UtoLXDL ŠL US
LfaUtatm, fetrtcfc 14. septenftta 1J3*
Chm Dfci 1.-

mrt a Din 2, do 100 vrat A Din 2-60, od 100 do 800 mt A Dto & rećjt mMrmtl patit rrsta Din „4.-, Popust po dogovoru, maeratm dave* potebe). — »Stomak) Narod« relja meseCno ▼ Jugoelavtjl Din 12-. za toosemstvo Din »-  RokopU •• o« vračajo
OREDNIATVO    IM    OPRAVNliTVO LJUBLJANA,    Kaaf||e«»   nBm    tte«.   A. Telefon: Si-Ml Si-23. SI-94. 81-» to 81*96
PodrainiC«: MARIBOR PUH—liljlilji Ha 9b — NOVO MJESTO, Ljubljana*** c ttfefoo K. 30. •— CELJU«; celjsko uredništvo: Strofmfivorjera ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprav«: Koceoova ulica 2, telefon *t- 190. — JE&EN1CK:   Ob kolodvoru 101.
Fottaa tkranllnlca v Ljubljani at. 1O.SS1.
Neprijetno presenečenje v Ženevi:
Abesinija ostane v Društvu narodov
Z veliko većino glasov je skupščina DN odklonila »talijansko zahtevo, na] se abesinska delegacija ae pripasti k sejatn sveta ta skupštine DN
»en«**a, 24. septembra. w. To ponovni temeljiti prouritvi vsesa kompleksa >prasanj je »enfikacijski ndhor Društva narodov sklenil, da ne bo priporntal plenarni *knpš>či-ni. naj >e zaprosi haasko rai^ndišoe za mnenje o pravni vp'^viitMi mandata ahe-*in*ke dplegarije. Ker ohstoj* *amo rivom o *eljavnn>tj pnohla^fi! abe«iin>ke dele^ari^ je% *e ?Hi 7ahie\'H na i Ki ».e ahesinska dele* garija i/kljuciln <»<! H*»la <ed«njeca zaseda. uja. kot pretirana. Odbor meni. da moro zaradi teca altr*in*ka delegacija kakor v zadnjih dneh tudt da'je «nr!*»Invati pri de!u skup&rine Društui narodov. Kakor izjavlja-j« v dohro poučenih kmejh Oništva nar»»-rfftv, ne moro biti nobenec.i dvoma o tein. da Mu«>olini v danih razmerah ne ho poslal nobene delegacije v  Ženevo.
Plenum skupščine Društva naro-dov Je z 3** glasovi proti 4 sprcjel poročilo Politisa, tako da bo abesinska delegacija še dalje ostala na skupščini Društva nirodov. Proti jvvročilu Polilisa so glasovale Albanija. M-ad/srska,  Avstrija in  Ekvador.
Vo infnrmnrijah iz Rima. ho Italija na stališfe. ki pa je zavrelo Društvo nas rodoT elede Ahe<*inije reagirala najprej s tem. da ho odpokiicala \>e jtalijan-ke /a-Pfopnike t tajnUtvti Društva narodov. To se ho zeodilo v naikrajšem f.i«.u, sledili pa bodo <e nadaljnji tikrepi Italije, ki naj podčrtajn njeno niHorn"st, da se popolnom* lort   od   Društva   narodov.
ženeva, 24. septembra w. Prihodnja Javna seja sveta DruStva narodov je do-]<ye.na za petek. Na tej -ceji bodo razprav-Ijali pr?<tvseim o finančnem položaju Av-strije, Madžarske, Bolgarije in Estonske, o Edenovem porocilu o incidentu o prilikl obip-ka nemike krifcarke >Lieipzi©:^ v Gransku, o porocilu komisije za duhovno eod^lovanje ter o poroćilu stalne komisije za kolonijske mandate in o po:topanju pri na/doraestnih vohtvah za haaško razso-di^e.
Rim, 24. septembra. A A. Ha vas. Politični krogi so £e naprej popolnoma ravnrwlu.ini nripram odl^oitvam v Zenevi. Tuđi voeraj-^nja odiocitev verifikacijskejra odbora ni (»premeniln tecn stališa, i^laj je ja?no. da Italijn ne bo poklala svoje de-le«racije v Že-i>evo in da se ne bo odiočila ta ta korak v«*^ dotlf-j. rlokler " te odboT ne odloči 0 .xlv<>Tmh«. ki so nastali. Xa dnijri Ftrani pa previ adu je vtip. da se bo Italija tuđi des h»tere?iralA na lconferencah. ki se sir-er pripravi jnjo i7v^n okvira DN. To je posebno lokarnska   konferenci.
Odmev v Londonu
London, 34. septembra z. Pripu?titev ab^i=inske delepracije k zasedanju sveta in skups<Mne Društva narodov je izzvala v an^rl^-S^i javmo=M velik odmev. Splošno BOdijo, da je s tem stopilo abecinskr> vpra-ganje 7^pe.t v ospredje ter da poaneni sklep ©kiip^ine DN veliko zmago n^guša. Levi-čarski listj so zelo zadovoljni ^ tem preokretom v Ž«ne>vi, desničarski pa opozar-jajo na nove komplikacije, ki bodo xara<ii teg-a nastale v mednar^dnih odnošajih. >Morningr Post.- smatra sklep skupščine DN v prilog Abesinije za zmagro Litvinova in SovjeL^ke Rusije. Litvinov j? naSel pri tem podporo malih dr*.av. V ostalem pa misli li?t, da se 2eneva v bodr^e ne bo smela ve^ ozirati na stališče malih držav, ker pre za inter'se velesil, ki morajo ime-ti v Bvropi odlo^ilno besedo. >Daily Te« l^prrapht \ndi v ženevskim sklepu novo ovir-^ za pomirjenje Kvrope. »Titne5« so zelo rezervirane, jsmatrajo pa, da je ta sVlep I>N le za^a^en m dvomljive vredno-sti za Abesinijo. Prihodtnji dnevj bodo po-hazali, kaj nameravajo ukrentti Anplija, FTancija in Italija, ^ se ta incident spravi 8  sveta.
Sođba Pariza
Pariz, 24. septembra., z. V zvezi z vče-rajšnjim sklepom DN jrle<1e Abesinije današnji desničarski in centnimaski listi oštro napadajo Sovjetsko Rusijo, kateri pripi^u-jejo izkljiično krivdo na veerajšnjam pkle-pn skup^cinf! jrlede AbeRinije in krivdo za nadaljnjo odsot.nost Italije od 2*neve r*r dmjrih me^narodnih konferenc. Pri te»m sodijo. da je šio Rusiji v prlavnem za to. da prepreci nameravano konferenco zapadnih velesil bmz Rtisije. Zal je Rupiji to uspelo. Rusija pa se p tem oddaljtije od politfke zapadnih velesil in iSče sedaj zave^nikor- v vrstah malih držav. Ze te*1en di>i &em po del?H 7astonnifci Moskve v fcenevi za ku-lir>"arnT proti Franeiji in Aner??ji. Zver>!a Mo &kve n* zapadu po^a^roroa ucraSa tn zato gkoia sedaj avoio sr«6o r drugft 4kiih £▼•
| rope. »Petit Parieien« piSe v zvezi b tem. <la v takih razmerah Društvo narodov nrma več bodočnosti. Karkoli bo storilo. bo sterilno. Društvo narodov bo lahko obstojalo in se uspešno razvijalo le tedaj. če &e izvede korenita reforma Se<1aj pa je DN nesposobno, da bi kakorkoli izboljšalo med-nnrodni položaj, ki postaja redno bolj napet. Fvrop?ke vlnde bodo torej nr>r?»I^ samo navaljivati delo 7.a obnovo Evrope. V Erho de P.iris« piše Pertinax. da sklep^**-neve ni mnoiro sprrmenil spioAnejra položaja. Konferenea lokarnskin držav je bila spriro stali*Ča Italije in N^emfije ?.e poprej /elo problematična. Pri vsej stvari ne grre za Ahesinijo. ki je samo kulisa, marvpo jrre tn borba za ^rMozemsko morje. kjer se kri-^3Jo   interesi   v«eh   velesil.
Ženeva.   '24.   septembra,   z.   Počim   v   Lon* donu  in  Parizu napadajo ^u^ijo,  Če^,  da  je  *
ona kriva preokreta v prilog Abe^inije, $e doznava v žene\"rfvih krogih. da je ta pre> okret i/zval v resniri ansrleski zunanji mi= nister Eden ki jo dobi] od svoje vlade točna navodila Angleška vlada *e je po^ta^is la na f^tali^e. da ne bi bilo oportuno, če bi c*e odio^itev prepustila haa^kemu raz^o-di?ču, ki i?o drži izk'ji čuo pravnih norrn Zato nai Zeneva -ama rsprejnie prak\ic^n ciklop. ki np bo pred>tavlial prejudirji za bodočo. Zafasni obstoi ab'vinfike dele^a^ii ie v Ženevi ne moro vplivaM na zakulisna pokajanja med velf^ilami. ki «»e lahko ne crlede na ^kle-p Društva narodov nadali u \t* jo. abetsin^ko vprašanje pa ee bo reševa^o na lokarn-ki konferenci m bo Vr*»kakor ro seno tako. Icakor želita Franci ja in An^liia to je v pfri'og Italjie. Po ^odbi ženevskih kromov \o tor^j sklen p:lede Abesinije pri-pi^ovati izključno intervenciji ancr'e^kpcja Zunaniec.T ministra, čerzar predlrvrj &o pod; pirali DeSno*;. Litvinov. Ruždi Aras in za-stopni^ki   nekaterih   drugih   manjših   držav.
Abesinija za svojega cesarfa
Gore,  24. septembra b, Na poziv od ne-
tlušii imenovanu vlade, ki vlada nad deve-rimi zar>adnimj abesinskimi pokrajinami, ki jih Itđiijani še vedno nišo zasedli, se je zbralo 2o.(H)0 Abesmcev. da manifestira jo za svojega vladar ja in izrazi jo voljo vse-£a abesinskega narod« po s^imostojnem dr-ža\*ncTn živl_fenju. Med zborovalci sta bi-Ifl tuđi biv^a negu^eva poveljnika ras De-sta in ras Imru. Abe^inci so prosili n-avzo-če   časnikarje,   naj   b^   o   tej   manifestaciji  1
ahesin^keca   naroda   obširno n-orocaH. Pariz,   24.   septembra      A A.   Dosedanji
abesinski poslanik v Parizu Volde Mariam je včeraj odšel v italijansko p^slan-štvo v Parizu in izTekel pokorščino ilalijnnski vladi.
Pariz, 24.  septembra.  AA.  Ha vas:  Abesin sko   poslnništvo   objavlja.  <ia   se   je   preda 1 TtaHji samo Vol<le Marjam osebno. Osobje po slani^tva ostane  zvet?to  negusu.
Zavlačevalna taktika Italije
Rimska vlada ho£e za vsako ceno izsilitf priznanje aneksije Abesinije
Berlin, 24. septembra b. »Berliner Ta-geblatt« objavlja daljše porodilo svojega rimskega dopisnika o italijanskem stali-šču glede napovedane konference lokarn-skih --il, v katerem s posebnim poudar^om pravi, da se Italija v svojem zadržanju nasproti lokamski konferenci ^po^lužaje pnvsetn drugih motivov kaJtor NemčJja«. Do^im je Nemćija izrazila svoje pomisleke predvsem zaradi Francije tn njene zahteve po ru^-<em iodelovanju na lokarnski kon-ferenci, ne pomersijo italijauski pcmisleki nikakeg-a bistvenegra solidariziranja s tem nemškim staliSčem, ker so nainenjeni ?a-mo Amgliji in jih narekuje samo želja po
uredit vi sredozem;kega vprašanja, Kar naj bi se po možnesti zgodilo še pre^ se-stankom lokarnskih sal. Iz tega se vidi, da je stališce Italije do lokarnske konference dolo^eno le po osnovnih linijah italijans^e 23unanje politike, ki =e poslužuje y vseh evropskih vprašanjih zavlaćevalne taktike samo radi tega, ker bi pc tej poti rada izsilila priznanje svoje abesin ke osvojitve od obeh zapadnih sil. Zato zahteva še pred »estankom lokarnskLh silt da -e z diplomat-skimi razg-ovoiri razeisti ta položaj, nakar ne bi imela nobenega pomLsleka već, sode-lovati pri sklenltvi zapadnega pakta.
Naraščajoča napetost na Daljnfetn vzhodu
Resen incident v Honkongu — Japonska von«iw mornarica v wtro& pripravljenosti
ftang^haj, 24. septembra AA. V Hortg-kn«ngu j° prišlo do reanega incidenta, ki utegne imeti večje posledice. Nekeg-a ja-ponskega mo<rnarja so ubiU, dva pa ne-varno ranili. Policija je aretirala nekega Kitajca, o katerem je ugotovila, da je so-deloval   pri   napadu.
Toki«, 24. feptem-bra AA. Mornarički minister je odpovedal svojo udeležbo pri marevnih. češ. da se je položaj poskbšal. Japonsko hrodkrvje. zbrano v krtajskih vodah, je v stanju pripravi ietiosrfi, da bo mo-^!o. če se pokaže nofreba. t^koj stopi«ti v akcijo. V tufcajšnjih političnih krogih mi-slijo, da je položaj zelo resen.
Tofcio, 24. septenibra z. Vest r> napadu na japonske mornar je v šanghaju je bila objavljena v Trkiju s posebnim] izdajami listov in je izzvala veliko ogorčenje. Vlada se je se: tala takoj k seji in je odredila strogo pripravljeoost japonske vojne mornarice, da bi mogla za primer, da se taki napadi ponove, takoj intervenirati. Japomsko kolonijo v šanghaju straži jo moćni oddelki japonsk^ga vojaštva, ki so jih pomnožili še s pro tovoljci, ker se boje, da bo prišla do splr»Snega napada na Japonce. v Tokiju presojajo polož^i zelo re-no.  ■
Hoda nesreća romarskih vlakov pri Lourdestt
Trčila rta osebni in brzi vlak — 17 mrtvih, 27 lrailo ranjenih
Pariz, 24. sept mbra *z. Na progi Lour-deš—Bordeux je včeraj popoldne 4 km pred Lourdesoin tT"ćil brzovlak v neki iz nasprotne ftneri prihajajeći osebni vlak. I>o trčenja je prišlo na odprti progi, *o sta oba vlaka vozila z naivećjo brzino, a vlakovodji zaradi cvinka ništa mogla opaziti nasproti prihajajoće.ora vlaka. tJdarec je btt tako silen, da i ta se lokomotivi žarili druga v drago, trlje voaovi brzovlaka in štirje voeovi oceAmega vlaka pa so se popomoma razbili. Vpitje ranjencev pod raavalinami se je ?1i8alo flalee na. okrog. ! Iz blttnjih vaši ao prihiteli ijudje na po-  i
zmećkanega ielezn^ga ogrodja razbitih vagonov. Zato 90 ae rcševama dela zavlek-la pozno v noć, ko o prispele potrebne priprave, v teku noći 3o p:tegaili izpod razvalin 14 mrtvih in 20 hudo ranjenih, danea dopoldne pa se je Število smrtnih žrtev povećalo na 17, ranjenih pa na 27. Lažje ranjenih je okoli 50 potnikov. v obeh vlakih so bili po većini roroarji, ki ao po-tovali odnosno se vraćali iz LcuMesa. Kdo je zakrivil nesrećo, bo ugotovila uvedena preiska\Ta. Vlakovodja o^bnega vlaka, ki je po nakljućju o^tal živ hi je dobĐ le Ulje poikodbe, je bil aretiran.
Ljubljana je dobila 20 milijonov poso-jila za poživljenje gospodarstva
Ljubljana, 24. septembra Sklep mestnega sveta z dne 19. avgu-ta 1936. 3 katerim je dovolil ljubljan-ki mest-ni obćini 'najeti pri Državni hipotekami banki posojilo v znej&ku 30 milijonov Din in razpisati obligacijsko poeojilo v zne-s^u 20 milijonov Din, je v v?ej naši javnosti zaradi predviđenih velikih gospodarskih po-ledic vzbiidil veliko zanimanje, zlasti pa so vložniki Mestne hranilnire, katerih vloge bi a tem znpet cživ:le, ne* strpno pričakovali, ali se bo ta ?klep iz-peljai ali ne. Preko ^r. banske uprave j*1 mestna obćina zaprosila nadzorne obla'ti, da dovolijo i^ve<JbT te^a sklepa. In mini-strstvo finanr je v najkrajSem ć'.'.su po-trdilo sklep ljubljanske ga meatnoga sveta z odlckom z dne 15. t. m., še isteffa dne pa ga je potrdilo tuđi notranje m'ni. str?tvo. s tem so vse formamo5ti oprav-Ijene in tako smo pred neposrednim iz-vajanjem. Druš-tvo banćnih zavodov dravske banovine je bodoćim obligracijam priznalo spo'cbnost  lombarda  pri  vseh  bajić-
nih zavodih v dravski banovini, kar bo sa priljubljen ost ten obligacij gotovo velike-ga pomesna. V pritiodnjih cJneh bo ie ia:-šel razpis tega oblig-acijskega posojila, po-teati pa 5e prićne podpisov&nje obliprafij, za katero vlada ie zdaj veliko zanimanja. S tem obligacijskim posojik>m nainerava me^tna obeina za likvidnost Me.«tne hra-nilnice zbrati 20 milijonov, Državna h'P«^-teVarna banka pa bo po odobrenju flnanć-nej^a ministrstva dala posojilo 30 milijonov, tako da bo g-^rpodarstvo v Ujobljani v kratketn pr^jelo denarni t4t v meska 50 milijonov, kar bo v^ekakor veJikega po-mena   xa   vse   gospodarstvo   Ljubljane.
Odobreno je bilo tuđi poeojllo ljubljanski mestni obćini za. njen Delavađri dovn na- Bleivreisovi cesti. Posojilo je dala Jw-na borza dela v zne«ku 1.T00.000 D4n. po-5ojilo je odobrilo flrranćno minLstrstvo tn skoraj istočasno tu<li notranje mrnlstr-stvo, tako da za te financrie akcije l^ib-ljanske mestne obćine ni nob' Mh. <*rlr već.
Prihod bolgarskih avtomobilistov
L#jubljana, 24. septembra Pred dnenri 50 nas obiskali bolgar^ki ve-terinarji in njihev obisk se je spremenil v pravo manifestacijo bratskih narodov. Dane.; so pa priipeli v Ljubljana bolc?ar_ aki avtomobilLsii, ki jih je Ljubljana prav ta^'o prisrćno sprej"la v Zvezdi pre 1 Ka-zino. Bolgar.kim avtomobilistcm so se od-peljali naproti v Zagreb elani našega Av. tomobilskega kluba iz Ljubljane s pred-seolnilcojn Avgaistom Praprotnikom, delegatom centrale štebijem in B^hincejn. Pred Kazino so jih pričakovalt odbornik i ljubljans^eg-a Avtokluba s podpredsedni-kom dr. Ciriloro Pavlinom. Bana je zasto-pal načelnik dr. Marn .komandanta divizije polkovnik 2ivanovič in Jugoslov.-bol-gar-ko ligo pa njen predsednik ?L Pusto-slemšek.
AvtoanobiliAti 30 pa-ispeli ob 11. toftno po programu, in sicer v 13 avtomotaffth-Spremljalo jih je tadi nekaj dam. Njihovo organizacijo je zastopal d5reXtor Hristo Top^ilešćov, med njimi je bil pn. tn* Mrsi vojni minister Aleksander KfrKnr, dalje p>->lkcArnik D. Ajranov, kraljev «>Jt»-tant in Se nekateri odlični zastopnl^i hni-garskega javnega žvljenja. Go^te apn irt>t po vsej državi na njihovi poti pre*ise«Ja*c Cejvtrale Avtokhibov <tr. VeUMr Jtortko^k, minister na razpoloienjn. Ofk*iernih p*>-zdravov pri prihodM ni HK>, pać pa so po-adravili g-o^te tem prif»rct>ejse vsakega po-sebej zastopml>fi nade javnosti, v<*ytdtka g^rviba jim je pa igrala v pozdrav. Popci-dne se odpeljejo na izlot na Goreo^ek^ zvećer pa jth Ljubljana pogosti na banfce-tn  y dvoraaii  Kazine.
Madriđska vlada bo zaplenila vse premoženje upornikov
Posestva bodo razdeljena kmetom in delavcem, če ne bo poprej izvedena sovjetizacija vse države
Madrid, 24. septembra. A A. Havas: Sno-« je bila seja minlatrakega sveta, ki so se Je udeležile vodiln«* osebnosti gla\-nega ge-n^ralnef^a Štaba. Na tem sestanku se je jfovorilo tudl o tem. da se zapleni vse imet-jc uporni kov. Posestva bi se razdelila siromašnim kmetom in delavcem, će ne bo prej Izvedena aovjetizacija. vse drtave.
Madrid, 24. septembra. AA. Havas: Sno-ći je notranje ministrstvo objavilo po ra-dui  naslednje  poročilo:
Na severni fronti je naše letalstvo bombardiralo most Leferol Okoli poldne smo bombardirali Valadolid in razvušili želez-niSko progo v dolžini enega kilometra. Ob tej  priliki  smo  unizili   en   vlak   municije.
Na arajETonski fronti je prišlo do manjših borb. Na južni fronti na sektor ju Montoro smo se dve uri borili z nasprotn^ki. ki so se umaknili z velikimi izgnbami. Vladno letalstvo je bombardiralo nasprotnikove polofcHe.
Na osrednjem bojićču pri Guadarami j9 naće topništvo bombardiralo naaprotnilca. Na talaverski fronti so naša letaia ujppe&no bombardirala nasprotnikove položaje. Na ostalih frontah ni bik) nić novega.
Madrid, 24. EsepU-inbra. A^\. Havai*: NeJci list v Sevilii je objavil, <la so sordaligfci in komunisti aropali muzeje v Madridu. Vlrvda je sedaj objavila katalog ukradenih umet-nin in ro-kopisov, ki so jih pri preiakavi nar ^li   v   stanova njih   ma/lridskih   ari^tokratov.
V sta-novanju neke»pa aristokrata po našli tuđi rokopia slavne knjige o odkritju rek«» Amazone iz 16. Moletja. Ta knjica je iz^i-nila iz arhiva v Se vili i in je se-riaj bila že ▼ tem  stanovanju  v  Madridu.
Burgos, 24. spf»t**mbra. A A. llava*: Nacionalist ićne ćete prodirajo v smeri v Guipi«-coo. Nacionalisti so zavzeli Piaoe»nzo de la« A ran as. kjer je velika tovarna orožja. Nacionalisti so zavzeli Monte Corto v Anda-ltiziji.
Vsa Južna Amerika bo prekinila diplomatske ođnosa]e z Madridom
Tutri bo odlo&lno posvetovanje diptomatskih zastopmikov
Parftc, 24. septembra, z. Kakor ne doena-va, je za jutri sklican v Saint Jeana de Lns »M^tanek diplomatskih zastopnikov imeh Jninoameridldh driav. Na tem seetan-kn bodo raspravljali o tem, ali naj ae vse juinoameriške   drtave   prikljnčijo   koraku
ITrui^vaja tn prektnejo diplomatike odno-ftaje % nrtadrid»ko vlado. SploAno vlada prepričan je, da »** bodo v»e drtave Južne An»e-rike solidarizirale in odnoklicale svoje diplomatske  zastopnike  iz  Madrida.
Titnlescn gre na bolje
St. Moritz, 24. septembra. AA. Hava«: Zdravje Titulesea se počasi boljka. Bolnik je voeraj lahko povžil nekoliko kurje juhe, jogurta, telečjih jetre, sesekanejra kurjega me«a in marmelade. Zdravniki so izdali to-lc poročifc): Proces obnavljanja krvi pe na-daljiije.   SploSno   stanje   je   zadovoljivo.
Nemiri na Polf^ketn
Vartova, 24. septembra. AA. V okolici Zamosca j« prišlo do neredov. Ubitih je bilo o«em oseb. Policija je kmahi vpostavlla red te mir.    Do neredov    je prišlo zaradi
^^^iCIDl^UB/0f9 ]L)Bi0^s>  ABvSCsss^3k  jBa  ^bBbHBbCIbbC3bW
Splošna vojaška dolinoct v Avrtralifi
Melboorne,   24.  septeimbra   b.   Odbor   po_
Hftdčnih strank je snrcjel n^črt. ki doJoča uredbo »plošne ^'r>>aske dol/nosti v avsitral-aikem  dominionu.
Sorzna ooročila
INOZEMSKE BORZE
Curlh, 24 »ieptemhra Beoprad 7, Par 1/. 2O.2O75. London 15.56, New Vork 307., Bru-selj 51.875, Milan 24.14. Amsterdam 307.75. Berlin   123.325,   Dunaj   56.70,   Praga   1^.685,
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«. Setrttk, St. teptea&ra I998.
Sfcv. 218
Slovo od ravnatelja Juga
Vtttka maoilM H tprtnila vteraj prll}ublH*efa lavnega dtlavca k vetaema pofltka
Liubljana, 24. septembra Rako globoko je Ljubljana čuvttvtrvala • trajno Q0Odo ravnatelja An'.ona Juga. kl lahko o njem rečemo da ni fmel eov razni« ka, ee je najlepfte pokazalo včeraj na nje* goveon pogrebu na viškem pokopa li 55 u. Redki eo pogrebi, ki bi se jih udeležile to* likčne mnoiice. Is meeta ©o ee pomlkale na vižko pokopaliSČe prave procesije ljudi, da se poslove od dragega pokojnika. Samo pokopališce je bilo «koraj prdmajhno za ve* liko  množico.
Nekoliko pred 16. je zaokrozilo nad po-kopališčem letalo, ki ga je vodil fcef letal-akega centra dr. St Rape, v zadnji potdrav pokojniku. Krsta je bila vsa ia*uta e cvet* jem. Mimo nje so se pooiiskale nepregledne vrste ljudi, da se tako tiho, a % iskrenim žustvom poslove od pokojnika. Potem so po-jjreboi preneslj kr?to iz mrtvačnice v kape* io, kjer je katehet ženske realne gimnazije dr. Kotnik opravil pogrebni obred za evo, jega bivšega etanovskega tovarisa, pevci Hubadove pevske župe «o pa pod vodstvom predvodnika Z. Prelovca zapeli ganljivoia-Wtinko.
Ko &o krsto nesli iz kapele k evežemu grobu, so stali v gostem apalinu proTe^or-ji ženike gimnazije in Stevilne dijakinje, za kreto pa korakali pokojnikovi sorodniki in mnogi pred«tavitelji našega iavnega živ* ljenja,  in sicer načelnik  prosvetnega  oddel-
ka banske uprav« prof. Bretnifc, tftttopni« ka mestne oW4ne, načelnik kultumeg* od« delka prof cK Mole in evetalk insp. We. ster, poslanca dr. Fux m R. Turk» bivtl ban dr. Puc, ban, sekretar JN'S dr. £ajec, ki je zaetopal odaotnesa senator ja dr. K Miner ja, gen. direktor TPD Rihard Skubee z tfUkvnim tajnikom J Pogafnikom, ravnatelji ljubljanskih predaj eftokk ih Eavodov, pred&ednik Jugoslove-rakega profesorčitega «drulenja prof. Grafenauer, predsjednik ZKD prof. Jeran in tajnik dr. B. Puc. učiteljski «bor >MladUcet. zastopniki nacionalnih dniMe* in drugi. Posebno mnogo je bilo narodnega ženstva.
Od pokojnika se je najprej poslovil ob od* prtem grobu pokojnikov namestnik univ. doc. dr. P. Groselj, nakar je ganljivo pri-srčno spregovorila v imenu «o§olk sedmo« Žolka žene-ke gimnazije Nada Fuxova. Mar* sikatero oko |e bilo rosno. Končno je poea-#til pokojnika predsednik Zj<D prof Jeran, ki je naehiAal velike pokojnikove zasluge ter njegov organizatorni talent, ko je bil 5e predsjednik Zveze kulturnih društev. Potem so pevci zapeli pretresljivo žalostinko »Clovekt glejf, na krsto eo pa začele padati prve grude. Grob &o pov*?em pokrili krasni venci. Eden najlepsih je bil »l'reporodov«; direktor Jug je bil   Preporodov  pokrovitelj.
Ljudje 6O se razhajali tiho sklonjenih JI lav.
Tekstilne tovarne
začenjajo obratovati
Praksa bo pokazala, ali je včeraj sklenjena kolektivna
pogodba dobra
Ljubljana,   24.   septembra.
Včeraj je bila potpisana kolektivna po-gAdba za tekstilce, in sicer za vso banovino. Sporaziiin so pozdravili tirdi deiavci. k,i nišo biH neposredno udeleieni na r»o-gajatijih. ^astopniki Centralne^a tarifne-ga odbora iz Ljubljane so odpotovali v Maribor na zaupniški sestanek, kjer b<ido znupnikom razložili, kokšnj kolektivnu pogodba je bUa sklcnjena in kakšen j-e bi! položaj. Upanje je. da bodo mariborsici 7aurt.ni'ki odobril; delo svojih z-astopnikov kakor so g<i tuđi zaupniki v drugih krajih.
Da je delavsrtvo sn^lasno s sklcnicnim sporazumom, dokazuje predvsem to. da so danes že začele obratovaii nekdtere manj" š*» tekstilne tovarne. Danes bo najbrž v obratu vefrTia manjših tovarn Večje ter varnc pa ne morejo za^cti ta-koj obrato\-ati zaradi   priprav,   čišćenja   i*<l.
Sklenj-cna kolektivna pogodba je veljav-na do 31. decembra T>37. ker porneni. da najbrž nad leto dni ne bo mozdne^a gibanja v tefcstfln,i stroki. Ako bi po ta r>o-^<viha ne Sfla odfpovofkina dva meseca pred izrekom roka. se avtomatičnfi podalj-šb za nadaljcije koledaTsko leto. Va-/.-no je, da ostam»Jo ▼ veljavi še vedno dosednnje lcole-k^rvme pogodbe, sklenjene med posa-me2mimn pod*jetji in delavstvom. do^lcr ne preneha njihov« veljarnost po odrm-T«*dnrm roku. Potcm rta 5rtor>i avtomatič-no v vpIj«vo sedaj sklenjena kolektivna pogodba.
Ce je sedaj sklenjena kolektivna pogodba dobra, se bo najbolje izkazalo v praksi, do roka njene veljavnosti. Zdaj ne mo-
retno presojati ka.kšna je. Lahko pa rečemo, da pomeni za delavstvo precejšen na* predek zlasti zaradi tega, ker so se po nji zvišaie mezde v nižjih kfltegorijah pri podjetjih, kjer so bile doslei mezde nekoliko nižje od splošnih mezd, Upoštevati je treba, d<i je imelo pred sklenitvijo kolektivne pogodbe pri nas prej nad 4800 delavcev izpod 3 Din na uro» to se pravi, da je imela tako nizke trvezde približno tretjina tckstilnejja delavstva pn nas. Ra-ćunnjo, da se bodo mezde arvišale i>o novi k-oloktivni pogodbi za približno 8 milijO" nov na leto, kar znese povprečno 75 Din n&   delavca   na   l^to   več  zaslužka.
Po zapisniku, ki sta Ga podpisali obe po-jjodbenici včerai. delavske stmkovne or" fjanizacije izjavljajo. da smntrajo stavko v tekstilnih podjetjih za zaključeno. Pod" jctji so se na obve/al«. da brex posebn«ga razloga ne bodo nikocar izključila od ntsr petno zanosiitve ztiolj zaradi te^a. da j« stavkal, odnosno, da je bil med stavko v tovarni, vendar s tem ne prevzemajo no-bene j>ravne obveznosti. V spornih prime-rih b^xlo rKvdjetja priznala posredovanj« ^trokovnih or<:an izaći j. To pomeni, da bodo nektiteri dplavci še odgova.rjali ta svoje T>rc5tapko med stanko in da vsem ne bodo mogle pornagati Uidi strokovne organizacije   «*  svojim   posredovanjem.
že so let prepeva
Litija^   24.   bepte»mbra.
Litijski pevci bg pripravljajo na proslavo jubileja s^>ustanovitelja »Lipec g. Ko-klica. Srećka, ki j^ že nad 50 let aktiven pe-vec. V nedeljo ivcčer borno imeli KokliCev večer, na katerem bodo &odelovali člani mo^kepra rbOTa pod vodstvom ravnatelja m^sča-rmke sole g. Rojca in društveni ork©-eter z diripr^ntom g. Brilijem. Sodoloval 1k> pa tmn nae poptilarni jazz-pevec g. Mirko Preml«.
?ilavljenec }e star že 73 let, pa. je se iz-redno čil in krepak. 5« vedno dola "v svoji mizarski delavnici. Prepevati je zajfd že v ljudski Soli. Prvi pevski pouk je dobil pri šmarskom nadueitelju Franu Adamiču. Ob 4Oletn<MTi jub;loju je bil izvoljen za čnstne-pa {'lana Lipe, je pa twli vnet jrasileo. Kot a-ktiven povec je pj"ench.il nastopnti ^ele le-tos. Na ivoje polstoletno pevsko udejstvo-vanje hrani <r. Koklič več lepih spominov. V nedeljo zvečer mu borno pa dokazali kako sra imamo ra<li, kako iskreno in toplo Bi  vrtnjo  pev<*i stj«niti roke.
Revija za propagando Jadrana
Ljubljana, 23.  septembra.
Problem, katerega rešujemo že od osvo-bojenja sem, je zveza Slovenije z morjem. Nešteto anKet, manifeetacij in vedno le samo skromne tihe želje gospodarskih kro-gov bo ostale brezuspeSne. V stvarnem ozi-ruse v resnici ni storilo ničesar in iz an-ket raznih predlogov se ni prišlo na dnevni red. Vsled teg^a se je zbral okoli prve slovenske revije »Naše morje* krog ljudi, poanavalcev priMk. ob našem morju in gt>-spodarskih tezenj Slovenije, z namenom, da skušajo vsbuditi posebno v slovenski javnosti dejansko aanimanje za morje, pomorsko trgovino in nafto trgovsko mornarico.
Tuđi zadnja Stevilka revije >NaSe morje« prinaSa razne obširne in zanimive članke. V prvi vrsti opozarjamo na obftiren in strokovnjasko obdelan članek >Velika važnost rednih pomorskih prog«, katerega je napisa! g. dr. Egon Stare. O tem članku so pričeli tuđi že drugi nafii strokovni časopisi pisati. Pisec pozivlje v tem Članku naSo slovensko javnost, da bi se tuđi de-jansko pričela zanimati za nado pomorsko trgovino in pomorstvo. Nadalje podaja pisec zanimivo zgodovino ustanovitve slo-venskega brodankega akc drufitva Ocea-nia, katero m je pdtelo navijati tekom svetovne vojne, v tem osim zagovarja pisec tuđi teao, da moramo uameriti iscvo* od avtarhičnih trgov drugam, kjer Se ▼lađa kolikor toliko gospodarska svoboda, Cefl da se moramo orjentlrati z naflo trgov-
■■n       TlflmTri         ^^k         ^DK^BDCM^BKHEVĐflu         nfftn
vzhodu in v pomorske dežele.
Poleg tega članka je še važen članek g. Smersuja Rudolfa »Cigav je otok Tr-stenik«. Tu se zrcali vsa naša popustljivost, kakor tuđi nerazumevanje, da je vsaka ćer del našega telesa.
LikoviCev članek 2Naša kri in morje« pa poudarja vso ono bol. ki Jo občuti nas člo-vek za onim morjem, ki je bilo nekdaj slovensko.
Dr. Sovdat išče nadome«tilo za nade izgubljeno morje v novi luki Sušak.
Dr. Hlavatv opisuje pestrost in lepoto naših otokov. Dr. Branko Vrfion sodeluje s člankom ^Pomorska sila Velike Britanije. Prof. Zloković pa nam poda točno sliko naše šolske pomorske izobrazbe v prošlosti   in   sedanjosti.
Priporočamo naši javnosti, da pridno poseže po tej reviji in da podpre tuđi finanč-no idealno stremljenje izdajateljev te revije.
Velik požar na Dravskem polju
Ptuj; 23. septembra.
Vas   Spodnje   Jablane   pri   Cirkovcih   proganja letos zla usoda. Bila je leto* Že trei-jič v  plannenih. Zadnji požar pa je prizade-jal mnogim posestnikom biul udarec. Dane« ponoči  okoli  ene  ure  je  nenadoma  zažarelo nebo. tako da se je tu<li iz Ptuja vi<lelo, da preti ne*ki vaši na Dravskem polju huda ne-varnost.  Službujoči   stražnik  je  nemudoma ^lajiniral  ptujak«   gasilce,  ki  so  takoj   po-hiteli   na   pomoč   proti   Cirkovcem,   kjer   &o zvedeli, da preti  vaai  Spodnje Jablane  polarna   katastrofa.   Ko   so   dospeli   v   vas,   je bil  ogrenj   zajel  že  ve5  poslopij.  valjani   pa zbujeni h. špan ja, so obupno bečali po vagi in  reševaJi, kar  se je  re&iti dalo. Živina je bila vsa    sbecrana in je bečala po okolici. KolikOT se je moglo dosedaj dognati, je occeD]   izbruhnil   v   jrospodarskem   poslapju posestnice  Marije  Frangež. V  kritiCnem fta-su     je  nastala  tuđi huda  nevihta  z  hudkn nalivom in viharjem, kar je knelo za posle-dico. da so se vnela Še sosedna poslopja po-aestnikov     Franca     Frangeža.  Jakob*  Ba-klana. Stefana Baklana. dalje Matij© Hrgr« in Elizabete Eknrt. V«a poslopja,    ki »o bila polna poljskih prkklkov, zlatti krme in slame, so bila mahom a v plamen ih. Ražen gospodarskih   poslopij   so   pogoreli  tuđi  ostali pomožni     objekti,    kolamice. šupe, Aednji itd. Pogled na pogoriSče je bil strašen. 6a-silci iz Oirkovc, Mihovc, Slovenske Bistrice in Ptuja  eo se takoj latili  poŽrtvovalnega dela In prepre&H So   veijo   katattrofo. Ob budem nalivu in ToHkcin napora so Tvtra-jali do pete are »jutrai. Mnogi so tadohili pri   reSevmnjn   živin«   m   ostaHh   prenifiniTi težje  opekline  in  je bfta  nekaferlm  potr#h na  adravnift*  poćkoS.  Noktom  MifMH,  ki
!• »p*l n» skednju in kom*j ui«l smrti j« z^orela dffianica s nad 1000 Din dvaarja. Skupna *kod* ■• ow»i na oetrt ftilijona dinarjev, ki pa je kl del om* krita ■ tava-rovalnino, Rako je of«nj nattal, bo dognala preiskava, Domneva se, da je motaj ne-kdo vreći Cigaretni oforek v seno, ker SO pri neke« kmetu pozno ▼ tioft lickali kom-zo.
Cesta St. H|—Maribor
Maribor^ S3. stpUmbrm. Glede om pesimistične vesti« ki ao me pojavile in ilrite v javnosti flede ffimđltv« driavn« ceste od BL lija «h> itaribofa, nam poroča Tujsko-prometna rresa > Putnik« t Mariboru: Ko je miniater za gradnje g>. dr. Marko Koftulj obiskal letofinji »Mariborski tedenc, si je na prizadevanje Tuj-sko-prometne zvtte »Putnikac r Mariboru in v spremstvu njenih funkcijonarjev sam og-ledal omenjeni del državne ceste ter se na mestu prepHftal o tteobhođnl In nujnl potrebi popravila iste. Preprical se je tuđi
0  kričeči  razliki med odlično asfaltiranimi cestami  v Avstriji  in  razoranimi  jugoslo-vanskimi   cestami   takoj   za   mejo  ter  sam ugrotovil.  da je tako stanje skrajno Škodljivo ne le sa razvoj našega tujske&a prometa, temveC tuđi Ea prestiž nafte države. Minister df. Kožulj je tuđi priznal, da ne-5 te te   vlos;e     in   prošnje   Tujsko-prometne zveze nišo bile neutemeljene ter je obljubiš da se bo prav gotovo savzel sa zbolj-sanje  tega  nevadržnegm  stanja.
N"a zadnjo vlogo Tujsko-prometne zareze, ki jo je vlozila v zadevi nedavno razveljav-ljene licitacije, je g. minister odgovoril, da je sicer odbor za oceno državnih nabavk pri finančnem minlstrstvu moral odkloniti predlog za odobritev te licitacije, da pa je ministrstvo za gTađnje z dne 2. t. m. naro-CIlo kraljevski banski upravi v Ljuljani, naj v skrajSanem roku 10 dni razpiše novo licitacijo, ki bo v najkrajSem času potrje-na, nakar se bo takoj pričelo terensko đe-lo. Ob koncu pravi g. minister, da mu je mnogo na tem, da se ta dela čim prej dovr-Se In đa se ta potrebni in važni del državne ceste uredi, kakor to odgovarja njeni važnosti
Iz Trbovelf
— Trftne cen«. Vč>raj3nji tržni dan j« bil bolj klavrn. Sadja in drugrlh dobrot je bilo *icer v i»obilju na trgu, toda kupčev škaraj nič. Pozna se, da smo že dalec od plačilnega dneva in da Se manjka nekaj dni do prvega, Toda tuđi sađje se je po-dražilo. Dočim smo dobili zadnjo soboto na trgu se lepa jabolka in hruske po 2 Din kg, so stala danes že 2.50 r>in kg. Tuđi jajca so se podražila in jih ponujajo sedaj po dinar ju komad, pa še ta menda nišo sveza, čeprav so draž ja. Danes smo prvič videli na trgu res lepe češplj?, ki so jih prodajale kinetice po 3 Din kg, cebula je po 1.50, česen po 5, kumare po 1, hiftcen fižol nov po 3 Din, paprika 4 do 5 kom. za 1 Din, lepe breskve po 3 do 4,  grozdje  po 4  do 6 Din,  zelje pa glava
1   Din  do   1.50   ,   prav  lepe   glave  p*  tuđi po   2   Din.
__   Lastnikl   psov   se  opozarjajo,   da   bo
te dni obćinski konjač polovil vse p?e, ki nimajo znamke na ovratnici, Četudi so plaćali žanje takso. Zato naj v lastnem interesu pritrdijo psom znamke na ovratni-co.
Še en sporazum
Trbovlje, 23. septembra. Po nedavni sklenitvi nove kolektivne pogodbe med TPD in njenim delavstvom se je začelo gibati tuđi delavstvo gradbenega podjetja ingr. Dukič in drug na dnevnem ko pu Dobrna. Potom II. skupine rudarske zadruge je naslovilo na podjetje proSnjo, da bi se spričo zboljSanja položaja rudni-škega delavstva vpoStevalo tuđi ono. Med predlogi, ki jih je predložilo za zboljšanje, je tuđi zahteva po zvišanju obstoječih zaslužkov. — Danes dopoldne so se vršila v rudniški glavni pisarni v Trbovljah to-zadevna pogajanja med pod je t jem ing. Dukič in drug ter zastopniki delavstva. Po gajanja je vodil rudarski glavar g. inž. Močnik, gradbeno dužbo ing. Dukič in drug sta zastopala gg. nadsvetnik ing. Stern in ing. Szekely, Delavsko zbornico g. Ivan Tavčar, II. skupino Rudarske zadruge pokrajinski načelnik g. Pliberiek. delavske strokovne org-anizacije pa g. Ju-rij Arh za Zvezo rudarjer Jugoslavije, g.
Filip Kriznik za Jugosl. »trokovno zveax> in gr. Struc Jakob za Narodno atrokovno zvezo.
N« roMmbttmt Jutri •* a#. mri svmiana
otvorlt«v Elitnega kina Matice
Pr«đvmjana lio priljubljena in melodijom« opereta mojstrm Btillockarja Jl^oatovsjMkm kntna predstava tega
OMbti OM«la Hohn,  MMlka Rdkk,   [^IIAk       lirA^^lf
Kftmpflfi                              SHSn^^MSflBMBflBHBHB^HHHHBmSHi^BBBi^BMSB
Pređprođsjjs> vstopnle wm vrsi jutri od 16. ure naprej!              ______
Po daljših pogajanjih je bil med pod-jetjem in delavskimi zaupniki sklenjen skoraj v vssh točkah sporasum, ki aado-voljiro urejuja bodoCe odnosaje med pod-jetjem in delavstvom. Gradbena družba ing. Dukič bo po tem sporazumu poviSala svojemu delavstvu, kl ima meede II. in m. kategorije In ki je neprekinjeno zaposleno pri podjetju *e 10 let, mezde sa najmanj 50 par na uro, ne glede na delo, ki ga opravlja. Prav tako je delavstvo doseglo zvišanje v kategoriji profesijonistov in sicer prejmejo strojniki in bagrovodji posebno mesečno doklado, ostalim profesijo-nistom in strelnim mojstrom pa se primer-no zviša plača na Šiht. Tuđi vpražanje predujmov je zadovoljivo rešeno za delavstvo, ugoden sporazum pa je bil dosežen tuđi glede ostalih sahtev, ki jih je stavilo delavstvo. S tem je delavstvo podjetja Dukič v glvnih točkah izenačeno glede kolektivne pogodbe  z rudniškim delavstvom.
Dva sveza grobova
Zagorje,   23.  septembra.
Dva sveza gTobova je dobila naša njiva večnega miru. V prvem počiva trpin, kakr^-nih j« ćelo pri naa raalo. V mlailosti čil in krepak, zvest član Sokola, je moral na tr-njevo pot skori življenje. V rudniku si je služil vsakdanji kruh. Bil je oženjen in oče ownih otrok. Z vsakim otrokcem so prišle v hišo nove skrbi, prišle &o bolezni, crni dne-vi so legrli nad našo dolino, pa je aredi he-de ie vedno verjel, da bo alo. Toda. srce mu je j^lo pešati. Zadnja leta je delal v strojni MMci na4 AleksajKirovim rovom, toda nekoliko lažje delo čez dan mu ni moplo vrniti zdrav ja. V sredo je odšel zadnjlč v slurbo in tovarišera ćelo dejal, da se počuti tako dobro, da bi kar zaplesaL Ko se je vračal, mu je postalo naenJcrat slabo Ln omahnil jp pod akacijo na trati. Pobila mu je srčna žila in nseni otrok jp ostalo hm rfNlnika. Skozi 13 let ni projel na roke no beliea, vse jp> ostalo v konzumu za hrano in obleko. Tako je živel in umri trpin Slavo Pole k večne-mu počitku smo g"a spremili vsi.  ki  smo  pi  poznali,  cenili  in  spoitovali.
Dru<ti je videl boljše Čiiso. PosestnLk, po-stilniear, mlinar in žagar Bregar, znan da-leČ naokrojr. Ni bil še star 55 let. ko je po-trkala na njejrova vrata smrt. Bil je izvr-»ten družabnik. dohrepi srca, in cnlprtih rok Ciospodaril je vzorno v Breirarjevini na pol poti med I>okami in Izlakami. Zadnja leta gT» je pa mučila težka bole^en ?rca. V po-n<vieljek smo <^a položili k veoiftinit porit-ku. Na zadnji poti pa j*1 spremila velika množica njejrovih prijateljev in 7.nanoe-v, v žalnem sprevodu je pa korakal tuđi zap-or-ski Sokol p praporom. Obema pokojnikoma homo ohranili najlepM ppomin. ialujočrm svojrero   pa  izrekamo  iskreno  sožalje.
Iz Ptnfa
—. Lepi jesensKi dnevl. Kakor drugod, so tuđi pri nas nastopili prav lepi in vto-či jesenski dnevi, saj kaže toplomer v senci 25 stoptnj Celzaja. Toplih dni se zlafitl veseli naš vinogradnik, ker bo gTozd je, ki baš zori, veliko pridobilo na ^lad-korju. Akoravno je vinskega pridelka nad 5O% uničila peronospora, bo vendar kapljica letos odlična po kvaliteti, zelo slabo pa je s sadjem. Druga leta so na tu-kajftnji postaji dan za dnem tovorili vagone jabolk, avtomobili so prevažali žlaht-no sad je iz Slovenskih groric, letos pa je vse kakor izumrlo. Le tu in tani Se vidiS kak avtomobil jabolk in le redki so dnrvi, da bi natovorili en vagon jabolk. Kmet tama, da ni sadja, cena kronapirju pa je do 30 par za kg in še tega ne more prodati. Tuđi x oatalimi poljskimi pridelki je slaba.
_ Dve lahkoživkl v zaporih. Pri ju-tranjem o;etoem vlaku je želrznL^Kl apre-vodnik oddal na poataji orožr.ikom (ive lahkoiivki,   ki   so  ju   orožniki   odpeljali   v
policijske s&pore. Obe sta zagnali v ma-porVh strašan krik, tako da so ljudje kar postajali po ulicah. Kmalu si je ena hotela prerezati žile na levi raki, pa »« ji ni posrećilo. Ob? sta bili oddani v «odne lapore, kjer bosta pod vamim zapahom obujali ke?anje ta svoje grehe.
— Tati-ina. kupanu Ivanu VrSifru it Markovcev je bilo v ponedeljek, ko se je rmidil v Ptuju po opravkih, vlomljeno ▼ stanovanje, odkoder so m,u tato-vi odnesU več oblck in drugih predmotov. Iz veže sreskega 5odiSča pa je bilo ukraieno kolo posestniku Antonu KaLserbergerju iz Ge-rečje   vaši,  vredno  900  Din.
(Belezttfcci
KOLEDAK
Da.ne*:   ČVtrtek.   24    »eptonihra   katrvličani: Marija   Deviea   ff?itt-»ljir:i   kristjariov DANAŠNJE   PIUREDITVE
kino Matira:  /aprto
Kino  Ideal:  Vrag na  konju
Kino   Sloga;   Žuvim   in   ljub:m
kino   I niou:   Žeiezni   ilenioni
Kino  Sinka:   A U   l>at>a   m  M)    rdztmjjiiko¥
Chu<Ch;n-Chow
kino Most^:  Franker\i*teinova  nfA^^ta DE2URNE  LEKAFLNE
Panen« Dr. Piccoli, Tyr£eva ce^ta fi, Hoče-var, Celov^ka c«:ta 62, Gartus, Mo^te^Za* lo£ka   cr^ta.
Iz Celja
—c SK Celje : CSK. Na Glariji se bo pri-Se\& v n*Hle!jo ~2t'\ t. m. ob 15,30 podfta-vfic-na, prvenstvt-na tekma med SK CeJjem ln Cakovečkrm SK. Po lepi neJeljaki /magi n.i<l A ti e tik i bo na« topilo Celje v Dftdoljo v pojačeni postavi. ker bosta v mo*tvu igrala pred dnevi vorificirana nova ignUtva SK Celja popularni llerniaii Slnmič, bivni Sltnlnji krilec Primorja, in Viktor Bnimfrek ter najtirž tuđi Ervin Leejak. prednja 6)anA celjske Jugoslavije. Ker Oakovćani doslej v prvenstvenih te-kmah v Celju &e nibO d<v živeli poraza in bo Celj<? v nodtiljo napelo vse silo, da si pribori nadaljnji dve tfifiki, vlada za t-okmo že sodaj  reliko z&nmuuije.
—c Nočni poiar. V no<*i od torka na *t*-<lo okroj; pol 1. je mod noviht-o traArilo t kozolec cinkarni^ke<ra delavca in po*»ftnToi-ka Pliber^ka v Ix>krovcu pri Oelju. Korx>-Ipc je x zivlopo sena, pre*noga. Ln poH|»o»iar-skim oro«ljem poffOTel do tal. ^koda 7-naM okrojr 15.000 FHn. Gasilcem z Rabn«Hra.. \% Celja in Gat*erja je uspelo Tvmt'i g Rla,rno krito Pr*erakovo hi^o, ki Bioji tik polog pogorelepi kozolcti.
—c Tri težke nesreće. Ko je deial 47tetni slikar Botromir Pa*^ro s 8p. Hudinje v to-rek na le^tvi pri hiši trgovca b stroji j?. Got>cr\ v Gaberja, je nenatloma izguV»il r»v-no+rfj« in pade! 12 metrov grloboko. Pri padru si je prebil lobanjo in brado, zlomII tri rebra, iibil devet zob in nalo^iiil <Wno nojro. — V ponedeljek okrog 18. je patlel 32lPtni dntnar Martin Ločnikar s Hudinje pri Vitanjn pri podizanju dreveaa t^ko ne-?»rečno, da si je zlorml d*>»no roko v njul-la-ktu. — Ko je voril 57letni im#osttiik Jakob 2,e-rak iz Stxmc:i, pri Roga trn drva U prozda, je pade! po<i voi, pri fomer w> mu kolena zdrobila prsni koA m (Efa poSkodova-la po vsem trlesti. Poškfulovanoi &e zdravi-jo v celjski bolnici.
—c Umrla je v torek v Proftrrnovi ulicu Stev. 2'2 v visoki stirosti H7 U-t vdova po slikarsketn mojetru p^a. Ana Handekova. Po-jrrf*b bo dan^R oh I7. \% mrtvačnice na me«t-n*»m   pnkopali^ču.
—c   Dve   drugorazredni   prvenstveni   tek-
ml V»oeta v nedoljo 27. uoptembra dopoltine na Olimpovem i(rritk*u v Gahrrju. Ob 9. •© bo prič«ilA prvenr*tvona t-ekma med SK La-škim in SK 2Alcem. ob in.no pa m*s\ SK Jugoslavije   in   PK   Tlrantnikom.
N&znanjamo vsem Rorodnikom in prijateljem tužno veflt, da na« je danes, - previđena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, dobra mama, teta, gospa
Ivana Preinar, ro>. Komatar
TRGOVKA IN POSESTN1CA
Pogreb blagopokojne se bo vrsil v soboto. dne 26. septembra 1936., oh pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovaka cesta št. 60, na pokopališce k Sv. Križu.
Masa zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 28. septembra 1936., ob pol 7. nri zjutraj v cerkvi sv. Prančiska v Spodnji Šiški.
LJUBLJANA, dne 24. septembra 1936.
Žalojoa ottaB: JOSIP,  topnif;  Dr.  MIRKO,   STANKO,  IVAN   sinovi,  ter ostalo  sorođstvo.
Bns poaobnega obvestila.
Stev. 218
>8LOYEIf8K1  NAROD«, (KnUt, M. »tpMtffcn im
Sli U o
* Sportd II. Idrijskaga teter«, ▼ ljabljaa-
tki radijski postaji v eoboto ob 2030 bo na^ednji; J. Gregorc: Moj ljubcek je mor* nar, koračnica, 5C. Y. Veirf«k narodnih; Matija LdpužiČ: V Idriji. recitacija; Idrij^ki rudnik, Z. Prelovec: Fantje zgodaj TCtajaj* te b Ko titica na tuje gre; M. Bajuk: Srnu* kova; Slovenske narodne; Idrijaki Clovek; Z. Prelovec; Rudarska; Rudar pri delu; M. Bajuk; Snoč #em *l£au Čudno fctim^o in Volani gor, Katrca; Z. Prelovec: Vee je veselo kar iivi; M. LipuŽič; Mo oče. recita* čija: Kitica 6lov«*n&k:h napevov; Sem in tia po Idriii in okoli nje; M. Bajuk: Oh le-nj me kreea in Ja*t pa eno ljube« imam;
Fučik: TriglavTska koračnica. Idrij^ke na« rV*ine pe*»mi ho pel oktet Ljubljanske«« Zvona pod vodstvom ?. Doreta Matu U. GodhAn«*  toftko  tv> izva«!  Cim^rmanov trio.
Kupujte demače blago!
DNEVNE VESTI
_   Konf*r#nea   *o*podar*kih   ibernie. No.
vosad»ka tr^ovska zbornica je tprožila podlog naj bi ee fklicaa konferenca v*eb g^ epodamkih ztx>rnic. Predlog je bil *P*^:«» in konferenca eo#i>odar«?kih zbornic bo v ponedeljek lb. t. ni. v Beogradu. Trajali bo dva dni. Ohravnavalo <* do vPraean;e podalj^an.a uredbe o prepovedi velebiagov-nie. nova uredi« o zaK-iti kmetov in fman* biranje samoupravnih tele* Na konferenn) «o povabljem tuđi z**topn;ki Tmancnega m notranjesa minirfrstva l>ol«ven bo tud! dan ^klicanja dru3e konferenee pospodarakih rbornic ki ?e rvo vršila v Banjaluku in na kateri «? bo obravnavalo vpraJanje zava* rovanja   trj^voev.
—   Američka   ministrica   t   Dubrovnik«. \ Dubrovniku   *e   vneto   pripravljalo   na^ x-mi-gr<v   mednarodne   ženske   zveze,   združen   z rastavo   narodnih   noJ,  ki   jo   priredi   beo-ffrai?k^ ženska  zveza.  Koncr^a fe  udeie^i tuđi   amerišita   ministrica   dela   Lapla   Fer, kin^ova.
__ Zahtere davnih uradniknr. Na leto^ni
plavni skujvein: udruženja davfrn'b uradm-kr*v je bila *»prejeta da!:^ revolucija, ki v uji davčni uradniki *ahteva.k> ureditev «n zboljčanje svojega položaja * posebnim zakonom. Davfni uradniki naj bi dobivah stalne doklade *a uniforme ali pa naj ^ M tim bilo rio vol eno nositi civilne onse*ce. Upokojenim davčnim uradnlk^m z natman 15 leti aktivne *iuibe. nai bi se dovolil" zaetopetvn pred davčnimi ohiaatvi. Zbo-.jsa nai se tuđi položaj dnev .tfariev. rvanicni-kov    ir»   sluŠiteljev   davčnih   unrav.
—   SUdknr   za   frehrlarje.   Financno   rmnt-Ptnstvo je odred:-o. da se lahko đavoli Cobe-larskim  zadrugaru  in   poedinim  ćehelarjem-ki nišo član. i zadruc. iziemoma *e v septembru   nabava   *ladkorja   brez   državne   trosa, nne   za   preli rano   čebel   in   »ieer   najvec   o ker na  vMk  ulj.   Dovolienja za nabavo ^.ad-koria   bodo   izdajale   finančne   direKnje.
— Vlagalelji in nova uredba o razdoliitvi kmetov. \Wra; se jp i-l.-.sila pri tr-ovin-skMn m;ni*tni dr. Vrl^niču delejmcija idni-i^nja vlaff-iteljev iz Novela Sa-la. I značila ja mini^ru ohsirno gpnmenico. ki ^e v nji msd dnicim lahfpva. naj vlada pri uveljav-ljenni nnr#« uredbe o n»rdo!/.irvi kmetov npožTPva tuđi intrrr^ vUsrateljev. ki že rpft let ne morejo razpoia^ati s svojim de-narjem.
Kino Sloga, tel. 27'30
JOAN CR \WFORD, idol  mladine :
ŽIVIM IN LJUBIM
Prtkrascn   film.   Ki   ga   predvajamo samo še danea ob 16., 19.15 in 21.15.
—   tivpga   hudi^ka     vidite   v  2ivaUk"m rrtu   ob   Lattermanovem   drevorci'j.   Bog: varaj,  da bi  vas hoteli potPgniti, saj doli v Beli Krajini velikemu jkoviku r«? pravi-Jo   >hudićek». Toda skovik ni velik,  ker je gjioraj   najmar.jša   vrata       pri   nas   21 većih 6ov.    Veliki   skovik      imenujem?   zanimivo ptiro pač jato, ker je velik kakor kos brez repa.  a mali skovik je komaj večji od do. brega   vrabea.   Ves   je   podoben   ^krateljć-Icu   v   s:vi  suknjici,   ki  ^e   prav   r»i«J  ne  loći od  grabroveg^a   ali   bukovega   lubja.  Na ve-ji sedi In smatrate ga za suho vejo, da ga je   silno   težko   zaslediti.   Veliki   skovik   je bil  nexnans^o bud,  ko  gs. je  metliSki  pro-svetni   referent   g.       Barle   laroćil   drošt\-a >Xoe«.  fekratcljCek  je  kar  skočil  v  mnogo većjegra  ćuka.  da so   ga  morali  dati takoj v  posebno   kletko,   kjer   zdaj  caka  obi kova lcev.           *•
__   Pre*emo\-a   »Co^a   na   Stolu   »e   bo   r
nedeljo dne 27- t. m. zaprla ppfko zime, dočim cstaJie Valvasorjeva koča pod Stolom stalno odprta in oskrbovana. SPD Kranj.                            •
__ >*a*e  trgovski1 akademije  in   trgov»ke
sole. Po e-lat-^tičnih podaUih oddeUa za trpovsko-obrta^kj pouk v tr^ovin^kem mi* ni€tre»tTu šo imele na5e tr^ov^e akademik je Lani 4.06r» sluiateljev. od teh 196S slušatelj ic. Ob koncu ^eta je diplomiralo 40^ t=luaateljev. V pomorsko trgovakih akademi-jah je bilo vpi*^nih 27^ dijakov. diplomi* ra'.o i ih je &> Dvorazredne trgovske sole h> Imele 2o9 dijakov in 543 dijakinj. Na tek | eolah je diplomiralo 283 dijakov. Državnih j trgovritih akademij imamo 19, pomoreko tr* I govske 3.  d-vorazrednih  trgovskih  *ol  pa  9.  ,
—   Uspeh  na-^esa  filma  v  Berlinu.  V  &a* prpbu   je   bil   pred   letom   dni     ustanovi en klub  kinoamaterjev,  ki   ima rveze © sorod-nimi  klubi   v  inozemstvu,  kamor so poslali zagrebški   kinoamater i   10 filmov.  V  Berlu mi je bil  film  Plitvička jezera uradno pro. gla^en   kot   vzgojen   za   ljudstvo.   Ta     fi^m pojde  tud:   v  Francijo  in  Anglijo.
__ >"oto pri*tani*ee doblmo. Ob izlivuNe*
retve *ee mude te nad meeec dni strkov* njaki sara evske ielezniS^e direkcije in di-rekcijekeiza pomorskega prometa iz Splita 6 tehničnim webiem. Naloga te komisije je pregledati in proučiti t-^ren za bodoče prKtanićče Pk>ce, ki bo samo trlkrat nianj* se od hamburskesa pr>tani£?a. največjega v Evropi. Za zaeetna dela j* prometno mi-nfetrstvo že odobrilo 150.000 Pin kredita. StroMsi za jrradilev pri^taniVa Ploče bodo mahali   55   do   60-000-000   Dm.
—   frp«n-ki   trro^H   »   Split«.   V    Split   i« prfcpelo   včerai   30   špansk'-h   trgovcev.    ki hočejo etopiti  v etLEe z našinii goepodarski-mi krogi.
—  Enoletna dri. korici. trs^\<ifca iola,
22ianl chrtotofov ućni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje r>dno đo 1. ok-tobra, ker -e "»e zajraAi mnogcStevii-nih prijav otvoril še en razred (paralel-ka). šolsko leto prične 1- oktobra- Tegra dne naj ^e ućenci zoerejo ob 8- uri zjtitrSj v šolskih prostorih na Domobransk: ce-sti 15. Ponavljalni in dodatni izpiti za lan-skoletne dijake-inje se vrše kot objavljeno. Kazpoređ je na šolski deski v soli. Ker se je ctvorila nova paralelka, je Se prostora za nove učence-^e. P ja&ni'a tn tuđi brez^plačrta porobila daje ravnateljstvo. Vsled potrebe se je razširil utoi zbor s prof:sorji drž. trgovske akademije. Zavod občtcja že 33 let, je rbiastve.no do voljen in izdaja velja\-na izprićevala. šolnina je najnižja 2a popolni trgrovsici tečaj, ker je to edina šola te vrste v last-nem po-lopju. Za one, ki imaj o malo maturo in se žele posvetiti trgovini, velja zakon: Dovršena nižja ;r dnja ali tnešćaji«ka žola nadomeš^a u^o dobo in eno leto aa-pcslitve.
JSAMO SE DANES OB 18-30 IN 20.:
FRANKENSTEINOVA NEVESTA
Od sobote 26. t. m. dalje
JOSEPH   SCHMIDT
v   filmu   petja,   mladosti   in   veselja
I       „Zvoki mladosti"
■             Za srneh Szoke Szakali:
Lm KINO  MOSTE m
—  Konferenca turUtičnih uradu*   f  Krank= furtu. Jutri «?e pfične v Frankuirtu aM prva konferenca   n^niskih   turi^tičniti   uradov     in iuj^ko prometnih  organizaeij   Prreditelji &o povabili na  konferenco tud-  zas'opnike tuj-c>ko  prometnih  organizacfj  iz  arugih   držav. Konferenca   ne   bo  mednar<xina.   temveč   ?a* mo  nem^La.  za^topniki   dru^-h  držav  ji  ho-do pa pri»o^tvovaii kot go^tje   Na konferen* co   je   odpotova!   danes   tuđi   ravnatelj   Putnika   £.   \ladimir   Pintar.
__  Vreme.   Vremenska  napoved   pravi,  da
ho deloma oh^ačno, milo vremc. Vceraj j-a zua^ala najvišja temperatura v Skoplju 3*). v Sara-evu in Splitu 29, v Beogradu 2S, v Zagrebu 20. v Ljubljani 23.4, v Mariboru 21. Davi :e kaZal baromater v Ljubljani 7i>53 mm.  temperatura   je zna^ala  13.4.
—   Pod   vlak  je  skorih  \   Koprivnici je e.koO:l vtera]  zjutraj  pod v:ak 27ietn: oobo, slikar Gjuro Farkaš. Kole«=a so ga  prerezala in   mu   odtrgala   levo   roko.   Mož   je   sel     v smrt zaradi domaćih prepirov. Pri njem ?o našii   listek,   na  katerem  je  bilo  napisano' da  gre  v  e^nirt  zaradi  žene,  ker  mu je  postalo  življenje   z   n.'o  nezno^no.
__   Odstranjena   nevarnost   epidemij«     le-
e:arja. V Mali Suhotici pri Čakovcu je pod* 'eplo leiiarju 7 kmetov, mnoso jih pa ^e leii bolnih. Ejiidemija *e je raširila zato, ker kmetje ni?o pravocafino obveetili o nji oblasti. Lkrenjeno je vse jx>trebno, da ee 'eirar  ne  bo vec ^iril.
—   Ženske   napadle   župnika.  V   žiheniško holniro ^o   prepeljali   župnika   dona   Franjo Mi!ata iz  Blata   na  Korčuli.  Župnika *=o napadle  ženike   in   ca   polUe   ,   živim   apnom, tako da bo nahrt o^lepel. Napad ima  haje politično ozad.e.
—   Boe at  ribolov. Komižki  ribici ©o imeli v torek  p>onoČi   najbo^ate:#i   lov  v leto^n^m Mu.   Nalovi!;   *o  520   kvintalov   sardel.   Sa* mo ribič Bozo Stanojevič jih je ujel 30kvin* ta lov.
__ Borba s strupeno kaco >reili mesta. V
Banjaluki. pred bansko palafo- je v^eraj zjutraj fe*rupena kaca napadla Malija Ati-foviča. Kaca $e je priplazi'a z bliinjeca travnfka. Atifo\ič *e je znčel braniti s p«» lico. Mamo :e pri^el peik Mirko Kneievič, ki   mu   je   priskoči!   na   pomoč   in  ubil  kaco.
__  Redno  Tpisoranje  v   drž.   konce*,  eno-
letno trgovao solo >Chrietofov učni navode. Domobranska 15 bo do 1. oktobra, ker je otvor: eaa   še   ena   paralelka.
__  Nov prob. V Ljubljani je umrla dane«
ucledna tizovica in poseetnlca ga. Iran* Pretnar rojena Komatar. Pogreb bo v •ot>o» to ob 14.30 iE hiše žalosti. Olovka ce^ta gt. &\ Bodi ji lahka zemlja, težko prizade-tim  svo)cetn  na^e  iskreno eožalje!
Iz Lfubljane
—lj &Heiibiirgova ulica zopet razkoponm.
Pred petim i leti so zgradili tramvajsko prog^o od gla\Tie pošte do Vica in tedaj so tlakovali šelenburgovo ulico z lesenimi kockami prizmatične oblike, šelenburgova uLca je bila v Ljubljani prva asfaltirana in naibrž zaradi tega »i jo je mladina ix-brala za promenado, ko «e je Se skoraj na vseh cestah sredi mesta cedilo blato. Ko je pa zaCel voziti tramvaj po Selenburgovi ulici, je prišlo do prometnih retfonn. Prevažanje tovorov s težkimi vozili je bik) pre-povedano. pač zaradi leaenegra tlaka In Široka vozila bi sicer tuđi gamftAil« ulico, ko bi se srečala s tramvajem. Podjetje, ki je tlakovalo ulico, je prcvaelo većletno j jamstvo za delo in bo moralo najbrt zdaj popraviti tlak. ki so ga včeraj razkopaH na svoje stroSke. Pri avtomatignih kretni« cah traćnice niao avarjene. Pri kretoJci gredi ftei eribu ryo vc ulice so se nesv&rjene trajnice  nekoliko upo^nile.  zato »o vfteraj  ^
rukopali U«X da so traCnioe sopet naravnali. Promet zaradi tega. nj mnogro trpcL Raibili so pa precej lesene^a tlaka.            i
Jutri  prmmlmra    najboljsi  ix  NAJDrHOvrrEJAi  film  ienualvega   imktmk.\ :
vkinuunionu:  Charlie Chaplim   MODERNI ČAŠI
—lj Kako tivali pazijo na *»voje zdravje,
iahko vidite v ZivaLskem parku ob L«.tter-manovem đrevoreću, zlasti pri bolnem ca-povoBniicu. Družbo dela vodomcem, slavć-ku iri koscu v pos boi volijeri ob ribniku. Toda prijatelja vodne putke je napadla revjna, da y_ kornaj šepal okrog. Hudo ga. trga po drobnih vi-ckin nožicah, a ii-valca drbro ve, da bi ji čepenje na vlažni, mrzli zemlji škodovalo. Zato revmatični capovoznik ve-s dan prećepi v zabojćku na topLh deskah in gre z desk i amo pit vod">. Včerajšnje vroćr poprldoe ga je pa ohrabrilo, da je že gpet pričel iantati za vodno   kokoško.
■ Kino Union, teL 22-21 "J
Dane« ob  16..   19.15  In 21.15  uri poslednjić
ŽELEZNI DEMONI
Sybila Schmitx, Walter Franck
Velefilm tehnične fantazije, uatvarjen v  režiji  HARRV-ja  PtELA
—lj Franro«k« terajp »pet otva-^a za o«!-rasle # 2. oktobrom 10?V> »Fran^o^ki in*t: = tut:. Pouk bo v Ljubljani na Državni uoi-tel^ki *o\\ — mo£ki oddelei — na Re*l e; vi ^e#ti. tko vina Eiiaia mefečno Din 2\__. Vpift od ^5. #ept. naprej. Nada*:nii podatk; *o razvidni iz razalaea na uradni deski v veži zgora; omenjenega učiteljiiča. Vabimo na   pravoča#ni   vpie.
no aktua-no far^o ^Pohujšanie v dolini £en*» fiorjanski. Predstava bo prihodnjo eoboto kot druga v novi se/oui. Spomlnpk: govor ho ime] dramaturg y. Ivan Dornik. ftežijo vodi glavni režiser u. J. Kovid. Za**edl»a je popolionia nova in igra leio# Jacinto Ra^ber^eveva, Petra Nakrt»t ter zlod^^a Oo. rinSke. V ostalih uio^ah: Stardeva. Zakraj-ikoAa, Kraljeva. Savinova. 1* KoviČ. Koluta, J. Kovic. Rasber^er, Ulaz, Borko, Verdn* nlk in  druj:i.
—   Svojo   mareho   je   uhil.   VJeraj   pe     je pred   ma-im   kazen^kim   ^naton:   tasrovarjai 4Sletni   de!ave<r   Lu-ivik    Matii5    iz   Adrijan* cev v  Prekmurju. ker ^e 30.  maja  t. 1. uhl tsvojo   60ietno   ir.a^eho   Ano   Matiki.   OMože* nec   je   kot  ohromel   delavec.   brez   ^redsttev pr*el   iz   Amerike   domov.   Maćeha     ga      ie vedno podila z doma in gra zmerjala. U^od-nega dne ^ta bi a sama doma. Nihč'e ne ve. kako   ee   je   odgra:a   krvava   tragedija.   Ko e=o   te   domači   vrnili   «   polja.   •©   našli   etars ko z  razhito glavrv mrtvo.  Obtozenpr  je  bi za *voj  zl«^in   ohso en  na 2  >ti   rob\e.
—   Faliifikati   t   Mariboru.   VOeraj   j*»   po-lirja   ar^tirala   Rudo'fa   P.,   ker   je   na   trci ?ku?al   opraviti   v   promet   dobro   ponare.pn oTMinarplći  kovanec.   Uvedena je stroga  pre-ir-kava.
—    Vandaltiem   hrei   primere.   V   pretek* I^m   tednu  eo   do&!ej   Je   neiz^led^ni   ?torilci »t*rli   niar^>orsvke.iiu   ktnop»-Kijetniku   g.   Gu* ?tinu   \"se   §lpe   mklamnih  -omaric   v   merJu. Policija   vandale   /a*!edu;e»  in   upati   je,   da bodo krna'u  obfutno   ka/novan!.
__ Dete  podleglo opeklinam. Te  dni rina
pnroCali, da >e je Srneće:nI železničarjev ^inček Roman Rubin [.»oi:l 7 vrelim m!c-kom. Dete »o tako prepeliali v bojnico, kjer je podle^rlo  poškodbam.
biljeterjeai po en kupon t zaporednem redu, kakor jih imajo v svoji knjižici boditi ?a dramsko, bodisi la operno pred>uvo, V r«»opi.-.u bodo v*eiej objuvlj.-ne poleg atw>n-maja   ftteviikt?   kupona,   in   <>br:i!no.
?rt*k.   25.   **pt.
12;   Slrven^ki   bi«»er   <plo*oe).   __   I2.4ft;
Vreme. poroči'a. — 13; (.'a*, *pored. ohve. #ti!a. — 13.15: Skladbe Edvard« Gri**ffa (plnt^e). — 14: Vreme. bor^a. — 1S; Zvo« ki za odd'h (ipra radiski ork*^ter). —1^: CaF. vreme, poročila. fporp^. ob%-e*t!la. — l9,'Xt; Xac. ura: Ivar C>nek in Vuk Kar*-d.'i<*  <*Luka  JMnodlaka) — B^.   —   l9V>:\>n-
čUi Macerjev (plo^e». __ 20.10: Ženika ura:
Ddnoe «itar*ev do 5ole (jiđč. Zlata Pimatova).
—    20.30;   Operetni   napevi.   >otif»^u;e)0;   ga. I>ragiea   bokova,   e.   Jean   Franji    in   radi i*
^ki   ork*^*^>r.   __  2*2:   ^3^1.   vreme.   porobila,
»pored.  __  22 30:   An£rWxe   p'ož^e.
8obota,   ♦«.   sept.
12: Kar brez odmara «e p^*ši> vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo. — 12.4.V Vreme,   poročila.  __  13:  C*a*i.  upored,   obva«tl!a.
—    131");   Kar  hrez odmora  #t?  p!oWe   Trti« jo,  z   njih   pa   napevi   vf^eli   donijo.  —   14; Vreme.   —   18:   Za   delopu^tf   (Ipra   radij»!ci orke^ter).   —    18 *V   (ih   loletniri      prveca vzpona  na   Moniblanc   (<j.  dr. O&kar  Keja).
__   19;   Caf.  vreme.   poročila,   »pored,  ohve*
stila. "_   19.30;   Nar.   ura:   Jo*ip  Stritar   in slovenski   ju«:   (dr.   Marko  Robič)   iz  Lublj.
—   19.54^:   Narodni   ple*i   (pložče).  „  2O.10-Zunanja  politika   'g.  dr.   Aloj?i;   Kuhar).   — 20.30;   II.   idrij^ki   večer.   Pripravili   in   ao-dehrejo   Idrijcani.   —   22;   Ca-,   vreme,   po-
4biMt«će tve.de v kn.ni   IJA^  NA   nnNAVT   WoIfKa"s  IJ"b«'"'iI"-r-  D»rt« Jutri premlera! I fllnudd op«n-tl!            PJU^ri^^niPlAVl     Krejsler, Ida W ust, L«, Sleiak.   Kjno    SIoga   I
ral I
—lj   RaiMmrm   ▼    Jakopi«eT#m    pariljonu.
na kateri mo rastavljena n^va de.a. #like in kipi našega um«tnika Franceta Kralja, ^e repreklirno rapre   dne  27.  t.  m.  Opozarja-
nio   in   p r i por*va mo
—lj   Klub   esperantiftov  v  Ljubljani,   *e
je preseUl iz Delavske zbornice v s-. oje l&stne prostore na  Catnkarjevo nabrežje  7.
I. nadstr. (hiia g Kraigrherja •. Redrd članski sestan'^i se bodo vršili kakor do-5edaj ob ft'trtkih, pjarra bo poslovala vsak dan od 1S do 19. Clanst\*u na raz-polago čitalnica in 'Knjižnica. V lokalu .se Dodo vršili tuđi začetniški in aadaljevalni tećajL Vee tcoza4evne insformacije v pi-saxuL
Iz Maribora
__   Nora   tuj^kopronietna   po>tojanka.     Na
iniriativo Tu.eikoprometne zvere >Pu*nikac v Mariboru, ki sistematično de!a na izgra-ditvi mreie tu^koipromptnih organizaeij in ustvaritvi predpOiiojev Za čim uspe^n?i3" razvoj tujekeea prometa v v^eh prede.;h bivše mariborske oblasti, e*1 bo tuđi v Mur-feki Soboti ustanovilo tuj^ko-prometno dru= šr\o. Pripravljalni odbor pod predFfviAtvoiii C. Hartnerja ;e svoje delo že konca- ler *e bo vrši! drevi u^tanovni obćn-; rhn- irneno* vanega dru?tva. ki bo brez dvoma najve?-jega pomena za razvoj turizma v teh do eedaj tozade\*no precej zanemarjenih prede« lih Slovenije. Tuj^đto promotno zvezo >Put-nikc v Mariboru bo na obČnem zboru zafitopal njen predee-inik g. ing. Vladimir žlajmer.
— 0b 60tetnici CankarjeTefa roj^t^a uprizori mariboreko gleda lišće njegovo ved*
Naše gledališč
DRAMA
Cetrtck.  24.   sept^n: -ra:   7~\  naro«lov   blagor.
Premieniki  ab^tnma   ^t.   1. Petek.   2-".   s-t-pr^mbra:   Zaprto. Soboia,  36.   gepte:irl>ra:   Za   na-rctdov   bla^or.
Red A, itev. l.
Xe»lelja, ^7. septembra.  Kralj  Lear. Fremi-ersKi abonma »i*v. '2. ♦
Drevi borno otvorili dramsko sezono «> Cankarjevo icrro >Z:i naroiov hi«jr*.»r«. V frlavnih vlo^ah so zaposleni: J^verjeva- V. Ju vinova. P. Ju va nova. Gahrij^lčičeva. Ce-sar. SkrbinAek. Grpgorin. Debevec in ves ostali mo^ki an>an;^el. Predstava je za Pr*-inierski  a^-onir. i,   ir^/>e:;   irur.  arh.  ^tupi^a,
Premierske abonente opozarjamo. da imajo ta teden v drami Uve in v operi eno pre-miero. Druiera premiera bo Shakesp^arov >Kralj Learc v režiji Cirila Pf-bev a. Predstava *e bo vršila v ne-leijo 27. ?eptembra. OPERA
Krstna in obenem otvoritvena predstava Uto^nje sezone ^e bo vršila v poboto ^>. «pprembra. Pela se bo Ri>to Savinova opera >Malija Gube***. katare d^jafljV s*» t^rno sklepa z.go-iovine. Osebe, ki na.itnpajo v njej. so žirovi vinske. R^ži^^r: prof. Šest. dirigent; <lr. Svara. Predstava je za premi-erjki abonma.
V»ak abonent j*» preje! za t^kooo nezono knjižico ? kontroln:mi kupon', brei katerih vsrop k pre»1>*avam ni mosroč. Uprmva gle-dali^ča   naprosa   p.   n.   abonente,   da   oddajo
ročila. *ipored. — 2*2.20; Kv»:ačn!ce in val&» ki.   (Igra   radilici   orkf»*t^r),
SPORT
__   Na»a   repreieaiaijca  odpotovaia   r   At^^
ne. Na.*a l^KkoatleUka repr-/entauca je od. potovala vceraj na balkanske ipre v Ateti^. Sedme balkanske icre se prisno v n«*df» !]o. K^r je mini*itr*»tvo *a to-le^no vrgojo ti*. rxla v zadn;em trenutku dalo 34jUX) Din jodpore, je odiotovala v Atene na£a kam* pietna   reprezentanca,   ki   £t?je   Hl   atletov.
—  Prvi kongTes zimsko-sportnih  delavcev Pripravlja    s-e     ^klicanje     prvoga     kongresa zimsko-?portnih   delavcev   v   kraljevini   Jn-<roslaviji.   Kamen   kongresa   je   poi«kjiti   ia doloeiti  smemiee.  po  katerih  aaj  »e  itpo-poln:    delo  za ratvoj in  r>ovz<li^o našega spona, zboljša organizacija v na.*em Pporto izpnpolni   tehnični   ustroj,   pritegne   mladina v  sport ne vrste, vzbudf za ftportno delo ia-nLmanje.   uredi   gportno   udej?trov»nje   t«r preu5troj:  in izpopolni delo v JZ5k5. Vw to Je treba storiti. da se na*i »»portniki. po«eb-no   pa   mladina   tevneje   poveže jo   z   namira: sportnirni   onran'zacijami   m  ustvari   t   njih pravi -iportni duh.
ZVEĆ-ER V  PARKU
—   Gospodićua,   kaj   bi   ii   mislili,   će   bf vam ukradel en poljub?               •
—  Da ste  lenuh.
PRIUR.VNEK
—  Al:  se ti ne zdi. da mnogo prihraaia, če sama kuhaš ?
—  In Se koliko! Odkar kuham sima, p<v ra.bimo komaj   polovico  toliko  kakor prej. tako malo poje moj mož.
r r r,c r n b n r b;d:Bi
nwQBlšH3raM
MALI   OGLASI
Beseda 50 para, đavek Din 3.—, beaeda 1 Din, davek 3 Din
preklid
■a plamene odgovore glede malih oglaaov je treba priložiti rnamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Be*eđa   50   par.   daveJc   9  Din Najmaniši   raeftek   8   Din
HONTSCH PE^-J tro|ne veliko«ti za centralno turjavo. Zelo ugodne za vele-vrtnarijo ali tovtrne. prodaja SoSevit. Maribor, Sloven^k« ulicama___________________2407
ZA   JESEN
«om> »opet eenej&i. Trenchcoab ^75 Din, Hnbertus 250 Din, pumparče izpod 100 Din. Modne hlače v ogromni »bdri. Pre* «ker. Sr   Petra c. 14.         6. R.
NA   PERIFEEU1
mecta Ljubljane, ob državni te. srtr proti St. Vidu. ee dasta ▼ najem   za   dobo   d««#t   let.   dv*?
Toliki ctarhi: »ta pripravni ta skladišče ali obrt. Ime la*tnika t upra-ri   lista.                    2195
Beseda  50   par,   davek   3  Din
Najmaniši   znesek   3  Din
ENO- IN VECS0BN0
fitanovanje p? odda. Poi*ve «e t trgovini. Cojzova c. 1.   2.496
PRlTLIfNA SOBA  r CENTRU
n proftim vhodoro *e odda • 1. (>ktobrom. Naslov v upravi lista.                                       2109
VABILO
na redni občni zbor Okrajne posojilnice v Ormožu reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vrtil v petek, dne 2. oktobra 1936. ob 11. uri dopoldne v zadružnih prostorih.
Dne\-nl red:
1.  Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega obćnega zbora.
2.  ćritanje zadnjega revizijskega poroćila.
3.  Porobilo o letnem računu xa leto 1935.
4.  Odobritev letnega raćuna za leto 1935.
5.  Slučajnosti.
Pripomba: Ako bi ob doloćenem čami ne bilo na\'K>ćlh zadoatno število čLanov-zadruinikov, da bi bil obćni zbor sklepčen se vrši v smislu pravil pol ure kasne je drugi obćni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki je sklepćen pri vsakem števihi navzočih zadrutnikov.
NACfXST\C
Makulaturni papir
proda
oprava „Slovenskega Naroda44 LfvtbliaJta, RnaH}eva ulica štev. 5
Bserirajle 1 nm lulo!!
)e
Stran 4
»SLOVENSKI   ITARODc,  fetrtek, 34. septembra 13M.
§tev. zio
Lep napredek trgovine in obrti na Jesenicah
V mestu in okolici je registriranih 4£O trgarcev te
Jesenice,   24.   sept.
Trgovina in obrt je na jABpnicah in v oko* lici Se razmeroma nilas da. Mocneje se je začela razvijati sele v Času. ko 6o je osredo-točilo v tej kotlini že? lezarsJca industrija, se dogradila bohini^ka že>ieznii%a in sedanU kolodvor. Poprej je bilo pole« velike Trev* nove Ie nekaj malih trgovin, po uornače vas ftkih »tacun, v katenh «» je dobila specerija, perino in druge drob-nariie. BU je po en mesar, kovač, tesar, mizar in nftkaj gostiln, v katenh je bilo vodno jmlno življenia. Ćevljaivka in kroja-Ska obrt fcta bili £ele v povoj ih. Krojači in c^vljarji fro veČinoma od drujjod hodili k jeć^eniskim revnejš:m družinam na štero, k'^r tio na dan zadužili nokaj jjrošev in veo o^krix>. IVka *sta bUa dva, pa še to ni bil njihov glavni poklič. Le»karno, kavarne in slaščit-arne tak rat ni bilo v trgu se no. b»-ne, pol>oslikarjev in modit-iinj, fototjrafov, elektrikar^v, vrtna riev, reklamnih podje* tij, avtoiz\ošckovt pogrebnih zavodov in lrs govin s smrtni mi potrebSc'inami tuđi ne. Vse to je pri nese I čas in z njim nara^Oajo. te potreba.
\1oem> pa t^e je 7>aČoIa razvijati trgovina in obrt po vojni, ko so se v kraju nastanili novi uradi in ustanove, ki jih pred vojno ni bilo. St-m ^o prisU * tud je s ^trokovno Izobrazbo in praktičnimi i/kusnjami, ki so svoje znar.je in j>odietnoM kinalu uveljavili in « ča^-oni potisni li domaćine v kot. Odpr-ii po nove ohratovalnice in nove trgm>ke lokalo z \vftm niogočim potrebnitn in nepos trebnim M-atrom. KmaUi se je m»vl njimi vnr»la linda konkurenti, ki jo inonio tišca* Ia rene blaga in dola navzdol in vplivala na kakovost in cene domaćih izdefkov. Moe* n^iši in sposobnejši so se kmalu uveljavi-li in >i uredili lepe lokale in domaC'-ije, ših-kejši evo propadh  in  sli  iskat srećo  d rugam.
R-a/moroma najbo jše u«*i>evak> pri nas trgovine z živi li, konfekcijo in pe rilom. F>lab5e got?'ilne, ker jih je proveo. Tuđi bnv-fiko, sobovi i ka rako in mizar^ko obrt tare prehudn mo-dso>K>ina krmJcurenca, najtežje fcase pa prež'vliajo čevljarji žarili velike* ga   uvoza   čevljev,   indu^trieke   proizvodnje
———^-------
SokolitT«
Prosvetno delovanje viskega Sokola
Vič,  23.   septembra
"ProKvetni orlbor viškop-a Sokola je iiml »noći v »cejni sobi sestanek prosvetnih de-lavcev, na katerem se je določil prv grajn bodočega prosvetnega dela v letošnji jesenski oziroma zimski s< zoni. Pređsednik proevetnegra odbora br. Rudi Marinčič je najprej v Mrših obrisih ptnla-l nacrt [>n»j:ui-miL, nakar se je razvila obAirnn debata, v katero  so   posegli   vsi   navzoci  bratje.
Kakor doslej vsako leto, tako bo tuđi letos skusal dramiski odst'k z;i<lovoljiti vse početnike z najboljšimi dramskimi *lrli. Kot otvoritvena predstava bo ruska komedija >Svatba Krečin^kega«:, v režiji br. Rudi ja Marinčiča. XJPrizc>ritev bo 11. oktebra. Za mladino se bo vprizorila ml;Hlinska iura >Kralj Matjaž^, ki jo bosta režirala br. Ambroz in MiLko Marinoić. Pri pred-tavi bo seveda sodelovala. sokolska mladina sama. Dalje bo do konca t. 1. upr.z ril glu-dališki odsex še dramo Jteka^ in komedijo >Dobri vojak sv jk«. V cstale-m prosvet-nem delu moramo omeniti lutkovni od eic pod viKlstvom br. Mt-to^ia i'ateinosiu, ki bi pričel takoj z vajaini in l>o otvoritvena lutkovna predisava 4. oktobra. lN-vski o<l-se.k. ki šttje 1S clanov. pri<lno va<li tor l>o nash>pil rpi s|x>minski svečanosti ob <lru-g[ obletnici trajrične smrti Viteške«ra kralja Al^ksamlra I.. na jubilejnnn konrrrtu ob 7Olr-tniiM Matrj:\ Hubada in pri prvode-rffrpbr^ki nkn-I^miji. \*«'Hk«> vnžnost li>> posA'e^al presvetni odbor prosvetnim vofe. rom, preda\'anjem in arovorom pred vrsta-mJ.  Pr\i prosvetni     večer  bo  10.  oktobra.
in krojač1, ki jim moćno konkurira uvoz že izdelanih  oblek.
V celem je na Jesenicah in v ođeolici re* CiMriranih okoli 450 obrtnikov in trgovcev. Ti iK>polnoma kriiejo dojna^e potrebe le^r se |v> cenah, kakovosti in izdelavi blaija lahko ko^ajo 6 kolegi v vecjih mefttih. Tu fte lahko kupi vse od igle, G[uniba do £is valne^ia stroja in od orglic do najmodernej-t^ejia radio aparata. Treba bi bilo gamo organizirati obrtniško razMavo, ki bi pokazala, kaj in kako se na .letsenirah vse izdela* je   in   prodaja.
Zadnja Ie4a pa*\eČ4ijo naši trgovci in obrt* niki največio j>ozoriiost svojim lokalom. Ne5 katori so **i moćno raz-Širili in praktično uredili   loKa'e,   tako  da   tuđi  v   tem   pogledu
dajeio vidoz mosta. Nekdanje ma^e vaš-ko štiicune, rio «^e umaknile lepim, prostranim in prejilednim trjjovčskim lokalom, ki bi od-jiioval'jali veći i ni moetom kot 8o Jesenice. S preure(iitviio trgovčddh k>kalov je pre;l leti začel poJjetni veletrjjovcc g. C"ufar An-drej, sledili co mu S". ^aunik Vinko, Ko* šir Jože, Movak .Janko. Tramsak Ivan, Ba* ta in soda] MeŽik Riko. Lopo de^avrnco in lokal fti je uredil klepar in instalater j;. Kare] Ne uman, nioderen fotografski atelje iTflč. Milena Pavlinova, lepo urejene brivsk© salone srsi M^žnarič. I>ostar gdc. Mežano"vTa in Ivan Kakovec. Vse pritlične in podpri^* tlične U>k;«le je lepo uredil in opremil re^ ntavrater g. Franc Paar, pa tuđi nekateri me^arji ^v» si opremili svoje prodajne lokale po modernih in hiuien^kih predpieih. J©-senice posta jajo na znoiraj in zunaj čedno in solidno mesto in želja vseh, ki eo eksi-stenčno ix>vezani z njimi, je, da bi ee v tem pravcu   ra/vija'e   in   ra^le  tuđi   v bodoce.
kjer se borno spominjali koroškega plebiscita, ebenem pa ;e borno na intimnem večeru po:lovili od bratov, ki odhajajo v vojažko   službovanje.
Vso p zornost bomo obrnili tuđi izvedbi Petrove peti tke in bo o tem raTTpravljala tuđi društvena uprava na akurni seji teh-nićnega in prosvetnega odbora, prosvetni program, ki ai ga je začrtal za bodoćo sezono viški Sokol je prav lep, pričakuje-mo pa od v> oh bratov in se. ter, da bodo v polni meri zad^stili prevzetim nalogam in prepričani smo, da bodo tuđi proavetni uppehi nađv^e zad^voljivi. Viškim sokolskim prosvetnim delavcem želimo pri nji-hovem kulturnem udejstvovanju obilo uspe-hov.                                                       __at.
m
—  Sokol Ljubljana — Vič priredi v neiie-]jo  27.   srpt« ml»ra   v   primeru   lepega   vremena  društveni   piknik   za   ^voje članstvo,  na-ra^aj  in deon.  Piknik   bo  v  prijetnem  goz-dič-ku na  Brdu. Odhod vseh u<]eV>žencev bo oh 11  izpred Sokolskeira doma na Vicu. Za |x>streibo bo vsestran?ko  poskrhljrno. ITpra va bratsko  vabi vse pripadnike društva, da se piknika  'ideležijn  v velikem  številu, pri-peljitf   s   s"'mj   tuđi   svoje   prijateljr.
—   L'stanovitev  sokolskega  pevskega  zbora,   /.uj !ii   pr<^vetni   odbor   je   na   svoji   seji snirla>iio  skl^nil. da -se  ustanovi v Ljubljani sokolski   povski   zlior.   ki   £a   l>o   vodi!   brat Ferdo Juvanec.   Ker   borno-imeli  letr*  dve p(i!iio!!ibni   sokolski   prireditvi: 4lrujro  oblet-niiM»  >\n\\\   \'iti*šk»'?a   kralja   Aleksandra  I. ZrT^iiniteija   in  proslavo  1. decembra, je nuj-110   potrebno,   da   na   obeh   prir***iitvah   sode-lujejo   sfikolski   pevci.   Pa   se   končno   prij=to-pi   k   ustanovit vi   sokolskejra  pevskejja  zbo-
ra, ki bo prvič nas topi! na žalni komemoraciji 0. oktobra na Taboru, »klicuje 2PO ▼ aoboto 2ic septembra ob 19. peatanek pev-c-ev Sokolov v sejni dvorani Ljubljan^kegra Sokola v Narodnem domu. Ker verao, da imajo nxse edinice v svojih vrstah mnopo dobrih pcvcev, bratsko pozivamo vse brate pevce, da se tega prvept nestanka laneslji-vo udeleže. da bo naš prvi nastup 6a«ten. 33*O ponovno vabi vse Sokole pevce. da »e prijavijo v školski pevftki zbor ljubljanskih   sokolskih   dni^tev.   Zdravo!
Sokol L, Ljubljana-Tabor bo priredil v nedeljo celodnevni jesenski pešizlet članstva, naraščaja in dece v Dobrunje. Odhod s Tabora ob 9. uri, povratek na Tabor ob 18.30 uri. Temu izletu se bodo pridružila rudi nekatera druga ljubljanska sokolska društva. Ofeleka je civilna z znakom Izleta se udeleži seveda tuđi društvena godba. poljska kuhinja pa bo nudila kosilo vsem udeležencem, ki se bodo do petka 25. t. m. prijavili v društveni pisarni na Taboru, ki posluje dnevno od 17. do 20. ure in plaćali 5 Din za kosilo. Jedilni pribor mora vsakdo vzeti s seboj. Ob tej priliki se bodo všile prijateljske tekme članstva in na-rasčaja   v   odbojki,  hazeni   in   koškanju,   h
katerim so vabljeni tekmovalci in tekmo-valke vseh ljubljanskih društev. Ražen tega bo prilika tuđi za druge zabavne igre, \ s petjem in narodnimi koli se bomo po- J slovili od prelepe jes»eni. Vabimo pa tuđi vse prijatelje Sokolstva. da izrabijo prekrasno jesen za lep družahni pe^ izlet. Iz-letna točka je oddaljena iz Ljubljane eno uro hoda. C~e bi ab uri odhoda padal dež, bo izlet odpadel. Dne 11. oktobra bo društvo priredilo tekmo članstva in narančaia za prvenstvo društva v prostih panogah, 14. novembra pa telovadno akademijo, za katero se telovadnica že pridno pripravlja. Zdravo!                                                L* prava.
— Lutkovni oder Ljuhljanskega Sokola bo tndi v l^tošnji seioni skrbel 7,1 razvedrilo svoje mladine x lutkovnimi predsr.iva-mi. ki so ž<* lansko l^to razv^peljeval«3 pn kolsko mladino. Kot otvnritveno predstavo bo vprizoril lutkovni odsek v nedrljo 4. oktobra t. 1. rnmnntirno povest »Fndina. vodna vila«. Ne samo za mladino, tuđi za od-rasle Ho vprizarjal lutkovni ru^r pn-merne iqre kakor F.nu?ta, Hamletn. Pohujsanjp v dolini ŠPntflorjanski itd. Opozarjaino sokolsko članstvo in prijatelje lutkovne umetno-sti  na te  predstave.
Indijka v hiši svojega moža
Žena postreže z jedjo najprej moža ia sele potem se
sama naje
Okrojj 13. leta je dokle v Indiji doraslo in mora v hišo srvojepa moža. kjer ne začn^ njeno pravo zakonsko življenje. T^as ne nosi vec |H)česanih gladko nazaj, temvee na pre* co fl posebnim znamenjem nad eelonii. -ia je zakonika žena. Zanimivo je, da te^a z>i5 nanje<ja rruimenja omožone ženo np o<l'ožo niti one Indijke, ki w zavrgip drujjp običaje ali relo t^vojo vero in t^e pokripitjani'o. Laeje m> sploh pono« indijske žene in žena jih tuđi skrhno netruie, dokler mož živi. Vdova fie pa navadno za t»voje la«1 ne zm«1* ni. V hiši opravlja mlada žena pod nad-zoretvom 6voje tačce domaća dela. Po»prav. lja po hiši in skrbi, da je v nji  vedno čit^to.
V indijskih hipah ni nikoli mnogo pohi* stva, pa nai bodo se tako bogate. V e*>-hah je samo najnujnejše pohižtvo. To ie razumljivo, kaiti na eni strani let^no pohi* štvo v   indij^kem   podnebju  mnogo  trpi#  na
drutji strani po pa tuđi mani?e razpok«* v pohištvu najholjJe zavetišiV moskitom. l>e-kleta e^e uče da!|e kuhati. N>ti kuhinjske pogode v Indiji nimajn mno<;a Na kmotih ie kuhinja navadno zunaj hise in kot vučina hajt narejena iz s'in^. Kuha e;e pod vrhn* nin>   nadzonstvom   na-.<>tarpjšo   zono   v   druži«
ni. V bogatih hi^ah najemajo posebna ku-harje, navadno brahman«. Ponops indij»»k»» žene je medonina««ta pohoda, v kateri se nnfiijo na mizo jedi. Tako posodo v^ak dan Mcrhno n^nažijo. Jedilne^a pri!>ora v Indiji ne poznaio, ker jedo z rokami. Žena n-a* vadno ne je okupaj z niožem, tonivK- }>o-sfcreže najprej možu in ^e-le potoni *=e sama naje.
Važna dolžnost žene je skrbet; /a v^.ik* danje žrtve domačetja božanstva. Na kmoiih meljejo žene tuđi rnoko na ročne mlinčk"), zla*=ti pa gneto oblate iz kravjo^a blata, iciđ vadneiia blata in slamo in jih po»>u5e na c<le-nah hajte, da potem dobro tiore, kaj ti v indijskih ravninah je mililo pomanjkanje kn* riva. Od doma odnaja že.ia Ie redko. da se udeleži domaćih slavnosti, opravi evoje ver-sko dolžnoet ali ^e okoplje, kaiti vroče in* dij«ko poftnebje zahteva po^osto kopanje-Po kope-li suisi svoje la^e, čeprav «e jih voda večinoma ne prime, ker t^o močno na* mazani z oljom. Oblači ne Indijka skromno, navadno noći ?amo ^ari. nokaj komo1-cev doli; ko<i blaua, ovjtesja ohlapno okro*» vsega telesa, ki se lahljo poljubno ix>to.^ne tudi eev ^flavo. Konec fto vržo čoz ramo in na  njem  so privezani   kljun.
Sari čo vca*;ih zolo pestri, prepleteni z zlatom in srebrom, samo vd-ove nmrajo no* siti sare hrez w.orcev in brf*z harva^tptra roba. Razme>roma naiholjši je položaj žene na^tarejš^ ga sina, čeprav se v Indiji raz* doli promožonje enakomerno med \TPe si* nove. <*> pi ni^o ure<lili la^tnih dornačij, bhko ostaneio vsi sinovi po poroki na ore^ torem domu. kor ftkrbi za nje in za njihove rodbine oče aM najstarejši brat. Napram možu, ki ?a mora po starih prodpiidh smatrati za svoipsa bosa. je žena vedno plaha, Vprie.o svoje tasče ea sploh ne srne oo^ovo* riti in čeprav živita dolsjo skupai, mu ie navadno   tuia.
Dvanajstkrat so ga zatnan obesili
Rop-ar Tsi Lung v ."Nan^haju }e bil obso-jen na smnt na vešalih in ker je bilo zatnan vse njegovo priza-devanje, da b ga pcmilostili, je moral na vevšala. Ropar je o&tal na vp salih čerrt uTe, ka kor je pred-pisano, pcidem so pa njegovo truplo od" peljali v kaznilnisko nurtvašnnco, da bi ujzotoviili smrt. kakor zahteva zakon. Lahko si pa mislima zdnavnikovo presenećen je. ko se je izkazal-o, da je Tsn Lung še živ. Nasiednjeqa dne so roparja druffič obesili in ga, pustili vić*eti za vsiak slaičaj p-ol   ure,   pa   je   v   mrivašnici   zopet   oživel-
Tod-a kitaj^ki zakon je trd. Pod zdrav-niškim nad^t>r$»tvom so obesrili Ts[ Lung« še šestkrat, t-oda vedno Hrez uspeha. Sodi-šč-e je konćno sklicalo izredno zaseda.nje m poveri'o usmrtitcv drijemu krvrriku, ki je obetsil ropđrja še štirikrat, pa je bil še veHno živ. Po brezu spe šn ih posku^ih je končno srfxfc"šče roparju iz»premcnilo smrtno kazen v dosmrtno ječo, V Sanghaj je pTi-spclo več zdravnikov učen jakov. ki so po    temeljitem   pregledu   izjaviti,   da   ima
Tsi Lung izredn^ criioćn'5 mišice na vratu in d* je njegovo srlo neobičaKno krepko. Ta ki*taj«sJci ropar je pae edmi na svetu, ki je že dvenaj5«tkrat visel na vešabh, pa }e se   vedno   žiiv.
Muzej ljubavnih pišem
New York ima vedno prvenstvo v naj-bolj neprićakovanih pobudah. Oni dan so otvorili v tem velikem ameriškem mestu muzej najlepših ljubavnih pišem. To je pa£ edinstven muzej na svetu in ćelo v Ameriki je vzbudila vest o njega ustanovi tvi veliko pozornost. Seveda je potre-ben za vsak muzej denar, za tako bogato zbirko ljubavnih pišem, kakor jo inrajo zdaj v New Yorku pa še posebno. Muzeja bi ne bili mogli ustanoviti, da ni bilo ra-dodarnih milijonarjev, ki so mu iz svojih zasebnih zbirk podarili znamenita ljubavna pisma vseh ćasov. Tako je postal muzej res edinstven na vsem svetu.
V newyorškem muzeju so zbrana ljubavna pisma Napoleona, admirala Nelsona, Mađame de Sta.el Verlainea, Casanovc, lorda Bvrona ter mnogih državnikov in slavnih umetnikov iz naših ćasov.    Morda ne
bo dolgo trajalo, pa bodo Ameri£anl pisali tekmo, katera pisma, Napoleonovm ali Rudolfa Valentina, Imajo već sex-appeala.
Antoine Meillet umri
V Parizu je umri v torek profesor Antoine Meillet, član Krancosk^a instituta, profesor Francoskrpa kolegija in fcole za orijentalske jezike, star 70 let. Pokojni jft bil najznamenitejši živeći franeoskt jezikoslovce in od leta 1906. ko jo postat profesor na Collepe de France, jp vz^ojil vso sedanjo generacijo franeofikih jezikoslov-cev. Po pravici ga prStovaino med naibolj-šf ustanovitolje in graditelje jezikoslovne vede. Njegovr Studije so obsegalc vse pobije indoevropskoga lezikoslovja, pn tem jm pa posvećal posphno pozornost poedintm strokam. f*tudiral jp tudi slovanske jezike in nap'sa.1 o njih vp*11 temeljitih znanstvenih del. Bil je med ustanovitelji Zavoda sa slovanskp studije in postal je njegov ravnatelj. Ta 7yivod je bil svečano otvorjen 17. oktobra 1923 in svečani otvorit vi je prt-soatvoval tudi prezidrnt Masarvk. ki se j« ta.krat mudil na oficijelnem obisku v Fran-ciji.
Ražen slovanskih jezikov je Studiraj Meillet tudi armenski in perzijski ipzik ter .sploh indoevropske jezike, ki se govore na azijskih tleh. V ta nimpii je posotil Kavkaz in Malo Azijo. Kot profesor je deloval skorai izključno v Pnriru. Rojrn j^ bil 13. novembra ISfifi v Mouline. Studiral je pa v Parizu. Leta 1^24 je bil izvotjm v AcAd*»-mip de.s Tnscriptions rt Brllps-Ivott ros Ta akn kemija mu jp lotos postila 100.000 frankov nagrade za znanstveno delo.
Iz Zagorja
—   Vec   picvi-jj^,^   ^.«c»-   vu»«»vi!     Jeseni se selij^> pij;ce, kar pa  iH  ncvarn»> stocakoin in    jUTjcin.   kd   oakajo   pod   kupi    pe.riLa   ah
v imgavicah U'pših tastrv. Najne-varQejdi so pa seliJoi im se li lite na dveJa no«*ah, tem tx>!j, k«r sn zrnt^r««! aa potovanj« Ti Ijudje se pnav radi ki-atijo p«> #Jcmvnih prf>-tih, ipririssJcajt) na kljuke sacnotnnh kme-tij in b»>dijo v vas* kje-r nikogar ni doma, icu-pu.jejo tam, kjcr nihće ne prndaja. HvaM bo^u, se dr/c po hribin srtanih m rtpo^te-vanja vrcdnnh mavad, d^ površno «li pa sploh kar rrić ne zavaruic-jo svojih 2e-meljskiih dobrin pn kašCah in nojavicah. Od teca /ive 5»erilci- Od toCfl z?ve «rr»ž-niki, jcrtmisnice, se dkHele ak-ti m policijski dntmrikii. krnllorv: Krez teh Ki skk/*raj moralo prrcnchati vse. kar sodi pod pasra-Srafe. Zadnjfič j> (pri.šel ah 1000 diTnairiev. ki jih je i/kiup-i! za vola, TVnHrtšek Amtsnn ~V7. Za^fl SilaHo shranjen denar, alaHo wi-klcn.jena hiša. Ni ou-da. Večrino t»-kih tat-vin <*> si naši liiKtje sami krivi. Pd> nepo-trervnem trpe škodo in dajejo «>rnr»vke on'žnrkom. Torej zaklepa^te hiše. 7wrrah-nit-e oJeraa, tiidi ec se odtiaijirte sa*rto za. kra+ek ćas od doma. Tat trihn hodi. isčc m na-jdo   priliko,   a   to   rmi   xurri   rn>slu/,imo.
—   Delovnih  dnj  je določenfh  ts\   teJcoi6i »n^esec   15, prihodmji   me«*ec  pa  se  Vvo   dfdcpV^ em   <$in   več.   Torej   nđitATnčno   pt\\   mwy>a bo   nrazTHmanja,    ti   <ja    m'Hfc    ne    nta&i, prav 7^ prav t?a pfaoa Ie nr»opi rudJ»T. FAh ■nd ifp je odJočn«  r^m^.    TftkTsTt se nav^dn-o zveoa    šrtevtilo    de-knm-fh   drh    ken-   ie   veo je povtpraševiainfc  pr>   pre»mrKju.    I Tjvvšt^vati   pa je, da "vnši««  prrrviaJtne*(ja JconnmtA prav malo vpliva na  porraM   sih/Urv.  Ob  pTav   ucvl" nem   času   se   rvtiia   morda   z»   dv«   ali   rri dm,   in   to   je    na    «**    že    rzre>dino    vw«elo dei«rfvn.
—   Knjiga   jVe   vaša   prijateljioa!     Bližaiio ne  dolgti  večeri, ^ežnte pn dobrem  ^tivrr'   V obi'inci vam £a    nu<lita   knrižm4ca   rudniScih name^SencPv.   ki   *e   k*    pnei^Tta   v   TTw*n.iSB V^I«U   res*»vracnie.    prva   f*r«ta    levo,    prva <w>ba. m kTnjnžrrica KJK v ^o^n4i*kem  Hotthj. Mela  nd£k<vmin«   za    iTspnGfrprun,   knj'»<y»  »e vam    bogato    vrača   7.  rar.šrrieniem    di*s**v-ne«a    obsuorjia.   Z^  pmf*ac«"*dV>   kaiin^e »v<*-tuiemf*.    db   si    obe    kniržamri    sporarumno rnahavvta   pmofVigarKhie   taWice»    ti  nai   ^n namestota na vidnfh m«9tih  javmt-b   Vkkalov.
—   T^gon   nadležneia.     Drozg   Ivan,   prn-stojen   v   Sfvodnj-i   (Jo«t«raj.   oWSne   M«li>tu se   ie  >aj»skjo  leto    »prižemJ*    na    kciruz-i   k rekeimi   ddtiejtu   \x  St.   L*mh*M*a.     Ob^ma mu  je ipriskrbe^fl  i-z^n.    Pre«d   lcmf^im  p« se   je   &pdL   vrml   in   meml   prebiti   znrno  ▼ idilični   sarrmrtn-   MooVne   mesece  pa  ithi   je zagremifl ponovni   \-pQcm v 6Uwnao ofr>iimv
__ Zaj^omka    nedelja.   vwa    v    /,l*t»*m   je-
.sejnsktiTi <«o4<ncu je živo razfjibata vse, kar leže in gTe. Vse olkx>n-Ske bnt*«ke pr»lo-jan>ke so naiskoćdli števihn domaćina in tujci že v z^odsvrm rtrtranjih urah. Na <*>mšeniskri pUnim 90 imeli p*aw> raieT»>c ob pniliki Taziširirve privatne planinske koče pod-jetnega <"»parja. SpmntnA i<2ri«6a »o samervaJa. Zvečer san se vračali Hobro var" polozen-i izletrriki in Twk«teri oitvarjuJn novo 2°^*^° 2. BarJiiča v TopLic^h. Onr rfciti moramo iraidri temeAp-tosri, da t»e je dr»-■poMne v kinu -»Trigi-av« -\-rSil vwtaTi<>vT»4 občni zfcor podružn«ic* »Zfcona« o čemef bomo  poročali  na  dnic^^m  mestu.
EMILE GABORIAU                                                   16
ZAKONSKI IN   ČIN NEZHKONSKI   ^J I II
??OMAN.
—   Izptistim nekaj pisein, — k  nadaljeval Nocl, — iti  preidem k pismu z dne 2.^. januana  I^i9. .Ie zelo ohšrna  in -polno stvari,   tujih  temu,  kar naju zanima. In vendar sta v njem dve mesti, ki prićata o počasnem, toda neprestanem vrtanju v moždanih nxy"e.y:a. oč^tfa.
— Usoda.  mo^ejša od moje volje,  me  veže na  t^ zemljo, toda moja  duša je  pri Tebi, o mo.ia Vakri-ja! Vse rrN\k?  misli so zbrane okro^ najine hubc;ji klik>če pod Tvojim srcem. Pa/J. mi!a iiK>;a. bdi nad dnevi  svojega   življenja,   dvakrat   drasi-Dcenesa.   10 Ti govori Ijubček, oče. Zadnja siran tvojega od^O" vora mi  trga srce. Mar n'.  to za me žaiitev, če Ti d^la skrbi usoda najineg:w>rroka? O. bože moj, ona me ljubi, pozna me in vendar se vzne^irja.*
Preskočim dve strastni strani in ustav m se pii vrsticab  na koncu:
»Grofiana nosečnost postaja čim dale muaiej-sa. Nesrečna žena! Mrzim jo :n vendar se mi smili. Zdi se, da sluti nagibe mo>e o^ožnosri in mojega hladu. To žrtvovano bitje! Morda je rudi ona od-dala svoje >■- :■?. predno so jo odvlekli pred oltar. Najrini usodi bi bili v tem primeru nodobni. Tvo)e dobro srce mi odpusti to sočutje!«
—   Ona je bila mo;a mati. — ]e dejai advokat z
drhtečim glasom. — Svetnica! !n oče prosi odpu-ščania za sočutie. ki ga vzbuja v njem. • . Uboga žena!
Potegnil s« je z roko čez oči, kakor bi si hotel obrisati solze in 'pripomnvl: Mrtva je!
Oeprav }e bil rrestrpen. si oče Tabaret ni upal spregovoriti niti besed ae. Sicer je pa globoko so-čustvova-1 s svojim mladim prijateljem in smilil se mu je. Po dokaj dolgem molku ie Noel dvignil glavo in se povrnil k pismom.
—  Vsa sledeča  nisma, — je de»>ai — nosilo sJe-dove zanimanja mojega  očeta za   fijegovega   neza-konskega otroka. Vsa  ta nnsma odk>žim. toda glei-te. kai me preseneča na nasrnu, pisanem v Rimu 5. niarca 1829.
»Sin moć. nas sin! On Ie najbo1 j kruta in edina mora skrb. Kako zagotoviti mu bodočnost. ki o mi saniam? Včasih velmoži nišo imeli teh nesrečnih skrbi- Včasih bi bil šel h kralju, ki bi b$ z eno be-sedo podel:! mojemu o<troku visok po^>žaj. Zdaj pa kralj, ki komai še kroti svoje uporniške podložnike, ničesar več ne more. Plemstvo ie izgubilo svoje pravice in z rjudmi najviš ega rodu ravnalo kakor z zadrtiimi hlapci.«   r
—  V tem pismu berem še:
»Mojb srce si rado misli, kaj bo na$n sin. Po svo>ji materi bo imel dušo, duhovitost, lepoto. krepost, vse lepe lastnosti. Po očetu ponos. iunasHvo. čustva visokega pfemsitva. Ka« bo pa oni drugi? Drhtim, če pomislim na to. Mržnja more zaplodrti samo nestvo-re. Bog deli moć in   lepoto  otrokom,   spoče»tim v
ljubavni opojnosti.
—  Nestvor. to sem ra-z. — ie pripomnil advokat srdito, ~~ A oni drugi?   Toda   pustiva  to,   sad ni vredno govoriti o tem podtem ravnanju. Doslej sem vam note*! samo pokazati brezglavo   »trast   mojega o5e«ta, zdaj pa prihaiava k ciliu.            !
Oče Tabaret je občudoval gorečnost te Ijubezni. ki se k v nji pogrezal Noel. Morda jo k začuti! Slobje v teh besedah, spominjajočih ga nriegove mladosti.
—  Tu je, — je povzel Noel znova be«5^d«->, držeč v rofci drugo pismo. — to ni več eno onih neskonč-nih poglavij, ka sem   vam   iz   njih   prečrtal   krartke odlomke,  temveč   samo   kratko   pismo.    Pisano je bilo v začetku maa v Benetkah   Je scer kratko, vendar pa odiočilno.
»Draga Valeriia!
Sporoči mi čtm točneie, čim verjetnoje čas poroda. Pričakujem Tvoj odgovor z nestn*K>stk>. ka bi >o razumela, če bi mogla uganiti moje nacrte z na-i:nim otrokom«
—  Ne vem, — je dejal Noel, — ali je gospa Ger-dy?eva to razumela, gotovo pa  ie, da je odgovorila takoj, kajjti moj oče piše 14. maja tako-le:
»Tvoj odgovor, duš'ca moja, je tak. kakor sem si komaj drznil pričakovati ga. Moj nacrt, kakor sem ga zasnoval, se da zdaj uresničiti. Polagorna sem se pomiri in curim se že bolj varnega. Na'jin sin bo nosil moje ime, ne bo se mi treba točiti od njega. Vzgoje*i bo pri meni, v modi palači, pod mojim nadzorstvom, v motjem naročju. Ali bom imel
dovoli   moči,   da   ne  bom   pođlegel   tei   neizmemi sreči?
F.no duisO imarn za botesrt, ali bom imel eno za radost? 0, oooževana žena! O, sladko dote, ne boj ta se ničesar, v mojem srca je dovo'ti pros?tora za vaju oba. Jutri odpoturiem v Neapoij. od koder Ti pošl-jem dolgo pismo. Nai se zgodi karkoli. tudi 6e bi moral žrtvovati važne zaupane mi intene«e, v onem svečanem trenutku bom v Panzu Mopa navzočnost bo podvo>ila Tvo; pogum, moč m*>jc ljubezni omib"  Tvotjo bolest...«
—  Oprostite, da vas prekinjam, Noel. — je đeoal oče Tabaret. — A?i   veste,  kai  ie napoftilo vašega očeta. da se je mudil v tujini?
—  Mou oče. stari prijatelj,  ie odgovori I advokat — je bil kljub svoii mlad<xs.ti eden izmed prrateljev, eden izrfied zaiipnikov Karla X. in le-*ta mu je po-veril t^no posbnsrtvo   v   Italiji.   Moj   oče   je   grof Rheteau de Commarin.
—   Gromska  strela!   — je   vzkhknil  Tabaret.  in kakor da si hoće dobro vtisniti v spomin to ime. je večkrat ponovni: Rheteau de Goinmarin.
Noel je moJča'1. Ko >e bil storil vse, da hi prema-gal svojo jezo, s»e je zdel skrušen kakor da noč« poskutsJti ničesar, da bi zagladil udarec, ki ga je bil tako nepričakovano zadel.
—  Sredi maja. — >e nadaljeval. — je hil nv»i oče torej v Neapliu. Tam <n ie drznil kot previđen, pa-meten. ugleden   diplomat in   plemič v svoti   šlep/ zaljubljeiKvsirt   in   neobrzdani   strasti   zauj>ati  papirji naipodlejsi naklep. Poshisajte dobro:
Orejttje Jooip 2Sup»nćlć. — Za >Nteo*» H^ibiiiiii Ft«a Jtmer**. — 2* opravo fta toMtmtnl đd Bata Otan camatoC — Vrt ▼ L&abtfat.