PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE 9 2. štev 374 - Rana 4 . lira Poštnina plačana v gotovini TRST. sreda. 21. avausta 1946 Uredništvo ln uprava, Piasza Goldoni it 1-L ^ • d/g UBna a. ure Snedlrinne In abbon. postale 1 1 avgusta iylxO Tel, at 93806 93807,93808. KokopUl — n« vračajo JngoilarlJa je le večkrat poudarila, da ne goji maščevalnih namenov in da želi postaviti pravičen mir ter dobre od* nose a vsemi sosedi. Toda resnično dobri odnosi s sosedi lahko obstajajo samo na temelju pravičnosti. BORIS KIDRIČ V|1 I i m ameriški Jugoslovanski vladi I-Slejfa ameriška nota ju-uki vladi v odgovor na !*>io oi n. t. m. je nalet*. 7* komentarje pri našem •n njegovih predstavni- '>ko ljudstvo preko svojih tono ne more odgovarjati 'ki je njemu namenjena. ,iorila jugoslovanska vlada, tootraZa za potrebno. Ne , j1® *« primorsko ljudstvo -^ 'kvnientiranja, v nekate-'i. ^i* zavzeti staliiie z ozi-^nacijo, v kateri živi, e *® Pretekle dogodke pod ’ &V. , ’t0 ^jstvo, da stalilie, ki Lj!*1® ljudstvo, ni grajeno L. tetinah on na jalovih arr-i nekje v oblakih, po-primorskega ljud-/‘Preko z navedbami v a- /p angleški noti. J Angleška in ameriSka govorita s tako si- Pariz, 20. — Mirovna konferenca se je znašla v časovni zagati. Na eni strani se približuje rok, za katerega je'napovedano zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, na drugi so konferenčni odbori Sele zagrabili za stvarno delo Med udeleženci se jači spoznanje, da. je treba konferenco za vsako ceno nadaljevati in če ne drugače, pa sporedno z zasedanjem Združenih narodov. Tega mnenja so predvsem Angleži. Rusi in Američani pa so se postavili na stališče, če bi že bilo treba odgodlti eno aii drugo, da se odgodi zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. i|#tt’lior govorita s In, *n ostrino, da človeku, i^T^^tuaoije pri nas, vzbu-0, globok vtis resničnosti i^Ptiene zavezniške uia-“ ^a) je torej stvarnost t rja — pa naj bo to na- ne namenomat hh Mnk> se na kratko le M- IN, tejstev: te, da «jugoslovanskega L®'‘tojevne oblasti» m po- i^fogoslovanska vojska» — to nofa — temveč je svoje i« . ‘,ito Primorsko Ijud- *li0 ^lSM borbe. To je doka-K ° 40 Tr,t ** Primorje v tl ^3rnorandumu medzavez-kjNN katerega so verjet-- tudi elani angleške in a-'vfade, Le v nekaterih polmerih, v bivSih okupa- ^Postojankah, kjer je bil teror najhujSi, so bili ljudski odbori v prvih 0 Csvoboditvi. Znano je tu-*® M odbori izrazili ob Ste-svojo voljo do so-W * ZVU. pa je, da so odklo- : Ivanje z ZVU na pod- Nofnega ukaza St. 11», ki prv °dbor°m, to je ljudstvu, e/ \ ,icč, pridobljene v času ^ le imel kot tak za pri- ltedstvo nedemokratično j ^tere si ljudstvo jasno \C* 9l0 d^ftoe Usv°jiti. Usvojilo pa si 'd'* eSploini ukaz St. t t*temokracija St. 11», kate-Z s^bi precej karakte- V h s°l ni obnovila ZVU, i, ^ r angleSka in ameriška iztovorijo jih je primorsko b. te - ■ - >lo tem v času borbe, kar je netietih krvnih žrtev. Ijj< V,""1 ®° bili predloženi do-l(J ‘ta ” memorandumu PN-loj 0 ie ZVU otvorila ne-•* N '*°6etku lanskega Sol-'to(. ® te to treba predvsem j iv n c o a jjrtUrVocTn *'i C *SploSnega u- ^ L* hiJ1*’ te odvzel izvršno borom in insti- . .4 1 ^ ljudstvu, ki ni mo- ■g ti. »t- L * )«. ----- --------- teženj do kraja. V I l'S,C ,e lasno obeležil ( | y\J>ole7,l'fMh s Številnimi f *n Protesti oba zgo- 'i x\!?na Pmmera. Enako je tUdi 0 *liberalni vzgoji o kateri govori no- t\^°te mnenje, poglede ^ 30 i*ha)ali i* rnno- L\^e8t°v ljudstva. Dejstvo, V 'i ( teffa — čeprav obsto- ^^jinjem ozemlju pr e- - mere proti pisanju H- /t*kinit, ev «Primorskega j, in kaznovanje dir ek- Lavoratore» — *ud4 nota, niso pod-Ptip^0 Proti tisku, ne mo-t^ovati spoštovanju no-l\ '“»i, tiska, temveč upra-% Ker to upra- iVf; upoštevala, je k k ((j*® ošiljene odbore itd., i K**1**! n° P°diagt ljudskih ‘l tl> tozadevno komen- % Italijanske pripombe zavrnjene s soglasnim sklepom odbora za politična in teritorialna vprašanja Tržaški odbor zaseda Medtem je teren- za bližnjo »bitko za Trst» v Parizu malone že pripravljen. Pričakujejo, da bo odbor Izvedencev, ki ga je imenoval Svet zunanjih ministrov velesil in ki ima nalogo pripraviti podroben načrt za internacionalizacijo Trsta, teritorialno in pristan ško, v tem tednu dovršil svoje delo. Kakor je znano, so doslej pripravili štiri osnutke. Prizadevajo si, da bi jih kakor koli spravili v sklad. Vendar zaenkrat še ni mogoče reči, ali bodo nazadnje tajništvu konference predloženi štirje ali en sam načrt. Tržaški odbor, kakor ga v Parizu imenujejo, se je danes popol- palači. Zasedal je pri zaprtih vratih. Kakor beleži agencija «AFP», je verjetno razpravljal o internacionalizaciji tržaškega pristanišča. Kar se te tiče, so se pojavile v prvotnih štirih načrtih razlike med francoskim, angleškim in ameriškim načrtom na eni strani ter sovjetskim na drugi strani. V tržaškem odboru so zastopniki Sovjetske zveze, Francije, Velike Britanije in ameriških Zedinjenih držav. Italijanska spomenica Italijanska delegacija je bila medtem pozvana, da predloži tajništvu konference svojo občo spomenico o načrtu mirovne pogodbe z Italijo. Poleg tega je morala po-litično-teritortalnemu odboru do danes opoldne predložiti poseben elaborat, ki se je nanašal na teritorialne klavzule v mirovni pogodbi. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, je zavzela svoje stališče glede 60 določb mirovne pogodbe. Med temi je 13 takih, ki zadevajo teritorialna vprašanja. Postavila se je na stališče, da je treba spremeniti u-vod pogodbe, kolikor obeležuje italijansko soodgovornost za vojno. Kar se tiče Trsta in Primorske, se je postavila na stališče, da bi bilo treba spremeniti sklep o internacionalizaciji tržaškega področja, da bi bilo treba to področje znatno dne znova sestal v luksemburški | razširiti in vključiti vanj še Pulj. Svoje pripombe je stavila tudi glede nove francosko-italijanske meje, glede afriških kolonij, ki se jim noče odreči. V ostalem zahteva tudi povračilo italijanskega premoženja, ki so ga odnesli Nemci in sodelovanje Italije pri mednarodni upravi Tangerja, Poleg drugih so tudi Kitajci stavili svoje predloge glede mirovne pogodbe z Italijo. Predvsem so zahtevali internacionalizacijo italijanskih kolonij. Predlogi glede Madžarske Prav tako je bilo danes vloženih že več spreminjevalnih predlogov v zvezi z drugimi mirovnimi pogodbami. Tako je Češkoslovaška delegacija stavila štiri predloge. Prva dva zadevata madžarsko soodgovornost za vojno in razveljavljenje dunajeke razsodbe, tretji se nanaša na odselitev Madžarov iz Slovaške, četrti na popravek meje južno od Bratislave. Madžarska delegacija je predložila tajništvu konference svoje pripombe o mirovni pogodbi. V bistvu se je postavila na stališče, da so potrebne garancije za madžarske manjšine na tujem ozemlju, da je treba prisoditi Madžarski del transilvanskega ozemlja v izmeri 22 tisoč kv. km, ki bi moralo po načrtu mirovne pogodbe pripasti Romuniji, ter da je treba deloma spremeniti gospodarske klavzule pogodbe. Neizpodbitna vojna sokrivda Italije Gačer: Iz italijanskih pripomb In zavijanj veje fašistični duh Danes bi bil moral zasedati plenum konference, da bj v njem podale svoje izjave delegacije držav, ki so bile zadnjič naknadno povabljene na konferenco: albanska, mehiška, kubanska in egiptska. Ker albanskih delegatov davi še ni bilo v Parizu, se bo plenum jutri sestal. Tako so se dela danes omejila na seji dveh odborov za politična in teritorialna vprašanja: na romunskega in italijanskega. Prvi je v pičli uri prišel do zaključka, da ne kaže pričeti debate »•proceduri vsega dela v odboru, če se prej ne zberejo vsi predlogi, ki bi jih utegnile staviti o mirovni pogodbi z Romunijo tako države zmagovalke kakor bivše sovražne države. Tudi poročevalca odbora bodo izvolili na prihodnji seji. V odboru za politične in teritorialne klavzule v mirovni pogodb! z Italijo, se je danes sprožila odločna debata o uvodu pogodbe in italijanskih pripombah. Nizozemski, brazilski in poljski delegat so takoj ugotovili, da se skuša italijanska delegacija čimbolj otresti sokrivde za zadnjo svetovno vojno. Nizozemcem se je skušala izviti, češ da z njimi ni bila v vojnem stanju, ker so ji napovedali vojno, ko Nizozemske ni b'lo več. Jugoslovanski delegat je pritegnil prejšnjim govornikom in poudaril, da je bila zadnja vojna bor- to se ni treba loviti za pravnimi formulami o tem, ali je bila kakšna država pravno v vojni ali ne. Italijansko stališče o uvodu pogodbe je nesprejemljivo. Tudi belgijski delegat je protestiral proti italijanskim pripombam. Čeprav Belgija formalno ni bila v vojni z Italijo, so vendar italijanski letalci spravili na dno morja vrsto belgijskih ladij in so se vendar belgijske čete borile proti Italiji v Abesiniji in so osvobodile ves njen jugovzhodni del. Tudi češkoslovaški delegat je protestiral in ugotovil, kako je prišlo do sovražnosti med Italijo ter Češkoslovaško, tako v severni A-friki kakor v Italiji sami. Abesinski delegat je pribil, da se italijanska delegacija izmika, ko pravi da je fašistični režim pognal Italijo v vojno. Poudaril je, da je treba odgovornost za vojno pripisati italijanski državi kot taki. Beloruski delegat Gučev je prav tako u-gotovil, kako skuša italijanska delegacija predstaviti svetu italijanski narod, kakor da bi bil v času vojne popolnoma pasiven. Iz italijanskih pripomb k načrtu mirovne pogodbe veje fašistični duh. Ob pričetku popoldanske seje je predsednik ugotovil, da se bodo morale obravnavati pripombe italijanske vlade kot take le, če jih tudi Italijanska delegacija sama na ba demokracije proti fašizmu. Za-1 sebi zagovarja. Zato bi se morali „Svobodo Indoneziji!“ Holandsko lfudstvo ie proti pošiljanja čet v Indonezijo ^ '"i angltSka in ame- j C* *n n< lme;° toreiluka’ te hh<"i»k-0Virante * strani jw . to , ________ Haag, 20. - Tass — Na Holandskem se množijo protesti proti pošiljanju čet v Indonezijo. Listi poročajo, da je nad 2.000 vojakov in amsterdamskih meščanov organiziralo protestno manifestacijo. Nosili so napise: »Svobodo Indoneziji! Nočemo se podatj v Indonezijo!*. Levičarski tisk objavlja številna pisma raznih ženskih organizacij iz različnih mest, v katerih plavijo: »Z največjim presenečenjem in strahom smo zvedeli za vladno odločitev, da bodo poslali v Indonezijo letnike 1945-46. Ne moremo razumeti, kako se po petih letih vojne za svobodo proti nemškim osvojevalcem, Holanska pripravlja, j da bi zatirala indonezijsko ljudstvo, ki je med Japonsko okupacijo stre- vlade, propagandistov * ni kontov ’ tegoslovan-J.0”' P J* OC te imela stik ki ■to - rnosTdvtv0m, ............. j L in ’ "Gtero pumpajo iČ takPr.0patKindisti, kakor * * toa ie vsaj občutek ko 10°’’9!e*fco in ameriško “st, l?°n' temve6 ljudstvo, ki 'te kazati London 4n o»ooi. m suienjstvu *n vojni s tolik*-tooJ rakotamt in trplje-J* in *lVfda svojih pri- L4n 3i M «« Ičr>»w i« ms«- «0 Pilite krvi in na- t) i. *a°**nilki narodi borbi toioo '■Proti faSizmu. bi d3tvo »l«o vzpod-J toT9l0vaato tisk, niti [tofcL ^ ZVU*‘ ^'‘‘ooljstva na in- kje, člga-4fcou' - Zapiranje mo od japonskega jarma pač pa tudi od tujega gospostva. druge nacifašistične zaveznice enostavno zato, ker so Jo k temu prisilile zavezniške oborožene sile. Tako so od Nemčije njeni sateliti odpadali točno po vrstnem redu, kakor so se pač zavezniške oborožene sile pojavljale na njihovih mejah. Jugoslovanski delegat se je postavil na stališče, da bi moral odbor na osnovi glasovanja zavrniti to italijansko zavijanje. Južnoafriški delegat je v svojem govoru v celoti zavrnil italijanski memorandum in predlagal, da bi obravnavali točko za točko. Kanadski delegat pa je bil proti temu, da bi glasovali. Nizozemski delegat je ob začetku popoldanske seje pred lagal, da bi uvod v mirovno pogodbo na osnovi italijanskih pripomb toliko spremenili, da bi se v njem izrazilo priznanje italijanski partizanski borbi. Višinski je na to pristal. SS.SS. W Pritok fašistov na Koroško Ogražalo varnost ln mir ter povzročajo obmejne incidente Rim, 20. VZN. — Italijanska mladinska delegacija, ki je bila en mesec gost sovjetske mladine, se je vrnila v Rim. Pri vrnitvi na letališče Ciampino so jo sprejeli zastopniki italijanske mladine, katerim je delegacija izročila dar protifašističnega odbora sovjetske mladine. Delegacija je sporočila tudi pozdrav in izraz prijateljstva sovjetske mladina rimski mladini. Mladinska delegacija je bila zelo zadovoljna z uspehi, ki jih je dosegla na svojem potovanju, s sprejemi, ki ji Jih je priredila sovjetska mladina ter z znaki simpatije, ki jih je sovjetska mladina pokazala za italijansko demokratsko mladino. Vodja italijanske delegacije Enrico Berlinguer je izjavil med drugim, da je mogla delegacija v teku enega meseca spoznati življenje in delovanje sovjetske mladine ter da je zdaj njen namen sporočiti italijanski mladini, kar je videla v Sovjetski zvezi. Italija je kapitulirala I tem izraziti tudi italijanski delegati, še preden bi odbor v načelu glasoval o pogodbi ter italijanskih pripembah, da bi potem prešel k podrobni razpravi o njih. Višinski se mu je priključil in menil da bi se morale smatrati italijanske pripombe za odklonjene, če jih nobena delegacija ne bi podprla, v drugačnem primeru pa da bi bilo treba o njih glasovati. Medtem naj bi odbor prešel k razpravi o posameznih klavzulah. Jugoslovanski delegat je tedaj močno kritiziral predvsem dve italijanskih pripombi, s katerimi Je poskusila Italijanska delegacija doseči, da bi se iz pogodbe črtala ugotovitev o italijanski kapitulaciji. Italija je zapustila os prej kakor Jugoslovanski delegat Bebler se je izrazil proti opustitvi nadaljnje načelne debate, preden odbor ne zavzame svoje stališče do italijanskih pripomb v celoti. Razpravi je nazadnje napravil konec poljski delegat, ki je konkretno predlagal, naj odbor ugotovi, da je načelno preučil italijanske pripombe, da jih nihče ni podprl in da so zato odklonjene. Predsednik je njegov predlog še razširil v tem smislu, da se razprava o italijanskih pripombah zaključi, da se na prihodnji seji prične obravnavati uvod pogodbe od točke do točke, pri čemer naj bi se upoštevali dodatni predlogi zastopnikov 21 narodov, ki sodelujejo na konferenci in da se današnja seja zaključi. Predsedniku Je zaploskal ves odbor. Zares je seja odbora potekla v dobrem razpoloženju in debata se ni nikjer zataknila, kakor na primer včeraj v odboru za vojaške zadeve, ko je Alexander protestiral, ker je bilo na seji preveč fotografov in ker mu mrmranje prisotnih in dopustilo, da bi parno sledil razpravi. Dobro razpoloženje je nocoj v odboru za Italijo še posebej izpričal Višinski, ki je ugotovil, da Je prišel že čas večerje, pa da bodo že jutri nadaljevali razpravo o italijanskih zadevah. Ko so bile italijanske pripombe tako v načelu likvidirane, se je seja ob 19. uri zaključila. Kaj je dosegel De Gasperi med diplomati v Parizu ln med politiki v Rimu Tudi tisk se zaveda, da se pričenja «bltka za Trst*. Agencija AFP beleži, kako se je Italija z vso silo oklenila tržaškega vprašanja, kako pa je vendar skrajno dvomljivo, da hi štiri velesile kaj spreminjale na političnih, teritorialnih in vojaških klavzulah v mirovni pogodbi z njo. Malo je še celo verjetno, da bi Italija utegnila uveljaviti svoje reparacijske zahteve nasproti Nemčiji. Tudi na Brenne-rju jo bodo pahnili v defenzivo, ker vidno pridobivajo tla avstrijske zahteve. Po razgovoru, ki sta ga Imela Byrr.es in Molotov o gospodarskih klavzulah v mirovni pogodbi z Italijo, prav tako ni pričakovati, da bodo te klavzule občutno omilili. tvegati sleherno nesrečo, tirati Italijane v popolno neslogo zgolj zaradi svoje imperialistične politike. Britanska nota o ožinah London, 20. VZN. ■— Britansko noto o predlagani reviziji montreu-ške konvencije o nadzorstvu nad Dardanelami bodo najbrž v prihodnjih 48 urah poslali Sovjetski zvezi. Podobno z Združenimi državami, ki so že poslale noto Sovjetski zvezi, mislijo, da se bo Velika Britanija uprla predlogu, naj bi nalogo obrambe ožin podelili Turčiji in Sovjetski zvezi in naj bi vodstvo plovbe v ožinah prepustili obalnim državam Črnega morja. Celovec, 19. Tanjug. — Avstrijski tisk se pritožuje zaradi povečanega pritoka fašistov iz inozemstva na Koroškem. Ti fašisti ogra-žajo javno varnost in mir. Samo v juliju so izvršili 35 ropov" in 15 drugih zločinov. Namesto da bi proti njim podvzell stroge ukrepe, jih celo uporabljajo pri preganjanju Slovencev. Glasilo srbske osvobodilne fronte »Glas* objavlja članek, v katerem našteva številne zločine, ki jih vršijo vojni zločinci) v zapadnem delu Avstrije. Pisec pravi, da se v tem delu zbirajo jugoslovanski četniki, ustaši, Andersovi Poljaki, pristaši Szalassyja, rumunskl fašisti, bolgarski izdajalci in ruski izdajalci iz Ukrajine in Bele Rusije, ki uživajo kljub svojemu zločinskemu delovanju v preteklosti vso svobodo. Število tujcev v zapadnem delu Avstrije znaša 437.000. List pravi dalje, da ustaši ln Četniki razvijajo veliko propagando proti demokratični Jugoslaviji. Ustanovili so številne organizacije, med katerimi se odlikujeta jugoslovanski narodno osvobodilni odbor in odbor kralja Petra v ameriški okupacijski coni. Protijugoslovanski odbori so tudi v Linzu, Gradcu in drugod. Na Koroškem v britanski coni so pred kratk'm ustanovili avstrijsko ljudsko stranko, ki Je protiutež narodno osvobodilni fronti koroških Slovencev. Tudi ta stranka je Či- sto reakcionarna ln šteje v svoji sredi germanofilske ekmer.te ln hrvaške fašiste. Člani te organizacije oborožujejo številne tolpe, katere povzročajo incidente ob jugoslovanski meji. Tuka usmrčen Bratislava, 20. — Bivši predsednik slovaške države, ki so ga na-zivali «Laval», Bela Tuka je bil pred storim; dnevi obsojen na smrt in davi usmrčen. Beograd, 20. — Jugoslovansko notranje ministrstvo sporoča, 5a se je v zadnjem času ugotovilo, da so v prometu ponarejeni tisočdl-narski bankovci. Ministrstvo sporoča, da so krivce aretirali in da se je med zasliševanjem ugotovilo, da so bankovce vtihotapljali v dr* zavo iz inozemstva. novo mednarodno razpravo proti nemškim vojnim zločincem Prvi na kateri koli listi indu-strljcev, ki bi jo sestavile velesile, bo sigurno Alfred Krupp von Boh-len, bivši šef velike industrij« Krupp, ki je dobavila Nemčiji o-rožje v treh vojnah in ki mu n« sodijo na prvi razpravi zaradi njegovega zdravstvenega stanja. PRED PLEBISCITOM V GRČIJI odbe Nove smrtne v * v in množične 01 2.600.000 volivcev le vpisanih v obs aretacije volivni imenik 1.700.000 Izjave Envera Hodže v Pragi Iraško ljudstvo zahteva umik angleških čet Bagdad, 20. - Tass — Bagdadski listi zahtevajo Izpraznitev britanskih čet iz Iraka. »Velika Brita-nja», piše neki list, »mora odpoklicati svoje čete in izprazniti iraško ozemlje, da ne prejudicira svobode in ^neodvisnosti naae države.* List »Irane* piše: »Ce bo šlo tako naprej, bomo morali izročiti Angležem vse naše dohodke. Velika Britanija je z izkrcanjem svojih čet preklada pogodbo med obema državama. To ravnanje predstavlja veliko zaveso, za katero se skriva velika krivica proti našemu K! je n.eu jajnjiia— ................ - ljudstvu, ki bo postalo irtev nena- melo po popoln; osvoboditvi ne sa-1 sitnega britanskega imperializma*. Malo si more torej De Gasperi obetati, tudi če bi mu uspelo dati sobojevniškemu položaju Italije v uvodu pogodbe večji poudarek. V Rimu pa je postalo tržaško vprašanje predmet notranjepolitičnih razračunavanj. Stvari je postavila na svoje mesto milanska «Unl-ta», v kateri opozarja Togliatti, da tičijo za protikomunistično kampanjo v Italiji nekatere tuje sile, ki so znale vplivati na vrsto Italijanskih listov. Toda ta kampanja bi utegnila samo škoditi Italiji In Jo pognati ravno v tako delikatnem trenutku v politično krizo. De Ga" speri je napravil v Parizu napako, je Togliatti pribil enako kakor zadnjič v Parizu. Tržaški problem je treba rešiti nemudno, ker je treba v Italiji čimprej napraviti konec sedanji situaciji, ko so v njej skupine reakcionarjev pripravljene trgovin, trgovcev stavkokazov *» pretepanje stavkokazov ne pomeni ustrahovanja za katerega bi moral kdo vzpodbujati od daleč. Vsaka stavka tudi v Ameriki in Angliji prinaSa take posledice). Primorsko ljudstvo je k vsemu temu zvzpodbujalaz situacija, katero je doživljalo in jo doživlja pod ZVU. Logično izhaja iz tega tud i, da nista bila Ljubljana in Beograd tista, ki bi odločala o zobjavi člankov o krajevnih dogodkih» v tukajšnjem ljudskem tisku — temveč globoka tradicionalna povezanost z ljudstvom, iz časov oborolene borbe in najtelje ilegale. Ljudski tisk je izpolnjeval svoje poslanstvo, ki mu ga je naloHlo ljudstvo. (Podrejenost Ljubljani in Beogradu so po angleški in ameriSki noti tukajSnji propagandisti sami priznali. Dos i bi to morali tukajSnji propagandisti sami najbolj vedeti, se Se «4 posirčilo najti nikogar, ki bi za take neosnovane izjave kaj vedel). Zastopal je mnenje, težnje m zahteve ljudstva, kot jih je nakazovalo ljudstvo, v tvezi s svojimi potrebami, v svoji borbi proti ostankom faSizma za uveljavljanje načel demokracije in demokratičnih pridobitev. To svojo borbo, katero vodi primorsko ljudstvo Se danes in jo bo vodilo do končne zmage, je potrdilo z neStetimi protesti, resolucijami itd. ZVU, predstavnikom Anglije, Amerike, Sovjetske zveze itd. itd. Ako se grobo izrazimo, gre količina teh brzojavk in protestov samo ZVU v desetine kilogramov. Ofividno je, da vse to ni bilo upoštevano ob sestavljanju note angleške in ameriške vlade. Primorsko ljudstvo si je drugače vsaj ne more tolmačiti. Upravičeno pa vprašuje, kje je temu vzrok. Kje je vzrok, da kljub tolikim protestom proti delovanju ZVU v pogledu splošnega ukaza št. 11, šolstva, olvllne policije, ki je zakrivila več irtev, odgovornosti ZVU za ponavljajoče se fašistične izpade, ni dobilo zadoščenja, niti trohice net Kje je vzrok, da nismo slišali ničesar o fašističnih pogromih v Trstu, dvanajstdnevni splošni stavki, ki je bila povrhu vsega proglašena še za h: I. kolo: Smislov (beli) je v španski partiji v napadu porazil dr. Vidmarja. Botvinik je premagal Szaba, Dr. Euwe Janowskcga Lundln Steinerja, 0’Kelly Kristoffela. Remi so se končale partije Boleslawskl: Gulmard, Denker: Najdorf in Stollz: Kotov. II. kolo: Dr. Tartakovver Je kot črni premagal dr. Vidmarja, Botvinik Londlna, Dr. Euwe Kottnaue-rja.* Kotov Flora. III. kolo: Botvinik je premagal Smisla, Dr. Euwe Chrl«toffel-a, Denker Lundina. Romi so se končale partije Steiner: dr. Vidmar, 0'Kelly: Najdorf ln Tartakower: Kotov. IV. kolo: Botvinik je'zmagal nad Steinerjem, dr. Euwe nad Oulmar-dom, Stoltz nad Chrlstoffelom. Remi: Dr. Vidmar: Kotov, Najdorf: dr. Bernstein Smislov: Denker. V. kolo: Botvinik je premagal Vidmarja, dr. Tartakovver Kottna-uerja, Denker Steinerja, Smislov Boleslavskega, Stoltz • 0’Kelly-ji, Remi dr. Euwe: Najdorf, Kotov: Janowski. Stanje po V. kolu je naslednje: Botvinik 5, dr. Euwe 4 in pol, Denker, Stoltz 4, Smislov 3 in pol, dr. Tartaknwer 3 (1). Szabo 2 (1), O’ Ke!ly, Lundin 2. Bnlesslavskv, Ja-nowsky 1 ln pol Guimard 1 (1), Chrlstoffel dr. Vidmar 1, dr, Bernstein pol (3), Kottnauer pol (1), Steiner pol. v naslednjih okoliJČ.nah: pri sve tegorskem kolodvoru je razgnal skupinico mladincev, ki so izzivali Dva je pretepel. Ko pa se mu je pr:b.iža,l civilni olicist, da ga pomiri, se je zagnal še vanj. Agent C. P. je zgrabil za piš.olo in oddal sirel, da ga prestraši. Nato mu jo je Alt Alfredo aku-fal odvzeti, spravil v beg oboroženega policista in za btžeč.m, ki je klical po pomoči, tekel lep čas. Ko -pa je prišlo ojačanje policije, so ga aretirali — in je do včeraj čakal na obsodbo. UdeleZenretn fizltuHurnlh tekem v Ajdovščini Sledeč-! atleti hitre hoje, ki so se to udeležili Izbirnih tekem na Op-Cinah, naj »e danes ob 20. url zgla-se v kulturnem krožku »Tomažič* zaradi Informacij glede nastopa v Ajdovščini: hitra hoja: Schlllani Aldo, Zadnik Adrian (Rocol), Mi-lnzzo Jo»'p (PD Chlm'c!), Tessera Peter, Hrovatin Renato (Plsonl). Vecchlct Roman (Cebulec), Žerjal Tatova volov, mešetarji in kupci pred sodiščem Kazensko sodišče jd nadalje sodilo druščini tatov, mt.f-U.rjev ln kupcev dveh volov za 180.000 lir. Glavni obtoženec Je bil Battistel Giovanni, k; je v noči 27. aeptem bra 1945 ukradel s sodelovanjem Passini Marija par volov na kmetiji Gallas Enrica in Severina v Medeji pri Gradiški. Par ukradenih volov, ki sta imela preko 13 stotov teže, sta zgoraj omenjena obtoženca prodala še istega dne za 120.000 lir nekemu Montanari Giu-atu po mešetarju Ballaben Romanu iz Gradiške za klavnico. Kupcu in mešetarju so očitali, da sta vedela za izvor kupljene živine. Sodl-fče je »poznalo Bat Ušteli ja za glavnega krivca tatvine in ga obsodilo na 3 leta zapora in 6000 lir globe, upcč,evajoč pri tem, da je bil že kaznovan za tatvine. Ostala tri ja sodišče spoznalo za krive kolikor so sprejeli ukradeno živino in jih zato obsodilo, Passinija na 2 leti zapora in 6000 lir globe, Mon-tanar.ja na 1 leto jn 6 mesecev zapora ter 4500 lir globe, Ballabena na 1 leto in 3000 lir. Zadnji trije pa so bili na podlagi amnestije oproščeni tako zaporne kakor tudi denarne kazni. Iz goriške kronike V Angorisu pri Krminu je maskiran neznanec, oborožen s pištolo, okrog polnoči 18. t m. ustavil Pino. Bandelj Oreste (Col - Skr- na oe,ti nekega Ceculina Emilija. 23 let starega, ln ga oropal 800 lir denj), Castellano Roland (Sv. Jakob), Podton Bruno (Škamperle) Miaculln Marcel (Čermelj) in Ur-SiC Lucian (Plsonl); tekači na 400 m: Butfgnon, Fabbris, Ausanlo. Gratton, Uljan (Tržič). Durantl, Furlan, Ogrin, Krasna. Presl, Žlebeč, Skrlavaj Julij, Cioccio, Sauli, Dcrkar, Gessi. Oni atleti, ki Jim , , ne bo mogoče zglaaitl se danra. r«,1 Na sve,trn::,» itn <•#.{/- ..vrv (•"'• I pride jo Jutri zjutraj na sedež Zve-venstvu v Zilrtchu bodo sodelovali ze frkulturnlh društev v ul'co Fs sledeči t-nU i',ru»ki k..>esr1': preč* s- t- , Filz! 10. ter kovinske zapestne ure, vredne 3000 lir. • » • Žerjal Cecilij« por. Pavšič, stanujoča v ul. Mar.zoni št. 20, Je naznanila policiji, da je Izgubila zavarovalno polico za 2000 Ur. • • • Bonne Anna, stanujoča v ulici MLADINA NA UDARNIŠKEM DELU Pretekli teden je mladina udarniško delala na športnem igrišču. Opoldne so delo prekinili in šli v povorki s samokolnicami, vozevi in raznim orodjem po vasi ter peli partizanske pesmi. Ko se je mladina okrepčala, je več govornikov vzpodbujalo mladince, naj bodo še nadalje složni ket doslej, ker so oči vsega sveta uprte v nas. Tolmin LJUDSTVO NOCE REAKCIONARNEGA ČASOPISJA Dne 12. t. m. je tolminski kaplan nosil za pasom skrite izvode izdajalskega lista »Primorski Slovenec*. Ljudstvo je za dogodek takoj izvedelo in prihitelo iz Tolmina ter okoliških vasi. Protestiralo je proti takemu delovanju in odločno zahte- do za padle talce na Tolminskem, zlasti pa za talce iz vasi Poljubin. Na vse to se je on posmejal, zaradi česar ga je ljudstvo nagnalo tja, od koder je prinesel časopise. Božiči pri Miljah OTVORITEV KULTURNEGA KROŽKA V nedeljo so v Božičih otvorili nov kulturni krožek, ki nosi ime padlega borca za svobodo Hrvatina Ferrucc!a. Spregovorila sta slovenski in italijanski tovariš, ki sta crisala pomen kulturnih krožkov in sedanjo borbo na pariški konferenci še ni zaposlila pri javnih delih onih brezposelnih delavcev, ki jih je prizadela prejšnja ukinitev zaporov nad odpusti. Delavci že itak ž.ve v obupnih gmotnih razmerah, ker imajo nizke mezde in jih je zelo prizadelo skrčenje delovnega časa na 40 tedenskih ur. Zaadi vsega tega je pokrajinski odbor Enotnih sindikatov danes poslal Uradu za delo pri ZVU pismo, v katerem zahteva, da se s 1. septembrom t. 1. uvede popolna zapore nad odpusti z dela. Pozdravi iz počitniške kolonije v Čezsoči Iz počitniške kolonije v Čezsoči pri Bovcu pošiljajo star jem pozdrave sledeči tržaški otroci: Cimarini Livio, ul. S. Michele 26, Bruno in Roman Drusino, Skedenj 13, Dano Caparrotto, ul. Magdalena Zgornja 103, Chrarini Nino, ul. S Daniele 2, Varini Nicold, ul. Son-cini 40, De Marchi Klavdij, ul. S. Giusto, 32, Socota Sergi, ul. Parini 5, Sardini Frides Giorgina, Rocol 727, Renzi Maksimiljana, ul. Giu-lia 166, Stoka Jolanda, ul. Pratello 5, Elida in Marinella Corollini, ul. Ponzlanino 3, Bruna Nussak, ul Battera 11, Ana-Marija Vittolo, ul. Castaldi 7 in Norma. Prassel, vsi iz Trsta. Vsi otroci se zelo dobro pnču.ijo in so zadovoljni. Spremljevalke otrok iz Trsta Magala, Tatjana, Melanija in Livija pošiljajo pozdrave svojim dragim in prijateljem. Eksplozija v Pulj« VZN — Vojački poveljnik imenoval v zvezi z «ksPl0Z1J“:4 Vergarolli preiskovalno _kom i Da bo moglo dobiti sodišče m polago vse informacije, se ® , vsi civilisti, ki so videli n* ali ki vedo za kake poda dati na policijsko nadzorni«" (Questura) dimprej. Število mrtvih zaradi v Vergarolli je naraslo do zvečer na 63, od katerih so . pokopali, ker niso vseh i c ^ rali zaradi njihovega stanjf- . cela telesa pa so v mrtvašnici nariČKega pokopališča do l .i radi morebitnega identi ^ ■ Gre za eno iensko in tri trupla. Telžko ranjenih je doslej tt ranjenih pa 35. Izginilo je ameriško Obveščevalni urad sporoča, da je neko drugo . j ^ ginilo na proži f ’. im 25. maja se je v vseh okrajih vzhodnoprimorskega okrožja pričelo tromesečno Titovo tekmovanje. Ljudstvo se je lotilo z veliko vnemo dela in današnji rezultati nam p-.ičajo, česa vsega je zmožen naš primorekl človek v coni B, ker ve, da dela za obnovo domovine, da bo čimprej priključena k Jugoslaviji. V vseh okrajih pridno obnavljajo. naibolj pa sta se odlikovala o-kraj Idrija In Ilirska Bistrica. I-drijskrinu ok-aju je bilo nakazanih 1,600000 lir kred ta. vrednost doslej izvršenega dela in raznih prostovoljnih ppiapevkev v denarju ip materialu pa znaša 31,581.714 lir. V tem okraju so popoln°.ponovili 129 zgradb, v delu P ,c> še 172. Okraj Ilirska ^ dobil 3,460.000 lir kredita^.,, vo, izvršeno delo pa J« \ gj i milionov 63.383 lir. Poslopu ^ novili 96, v delu pa j>h Tolminskemu okraju , 400.000 lir kredita, vredno«^ ljenega dela pa je 5, fn0vHi-l Poslopij so popolnoma ^ v delu pa jih je še 35. okraju so nakazali 2,213-0 I dita, opravljenega dela Pa^ J v vrednosti 15,288.884 ,jr, ski okraj je dobil 300.001' t dita, dela pa so izvršili z® lir. Vipavskemu okraju so^r. Prireditve, predavanja in sestanki PROSV. DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE*. V četrtek dne 22. t. m. ob 20.30 uri se vrši v veliki dvorani druif.vencga doma važen članski sestanek. Polnoštevilna udel-žbe je obvezna. Prireditve na gradu JUTRI ZADNJA PREDSTAVA »MADAME BUTTERFLY». Juferi ob 21. url bo zadnja predstava Puc cmijevc «Madame Butterfly». Glavno vlogo bo poleg ostalih igralcev, ki so že nastopili pri dosedanjih predstavah, igrala Fortunati Mercedes. Dirigent Votto Antonino. Danes dopoldne so pri gledališki blagajni na trgu Verdi 1 pričel1 prodajati vstopnice. Izleti PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane naj se v nedeljo 25. avgusta udeleže »Parade dela* v Ajdovščini. Odhod ob 5.30 zjutraj s kamionom. Vožnja stane 150 lir. Predbeležbe v papirnici Stoka do vštevši petka, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. Teča) stenografije in jezikov Vpisovanje za večerne tečaje stenografije, slovenščine, srbohrvaščine, francoščine, angleščine ln nemščine se nadaljuje. Tečaji se bodo pričeli 1. septembra. Za informacije v ul. Imbriani 5 I soba 13. Enotni eladtkatl in zadruge KMETIJ13KA NABAVLJALNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU naproša svoje člane, da takoj javijo količino lesene vinske posode, ki jo rabijo. SINDIKAT POMORŠČAKOV IN PRISTANIŠKIH DELAVCEV. Danes ob 18.30 bo sestanek direktiv-nega sveta. Naj nihče ne izostane. Delitev rac’oniranega blaga PORAZDELITEV POŠKODOVANE PŠENICE ZA KRMO. Okrožno kmetijsko nadzornišivo naznanja, da se bo vr-f.la delitev pokvarjene p&nlce za krmo na podlagi predbeležene potrebe vsakega posameznega živinorejca. V ta namen »e vabijo kmetovalci, da se predbeležljo pri pristojnih občinskih kmetijskih uradih. Določene so sledeče mesečne količine; 1) kg 5 za perutnino in kunce; 2) kg 50 za vaako glavo goveje živine konja in plemenskega prašiča; 3) kg 20 za vsakega pitalnega prašiča; 4) kg 10 za vsako ovco in kozo. Prevzem pšenice se bo vršil v skladišču okrožne kmetijske zadruge. Pri tem se opozarja, da se pokvarjena ptfonica, ki vsebuje mnogo soli, ne sme rabiti sama, marveč zdrobljena z drugo krmo vred. Primešan je k drugi krmi je tudi DELITEV GOVEJEGA MESA ZA BOLNIKE. Danes 21. in jutri 22. bodo delili goveje meso bolnikom, ki imajo dodatne živilske nakaznice in sicer po 500 gr na osebo na odrezek z dalumon od 11 do 20 t. m. Cene: prednji del 160 lir za kg. zadnji 210 za kg, s kostmi 25%. Delili bodo v sledečih mesnicah: Albanesc Romano, ul. Gallina, Pe-riatti Euge.a, ul. Cellinl, Delavske zadruge, ul. Tarabocchra. Polacco, trg. Vico št. 7, Polacco Egidij, ul. Medla št. 4, Ciano, trg Volontarl Giulianl. DELITEV SLADKORJA BOLNIKOM. Bolniki na domovih, ki imajo dodatno živilske nakaznice za sladkor, bodo prejeli 500 gr. sladkorja v škatli na osebo. Za prevzem naj se zainteresirani javijo na uradu za dodatne živilske nakaznice za bolezen na tfgu Vecchia št. 1. S seboj morajo prinesti dodatni bon za sladkor nakaznice ju-llj-oktober. Po 31. t. m. prevzem ne bo dovoljen. Cena 230 Ur za kg. PODALJPANJE DELITVE KRISTALNEGA SLADKORJA. Zaradi tehničnih težav je delitev kristalnega sladkorja podaljšana do 31. t. m. OBVESTILO PRODAJALCEM NA DROBNO. Sepral vabi prodajalce na drobno, ki še nimajo veljavnih odrezkov za prevzem »koruzne moke, da Jih nemudoma dvignejo pri razdeljevalcih na debelo. PREVZEM ODREZKOV. V teku današnjega dne naj vsi prodajalci na drobno prevzamejo pri občinskem prehranjevalnem uradu v Trstu odrezke za testenine za delavsko skupino. SADNI ZELENJAVNI TRG V RIVA OTTAVIANO AUGUSTO V TRSTU bo od 1. septembra dalje zaprt vsako nedeljo. Rasno 7,REB ANJE OBVEZNIC TR7A-SKEGA POSOJILA. Predsednik tržaške občine i poroča, da bo v ponedeljek 2. septembra ob 10. url v dvorani občinskega poslopja 32. žrebanje obveznic posojila mesta Trsta iz leta 1914 po določenem amortizacijskem načrtu. Izžrebane obveznice bodo izplačali 6 mesecev po žrebanju pri mcslnl blagajni (ul. Aurello in Fab'o Nordlo št. 11) v sorazmodju 60 lir za vsakih 100 kron nominalne vrednosti za neza-me-ijano in »k la pari* za zamenjane. POROKE: Vknjižene: Tomaselli Alojz, priv. uradnik in Stocchi Gi-zela, zasebnica; Canziani Silvester, delavec in Blundo vdova De Martino Antonina, zasebnica; Ley Arthur Sidney, gradbeni konstrukter in Valpotti Nives, uradnica; Grego-ri Peter, pomorščak ln Zlobec Ljudmila, računovodja Skul Dorino, drogerist in Marchlo Natalina, za sebnlca; Persil Rudolf, mehanik in Zorman Vilma, zasebnica. 515.000 l!r, opravljeno vredno 2 692.361 lir. KoP^,„ kraju so dali 2,127.609 Ur' j> »Je so opravil: za 2,770.752 Ur- V»1 ,ki BU upittvif. <5.1 IV. I 'J- — , skem okraju nas ne sm , cr$ ?! Nr-tfiii vmiaju ne - -p« - številke, ki se zde nizke ijiš k V Koprivi na Krasu sem v nedeljo zvečer izguiil naliv no pero. Ker mi je drag spomin in ga necbhodno potrebujem, prosim najditelja, naj ga proti nagradi cdda v upravi »Primorskega dnevnika*. RADIO TRST II. SREDA, 21. AVGUSTA 17.15 Smfonična glasba; 18 lahka glasba; 18.15 radijska univerza; 18.30 plesna glasba; 19 predavanje; 19.15 oddaja odreda jugoslovanske armade; 19.45 predavanje; 20 na poved časa - poročila v slov.; 20.15 poročila v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 aktualni problemi; 23.10 zadnje vesti v sloven-Vini na postaji Trst I. na valu 263,2 m. KINOPKEDSTAUEI Rojstva, smrt , poroke Anagrafski urad obč'ne mesta Trsta sporpča, da se je 20. avgusta 1946. rodilo 10 otrok, umrlo Je 8 ljudi; porok Je bilo 6. UMRLI: Conscrva por. Valentino Ana, 67 let; Luin Karol; 73 let, Russlan Rajmond, 58 let; Versa Josip, 35 let; Boldarin por. Toso Ernesta, 70 let; Brandenburg vdova soto potrebno, da s? odstrani sli Csrso št. 6, jv Izroč la o vllni po- ] vi'-.J zmanjša neprijetni t>ih, n | Berao Anuy, 50 Ut; Ferluga vdova ličiti pl? n'n. ki di in i- nek1 Bo ! di keter*ga v* vajo 'ival, to pseni- I Plščanc Katerinn, 88 let; Kissovltz acv Am .' • vici .a .-... k 1 z r.. . , .d. s jo. | vdova Elvira, 79 let. NAZIONALE. 16.30: »Gospodična Bonaparie* - E. Feuliere, M. Joycc. SUPERCINEMA. 16: »Blizu ne- b:s» - J. Corday. ITALIA. 18: «But*,erflyjev sen*, M. Cebotarl. F. Giachettl. ALABARDA. 16: »Marija Škotska*, K. Hepburn. Fr. March. IMPERO. 15.45: »Moja sestra Evelina* - R. Russell. VIALE. 16: »Končno je privolila* • V. Carm, E. Fiermonte. MASSIMO. 16: »Vstajenje* - D. Du-ran’1, C. Gora. GARIBALDI. 16: »Dva srečolovca* - K. Francis. NOVO CINE. 18: «2ena v kleščah*, L. Pons. ODEON. 15.45: »Doživetja v eni sami noči* - G. Leclerc. A. Prejean. SAVONA. 16: «Danes si najlepša*, R. Hayworth, F. Astaire. AZZURRO. J6: «Vclika arena* -II. Carrey, H. Gibson. RADIO. 16: »Gospodlčnice* - C Del Pog* o, C. Gora: MARCONI. Oh 16. in oh 21. na prostem: »Materinstvo*, J. Rosay. VITTORIA. uh 16. In ob 21. na prostem: »Srečna noč* - De Fl-lltiDO, L. Gloria. ADUA. 16: »Vrli Benečan* - E. Spola. VENEZIA. 16: »Vrnitev ob zori* -D. P»rrleux. BET.VEDERE. 16: »In zvezdice migljajo*. GRAD SV. JUSTA. 21: »Zračni, pustolovci* - J. Arthur, O. Grant. ARGENTINA. 16: »Sreča je prišla*. POIJSTNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: »Prvo orožje*-J. Cooper, Fr. Bartolomcvv. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; samo za odrasle. javi z drugimi. Tudi tam , marljivo delali, to raE'tlcr* i> pa je treba pripisati te/”J(ifl * e TofS S 1M v *,! za nakazan! k-edit ra^a v3em mnogo strojev. Številke pa nam ne ga. često so suhorarne kol vse je v tej dobi *,!>! C morsko lludstvo, bo vrj ^ Ar ^ ?-r>. avgusta parada de»a- fcj} sapi. £ J Za časa mlačve v Ben 734 kg PSEKlC®vAjiKj;: DARUJE POŽGANA- >»*- 1.1 -^Oii spevke v ž!tu za otrok« n'ških kolonijah. Nabr® kg pšenice in ja izročile 0 J* podpornemu društvu- d’nke nabirale prosto''«*^,' < Lep zgled Pred kratkim j šel in izročil redakc IVU- poštenos^r | le tov. G'jf. Ijl sel m .zroo-1 ^ r* voratorc* v Trstu listni'0®^/; jem in dokumenti, 'raS q na Doratti Umberta. To'1'’ v redakciji omenjenega- i ^ že drugič izročil, kar je tem dal lep zgled pošten n'k naj 6'naprej dvigne dokumenti in denarjem. Za vojne »ir0*® i Uprava pošte in atu je razpirala nekaj 01 smonoša, predvsem * —-ti so dovršili 16. leto stai |n^J0‘ vojne u , im® prekoračili 18. Prednost ki posedujejo kolo. ^|j Za pomoč vojnim v^° ^ - Pr£t d Vojne vdove, ki »o .„iu " A den zglasile pri Bdru2-sVOje padlih, da bi predlo!’,e 'tri (ai>a *»o4 /laljPfl » 41 ’ . U., te ve. raj se danes »J* 11% V uri javijo v ul. Valdl^ ^ ^ stu, kjer bodo go jem udruženja. ivorile Avtomobilslt® .,0i pr« j k Prefektura (urad * 8 d« " sredstva) v Trstu «P° ,ai,lic j| u še mnogo evidenčni Tg |p O cer med številko 154 ^ {■ v , TS. Delitev se vrši v * Obenem sporoča, da l5gol ^ N 'Ut . j589l evidenčne tablice o ,y0 do ' 15900 TS. Da ne hi l I0v»h% šn.iavo pri uradnem Lotpob[] M nnprefajo lastniki ,a aavrč«nU komlonov z zgo~*l naj jih vllko evid. tablice doma prevzamejo- Odg urednik MAL »FROSV. DOM* - NABREŽINA. Vsobolo 24., v nedeljo 25. jn v ponedeljek 28, t. m. ob 21: sovjetski a’c :r VcVki*. ;rs?§25&s S POŠTENEGA tol našel dno 20. 8. v t . ŠČI-na-Trst denarnj r„ico prosim, naj mi “ upravo P. D. i,. NICA 400 m/2.