3. štev. V Ljubljani, torek 4.januarja 1921. rosiama piacaua v gotovim. IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo let« . . K 380-- p«l let* . . „ 180 - tetrt let* . . . B 09- - tt mesec , . , .. 30 — 'a ^ Za inozemstvo: celo leto . pol leta Četrt leta . . . „ i* mesec .... 35 — K 400*— . . . . 200-— 100*— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje '-trtletno. . . 2 dolarja Pa ajo ilUbli 'V*Qu. poraotr— 1 mm vlsoiT" Sirok prosto, za cokiai z K n večkrai popust. jo po m sicer )5 mm Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44- Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1-60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj prilbži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franlcirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Finančni minister'Stefanovič umrl. Beograd, 3. jan. (Izvirno poročilo.) Ob četrt na dve oonoči ie umrl danes poslanec in finančni minister Kosta Stojanovič. O Stojanovičevi bolezni in smrti oo-ročaiio sledeče podrobnosti: v četrtek opoldne se ie podal minister Stojanovič po seji ministrskega sveta Je na razgovor v demokratski klub. 2o tam ie čutil ralilc bolečine v glavi ki so se povečale, ko ie prišel zvečer domov. Zasoal ie sicer, a sc ie vsled bolečin kmalu prebudil. Okrog polnoči le poklical svoio so-»pioco Liubico ip io tolažil, nai se n'kar ne razburja, če bo bržkone težko zbolel sal bo niecova močna narava težko bolezen premagala. Ob treh ie izgubil zavest, ki se mu ni več vtjiila. Zdravniki so prvotno mislili, da gre za slučai težke influence. ki ie v Beogradu močno razširjena. ŠeLe v soboto popoldne so dognali, da so se vneli možgani in ledvice. — Stoianovič zapušča ženo in tri otroke. Beograd. 3. ian. (Izvirno poročilo.) Pogreb ministra Koste Stojanoviča se bo vršil iutri dopoldne ob desetih na državne stroške. Pogreba se bo udeležil tudi regent Aleksander. Beograd. 3. ian. (Izvirno poročilo.) Z začasnim vodstvom finančnega ministra bo poverjen notranji minister Milorad Draškovič. Beograd. 3. lan. (Izvirno poročilo.) V parlamentarnih krogih se ie danes mnog govorilo o nasledniku pokojnega finančnega ministra Stojanoviča. Kot njegovega naslednika imenuieio Vok) Vclikoviča. Voio Marinkoviča ter sedanjega notranjega ministra Milorada Draškoviča. V zadnjem slučaju bi postal notranji minister Kosta Timotiievič. Protikomunistična akcija se nadaljuje. Beograd, 3. januarja. (Izvirno poročilo.) Na sc]l ministrskega sveta so danes dopoldne pred vsem razpravljali o vprašanju, ali na] nova vlada nadaljuje z akcijo proti komunistom, ki io je zčel še Vesnlčcv kabinet. Vlada je $klenlla, da se pridruži ukrepom svoje predhodnice in da Izvede izdane naredbe. Beograd, 3. januarja. (Izvirno poročite.) Izvršitev vladnih odredb proti komunistom poteka v celi državi mirno In brez vidnega odpora. Komunistični listi so ustavljeni že povsod, ponekod so prenehali ko. uunistl sami z izdajanjem. V Beogradu je aretiranih dosedaj okrog 150 oseb. Pri hišnih preiskavah zaplenjen materija! je zelo obsežen In obiožMen. Izročen fe sodišču v Beogradu. Uspehi vladne akcije se že kažejo. Komunistične vrste zapuščajo številni pristaši, ki so šele sedaj spoznali, prave ua-mene komunističnih voditeljev. Iz komuni-stičnega kluba v konstitanti je izstopilo že več poslancev. Številni, dosedaj komunistični občinski sveti so sc Izucverill svojemu programu in so pridružili drugim socialističnim skupinam. Likvidacija d’Anminzia. Milan, 3. ian. (Izvirno poročilo.) D Annunzio zapušča Reko. V svo-iem zadniem proglasu Rečanom uporabila še naihuiše izraze. Generala Ferrariia imenuie zavratnega morilca generala Cavielio pa reškega premaganca in bahača izpred Vit-toria Veneta. — Ta proklamaciia končuie s frazarsko apoteozo delo-vanta reških legionariev. Izmenjava uietnikov se ie že začela. Italijanski redni voiaki so imeli 171. legionarii Da 100 uietnikov. Vsega skupat fe bilo v bojih okoli Reke na strani AMERIŠKI SENATO# LODGE SE \ ZAVZEMA 7A MIROVNO STANJE I Z NEMČIJO. 1 Newvork. 3. ian. (Izvirno poročilo.) Senator Lodie ie predložil rese luciio kier zahteva, nai se z Nem-či;o vzpostavi mirovno stante. SLIKAR DEFREGGER UMRL. Munchen, 3. januraja. (Izvirno poročilo.) Slavni slikar Franz voz Delregger je danes umrl v 86. letu starosti. Zntn je bil zlasti kot slikar osvobojovahilli bojev na Tirolskem pred sto leti M. Zčvaco: Kralfev vitez. ** Zgodovinski roman (Dalje.? »Onečaščen sem!« ie zamrmral Moritmorin. »Vidite! Kai sem vam rekel? V sramoto na si nikar ne štoite. Bili ste se kakor iunak.« »Umrl bom.« ie stokal baron ter zaviial oči. »Ta sunek ne prizanese nikoli.« Pustolovec ie pokleknil k nlemu ter skrbno ogledal rano. dočim sta krčmar in krčmarica, ki sta bila medtem pritekla, vekala in vila roke. »Koliko sreča!« ie vzkliknil vitez zmagoslavno. »Mordieu. to me veseli! Posrečilo se ml ie umeknili roko pravočasno. Ne boste umrli gospod baron, pač Da bo tre&a ležati vsai mesec dni. Nu. vidva, namesto da iavkata in kričita, nesita tega plemiča v svoio naibolišo postelio! Zbogom. gospod de Montmorin. Mucii sc mi dohUcti gospoda Guiškeca.« »Joi.« ie zastopal baron obupno, •»ubili ga boste s sunkom ki sem ga izumil iaz!« »Oh ne! Samo v Bastilio ga snra- vladnih čet 18 mrtvih in 142 ramenih. mi legionarjih na 18 mrtvih en 51 raniencev. Od civilistov so bile 3 osebe ubite: več pa ie bilo ranienih. LDU. Bakar, 3. ian. Včeraj so ar-diii demonstrativno zapustili Reko in se z vlakom odpeljali proti Trstu. Na Sušak se vračajo naši liudre. ki so pobegnili. LDU. Opatiia. 3. jan. Od včeraj so v zasedenih posfcoiankah okoli Reke samo še legionarji, ki so rojeni na Reki. Promet v reški laki se ie že pričel. V-.; PREVZEMANJE ZASEDENEGA OZEMLJA. Begrad, 3. januarja. (Izvrno poročilo) Kakor Izvr vaš poročevalec, je odredila vlada že vse ptrebno, da zasedejo naše oblasti v najkrajšem času dosedaj po Italijanih okupirano Dalmacijo. Rak še ni določen, ker je odvisen tudi od Italije. Sodi se pa, da se bodo Italijani umaknUi tokom prihodnjega tedna, tako da bo naša vlada prevzela posle okrog 15. t. m. I f Kosta Stojanovič. RAZDELITEV DRŽAVE V * POKRAJINE. Beograd. 3. ian. (Izvirno poročilo.) Komisiia ministrstva za konsti-turiato ki ie imela nalogo, izdelati načrt o razdelitvi države v pokrajine, nadaJiuie svoie delo. Kolikor se doznava. predvideva diosedai izdelan načrt razdelitev države v 26 ali 28 nokraiin. NOV.AMERIŠKI KABINET. London. 3. ian. (Izvrno poročilo.) Dela za sestavo nove vlade Severo-ameriških Zedinjenih držav so že toliko napredovala, da se že lahko irnc-nu.!efo osebe, ki prihajajo v poštev pri sestavi vlade predsednika Har-dinga. Hughes bo prevzel vodstvo kahineta ter portfell za zunanje stvari. finančni resort Da chicaški bančnik Daves. Hoover ie resen kandidat za Dortfeli notranjih zadev: na vsak način ie gotovo da vstopi v vlado. Kot ministra za pravosodie imenuieio Daugtervia. Vojno ministrstvo prevzame Hcrt. mornariško Weeks, poštni resort Itajes in poljedelski \Vallace. UKINJENJE DELOVANJA POROT NIH SODIŠČ NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga. 3. lan. (Izvirno poročilo.) Vfada ie sklenila ukiniti delovauie porotnih sodišč, in sicer v področju deželnih sodišč Praga in Brno ter okrožnih sodišč Liberec. Budiejo-vice. Kralievi Gradec. Kutna Gora. Litomerice. Mostb. Olomuc in Uher-škb Hradište. Vzrok za to odredbo tiči v dejstvu, da vlada smatra, da ta sodišča ne bi nepristransko so-diia obtožencev, ki so se pregrešili povodom zadni-lh komueističnih dogodkov^______________________________ BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 3. januarja. Valute in devize. Praga. Jugoslovenskl dinarji 219, nemške marke 121.25, romuski leji 101.25, | bolgarski levi 91.75, švicarski Iranki 1358. i 50, italijanske lire 307, Irancosi Iranki 525. 50, angleški iuitU 313, amerišŠl dolarji SS. Kosta Stojanovič, nas finančni minister, leži na mrtvaškem odru. Nenadoma, sredi v delu, ga je pobrala nemila smrt. igtrgala ga je rodbini In prijateljskemu krogu ter zadala hud udarec narodu In državi. Kajti Stojanovič je bil eden izmed žal tako redkih politikov, ki jim je več za stvar samo in za splošnost, kakor za osebe in za stranko. Bil Je mož dela. Zato smo slišali njegovo ime redkokdaj, ko se je šlo za prerekanja in barantanja med strankami, tem čišče pa smo ga videli na raznih gospodarskih in finančnih komisijah In anketah. Kot finančnik in narodni okonomist je bi! Stojanovič samouk; po svojem poklicu je bil profesor matematike. Posvetil pa se je že zgodaj finančni In gospodarski stroki, ki ji je ostal zvest tudi kot politik. Priboril si je na tem polju sloves, ki So mu ga priznavali tudi njegovi politični nasprotniki Prijatelji in nasprotniki so ga cenili zaradi njegovo stvarnosti in umerjenosti. Rojen je bil Stojanovič 2. oktobra 1867, v Alekincu v moravski dolini, kjer je dovršil osnovno šolo. Gimnazijo je študiral v Nišu, matematične znanosti ua univerzi v Beogradu. Po prestanem profesorskem izpitu je odšel v Lipsko in Ženevo, da Izpopolni svoje študije.. Služboval /o nato na raznih srbskih srednjih šolah, dokler ni postal I. 1905. profesor beograjskega vseučilišča. S politiko sc le jel bavltl kmalu po svojem povratku iz inozemstva. Vstopil je v takrat najbolj agilno radikalno stranko; kot men kandidat fe bil L 1901 prvič izvoljen v Narodno skupštino kot poslanec niškega okraja. Ta okraj je zastopal poslej v vseh srbskih parlamentih do novembersklh volitev v konstituanto, ko je bil izvoljen na demokratski listi v bltoljskem volilnem okrožju. Od aprila 1906. do junija 1908. Te bU prvič minister. Upravljal je gospodarski resort (»narodna privreda«.) V to dobo spada znana carinska vojna med Srbijo tn Avstro - ogrsko. Borbo je vodil Stojanovič | tako spretno, da ]c mala, ubožna Srbija premagala takrat še močno In mogočno habsburško monarhijo. Isto ministrstvo io vodil Stojanovič tudi v času balkanskih vojn. V zvezi z Dražo Pavlovičem In Mar» kora Trifkovičem je izstopil Stojanovič leta 1915. iz radikalne stranke in vodil znano ostro opozicijo proti takratni srbski vladi v parlamentu na otoku Krfu. Ko se je po ujedinjenju osnovala enotna demokratska stranka, se ji je pridružil tudi Stojanovič, dočim Je ostal njegov pobratim Pavlovič, takratni predsednik Nar. predstavništva izven strank, Trifkovič pa se približal zopet radikalcem. Po razbitju Protičeve koalicijske vlado je pstal Stojanovič v Davldovičevem kabinetu minister za kmetijstvo, v Vesnlčev! ladl pa je prevzel finačni resort. Njegovi finančni ukrepi so še v živem spominu. Bil je pristaš svobodne trgovine, od katere si je obetal najhltrejšc ozdraljc-njo uaše valute. Njegovi napori, ki so svoj čas dvignili dinar nad liro, so ostali brezuspešni, ker je bil državni aparat še preslab, da bi zmogel njegove načrte. Vsekakor pa sc mu je posrečilo doseči vsaj delno stabiliziranje naše valute. Carinska politika, ki jo je vodil, ni bila ravno srečna. Razpravljalo se je o tem že dovolj. Kot državnik in politik je bil Stojanovič eden najsposobnejših mož svobodne Srbije. Tera težja je zato njegova Izguba. Posebno danes, ko stojimo tik pred za nas življenjskovažnimi gospodarskimi pogajanji z Italijo. Pogrešali ga bomo sploh v vseh mednarodnih zadevah gospodarskega značaja; ne bo mu lahko najti naslednika. Tragična usoda je zvezala oba sobojevnika In prijatelja Pavloviča In Stojanoviča tudi v smrti. V kratkem razdobju ie pobrala oba zaporedoma sredi iz dela In službe. Delala sta oba do zadnjega, delala vestno hi pridno. Omenjali ju bomo vedno, kedar se bomo spominjali delavcev, ki so gradili stebre mladi Jugslavijl. 50, avstrijske žigosane krone 13.05, poljske marke 11.50. Dunaj. Novi fugoslovanskl dinarji 1635—1655, francoski franki 3880-3920, švicarski franki 10.075—10.125, češkoslovaške krone 740—746, madžarske krone US —117, italijanske Ure 2260—2280, nemške marke 912.50—918.50, poljske marke 97.50 —99.50, dolarji 662.50 — 66650. Zagreb. Devize. Berlin 215—218, Bukarešta 0—190, Italija 524—530, London 532—538, Nowyork 150-0, Pariz 920—930, Praga 177—180, Švica 2350—2475, Dunaj 24—24.15. — Valute. Ameriški dolarji 149.50—151, avstrijske krone 25—26, carski rublji 60—80, češkoslovaške krone 165 do 0, francoski Iranki 880—890, Italijanske Ure510—520, romunski leji 196—198, nemške marke 203—205, napoieondorl 493.50 do 495. Beograd. Angleški funti 132—133, francoski franki 2218—222, ameriški dolarji 37.50—37.65, romunski leji 90—91, italijanske lire 128—132, bolgarski levi 48.73 do 49, češkoslovaške krone 45—0, nemško marke 50—50.75, avstrijske krone 6.50 do 6.70. EtektI. Zagreb. Banka za Primorje 1000 do 1100, Jadranska banka 1750—1850, Jugo-slavenska banka 600—608, Ljubljanska kreditna banka 900—980, Prva hrvatska štedl-onlca 9100—9250, Rlječka pučka banka 500—508. vitn da me ne boste imeli za praznega bahača.« Montnurir. se ie onesvestil, boli oc! groze nego od bolečin. Capestang oa ie hitel v hlev. osedlal Bliska in ca odvede! na dvorišče. Ko Da ie hotel skočiti nam*, se ie nribližal neznani plemič, ki ie bil v tem razjahal. Pozdravil ie kar najvljudneje, poklonil se vitezu in deial: »Gospod, moie ime ie Krof Mont-morencb-Bautevillski. Žlahtna igra z meči ima v meni strastnega Hubite-lia. Mnogo sem slišal o slavnem poo-kovem sunku, in rad bi dal dvesto pjštol da se era naučim.« Capestang ie osuplo poerledal grofa. Niecov obraz mu ie bil po-všeči. »Gospod,« ie deial. »vaši vljudnosti se ni moči ustavliati. Naučim vas Montmorinoveca sunka. »A kdai?« ie vzkliknil Montino-renev ves srečen. »Ta hip. corbacoue! Samo obljubiti morate, da ga ne boste zlorabili.« Oba sta neutegoma izvlekla Jekleni eumb. ki ca ie nosil v žepu vsak barivec tistih časov, da ie nvo-cel polrubno izioremeniti svoi ranlr v vežbalni floret. Čez pet minut le imel grof vso umetnost v malem pr- stu. ne sluteč, da mu utegne postati usodeoolna: kdo ve ali ca ni zanelialo baš to znanie v sloveče dvoboie zaradi katerih ie moral deset let ke-sneie položiti clavo na morišču! Nai bo kakorkoli, zahvalil se ie pustolovcu na moč lepo ter lel naštevati ob-linbliene pištole na voca! bližnic mi-?£. Toda Capestang ga ie priiel za komolec. »Gosnod grof.« ie deial nekam čudno, »iaz nisem učiteli borienia.« »Kai hočete reči?« ie vprašal BonWilIe osuplo. »Reči hočem da sem vitez de Ca-Destane: to se oravi da spravite denar. ali Da potegnite meč. in sicer brez cumba.« »Vražii človek!« ie pomislil grof. »Da ca nisem videl nri delu. bi ga smatral boeme za bahača. »Vitez,« ie deial. »svoie pištole spravim ker ie taka vaša želia. toda najino sre-čanie mi ie v tolikšno radost da bi si hote! ohramti vsai spominek nani. Evo vam moleča meču. Po imenu, ki ie vrezano vami. ga spoznate za pravo milansko delo. Ali mi hočete Žani prepustiti svoieea v soomin na hrabreča in viteškeca borca., ki ie bil niecov lastnik.« »Vaše besede, crof so tako ljubeznive. da iim ne morem zapreti srca. Nositi vaš meč mi bo velika čast. Evo vam mojega rapiria. Koliko ie vreden in kdo ca ie koval, ne vem zagotavljam vas na da ni zletel iz nožnice nikoli drugače nego za čast.« Po tedanii šeci sta mlada moža potrdila zameno s poljubom. Nato le skočil vitez na Bliska, izoodbodel ga m se iadmo spustil za Guisem: toda naisi ie podil koma še tako lov ie ostal brezuspešen. Naš iunak ie dospel o mraku v Pariz. Ko le prekoračil vrata Sv. Honoriiia. ie oridrevila v mesto in ca prehitela četverovprež-na kočiia. Zadai. na vnaniem sedežu ie stolova! lakai. Za hip se le-videlo Cipestancu. da spozna v tem lakaiu Cocolinoveiga priiatelia Lanterna veličavega slueo markiza de Jpinq-Mars: toda preden ie utegnil dobro pogledati, ie izgieila kočiia za bliž-niim vogalom. In tako ie iahal pustolovec dalie. iščoč gostilne, ki bi bila dovoli skromna za nieeovo revno mošnio. »Vraga.« ie vzkliknil zdaici. »ali intam sploh s čim plačati večerjo in prenočišče?« Izvlekel ie denarnico ter se uveni!. da premore natanko eno livro. tri solde in osem dcnaricv. »Niti večerie ne bo za Bliska in zame. To ti ie sreča!« ie zamrmral« rocale se samemu sebi. Ce pomisrm, da sem io držal vsai že desetkrat v rokah! In če se snomnim. da prebiva tamle v Ix>uvru krali ki mi doleuie že parkrat prestol in živlienie! Ati ne bi stopil k niecovemu veličanstvu in ca poprosil večerie? Ne. ne. Ludvik XIII. bi me imenoval bahača! Sal res: nriseeel sem. da se osvetim kra-lriču ter rešim uboceea Condčia iz Bastilie. Ničesar mi ni storil — menf nef Dobro, corbacaue. tak poderem Bastilio! Z naskokom io zavzamem in ca izpustim!« Toda silno ščioanle v želodcu ca ie vzdramilo iz boievitih seni. Otožno ie spravil beraški mošniiček v žeo: r-ri tem se ie skonil na levo. In tedai ca ie iznreletelo kakor blisk. Odnrl ie usta In ostrmel. Ročnik rapiria katereca mu ie Wl dal crof Montmoreucv - Bontevillski. ie bil okovan po velikaški modi z lepimi demanti! Cnoestanc ni okleval dolgo. Privzdignil ie raoir ter z bodalom Izluščil dragocene kamne. Nato ie nočna! Bliska naravnost proti sjcfnl mesta. stOoil v štacuno nekega Žida ter mu Dokazal briliante. (Dallc prih.) Komunistične akcije in narodni obstoj. Mnogi izrjied onih. ki se danes naeibaio k komunizmu, ne Domislijo. da s tem oerožaio lastno narodno eks'stenco. Onih. ki so elede narodnosti anatični to ne vznemiria. tudi ako hi se zavedali mnocri. ki čuti io narodno si vseh Dosledic soci-ialmh in državnih nreobratov za nas. ne oredstavliaio tako kakor bi bilo treba. Vzemimo za orimer. da ie bil komunistični sociialni orogram res izvršliiv in da bi se takorekoč že izpelial Ne le Jueoslaviia tudi' države okrot? nas bi se preuredile v sovjetskem sistemu. Ali smo v tem nanieodneišem slučaiu v narodnem oziru na varnem? Nismo ry varnem. Naisi bi se tudi idealno izvršila reonranizacia držav in se uredila v vel;ke zvezne enote vedno bi bilo še DOtreba or-tranizacMa no enotah, orehaiaioč do naimanišem lokalnem obratu ali kotnimi v deželne in naoosled nalviš-ie — državne. Za te vifcie Dnrodne enote se vzame kot osnova narodna celota. Na nr. mi bi bili ena enoti v donavsko - balkanski zvezi sovjetskih držav. Ob/neini SDori bi tudi v naiidealneišem slučaiu v začetku srotcvo obstoiali. Vzemimo za primer Maribor. Mariborsko delavstvo ie do svoiein Dokolenki do .oercmni večini slovensko, toda gle-£e narodnetra mišlienia do večini še nemškutarsko ali vsai indiferentno, tako da bi se brezdvomno mariborski srvviet rrielasil k nemški organi-zaciiski enoti. Ce bi mi ugovarjali, bi liiidsko glasovanie govorilo zo-Der nas. kakor nam kaže slučai Ko-toške. Torei Maribor in niegova gospodarska sfera bi Drinadla k nemškemu delu in germanizacija bi se tod orirodno in neorisilieno nadaljevala kakor se ie vršila Dovsod med delavstvom na narodni mefi: sai vemo. da ie sociialistično delavstvo na Koroškem glasovalo zoper nas. Primer Maribora oa nam ni le tziuma. marveč strahoten vzgled: kaitf v vseh onih obmeinit Dredelih naše države ki so bili stoletia t>od tuičevo vladni, imamo onraviti z nezavednimi narodovimi sloii. pomešanimi z imoortiranim tuierodnim živUcm. ki bi vzoričo žive tradiciie potegnil indiferentne za seboi. Tako bi se zgodilo s Prekmurjem in Me-diimuriem. tako bi se zeodilo z nekaterimi okrožil v Makedoniii. kier ie Mo kmetsko orebivalstvo sicer r>retežno nevtralno v srbsko-bolgarskem SDoru. a kier so v mestih. za soviete edino merodaimih. sadovi bivše bolgarske Drooatrande že dokai sveži. In v stari Srbiii bi albanski roDarit zooet dosegli nek-danio premoč. — Za vse to bi mi pridobili le naše Primorje, toda — bre/ Trsta in brez Reke. Te Dersnelctive se nam odplraio K železno logično doslednostjo. Na narodni orosoeh nam tedai narekuie z isto imoerativnostk) da nam ie .v vsakem slučaiu s eksDerimentalni-inl družabnimi preobrati Dočakati toliko časa. da novo živltenie v svobodni narodni državi oovrne k naši narodnosti vse one naool DOtujčene elemente, ki bi nam danes odDadli v Mariboru in drugod. ki nam na čez eno generseiio ali malo več ostanejo tako zvesti, kakor oni v sredini države. --- Tako narodna misel brez vsnketra imneriializma oromatra komunistično akciio. med Sakavo in Dravo deli v dva dela. V celi občini so našteli leta 1910. le 5 Nemcev noleg 707 Slovencev. Z razvodnico kot državno moro se raztrga žuotria. občina in šolski okoliš. Zuona cerkev bo sicer v Jugoslaviji. toda le 200 in od Avstrije, nova šola in pokopališče pa pripadete Av-sttiii. Ali si ie mogoče misliti večie-ea nestvora! Avstriia tudi dobi vrhove tik vzhodno žuone cerkve. S teh vrhov se z dallnodedom lepo opazuje Maribor. Naduhe dobi Av-str>is: Rugglero Go-thardi. profesor Benjamin Grohovac. 2. Generalu Cavigli-ii. Opatiia in ministrskemu predsedniku Giolittiiu Rim. Na tisoče reških beguncev Vas Drosi za osvoboienie svoie grude. aoeliraioči na Vašo pravičnost, da oofrnčete nazai v domovino begunce orei. kakor se bo sestavila provizorična reška vlada. Iz katere morata biti absolutno žkliučena Gigante in Host Venturi. sokrivca do-sectaniih dogodkov. 3. Ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču. Beograd. Podpisani predsednik avtono-mašfke demokratske stranke in za- stopnik slovanske reške stranke se obračata do Vas s orošnio. da intervenirate pri zvezi narodov. _ italijanski vladi in vseh poslanstvih v Beogradu, da se na Reki ne sestavi nova vlada orei dokler se vsem političnim beguncem in izgnancem ne omogoči vrnitev, da svobodno izrazito svoio volio .ori nieni sestavi. — Nato ie došel nastoDni odgovor iz Trsta 2. ianuaria: Odgovariam na Vašo današnio brzaiavko. Kakor hitro odideio legionarii z Reke. bom dvignil blokado in vsak se bo mogel vrniti na Reko. kdor bo hotel. Pod-Dis: General Caviglia. Sporazum glede Reke. Rim. 1. ian. Kakor poročalo listi, se le konč-noveliavni sporazum med reškimi delegati in generalom Ferrariiem oodoisal v oeifik. Tainost niegovih določb se strogo varuie. Domneva se. da bodo legionarii dne 2. t. m. odposlani s transportom. D’ Annun-ziievi zahtevi, da bi na čelu legionarjev zapustil Reko. se ni ugodilo. V razeovoru reških parlamenter-iev z eeneralom Ferrariiem. ki se ie vršil včerai v Opatiii so bile urotovHene zadnie podrobnosti, ki otepuščaio reškim oblastim in meščanom da urede same vse. kar se tiče D’ Annunz;eve osebe. To sprav- j liivo mišlienie generala Caviglia ie oarlamenterie zelo uzadovolSlo. Zagotovili so generalu Caviglil. da bodo skrbeli za izvedbo pogodbe In da se bodo najenereičneie postavili nanram onim. ki bi skušali to preprečiti. Danes se bodo izročili uiet-niki in legionarii. ki niso oristoini v Reko Nato bo razpuščen legionarski zbor. Ko bodo ti nocmii iz.vršeni in ko odnluieio ladtie iz lukjj. se redne čete umaknelo na meto »coroi senarati.« Vse te pogoie izvršiti, bo težavno, ker so reške čete nedisci-plmirane in desorganizirane. Še snoči so legionarii med nogaianii nanadli na več kralih redne čete. oil čemer so uoorabliali stroinice in celo topove, žrtev ni bilo. Lenin o ruske-poljskem miru. Na osmem vseruskem kongresu delavskih svetov, ki se ie vršil v drugi polovici meseca decembra d. 1. ie govoril Lenin o mednarodnem položaju Rusije s posebnim ozirom na Poljsko. Dejal je: Dobro vemo, da so nam poljski kapitalisti in veleposestniki na pritisk zapadno-evropskih kapitalistov napovedali vojno. Sedaj je ta vojna pri kraju in mi smo sklenili mir. 1' je za nas ugodnejši nego mir. katerega smo ponudili Poljakom pred vojno. Preliminarni mir s Poljsko je podpisan. Politika aiftante. katera se neprestano meša v vojaške akcije. da bi na ta način uničila sovjetsko vlado, doživlja neprestano poraze. Število držav, ki so z nami sklenile mir, neprestano raste. Lahko rečem, da bo definitini mir s Poljsko prav kmalu sklenjen. Naš poraz v bojih s Poljaki izvira iz dejstva, da smo se morali boriti obenem proti Poljakom in proti Wranglu. Wrangel ie bil priznan od Francije in je užival od zapadne Evrope veliko podporo. Naša rdeča armada se je zelo izkazala, ko je zadala Wran-glu odločilen udarec. Vojna, ki nam je bila vsiljena od belih gardistov in od imperijalistov, ie sedaj končana. Sedai se lahko s polnim zaupanjem podamo na delo za gospodarsko obnovo države. Vendarle moramo biti vedno na straži. Na vojno moramo biti pripravljeni zato. 'da bomo zavarovani pred napadi. Vojaško pripravljenost si moramo ohraniti, kajti naše mirovno razpoloženie se je poprej tolmačilo kot znak naše slabosti. ________ Poljska in Rusra. Var Java, 1. jan. Z ozirom na vesti, ki se širijo zadrrie dni po svetovnem časopisju o nameravanih pripravah sovjetske Rusije, da zaplete Polisko v novo volno, priobčuje »Kurier Poranny« članek, v katerem zatrjuje, da so vse te vesti spravili v javnost Nemci in ruski reakcijonarni krogi, ki jim je tfo iesa, da se prepreči sklep miru v Rigi. »Kurjer Poranny« trdi nasprotno, da se mirovna pogodba podpiše v prvi polovici meseca januarja. Težkoče gospodarskega značaja niso nepremostljive. Zadnji kongres sovletov v Moskvi je odobril politiko koncesij, katere je dovolil Lenin htozemskiin kapitalistom, ker bo to služilo utrditvi mini. Naloge Madžarske. Budimpešta, 1. Jan. Danes so poselili člani madžarske vlade državnega upravnika, da mu čestitajo za novo leto. Ministrski predsednik gr o! Teleki je poudarjal, da je za ustanovitev nove močne in velike madžarske potrebno gospodarsko ojačen j e in zagotovitev socialnega miru. Madžarska bo iskala sporazuma s svojimi sosedi in upa, da bodo tudi sosedje stremeii za tem. Glede Avstrije se je Izrazil, da želi Madžarska živeti s to državo v prijateljskih odnošajih, kakor je živela v prejšnjih stoletjih. Ministrski pred' sednik je dalje izjavil, da je ena .najvažnel šili nalog vzpostavitev gospodarskih oo določenih cenah odkupi. « Krediti za obnovo države. Eden izmed poslednjih sklepov komiteja za obnovo zemlje, ki ga Je podpisal dosedanji minister za prehrano Jojič pred izročitvijo svojih poslov, dodoča, da se središnji upravi ta obnovo dovoli kredit 3 milijonov, industrijski nabavni zadrugi pa kredit 1 milijon dinarjev. Posojilo bo brezobrestno ter vračljivo tekom enega leta od dneva prejema. Uporaba kredita se mora vršiti pod nadzorstvom ministrstva ra prehrano »n obnovo zemlje. ;-h Hipotekama posojila Ker sodišča še nimajo intabulacijskih knjig objavlja »Uprava fondova* uradno, da še 5 mesecev ne bo mogoče izdajati hipotekarnih posojU. Da pa bi se omogočilo grajenje poslopij, Je Uprava fondova organizirala dovoljevanje kredita na podlagi menic, ki morajo imeti tudi podpis enega večjih denarnih zavodov. + Povišana pristojbina za spremnima pri tovornih listih. Ministrski svet je sklenH da se pristojbina št. 204 pristojbinskega za-kona za spremnice pri tovornih listih in izvoznih listih za domače blago poviša od 20 par na 1 dinar in da ta pristojbina velja za vso kraljevino. Ker je št. 204 pristojbinskega zakona razširjena na vso kraljevino, velja ta sklep od dne, ko bo finančni minister dognal, da Je mogoče to točko uporabljati. + Bo) za idrijski rudnik živega srebra, V Rimu se vrši sedaj boj med socialistično in kapitalistično družbo, komu se Izroči uprava in izkoriščanje idrijskega rudnika. V interesu prebivalstva bi vsekakor bilo, da obdrži država upravo rudnika. ■+■ Olivnega olja ima letos Dalmacija mnogo in najboljše kakovosti, zato naš:.ra trgovcem ni treba, da ga naročaio iz inozemstva. Kupci na debelo naj se obračajo na liljarsko zadrugo v Igranimu (Mukat-sko) v Dalmaciji. — + Trboveljska preiaogokopna družba-. Temeljem sklepa občnega zbora družbe so bili v upravni svet kooptlrani gg. vitez Jo-sef Pogačnik, gradbeni ravnatelj Ing. Klinar, bančni ravnatelj A. Praprotnik in odvetnik dr. Ivo Benkovič. V upravnem svetu je seda) pet Francozov, en Švicar in štirje Slovenci, tako, da ti skupaj tvorijo večino. — Sklep občnega zbora glede emisije novih delnic in dogovor s francoskimi posestniki obligacij slede plačila v zlatu plačljivih obligacij se je predložil oddelku za trgovino in industrijo v svrho odobritve. Za Jugoslavijo se je rezerviralo 30.000 delnic nove emisije, ki so se oddale donečemu bančnemu konzorciju. + Mariborska mestna hranilnica ob-restuje od 1. t. m. naprej hranilne vloge po 3 in pol odstotka. Denarno stanje hranilnice se je v minulem letu dvignilo za 8 mtl. kron, tako da Ima hranillnlca sedaj nad 48 milijonov kron vlog. v • +' Uvozni predpisi v Češko-dovaškl republiki. Češkoslovaški urad za zunanii trgovino opozarja Interesente, da mora biti vsako blago, ki prihaja \t Inozemstva v češkoslovaško republiko, pri prestopu čez mejo opremljeno z uvoznim dovoljenjem' ali listam za Speciialtio odpremo. Teh dovoljenj ni treba pošiljati odpremniku v inozemstvu, ker se često izgubijo, temveč se Jim naj pošlje samo overovljen odpremnl list. Interesentje se naprošajo, da prikljit« čijo odpremne liste, kadar vlagajo pioSale zlasti ako sc uvaža v partijah. Število od-premnih listov mora odgovarjati številtf svežnjev (zabojev) blaga, ki se odpošilja. Urad za zunanjo trgovino izda Interesentom istočasno I uvozno dovoljenje i overovljene odpremne liste, ki se lahko pošljejo v inozemstvo. + Povračilo angleškega imetja t Nem« čili. Kakor poročajo »Times«, je bila podpisana pogodba med Nemčijo ln Veliko Britanijo, ki ureja povračilo angleškega Imetla v Nemčiji in nemškega imetja v Veliki Britaniji. -h Komunali/,iranje budimpešUtnsklh cestnih železnic. Budhnpe'štansko mestno zastopstvo je soglasno sprejelo predlog, da mesto s 1. januarjem 1921 v lastno upravo prevzame združene ske cestne železnice. budintpeštan« 1 EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. IE -JUGOSLAVIJA**. Dnevne vesti. — Carinski škandal. O nevzdržni!'. razmerah mi carinski upravi se le že mnoeo razpravi ialo do naših časopisih, vršile so se mnoKobroj-ne ankete, prizadetih krogov, drezalo se ie nri ministrstvih, nazadnie so stavili Čehi svoi ultimat radi naših škandaloznih carinskih razmer ter poslali celo komi.siio. cla se na licu mesta prepriča o ued-ostatkih. Vendar na kliub vsemu temu carinsko kolo melie do stari navadi nrav do nolževo oviraioč vsak le količ-kai reden trgovski oromet z inozemstvom. Navzlic naravnost ogromnemu carinskemu aparatu v Sloveniii posluie carinska uprava povsem oviralno. Radi oolževe naglice in tudi samolastneea šikaniranja zastal Dromet in se kopiči blago do skladiščih. Neznosnim razmeram so krivi v Drvi vrsti zastareli in nedostatni noslovni nredpisi. nič mani neizvežbanost in nezmožnost večine uradništva in oa neke vrste st-eciialitett. s katero se kaže zavlačevali ie v tem. da delo ne gre 'w>od rok. ako se dobro ne »maže«, 'avna tainost ie. da ie stranka pri naših carinarnicah nrav hitro od-nravUena ako pričakuie činovnik masten »bakšiš.« Za čezurno dosIo-vante takemu činovniku ne zadošča zakorrto določena odškodnina: on ra>e ne izvrši takeca posla. ako ne doti nolec normirane odškodnine še Dosebne »nanitnme« ki Da mora znašati vsai Dar sto kronic, včasih tudi več tisočakov. Gotovj elementi Da iz strank naoitnino naravnost iz-silnrieio na ta način, da taksiraio nieno višino sami: ood zahtevanim zneskom enostavno ne odpravita blasra. Stranka mu ie izročena na milost in nemilost, ker ie izsilieva-nie izvedeno unrav rafinirano — med 4 očmi. Ali plačal ali oa »če-kai«! Taki ooiavi so seveda le mo-pnči. ker ni nikake discipline. Pri količkai presnem poslovanju bi se taki slučaii sploh ne modi dosraiati. V mnogih primerih so oa tudi stranke krive, ker Donuiaio nolctr odškodnine razne naeradc. samo da se iim blatro odpremi. Na mestu bi bilo. da se taki uradniki, ki zahtevalo ali soreimeio večio odškodnino, kot iim oriDada eksemplarično kaznuieio. evnako oa ie Dostooati s stranicami, ki Donuiaio »balkšiš«. Rak-rani. k) tako buino nrocvita v carinski upravi. treba zastaviti pot! Naša oblast-va nai naredHo »dolarski aferi« ori carinarnicah konec! Trgovska zbornica kna zelo hvaležno polie. da nemudoma zbore ves korupciiski ma-teriial iri ara odstopi Piistoinemu oblast vu! vMazanie« ie zavzelo že ho-reindne dimenziie. Nailepši dokaz temu so vendar: naravnost elegantno oblačila in navadnemu zepilianu nenovnlivo razkošno živlienie in uživanje vseh mogočih zemeliskih naslad ki si iih med uradništvom more do vol’ti le takozvani bolkši carinski činovnik! Ali naša sicer čuie-ča Doliciiska in druga oblastva ne opaziiio teh poiavov?? Ali ie tudi ntim carina — nolli me^angere? — Neznosna razmere v koroški Sloveniji. Iz koroške neosvoboiene Slovenite orihaiaio dan za dnevom vesti o preganinniu m mučeniu naših zavednih Hudi.. Človeku so zdi. ko sliši ta poročila, da so se vrnili med naše nesrečne brate časi prega-niania med voino. Pa še veliko slabše io. neco ie bilo za časa voi-«c. Nemci in nemčurti i>od okriliem avstrifskih oblasti napadatio in nre-tenavaio naše liudi ter uničujejo njihovo pretnožejiie. Pritožbe oblastem so seveda bob v steno, sai še oblasti same brez povodov zaoiraio zavedne narodnjake. Slovenskih šol seveda ni več in ravno tako tudi na uradih ne tnaraio. več razumeti slovenski. Pravi dokument »visoke« nemške kulture. Avstrijski Nemec snloh. nred vsem pa koroški Nemci sovražiio ne samo domače Slovence temveč sploh Jugoslavijo s tako bes-iiostio. ki bi človek narodu Schillerja m Goetheja ne prisodil. Naše oblasti se za vse to no, zmenijo niti nal-inanšc. Zahtevamo od vlade, da Av-striio primerno noduCi. ali nai oa se uvede proti,našitn Nemcem popolnoma enako^Dostnoanie. Tudii od našega živeža ie.Avstrila odvisna mi rodimo bpez protesla liudi ki so in ostanejo naši smrtni sovražniki. Ne delaimo si nikakih iluzii. da nam Avstrijci hočeio postati dobri sosedje. Dunaičani mogoče, toda ostali Avstrijci ne. Gospodič v Beogradu, ako tega ne veriamete. poidite v Gradec. zlasti pa v Celovec: tam boste slišali khico osovke.,,' izmed katerih MaiSenhi&ciierJ: haano-ui!-. nelša Preoričani smo. da bi potem ne pozabljali na trpečo koroško Slovenijo. — Udeležili*4! ladranskega zbora iz Slpvemje nai se blagovolijo še tekom današnjega dne nriglasiti v Pisarni za zasedeno ozemlie v Liublia-ni. Pražakova ulica 3. I. nadstropje (telef. 236). in sicer z dodatkom, ali se nameravaio udeležiti oredkonfe-rence 5. t. m. ali šele glavnega zbo-rovania 6. t. m., zato da Disarna lahko pravočasno naroči prenočišča v Zagrebu. — Kaj Je z državno podporo uradniškim društvom? Svoječasno je bilo razglašeno da bo država pomagala uradništvu na ta način, da pi tnem'' subvencionira uradniške zadruge In konzumna društva. Sedaj Je o tej akciji zopet vse ti*»D. V marsičem bi pomagal že sam državni kredit takim nakupovalnim zadrugam, kar bi krepko vplivalo tudi na trgovsko konkurenco. Ako bi bila naša »samopomoč* irr:e * ted žetvijo neka] milijonov kredita za nakup žita. imela, bi danes moko po 6 ln 8 K, namesto po 15 in še dražje. —Izstop iz državne službe. Izdan Je bil regentov ukaz, s katerim se vzame na znanje odstop od službe dr. Janka Hacina, šefa gospodarsko-finančne sekcije oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb. — Pomnožltev finančne straže v Slovenili. Finančno ministrstvo io sklenilo, da popinoži število finančnih stražnikov v Slovenji. Pomnoži se radi tega, da se močnejše zasedejo meje, preko katerih se v zadnjem času utihotaplja zelo mnogo bankovcev. — Vest o imenovanju vladnega komisarja za Maribor le bila prenagljena. Imenovanje se izvrši šele tekom t m. ter prideta v poštev dva višja politična uradnika, lcl talita primerno upravno prakso... — Poštni urad Stari trg pri Kočevju se imenuje odslej Stari trg pri Črnomlju. — »Novi čas«. Včeraj je izšla prva številka dediča »Večernega lista« »Novi čas«. Kar je novega na njem, je glava; možgani pa so stari in te takoj spomnijo na »Večerni list«. »Novi čas« je po lastni deklaraciji »delavski list«. —Narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da brezobzirno takoj na št. 1000 uredništva »Jugoslavije« javi, čc Je kateri osobito železničarskih funkcionarjev in približno kaj in kedaj v in Iz Avstrije tihotapil. Stroga tajnost zajamčena iti s» iti nikomur bati posledic. — Ves| o umoru ge. Clrmanove v S* Vidu, ki se je širila po Ljubljani, je bila hvala Bogu, prenagljena! Zgodila se Je la lahka poškodba ter je gospa že izven vsako nevarnosti! — Sumljivega laškega ptiča so prijeli v nedeljo v Medvodah. Pripovedoval je, da je rodom it Palerma v Siciliji, da je bil v Trstu obsojen na 10 mesecev ječe In da ie vsled toga pobegnil. Pri njem so našli hranilne knjižice za 20.000 lir in 300 lir gotovino. Liuhliaoa. — Notranje spremembe pri ljubljanskih sodiščih,. Gospoda nadsvetnika Zebre in Rekar sta bd kazenskega senata prideljc-na k civilnemu senatu, kazenskemu senatu sla se pridelila gg. svetnika dr. Modic In dr. Skaberne: okrajnemu sodišču v Ljubljani (kazenski oddelk) sta prldeljena gg. okrajna sodnika Premmerstein (dozdaj na Vrhniki) In dr. Stojkovič (dozdaj preiskovalni sodnik pri deželnem sodišču v Ljubljani); preiskovalni sodnik bo okrajni sodnik Avsec. — Ugonabtjanjc erarlčnega premoženja. Na Dunajski cesti, če greš od vojašnice »Dravskega art. pulta« naprej, se nahaja na levo na nalašč zato prirejenem terenu tudi lopa, pod katero se je po prevratu zapeljal razen vojni materija!. Lopa Je pred kratkim Se stala pokonci, a!l pod zadnjimi snegovi je omagala. Streha, tramovi, ki so Jo držali, skratka vse, kaj Je bUo lesenega, jc padlo na kup. Pod lopo se valja mnftgo eraričnega premoženja, ki predstavlja prav lepo vrednost. Ta materija! Je že poprej pridno glodala rja. Ker pa se je zdaj vsul nanj šc sneg, bo rja sedaj toliko lažje nadaljevala svoje delo. Ali res ni nilogar, ki bi se pobrigal za to propadajoče imetje? Čemu se lopa začasa ni popravila? človeka mora zgrabiti jeza, če vidi, da se takim rečem ne posveča dovolj pažnje. Menda so mislili gospodje, tudi v tem slučaja »ima vremena!« — za popravo lope. AH prišel' Je sneg in »ima vremena« je šel po vodi. , — Hijene na ljubljanskem pokopališču. Zanesljiv očividec nam poroča o neverjetnih 'oskrumbah na pokopališču pri Sv. Križu. Za kopanje jam in prekopavanje grobov 'se porabljajo kaznjenci. Pogosto sc zgodi, da najdejo šc nestrohticla truplja, katere takorckoč raztrgajo na kose, kakor hijene ter kose razmetujejo po pokopališču med sirovim norčevanjem. Posebno gledajo na lobanje, ki jih razbijajo, da dobe event. umetna zobovja, kar prodajajo svo-ilm ljudem v mestu. Pozivamo zdravstveni odsek, da takoj ustavi take oskrumbe, z.abxaiii..kazncJiccm vstop na ^kopališče, da bodo ljudje vsaj po smrti varni pred ’ zločinci. — Niagarske vodopade nam ni treba Jti gledat v Ameriko; vse takšne velikanske stroške za potovanje sl lahko prihrani n. pr. Ljubljančan. Po večini ljubljanskih ulic imamo namreč že par dni z raznih hiš niagarske vodopade — v miniaturi seveda. O barju na ljubljanskih ulicah že raj-še ne pišemo, ker se bojimo, da bi se končno rad! blata prelilo več črnila po ljubljanski listih, kot je blata na ulicah. Ne koristi pa tako vse skupaj nič. Potrpežljivosti smo se med vojno tako navadil. Počakajmo, da bo zmrznilo, kajti solnce, ki vrši sicer poleti svoje dobro delo, je p>zimi za Ljubljano naravnost gorje. — Silvestrovih prireditev v Ljubljani se je med drugim udeležilo mnogo še ne popolnoma doraslih deklet brez starišev. afl starejših varuhov. Zdi se, da hoče Ljubljana postati velemesto tudi v teh ozirih. Predvojne solidne Ljubljane ni več, čeprav so odpravili javne hiše. Da se pri nas še bolj ne razpasejo te ne ravno priporočljive razmere, bi morala večkrat poseči policija vmes. —• Kavarne z rezerviranimi mizami imamo tudi v Ljubljani. Prišel sem v neko kavarno, s», vsedel za mizo, pa mi pride natakar in mi s svečanimi besedami pove, da ni dovoljeno Prt dotični mizi sedeti, ker je rezervirana. Tudi, kar se tiče manir, ki Jih imajo nekateri ljubljanski kavarniški uslužbenci bi imeli mnogo povedati. Tujci, kt prihajajo od drugod, »o silno razočarani. — Za ravnatelja ljubljanske opere Je Imenovan g. Friderik Rukavina. Na pravoslavni Božič 7. t. m. se vrši služba božja ob pol 9. v tukajšnji evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti. — Zdravstveno stanje v Ljubljani, Od 19 do 25. dec. se je rodilo v Ljubljani 23 otrok, 1 mrtvorojen. Umrlo je 17 ljudi, med njimi 11 domačinov. — 6311 kazenskih ovadb je bilo leta 1920 vloženo pri kr. državnem pravdništvu v Ljubljani. Leta 191G je bilo vloženih 1665, leta 1917 2401. 1. 1918 4696 in leta 1919 449S kazenskih ovadb radi hudodelstev in pregreškov. Lepo posledice vojne! Umrl je g. Ivanu Dergancu, naredniku, sinček Joško. Pogreb se vrši daues ob 3. pop. — Recltacijskl rečer, katerega prirode v korist dijaških zadrug Marja Gorčeva, Fran Lipah in Stane Melihar v petek v Mestnem domu, se dobe vstopnice v predprodaji od srede dalje pri tvrdki Svetla na Mestnem trgu. Cene sedežem 10 in 15 K, stojišča 3 K. K — 10.000 K za zgradbo Sokolu I. jc darovala tukajšnja tvrdka Medic, Rakovec in Zanki ter je s tem pokazala globok smisel »a resno narodno-kulturnp velepomembno stvar. — Brat P. Urankar je daroval 300 kron; arttljerijski podčastniki 270 kron. Vsem darovalcem bratska hvala! Zdravo! — Odbor društva za zgradbo Sokolu I. — Za »Gosposvetski Zvon« so nabrali pri božičnem drevesu pri narodno zavedni obitelj! Alojzije Rakovca, Mestni trg 17 vsoto 256 K zbrani sorodniki in prijatelji. Posnemajte in spominjajte se ob vsaki priliki »Gosposvetskega Zvona*. Denar hTani uprava. — Slov. plan. društvo prosi svoje čla- .iv da blagovolijo prežeti l?kaTtice za leto 192!, ki so že pripravljale v planinski sobi Kralja Petra *rg 2. — Velik zabavni večer — Športni ples se vrši v nedeljo 9. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu: prvovrstne, originalne kabaretne točke, japonska kavarna, ples, srečalov, šaljiva pošta. Godba Dravske divizije. Velika dvorana bo prirejena izključno le za ples. Na prireditvi do-brodošM vsi športniki, člani sp. društev, vse športu naklonjeno občinstvo in vsi, ki sl žele lepe zabav«. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pričetek ob 20. uri. Vstopnice 30 K za osebo. K — Pripravljalni odbor turlstovskeca kluba »Skala« naznanja vsem svojim članom, da se vr31 v nedeljo 9. tm. važen sestanek ob 10. dop. na običajnem mestu. — Osrednja zveza lavnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo r Ljubljani priredi 5. tm. zvečer v vseh prostorih Narodnega doma veliko veselico s koncertom in plesom na korist strokovnega glasila in Osrednje zveze. — Politično In gospodarsko društvo za Poljanski okraj priredi v soboto 8. tm. zVa-čer družabni večer pri »Bolem konjičku«, Ambrožev trg št. 3. Olanl in članice se vtjudno vabijo. — Pevski zbor Zveze Jusoslovanskih železničarjev priredi 6. t. m. v Kolcziji kopališče) zabavni! večer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor. K — Tatova smola. Na Silvestrovo dopoldne je bila F. M. v Florjanski ulici ukradena z voza torbica, med tem ko je nesla vrečo krompirja v neko hišo. Policiji se je prav kmalu posrečilo izslediti tatu v osebi brezposelnega čevljarskega pomočnika F. Jeraj. V torbici je bilo drobiža za 37 K. — Gospod, ki je pri nedeljski predstavi opere »Tosca« pomotoma vzel par rokavic iz balkonske garderobe desno, se poziva, da jih takoi odda jstotama.ker jc znan. J V — Srebrna zapestnica se Je našla na Radcckega cesti. Dobi sc pri Paver na Sv, Petra cesti 48. Maribor. Postopanje proti komunistom v Mariboru. Vsled vladnih odredb proti komunistom je policija 1. t. m. zaprla tukajšnje tajništvo komunistične stranke v Frankopan-skl ulici 17, razpustila njihovo organizacijo, kateri je predsedoval znani komunist Nach-tigall, ter izvedla mnogo hišnih preiskav, ki pa niso dovedle do posebnih razkritij. Sedaj se vrši popis vseh komunistov, ki so bili organizirani v stranki. Pravoslavni Božič v Mariboru. Yast-niki in moštvo tukajšnje posadke obhaja na slavnosten način svoj pravoslavni Bo- j žlč. Ob tej prilik! priredi dne 5. t. m. ob-ltod po mestu z godbo. Povorka odide ob 2. popoldne izpred vojaške realke ter se bo pomikala po mestu. Na glavnem trgu čestita Jugoslovenska Matica srbskim bratom srečen Božič. Občni zbor mariborskega Sokola sc vrši dne 4. t. m. ob 8. zvečer. Mariborski akademiki priredijo dne 8. t m. v veliki dvorani bivšega Kazina svoj akademičnl ples. Glasbena Matica priredi v sredo dne 5 t. m. plesni venček, čigar čisti dobiček je namenjen gmotni okrepitvi te velevažne institucije. Roparski napad. Tukajšnjega poštnega kontrolorja Frana Čuša so na Silvestrov večer, ko se je vračal domov okrog pol 2, na oglu Aleksandrove in Prešernove ulice napadli trije vojaki, ga zgrabili in mu iztrgali iz žepa listnico s 3600 kronami nakar so pobegnili, Celie. t Arniln Gradišnik. Iz zdravilišča Lass-nitzhohe pri Gradcu je dospela včeraj vest, da je 2. t. m. Izdihnil svojo dušo nadučitelj celjsko okoliške šole g. Armin Gradišnik. Pokojnik je bil rojen leta 1858. na Vranskem. Učlteljeval ie 7 let v Senožečah, 1 lato in pol v Hrastniku, od leta 1898. dalje pa na okoliški šoli v Celju. Bolehal jc že delj časa. Nadlegovali so gs živet, kljub temu pa jc bil duševno čil in svež. Da b! okrepi! svoje slabo zdravje,se! je podal v Imenovano zdravilišče pri Gradcu, kjer pa je umri. Bodi mu ohranjen najčast-nejšl spomin, preostalim pa naše sožalje. Silvestrov večer, katerega je priredil »Celjski Sokol« v Narodnem domu. Je Izborno uspel. Prišlo Je toliko občinstva, da jih mno;;o ni dobilo prostora. Spored tega večera je bil dobro Izbran. Med drugim je bila nad vse zabavna komična opera v 1 dejanju »Rubež dijaka«, katero Je uglasbil g Ciril Pregelj In Je dosegla lep uspeh. Starosta Sokola br. SmcTtnik je v svojem polnočnem govoru povdarjal in žigosal naše grehe v narodnem oziru in kazal posebno na one naše Slovence, katerim še vedno ni naš slovenski jezik nad vse ln ki 5e vedno preradl švabčarijo in tako drugim dajejo slab vzgled. Ta naSa narodna mlačnost sc je v minulem letu mnogokrat maščevala nad Slovenci. Komunisti so za nedeljo 2. Jan. sklicali iaven shod v veliko dvorano »Uniona«, na katerem bi bil poročal dr. Lemež. Shod pa je bit vsled vladnih odredb prepovedan, »Crllier Zcitimg« nameravajo celjski Ncmci za sedaj izdajati trikrat v tednu, v doglednem času pa kot dnevnik, da bi konkurirali mariborskemu dnevniku »Marbur-ger Zeitiing«, katera piše našim Nemcem preveč v Jugoslovanskem državnem duhu. Zopet nova slovenska trgovina. Trgovino Antona Dimetza v Cankarjevi ulici sta prevzela gg. Ludovik Petek ln Stanko Pečovnik. Uredila bosta prodajo špecerije In železnine. Novo obrtno podjetje v Celju sta ustanovila v Gosposki ulici brata Knez. OtV3-rlla sta zlatarsko in draguljarsko delavnico. Šenialno vojašnico v Celju Je vlada kupila od dosedanjega lastnika za 750.000 K. Napravila bo iz poslopja invaltdskl dom v zvezi % invalidsko Solo. Namerava se prodati baje tudi Aleksandrova vojašnica v Gaberju. Občni zbor dijaške kulilnfe v Celju se vrši v torek, 4. t. m. ob 18. v posojilničn! dvorani Narodnega doma. Celjske brivnice bodo tudi v bodoče odprte od 7.—12. ure dop. in 13.—19. ure pop., ob sobotah do 20. in pol zv. Ob praznikih bodo dop. odprte, ob nedeljah ves dan zaprte, Koroško, Napadi se ponavljajo. 28. dec. jc b?l napaden v Pliberku Slovencc Alojzij Kraut, posestnik z Bistrice. Pobili so ga na tla. K sreči je utekel tolovajem ter zbežal v kuhinjo neke gostilne, kjer ga niso našli, — tistega dne so napadli pred klobučarjem Ovčakom krojača Ludvika Britovška in ga pretepli, da je bil ves s krvjo oblit. Razbojniki so hoteli nato ulomiti v hišo klobučarja Ovčjaka, ki }e tudi Sd&vcnec. — Dalje so pretepli kolarja Krepelna v Pliberku. Napada so se udeležili: Fasclung Baldej, Mar bjev iz Letine, Jari iz Stebna, Poljak p. d. Feviiik iz Vogrč, Srienc iz St. Petra, prej žvapov Iz Llbnč, posestnik Bart p. d. Kunc te Ponikve, ter Breznikovi (ki so že ponovno radi pretepa kaznovani) iz jjjnarjete pri Pliberku, Glavar Iz Ponikve, Rad er iz Po« nikve. Pretepi Slovencev se vršijo sistematično po navodilih, gotovo od strani »Heimatdiensta«. Tako se potem oblasti lahko izgovarjajo, češ da pravilno postopa« jo lir da pretepe ne morejo preprečiti. Za pretepe izberejo navadno tržne dni; tako torke za Pliberk, v sredah čakajo ljudi v Velikovcu, v četrtek pa v Celovcu. Po postajah in v vlakih imajo nastavljene špijone Pretepači nimajo druzega posla, kot da se vozijo okrog in ako nalete na kakega znanca, Slovenea, ki jim politično ni všeč, ga neusmiljeno pretepejo. Pretepači so večinoma delamržnl elementi, k! so za to seve« da dobro plačani. Kak krik In vik bi zagnali nemški listi, ako bi za neštevilne pretepe Slovencev, naklestili v Mežiški dolini le — enega hujskača! Tako pa mogočno postopajo okro« in ščuvajo ljudi proti oblastem in državi nemoteno. Jugoslovanski denar bo žigosani Take vesti širijo hemčurji in drugi zlobneži med slovenskim ljudstvom na Koroškem. Na ta način Izrabijo od nevednih ljudi ves jugoslovanski denar, katerega navadno zamenjajo potem al pari. Kako zgubo Imajo potem Je lahko presodit!, ker avstrijska krona nima skoraj nobene vrednosti več. Primorje. Izietnno stanie v Trstu ublaženo. Po Trstu smeio zopet voziti avtomobili in Ircikli rdi orodala bencina ie dovoijena. Liudie smeio biti na ulicah do polnoči, eosftlne in kavarne ima-io navadno noliciisko uro. Dreventiv-na cenzura ie odDravliena. Pač oa ostaneio še nndalie omenitve zbnro-valtie nravice in veliavnosti orožnih listov. Gledališče in glasba. Mariborsko gledališče. V torek, 4. f, m. se uprizorita v Narodnem gledališču prvič komični operi »Na vodnjaku* in »Lepa Oalatea« pod vodstvom kapelnika H. O, Vogriča. Mestno gledališče v Celju. V nedeljo 9. jan. se igra veseloigra »Težke ribe« kol popoldanska predstava pri znižanih cenah, ~ Pripravlja sc »Kato Vrankovič«. ■M*nMMKau.-nHMiinmm i »n arMNn^MMnMHNinMNP^.. Književnost in umetnost. Gustav Le Bon: Psiliologijsbl zakoni 0 razvoju naroda*Iz francoščine prevedel dr. Slavko Ježlč. Prevod zanimivega de< la, katero imamo že dolgo časa prevedeno! tudi Slovenci od dr. Ogrfza, Je točen. Hr-vatskl Jezik, Id se ga prevajalec poslužuje^ ne more delati tožkoč tudi Slovcncem. Oprema knjige odgovarja povsem opremi francoskega originala in je okusna. Knjua' se naroča v vseh knjigarnah in pri Jugosla« venskem Kompasu, Zagreb, Strossmays« rova ulica 6. I. Našim malčkom — pianistom! Zbirka: najpriljubljcnejšili slovenskih šolskih pes« mic za klavir z besedilom. Ilustracije po. narodnih motivih izvršil Gaspari. Založila Ig. pl. Klcinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena 40 K. — Ta nova zbirka ima trojen namen. V prvi vrsta jc poklonjen* slovenski mladini, ki se uči Igranja na klavir. Drugače naj služi kot izborno vzgojna sredstvo slovenskim staršem, ki skrbe z* muzikalno vzgojo svojih malčkov, vedoč, da glasba ki petje najbolje vplivata na pie-menitost srca. Sledniič je pa namenjena t* zbirka tudi našemu narodnemu in glasbe* nemu učiteljstvu, ki jo je že težko pogrešalo, zlasti v šoli pri spremljevalcu šolskili pesmi. Klavirski stavek je tako lakeh, da ga obvlada vsak, ki se Je učil vsaj eno 'c« to igranja na klavir ali harmonij. Ker jo omenjena zbirka edina v slovenski litera« turi, Je upati, da bo slovenska javnost pridno segala po nji in se ne bo strašila cene, Id Je zbog lepe opreme vendar pri« mcrtio nizka. Brezdvomuo bo napravilo td lepo mladinsko delo kot najprimernejši novoletni dar vsem obilo veselja! Veščaki so se o tem delu laskavo izraziU. Pošljite naročnino! Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpoveduieio? Poizkusite pra-* vi Fellerfev Elza-fluid! Rodete sc čudili! 6 dvojnatili ali 2 veliki špecii Jalni steklenici 42 K. Državna trošarina oosebei. AH trpite na oOčasnl prebavi? Na slabem anctitu? Zaprtiu? Proti te/ m:i nomaeoio prave Fellerleve Elza-krogliice! 6 škatliic 18 K. Prava že* lodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina nosebei. a naicenele. Eueren V. Fet* ler. Stubica donta. Elsa fre 357. Hr< vatska. A. Mali oglasi. Pmdsa sa: 1 CRN KOŽUH 1 rajava suknja in 2 obleki se po ugodni ceni proda, — Florjanska ul, 22-1. 2541. »JUGOSLAVIJA* dne 4. januarja 1921. mm mm. — .M, mm ZA POLOVIČNO CENO e proda 1 zimska suknja, 1 par Čevljev ponošenih, 2 cilindra 1 Kitara, 1 damski klobuk. Poizve se pri vratarju. — Hotel Tratnik, Sv. Petra c. 25. Ljubljana. 2543 4000 K (SREBRNIH) prodam najvišjemu ponudniku. Poizve se Dunajska c. 17 v trafiki. 2544 STARO IN NOVO POHIŠTVO •ve' v Kolodvorski ulici 39 proda. KORUZA ZDRAVA IN OVES celc vagone dobavlja najceneje takoj in pa naročilu od Ljubljane ali Iranko vsaka postaja v Sloveniji tvrdka: Paternost et Remic, Ljubljana, Rimska c. 2. 2528 RAZPRODAJALO SE BO V nedeljo dne 9. januarja popoldne ob 2. uri nekaj pohištva in sicer 3 sralnc omare, 4 nočne omarice, 7 postelj In druge oprave po niški ceni. Prcdovičevo Selo št. 31. 2546 POZOR! PEKU POZORJ Odda se dobroidoču pekarija v zelo prometnem industrijskem kraju blizu 3 rudnikov, Franc Grebenc, posestnik, Trbovlje I. 2531 Nove prav lično izdelane karte za otročjo igro »ČRNI PETER« | se dobe v trgovini Blanca Nernetz, Ljubljana, Mestni trg 8. — Cena 10 K. 2458 DAMSKI PLAŠČ — ASTRAHAN modem, popolnoma nov in krasna bela boa se po nizki ceni proda. Dunajska cesta 6 slaščičarna. J527 i ASTRONOM. REFRAKTOR 5 eolski (objectiv r 2 — 132 mm), para-laktično montiran, s photo-camero, urnim kolesjem — popolnoma kompleten. Optika Zeiss. — 3 eolski teleskop (objekt, r 2 -72 mm) firme S. Plčhsl. Povečava: teres-trlčna 45—80, astronomska 90 In 140. Na-daljna pojasnila daje Iz prijaznosti tvrdka Ivan jOajšek, trgovina s papirjem in Šolskimi potrebščinami. Ljubljana, Sv. Petra cesta. —i • 2514 KLAVIRJE, pianine in harmonije na obroke prodaja in izposojuje Alfonz Breznik, največia zaloga vseh glasbil, muzikalij In strun. Llubljana, Kongresni trg 15. PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni stroj znamke »The Couricr«, vpraša in ugleda se v upravi »Jugoslavije«. 246\ E€»pi s©: DVOKOLESA stara kakor tudi pokvarjena, Šivalni stroji, pisalni in razni drugi stroji sc kupijo. — F. BatjeJ, Ljubljana, Stari trg 28. 2398 Službe: PERFEKTNO STROJEPISKO, ki piše po diktatu in izvežbanega koreni toria se sprejme. Javiti se je v upravi »Jugoslavije«, 2539 SLUŽBE IŠČE oskrbnik na večje posestvo razume sloven ski in nemški jezik. Izurjen v vinoreji, sad-jereji, živinoreji in kmetijstvu.. Oženjen irt brez otrok. Žena izučena kuharica in Si-: vlja. Služba se želi sprejeti pri boljšiii ljudeh. Pismena vprašanja na Janko Rodu-Sek, Meljski vrh pri Mariboru. 2512 VRVARSKI POMOČNIK se sprejme takoj pri Pavel Gradišnik v Sr« nici ob Dravi. Oženjeni imajo prednost. Olepševalno društvo mesta Maribor Ima na prodal G letne divje kostanje, javorje, lipe, jerebike, gledičjje, orehe, razne konifere ter več vrst grmičja. Informacije kakor naročila naj se pošljejo na zgoraj imenovano društvo. Strihnin ima v zalogi drogerija A. KANC, Ljubljana, SČIdovHha nlicn 1. Vodovodne cevi v premeru po 4/4 in 5/4 colo oddaja mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. ISazboi-šck, Šmartno pri Litiji. !R III JEfctaJog ŠTAMPILJE ANT. ČERNE .LJUBLJANA. S3 K s s tenko V trgovini 0. Bernatovič IJubljana, Meglili