem pristopu k ekranizaciji tem iz narodnoosvobodilnega boja ter v resnem ustvarjalnem odnosu do kulturne dediščine.»
Veliko «Zlato Areno», največje festivalsko priznanje, je žirija dodelila filmu «Hiša» režiserja Bogdana Žižiča. Veliko «Srebrno Areno» je dobil film Branka Bauerja «Zimo-vanje v Jakobsfeldu», medtem ko je velika «Bronasta Arena» pripadla slovenskemu filmu Franceta Štiglica, po romanu Miška Kranjca «Povest o dobrih ljudeh». «Zlato Areno» za najboljšo žensko vlogo si je prislužila Jagoda Kaloper z igro v filmu «Hiša», medtem ko je bil najuspešnejši igralec Ljuba Tadič, ki je dobil «Zlato Areno» za nastop v filmih «Doktor Mladen» in «Strah». Režiser slovenskega filma «Strah», Matjaž Klopčič je za svoje režijsko delo prav tako dobil največje priznanje «Zlato Areno».
Od slovenskih filmskih delavcev so bili še nagrajeni:	igralka Angelca
Hlebcetova za epizodno vlogo v filmu «Strah», Niko Matul za scenografijo v istem filmu in Uroš Krek za glasbo v «Povesti o dobrih ljudeh» (vsi trije so dobiU «Zlate Arene») ter Rudi Vavpotič, ki je dobil «Srebrno Areno» za snemalsko delo v Štiglice-vem filmu «Povest o dobrih ljudeh».
Najboljši film letošnjega festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju, žižičeva «Hiša», prikazuje petdesetletnega direktorja izvozno-u-voznega podjetja, bivšega partizana in člana partije, človeka, ki je bil poosebljena poštenost in socialistična morala in ki se ogorčeno in z odporom bori proti korupciji, ki so ji podlegli nekateri njegovi najbližji sodelavci. To je, kot pravijo poznavalci, sodobna moralno-politična psihološka rama z elementi ljubezenskega in kriminalnega filma. Zaključek je takle: direktorja zaprejo, ker je tudi on podlegel korupciji in življenju prek svojih možnosti.
V CIVITAVECCHI
Zaradi stavke nad 10.000 ljudi čaka na trajekte
tomobilistom ob ponedeljkih od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, ob torkih, srečah in četrtkih od 8. do 12. In od 15. at 19. ure ter ob petkih, sobotan, redtljah in sploh ob praznikih oo 9. do 12. in od 15. do 20. ure. Služba «Pomoč med počitnicami» bo de lovala do 31. avgusta.
Še vedno resen gospodarski položaj v državi
RIM, 2. — Zavod za proučitev gospodarske konjunkture ugotavlja v svojem mesečnem poročilu, da so poletni meseci našli italijansko gospodarstvo v «nazadovanju». Največjo zaskrbljenost vzbuja stalno zmanjšanje industrijske proizvodnje, ki je v prvem delu letošnjega leta padla že za poprečno 13 odst., v primerjavi z istem obdobjem lani.
Zavod ugotavlja, da so stabilizacijski ukrepi itabjanskega gospodarskega sistema, zlastid o-polnilna blagajna, preprečila, da bi prišlo v. gospodarstvu do ne-nadzorovalnega položaja. Toda ti ukrepi ne morejo v nobenem primeru spodbujati gospodarske rasti, kar pomeni, da se bo gospodarstvo zelo počasi opomoglo šele z začetkom prihodnjega leta, če bodo stopili v veljavo napovedani gospodarski ukrepi.
Palmella in tovariši prijavljeni sodišču
FIRENCE, 2. — Namestnik državnega pravdnika dr. Casini, ki je vodil preiskavo o klinikah za splave, ki jih je organizirala tudi Radikalna stranka, je zahteval sodni pregon 37 od 76 oseb, ki so jih preiskovalni organi prijavili sodnim o-blastem. Med obtoženimi so Marco Pannella, Adele Faccio, dr. Giorgio Canciani, direktor florentinske klinike, ki je še vdeno v zaporu, Gianfranco Spadaccia in Emma Bonino. Vse te je državni pravdnik obtožil zbiranja v kriminalne skupine in ščuvanja k splavu, številne druge so florentinske sodne oblasti obtožile tudi nezakonitega opravljanja zdravniškega poklica.
Razgovor
Honcckr-Schmidt
HELSINKI, 2. - Zahodnonemški kancler Schmidt je imel sinoči v Helsinkih že drugi zaporedni sestanek s prvim tajnikom vzhodnonemške stranke socialistične enotnosti Honeckerjem, ki je trajal skoraj dve uri. Državnika sta razpravljala o pogajanjih, ki so v teku med o-bema Nemčijama.
RIM, 2. — Igralka Isabella Bia-gini, ki se je ločila od prvega moža, se je danes poročila z znanim gradbenikom Pierom Campagnolo. Priči sta bili za Biaginijevo Miranda Martino, za moža pa znani rimski gradbenik Fabrizio Andreuzzi, katerega so pred nedavnim ugrabili in ga pred dnevi proti izredno visoki odkupnini osvobodili.
ANKARA, 2. — Turška vlada je sklenila, da bodo ameriške letalske družbe plačevale 150 dolarjev letališke pristojbine za vsak pristanek. Doslej so Amerikanci uporabljali letališča zavezniške države brezplačno.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Naval turistov ne pojenja
Na obali polno zasedeni hoteli
Že od včerajšnjih jutranjih ur dalje se pomikajo po cestah, ki vodijo na slovensko obalo, in na sami o-bali, nepregledne kolone vozil. Na vozilih vidiš vse mogoče registracijske oznake, največ pa je gostov iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Francije, Švice in Italije. Razumljivo je tudi, da je vmes precej slovenskih evidenčnih tablic, saj so uvedli v številnih podjetjih in ustanovah prosto soboto in si mnogi želijo prebiti dva dni ob morju. Trenutno so vse hotelske zmogljivosti ob obali polno zasedene in je dejansko že problem dobiti prenočišče. Enako velja za zasebne sobe in za počitniške domove. Turistični delavci menijo, da bo letošnja sezona tudi finančno zadovoljiva, vsekakor pa boljša, kot so predvidevali spomladi glede na gospodarsko krizo. Račune jim lahko prekriža samo daljše razdobje slabega vremena.
Pred izidom knjige Maksa Zadnika «istrski odred»
Pri založbi Primorska knjiga v Ljubljani bo v kratkem izšla knjiga Maksa Zadnika «Istrski odred». Avtor, ki je doma iz Pregarja v Brkinih, je v svojem obsežnem delu opisal pot in boje Istrskega odreda od ustanovitve v oktobru 1943, do osvoboditve. Knjiga obsega 816 strani in je bogato ilustrirana (nad 100 fotografij in 27 skic). Zadnik je zbiral gradivo sedem let in njegov «Istrski odred» pomeni znatno obogatitev slovenske partizanske dokumentarne literature. Svoje delo je posvetil 30-letnici osvoboditve.
MALO SADJA,
DOSTI POVRTNIN
Muhasto spomladansko vreme je precej prizadelo sadjarje na slovenski obali. Letina sadja je ena izmed najslabših v zadnjih letih. Zlasti velja to za hruške, češnje in breskve. Dokaj ugodna letina pa je za povrtnine, saj je na trgu dovolj kvalitetnih kumaric, stročjega fižola in paradižnika. Glede na pridelek se tudi gibljejo cene. Sadje je namreč zelo drago, povrtnina pa relativno poceni.
Publikacija o Radiu Koper
Radio Koper je izdal te dni publikacijo z naslovom «Radio Koper -Capodistria — Razvoj, vloga perspektive». Publikacija obsežno prikazuje razvojno pot tega množičnega sredstva obveščanja od nastanka v letu 1949 do danes. Poseben poudarek je pri prikazovanju obveščanja italijanske narodnostne skupnosti v materinem jeziku, nadalje pri obveščanju poslušalcev primorske regije o specifičnostih tega področja, kakor tudi pri graditvi dobrih sosedskih odnosov na obeh straneh meje. V publikaciji, ki je bogato i-lustrirana, je govor tudi o nastanku koprske barvne televizije in o perspektivah te dvojezične radijske postaje.
iiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHi
DANES NA OBALI
KINO
KOPER: ob 18. in 20.30 španski: ZVEZDA VARIETEJA;
IZOLA: ob 18. in 20.30 ameriški: POSLEDNJI JUNAK;
PIRAN: ob 18. ameriški: ČASTIVREDNI GANGSTER; ob 20. danski: ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI;
PORTOROŽ: ob 20.30 nemški: ROTEI, Z RDEČO SVETILKO. TRGOVINE
Na obali bodo danes dežurale med osmo in enajsto uro naslednje trgovine:
V	PIRANU: samopostrežna Kolo-niale, Trg bratstva, sadje - zelenjava Muženič Aldo, Alme Vivode 2 in sadje - zelenjava KZ Izola na Trgu bratstva.
V	PORTOROŽU :	samopostrežna
NANOS in mesnica EMONA.
V	LUCIJI: samopostrežna KZ.
V	IZOLI: trgovina TUROPOLJAC v Pittonijevi ulici, delikatesa Ljubljanske mlekarne v Dantejevi ulici ter sadje in zelenjava Kmetijske za-
druge, Drevored 1. maja.
V	KOPRU eden od marketov na cesti JLA.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna in dnevna zdravniška služba je organizirana v vseh treh obalnih mestih. Zjutraj bodo odprte tudi lekarne, za nujne primere pa je tudi popoldanska in nočna dežurna služba.
PRIREDITVE IN ZABAVE
V	nedeljo bodo odprti vsi športni objekti, v večernih urah pa bodo zabavne plesne prireditve v vseh večjih hotelih na obali. Barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, V Palacu in Me-tropolu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu.
jTl
ŠOLA IN VARČEVANJE
RAZREDNE POBUDE 1974/75
»V

CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE

S3

/ izjemo Vesne prisotne vse slovenske ekipe
Tudi letos bo športno društvo Primorje organiziralo predprvenstveni večerni turnir v čast pokojnega nogometaša Primorja E. Puntarja. Turnir se bo pričel 1. septembra in bo trajal kar 20 dni.
Organizatorji so letos predstavili nekatere novosti saj bo letos igralo kar 12 ekip, medtem ko jih je lani startalo samo 8. Da bi turnir čim bolje izpadel je Primorje povabilo poleg vseh slovenskih moštev tudi nekatere; enajsterice iz Trsta, ki zagotavljajo veliko število gledalcev (Portuale, Costalunga). Žal na seznamu ne vidimo enajsterice kriške Vesne, ki je lani osvojila prvo mesto.
Odstop kriškega kluba iz turnirja ni jasen, baje pa so Križani nastop odpovedali zaradi finančnih razlogov. kar pa ni zadosten razlog.
Prejšnji ponedeljek so se v prostorih Primorja zbrali predstavniki vseh ekip in opravili z žrebanjem sestavo 4 skupin vsaka s 3 enajstericami.
Skupine so bile tako sestavljene:
1.	SKUPINA
Primorje. Aurisina, Pol. Opicina
2.	SKUPINA
Portuale, Gaja, Primorec
3.	SKUPINA
Zarja, Breg. Domio
Comaneci prišla v posameznih o-rodjih samo do ene zlate kolajne, medtem ko je Sovjetinja Kirn osvojila ostale tri. V moški konkurenci je Japonec Cukuhara potrdil premoč iz mnogoboja in zmagal kar na štirih orodjih.
PLAVANJE
KRANJ, 2. — Med zadnjim dnevom jugoslovanskega prvenstva je domačin Borut Petrič zmagal na progi 1500 m prosto s časom 17’12”1. Petrič je pred dnevi kot prvi Jugoslovan preplaval isto razdaljo v manj kot 17 minutah. Zdravko Divjak (edini Jugoslovan, ki se je u-deležil SP v Galiju) je zmagal na 200 m prsno s časom 2’34’T.
* * *
RIM, 2. — Italijanski plavalci, ki se bodo 16. in 17. avgusta v Moskvi udeležili polfinalnega tekmovanja za evropski pokal bodo dva tedna na skupnih pripravah v znanem zimskošportnem centru Zermatt pod Matterhornom. V ekipi je seveda tudi Miljčan Roberto Pangaro. Tržačanka Laura Sterni, katero so prijavili za evropsko mladinsko prvenstvo na progi 100 m prosto se je morala vabilu odpovedati, ker ima poškodovano roko.
CIVITAVECCHIA, 2. — Nad 10.000 ljudi s 2.000 avtomobili je zaman čakalo vkrcanje na trajekte italijanskih železnic, ki vozijo na progi Civitavecchia - Sardinija. Posadki dveh trajektov sta na poziv majhnega avtonomnega sindikata železničarjev sklenili stopiti v stavko, kljub temu, da je sindikalna federacija CGIL - UH, - CISL nasprotovala akciji. Nekaj trajektov je vseeno prevažalo avtomobile in ljudi na Sardinijo, vendar je bilo vse premalo. Medtem ko je kolona avtomobilov dolga več kilometrov, ljudje, v glavnem tuji turisti, so morali prespati noč v avtih, na cestah, ali pod zasilnimi šotori. Položaj je postajal iz trenutka v trenutek nevzdržen predvsem zaradi velikega števila otrok in tudi, ker je v Civitavecchi zmanjkalo vode. Delno se je položaj izboljšal, ko so gasilci s cisternami pripeljali vodo za pitje in umivanje, čeprav bodo trajekti po končani stavki začeli voziti brez prestanka, domnevajo, da se bo položaj v najboljšem primeru normaliziral v petih dneh. Stavko so danes pozno popoldne prekinili.
Na pobudo ACI
Do BI. avgusta služba za pomoč avtomobilistom
4. SKUPINA
Costalunga, Kras, Devin
Stari in novi igralci Primorja se bodo zbrali jutri, v torek pa bo na proseškem igrišču prvi trening. Vodstvo kluba je fizično pripravo zaupalo prof. Peterlinu. Trener bo letos Silvio Verginela, ki se je lani ukvarjal z Olimpijo iz Gabrovca.
Glede novih igralcev sta le dva: Husu, ki se vrača iz mladinske postave Ponziane in Bezin, ki se vrača iz Olimpije. Kaže, da bosta «pri-morjaša» Verša in Čemjava prihodnjo sezono igrala za novo ekipo Krasa.
O «Puntarjevem memorialu» bomo podrobnosti in spored tekem objavili v primernem času.
MONTREAL, 2. — Po zmagi v mnogoboju je na predolimpijskem telovadnem tekmovanju Romunka
KOŠARKA
VIGO, 2. — V prvem kolu evropskega košarkarskega prvenstva mladink je Jugoslavija visoko premagala Italijo s 66:37 (33:17). Ostali rezultati: Bolgarija - Španija 52:50, ČSSR - Avstrija 93:39, Madžarska Francija 57:52.
Vodstvo izraelske reprezentance je organizatorje zaprosilo za posebno policijsko zaščito v bojazni zaradi morebitnih atentatov.
VABILO
Odbor športnega društva Primorec iz Trebč vabi nogometaše mladinske in članske ekipe, naj se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 5. avgusta 1975 ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
RIM, 2. — že sedaj, tik pred velikošmarnim «begom» iz mest, postaja promet po italijanskih avtocestah, kaotičen. Prometni tok se pomika v glavnem proti jugu in obmorskim letoviščarskim krajem.
Po mnenju ACI (Avtomobilski klub Italije) se je «beg» iz mesta začel v teh dneh, ko bo kakih 70 odstotkov od 55 milijonov Italijanov zapustilo svoja redna bivališča in se podalo v daljne letoviščarske kraje. Prav zaradi gostega in predvsem kaotičnega prometa ACI in poveljstvo cestne policije vabita avtomobiliste na oprezno in odgovorno vožnjo. Posebno nevarno je prehitevanje kolon, medtem ko odsvetujejo zasedbo varnostne steze na avtocestah, razen, seveda, v najnujnejših primerih.
ACi je ob sodelovanju Fiata uredil na avtocestah službo hitre pomoči. Avtomobili z mehaniki in na-1
SEZNAMI SODELUJOČIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM
ŠOLSKI OKOLIŠ DOLINA
— Osnovna šola s celodnevnim poukom pri Dom-|u: I. mešani (Lidija Strnad); II. mešani (Nerina (Švab). Osnovna šola s celodnevnim poukom v Ric-manjih: III. mešani (Marija □obrila in Benita Fachin); IV. mešani (Alenka Verč in Anita Saule); V. mešani (Sergij Verč in Eugen Do-brila). Šola v Dolini: V. mešani (Natalia Dobrila). šola s celodnevnim poukom pri Korošcih: V. mešani (Marija Godina in Nadja Puntar), šola v Boljuncu:
IV.	mešani (Ljuba Smotlak);
V.	mešani (Vesna Tul), šola v Mačkoljah: večrazred-ni II.-III. (Zmaga čuk). Delovna skupina: Osnovna šola s celodnevnim poukom V Zavijati: l.-ll. in lll.-IV. mešani (Anamarija Roncelli, Andreina Grgič, Liljana Marzolla). Šola v Boljuncu: l.-lll. mešani (Luiza Umari, Carmen Kalin). Šola v Mačkoljah: IV.-V. mešani (Marija Tul in Mirela Guštini).
ŠOLSKI OKOLIŠ NABREŽINA — Osnovna šola v Nabrežini: II. mešani (Marija Magdalena Svetlič); lil. mešani (Vlasta Legiša); IV. mešani (Paulina Paoletti); V. mešani (Elvira Samar). Osnovna šola pri štivanu:
Lfì
rs
a>
m
O
Z
D
m
BC
N
večrazredni: II - III. mešani (Danijela Zonta). Osnovna šola v Mavhinjah: večrazredni l.-ll.-lll. mešani (E-milija Bagozzi, Luciana Li-moncin); večrazredni IV.-V. mešani (Ana Bertocchi). O-snovna šola s celodnevnim poukom v šempolaju: večrazredni IV.-V. mešani (Marija Verša). Osnovna šola s celodnevnim poukom v Zgoniku: večrazredni III.-IV.-V. mešani (Lidija Zaccaria); večrazredni lll.-IV.-V. mešani (Josip Perčič, Armando škerlavaj). Osnovna šola s celodnevnim poukom v Saležu: večrazredni l.-ll. mešani (Adrijana Sedmak, Neva Ferluga); večrazredni l.-ll. mešani (Sonja Kosmina in Albina Škabar). Delovne skupine: osnovna šola s celodnevnim poukom v šempolaju: II.-III. ženski (Emilija Pahor in Ida Bitežnik); IV.-V. ženski (Marija Žerjal, Stanislava čuk). Osnovna šola s celodnevnim poukom v Zgoniku: ll.-IV.-V. mešani (I-vanka Cattaneo, Ana Malalan, Leon Bitežnik).
ton Zupančič»: l.-ll.-lli.-IV.-V. mešani (Ornela Nacino-vi, Marija Udovič, Simon Kralj, Stanislava Luisa in Ana Furlan). Osnovna šola v Barkovljah: l.-ll. mešani (Celestina Gulin, Ana Marija Novali); lll.-IV. mešani (Nada Martelanc in Paolo Bajc). Osnovna šola na Ka-tinari: l.-ll.-lll. in IV.-V. mešani (Marija Kalan, Marija Ozbič, Maina Macorsi, Justina Petkovšek in Ana Marija Jankovič). Osnovna šola v Rojanu: lil.-V. mešani (Mirjam Mikolj in Ema Degrassi).
ŠOLSKI OKOLIŠ OPČINE
— Osnovna šola na Opčinah: I. mešani (Draga Lupine); II. mešani (Ivana Simonič); IV. mešani (Branislav Lupine). Osnovna šola v Bazovici: V. mešani (Marija Kenda). Osnovna šola v Trebčah: .!, mešani (Marija Novella Carli). O-snovna šola v Križu: I. mešani (Mileva Venier). O-snovna šola na Proseku: III. mešani (Evelina Pahor). Delovna skupina: Osnovna šola v Gropadi: lll.-IV. mešani (Božica Zuccoli, Eda Prešel). Osnovna šola v Trebčah: ll.-lll. mešani (A-leksandra Gori in Marija Košuta); IV.-V. mešani (Vera Zeriali In Ana Marij« Canziani).
ŠOLSKI OKOLIŠ SV. JAKOB — Osnovna šola v Ul. Donadoni: II. mešani (Anita Campana); Ili. mešani (Viktorija Scocchi); IV. mešani (Marija Coretti); V. mešani (Marija Claric). O-snovna šola v Skednju: večrazredni IV.-V. mešani (Ondina Pauletti). Delovna skupina: Osnovna šola pri Sv. Ani: lll.-IV. mešani (Anamarija Zlobec in Vojka Trampuž). Osnovna šola v Skednju: l.-ll.-lll. mešani (Marta Volk, Marija Ana Cer-nich).
ŠOLSKI OKOLIŠ SV. IVAN
— Osnovna šola v Barkov-Ijah: V. mešani (Zita Marija Kozlovič). Osnovna šola v Rojanu: II. mešani (Marija Tinta); IV. mešani (Marija Vera Poljšak). Delovna skupina: Osnovna šola «O-