Za zadovoljevanje večine skupno« tnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb» ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medse» bojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot FOR A. F REE SLOVENIA Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naražčujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smari je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljanjanje. Ciril A. žebot LETNIK XXII. — VOLUME XXII 1. JAN — 1. FEB. 1971. Published monthly by; Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 1_2_NUMBER 1_2 SLOVENCI SMO . . . Vse najboljše smo želeli drug drugemu ob vstoju v leto 1971. Ali smo ob teh osebnih voščilih mislili tudi kaj na slovenski narod, na brale in sestre v domovini in na one ki so raztreseni po širnem sveta, kamor so šli po sili razmer s trebuhom za kruhom? Bojim se, da prav malo! Tudi v zdomstvu moramo ostati člani velike slovenske narodne skupnosti. Moramo biti tesno povezani z brati in sestrami v domovini in z vsemi, ki si služijo vsakdanji kruh v Nem-čili, Avstriji, Franciji in drugod. Ne smemo se toliko ozirati na različnost gledanj', ampak predvsem na tisto, kar nas veže! Slovenstvo, slovenska kri. Kri ni voda! Ali nas ne zaboli, če slišimo, da se slovenska kri vtaplja v tujini, da toliko naših ljudi, ko se obogate, pozablja, da jihje rodila slovenska mati? Ob tej misli vprašajmo tudi sebe,- kako je z nami - po Ameriki, po Argentini in drugod preko velike luže? Kako je z našim slovenstvom? Smo pomladili slovensko življenje z našim prihodom v to deželo? Od začetka je zgleda-lo, da smo to storili. Sedaj pa pešajo naši odnosi do slovenstva, ker to "nič ne nese".... Ločijo nas različna gledanja, toda slovenske prireditve, slovenska pesem., pripadnost k slovenskemu farnemu občestvu, osebne udeležba pri slovenski sveti maši, to so osebna slovenska stikališča, kjer naj izžareva slovenstvo. Kako podpiramo slovenski tisk: verski, kulturni, politični? Ali veste, da se slovenski tisk komaj še vzdržuje. Sami nosimo krivdo, ker nam slovenstva več ni mnogo mar! Nič ne nese! Kako je s slovenstvom v družinah? Oče in mati naj bi bila prva učitelja slovenske besede. Dosledna! Pa ni povsod tako. Kaj bomo s slovenščino, angleško govorimo z otroci, da se bodo lažje uveljavUL To niso pravi vzgojitelji! Omrežil nas je dolar. Pohlep po dolarju. Opazujem posameznike. Lahko bi dali, lahko bi naročali. Pred več leti sem prosil rojaka: "Poravnaj naročnino". Odgovor: "Ne morem, preveč izdatkov". Po nekaj mesecih sem slišal: Kupili so drugo hišo. .. Vprašam ženo. "Seveda smo, nismo vedeli kam z denarjem".... Ni denarja za Mohor-jevke, ne za kulturni in verski tisk! Slovenstvo se vtaplja v dolarju.... Kaj pa naša narodna bodočnost v Sloveniji? Ne bomo ji mnogo pomagali z obiskom, ne z denarnimi podporami svojcem. Pomagali bomo slovenskemu narodu s tem, da tukaj In ob priliki obiskov v domovini ter v pismenem stiku širimo slovensko državno idejo: Svobodna slovenska država! To je ¡naše najvažnejše narodno delo! "Slovenska drava" nad 20 let širi to idejo. Preko našega lista (ne preko "Sija" op. pisca) je slovenske državna ideja prodrla tudi v domovino. Mladina se je te ideje oklenila! Kje so bili tisti, ki danes mlatijo po nosilcih slovenske državne misli v nekem listu v Argen-! tini takrat, ko smo začeli s slo-, vensko državno idejo? Molčali so, bali so se, danes pa iz oseb- , nih razlogov polivajo gnojnico iz lastnega dvorišča na one, s katerimi se povsem ne strinjajo. So razlike, toda kritika naj bo stvarna, ne osebna. So tam daleč nekje ljudje, ki so pripravljeni obsoditi vsakogar, ki obišče Slovenijo. So tudi podtikanja višjih cerkvenim krogom. Ali je to slovensko? Zagrizene! na varnem lajajo, mažejo.... NIXON GOVORI DANAŠNJI MLADINI Svoj piii večji govor v Novem letu je ameriški predsednik Richard Nixon posvetil današnji ameriški mladini. Govoril je 14. januarja študentom univerze Nebraska v mestu Lincoln. Vendar njegova izvajanja ne veljajo samo ameriški mladini, ampak da-našji mlajši generaciji povsod. Predsednik Nixon je — med drugim — priznal da je mlada ameriška generacija polna idealizma ter izjavil, da je idealizem ameriške mladine največje bogastvo Amerike. O razlikah med generacijami pa je dejal: „V Ameriki ne more biti prepada med generacijami. Usoda Amerike ni razdeljena med vašo in našo, je ena sama usoda. V preteklosti se je vse preveč poudarjalo razliko med generacijami. Vse preveč .je-bilo ljudi moje generacije, ki so večino vaše generacije krivili za prestopke nasilne manjšine." Predsednik Nixon je nato.pozva mlade Američane, naj, ,s prjdom uporabljajo najnovejšo pravico, ki so si jo priborili — pravico glasovanja na volitvah. Pozval jih je, naj se ne izogibajo odgovornostim, ki jim jih ta pravica prinaša: „Dali smo vam najmočnejše sredstvo, ki ga ima državljan, da izràzi svoje mišljenje v svobodni in demokratski družbi, kajti zdaj imate volili^ pravico. Vsa zgodovina demokracije v tej deželi je kronika stalnega širjenja moči za sodelovanje. Vsaka nova skupina, ki je dobila volilno pravico, je koristno vplivala na razvoj naše dežele. Vsaka nova sku- pina je prispevala svežost in živ-. ljenjsko silo namenom vlade. Zdaj ste vi na vrsti. V vaših rokah je zlo mnogo. Vse tiste, ki so prepričani, da se sistema ne j da premakniti, pozivam, naj to j poskušajo. In tistim, ki mislijo, da je sistem neprodušen, pravim — zdaj ni več potrebna infiitra-cija, vrata so odprta. Gotovo, \ politično udejstvovanje pritegne nase tudi del slabih sij udi, kot je to pri vsakem poklicu. Toda to ni bistvo političnega sistema. Kajti politika je sama po sebi postopek — ne konec, in postopek je lahko tako slab ali tako dober, kot so ljudje, ki v njem sodelujejo. Vi imate zdaj priliko 1 in odgovornost, da oblikujete svet, v katereme živite. Tej dolžnosti se ne morete izogniti. V vaših rokah je zdaj vprašanje bodočnosti te države, njene obljube za napredek in blaginjo, sanje demokracije in bodočnost svobode. — Prepričan sem, da je vse to v dobrih rokah — in ko sklepamo svoje roke — vaša generacija in moja — lahko odkrijemo v novi zvezi, ki jo kujemo, novo sporazumevanje, skupnost modrosti ia sposobnosti za akcijo, s katero lahko skupno obnovimo oboje — duha in obljubo dežele, v kateri skupno živimo." Kanada podpira agencije za urejevanje rojstev Kanadski zunanji minister Mitchell Sharp je sporočil, da bo kanadska vlada prispevala v prihodnjih dveh letih $4,240,000 mednarodnim agencijam, ki delujejo v razvijajočih se državah na področju omejevanja rojstev. CIDA (Canadian International Development Agency) bo prispevala 3 milijone Skladu Zedinjenih Narodov za delovanje na području populaciije in $1,250,000 Mednarodni federaciji za načrtovanje rojstev (International Planned Parenthood). "SLOVENSKA NAGRADA" S.N.Z. ZA 1970 G. Blaž Potočnik Dobil jo je g Blaž Potočnik na skavtskem banketu 10. jan. 1971 v New Torontu. Kdo ga ne pozna v New To-rohtski župniji! Ustanovitelj OB VSTOPU V 1971! Ob vstopu v novo desetletje se nam stavljajo vsemogoča vprašanja. Za mnoga najdemo odgovore, nekatere iščejo rešitve. Taka in podobna so tudi vprašanja našega lista. Eno poglavitnih vprašanje je: Si že poravnal naročnina za 1971. leto? Kaj je z isto za preteklo leto? — Vsak razsoden človek uvidi, da časnik, oe si hoče zagotovih redno izhajanje, potrebuje, — poleg drugih važnih faktorjev, tudi redno plačevanje naročnikov. Zato se obračamo na vse, ki list dobivajo, da se teh važnih dejstev zavejo in čimprej nakažejo naročnina. Tej naj bi —to je naša prošnja — pridejali še naročnino za lani, če isto dolgujejo. Priporočamo pa se tudi za prispevke v naš tiskovni sklad. Važno pa je tudi vprašanje oglaševanja v našem listu. Obračamo se na vsa slovensak podjetja v Kanadi in ZAD, da na-roče oglase, ne samo za Božič ki Veliko noč, ampak za vsak mesec v letu. To ni samo v pomoč našemu listu, ampak tudi podjetnikom in oglaševalcem. Zavedajmo se resnice pregovo- Ko gremo v leto 1971, skleni-mo: Bodimo zares Slovenci! Če nas ločijo različna gledanja na tem ali onem področju vsaj eno naj nas druži: Lepša bodočnost Slovenije. Ta je možna samo v svobodni slovenski državi. So razne možnosti priti do tega cilja. Treba je stvarne presoje in ne osebnega sovraštva. Preteklost nas je izučila, sedanjost potrjujejo dogodki doma, da nikoli ne smemo verjeti Beogradu. Ce je dobra volja na slovenski strani, je ni in je ne bo na drugi strani. In še eno: Ne pozabimo: med Slovenci in Srbi so— Hrvati. Mirko Geratič ra: Roka roko umije, — obe pa obraz, če Vas slučajno naš zastopnik . na kliče, ali vas ne obišče, da nas v tem oziru vi sami lahko kličete, ali pošljete oglas po. pošti v objavo. Za ceno oglasa se vedno lahko predhodno dogovorimo, čim večji je oglas in čimvečkrat ga tiskamo v enem letu, tem cenejša je lahko njegova cena. Gotovi naročniki se upravičeno, ali pa tudi nevpravičeno, pritožujejo o neredni in počasni dostavi našega lista. Zagotavljamo vse, da storimo vse, kar je v naši moči; žal po trenutku, ko list predamo na poštnem uradu, mi sami nimamo več kontrole nad istem! Včasih Vas naš list doseže v 1 dnevu, včasih v 3 tednih. Tako pač poslujejo na obeh straneh meje naše pošte. Tudi izprememba naslovov bi bila lažje izvedljiva, če bi nam res vsi isto čimprej poslali. Priznamo pa tudi, da mi sami tudi v tem pogledu večkrat grešimo! Ker sta "Uprava" in "Uredništvo" že od ustanovitve sem —'ker sicer pač lista ne bi bilo— v rokah prostojoljcem, ki za delo ne prejemajo plačila, pač vedno ne moremo "zahtevati", da bi šlo vse "kot namazano"! Podvzeli pa smo potrebne mere, da tudi vsa ta dela izpopolnimo in izboljšamo, vse seveda le v mejah možnosti. Vsem pa, ki nam na ta ali oni našin stojite že preko 21 let ob Strani: prisrčna hvala, — saj le z Vašo pomočjo je ideja našega lista mogla zagrabiti ves slovenski svet, doma in na tujem! Vedite pa, da za obstanek potrebujemo nujno Vaše pomoči! S to mislijo vsem — obilo sreče, uspeha in zadovoljstva v letu 1971.! "Uprava in uredništvo" lista S.D. Skavtov, učitelj slovenske šole, pevovodja, igralec—pevec! "........ Pusti 7>čti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril!".... "Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!...." Prvega verza se je držal in se ga še drži, -r_ *kozi vse svoje življenje, '.- dijgenud verzu je sledil, ker sta mu tako in mu še narekujeta srce in ljubezen do slovenskega naroda, materine besede, slovenske pesmi in mladine! -In tako živi življenje, polno razdajanja in zatajevanja, polno žrtvovanj in udejstvovan-ja; kot da je "razplatil" svoje srce in moči in se razdajal in se še daje slovenski stvari in svoji družini Vile "rojenice" - in "sojeniee" so prišle na svoj račun, ko se je rodil 11. oktobra 1925. v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval klašično gimnazijo, begunska leta pa so ga v letih 1945—1948 našla v Špittalu ob Dravi na Koroškem. Vidno je, da so bile "sojeniee" v premoči, saj so mu prisodile kopico ljubezni do narodne, umetne in operne pesmi. Že na gimnaziji je bil član pevskega zbora, kasneje pa se je "likal" pod taktirko prof. g. Miheliča na Koroškem. Napis: "Welcome Home to Canada" ga je končno pozdravil koncem aprila 1948, kje se je znašel pri delih na železnici, po enem letu pa ga je "zineslo" v Toronto, kjer že 21 let dela v tovarni mesnih izdelkov ("Swift"). 1949 v oktobru si je izbral za življensko spremljeval-ko-ženo gdč. Angelco roj. Škeri, s katero imata božji blagoslov 4 pridnih otrok, — dva sina, dve hčeri, — da ne bo prepira, — in da bodo "na pare" pri hiši! Že v začetku bivanja v Torontu je postal član zbora, kiga je vodil dr. (Mirko Rener, kasneje pa je sodeloval pri zboru č.g. Sodje, na pobudo katerega je v juniju 1962. ustanovil prvo slovensko skavtsko grupo v Severni Ameriki, — s petimi j skavti. Ta se je razvijala in j rastla tako, da je ta skavtska veja ena najmočnejših v zapad- ^ nem Torontu. Ob ustanovitvi, druge slovenske župnije (v New Torotno) je sprejel na pobudo neumornega garača g. F. Cerar-ja, — ravnatelja slovenske šole, s katerim oba že leta delujeta 1 za dobrobit slovenstva in slovenske mladine, — mesto učitelja — in delo pri najrazličnejših župnijskih in svetnih mla- • Kanadski zadružniki so dobili pred božičem federalni zadružni zakon, ki bo olajšal poslovanje zadrug in njih federacij, ki presegajo področje ene province. —fš. • Kanadski zadružniki bodoč zborovali letos v Kitohenerju, Ontario, od 14 do 17. junija. Tema zborovanja bo "Ohranimo zadruge pomembne." — fš 2. februarja letos so si predstavniki etničnih listov ogledali nov ukrajinski dom za starejše državljane. Na sliku vidimo z leve na desno urednika našega lista in predsednika Etnične tiskovne zveze za Ontario g. V. Mauka, upraviteljico novega doma, katere glavna zasluga je postavitev tega doma ga. Pastemakova, ontarijskega ministra za socialne in družinske uslužnosti g. J. Yaremka ter direktorja oddelka za stare pri ontarijski vladi g. Cravvford-a. OB OBNOVITVI DIPLOMATSKIH ODNOSOV MED VATIKANOM IN JUGOSLAVIJO V noveinberski številki Nove (mladike, ki jo izdaja Mo-• horjeva družba v Celju, je napisal Mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič članek, iz katerega ponatisku-jemo nekaj eda*ftvlwv. Crcduižtvo « ... Od leta 1952 do leta 1970 se je zgodilo marsikaj. To je vendar že precejšnja doba skupnega življenja in dela vernih in nevernih ljudi v naši domovini, doba živih odnosov med Cerkvijo in socialistično družbo v Jugoslaviji, doba skupnih naporov pri reševanju važnih vprašanj tako Jugoslavije kakor apostolskega sedeža. V tem času se je Cerkev na 2. vatikanskem cerkvenem zboru zazrla v svoj obraz in v svet in njegove potrebe; prisluhnila je znamenjem časa in določila smernice za svoje po- dinskih ustanovah. Ko je odšel pevovodja in kaplan č.g. Sodja pred 4. leti v Južno Ameriko, je na prošnjo župnika č.g. J. Kopača, C.M. prevzel mesto zborovodje pri cerkvenem zboru. V letu 1960. je ustanovil slovenski otroški zlbor "angelskih glasov, ki je štel vedno do 50 članov, katerega je neumorno vodil do srede 1970., ko se je preselila v Toronto k svoji sestri gdč. Ko-derman, učiteljica petja in prevzela vodstvo istega ona, saj je sam preko glave založen in obložen z vsemogočim delom za ohranjanje slovenske besede in biti v "Kanadski Sloveniji"! Toliko na kratko o njegovem nesebičnem delu, ki mu ga pač nihče nikoli poplačati ne bo mogel! Odbor SjN.Z. je oktobra 1970. določil "slovensko nagrado" za 1970. njemu, da se mu vsaj na ta način Slovenci v Kanadi na vidni način oddolže. Na banketa, ki so ga pripravili v dobrobit skavtov in skavtinj. Ženska liga in žveza kat. mož-mu je predsednik S.N.Z. izročil pred polno dvorano New-Toront-ske cerkev plaketo s posvetilom " 29. oktober 1970. g. Blažu slanstvo v sedanjem svetu. V tem času se je marksistična filozofska misel ob stiku z živim izkustvom v razvoju družbenega življenja, znanosti in tehnike v masičem izpopolnila in tako pravičneje ocenila vlogo krščanstva in sploh vere v zgodovini člo-vešstva. . . . Obnova diplomatskih odnosov med SFRJ in apostolskim sedežem je priznanje resničnega stanja v razvoju človeštva, stanja, ki ga določuje dejanska različnost pogledov na svet in življenje kljub trdni volji vseh, ki res hočejo človeku dobro, da storijo vse za mir in lepšo prihodnost ljudi na zemlji. Bolj kakor kdaj koli nam namreč mora biti danes jasno, da človeka in njegove misli ni mogoče "nabiti na isto kopito", kajti proti takšnemu poskusu je tisto kar je v njem najgloblje, in to je jegovo osebno jedro . . . Seveda pa zopet ne smemo misliti, da je z obnovo diplomatskih odnosov med SFRJ in apostolskim sedežem urejeno Vse, kar zadeva odnose med Cerkvijo in državo doma, med vernimi in nevernimi v naši domovini. Z obnovo diplomatskih odnosov so dani le dobri temelji, na katerih se bodo mogli v dobro smer razvijati ti drugi odnosti, ki smo jih omenili . . . Končno moramo enako vsi storiti vse, kar moremo, da bodo težave odstranjene, da bodo nerešena vprašanja zzdovoljivo rešena. Pri tem nikakor ne mislim na zanešeno postavljanje zahtev, ki more samo škodovati, temveč na pogovor, ki ga vodi ljubezen, ki ga določa razumevanje, ki ga spremlja potrpežljivost. Mislim pa prav tako na vsestransko in požrtvovalno delo vernih ljudi za razvoj in lepšo prihodnost naših narodov v okviru njihove socialistične družbene ureditve. Mladina se zanima za zadružništvo United States Youth Council in North American Student Cooperative Organization bosta priredila vrsto konferenc za mladino, ki bodo skušale ugotoviti, v koliko je mladina udeležena v zadružništvu, obenem pa tudi širiti zanimanje za zadružništvo med mls dino. / ■ Kot»¿»rsfle. sij . Aki^ijapolis. (29-31 januarja) Berkley, California (4-7 imarca), Madison, Misc. (16-18 aprila) in Austin, Minn. 14-16 maja). Datumi še niso določeni za podobne konference v Mississipipiju, Kansa-su, Nebraski, Michiganu in New Yorku ali Bostonu. • Kanadčani pojedo letno samo 13.2 funta rib na osebo, do-čim poje povprečen Japonec 61.2 funta in povrečen Šved 47.5 funta — fš ¡Potočniku — "slovenska nagra. da" — za izkazano ljubezen do j ¡Mislim na vsestransko vključe-slovenske pesmi in mladine — I vanje vernih ljudi v socialistično S.N.Z. Toronto—Kanada". Tebi Blaž, duša zlata, pa še osebne častitke in stisk roke z željami za srečno in uspešno bodočnost — in vedi: "---vremena Kranjcem bodo se zjasnila--'." Vlado Mauko ALI ŽE VES!... — da je bila šele leta 1969 prvič objavljena gospodarska bilanca Jugoslavije v razmerju federacija-republike? — da ni do nedavnega nihče ved-del o primanjkljaju v jugoslovanskem državnem proračunu, ki je znašal 300 milijard din? — da družbeno-politične (t.j. partijske ali po partiji kontrolirane) organizacije v slovenski republiki potrebujejo toliko denarja, kot ga porabi celotna univerza v enem letu? — da je s šolskim letom 1970| 71 zopet zagledal luč sveta študentski list TRIBUNA, ki je lani prenehal izhajati, ker je zgubil vse finančne podpore, ker je vsem delal — prevelike preglavice: — da v Postojni občutno primanjkuje vode, v katerega je moral poseči krajevni radio z napovedmi ure, kdaj bo pritekla voda. Ljudje so s posodami čakali ob pipah, toda voda — ni pritekla: — da je jugoslovanska pošta za pošiljanje znamk tujini filatelistom uvedla še carino: — da ima med vsemi slovenskimi dnevniki, tedniki, štirinaj- stdevniki, mesečniki in vsemi revijami največjo naklado verski list DRUŽINA ki izhaja v 130000 izvodih; družbo, kjer naj pospešujejo vse kar je dobrega, in pomagajo odstranjevati vse, ka je slabega. . . i .. . Tudi v tem pogledu moramo biti verni ljudje kakor kvas v svetu, kakor luč, ki naj sveti drugim in jih ogreva. Nobena težava nas ne sme od tega od- vrniti, naše upanje mora biti močnejše kakor katera koli ovira, naša potrpežljivost večja kakor težave, s katerimi se srečujemo, naša ljubezen takšana, da bo vse premagala, saj je z nami tisti, ki tudi nam govori: "Ne boj se, mala čreda!" 2 "SLOVENSKA DRŽAVA" 1. JAN — 1. FEB. 1971. ■ 'SS, sLovensk* DRŽAVA MUMiiUmiW Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthly by ,96t Slovenian National Federation of Canada Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi „Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. HfafsoJlOMA/C/ jft Toronto LOJZE AMBROŽIC ST. 23. januarja smo pokopali markam no osebnost med Slovenci v Torontu g. Lojzeta Am-brožiča st., ki je po kratki bolezni nenadoma preminul. Dočakal je starost 76 let. Pogrebne koncelebrirane maše v slovenščini vseh slovenskih duhovnikov v Torontu in okolici se je udeležila množica Slovencev, ki je napolnila cerkev pri Mariji Pomagaj na Manning Ave. Pogrebnih molitev sta se udeležila torontska škofa čč. gg. Fulton in Allen, ravnatelj semenišča č.g. O'Mara, oba kanclerja škofije, veliko število bogoslovcev in duhovnikov, bivših in sedanjih gojencev pokojnikovega sina č.g. prof. Lojzeta. Poslovilne besede v slovenščini v cerkvi je imel vodja koncelebrirane maše župnik iz New Toronta č.g. Janez Kopač, C.M., molitve v angleščini pa je opravil g. škof Allen. V slovo mu je v slovenščini občuteno prepreval cerkveni zbor Marije Pomagaj pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča. Celokupna družina Ambrožičevih in sorodnikov se je poslovila od drage pokojnika, Slovenci pa so začutili občutno vrzel, ki je s smrtjo narodnjaka, vernega moža in očeta nastala med njimi. Ob grobu se je od blagega pokojnika poslovil v imenu to-rontske in „kanadske slovenske družine" g. Peter Markeš, ki je pravilno prikazal prvine in zasluge prerano umrlega Lojzeta Ambrožiča st., ko ga je prikazal kot moža širine. Globoko u-žaloščenim Ambrožičevim nasše iskreno sožalje z željo, da bi bila pokojniku lahka kanadska zemlja, Gospod pa pravičen sodnik in plačnik v večnosti! • Poizvedovanje. Če kdo pozna g. Jožeta Nemec, starega 26. let., rojenega v Laškem pri Celju (Slov.-Jug), prosimo — sporočite na naslov: Jožica Repar, 11 Old Orchard Ave. Grimsby, Ont. Canada. • župnik pri Mariji Pomagaj č.g. Tone Zrnec, C.M., ki je tudi požrtvovalni pevovodja slovenskih mladinskih in otroških zborov ter ravnatelj slovenske šole, se je v sredo 27. januarja 1971 srečal z Abrahamom. Za tO njegovo obletnico, ki je skoraj neopazno šla mimo župljanov, mu tudi urednik in uredniški odbor našega lista z upravo želita vse najboljše, da bi še dolgo let delal med nami za ohranjevanje slovenske besede in pesmi! Prav tako pa tudi še v naprej vso srečo pri delu v vinogradu Gospodovem. Bog Vas živi med nami, gospod Tone! , • Vstop v leto 1971 so različne slovenske organizacije pričakale na najrazličnejših plesnih prireditvah, kakor tudi v slovenski dvorani na Pape Ave. in v obeh cerkvenih dvoranah. • Na skavt skem banketu 16. januarja ob 7 zvečer je prejel g. Blaž Potočnik, učitelj slovenske šole in pevovodja ter ustanovitelj skavtov „Slovensko nagrado" S.N.Z. za 1970. Čestitamo! • Cerkveni pevski zbor pri Mariji Pomagaj na Manning Ave. bo priredil 13. februarja 1971 ob 8. uri zvečer pod taktirko g. Dušana Klemenčiča koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Podprimo kulturna prizadevanja požrtvovalnih članov in pevovodja s svojim obiskom na koncertu, na katerega so vsi Slovenci in Slovenke vljudno vabljeni! Občni zbor hranilnice in posoljilnice J.E. Kreka v loronto Ob zelo veliki udeležki članov, je bil 7 februarja v Slovenski cerkveni dvorani fla Manning ulici letni občni zbor Slovenske hranilnice in posojilnice J.E. Kreka v Torontu. Občni zbor je vodil predsednik g. Ivan Zakrajšek. Podal je tudi celotni pregled poslovanja v pretekli poslovni dobi. Iz njegovega in blagajnikovega poročil smo zve-deli, da so hranilne vloge narasle za okrog !4 miljona dolarjev, to je skupno na 1 Vi miljona dolarjev. Poleg tega pa so člani vrnili preko % miljona posojil. Novih posojil pa ni bilo toliko kot prejšnja leta. Samo iz teh treh podatkov se vidi previdna gospodarska miselnost slovenskega človeka, ker se je v zadnjem letu čutil nekak zastoj v kanadskem gospodarstvu. Slovenci so takoj začeli več hraniti kot običajno in bolj odplačevati dolgove zvesti si mnogih vprašanj kot: Kaj če izgubim službo? — in podobno- Čep raj je še zaenkrat vse kanadsko gospodarstvo v negotovosti se še ne čuti večjega zastoje in brezposelnosti med Slovenci. Iz poročila blagajnika se vidi velik promet zadruge, ki gre že v miljone. Predsednik kreditnega odbora g. Jože Mihevc je povedal, koliko in v kake namene so si člani izposoje vali denar. Najvišje številke Šb seveda za nakup, predelavo in -izboljšanje hiš. Takoj za njimi so "automo-bifisti"- in vsakovrstni drugi nakupi. Iz poročila je tudi opaziti, da so se Slovenci začeli oprijemati kanadskih navad. Včasih je velja lo za Slovence c počitnicah pravilo: če nimaš denarja, ostani doma. Zdaj pa je tudi v tem pogledu drugače. Novost so bile letos na zborovanju nagrade udeležencem občnega zbora po žrebu. (Knjige, slovenske gramofonske plošče in kot zadnja še zlat cekin). Te so bile razdeljene med običajno zakusko ob zaključku občnega zbora.. Ponovnd so bili izvoljeni prej šni odborniki z izjemo g. J. Pogačarja. Na, njegovo' imesto je bil izvolen g. Dušan Klemenčič. Zaporedna številka članov pa se epovspela na 2452. Opazovalec. HAMILTON • Slovenski umetnik v Hamil-tonu. Vsi Slovenci in Slovenke so vljudno vabljeni na družabni večer, na katerem bo predaval slovenski umetnik in kipar g. F. Gorše o "Pravi lepoti in umetnostih, ki naj po naših domovih priča, da smo napreden in izobražen narod", Družabni večer bo v slovenski cerkveni dvorani v Hamiltonu 28. februaryja od DARUJ V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE" SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Tir popoldne dalje. 7.a prigrizek in ostalo bo preskrbljeno. Vsi vljudno vabljeni. Chicago • Novi grobovi. Grob za grobom se vrsti.... Kmalu po Božiču je Bog poklical k sebi našega naročnika g. IVANA BUH, st. Ni dolgo bolehal. Srce mu je nagajalo. 71 let je bil star, ko je odšel v večnost. Rojen je bil v Horjulu, dom si je ustanovil v 'Notranjih goricah. Pokopan je bil 2 .jan. 1971 v ResSurection pokopališču. Blaga duša, dober sosed, veren mož. Tukaj zapušča sina-Ivana z ženo ter 4 vnuke, v Sloveniji pa ženo Antonijo, 4 sestre ter pet vnukov. Naj mu bo ohranjen časten spomin! • Anton Tomazin je umrl rta pragu novega leta zadet od kapi. Slovenski pionir. Do upokojitve je vodil znano Tomazi-novo gostilno. V njegovi dvorani smo novonaseljenci imeli svoje prireditve: Martinovanje, pustne zabave itd. Z ženo Marijo sta nam vedno rada šla na roke. Zapušča vdovo Marijo in pe; sinov. Naj počiva v miru božjem! • Poroke. V cerkvi sv. Štefana sta se 19. dec. poročila g. Matija Remec in gdč. Breda Koželj. V Peru, S. America sta si podala roke v večno zavezo g. Tomaž Fishinger, sin našega organista dr. Alfreda Fishingerja ter gdč. Maria Delores Caseres. Naše čestitke z željo za srečo in božji blagoslov! • Ponesrečil se Je pri avtoi nezgodi naš naročnik g. Janko Burjek. Bali smo se zanj,, pa se mu zdravje Se obrača na bolje. Da bi bil kmalu zdrav med nami! • Victor Martinčlč, sta našega naročnika g. Franka Martin-čiča na W. Cermak Rd., je dosegel Degree of Art and Education. Čestitke! • Nepričakovano je umrl p. Vendelin Vasilij, hrvaški frančiškan. Ko smo pričeli izdajati mesečnik "Slovenska Draža", je on sam osebno pognal stroj in list odtiskal1 v frančiškanski tiskarni. Blag mu spomin! WASHINGTON • Umrla je ga. Koron V Washingtonu, D.C. je 24. januarja urtirla ga. Hilda Korun, roj. Hertž, v starosti 72 let. U-mrla je po kratki in hudi bolezni. Pokopana je bila' v sredo 27. januarja na washingtonskem pokopališču. K molitvi in pogrebu so se zbrali v Washingtonu in okolici živeči Slovenci z č. g. Stankom Ceglarjem. Pokojna ga. Korun zapušča v Ljubljani svojega moža Ivana, v Washingtonu hčerko Ičo, poročeno dr. Zebot, v Kanadi, v Saskatoonu, pa sina Borisa, žalujočim naše globoko sožalje. • Kipar France Gor^e na obisku t Slovensko kapelo v ameriškem Narodnem svetišču si je prišel ogledat kipar F. Gorše, ki se je nedavno vrnil z daljšega bivanja na Koroškem. Kapelo, ki je že skoraj dograjena, bogatijo štirje reliefi iz slovenske krščanske zgodovine, — delo kiparja Gor-šeta. Obisk slovenskega umetnika Goršeta je bil obenem .tudi slovo, ker se namerava koncem marca za stalno preseliti iz New Yorka v Rim in na Koroško. Zadovoljen Božič in veselo VIPAVEC novo leto želi in se priporoča Th« Simpson Towers 401 lay Si. Suite 2000 - EM. 4-4004 VABILO ZA SODELOVANJE PRI SLOVESNOSTIH POSVETITVE SLOVENSKE KAPELE V WASHINGTONU Slovenska kapela je pred dovršitvijo. Vsa dela so v glavnem dokončana in obiskovalec lahko že dobi dokaj popolno podobo o spomeniku, ki so ga postavili ameriški Slovenci v največji in osrednji katoliški cerkvi — v ameriškem Narodnem svetišču v prestolnici Washingtonu. Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da bo slovenska kapela imela največ narodnostnih značilnosti od vseh tovrstnih kapel. Osrednja točka kapele je slika Brezjanske Marije Pomagaj, ki je umetniško izdelana po izvirnj sliki v.brezjanski cerkvi. Na oltarju je v marmor Vklesan slovenski grb in pbd njim napis SLOVENIA. Na desni steni je v marmor rožnate'barve vklesan angleški izrek škofa Barage. Na nasprotni strani'pa znano geslo škofa Slomška: „Sveta vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike." Strop je poslikan s slikovitimi slovenskimi ornament i. Od slovenskih umetnikov in arhitektov v Ameriki, ki so bili povabljeni k sodelovanju, se je odzval akademski kipar France Gorše, in zadovoljni smo, da so arhitekti Svetišča sprejeli predlog za štiri reliefe vodilnega slovenskega umetnika v Ameriki. Reliefi predstavljajo: 1. Krst kneza Gorazda, leta 745; 2. Slomšek uči mladino in ljudstvo v smislu gornjega gesla; 3. Baraga krščuje Indijance; 4. Slovenski izseljenci na poti v Novi svet. To so glavni obrisi Slovenske kapele, ki zdaj čaka posvetitve. Misel in zavest, da moramo tudi Slovenci imeti v ameriškem Narodnem svetišču svojo kapelo, kot jo imajo nekatere druge narodnostne skupine, so pozdravili mnogi posamezniki in organizacije. Najlepša priča je njihovo razumevanje in darežljivost. V mozaiku ameriškega krščanstva bo naša kapela predstavljala Slovence bodočim rodovom. Za nas pa bo še posebej pomembna, v kolikor bomo ob njeni posvetitvi s svojo prisotnostjo izpričali vero v lastno samozavest in poudarili slovenstvo v Ameriki. Posvetitev bo vseslovenska ¿lavnost in edinstveni dogodek v življenju ameriških Slovencev. Posebej je treba poudariti, da je Odboru za Slovensko kapelo uspelo, da so, ameriški arhitekti, ki gradijo celotno notranjost tega velkega svetišča, sprejeli mnogo odborovih predlogov in želja, čeprav ne vseh. Tako bo Slovenska kapela imela od vseh najbolj riarodno vslebino in podobo. Upamo in želimo, da se bodo posvetitve udeležili rojaki in skupine iz vseh solvenskih naselbin po Ameriki. Zato je prav, da skušamo pripraviti čimbolj pester program, ki bo izpolnil tridnevne posvetitvene slovesnosti: cerkvene, kulturne in družabne, ki bodo 13., 14. in 15. avgusta 1971. Naj ta dopis velja kot povabilo vsem, — posameznikom in društvom — ki bi želeli sodelovati pri sestavi programa in pri izvedbi sami, da svoje želje in predloge sporočijo Pripravljalnemu odboru za posvetitev (Dedication Committee for Slovenian Chapel, P.O. Box 625ft' 'Washington, D.C. 20015), najkasneeje do prvega marca 1971. Pripravljalni odbor za posvetitev Slovenske kapele v Washingtonu POZOR ROJAKI I Sprejem na letaliSču ali Železnic!, ng POTUJETE SKOZI Rima, prenočišče, domača hrana Bll. «rtiiAuui/»» itci- vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce In Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750-587 MILWAUKEE WISC • Ali veste, kaj je novega? Dne 23. januarja je obhajal na-j ročnik "Slovenske Države" vse od takrat ko je začela izhajati, g. Ivan Kunovar, 50 obletnico življenja. Srečal je Abrahama, G. Kunovar je vedno zelo družabno razgiban. Poznam ga še iz Maribora, kjer je obiskoval Vinarsko šolp. Zbral je okrog sebe 2avetine fante, pa so imeli telovadbo in sestanke, čeprav ni bilo vse "dovoljeno". Moral je bežati tudi on informirani, kako nekritični smo med seboj . . . kako smo neizkušeni, ko je treba akciji dati tudi praktični pomen . . . Ko prebereš TANJUGOVA poročila . . . dobiš vtis, da je vse urejeno, da gremo lahko v kino ali spat, oni že vedo za kaj gre ... Pa vendar: zakaj stavka, kaj se dogaja med stavkujočimi — o tem ni poročili . . . Zakaj iriiamo tri dnevnike, radio, TV, ko pa se vsi poslužujejo istih virov informacij in istega načina poročanja. ¡Kaj meni o tem SZDL? Ali je v interesu delovnega ljudstva, da bo enostransko informirano, da bo tudi reagiralo enostranko, stihijsko, neodgo- vorno, dostikrat proti sami poročevalski želji." Iz istega poročila smo izvedeli, da je na tem študentovskem tcach-inu nastopil tudi časnikar DELA, ki so ga pa študentje izžvižgali, "ker je na precej pro-vokativen in ponižujoč način postavil vprašanje, zakaj študent neha biti revolucionar, ko dobi službo." študentski list TRIBUNA zaključuje svoje poročilo: "Kakšno je razmerje študentske javnosti, javnosti politično akcijskega zbora študentov, do javnosti, ki ga predstavlja DELO? Prva naj bi bila le privatna, nepomembna in neresnična javnost, druga pa prava, javna javnost. 'Kdo je dal DELU toliko moči, da je postalo najvišji predstavnik javne javnosti? Ali so mu jo dali delovni ljudje ali pa izvira ta njegov najvišji položaj iz kapitala, s katerim razpolaga?" Obsodba idej Slovenska odposlanca sta se udeležila raznih diskusij in na eni sta bila tudi pozvana, naj spregovorita. "Tovariši — je izjavil eden izmed njiju — midva sva zato tu, ker v Ljubljani nimamo nobenih informacij o vaši situaciji . . . Naša sredstva informacij ustvarjajo izsušeno javno mnenje ... če naj bo SFRJ ena najradikalnejših dežel na svetu, potem je čisto razumljivo, da bi mogla imeti tudi enega najradikalnejših študentskih ¡gibanj." V svojem poročilu nadaljujeta. "Tvori se nama slika hotenj štrajkajočih. Proces, aretacije in preiskave jim pomenijo REPRESIJO, ki krni svobodo in onemogoča možnosti za demokratični dialog. Zahtevajo I kritike obstoječega. Za to pa je j potrebno jasno — nemanipuli-i rano informiranje. Š štrajkom I hočejo prebiti ignoranco insti-! tucionalnega časopisja, ki naj ! preneha s senzacionalističnim in | lažnim pisanjem, ki je praviloma i tudi tendenciozno." Plakate s ensko obračunavanje t radikalno obsodbo teh deviacij samo po sebi izbira napačno pot . . . Zahtevamo radikalno in dosledno reševanje osnovne dileme naše družbe." Slovenski študentje so nato priredili tako imenovani litararni 'MARATON in POLITIČNO ,TRIBUNO, o kateri so objavili v svojem listu (19. nov.) izjavo: "sojenje proti Mijanoviču smatramo kot političen proces, kot sojenje političnim idejam in menimo, da je to v procesu demokratizacije naše družbe nespre- jemljivo . . . Hkrati podpiramo zahtevo po javnosti sojenja . . . Smo proti tendencioznemu in nepopolnemu informiranju javnosti . . . ugotavljamo, da so sredstva javnega obveščanja (TANJUG, DELO itd) objavljala namesto informacij enostranska poročila (dezinformacije). Hkrati pa posebej obsojamo uredništvo slovenske izdaje "KOMUNISTA", ki je povsem molčalo o obsodbi študenta Mijanoviča in v zvezi s tem zahtevamo pojasnila." kar so komunisti počenjali pod krinko Osvobodilne fronte. Morda bodo študentje kmalu pokazali s prstom na krivce. Ti namreč še živijo in so bili — ali pa so še zdaj — na zelo visokih položajih! Zagovor KOMUNISTA. svojimi zahtevami so študentje nabili na zidove štrajkujočih fakultet. Toda policija je te plakate sproti trgala. Uradni tisk je tudi zamolčal isjavo solidarnosti francoskih komunistov s > štrajkajočimi študenti, ki pravi med drugim: "Kot komunisti mislimo, da se danes največja nevarnost za socialistično Jugoslavijo skriva v nevarni odločitvi zatiranja .tistih, ki zahtevajo nujnost svobode izražanja za socialistične kritike sedanjega režima." Ob tem molku uradnega tiska je zapisala TRIBUNA: "Kako je mogoče, da smo tudi ob najneznatnejših aferah v intelektualnih zahodno-evropskih krogih na dolgo in široko ob--veščeni . . . objavljamo vsa ( mogoča pisma in izjave, obenem pa za dokument, ki se še kako tiče nas samih, v naših časopis-' ih ni najti prostora za eno samo obvestilce?" Temu protestu so v Ljubljani sledili še drugi. Tako je OO ZK jezikoslovcev objavil ( izjavo "Obsodba idej je ideja obsodbe . . . Bojimo se, da kaz- Na ta oster in odločen poziv slovenskih študentov je odgovoril list KOMUNIST z kratko notico 13. novembra. Uredniki odgovarjajo, da so jih študentje celo grajali, česar pa KOMUNIST nikakor ne zasluži, in izjavljajo: "Glede naše izdaje ¡KOMUNISTA lahko zapišemo, da nam tendencionizem ni pri srcu. Tudi molk ne. O tem pri- meru nismo niti pisali niti rekli, da ne bomo pisali. Zato kritike, take kot je, ne sprejemamo. Seveda pa soglašamo, da smo; malo prepočasni gelede tega Tudi za to smo imeli objektivne razloge. Bila je prva seja konference ZKJ in temu dogodku smo posvetili prostor, čas in vse naše sile." Nove zahteve študentov S takim jalovim izgovarjanjem 'KOMUNISTA študenti nikakor niso bili zadovoljni in so v TRIBUNI objavili odgovor, v katerem prvikrat javno postavljajo vprašanje, zakaj se nič ne piše o likvidaciji domobrancev v Kočevju: "Edina sporna točka ostane torej molk. Zanimivo je, da Tovariši tega izgovora niso uporabili že prej. Marsikaj bi lahko opravičili: Nismo še pisali, pa še bomo: o likvidaciji domobrancev v Kočevju (podčrtalo ur. SD), o Golem otoku, o ozadju afere Rankovie itd . . . Sicer j pa, brez strahu, to se najbrž ne DEJSTVA IN LEPE BESEDE V začetku oktobra je zborovala v Beogradu Zveza sindikatov Jugoslavije. Na zborovanju so prebrali poročila, da je jugoslovanski socializem prebredel težave v zaposlevanju in da gre zdaj bolj "za strukturno preusmeritev na gospodarskih področjih'. Posebej so poudarili, da gre razvoj gospodarstva in družbe svojo pot napredka, hkrati pa povedali, da je v tujini zaposlenih trenutno 750.000 jugoslovanskih delavcev in da se jih bo letos zaposlilo zunaj še 200.-000. "Gre torej za kvalitetne spremembe z zaposlovanju in to bi lahko pomenilo, da smo se odvadili ekstenzivnosti v zaposlovanju, če ne povsem, pa vsaj dodobra", je zapisalo DELO. bo zgodilo. Oportunizem' je bil, je in bo vedno tisti, ki potegne najdaljšo. In tega se tovariši s ! Komunista prav dobro -zavedajo, j (TRIBUNA, 26. nov.)" Kaj je odgovoril KOMUNIST na ta izvajanja, ob času, ko to poročamo, še ni znano. Vendar je nadvse značilno, da mladi rod začenja terjati pojasnil, tudi o — za komunisti mučnih-zadevah, kot je pokolj nad deset tisoč slovenskih domobrancev v Kočevju, Teharjih in drugih množičnih grobiščih po Sloveniji. Ob odkrivanju teh pokoljev se bo začelo odkrivati če marsikaj drugega, Spremembe v uredništvih. Dosedanji glavni urednik ljubljanskega dnevnika DELO Drago Seliger bo odšel v zvezno skupščino. Njegovo mesto pri DELU bo zavzel Mitja Gorjup, predsednik republiške konference Zveze mladine. Dosedanji odgovorni urednik DELA Dušar* Benko 'bo prevzel glavno uredništvo TEDENSKE TRIBUNE. Urednik mariborskih DIALOGOV dr. Janez Rotar pa je odstopil in zdaj iščejo novega urednika. 4 "SLOVENSKA DRŽAVA" T.JAN— 197!. IZ PAVLIHE (lista za pametne Slovence, itd) Besede vodilnih so postale dejanja: komaj so ukazali zmrzn-jenje cen, že so peči na olje mrzle in plinski štedilniki ohlajeni. * V trgovini: "Nimate železa, ne-cementa,a opeke, plina olja... Kaj pa sploh še imate?" — "Nič, tovariš Kaj niste brali, da stabilizacija zahteva najprej umiritev potrošnje?" * če hočemo uspeti, moramo stabilizirati tudi vrh, ne samo cene. Indigašl. Poslušaš ob 19.30 radio poročila — didl dudl o inflaciji, devalvaciji, stabilizaciji, didl dudl o kulturnih skupnostih, didl dudl o izobraževalnih skupnostih, didl dudl itd. — Poslu-' šaš ob 02. uri TV poročila — didl dudl vse isto o istem. Skratka, povsod slišiš in bereš skoraj dobesedno enako formulirana poročila o tekočih dogodkih. Najbrž jih na kakšnem forumu prepiše en sam najzaupnejši novinar. Vsi ostali jih potem preprosto razmnožijo z indigo papirjem. Sramota je, da plačujemo toliko "indigašev" v naših zavodih za javno obveščanje. Se vam ne zdi, dragi voditelji socializma, da bi bilo bolj prav, če bi nastavljali, plačevali in svobodo dali inteligentnim, šo-lanim in pogumnim novinarjem in komentatorjem. Vsak od njih bi napisal svoj originalen, kvaliteten in pogumen komentar o tekočih dogodkih in tako poslušalci in bralci ne bi poslušali in brali vsak dan trikrat, štirikrat eno in isto lajno, ki jo sfrizira, vsi vemo — kateri frizer. • Mednarodna delitev dela: Amerikanci rešujejo naše fab-rike, naši delavci nemške tovarne, tovariš Mitja pa skrbi za - -stabilizacijo. * Naenkrat so vse naše republike postale pobožne. Vse si žele blagoslova ali od federacije ali od mednarodne banke. * Če nam gre v gospodarstvu narobe, menjamo gospodarske instrumente, ob muziko ali slabe glasbenike pa, se nihče ne obregne. I * časi se spreminjajo: včasih smo za dan republike delili trinajste plače, letos pa nekatere banke še za redne nimajo denarja. 'Ni čudno, da je ob tem divjanju cen še denar postal dražji. Ali stabilizacija pomeni, da bo-, mo v miru uživali, kar smo zaslužili z življenjem na dinarski in devizni kredit? * Povprečen Slovenec izdaje enak odstotek družinskega proračuna za pijače in za kurjavo. Ogrevanje z alkoholom je še vedno med cenejšimi * Nemogoče je na stare politične napake delati vedno nove dovtipe. Daj človeku oblast, pa boš videl kako hitro bo zgubil oblast nad seboj. • Kadar je v gospodarstvu najbolj vroče, zamrznejo cene. • Narodna banka je edina jugoslovanska založba, ki tiska svoje edicije v vedno večjih nakladah. • V pičlih treh letih se je novi dinar postaraL V politiki smo bolj nazadnjaški kot v literaturi; šele zdaj smo prišli do realizma. * Tudi reforma se oblači po najnovejši modi: maksi obljube, mini uspehi. * Tretjina Slovencev živi pod povprečjem, ostali nad njim, povprečni (in srečni) Slovenec pa tako živi le še v statistikah. * Ni čudno, da so med nami najštevilnejša obolenja na prebavilih, ko pa moramo marsikaj požreti. V LASTNEM ZRCALU "študentsko samoupravljanje je dosedaj doživelo polom predvsem: pri političnih stališčih študentov, pri denarnih zahtevah in pri nezaupanju do draslih. Starejši raje iščejo napake tudi pri kaki zelo uspešni akciji študentov. Ne gre jim v glavo, da lahko študentje mimo vseh "dobro" organiziranih in institucionaliziranih organov družbe nekaj sami uspešno "zrihtajo".... študentje ne morejo obvladovati svoj življenjski prostor in pogoje v katerih živijo, zaradi daljnosežnih učinkov administrativnih, političnih in državniških posegov" (TRIBUNA, 26. nov.) - * Kako živijo študentje danes? "V Ljubljani imamo študent« sko naselje — študentski geto, ki ga nam je sram kazati študentom iz tujine. Kakor je bilo nekoč v nekih glavah zamišljena družbena valilnica akademskih izobražencev, tako moramo mi danes živeti svoje akademsko življenje. Revščina se nam maščuje. V svojih luknjicah za bivanje sanjamo o limuzinah, o motornih čolnih, o vikend hišah, o Vili Podronik, ko pa nimamo niti ene skupne pralnice, da bi v stroju oprali svoje umazana gate. Ce nimaš primerne oble-ke, ne greš na ples, če nimaš v glavi, se ne greš politike ali kulture...." (TRIBUNA, 26. nov.) l^ednik KOMUNISTA prodaja zgodovino "Ste kdaj začutili vrzel na svoji knjižni polici? Vam pri vašem vsakdanjem življenju manjka publikacija, ki bi vam pomagala pri spoznavanju in objektivnem obravnavanju pomembnih dogodkov v zadnjih 50 letih?" sprašuje bralce Komunista odgovorni urednik Franc «etinc. Za borih 500 IND si kupite Zgodovino revolucij XX stoletja, "dejanje brez primere v zga-dovini založniške dejavnosti".... In še posebno opozorilo — z mastnimi črkami: Obemem z nakupom bo bralcem poklonje-na še knjiživa Statut Zveve komunistov Slovenije in Jugoslavije. Resnično občudujem spretnost Franca Šetinca ki je uspel celo apel na pripadnost Zveži komunistov vključiti v luksuzo-manijo našega knjigotrštva. Naj se le sprehaja po pološčenih parketih in s svojo knjigo napolnjuje vrzeli na razkošnih policah iz orehovine. Saj tja tudi spada. Toplo pa mu polagam na srce, naj se kljub svoji akviziterski vnemi, kar se le da izogiba proletarskih kvartirjev. Naj nikar ne poskuša osebno prodajati knjige na domu .kakšnega poštenega delavca (pa naj bo komunist ali ne) — revolucionarnega predstavnika naše družbe. Ta delavec, ki prinese na mesec družini plače za osem- deset jurjev (ravno za eno dobro knjigo o revoluciji), ta delavec bo namreč tovariša urednika brez onegavljenja nekam prav krepko usekal. In naj me vrag, če se delavec v tem dejanju ne bo uresničil kot revolucionarni subjekt". Jaša Zlobec, TRIBUNA, 19. nov. POJAV "Naposled smo našli ključ za federacijo. Natanko vemo. kaj imamo vsi skupaj: vojsko, zunanje zadeve, notranje zadeve in —inflacijo. Vojsko imamo, zunanje zadeve imamo, notranje zadeve imamo, zdaj imamo tudi inflacijo. — Inflacija se je vzpenjala. Začela je s kruhom, mastjo in sladkorjem, vzpenjala od običajnega članstva in prispela do predsedništva ZKJ. Zdaj je inflacija pojav. Kakšen pojav? Ponorelost. — Guverner Narodne banke je rekel "ponorela inflacija". Zato so naproše-ni vsi ponoreli v državi, da se umirijo.... Federacij a-inf laci j a, to se rima. Inflacija je torej jugoslovanska. Zato, združimo se okoli inflacije!" NEDELJSKI DNEVNIK, 1. nov. PRED SODIKE ZA OBRAMBO PRAVIC Dekadentnl Zapad osvaja jugoslovanski socializem. Spominjamo se še, kako so tovariši iz hoste po "osvoboditvi" med vsemogočimi očitki kapitalističnemu zapadu navajali tudi britanske Penthouse ter ameriške Play Boy klube. Zdaj bodo Penthousi prodrli tudi v delavski raj in socialistično samoupravno družbo Jugoslavije. Seveda bodo delavci lahko gledali samo reklamo, kajti ta novost bo samo za bogataše, ki jih v Jugoslaviji ni malo. "Nobenega dvoma ni, da so tudi pri nas gospodje, ki bodo od časa do časa preživeli večer v družbi mikrominimalnih, očarljivih, izobraženih in ne vem kaj še vse "zajčkov" piše DELO (7. jan.). Za začetek bodo take klube ustanovili v Umagu in Zagrebu. Za proslavo 50 letnice koroškega plebiscita so bili koroški Slovenci zopet priča, kako so še vedno žive težnje za likvidacijo koroških Slovencev. Tako je tako imenovani Kartner Heimat-dienst v oktobrski številki svoje publikacije RUF DER HEIMAT tudi zapisal: "Obrambni boji tudi danes še niso končani. Zgodovina potegne črto pod ravo-jem med dvema narodoma šele tedaj, kadar eden izmed teh dveh narodov ne obstaja več". Nato poziva Kartner Heimet-dients čisto očitno, naj Korošci nadaljujejo z duhovnim orožjem ta obrambni boj, dokler ta cilj ne bo dosežen. Na osnovi tega pisanja in groženj za obstoj slovenskega naroda na koro-šem so trije slovenski študentje na Dunaju: Filip Warasch, Franz Novi žičnici pri škofji loki. ....a na smučiščih vrha pri škofji loki sta z letošnjim letom začeli obratovati dve žičnici: dvo-sedežnica, ki je dolga 1500 m in ima 444 višinske razlike ter prepelje do 900 smučarjev na uro ter vlečnica, ki je dolga 850 m s 322 višinske razlike, prepelje pa 1000 smučarjev na uro do višine 1200 m. Poleti bo dvosedežnica izhodišče za ture v blegaško pogorje. Pričakujejo, da se bo v škofjeloških hribih razvil kmečki turizem. Kmetje se se odločili, da bodo v svojih domovih uredili sobe za turiste, ki bodo lahko učivali lepote tega dela Slovenije. Začela se bo nova doba škofjeloškega turizma. Čast komur čast! Penzionirani partizan, ki mu pravijo heroj, Franc Leskošek se zelo trudi, da bi se slovensko delovno ljudstvo bolj ogrelo za par-tizanstvo v Vietnamu. Tako je 14. januarja sklical sejo "Koordinacijskega odbora pri SZDL za pomoč žrtvam imperialistične agresije v Vietnamu", na kateri so ugotovili, "da so marsikatere akcije in prireditve ostale brez pravega odmeva, čeprav so bile povezane s precejšnjimi stroški." Z velikimi izdatki so organizirali posebno razstavo o Vietnamu, ki si je ni ogledalo niti tisoč ljudi (kje je partijska disciplina?) ter gledališko predstavo "Ne-ne" v Mestnem gledališču v okviru "Tedna solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva", meseca decembra. Propadla je tudi ak-sija za prodajo razglednic s portretom vietnamske parti-zanke. Vse je izpadlo tako klav-erno, da je poročevalec zapisal v DELU 14. januarja: "Tako resnično izzveni sleherno prizadevanje koordinacijskega odbora v prazno, saj so navsezadnje vse take prireditve povezane s pre-sejšnijmi stroški, publike pa ni. Tak pasiven odnos našega prebivalstva do vojne v Vietnamu in do podobnih dogajanj v svetu, nam nikakor ni v čast." Mi pa pravimo: Čast komur čast! VVedenig in Kari Smole vložili pri državnem tožilcu zahtevo, da uvede pravne korake zoper izdajatelja in odgovornega urednika časopisa Ruf der Heimat. To je brezdvomno zelo pomemben dogodek v obrambo narodnih pravic koroških Slovencev, ki so že večkrat zahtevali, naj avstrijske oblasti, uradno prepovejo organizacijo Kartner Heimatdienst, znano po širjenju mržnje proti koroškim Slovencem, ŠE DVE VLEČNICI. Ker je domačih in tujih smučarjev vedno več po vseh krajih Slovenije, kjer so ^primerna smučišča so tudi v Slovenjgrad-cu zgradili dve novi vlečnici na pobočju hriba Rahtel. S tem si obeta tudi ta del Slovenije pritegniti več turistov. Tem prizadevanjem se je pridružil še Ptuj — vendar za enkrat samo z prenosno vlečnico. (Ko bodo dobili večji hrib, bodo morda zgradili še betonirano). Strah me je, če kdo govori o rehabilitaciji reforme. Rehabilitirajo ponavadi — pokojne. * Naredili smo korak naprej: vsakdo ima pravico, da ne dela. * Če je Zvezni izvršni svet priznal, da včasih daje predloge pod pritiskom, seveda pričakujemo malo več doslednosti v o-bliki pojasnila, od kod je ta pritisk — od spodaj ali od zgoraj. * * *. Ostajamo večni optimisti: ko so nekatere stvari pet minut pred dvanajsto, ponavadi sprejemamo dolgoročne načrte in rešitve. * * * Slovenci popijemo sedemkrat manj sadnih sokov kot jih v Srbiji. Jasno, da nas prej zvije, ko pa pijemo najraje sadni sok iz sliv. * * t Vse vode tečejo proti morju, denar pa iz malih blagajn v velike blagajne. * * * Boljše je biti direktor danes kakor strokovnjak jutri. * * * Tisti, ki se čudijo, zakaj gre našemu gospodarstvu slabo, naj se enkrat zamislijo v kožo naših gospodarstvenikov, ki se čudijo, da jim ne gre še slabše. * * t Našemu socialnemu zavarovanju gre na bolje: pri nekaterih boleznih se je posrečilo opazno skrčiti čas med začetkom obolelosti in nastopom smrti. * * * Naša TV že dolgo ni več eksperimentalna, zdaj preizkušajo samo še gledalce. * * * Življenjska dilema je — ali odkloniš ali pa se odkloniš. * * * Enim pišejo govore celo življenje, drugim pa le posmrtne. * * * V socializmu nihče več ne živi od tujih žuljev. Zelo pogosto pa od tujega denarja. * * * C(M)EMENTO MORI! Vsa sreča, da smo socializmu temelje že zgradili. Sedaj je nam reč zmanjkalo cementa. * * * Pri nas je malo brezposelnih, zato pa toliko več brezdelnežev. * * * Skriti plujejo za hrbtom, očiti v skledo. * * * Resnica ne velja samo do preklica. * * * Človek tako dolgo žanje, da ga pokosijo. * * * To, da je tovariš nesposoben, pustimo! Je pa zato prizadeven! Z dobro besedo vse opraviš. Če jo spremlja primerna glasba — šelestenje bankovcev. * * * Resnica boli, zato tudi o našem gospodarstvu najraje govorimo — v procentih. * * * Marsikdo je vesel, da mu vesti ni treba briti. * * * V življenju enega potegne zanos, druge pa za nos. * * * Kdor sam upravlja, naj tudi sam upravlja! * * * Ne jemljimo samoupravljanja dobesedno, kajti tudi v času administrativnega upravljanja niso imeli glavne besede administratorji! • V slovenski misijon Mal-faši na otoku Madagaskar se pripravljata dva lazarista: duhovnik Rok Gajšek (rojen v Žeta-lah) ter bogoslovec Peter Opeka, ki se je rodil v San Martinu {Argentina) in je že deloval med argentinskimi indijanci pleme-nov Mapuches in Matacos. —fš • Mestni župan Karl Wöhr ter mestni notar dr. Paul Mack iz Ellwangena, kjer je bil v ječi sv Metod v letih 870-873, sta prinesla v Maribor na Slomškov grob veliko spravno svečo v čast sv. Metodu. —fš. Nov rekord. V cenah namreč in v izvozu. Cene jugoslovanskih proizvajalcev industrijskih izdelkov so se lani zvišale za 9,3 odstotka v primerjavi z letom prej — kar je največ v zadnjih 18 letih. . . Življenjski stroški so se zvišali kar za 10,6% in gostinske storitve pa za 16,1 odstotka. Jugoslovanski izvoz se je leta 1970 povečal za 14 odstotkov, uvoz pa kar za 34 odstotkov, tako da je celoten jugoslovanski trgovinski primanjkljaj v zunanjetrgovinski izmenjavi znašal 14 milijard 900 milijonov dinarjev ali eno milijardo 200 milijonov dolarjev. — Samo rekordi beorajskih zveznih oblasti pod vodstvom Mitje Ribičiča. • Uspelim predavanjem za izobražence pri frančiškanski žup-nipi v Ljubljani so se sedaj pridružila podobna predavanja v Mariboru v bogoslovnem semenišču. Profesorji teološke fakultete predavajo o temi: Bog.—fš • V okviru 3. mednarodnega kongresa socialne psihiatrije v Študenlovskem domu v Zagrebu so organizirali tudi 1. mednarodni pogovor o socialni psihiatriji in veri. Ta del kongresa je organiziral slovenski zdravnik dr. J. Zalokar. —fš • Livarna Ferralit v Žalcu pri Celju je vlila dva zvonova (teza 1212 kg in 880 kg) za župnijo Kobarid. — fš • Na Vranju pri Sevnici so odkrili ostanke starokrščanske bazilike iz 5. ali 6. stoletja. —fš. • Za doktorja teologije so razglasili v Ljublani Angela Vi viana, ki se je rodil na Jušnem Tirolskem in je sin Slovenke iz Idrije. 'Na ljubljanski bogoslovni fakulteti je opravil 3 leta svojih bogoslovnih študij. Sedaj predava na Visoki bogoslovni šoli v Firenzah. —fš • V Španiji je večje število škofov zapustilo razkošne ško fijske palače in so se preselili v skromnejša stanovanja. —fš • Dr. France Štele bo komisar razstave jugoslovanskih umetnostnih del od marca do junija v Parizu. Med 600 umetninami bo kakih 80 slovenskih. —fš • Razglasitve Nikolaja Tave-liča za svetnika v Rimu se je udeležilo kakih 500 Slovencev. Kardinal šeper je v latinskem nagovoru papežu omenil tudi navzočnost Slovencev, ki so s Hrvati „bratje po veri in krvi". Med škofi, ki so maševali s papežem pri obredu kanonizacije, je bil tudi mariborski škof dr. Držeč-nik. Slovenci so imeli še posebno skupno mašo v cerkvi sv. Kle-menta, kjer je v podzemlju grob sv. Cirila ter snidenje s Slovenci v Rimu na vrtu generalne hiše šolskih bratov, kjer gostuje Slo-venik. V njihovi cerkvi so imeli tudi pete litanije. —fš ....• V dunajski nadškof i ji so pričeli s poskusi, da bi uporabili tudi film med mašo. Bogoslovci so v semeniški kapeli uporabili film iz Jugoslavije, ki prikazuje nehvaležnost ljudi na svetu. —fš • življenjepisec Barage Ber-narad J. Lambert (Shepherd of the Wilderness), ki je več let u-porabljal bergle zaradi hudega revmatizma, je 16. maja letos šel brez bergel k obhajilni mizi in hodi sedaj brez opore. Svoje ozdravljenje pripisuje priprošnji Barage. —fš TRETJA DIMENZIJA ŠETINCA Franc Šetinc, glavni urednik slovenske izdaje KOMUNISTA, je pet let urejeval in Slovencem solil pamet v tedenski rubriki Pogovori z bralci v DELU. Z novim letom- je urejevanje te rubrike opustil. V pogovoru s samin seboj. "Človekova tretja dimenzija" (DELO). 6. januarja) je tudi zapisal, da je bil slovenski "časopis nekoč nekakšna 'lastnina' peščice ljudi, imenit-nejših denarnikov, svojevrstnih monopolistov. Takšen časopis smo si mi že kmalu po osvoboditvi prizadevali zamenjati za časnikarsko poročanje na resnično demokratičen način". Kako resnino demokratično je DELO, so Šetincu naravnost povedali slovenski študentje (o tem poročamo na drugem mestu. Op. ur) sami. Kljub temu, da je bil Šetinc nedavno na uradnem obisku v. Združenih državah, mu je pluralizem političnega tiska povsem neznan — ali pa o tem noče nič vedeti. Sicer pa — ali ni morda dosegel položaj urednika KOMUNISTA in druge "javne" funkcije zato, ker se je v svoji rubriki Pogovori z bralci izkazal za zanesljivega čuvaja partijske linije v tisku? Morda se je tudi prav zaradi tega pomaknil na drug stolček, ali v drugo čuvajnico. V pojasnilu, zakaj je prenehal urejevati rubriko Pogovor z bralci je povedal: "....obremenjen z različnimi dolžnostmi sem pač moral spoznati, da človekova tretja dimenzija zahteva celega človeka, če ne celo poldrugega. — Vsak človek ima dve dimenziji — prva ga oblikuje na delovnem mestu, druga ga priklepa na domače ognjišče, ljudje pa počasi in vse hitreje osvajajo še tretjo dimenzijo — ta je na-dosebna, nagika k človekovi potrebi, da bdi nad početjem širše družbene skupnosti, (podčrtal ur.) da tej skupnosti svetuje po lastni presoji.... V sa-mourpravnem sistemu, kot ga imamo in kakršnega razvijamo, postaja tretja dimenzija vse pomembnejša". Bo torej tretja "nadosebna dimenzija" Šetinca v partijski čuvajnici, iz katere bo bodel nad početjem širše družbe? Vsekakor je njegova "tretja dimenzija" zelo spretna definicija tajnega policista "v samoupravni družbi". V ZVEZNEM PARLAMENTU Debata o resoluciji za družbenogospodarsko politiko. Predsednik odbora zbora narodov za družbenogospodarske odnose, poslanec iz Slovenije Zoran Polič: "Glavna pomanjkljivost je v tem, da ne vidimo, kje so sistemski in drugi vzroki, ki so dušili reformo". Poslanka Mitra šarovska iz Makedonije: "Prepričana sem, da bodo v Makedoniji nastale škodljive posledice za gospodarstvo, če , bomo resolucijo sprejeli z zamudo". Poslanec Jožo Bodružič iz Bosne: "Resolucija mora biti' nujno polovična, ker še nismo dosegli soglasja glede sistemskih rešitev in gospodarskih funkcij federacije". Poslanec Mihailo švabič: "če je potrebnih več glasov, vzdigu-jem obe roki...." Poslanec Borko Temelkovski iz Makedonije: "Govorim zato, da bi izpolnil čas", Poročevalev: Kakšna usodo jo doživela ta resolucija, ob času poročanja še ni znano. Vendar smo gornje izjave pozveli po DELU (14. jan.) in ne po PAV-LIHI. UMRL JE PISATELJ STANKO MAJCEN V Mariboru je za Božič umrl pisatelj Stanko Majcen v starosti 82 let. Z njim je legel v grob edini živeči klasični pisatelj, ki se je povzpel na evropsko raven. Ker je ostal zvest svojim krščanskim izročilom in lepi umetnosti ter se ni vpisal v partijo, se o njem po vojni v Sloveniji ni smelo nič pisati ali izdajati. Ta pritisk režima je šele leta 1969 zlomila mariborska založba. Obzorja, ki je izdala dve knjigi Izbranih spisov Stanka Majcena. Za časa svojega življenja je Majcen dobil zasluženo priznanje edinole v svobodnem svetu pri Slovenski kulturni akciji v Argentini, ki je izdala dve knjigi: Povesti-ce ter zbirko njegovih pesmi 'Nova dežela, pod psevdonimom Zore. — Pisatelj Stanko Majcen ja bil po prvi svetovni vojni tajnik in šef kabineta Dr. Antona Korošca v Beogradu, kasneje pa podban Dravske banovine pod. dr. Natlačenom. Njegov edini sin je bil Vrnjen iz Vet-rinja in ubit, kar ga je zelo prizadelo. Po vojni se je umaknil na svoje pesostvo v Slovenskih goricah, kjer je v samoti preživel zadnji dve desetletji svojega življenja. Njegov življenjepis dr. Antona Korošca je še vedno v rokopisu in čaka svobodnejših časov. Morda bo Stanko Majcen za svoje pisateljsko delo dobil pri režimskih ustanovah več priznanja zdaj — ko je legel v grob. FINžGARJEV SKLAD. Pri Mohorjevi družbi v Celju se je osnoval poseben Finžgarjev sklad, ki naj služi uredništvu Nove mladike, ■m da se pomnoži število sodelavcev pri Novi mladiki; da se podpre v najširšem smislu besede izobraževanje sodelavcev v slovstvenih in strokovnih zadevah (z darovanjem knjig in revij, s skupnimi in osebnimi pogovori v uredništvu, z občasnimi posvetovanji itd.) Sklad upravlja vsakoletni uredniški odbor Nove mladike. Nagrade se bodo podeljevale enkrat na leto po zaključku letnika Nove mladike. Do 20. novembra 1970 je sprejel Finžgarjev sklad 2.338.75 dinarjev. —fš. Baraga je bil ekutnenično usmerjev Že dolge pred 2. Vatikanskim zborom je Baraga prakticiral sodelovanje z misionarji drugih ver v misijonih. Poleg doslej znanih primerov sporoča škof ¡Kenneth J. Povish iz Crookstona v zadniji šstevilki Baraga BiUle-itina, da je Baraga posodil lute rančem, ko so začeli misijonari-ti v dolini Saginaw, svoj Evan-gelij sv. Mateja obenem s svojo očipvejsko slovnico in slovarjem. TURIZEM V SLOVENIJI Leta 1970 je bilo v Sloveniji za 6 odstotkov več nočitev kot leto prej, od tega 9 odstotkov več domačih in 3% tujih. Največ je število prenočitev naraslo v zdraviliških krajih, nato v gorskih in nazadnje ob pomorskih. Devizni dotok od turističnega prometa v Sloveniji je znašal 90 milijonov dolarjev. S tem je Slovenija krila 35 odstotkov pri-manjklaja v zunanjetrgovinski bilanci. • Prvič 1.800 Slovencev v Lurdu, je poročal francoski katoliški dnevnik La Croix o prvem slovenskem romanju bolnikov v Lurd. Neki francoski fant iz An-gersa je zapisal o Slovencih tole: „V Lurdu vidiš tudi romarje iz tujine, ki govore nekoliko čuden jezik. Oblečeni so v narodne noše in pojejo večglasno. Imenujejo jih Slovence. Njihova;zastava ima prav takšne barve kot francoska :belo, modro, rdečo." —fš • Nemška televizija je oddajala dokumentarni film o stanju cerkve v Jugoslaviji. Podobno kot nedavna oddaja na kanadski televiziji tudi nemška ni prikazala ničesar iz Slovenije. Zanimivo bi bilo odkriti, kdo je za ta očitno namerni spregled odgovoren. —fš KANADČANI Vsako leto skoraj 60,000 mož in žena, iz vseh delov sveta, postane kanadskih državljanov. Morda Vi že živite v Kanadi nekaj !et in se mislite prijaveti za državljanstvo. Če imate pravico da se prijavite, ste Kanadi dobrodošli. Glede Vaše pravice prijavljenja pa lahko izveste če obiščete enega od spodaj navedenih uradov Državljanskega Sodišča. Prijateljsko Vas bodo sprejeli — Vaša vprašanja Vam bodo odgovorjena — in pomagali Vam bodo spolniti prijavnico. Če ne morete obiskati enega od teh uradov, pa pišite uradu, ki Vam je najbližji in Vam bodo poslali kom pletne informacije. COURTS OF CANADIAN CITIZENSHIP "u ^aSii^i.; 55 St. Clair Avenue East TORONTO, ONTARIO 150 Main Street West Zone A HAMILTON, ONTARIO National Revenue Building 166 Fredrick Street KITCHENER, ONTARIO 360 St. Paul Street East ST. CATHARINES, ONTARIO Federal Building Room 304, 19 Lisgar Street South SUDBURY, ONTARIO Dominion Public Buliding 5th floor, 457 Richmond Road LONDON, ONTARIO Federal Building, 5th floor 185 Ouellette Avenue WINDSOR, ONTARIO 2054 Broad Street REGINA, SASKATCHEWAN Sir Alexander MacKenzie Building 9828—104th Avenue EDMONTON, ALBERTA Oil Exchange Building Suite 300, 309—7th Avenue S.W. CALGARY ALBERTA 1075 Georgia Street West VANCOUVER, B.C. Customs Building 816 Government Street VICTORIA, B.C. Centennial Building, 6th floor Corner Sackville & Granville Sts. HALIFAX, NOVA SCOTIA McLean—Spear Building 77 Vaughan Harvey Blvd., Box 828 MONCTON, NEW BRUNSWICK Commerce House, Room 1080 1080 Beaver Hall Hill MONTREAL, QUEBEC 9th floor, 150 Kent Street OTTAWA, ONTARIO 508 Financial Building 230—22nd Avenue SASKATOON, SASKATCHEWAN Pisete lahko tudi na: Citizenship Registration Branch, National Building, 130 Slater Street, Ottawa 4, Ontario Government of Canada Gouvernement du Canada 1. FEB. 1971. 'SLOVENSKA DRŽAVA' KULTURA • V spomin igralca Staneta Scverja je Delavski svet Gorenjske predilnice Skofja Loka predlagal Akademiji za gledališče, radio in televizijo v Ljubljani, naj ustanovi Sklad Staneta Se-verja, iz katerega naj bi Akademija dodeljevala letne nagrade za najboljše gledališke stvaritve igralcem na slovenskih poklicnih in amaterskih odrih in priznanja študentom Akademije. • Stane Sever, največji slovenski dramski umetnik, je umrl zadet od srčne kapi neposredno po predstavi v Ribnici na Pohorju, kjer je gostoval s svojim Gledališčem Enega. Dočakal je 56 let. S svojimi umetniškimi stvaritvami zadnja tri desetletja je dosegel vrh slovenske gledališče umetnosti, kot doslej nihče pred njim. Ker se je zavzemal da bi morala biti umetnost — zlasti gledališka, nad dnevno politiko in intrigami, je prišel v spor z vodstvom giedališča. Zapustil je osrednjo gledališko hišo v Ljubljani in ustanovil Gledališče Enega, s katerim je hodi; gostovat po slovenskih krajih. Tako ga je njegovo delo popeljalo v Ribnico na Pohorje, k jej je neposredno po predstavi ob nemogel in na poti k zdravniku umrl. Njegovo truplo ni ležalo avli Drame, ampak na Univerzi, kajti ibil je več let vzgojitelj na akademiji za dramsko umetnost. Slovenci smo z njim zgubili največjega odrskega umetnika. • Koncert cerkvene glasbe, ki ga je v Ljubljani priredil mešani zbor in orkester Consortium iMusicum pod umetniškim vod stvom Mirka Cudermana je dosegel zelo lep uspeh. Izvajal je .Schutzov oratorij "Historia dei Geburt Jesu Christi" in Haydn-ovo "Misso in tempore belli". Obe deli sta bili v Ljubljani prvič izvajani. Consortium Musicum je za letošnji Božič izdal novo veliko ploščo Starih božičnih pesmi. Ista umetniška skupina je dozdaj izdala že dve veliki, in eno jiiuIo božično proščo, eno velikonočno in pa ploščo Maj-niških pesmi. To so dozdaj najboljše slovenske ploše resne glasbe. • Nova M rakova drama Herod es Magnus je bila nagrajena v natečaju, ki ga je razpisala organizacija Židovskih občin Jugoslavije. Za natečaj so prišla v poštev literarna dela, v katerih je v ospredju kak usodni trenutek židovske zgodovine, oziroma v katerih je prikazan židovski položaj danes. Ker nova himnična tragedija Ivana Mraka javnosti še ni znana, jo bo baje kmalu izdal v knjižni obliki. • Slovenska filmska industrija se je po neuspehih na področju resnih in kulturnih filmov lotila drugačne vrste filma. S filmom Maškerada, ki ga je režiral Bo štjan Hladnik je dosegla tak uspeh, da se je scenarist ing. Vito mil Zupan javno odpovedal avtorstvu njegovega besedila in zamisli in da je republiška komisija v zaščito javne morale predvajanje filma prepovedala. Tudi to je prvi rekord da je zaradi skrajne nemoralnosti tudi prepovedan izvoz tega filma v tuje dežele. • Slovensko gledališče brede iz ene krize v drugo. Konec decembra je vršilec dolžnosti ravnatelja Drame Slovenskega narodnega gledališča in predstavniki umetniškega kolektiva Sveta Drame odstopili, ker v Drami še vedno ni urejeno vprašanje ravantelja. Mesto ravnatelja je bilo ponovno razpisano. Morda bo iz tega nastalo novo gledališko delo z naslovom Dra- j ma išče ravnatelja. • V Duseldorfu v Zahodni Nemčiji so bila z uspeho razstavljena dela osmih slovenskih slikarjev. • Ljudsko gledališče iz Celja je z velikim uspehom gostovalo z Župančičevo dramo Vçronika Deseniška po slovenski Koroški. • Gostovanje sta organizirali obe koroški slovenski organizaciji. • Skladatelj L. M. Šerjanc je dopolnil sedemdeset let življenja. Za ta jubilej sta se ga posebej spomnila Društvo slovenskih skladateljev in Akademija za glasbo, škerjanc velja za enega najpomembnejših slovenskih + IVO KERMAVNER Na poti na svetovno telovadno prvenstvo v Ljubljani je padel na pločnik — od srčne kapi zadet. — Ivo Kerrnavner, prvak med predvojnimi slovenskimi telovadci, ki je v svojem času povzdignil slovensko telesno kulturo na evropsko raven in s svojim delom ponesel slovensko ime v širni svet. Imena — Ivo Kerrnavner se spominja domala vsa predvojna generacija, saj je bilo njegovo delo izredno obsežno in mnogostransko. Bil je velik športnik, vrhunski telovadec, ki je osvojil mnogo prvenstev po raznih evropskih mestih. Bil je zelo marljiv prosvetni delavec, velik vzgojitelj mladine in izurjen športni časnikar. Napisal je izredno mnogo strokovnih člankov in z njimi pomagal dvigati raven telesno-vzgojnega u-dejstvovanja v Sloveniji. Bil je med najbolj aktivnimi delavci nekdanjega Orla in se z vsemi silami trudil, da beograjske o-blasti ne bi razpustile Orla — tedaj najmočnejše slovenske te-lesno-vzgojne organizacije. Toda v tej borbi proti režimu, ki je uzakonil Sokola kot edino telesno-vzgojno organizacijo, ni uspel in tako se tudi niso uresničile njegove sanje, da bi kdaj kot vrhunski telovadec zastopal državo na olimpijadi in drugih prvenstvih. S ponovnim prihodom dr. Antona Korošca na politično pozorišče, je bil Kerrnavner med prvimi, ki so prijeli za delo in začeli ustanavljati Zvezo fantovskih odsekov. Tej organizaciji je nato posvetil vse svoje vzgojiteljske in organizatorske sposobnosti. Kdor je kdaj nastopal na ljubljanskem Stadionu, se gotovo spominja Kermavnerja, ki je vodil množične nastope slovenske mladine. In mojstrsko je pripravljal zahtevne naloge organiziranja velikih ljudskih nastopov kot so bili razni predvojni kongresi v Ljubljani. Kot zaveden Slovenec je odklanjal komunizem in Osvobodilno fronto. Z nastopom komunistične diktature leta 1945 se je umaknil v svobodni svet, kjer je — najprej po taboriščih na Koroškem in kasneje deset let v Clevelandu — s članki in delom pomagal, kjerkoli je mogel. Pred leti se je vrnil na slovensko zemljo — najprej za več let na Koroško in končno v Slovenijo. Njegovo življenje je omahnilo na poti mimo Stadiona, v katerem je šrtvoval svoja najboljša leta — na svetovno prvenstvo, po katerem je kot telovadec vedno hrepenel, a ga je dočakal le kot gledalec — zadnje dneve svojega življenja. V zgodovini slovenske telesno-vzgojne kulture in športnega časnikarstva si je Ivo Kerrnavner priboril častno mesto. Naj mu bo lahka zemlja Slovenije, ki jo je tako ljubil! NOVE METODE POTROSNEGA ZADRUŽNIŠTVA Ko so začetniki modernega zadružništva odprli svojo trgovino malo pred božičem 1. 1844 v Rochdaleu, so prodajali hrano po istih cenah, kot so jo prodajali drugi trgovci. Ker je eno glavnih načel zadružništva, da preskrbi svoje člane z dobrinami in služnostmi po dejanski ceni brez vsakega dobička, so zadru-garji rešili to vprašanje tako, da so ob koncu leta razdelili previ-šek med člane v sorazmerju z njihovimi nakupi v zadrugi v preteklem letu. Pred nekaj leti so nekateri zadrugarji v Ottavvi začeli misliti, kako bi ustanovili potrošno zadrugo, ki bi jim nudila vse ugodnosti, ki jih nudijo potrošne zadruge. Kor niso imeli upanja, da bi mogli nabrati dovolj kapi- DAVKI PO SVETU Po podatkih, ki jih je objavila revija Svveden Novv, je davčna obremenitev državljanov v raznih državah različna. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je različna tudi mera ugodnosti, ki jih državljani dobivajo od državnih in drugijavnih ustanov,j kaj različna. Podatki so za leto 1967 (v odstotkih). ? ? Država Neposredni Posredni Davki za soc. Celotna davki davki skrbstvo obrei Švedska 20.1 13.7 7.1 40.9 Francija 6.4 17.5 14.8 38.7 Norveška 13.6 15.5 8.8 37.8 Zahodna Nemčija 10.4 14.6 10.3 35.3 Italija 6.6 12.6 9.9 29.1 Združene države 142 8.9 5.2 28.3 Kanada 10.5 14.6 3.2 282 Švica 10.1 7.1 5.1 22.2 NOVICE • Provincialne lige kreditnih zvez v Kanadi so postales 1 januarjem 1971 federalna organizacija kanadskih kreditnih zvev NACCU (National Association of Cartadian Credit Unions). NAOCU je članica mednarodne organizacije Svetovni svet kre- skladateljev sodobne glasbe starejše generacije in za zaslužnega glasbenega vzgojitelja. • Koroški kulturni dnevi v Celovcu — ob koncu leta 1970 — so pritegnili tudi govornike iz Slovenije. Poleg Koroščev Eriha Prunča 'Pavla Apovnika in Matjaža Jeršiča so govorili tudi Breda Pogorelec, Bogo Grafenauer, Vlado Klemenčič, Emilijan Cevc in Drago Druškovič iz Ljubljane. Med udeleženci slovenskih znan-svtenih predavanj so bili tudi zastopniki avstrijske policije. Referenti iz Koroške in Slovenije so obravnavali probleme koroških Slovencev v letu 1970 z ozirom na njihov zgodovinski razvoj. Važen del programa je bil tudi posvečen vlogi koroških Slovencev v prostoru Alpe-Ja-dran. • Akademski slikar in grafik Ante Trstenjak, doma iz Slam-njaka pri Ljutomeru, je umrl v starosti 67 let. Med njegova največja dela uvrščajo slike narodnih noš. • Mariborska založba OBZORJA je praznovala svoja dvajsetletnico z izda jo tisoče knjige, biblio-gafsko izdajo Prešernovega Krsta pri Savici z uvodno besedo Dr. Borisa Paternuja. Na to lepo slovesnost so se zbrali mnogi sodobni slovenski ustvarjalci, pesniki, pisatelji, drama- j tiki, kritiki, znanstveniki vseh vrst in smeri. Med vsemi petnaj- j stimi slovenskimi založniškimi j hišami izdajo OBZORJA četrtino izvirne domaše leposlovne produkcije. Zato bo nemara držalo, kar so mnogi listi ob tej priliki, zapisali, da literarna pota vodijo v Maribor. ditnih zvez (World Council of Credit Unions), ki nadomešča nekdanjo CUNA International in še prejšnjo organizacijo CUNA ki je postala po tej zadnji reorganizaciji zvez kreditnish zvez v ZDA. NACCU predstavla nad IVi milijona Kanadčanov iz vseh 10 provinc. Ti so včlanjeni v. kakih 3000 kreditnih zvezah in razpolag j o z 2 milijardama dolarjev. — fš. • Liga kreditnih zvez Nove Škotske je imela od svoje ustanovitve sedež v Antogonishu, ker se je razvila na pobudo in s pomočjo tamkajšnje univerze. Ker pa je Antigonish sorazmerno majhen kraj, čeprav ima največjo kreditno zvezo v Atlantskih provincah, in ker je središče prebivalstva okrog Hali-faxa, ki je tudi politično središče province, je lanski občni zbor Lige odobril predlog ravnateljstva, da prenesejo sedež v Halifax. Tam bodo pričeli v krat kem graditi novo poslopje za urade Lige, za urade zadružnih zavarovalnic in tudi delavskih organizacij. — fš • "Sestra Smehljaj" se je po 4 letih dopusta vrnila zopet v samostan domin ikank v Ficher-montu v Flandriji. V teh letih je pela v različnih cerkvah koncertnih dvoranah, gledališčih, cirkusih, jetnišnicah, domovih počitka, mladinskih klubih, gostilnah in nočnih klubih. — fš • V športnem odseku slav-nosti v Antigonishu, ki se imenuje Highland Games ter predstavljajo škotsko folkloro (letos je bila že 109. letna predstava), se je uspešno uveljavil tudi Tim 'Pollak (njegov oče je Slovenec). Inž. Pavel Pollak je za eno leto zaposlen pri gradnji tovarne za težko vodo ,ki jo gradi Canadian General Electric v Canso ožini ter staanuje z družino v Port Hawkesburyju. Tim je odnesel tudi več zmag pozimi v smučarskem tekmovanju. Avgusta so se, zopet vrnili v Ontario. —fš ONTARIO nOVINCE SF OPHMTUNITY Government Information FROM THE DEPARTMENT OF LABOUR 1. januarja 1971 so stopile v veljavo spremembe tako imenovanega zakona „Employment Standards Act 1968" v Ontario. Ta zakon vpeljuje časovno dobo za odpoved dela posameznikom in določila za množičen odpust ali zaprtje podjetja, predvidoma z določenim časovnim sporočilom delavcem in ministru. Ta zakon tudi izboljšuje počitniška določila s tem, da določa plačane dvotedenske počitnice v drugem letu službenega razmerja. Ta nova zakonodaja hoče zavarovati delavca pred posledicami gospodarskih sprememb ter istočasno daje vodstvu podjetja možnost, da podvzame potrebne spremembe. Zakon določa časovno odpoved pri odpustu posameznikov, ki so odpuščeni brez navedbe vzroka (without cause); odpovedna doba se v teh primerih stopnuje z ozirom na službeno dobo: enotedenska odpoved za uslužbence z službeno dobo od 3 mesecev do dveh let; dvotedenska odpoved za one, ki imajo 2—5 let službe; štiritedenska odpoved za uslužbence z 5—10 let službe; in osemtedenska odpoved za vse, ki so zaposleni 10 ali več let. Ta odpovedni čas ne velja v primerih sezonske ali začasne zaposlitve, kratkoročne odpovedi, legalnih stavk ali če podjetje u-stavi obrat in v vseh drugih primerih, kjer dolgoročna odpoved ne bi bila mogoča. V primeru množičnega odpusta ali zaprtja podjetja, določa zakon, da delodajalec ne sme odpovedati službo 50 ali več delavcem v katerikoli dobi 4 tednov, dokler se ne izteče doba pismenega sporočila ministru za delo in osebju, kot je to določeno v pravilniku, in sicer: osem tednov za 50—199 uslužbencev, 12 tednov za 200—499, in 16 tednov za 500 ali več uslužbencev. Zakon tudi preprečuje, da bi se delodajalci izognili določilom zakona s premestitvijo delavca v tako imenovano „pridruženo podjetje" (Associated Company). Druga navodila omogočajo iztir-jatev dodatnega plačila za prenizke plače in ostalih določil o zaposlitvi; omogočajo uveljav-ljenje določil o kaznovanju delodajalcev, ki so plačevali prenizke plače svojim uslužbencem. Da se more ta zakon pravilno izvajati, zakon omogoča tožbe za prekrške za dobo do 1. oktobra 1970, z raztegnitvijo dobe 6 mesecev na dobo 2 let od tega dneva nazaj in poviša vsoto, katero bo oblast pomagala uslužbencu iztirjati od višine $ 1.000 na $ 2.000. tala za novo zadružno trgovino, so obnovili idejo nakupovalnih klubov. Najeli so opuščeno garažno, ki so jo uporabljali za svoje skladišče. Vsaka družina je napisala naročilnico hrane za prihodnji teden. Nato so sešteli celotno količino, jo naročili od veletrgocev po cenah na debelo in člani so potem ob določenem času razdelili zalogo ter jo odpeljali domov. Sprva je slonela organizacija na prostovoljner| delu, pozneje so najeli plačane uslužbence. Vsak član oz. družina je plačala hrano po cenah na veliko, stroške za garažo, uslužbence in drugo pa so razdelili na število članov in vsak član je plačal vsak teden svoj delež. Po nekaj mesecih poizkusov se je izoblikovala nova oblika potrošnih zadrug, ki so ji dali ime DIRECT CHARGE COOPE-RATIVE, to je potrošna zadruga, ki prodaja članom po cenah na debelo in člani plačujejo stroške poslovanja direktno vsak teden brez ozira, če in koliko kupuje jo. Razen tega plačujejo poleg prvega deleža, s katerim postanejo člani, nadaljnje deleže, navadno vsake 3 mesece po 5$, dokler zadruga ne nabere dovolj obratnega kapitala, da si ji ni treba izposojati denarja in plačevati obresti, kar seveda povečuje stroške obratovanja. Prednosti tega novega sistema so predvsem, da ni treba čakati na konec leta na rabat, ampak so cene takoj nižje sicer dokaj znatno. Člani so bolj povezani s svojo zadrugo, ker morajo vsake 3 mesece odobriti predračun, ki vsebuje višino tedenskega prispevka. Ta sistem ima tudi za posledico, da imajo člani čez nekaj časa vloženega več denarja v zadrugi kot je to v povprečni zadrugi prejšnjega sistema. Ker računa zadruga članom isto ceno, kot jo sama plača, ima vodstvo težjo nalogo, ker ni» nobene druge možnosti za nepredvidene stroške (n. pr. kraja, razbitje, pokvara jedil itd.) kot zvišati tedenski prispevek, proti čemur bodo verjetno protestirali člani, ki morajo vsako tako zvišanje potrditi. Tudi rezervni fondi so navadno zanemarjeni, kar more postati usodno v kritičnih dobah, kot je n. pr. sedanja vojna v cenah med velikimi trgovinami z živili, če ni zadostno število članov res zvestih svoji zadrugi. Velika prednost tega novega sistema jo, da je možna začeti potrošno zadrugo v krajih, kjer je doslej še ni 'bilo, tudi manjš-mu številu družin, ki so pripravljene kupovati v bolj skromnih razmerah. Koristiti bi mogle zlasti revnejšim slojem, ki morajo dobiti kar se da veliko za svoj denar. V Halifaxu je n. pr. dala katoliška nadškofija eni taki skupini brezobrestno posojilo $10.000, da so mogli začeti s tako zadrugo. Največ takih zadrug so ustanovili v Ontariju, kjer je bilo doslej zelo malo potrošnih zadrug, v Novi Škotski pa je poleg nekaj novih tudi več starih spremenilo način poslovanja. R. čuješ h. JfGfp) in LL the Hon. iohn Robarti Prhn# Minister of Ontari« • Na Slovaškem so prepovedali gradnjo vseh cerkva in cerkvenih poslopij. Po kratki odjugi :so začeli katoličani na Slovaškem na veliko popravljati cerkve, graditi nove in obnavljati župnišča. Koimunistično glasilo Pravda poroča, da bodo komaj začete stavbe prezidali v otroške vrtce, skladišča za gasilsko orodje ali druge posvetne namene. Kjer je zidava dosegla že stopnjo, da sprememba ni mogoča, bodo stavbo konzervirali. Denar, ki je bil nabran v te namene, pa še ne porabljen, je dežava zaplenila. —fš ......... V ZDA je bil posvečen prvi trajni diakon, 37-Ietni Paul Michael McArdle. Je poročen in ima sinčka. Bil je prvi, ki je končal pripravo, kakor so jo predpisali ameriški škofje. Pred njim so posvetili sicer za trajnega diakona bivšega anglikanskega duhovnika Michaela Colea, ki je postal katoličan. Po zadnjih poročilih očitno ni bil zadovoljen s svojim novim položajem, ker je zopet začel delovati kot anglikanski duhovnik. —& • Alojz Rebula: KRŠČANSKA AVANTURA. Naše tromos-tovje, št. 1, marca 1970. Kot prvi zvezek objavljenih predavanj študentom pri župniji Marijinega Oznanjenja je izšlo predavanje prof. Alojza Rebule, ki je o-značil krščanstvo kot avanturo, kot tveganje. In to ne samo danes — krščanstvo kaže to značilnost skozi vsa stoletja, čeprav v vsaki dobi na drug način. V nekem oziru je morda danes lažje verovati (bankrot materializ-ma kot tudi optimizma progre-sistov; izguba cerkvene svetne oblasti; spoznanje tudi v glavah hierarhije, da krščanstvo v svojem bistvu ni disciplina, ampak ljubezen, itd.), v drugih pa zopet težje kot je bilo drugim ge- _ neracijam kristjanov (krščan- _ stvo ni več atmosfera, v kateri bi živeli; največja avantura pa je vprašanje vstajenja). Po De Be-rulleu je človek nič, zmožen Boga. S temi besedami je izražena širina njegovih dveh skrajnih razsežnosti: sesalke ničevosti in odprtosti neskončnemu. Srce Cerkve se ni spremenilo v naši dobi. Spremenilo pa se je določeno ozračje, v katerem je bilo krščanstvo tudi kaj drugega — npr. hierarhična paničnost, sociološki kalup ali akcijski feti-šizem. Danes se krščanska avantura izčiščuje. „Kar se je kdaj utegnilo zdeti tudi pubertetna živčna sprostitev, alibi za organski fanatizem ali buržujska fin-ta, postaja danes čedalje bolj čista vantura duha. S Petrovega prestola odmeva samo še klic po evangeljskih blagrih. Dogmatika se odpira vsem sporočilom Duha, od protestantov do pravoslavnih. Pastoralka spreminja čistost iz obsedenosti v sproščen dar. Kristusovo mistično telo se razširja preko meja konfesije do vseh, ki priznavajo imperativ vesti .Bog postaja čedalje bolj usmiljenje ,ki se sklanja nad našo mizerijo. — Tiskano predavanje vsebuje tudi kratek povzetek v francoščini. —dreš • Primarij dr. Jurij Zalokar, MAHATMA GANDHI IN NJEGOVA MISEL. Naše tromostov-je, št. 2, maja 1970. Dr Zalokar-jevo predavanje je bilo eno izmed tisočev spominskih prireditev po širnem svetu ob stoletnici rojstva Mahatme Gandhija. Kot zdravnik se je dr. Zalokar omejil predvsem na Gandhijeve poglede, ki segajo na medicinska ter na mejna družbena oziroma vzgojna področja Gandhijevo propagiranje vegetarijanstva in odklanjanje alkohola nista bili dve izolirani točki njegovega programa, marveč izraz njegove življenjske filozofije enako kot njegova nenasilna politika. Spoštovanje do življenja in pa prizadevanje po obvladanju samega sebe sta ga vodili do nasprotovanja kontracepcije ter priporočanje spolne zdržnosti. Enako mu je bilo vprašanje zdravja več kot medicinski problem — zanj je bil „odnos med zdravjem in moralo ... tako bistven, da ne moremo biti nikoli popolnoma zdravi, razen če živimo neoporečno življenje". Gandhi seveda ni o-stal samo pri učenju, marveč je po svojih naukih tudi živel. Poleg navedene literature je to predavanje podano še v angleškem izvlečku. —dreš • THE FLORIDA STATE U-NIVERSITY SLAVIC PAPERS. Volume 3, 1969. Ta številka Centra za slovanske in vzhodnoevropske študije je znova posvečena predvsem Jugoslaviji. Večina člankov je ekonomske narave. Med ostalimi je prispevek I W. A. Owingsa (prof. zgodovine, I vseučilišče Arkansas) o vlogi intelektualcev v južno slovanskih socialno demokratskih gibanjih ter prispevek prof. Rada Lenčka (Columbia University) o rabi postopka kontrastne analize v zgodovinski slovnici; nadalje prispevek prof. Nikole Pribiča (Florida State Univ.) o Ivu Andriču ter njegovi noveli Most na Drini. —fš * Oddelek za slovanske študije univerze Calgary je izdal drugo številko revije CANADIAN ETHNIC STUDIES. Prva številka je doživela tako topel odziv, da so jo morali ponatisniti. Revijo sta zamislila profesorja dr. Cardinal in dr. Alexander Malycky, ki predavata na vseučilišču Calgary. Namen revije je razpravljati o kulturnih prispevkih, družbeni prilagoditvi kot tudi poročati o literarnih stvaritvah in drugih važnih podatkih etničnih skupin v Kanadi. Raziskovalni center za etnične študije upa, da bo imela vsaka številka drugega urednika k,i ji bo mogel dati svojski obraz. —fš NOVA KNJIGA V Celovcu bo izšla velika in pomembna knjiga, kakršne dozdaj še nismo imeli: MARIJINE BOŽJE POTI. To bosta dejansko dve knjigi v skupnem obsegu 1.000 strani, v katerih bodo podrobno opisane vse Marijine božje poti na Slovenskem. Knjigo bodo krasile mnoge silke in bogatili mnogi dragoceni podatki. Knjiga je sad dvajsetletnega neumornega dela patra Odila Hajnška, OFM. Dozdaj smo namreč imeli le opise posameznih cerkva, toda v tej knjigi bodo sistematsko zbrane in popisane vse Marijine božje poti na slovenski zemlji (tudi koroške). Knjiga bo stala 12.00 dolarjev in se lahko že naroči pri Mohor jevi družbi v Celovcu. BOGOSLOVNI VESTNIK. Leto XXX, zvezek 1-2. Zajetna številka prinaša na 172 straneh poročila o proslavi 50-letnice teološke fakultete v Ljubljani s predavanj ima dr. A. Trstenjaka „Teološka fakulteta nekoč in danes" ter predavanje dr. J. Vodo-pivca „Novo lice Cerkve, poslanstvo in dinamika edinosti in univerzalnosti". Predavanje dr. L. Šuštarja bo objavljeno v prihodnji številki. Sledijo predavanja na teološkem tečaju ob priliki proslave 100-letnice 1. Vatikanskega koncila: „Premiki v fundamentally teologiji" (V. Fajdi-ga), ,,Kako si mladi predstavljajo oznanilo o Kristusu" (J. Ma-rolt), „Novi pogledi na razodetje" (F. Rode), „Kako približati razodetje k atehumenom" (R. Koncilija), „Cerkev institucija in odrešenjsko dogajanje" (F. Per-ko), „Krajevna Cerkev kot institucija in kot odrešenjsko občestvo" (R. Lešnik) ter „Župnija kot institucija in kot odrešenj-ska skupnost" (P. Uršič). Razpravi sta prispevala Veko-slav Grmič (Problem posodobljenja teologije) ter Jakob Alek-sič (Progresivni značaj božje be-sede)./Spominski članek o pok, dr. Vinku Močniku, rednem profesorju cerkvenega prava, je napisal Stanko Ojnik. V pregledih poroča Anton Str-le o knjigi Rudolfa Weilerja: Die Frage des Menschen: Wer bin ich?, ki je komentar prvih 22 členov pastoralne konstitucije „Cerkev v sedanjem svetu" in ki obravnava vprašanje o smislu človeškega življenja. Med ocenami je napisal Jakob Alkesič zelo pohvalno kritiko disertacije dr. Lojzeta Ambrožiča: St. Mark's Concept of the Kingdom of God. —dreš PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO ZA 1971 UPRAVA "S.D."