' 3IU . Ji A $ KUJ .lt CA I VCLUU ,v~ URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE Leto VII 15. marec 1962 Št. 9 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU 84. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1962. 85. Program gospodarskega razvoja občine Šentjur pri Celju za leto 1962. 86. Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. 8?« Odlok o občinski dokladi na davčno osnovo dohodnine od kmetijstva, stavb, samostojnih poklicev ter drugih dohodkov in premoženja za leto 1962. 88. Odlok o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. 89. Odlok o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku. 90. Sklep o potrditvi zaključnega računa občinskega stanovanjskega sklada Šentjur pri Celju za leto 1961. 91. Sklep o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 196l0 84. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 25-588/61/ in 52-767/61/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15« marca 1962 sprejel ODLOK o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1962 1. člen Proračun občine Šentjur pri Celju za leto 1962 obsega: 1/ dohodke v znesku 255,o25«000 din 2/ izdatke v znesku 255,°25»000 din 2. člen Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih upravnih organov, se sme jo virmirati med postavkami osebnih izdatkov samo s predhodnim pristankom Sveta za družbeni plan in finance. 3. člen Nove namestitve pri občinskih upravnih organih se smejo izvršiti samo v skladu z odlokom o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih občinskega ljudskega odbora in če so za take namestitve zagotovljena potrebna proračunska sredstva. 4. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da dodeljuje zneske, ki so s proračunom določeni za družbene organizacije in društva, le-ta pa morajo predhodno predložiti ustrezno poročilo o svojem delu oziroma dokumentacijo o finančnem stanju. ' 5- člen Svet za družbeni plan in finance lahko razpolaga s proračunsko rezervo do zneska 5 milijonov din. 6. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Velja od 1. januarja 1962. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec l.r. Št. 010-5/62-1/2 Šentjur pri Celju, dne 13. marca 1962 PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ZA LETO 1962 Dohodki din I. del-skupni dohodki 152,890.000 II.del-posebni dohod- ki 62,77o.ooo III.del-dohodki dr- žavnih organov loo.OOO IV. del-ostali dohod- ki 26,o43.ooo VI. del-prenešena sredstva lo,697.000 252.500.000 lo % rezerva 1962 17,475.000 SKUPAJ: 235,025.000 Izdatki din I. del-prosveta in kultura 4,850 «OOO II. del-socialno varstvo 17,430.000 III.del-zdravstvena zaščita 14,260.000 V. del-državna uprava 57,7oo.000 VI. del-komunalna dejavnost 2,4oo.ooo VIII. del-dotacije samostojnim zavodom, družbenim organizacijam in društvom 111,542.OOO IXo del-obveznosti iz posojil in garancij 3,5oo=oco X. del-proračunske obveznosti in proračunska rezerva 23,343.ooo SKUPAJ: 235.o25.oco 85. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po k., členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 27-492/59/ in 5°^ členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52 na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1962 sprejel PROGRAM GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU ZA LETO 1962 Prvi del Smernice za gospodarski razvoj občine za leto 19o2 I. poglavje TEMELJNE NALOGE IN SMOTRI DRUŽBENEGA PROGRAMA ZA LETO 1962 Glede na gospodarske in politične naloge, ki so bile izvršene že v dosedanjem obdobju, z upoštevanjem polne izrabe obstoječih in delno izrabo proizvodnih zmogljivosti, ki bodo postavljene v tekočem letu, stalnim povečevanjem proizvodnosti dela, ob učinkovanju sprememb v gospodarskem sistemu, realnega porasta osebne in družbene potrošnje v skladu s porastom proizvodnje in produktivnosti, se postavljajo za leto 1962 predvsem naslednje osnovne naloge: 1, nadalje dvigati materialno proizvodnjo, proizvodne in druge storitve, upoštevajoč vse razpoložljive proizvodne možnosti, potrebe in pogoje domačega in tujega tržišča; 2 povečati in posebej še izboljšati strukturo investicijskega vlaganja v tiste panoge in namene, kjer je računati na čimhitrejši proizvodni in finančni učinek, na področju kmetijstva pa v panoge, ki to zagotavljajo tudi za daljše razdobje glede na potrebe neposredne potrošnje, predelave in izvoza; Utrjevati in nenehno izboljševati je sistem delitve dohodka po individualnem in splošnem uspehu dela in poslovanja, istočasno pa skrbeti za strokovno in splošno usposabljanje kadrov, izpopolnjevanje m prilagajanje organizacije dela ter decentralizacijo delavskega upravljanja na proizvodne enote; 3- s skladno in pravilno notranjo delitvijo dohodka omogočati rast osebne potrošnje kot posledico povečane produktivnosti, pri tem pa upoštevati realne potrebe gospodarskih organizacij po sredstvih za razširjeno reprodukcijo; 4. v negospodarskih dejavnostih je postaviti težišče skupnih in posebej še družbenih investicij na povečanje stanovanjske izgradnje, prvenstveno v družbenem sektorju, dočim je za ostalo komunalno izgradnjo in servisne službe skrbeti preko ustreznih družbenih organov, upoštevajoč sredstva namenskih skladov; 5« v industriji je prvenstveno dovršiti sedanjo etapo izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti podjetja "ALPOS", razširiti in povečati proizvodnjo nekovinskih rud in pričeti z izgradnjo objektov za predelavo teh mineralov za potrebe bazične in predelovalne industrije doma in za izvoz, kar je naloga novoustanovljenega podjetja "MONTANA", v lesni industriji pa nadalje vsklajevati strukturo proizvodnje glede na zaledje in potrebe tržišča s tern, da se izvoz prvenstveno usmeri na področja čvrstih valut; 6. temeljna naloga kmetijstva je predvsem stalno povečevanje deleža družbenega sektorja v primarni .kmetijski proizvodnji, v pogledu investicijskih naložb pa krepitev obstoječih predelovalnih obratov in ustanavljanje novih proizvodnih zmogljivosti za predelavo kmetijskih pridelkov svojega neposrednega zaledja, pri čemer naj bo izgradnja teh obratov pogojena s stvarnimi razvojnimi možnostmi posameznih proizvod- nih področij. Poleg tega naj bodo investicije namenjene za nadaljevanje izgradnje objektov v govedoreji in svinjereji ter obnovo in izmenjavo zastarele kmetijske strojne opreme; 7- obseg proizvodnje gozdnih sortimentov je podobno kot doslej prilagoditi realni zmogljivosti gozdov, kar velja tudi v pogledu strukture sortimentov. Računati je z nadaljnjim zmanjševanjem gozdnih površin v predelih, kjer obstojajo pogoji za preusmeritev površin iz gozdne v kmetijsko proizvodnjo. Računati je dalje, da bo z delom sredstev občinskega gozdnega sklada možno nadaljevati gradnjo pred leti pričetih pomembnih gozdnih cest# 8. osnovne naloge v trgovini so predvsem v izpopolnitvi in modernizaciji opreme ter v dovršitvi trgovskega paviljona v Šentjurju, preureditvi in premestitvi trgovskih lokalov v Dobju in na Ponikvi,* 9. v prometu je - upoštevajoč možne vire investicijskih sredstev -nadaljevati rekonstrukcijo sektorja ceste Celje-Grobelno in nadaljevati izgradnjo lokalnih cest Stopče-Vrh in Glinca-Voglajna pri Slivnici. Računa se z gradnjo telefonske napeljave Dobje-Planina# 10. v gostinstvu je s sredstvi lastnih skladov obratov družbenega sektorja urejevati prostore in dopolnjevati opremo, v ostalem pa nadaljevati dela za razvoj turističnega gostinstva na Planini; 11. spričo sprememb v organizaciji obrtniške mreže družbenega sektorja je predvsem utrditi obrtne obrate Obrtno-komunalnega podjetja, izvršiti premestitev v dosedanje poslovne prostore podjetja "ALPOS" in s tem omogočiti večjo centralizacijo obrtnih obratov. Podobno velja za organizacijsko in tehnično izpopolnitev Obrtnega podjetja "MODA" glede ureditve novih poslovnih prostorov. Obrtno storitvene obrti in komunalne storitve je razširiti in prepuščati stanovanjski skupnosti oziroma krajevnim skupnostim. Kmetijski kombinat naj dovrši poleg ostalega rekonstrukcijo Mlina Vrbno in izgradi prostore za strojno servisno službo. II. poglavje DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Z upoštevanjem doseženega obsega proizvodnje v letu 1961 in doslednim izpolnjevanjem osnovnih smotrov tega plana v tekočem letu računamo z naslednjim porastom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka? v 000 din - v tekočih cenah, razen kmetijstva 1959 1960 1961 1962 i26i 19bo 1962 196.1 Družbeni bruto proizvod 2,461.338 3,o27.o98 3,499.o53 4,278.388 115*6 122,3 Narodni doho- l,o72.423 1,288.360 1,5^ .^8 1,915.483 119,9 124,o d ek Po panogah pa računamo z naslednjim gibanjem družbenega bruto proizvoda: Stran 6 URADNI VESTNIK Št. 1 9 - 15. 3. 1962 196o 1961 1962 1961 1960 1?62 1961 Skupaj gospodarstvo 3,o27.o98 3,499.053 4,278.388 115,6 122,3 Industrija 1,219.133 l,42o.ooo 1,94o.ooo 116,5 136,6 Kmetijstvo 1,59č.3o7 1,860.000 2,086.000 116,5 112,2 Trgovina 49.7 o4 56.000 62.92o 112,7 112,3 Gostinstvo skupaj 47.057 55.500 61.000 113,6 ll4,o Obrt skupaj 114.897 129.553 128.468 112,8 99,2 Vrednostno izraženo upadanje v obrti je posledica prenosa nekaterih obrtnih dejavnosti v področje kmetijstva, kjer vpliva na hitrejši porast družbenega sektorja te panoge /kmetijsko predelovalna obrt/. III. poglavje INVESTICIJE 1. Predvidena sredstva za investicije se bodo v tekočem letu uporabljala skladno z osnovnimi načeli investicijske politike predvsem za nadaljnji porast proizvodnje, blagovnega prometa in transporta, hkrati pa za tista področja družbene negospodarske dejavnosti, ki omogočajo porast družbenega standarda v širšem pomenu. V skladu s tezni osnovnimi načeli predvidevamo naslednje gibanje investicijske potrošnje: - ooo din - po tekočih cenah 196o 1961 1962 l?6l 196o 1962 196l skupne investicije: od teh: 196.618 442.3ol 1,297.630 224,9 293,^ gospodarske 119.946 356.351 l,19o,5oo 297,o9 334,1 negospodarske 76.672 85.950 lo7.13o 112,1 124,6 2, Računamo, da bo gibanje investicij v panogah gospodarske dejavnosti v razdobju preteklih dveh let naslednje: - v ooo din - po tekočih cenah 196o 1961 1962 1961 19oo 1962 IyFT industrija lo.ooo 83.000 132.000 461,1 159,0 kmetijstvo 88.483 l4l.8ol 832.000 160,36 586,7 gozdarstvo 2.000 2.4oo 5.500 12o,o 229,2 trgovina 6.300 3.000 ll.ooo 47,6 366,7 promet - II0.050 2o2.ooo - 183,6 gostinstvo 15o 3.4oq 3.000 2266,7 88,2 obrt 5.ol3 12.7oo 5.000 255,3 39,4 SKUPAJ 119.946 356.351 l,19o.5oo 297,1 334,1 Ta predvidena sredstva se bodo uporabila za naslednje namene; Stran 7 ‘ v’ industriji za dcvršitev gradbenih del montažne hale tovarne ' ALPOR!', z,a nabavo domače in uvožene opreme za te delavnice; ostala sredstva bodo uporabljena za nadaljevanje raziskovalnih del ležišč bentoni-tu'. oy in drugih nametalo v podjetja "Montana", za rekonstruci jo in treme st.'., te v obrata gradbenega materiala ter deloma za osnovanje predelovalnih obratov za te nemetale; - v kmetijstvu se bodo predvidena sredstva uporabila za nadaljnjo izgradnjo hlevov za 5oo glav goveje živine in 2oc glav svinj, za nasade sadja m ribeza prve etape petletnega plana v površini 49 ha, za rekon-stjk.o ... je mietiarne na Planini in prodajaln mesa v Ponikvi, Šentjurju P i Cilju, za gradnjo skladišča sadja in zelenjave, vključno s strojno uSnn delavnico, za postavitev hladilnih naprav za sadje in jago a -o ~-;• * '■’* n^kup transportnih in drugih sredstev, za gradnjo stanova.-:. za t me a1jake delavce, nakup zemlje in izgradnjo prve faze farme hekonc" v Šentjurju; “ investicije v prometu se nanašajo na rekonstrukcijo ceste Štore-• o s rekonstrukcijo neka tez ih lokalnih cest in izgradnjo telefon-omrežja Dobje-Planina; - v gozdarstvu se bodo predvidena sredstva uporabila deloma za re-v akcijo obstoječih, deloma pa za na daul. j e van 1 e gradenj pričetih -oa • nih cest; ■ ■ rgovuni so sredstva namenjena za dovršitev trgovskega lokala ’ SkuI ju, za gradnjo druge etaže tega objekta in. za. izmenjavo in dopol--■. ? opreme v Ponikvi, Dobju in ostalih trgovskih prodajalnah; * v gostinstvu se bodo sredstva uporabila za rekonstrukcijo gostišča Zarja" in za nadaljevanje oziroma dovršitev turistične postojanke na R sevni; deloma pa za ureditev turističnih postojank na Uršuli pri Dramljah in na gradu Planina; "" v obrti se bodo 'predvidena lastna in dodatna kreditna sredstva upo-•i .la za rekonstrukcijo obrtnih poslovnih prostorov Obrtno komunalnega ^ : a in podjetja "Moda" ter za nabavo obrtne strojne opreme. i« Predvidena sredstva za negospodarske investicije se bodo pretež-o v La gara ■■ stanovanjsko izgradnje predvsem družbenega in deloma zaseb-h' s.jktorja, pokx‘ivanje obveznosti iz preteklih let, za dovršitev e „ e kt £ ikac i j e na območju Planine, za rekonstrukcije vodovodov, deloma pa se bodo uporabila za investicije v šolstvu, kulturno-prosvetni“dejavnosti in ostalih komunalnih delih. Računamo, da bo gibanje negospodarskih investicij v prumerjavi s preteklima dvema letoma naslednje; ~ v 000 din - v tekočih cenah 1960 1961 1962 1961 19Šo 1962 1961 stanovanjska izgradnja 5o.272 65.800 86.500 13o,8 131,5 komunalna dejavnost kulturno-prosvetna 21.5oo 17.o5o 12.58o 79,3 73,8 dejavnost l.loo 1.3oo 4.000 118,1 3o7,7 zdravstvo 1.200 1.4oo 800 116,7 57,1 ostalo 2.6oo 4oo 3.25o 15,4 812,5 SKUPAJ 76.672 85.95o lo7.13o 112,1 124,6 V negospodarskih investicijah prihaja v letošnjem letu vidneje do izraza udeležba gospodarskih in drugih organizacij ter deloma tudi zasebnikov v skupnih stroških, kar pomeni večjo mobilizacijo sredstev izven presežka dela, kar doslej še ni prišlo do zadovoljivega izraza« Zlasti je mobilizacija teh sredstev pomembna v stanovanjski izgradnji, pri čemer bo moral upravni odbor stanovanjskega sklada urediti način zbiranja sredstev zasebnih investitorjev, dočim bo udeležba gospodarskih ganizacij predvsem v koriščenju povečanih sredstev sklada skupne poraue v te namene. Podobne oblike bo treba v večji meri uporabljati >udi pri sredstvih za ostale investicije, zlasti v šolstvu, kul. t urno-pr o sve t ni dejavnosti in drugod, V komunalnih investicijah je računati s postopnim upadanjem vlaganja sredstev v elektrifikacijo na podeželju, kjer je velika večina predvidenih del pri izgradnji nizkonapetostnega omrežja dovršena z izjemo manjšega, predela na območju Planine in na sektorju med Preverjeni, Loko in Slivnico, kar pa je dosegljivo s postavitvijo potrebnih, trafopostaj. Zato pa se znatno večja dela predvidevajo v rekonstrukciji visokonapetostnega omrežja spričo čedalje večje potrošnje pogonske energije v Šentjurju samem glede na izvedbo rekonstrukcij in postavljanjem novih proizvodnih zmogljivosti. Zaradi tega tudi relativno upada delež shedstev zasebnega sektorja, narašča pa delež sredstev gospodarskih organizacij in naložb amortizacijskih sredstev distributivnih podjetij. V pogledu naložb za izboljšanje vodovodov računamo na nekatere izpopolnitve v omrežju in opremi, dočim je rekonstrukcija vodovodnega omrežja v Šentjurju povezana z izvedbo investicijskih programov v gospodarstvu rajnem, kjer gre za neobhodno zagotovitev zadostnih količin vode za normalno obratovanje novih zmogljivosti. Kljub spremembam v oblikovanju sredstev za šolstvo letos nebo mogoče izvesti več kot pripravljalna dela za povečanje nujno potrebnih šolskih. prostorov. Prav zato pa bo neobhodno pritegniti možne lokalne vire v pogledu nekaterih vrst gradbenih materialov, priprave gradbišča, dovoznih poti in podobno, kar. velja posebno za Slivnico. Računati pa je z r ■- -vo šolske opreme za nekaj učilnic, kjer je stanje bolj kritično. V zdravstvu se v tem letu ne predvidevajo pomembnejše nalož o z-jemo izpopolnjevanja opreme in instrumentarija. V telesnovzgojn.;. dejavnosti je nujno izvesti dela na ureditvi športnega prostora na zemljišču, ki je urbanistično določen. Stanovanjska skupnost pa naj s pripadajočimi sredstvi omogoči ureditev nekaterih drugih komunalnih služb. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Porast fizičnega in vrednostnega obsega proizvodnje in s tem vzporedno dohodka, kot ga predpostavlja ta program, je možno realizirati le ob istočasnem učinkovanju dveh bistvenih faktorjev in to stalnega porasta neposredne delovne storilnosti xn pa izboljševanja tehnologije de la ob izboljšani notranji organizaciji poslovanja v skladu z rezultati poslovanja v dosedanjem obdobju. Glede na dosedanje izkušnje v iskanju in izrabi notranjih rezerv je v letošnjem letu pričakovati le zmerno povečanje zaposlenosti in to le tam, kjer gre za ustanavljanje novih obratov ali pomembnejše rekonstrukcije, dočim je pričakovati absolutno in relativno zmanjševanje delovne sile tam, kjer v tem letu ni računati na večje investicijske naložbe. Na obseg zaposlenosti bo močneje kot doslej vplivala politika razdeljevanja sredstev za osebne dohodke v smislu določil novih oziroma dopolnjenih pravilnikov o delitvi, v katerih prihaja močneje do izraza načelo nagrajevanja po delovnem učinku, kar bo poleg ostalega vrlivalc na notranjo delovno disciplino in na zmanjševanje neopravičenih izcs-an kov, zlasti pri delovni sili, ki se poleg delovnega razmerja bavi še z večjo ali manjšo kmetijsko ali drugo proizvodnje kot stransko dejavnost jo. V tej smeri je doseči bolj koordinirano sodelovanje med gospodarski mi organizacijami in zdravstveno službo. Večjo pozornost je usmeriti v prilagajanje strukture delovne sile po kvalifikacijah potrebam neposred nega delovnega procese, kar velja zlasti za industrijsko in obrtno dejavnost. V vseh gospodarskih organizacijah, posebno pa še v kmetijstvu, je neogibno sistematično izobraževanje kadrov, bodisi z izobraževanjem na delovnem mestu, istočasno pa z razvijanjem strokovnih seminarjev preko delavske univerze ali specializiranih centrov v podjetjih samih. Računamo, da bo zaposlenost v celotnem gospodarstvu občine porasla za 515 % in da bo delovna storilnost izračunana po metodi primerjave med porastom fizičnega obsega proizvodnje in porastom zaposlenosti narasla za lo,8 Rudariti je, da bo obseg porasta zaposlenosti, izpolnjevanja proizvodnih nalog in s tem vzporedno naraščanja produktivnosti v veliki meri odvisna od uveljavljanja organov upravljanja v osnovnih ekonomskih enotah, ki bodo lahko neposredne je spremljali uspehe svojega delovanja v ožjem okviru in kjer bodo problemi prihajali močneje in hitreje do izraza. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Predviden porast skupne proizvodnje ob realno možnem povečanju delovne storilnosti in splošne rentabilnosti poslovanja bo omogočil porast osebnih dohodkov v gospodarstvu v povprečju za lo,5 %• V pogledu naraščanja osebnih dohodkov je zlasti opozoriti na pomen uveljavljanja pravilnih razmerij v razporejanju osebnega dohodka tako v gospodarskih kot negospodarskih organizacijah, kar naj privede do hitrejšega naraščanja. dohodka pri osebah z nizkimi osebnimi dohodki doslej, vendar v skladu- z dosledno pravilnim vrednotenjem delovnih mest- oziroma del, ki jih opravljajo. Analiza strukture osebnih dohodkov v letu 196l kaže na tendenco hitrejšega porasta osebnega dohodka prav pri nižjih kategorijah, vendar tu še niso izčrpane vse možnosti, kar je značilno predvsem za kmetijske delavce na obratih družbenega sektorja in v obrtnih obratih. Posebno je opozoriti na potrebo, da se sistem pravilnejšega in stimulativne jšega nagrajevanja hitreje uveljavi tudi na področju negospodarskih dejavnosti, prosvetnih in drugih zavodih, kar bo ugodno vplivalo na uspešno izvrševanje nalog v teh službah. Na obseg osebne potrošnje naj v večji meri vpliva razvijanje ostalih služb splošne potrošnje, kar je izvedljivo s porastom zmogljivosti, proizvodno storitvene obrti, izboljšanjem blagovnega prometa, predvsem, pa s povečanjem kmetijske proizvodnje za potrebe tržišča, kar naj v večji meri stabilizira in uravnovesi cene artiklom široke potrošnje in s tem posredno vpliva na porast realne osebne potrošnje in realnih osebnih dohodkov. Težišče v pogledu odgovornosti za porast družbenega standarda vedno bolj prenašati na lokalne organe zlasti krajevne in stanovar, skupnosti, ki naj v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami sir . za izboljšanje in organizacijo raznih družbenih služb in sicer otroškega varstva, šolskih igrišč, družbeno prehrano, uslužnostne servise in podobno. Drugi del Razvoj gospodarskih panog VI. poglavje Industrija Glede na dejstvo, da v preteklem letu niso bile stavljene v obratovanje predvidene proizvodne zmogljivosti v "ALOPS" Šentjur pri Celju in da Lesna industrija prav tako ni bistveno povečala investicijskih naložb v osnovna sredstva, se kaže potreba, da v tekočem letu deloma nadoknadimo odstopanja napram planskim obveznostim preteklega leta. Poleg razvoja teh dveh industrijskih podjetij je neobhodno nuditi materialne pogoje za razvoj proizvodnje in predelave nemetaiov, zlasti peskov, bentonitov in tu-fov za potrebe metalurgije naftne in barvne industrije ter drugih panog. To je potrebno toliko bolj, ker je s kompenzacijo možno nabaviti precejšen del strojne in druge opreme za predelavo teh rudnin, kar pom , obstojajo realne možnosti za povečanje rentabilnega izvoza. V dustriji je deloma preusmeriti proizvodnjo na predelavo lesa i ..k. spričo večjega povpraševanja po teh proizvodih in spričo raz količin teh surovin v neposrednem zaledju. Glede na povečane izvozne možnosti in pridobljene izkušnje v izvoznih zaključkih v lanskem letu se postavlja tudi v podjetju "ALPOS' tež. --sče na uvajanje proizvodnje, sposobne za izvoz predvsem na območja čvr- stih valut, kar zahteva nadaljnjo specializacijo in zaostritev v pogledu kvalitete. Istočasno je preostale zmogljivosti usmeriti na proizvodnjo poslovne opreme za potrebe trgovine, gostinstva in turizma in uvajanje proizvodnje gradbene kovinske opreme. Glede na proizvodne možnosti se računa na naslednji porast vrednostnega obsega proizvodnje v industrijskih podjetjih: 1961 lito m industrija nemetalov 525 kovinska industrija lo9 125 lesna industrija 111 lo2 skupaj 116,5 157 Računamo, da se bo zaposlenost glede na izboljšane organizacijo dela zmanjšala v lesni industriji za 7 %» bo pa narasla v podjetju "ALPOS" za 11 %, znatno pa v podjetju "MONTANA", vendar postopoma s povečanjem rudarsko raziskovalnih del in ustanavljanjem novih predelovalnih obratov. Posebno pozornost bo prav v industriji posvečati strokovnemu usposabljanju kadroxr, pri čemer lahko imajo posebni strokovni centri v podjetjih, prav tako pa tudi organizacija ljudske tehnike znatno pozitivno vlogo. Glede na velike potrebe po povečanju obratnih sredstev je nujno v skladu s temi potrebami razporejati sredstva ustvarjenih skladov v odnosu na delež sredstev za investicije v osnovna sredstva. Povečan^, vloga komunalnih bank spričo večjih razpoložljivih sredstev v te namene bo lahko deloma odpravljala težave v pogledu likvidnosti medsebojnih terja tev. Kmetijstvo V pogledu razvoja kmetijstva je zasledovati in uresničevati predvsem naslednje čilije: - z odkupom in deloma zakupom zemljišč krepiti osnovne fonde družbenega sektorja te panoge j - z neposrednim medsebojnim pogodbenim sodelovanjem z zasebnim sektorjem zagotavljati večjo proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ki imajo predvsem tržni značaj, še posebej pa s temi oblikami zagotavljati zadost no proizvodnjo takih proizvodov, ki jih je moč v obratih družbenega sektorja predelovati v tržno proizvodnjo /proizvodnja krmnih rastlin, vzreja nedopitane mlade živine, proizvodnja žitaric za nadaljnjo predelavo v močna krmila in podobno/; - preko oblik proizvodnega sodelovanja vplivati na izboljšanje etruk tore poljedelske in sploh kmetijske proizvodnje glede na specifičnosti proizvodnih področij na eni in tržnih potreb na drugi stranij - preko kmetijske strokovne službe vplivati na povečanje potrošnje umetnih gnojil in zaščitnih sredstev; - izpopolnjevati in obnavljati kmetijsko strojno in drugo opremo ter v pogodbenem sodelovanju ali izven njega zagotavljati kvalitetne in pravočasne strojne ualugej - v okviru družbenega sektorja in v pogodbenem sodelovanju prehajati na večje komplekse nasadov sadja in jagodičevja, upoštevajoč v pogledu sortnega Izbora Izsledke kmetijske znanosti in potreb tržišča v sedanjem in prihodnjem obdobju. V letu 1962 je zasaditi s sadjem kompleks v površini 28 ha, vendar tako, da je v naslednjem letu možno povečati nasad vsaj na 56 ha, hkrati pa zaeadlti ribez na površini vsaj 21 ha v družbenem sektorju, v sodelovanju z zasebnimi proizvajalci pa znatno več j - na družbenih obratih povečati vzrejo plemenske in pitovne živine in s tem v zvezi zagotoviti gradnjo govejih hlevov razmeram primernih tipov} - postaviti pltaliače svinj na Planini pri Sevnici, kjer je možno poleg ostalih krmil zagotoviti zadostne količine posnetega mleka iz obstoječe mlekarne} v dolini Voglajne pripraviti teren in zgraditi prvo fazo farme bekonov z letno zmogljivostjo 7,590 komadov, pri lokaciji pa upoštevati klimatske, prometne in ostale prilike, ki vplivajo na rentabilnost proizvodnje j - nabaviti hladilne naprave in urediti skladišča za skladiščenje Gadja ter jagodičevja} - dopolniti obstoječi strojni park, predvsem pa transportna sredstva ze prevoz kmetijskih proizvodov v potrošna središča} z namenskimi sredstvi regulirati spodnji tok Peš ni o e, s činu;h* ' meliorirana in bistveno osušena kmetijska zemljišča v tem sektorja, -i pa rešeno urbanistično vprašanje Šentjurja, Predvidevamo, da bo ob izpolnjevanju navedenih načel poraste] fizični obseg kmetijska proizvodnje za 9,9 %» Predvideno povečanje proizvodnje 00 v primerjavi s preteklimi leti in sektorji naslednje: I n 4 e k s i tiil j.5So m 1962 19?,0 Kmetijska proizvodnja skupaj 117,7 lo9,9 129,3 Od tega: družbeni sektor 119,7 113,6 135,9 privatni sektor 117,4 109,6 128,8 Povečanje fizičnega obsega proizvodnje po posameznih panogah bo predvidoma naslednjei I n d e k e i 1961 1962 1962 1960 1961 196o •Kmetijska proizvodnja skupaj 117,7 109,9 129,3 Poljedelstvo 1o9,4 115,7 12h,- •• žita lo?,l 119,4 v , - industrijske rastline 82,9 116,6 1 t ^ - vrtnine 125,5 113,4 142,-t - krmske rastline 114,6 111,0 127,2 Sadjarstvo 366,4 51,5 188,8 Št. 9 - 15. 5. 1962 URADNI VESTNIK Stran 15 Vinogradništvo 172,6 lo2,8 177,4 Živinoreja lo4,8 12o,8 126,6 Domača predelava 249,4 68,9 171,8 Gibanje proizvodnje najvažnejših kmetijskih pridelkov bo predvidoma naslednje 8 Proizvodnja v tonah Indeksi 1960 1961 1962 1961 I9S0 1962 T9Š1 pšenica 2089 2o37 223o 97,5 116,9 ječmen 656 675 806 lo2,9 118,9 krompir 7552 784o 8680 lo6,7 llo,8 detelja 2679 3495 3807 13o,5 108,9 lucerna 118.3 1489 1618 126,7 1o8,9 sadje skupaj 22oo 5653 2880 258,9 51,1 meso, svinjsko 619 660 812 I06,6 124,2 meso, goveje 600 75o 830 125,o Ho,? mleko /v 000 litrih/ 54oo 5600 659o 1o3,7 117,9 jajca /v 000 kom/ 222o 2415' 284o I08,8 1173 Fizični obseg kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju je bil v lanskem letu nekoliko manjši od predvidenega za 14,6 zlasti pa na področju živinoreje in živalskih proizvodov, kar je deloma posledica sla' bosti v tržnem mehanizmu, deloma pa zaradi tega, ker niso bili v celoti izvedeni ukrepi za povečanje kmetijskih površin. Prav zato je v tem letu osnovno težišče plana v povečanju površin - predvsem obdelovalnih -■ za 3co ha, kax bo deloma že letos, še bolj pa v prihodnjih letih vplivalo na zadostno proizvodnjo krmskih rastlin in s tem vzporedno na večjo proizvodnjo v živinoreji. V poljedelstvu računamo z nekaterimi spremembami v strukturi žit, zlasti v korist pšenice, ovsa in koruze na račun ostalih manj rentabilnih vrst, s tem vzporedno pa računamo na nadaljnje naraščanje površin pod krmskimi rastlinami, istočasno pa z večjim izkoriščanjem strniščnih površin za proizvodnjo krmilnih rastlin, zlasti zelene koruze za siliranje in svežo porabo. V pogledu hmeljarstva računamo na zmanjšanje površin v družbenem sektorju na posameznih parcelah, ki ne ustrezajo potrebnim pogojem. V proizvodnji vrtnin ne računamo na bistvene spremembe v pogledu površin, pač pa na povečanje donosov zaradi uporabe sodobnejše agrotehnike. Sadjarstvo je v zasebnem sektorju spričo nezadostnih agrotehničnih ukrepov v položaju, ko ni računati na odpravljanje izmenične rodno:.: r _, kar povzroča velika nihanja v sadni proizvodnji. Zaradi tega v" ^a1. 1 kar je pogojeno z drugačno delitvijo dohodka, kot pa velja za splošno proizvodno obrt. Zaradi tega bo umestno vključevati v te skupnosti še preostale izrazito storitvene obrate. Notranja struktura obrtne dejavnosti narekuje svojstveno obliko investicijske politike v letošnjem letu Izgradnja in izpopolnjevanje proizvodnoobrtnih obratov, ki imajo kmetijsko predelovalni značaj, se bo namreč izvajala v okviru Kmetijskega kombinata z udeležbo lastnih skladov kombinata in sredstev, ki so za to namenjena iz družbenih skladov. Investicije v ostale obrate družbenega sektorja bodo šle neposredne je, pri čemer bodo poleg lastnih doseženih skladov v preteklih letih uporabljena sredstva investicijskega sklada občine predvsem za ureditev mizarske delavnice, obrata lahke obutve v sodelovanju z Usnjarskim kombinatom v Konjicah in pa obrata modne konfekcije. V tem letu je pričakovati dovršitev montaže mlina v Vrbnem, katerega zmogljivosti bodo presegle potrebe ožje okolice zlasti v močnih krmilih. Prav tako se bodo izvedle adaptacije obstoječih mesnic v Šentjurju in na Poni d. vi ter se bodo nabavile potrebne hladilne naprave. Bistvene važnosti za območje Šentjurja je gradnja strojne delavnice v okviru Kmetijskega kombi nata, dalje prva faza izgradnje pekarne in pa črpalke za goriva. Skupna vrednost denarnih naložb v obrtno dejavnost bo znašala v tem letu JI milijonov dinarjev. Računamo, da bo skupna vrednost obrtne proizvodnje porast la za 2o °/o v tem pa družbeni sektor za 26 zasebni sektor pa za 9 %» Tretji del Predpisi o ekonomskih ukrepih in skladih VII. poglavje OBČINSKA DOKLADA NA DOHODKE IZ KMETIJSTVA Občinska doklada iz kmetijstva se določi s posebnim odlokom, vendar tako, da je stopnja doklade na dohodke iz gozdov enotna, dočim so stopnje občinske doklade na kmetijsko površino progresivne. VIII.- poglavje OBČINSKA DOKLADA NA DOHODEK OD OBRTI, SVOBODNIH POKLICEV IN PREMOŽENJA Stopnje občinske doklade na dohodek iz obrti, svobodnih poklicev ir premoženja se določijo s posebnim odlokom in so progresivne. Na do: > od izvrševanja osebnih storitev se ne določi obveznost plačila bč '.e doklade. IX. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinski prometni davek od proizvodov in storitev se obračunava in plačuje po posebnem odloku občinskega ljudskega odbora, dočim določi pavšalne osnove za obračun prometnega davka na usluge pri gospodarskih organizacijah, ki so jim družbene obveznosti določene v pavšalnem znesku, Svet za gospodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora. Isti svet določi tudi višino pavšalnega zneska prispevka iz dohodka. X. poglavje SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV l/ Družbeni investicijski sklad Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki bodo uporabljiva, znašajo skupaj 12,370.000 dinarjev in se lahko koristijo za; a/ investicije v osnovna sredstva 88o4oeooo dinarjev b/ posojila v obratna sredstva 4,330,000 dinarjev Od sredstev namenjenih za investicije v osnovna sredstva se bo uporabilo v trgovini 4,000.000 din obrti 2,000.000 din ostalih panogah 2,o4o.ooo din 2/ Občinski cestni sklad Prenesena sredstva občinskega cestnega sklada, ki se lahko uporabijo v letu 1962, znašajo skupaj 861.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo pa izplačilu obveznosti iz preteklega leta razporedila na posamezne krajevne odbore v razmerju kot ga bo določil upravni odbor cestnega sklada. 3/ Občinski stanovanjski sklad Sredstva občinskega stanovanjskega sklada, ki bodo uporabljiva v letu 1962, znašajo 46,64.5,000 dinarjev. Ta sredstva, zmanjšana za znesek dospelih obveznosti iz preteklega leta, bo razporedil upravni odbor stanovanjskega sklada v obliki natečaja na osnovne investitorje v duhu načel tega plana, pri čemer naj upošteva udeležbo sredstev skladov gospodarskin organizacij - investitorjev stanovanjske zgradbe, 4/ Sklad za negospodarske investicije Sredstva tega sklada bodo znašala vključno s prenesenimi sr, iz preteklega leta 2,95o.ooo dinarjev in se bodo uporabljala dele odplačilo anuitet kreditov za negospodarske investicije, ost ar pa bo po upravnem odboru tega sklada razporejen za neod’oži< cije na področju negospodarskih dejavnosti. 5/ Sredstva krajevnega prispevka S sredstvi krajevnega prispevka razpolagajo krajevni odbori posameznih krajev do višine v kraju zbranih sredstev, uporabljajo pa se v skladu z določili ustreznih odlokov. Skupna predvidena sredstva iz teh virov bodo znašala 3,500.000 dinarjev in se bodo zbrala na skladu za negospodarske investicije. XI. poglavje Sredstva občinskega proračuna bodo znašala v letu 1962 Struktura po delih doho#C6v 60 »»slednje: din I. del - deljivi dohodki II. del - posebni dohodki III. del - dohodki državnih organov IV. del - ostali dohodki VI. del - prenesena sredstva 152,89o.ooo 62.770.000 loo« 000 26.043.000 10.697.000 Skupaj vsi deli 252,boo.000 io izločitvi posebne lo ijl-ne proračunske rezerve znašajo sredstva proračuna 235.o25.ooo dinarjev. Četrti del hon&na določba XII. poglavje Ta prcgrau velja od 1. januarja 1962. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 0I0-5/Č2-I/I Predsednik Šentjur pri Celju, dne 13. m*r<5» 1962. Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec l.r. 86. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 9. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe /Uradni list LRS, št. 21-116/5o/, 42. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudski n odborov /Uradni list LRS, št. 49-227/57/ in 3« ter 8. členu temeljnega zakona o prekrških /Uradni list FLRJ, št. 2-22/59/ na seji občinskega zbora dne 13« marca 19*92 sprejel ODLOK o najvišji tarifi za dimnikarske storitve 1« člen Na območju občine Šentjur pri Celju se predpisuje ta-le najvišja tarifa, do katere lahko dimnikarska podjetja oziroma dimnikarji določijo cene za dimnikarske storitve: din 1, odprto kuhinjsko ognjišče .............................. 14o 2-, kmečka kuhinja z dvojnim stropom.......................... 280 3. plezalni dimniknavadni ..................................... 9o 4, plezalni dimnik od centralnih peči, zavodskih štedilnikov v hotelih in zavodih .................................... - 15o 5. ozki ali valjasti dimnik do vključno 4 etaž . 4o a/ zgradbe nad 4 etaže ................................ „ 60 b/ predpeč je ali krušne kmečke peči . .......... ....... 6, dimniki etažnih peči in štedilnikov v gostiščih........... dimniki centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči v hotelih, zavodih in restavracijah ............................ I50 8. dimni kanal, zidan do 2 m dolžine .......................... 2o a/ za vsak nadaljnji meter ................................. io 9- štedilniki; a/ v zasebnem gospodinjstvu z 1 pečico ali kotličem ........ 60 b/ z dvema pečicama in kotličem ali prenosni štedilnik .... 80 lo, štedilnik v malem gostinskem obratu a/ mizni prostostoječi ali z nastavkom v srednjem gostinskem obratu, javni kuhinji in slično .................. l4o b/ mizni veliki v restavracijah, zavodih in javnih kuhinjah .................................................. 280 Pri štedilniku z večjim številom kurišč se smatra vsako kurišče kot samostojen štedilnik. .11 ogrevalec vode /bojler/ v zasebnem gospodinjstvu........ 3o a/ gostinski veliki /bojler/ .............................. - 60 b/ grelci posode ................................. 80 12- pralni kotel ....................................... 3o 13. navadna železna peč .............................. 4o 14 peč sistema Lutz ali podobno ........................... 5o a/ peč z eno pečico ..................................... 60 b/ peč z dvema ali več pečicami ........................... c/ peč izredno velika ................................... 15. kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči 2 m a/ kanal od 2 m naprej za vsak meter ...................... b/ veliki plezalni kanali do 1 m .......................... c/ za vsak nadaljni meter ................................. 4o 16. navadna slaščičarska ali pekovska peč z duški ............. l/o 17. pekovska parna peč ali slaščičarska; a/ z eno etažo............................................. 22o b/ z dvema ali več etažami ................................ 33° St, 9 - 13. 3» 1962 din lo, etažne peci na centralno gretje z dimnimi odvodi 13° 19. centralne ogrevalne naprave: a/ z malim kotlom do 6 m2 ogrevne površine /do 9 členov/ 15° b/ s srednj evelikim kotlom do 15 m2 ogrevne površine /do 14- členov/ ..................................... 24o c/ z velikim kotlom do 32 m2 ogrevne površine /nad 14 členov/ .............................................. 3°° č/ izredno velika nad 32 m2 ogrevne površine ........... 5°° 20. pregledi in Struganje dimnikov v novih stavbah: a/ za vsako dimno tul javo .............................. bo b/ za vsako etažo /nadstropje/ ........................... lo Za vsak nadaljnji pregled se zaračuna 5o % pod a/ in b/ 21. za.dimnikarska dola, ki niso posebej navedena kakor n.pr. izžiganje dimnikov, čiščenje lončenih peči in industrijsko delo, se z:..računa na podlagi režijske ure, ki znaša bruto po veljavnih predpisih in inštrumentih 397 2. člen Za dimnikarska dela, ki so združena z nevarnim ali vročim delom in za dela, ki jih dimnikarji opravijo na zahtevo stranic, ne glede na roke čiščenja, ki so določeni z odredbo o obveznem ometanju kurilnih in di-movodnih naprav /Uradni list LRS, t. 11-o5/4u/ de zaračuna 3° .v k tarifi iz i« členu t... m- oni c-na. 5. člen Kurilne naprave in dimni odvodi, razen štedilnikov v zasebnem gospodinjstvu, se morajo ometati in pregledovati po uolocnah ouredbe o obveznem ometanju kurilnih in dimovodnih naprav /irc.ari list LRS, st. 11-85/46/ in uredbe o ureditvi in opravljanju dim.k... ...ve,..e slu.-.,ne /Uradni list LRS, št, ll-llš/po/. slešiln:il:i v zasebnem p .-.m.01. .'š.cvu se morajo ohictati ali pregledati v času od 1. oktobra do 3-1 • kaja vsak mesec in se plača za to pristojbina po 1. členu tega odloka.. 4, člen Dimnikarsko podjetje oziroma dimnikar je dolžan izdati plačniku dimnikarskih storitev potrdilo o plačanem znesku. Za neopravljeno delo po krivdi dimnikarja se ne more zahtevati nikakršno plačilo. Cc dimnikar po krivdi stranke čiščenja ali pregleda ne more izvršiti, je upravičen zahtevati pristojbino po 1. členu do 5o k,kot krivda stranke se ne šteje, če uporablja kurilne naprave za kuhanje treh jedilnih obrokov dnevno. 5. člen K cenam navedenim v 1. členu tega odloka se sme zaračunati z;, prehojeno pot dimnikarja do lo % pribitka. 6,. člen Z denarno kaznijo do lo, 000 din se kaznuje zaradi pi kar s ko podjetje oziroma dimnikar, ki ne izda plačniku di.'š. : ... • ž'.; 1" ritev potrdila o plačanem znesku /4. člen/. S isto kaznijo se kaznuje dimnikarsko podjetje oziroma dimnikar, ki zaračuna in sprejme pristojbino, čeprav po svoji krivdi ni izvršil določenega dela /4. člen/. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem prenehajo veljati vsi predpisi o tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Šentjur pri Celju. Št. 010-8/62-1/2 Predsednik Šentjur pri Celju, dne 13* marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec l.r. 87. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 3?« členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih Grgar.o /Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 27-492/59/. 1. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku /Uradni list FLRJ, št. 19-194/55. 19-241/57, 55-710/57, 52™892/58 in 52-853/59/ in skladno z določbami 7« in 8. poglavja programa gospodarskega razvoja občine Šentjur pri Celju za leto 1962 na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13* marca 19o2 sprejel ODLOK o občinski dokladi na davčno osnovo dohodnine od kmetijstva, stavb, samostojnih poklicev ter drugih dohodkov in premoženja za leto 1962. 1. člen Na območju občine Šentjur pri Celju se pobira v letu 1962 občinska doklada po tem odloku, ki se deli v proračune politično-teritorialnih enot po določbah programa gospodarskega razvoja občine Šentjur pri Celju za leto 1962. 2. člen Občinska doklada se odmeri in plačuje istočasno in na isti način kakor dohodnina. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 3. člen Davčni zavezanci dohodnine od kmetijstva plačujejo občinsko doklado od davčne osnove za odmero dohodnine-, zmanjšano za znesek katastrskega dohodka od gozdov, po naslednjih progresivnih stopnjah: Kategorija davčnih osnov % občinske doklade nad din do din I. okoliš II. oko: 3o,000 24 22 3o.000 5o.000 26 24 5o.000 80,000 29 26 80.000 12o.000 32 29 12o,000 160.000 35 32 I60.000 200.000 38 35 2oo,000 25o 000 41 38 25o.000 3oo 000 44 41 300.000 4oo*ooo 46 43 4oo.000 48 46 V I. okoliš spadajo naslednja naselja: Bobovo Svet e lica Zalog pod Uršulo Dolga gora /spodnji del/ Tratna pri Repno Ostrožno Grobelnem Lokarje Slatina pri Ponikvi Grobelno Podgrad Dobovec Stopče Vrbno Voglajna Botričnica Ponikva Turno Kameno Boletina Sotensko pod Kalobjem Hrušovec Podgaj Vodruž Krajnčiča Uniše Zg. Selce Drami je Jakob pri Šentjurju Okrog Šentvid Šentjur Ponkvica Proseniško Primož Podgorje pod Resevno Goričica Trnovec pri Dramljah Bezovje Brdo Črnolica Rakitovec Zlateče pri Nova. vas Tratna ob Voglajni Šentjurju Hotunje Gorica Luterje Žagaj pri Ponikvi Golobinjek Srževica Trnovec pri Sentjur- Planina Javorje Slivnica ju Brezje ob Slomu V II, okoliš spadajo naslednja naselja: Dobrina Hrastje ijoka pri Zusmu Krivica Lopaca Jazbine Straška gorca Zg. Slemene Straža na gori Košnica rodvine rodlog Cerovec Trno Rodlešje Jazbin vrh Vodice Podpeč pri Šentvidu Praprotno Drobinsko Planinska vas Trška gorca Bukovje Vcducs Grušče Žeger Dobje pri Lesičnem Loke pri Planini Hrušovje Završe Repuš Jezerce Suho pri Dobju Gorica pri Pianini Presečno Tajhte Škarnice Planinski vrh Vejice Slatina pri Planini Jelce Podpeč Sele Sp. Slemene Mrzlo polje Kalobje Kostrivnica Šibenik Rifnik Jarmovec Laze Marija Dobje Paridol Osredek Planinca Razbor Šedina Vodule Brezje pri Planini Ravne Dobje pri Planini Doropolje 4. člen Večje brdo Lažiše Visoče Vodice pri Slivnici Gora Pletovarje Občinska doklada od katastrskega dohodka gozdov se predpiše in obračuna na območju obeh okolišev po enotni stopnji 8 %. 5. člen Občinsko doklado na katastrski dohodek od kmetijstva plačujejo lastniki in uživalci zemljišč, ki so davčni zavezanci za dohodnino od kmetijstva. 6. člen Davčni zavezanci dohodnine od samostojnih poklicev ter drugih dohodkov in premoženja plačujejo občinsko doklado po naslednjih stopnjah! Kategorija nad din davčnih osnov do din % občinske doklade po lestvicah I. II. III. 5o.ooo 8 7 6 50.000 150.000 ll 9 8 I50.000 300.000 14 11 lo 300.000 - 16 14 12 Po I. lestvici se odmerja občinska doklada: žagarjem, gostilničarjem duhovnikom, cerkvenim dohodkom, mizarjem, lesostrugarjem, avtoprevoznikom, lesokiparjem, zidarjem, mehanikom, ključavničarjem, kleparjem in inštalaterjem;: Po II. lestvici se odmerja občinska doklada: mlinarjem, kolarjem, kovačem, sodarjem, lončarjem, brivcem, čevljarjem, šiviljam, krojačem, dim karjem, sedlarjem, tesarjem in ostalim zavezancem, ki se ukvarjajo s proiz vodno obrtjo, pa niso zajeti v I. lestvici. Po III. lestvici se odmerja občinska doklada od drugih poklicev in dohodkov, ki niso zajeti po I. in II. lestvici. 7. člen Davčni zavezanci dohodnine od stavb /hišnine/ na območju občine Šentjur pri Celju plačujejo občinsko doklado po naslednjih stopnjah: Kategorija davčnih osnov % občinske doklade nad din do din 15.000 30.000 15.000 30.000 2 3 4 Osnovo za odmero občinske doklade po tem odloku tvori znesek, ki je osnova za odmero dohodnine. 8. člen Občinska doklada od dohodnine v stalnem znesku, v odstotku od premeta in kosmatega dohodka ter od priložnostnih dohodkov, se bo odmerjala po proporcionalni stopnji 5 %• 9člen Predpisi uredbe o dohodnini in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov z vsemi poznejšimi izpremembami se uporabljajo primerno tudi pri predpisovanju in pobiranju občinske doklade po tem odloku, lo. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1962. St, 010-10/62-1/2 Predsednik Šentjur pri Celju, dne 13« marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec l.r. 88. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 12. členu zakona o proračun^:,nem prispevku iz osebnega dohodka delavcev /Uradni list FLRJ, št. 17-3oo/6l, P4-6bo/61 in 3P-766/61/, 47. členu pravilnika c obračunavanju in plačevanju prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja /Uradni list FLRJ, št. 25-^34/61 in 5-33/62/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel ODLOK o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen V odloku o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev /Uradni vestnik okraja Celje, št. 1-2/62/ se spremeni točka b/ 2. člena in se glasi: b/ obrt, kmetijstvo, ostale gospodarske organizacije in zasebni delodajalci ...................................................... 6 %. 2* člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 010-9/62-1/2 Predsednik Šentjur pri Celju* dne 1$. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec l.r. 89. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po J. členu uredbe o prometnem davku /Uradni list FLRJ, št. 19-325/61 in 6-5o/62/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št. 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13< marca 1962 spre jel ODLOK \ o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku 1» člen V odloku o občinskem prometnem davku /Uradni vestnik okraja Celje, št, 6-46/59, 25-212/59, 34-35o/59, 15-165/6o, 39-368/61 xn 1-1/62/ se v delu B Tarife za tar. št. lo doda nova tar. št. lo/a, ki se glasi; Tar, št. lo/a Od vrednosti rezanega lesa iglavcev in ostalih trdih listavcev, iz-vzemši bukov rezan les, razrezanega na žagah veneciankah in namenjenega za prodajo, po stopnji ...................................- 5 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje Št. 010-3/62-1/2 Predsednik Šentjur pri Celju, dne 13• marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec l.r. 9o. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 31. členu uredbe o družbenih investicijskih skladih /Uradni list FLRJ, st. 22-257/56, o-65/57 in 12-l4d/60/, 4. točki 29. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list F.; ŠJ. št, 52-650/57/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št, 19-88/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1962 sprejel SKLEP o potrditvi zaključnega računa občinskega stanovanjskega sklada Šentjur pri Celju za leto 1961 I Potrdi se zaključni račun občinskega stanovanjskega sklada Šentjur pri Celju, ki izkazuje: dohodke 1/ prenos sredstev iz leta 1960 I06,428,000 din 2/ vplačila v letu 1961 32,35^•000 din Skupaj 138,862.000 din izdatke plasman kreditov 137,596.000 din sredstva sklada 1/ prosta sredstva 1,266 000 din 2/ sredstva obvezne rezerve 3,926.000 din II Sredstva sklada in plasman se prenesejo v leto 1962, III Zaključni račun dohodkov in izdatkov sklada in dokumentacija k zaključnemu računu sta sestavni del tega sklepa. IV Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. št„ 0I0-6/62-1/2 Predsednik oentjur pri Celju, dne 13. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec l.r. 91. Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 31- členu uredbe o uruzbenih investicijskih skladih /Uradni list FLRJ, št. 22-257/56, 6-65/57 in 12-l48/6o/, 4. točki 29. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, št. 52-65o/57/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št, 19-ti8/52/ na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1962 sprejel SKLEP c potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1961 I Potrdi se zaključni račun družbenega investicijskega sklada občine Šentjur pri Celju za leto 1961, ki izkazuje: a/ sredstva prenos skupnih sredstev sklada iz leta 196o 41,959«000 ain čisti priliv sklada v letu 1961 S,5b4,ooo dzn Skupaj 50t543»ooo din stanje posojil sredstva omejitev izločena sredstva obvezne rezerve neposredni izdatki sklada ostala prosta sredstva 29,5o5«coo din 2,ob9-ooo din l,62p.ooo din 3,ob6.ooo din 14,436 000 din Skupaj 5o,543.ooo din II Sredstva in plasman se prenesejo v naslednje leto« III Izločena sredstva ee uporabijo za posojila v naslednjem letu, IV la sklep velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje. tit. 0I0-7/62-I/2 Predsednik oentjur pri Celju, dne 13. marca 1962 Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1-r. Izdaja samostojna, zavod »Uradni vestnik okraja Celje" v Celju, odgovorni urednik Franc Svetina - Uredništvo in uprava je v Celju, Trg svobode št-9 - Tel. št. 39-11 do 39-15, interna št. uredništva 12, uprave 22 - Naročnina znaša letno l.Poo din, cena posamezni številki 5o din - Tekoči račun 6o3-ll/2-599. ■ .......................................................................................................................................................... ■ ■■ ■■ ■ ■•■■■ ■ ... S * ,