Vftjviljl niiwufcl dwnrfk ▼elja sa ealo lata.........UN Sa pol leta............ Sa Itw Tovk Ml« leto.....$7.00 fa inozemstvo ado lato....$7.0« GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The larfflt Roridu Dolly ta tho Unite« States. Issmed ovary day ozeopt Snniayi and legal Holidays, sr 75,000 Readers. ^M TXLZTON: S87V OORTLANDT. Sntered aa Saoond Class Matter, Saptaa&bsr ti, 1M* at tho tat Ofioo at Vow York. V. Y„ mndtf tho Act of Congress of March S. 1879. TELEFON: 4687 OORTLANDT« NO. 119. — ŠTEV. 119. NEW YORK, SATURDAY, MAY 21, 1921. — SOBOTA, 21. MAJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK axil. HOOVER IN PREMOGARSKI BARONI r* i _ HOOVER JE REKEL LASTNIKOM PREMOGOVNIKOV, DA JE NAJTI ZDRAVILO ZA ZLO V JAVNI RAZPRAVI, NE PA V POSTAVNIH SREDSTVIH. Narodna premolars k a zveza, organizacija premogarskih baronov, ki zboruje v AValdorf hotelu v New Vorku, je dobila od trgovin tajnika. Herbert.« lloove rja brzojavko, v kateri slednji izjav -l.:a, naj se raj.se stabilizira prtuiugarsko industrijo s pomočjo publi-eitete ali javnega postopanja. mesto da l>i se razširilo sedanje proti-t nns t ne postave. To poročilo je predstavljalo glavno točko seje dotič-nega due. V svojem poročilu je rekel trgovski lajnik naslednje; — Prepričan sem. da je želja eele industrije ne le naraščati v Slabil",ost i. tem v. i -.i tudi pridobiti in oliraniti zaupanje splošnega občinstva. Moje prepričanje, da bosta tako lastnik ivrra kot javnost /ivarovana .s pomočjo riHlm^a. naglega in mesečnega objavljanja temeljnih dejstev kot pa z razširjanjem postavnih omejitev preko obstoječih proti-trustuih postav. Predlaga se. naj se določi in mesečno objavi obseg produkcije, zalog, vporabc in povprečnih cen ob rovih za različne vrste premoga. — Prepričan sem . da bi bilo s takim postopanjem mogoče doseči več stvari. Industrijalne konsmmente premoga bi se dovedlo do 1 olj rednega kupovanja. Tudi lastniki rovov bi lažje določili pri-blžno vnaprej obseg povpraševanja. Konsumeut bi si lahko ustvaril nekako sodbo glede cen. katere naj plača za premog. Tako odredba bi tudi obvarovala proizvajalce premoga številnih kritik, ki veljajo v glavnem le glede manjšine lastnikov premogovnikov. — ta način bi bilo mogoO-e po mojem mnenju do gotovega obsega preprečiti oderuške cent* na eni strani in neprimerno nizke eene na «'rugi strani, ker bi prišli veliki konsumenti do »poznanja, da ni na eni strani nobenega osnovnega ali temeljnega pomanjkanja zaloge, dočim bi se na drugi strani potdužili prilik dobe depresije v industriji. I ^- |f|H I — Eno izmed zlov sistema, pod katerim se je razdeljevalo železniške vozove za premog, je obstojalo v tem, da yo lastniki majhnih rovov lahko prodajali premo? na odprtem trgu, ko so se poslužili prilik ^pomanjkanja premoga. Prodajali pa so ga za pretirano visoke c-»*ne. /elezniee so imele navado dajati polno zalogo vozov na razpolago rovom, ki so bili pripravljeni zakladati železnice s premogom. T* rovi, kojih nekateri se nahajajo v rokah špekulantov, so imeli vedno dosti železniških vozov na razpolago, dočim niso bili drugi ro-Ai, ki so prodajali premojr za manjšo ceno, v stanu dobiti potrebne množine železniških vozov. NOVI PREDSEDNIK REPUBLIKE KUBE Novi predsednik Zayas je dobil od svojega nasprotnika Gomeza zatrdilo podpore tekom termina. Havana, Culia, 20. maja. — Ko je dr. Alfredo Zavas danes nastopil nrad predsednika republike i Cuba, je bil ?clo razveseljen od' kablogarma generala Jose Miguel Gomeza. r.jegovega nasprotnika v ostrem volil nem boju tekom pre-' teklega novembra, v katerem je dal slednji izraza svojim čestit- j kam ter obljubil svojo polno so-j delovanje. Liberalna stranka, koje voditelj1 je general Go ncz. je bila zaposle-1 ra 7 ' zakonodajno stavko", izza proglatLuija Izida volitev. Šele v| zid njem času se je v majhni meri vdeležila del* kongrese. General Gomez s<* nahaja sedaj v New Yorku in njegovo brzojavko se je smatralo za ztutk. da bo njegova stranka dejau.ki sodelovala pri' bodočem delu cubauske vlade. Politika, kalero bo zasledoval r. Zaya* je odobril pogajanja z p novo tr^oviiko pogodbo z Zdr. državami. Kot sredstvo, da se reši akutno finančno krizo na Cu-bi je priporoči! podaljšanje mo-' ratorija; pomoč bankam z izdajo primerno zajamčenega papirnatega denarja ter s stvorjenjem kooperativne organizacije eubanskih bančnih zavodov. POLJSKI PARLAMENT IN AMERIKA. Varim* Ptujska, 20. maja. — Ko m j« razpravljalo t tukaj- ■ . čia 'V . aSr • . OPIČJA ŽLEZA MU JE POMAGALA. London, Anglija, 17. maja. — Pred kratkim jc neki zdravnik vcepil sedemdesetletnemu Lenu Knot tu opičjo žlezo. Pomlajeni starci- je izjavil: Moji lasje postajajo temnejši, moj vid se je izboljšal, da lahko čitam na veliko razdaljo. Počutim se v splošnem kot fant. RADIJ ZA MADAMO CURIE. Pittsburgh, Pa., 20. maja. — Gram radija, katerega bo danes popoldne v JJcli hiši v Waahing-tonu izročil predsednik Harding madami Curie. so-iznajditeljici te dragocene Miovi, je odšel vče-iaj popoldne iz Pittsburgha v jskrbi kemikov, ki ga spravili i7 rude v nekem tukajšnjem la-boratoi i ju. šnjem parlamentu o zadnjih izjavah ministrskega predsednika Llovd Georgt-a glede Slezije, je rtkel ministrski predsednik Vito«, da je Lloyd George pozabil omeniti, da je tudi Amerika prelivala svojo kri v veliki vojni, ki je dovedla Jc osvobojenja Poljske. Omenitev Amerike je bil signal za ovaeijo, ki je prekinila govor ministrskega predsednika za več minut, kajti čiani parlamenta so se dvignili ter kričali: — Dolgo naj živi Amerika! Med navzočimi diplomati je bil tudi ameriški poslanik Hugh G. Gibson. POTNI USTI SE DOBIJO Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč. Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list, vojaško ali delavsko knjižicco, naj jo prinese a seboj. |1 Glede odhoda in eene parn&ov se obrnite na txrdko PRANK SAKSER STATE RANK 82 OorUaudt Street, New York Zadnji čas je naročila japonska vlada več takih vodljivih balonov, kot ga vidite na siilrf pri neki angleški tvrdki. Japonska se potihem, toda ustrajno pripravlja na vojno, o kateri že leta in leta prerokujejo, da se bo vršila med njo in Združenimi državami. OBNOVITEV SELITVE PROTI ZAPADU Prva četa emigrantov v tej gene-j raciji bo kmalu zapustila New, York v 128 avtomobilih. Prvi sprevod emigrantov, ki bo odšel iz New Yorka proti zapadu v tej generaciji, bo zapustil občinsko hišo v Brooklynu dne 15. julija, na poti v Idaho. Izseljenci se ne bodo vozili v vozovih, prerijskih skiuierjih in tudi ne z vlakom, temveč bo ka-nvana v 12* avtomobilih prekoračila Allegheny pogorje, Mississippi in Rocky Mountains. V Idaho se bo teh 128 družin naselilo na namakaneni ozemlju, obsegajočem po štirideset akrov za vsako družino in vse skupaj bo tvorilo lastno mesto in občino. Edini cilj teli družin je zbežati iz mesta ter vzgajati svoje otroke drugod kot na prašnih newvor-ških ulicah. Izseljenci so vsi tu rojeni Amerikanfti. Ti izseljenei ne isČ-ejo svobode pred verskim zasledovanjem in tudi ne cenene zemlje. Glavni organizator podjetja je William D. Scott, doma prvotno i/ Minneapolis,-!, ki pa je stanoval zadnjih 25 let v Brooklynu. V zadnjih letih je bil Air. Scott razpe-čcvalni poslovodja dveh dobro-znanih izdelovalcev varnostnih britev ter agent neke brooklvnske pivovarne. Seott ima nekega prijatelja in-žinirja. ki noče. da bi se objavilo njegovo ime. Vsako poletje sta o-be družini vprizarjali velike izlete z avtomobili. Na teh izletih je polagoma dozorel načrt, katerega hočejo sedaj prestaviti v dejstvo. Izprva naj bi le ti dve-družini sledili nasvetu Horacija| Greeley, a nato je neki prijatelj, obeh tudi hotel pristopiti in število bodočih izseljencev je pričelo > naraščati. Ko se je Mr. Scott odločil za kolonijo, je pisal trgovskim klu-' bom ter občinskim državnim urad1 nikom po zapadu. Eden prvih od-j govorov je prišel od governerja Da visa iz Idaho. Governer je predlagal, naj se sestane Mr. Scott z njim v Washington«! in v de-partmentu za notranje zadeve so mu pokazali sliko ozemlja, katero se bo namočile v Snake River dolini. Celi načrt nadzoruje vlada ter ga financira Idaho Farms Development Company, koje tajnik je prejšnji poljedelski tajnik Meredith. Vod »v je treh dotokov Snake Riverja se je zajezilo ter dtlo s tem mokroto za več tisoč akrov, ki: so dosedaj predstavljali le pašnike za ovce. Ta okraj je bil dosedaj najslabše naseljen v celili Združenih državah. Ozemlje se je ponudilo za $125 TAFT - PREDSEDNIK NAJVIŠJEGA SODIŠČA? i . —' i Vsi drugi, ki bi bili kompetentni 'za to mesto so baje prestari. — Velika večina je zanj. Washington, D. <\, 20. maja. — Vsi cd sni**ti predsednika najvišjega sodišča Whit a je vse mesto v žalni obleki Kljub termi se pa splošno ponavlja vprašanje: Kdo bo njegov naslednik? Pravzaprav sta za to mesto samo dva kandidata: bivši predsednik Združenih držav, Taft. in sedanji državni tajnik Hughes. Sedaj je v predsednikovih rokah, da izbere tega ali onega. V splošnem se domneva, da bo izbral Tafta. ki je baje tudi voljan prevzeti to mesto. Sodniki, ki bi bili za to mesto kompetentni. so že vsi pifstari. Pred White-ovo smrtjo so tvorili m>jvišje sodišče štirje demokrat je in pet republikancev. Predsednik bo najbrže izbral republikanca. da ho izpolnil White-ovo mesto, ki je l»l kot znano, demokrat. RAZMERE V KOREJI. Victoria, B. C.. 20. maja. — I)r. Ilahn iz Phitedelphije. ki je bil skozi petna j it let zobozdravnik prejšnjega korejskega cesarja, je o»> svojem prii.odu iz Daljnega iztoka izjavil, do so razmere na Koreji neizmerno boljše izza aneksi-je kot pa so bile v času predno so se Japonci polastili polotoka. — V zadevi vzgoje je storila Koreja velik korak naprej izza časa. ko jo je Japonska anekti-rala, — je rekel dr. Hahn. — Sanitarne razmere so se zelo izbolj-išale in ljudje žive v splošnem dosti boljše kot preje. pro aker z vodnimi pravicami. $25 za aker je treba plačati takoj, ostalo pa v šostili letih s 6 odstotnimi obrestmi. Mr. Scott je vzel 512 akrov ter pričel organizirati svojo karavano Okraj leži v bližini Nevada črte, nekako petdeset milj južno-zapadno od Twin Falles. Idaho. Najbližje mesto in železniška točka je Bahl, eno uro proč z avtomobilom. Bahl je novo mesto, ki (»teje 6000 prebivalcev in ki je p.rodukt nekega drugega irigacij-skega načrta. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek is stare domovine sa Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite sa eene In druga potrebna navodila na najstarejše in skušano slovensko bančno podjetje: FRANK Mim STATE BANK (potniški oddelek) ZMEŠNJAVA RADI GORNJE ŠLEZIJE Obljuba nemške vlade je olajšala napetost, ki je nastala vslcd poljske usta je v Šleziji. Pariz, Francija. 20. maja. — Francoski ministrski predsednik Brinand je proti sestanku najvišjega zavezniškega sveta, da razpravlja o šlezijskem vprašanju, dokler bi ne prišla medzavezni-ška komisija v Sleziji do soglasja ter predložila svoje poročilo. Nekateri jutranji listi so danes izjavljali, da se bosta Briand in Lloyd George najbrž sestala v Boulogne ali jutri ali pa v nedeljo. Vsa znamenja pa kažejo, da se Briand ne bo posvetoval z angleškim ministrskim predsednikom preje, dokler ne bodo rešene interpelacije a* francoski poslanski zbornici to; bo on dobil od zbornice zaupnico. Najmanj devet nadaljnih članov poslanske zbornice je, da stavijo na vlado interpelacije glede vojne odškodnine, splošne finaiič-i no politike ministrstva ter šlezij-skega vprašanja ter je vsled tega danes tukaj prevladovalo prepričanje. da ne bo mogel Briand odgovoriti pred pozno jutri zvečer na vsa ta vprašanja ter dobiti tudi zaupnico zbornice. Zagotovila, da se bo Nemčija vzdržala vsakega vmešavanja v zadeve šlezijskega plebiscitnega o-zrmlja in da c.e bo ustavilo pošiljanje orožja in municije preko meje, katera je dal španskemu poslaniku v Berlinu dr. Julius With, novi nemški kaneelar. so imela za posledico, da se je danes tukaj zmanjšala napetost rali šlezijskega vprašanja. Minister za oproščene pokraji-nt je objavil, da bo Nemčija kmalu pričela z odpošiljaujem lesenih hiš. katere se bo postavilo v opu-stošenem ozemlju severne Francije. Nemčija bo dala na razpolago 25,000 takih hiš, ki bodo slične prenosljivim aišam kot jih je videti v ameriških kopališčih, ki pa so zgrajene bolj solidno ter tako, da ne puščajo vode. Pol-ofieijelno se je izvedelo, da si je vršil med londonsko in pariško vlado pogovor glede tega, če bo Francija ;.asedla Ruhr okraj v slučaju, da bi nemške čete vdrle v Gornjo Šlczijo. Tspričo zadnje pretnje Brianda da bodo Francozi zasedli takoj Ruhr okraj, če bodo nemške čete vdrle v Šlezijo, se je francoska vlada vzdržala vsakega definitivnega odgovora ter izjavila, da ne more priti do definitivnega sklepa pred ponedeljkom. Pol-ofieijelni Temps pravi, da francoska vlada ne more bili gotova, da ne bo prišlo do kakega dogodka, vsled katerega bo ara- POJAV SREDNJEVEŠKEGA PRAZNOVERJA POVEST O ZLATEM MESTU JE RAZBURILA PREBIVALSTVO VZHODNE PRUSIJE — VELIKE MNOŽICE LJUDI VRO NA — POZORIŠČE. Berlin, Nemčija. 20. maja. — Prebivalci okraja Tanncuberg v Vzhodni Prusiji. kjer se je vršila velika bitka, so postali žrtev halucinacije v masi in treba je poseči nazaj v srednji vek, da se najde primero za sedanji pojav. Poleg majhne vasi Musehaeken. trideset milj južno od Allcn-stein, ter tik ob poljski meji. stoji višina s trojnim vrhom, imenovana Zlata gora. Krajevne pravljice pripovedujejo, da stoji ta gora na mestu, kjer je stalo pred dva tisoč leti veliko mesto. Soglasno s to tradicijo je bilo mesto radi skoposti enega samega prebivalca začarano od zlih duhov, ki so izpremenili celo mesto, s prebivalci vred, v zlato ter postavili vrhu njega goro. Pred sto in desetimi leti, — pripoveduje nadaljna povest, — je padel neki pastir v prepad na gori in ko so našli truplo, je bilo izpremenjeno v zlato. Natančno pred sto leti, — pravi zopet druga povest, — je odvedel neki dobri duh nekega dečka v goro ter mu pokazal speče mesto iz zlata. Cerkve, hiše, prebivalci in celo kralj na svojem prestolu, — vse je bilo iz suhega zlata. Deček bi moral zlomiti moč zlih duhov ter zbuditi mesto s tem. da bi poljubil dvanajst odurnih živali. Pripovedka pravi, da je omagal pri dvanajsti živali, dvoglavem kuščarju, nakar je bile mesto obsojeno na nadaljnih sto let začaranja. Pred par tedni so nekega slepega starega gozdarja v bližini vasi Js-blonkin mučile neprestano sanje, v katerih so ga trije duhovi pozivali. naj reši mesto začaranja ter mu pretili s popolno ohromelostjo, če ne bo hotel storiti, kar so um ukazali. Duhovi so mu rekli, da nora spraviti skupaj ljudi iz bližine, jih dovesti na goro ter tam moliti in prepevati ž njimi. Grožnje duhov so postajale vedno bolj strašne in končno jc stari mož odšel na goro. oddaljeno osem milj, kjer je dospel na vrh — brez vsake nesreče. Ponovil je rek. katerega so mu sporočili duhovi in takoj je čul petje v notranjosti gore. Stari ,-lepec je pripovedoval ljudem o svojem doživljaju in kmetje so se pričeli zbirati nu gori ter moliti. Kmetje iz okolice nočejo verjeti ljudem, ki jim pripovedujejo, da je vse to le prevara in da je cela pokrajina podvržena neki čudni halucinaciji v masah. Oblasri pa se vprašujejo, kaj bi se dalo storiti, da se spravi te Ijndi nazaj k pameti. . ZNOREL V RUSKI JEČI. Varšava, Poijska, 20. maja. — Kapitan Emmet Kilpatriek iz UuiontoM-n, Ala. je zbolel via umu v moskovski ječi, v kateri je bil z*.prt in sicer radi oknitega postopanja. kateremu je bil izpostavljen. Tako se glasi v poročilih, katera je dobil tukaj Rdeči križ. Kapitan Kilpatrick, ki je bil zaposlen pri Rdečem križu, je bil ujet od boljševikov na Krimu ter se je skozi več mesecev nahajal v neki jetnišniei v bližini Moskve. Rdeči križ je napel vse sile, da spravi skozi pakete z živili za kapitana Kilpatricka, Mrs. Harrison iz Baltimore, ki je ameriška easnikarica ter pet drugih Ameri-kancev, ki so zaprti v bližini Moskve. rala zasesti ta okraj, čeprav se ne pričakuje tukaj, da bo tak dogodek v resnici jiastopil. USMRČENJE I1CRELCA. Wethersfield, Conn., 20. maja. Elwood B. Wade je bil obešen v tukajšnji državni jetnišniei malo po dvanajsti uri danes zjutraj. Obsojen je bil na smrt radi urao-ra George B. I5ott-a v Bridgeport, Conn., tekom preteklega avgusta. Ko je Rev. Aleksander Alison privedel na smrt obsojenega moža v celico, kjer se je vrSila ekseku-cija, se je Wade ozrl na priče ter se nasmehnil. Bil je videti čisto miren, ko so mu vrgli črno čepico preko glave in rekel je s trdnim glasom: — V, Bogom vsakdo. Osem in štirideset ur potem, ko jc bil Nott umorjen, so našli njegovo truplo, skrito v kovčeg, v nekem močvirju v bližini East ona. Obravnava proti Mrs. Nott, ki je Lstotako obtožena umora, se ho 'pričela prihodnji torek v Bridgc-portu. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naSe banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj bo bile naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izpl&ooje c'Kr, poštni čekovni nrad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron......$ 2.70 1000 kron......$ 8.50 400 kron...... $ 3.60 5000 kron ........ $42.00 500 kron .......$ 4.50 10000 kron _______* $83.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir ......$ 3.20 600 lir ......$28.00 100 lir .......$ 6.00 1000 lir ...... $56.00 _ 300 lir ...... $17.40 (l, JHM NEMŠKA AVSTRIJA: Raspoiilja na zadnje poete in izplačuje 14Adriatiache Bank" ma Dunaju. ^._ . 1,000 nemako-avstrijskih kron $ 2.85 5,000 nemiko-avstrijikih kron $ 13.0C 10,000 nemsko-avstrijskih kron S 26.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $120.00 Vrednost denarja aedaj ni atalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe t roke. Kot generalni zastopniki "Jadranska Banka" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo .velike komati ca one. ki se že ali se bodo posluževali nase banka. Denar nam j« podati nsjbelj po Domestic Money Order, aH pa po N*w York Bank Draft, d , Fmk Saks* SMi lan hmuasm, iwY«k GLAS NARODA, 21. MAJA 1&1 ^ "GLAS NARODA" ■UVKNIAN DAlLVt ' , t BLOTUIO PUBi.TRHTWQ COMPAH S5SBB •L-LOUH—ItNtPlK, TflUum Pum mt »uwlw— mt Um C «r—ration and Atfdraaaaa af Abova Omclara: M Carttaaat H#llt »inint mt Manhattan. Nwr York City. N. V. _-OiM N«wOp IHala aaaM to irw—H »adatl Hi Bwaiftw._( 9m aat* Ma valla Mat aa »nim Za Naar York sa c«k> tote ITM In Canada HUM za oal lata HUH 9m »o« tota HJH Za h>nwtvc mm cafe tote IfJI «a te^ tote HJ»_aa pal tota ~_MJ> • LAS NARODA ___IVatoa af tMa Paadto) - UM |v«T day a&caot Vwnaaya ana Irttofl. ___H»te»ip«to» yaarty H— _ A^varttoaaMd« a« r iwiirt -—---.—-- Btoalal bnm DOCStoa H liuill m aa crtoM«j*Jo. Denar aaj aa blm«*y*otl po-■UatS PO Mom7 Ortfar. Pri apraibaaitit kt»Jf. naročnikov prodmo. da aa aam _tWl pcajtejo Hvamea aaaaanu *m hltrala naMamo aaalomlka._ • LASNARODA M ttfOMil Mraat Borauah af Manhattan. Naar Varlu N. V. Tatopkona: CaHatot «7« Stara pota za nove vojne. Mornariški tajnik jo priporočil /grajenje bojne ladje, ki Tiaj bi nosila na hvojcm krovu veliko število aeroplanov in ki naj bi stala $25.000.000, dočim naj bi znašali skupni izdatki za mornarico petsto milijonov dolarjev. Ogorčeni senatorji so odločno protestirali proti i-datku dodatnih sto milijonov dolaijev. s katerimi naj bi bila dosežena zgoraj omenjena svota. Pred par dnevi se jnn je posrečilo skr-čiti to svoto za en milijon. Ni pa videti, da bi se posebno brigali za način, kako se bo izdalo ta denar. Previdnost in smotrenosi v izdajanju d em-rja je stvar stranskega pomena. Glavna Stvar je svota, — in dejanji tudi edina stvar. Tak položaj je vse prej kot zadovoljiv. Pred šestimi meseci je bilo videti kot da bo dobi! kongres nekaj pojasnil in nekaj luči glede vprašanja oborožen ja. Vojaški in morn ari Ski izvedenci so namreč z veliko silo spravili na dan dejstvo, da so igrali podmorski čolni in a« roplani veliko vlogo v zadnji vojni. Pokazalo je da se je doseglo -\elike uspehe v razvoju letal v času vojne. Izven kongresnih dvoran so strokovnjaki in pisatelji razpravljali o strašnih pinlrobnostih — možnosti uničenja celega naroda s plinom, kot je naprinier storil Mr. AY ells Martians v svoji knjigi: — Vojna »vetov. — fnfulfill glede radija so predkraikini trdili, da je mogoče spustiti torpede ter jih voditi po morju poljubno s pomočjo aeroplanov a.li pa s pomočjo postaj na kopnem. Prijatelji radijskih priprav pravijo da so se tekom zadnje vojne tako angleške kot- nemške ladje bale torpedov v temi. čeprav je bila v onem času kontrola torpedov pomočjo radij, še nerazvita. Nekateri domnevajo, da se je bitka pri Jutlaudu končala v medsebojnem strahu vspričo prihajajočega i raka. (V je bilo to res leta 1916. si lahko flovtk misli, kakšna bo morala toiti usoda drednota, ki bo leta 192o ali 1140 istočasno napaden od devetih torpedov, vodenih z radijem. Vse to bi moralo biti skrajno vznemirljivo. vse to bi nudilo proizvesti novo stališče / ozirom na mornariške zadeve. Dovolila bi morda predstavljati politiko, ki se ozira v bodočnt»Nt, mesto da se ozira nnzaj v preteklost. Ena bojna ladja kot nosilka aeroplanov ter nadaljevanje polnega mornariškega programa iz leta 1916. ne kaže več kot naziranje iz leta 1916 z ozirom na vojevaiije na morju. Nove ideje, nova orožja niso izpremenila naše metode izdajanja denarja. Le povečale so izdatke ter jih napravile neznosnim. ("e s«* nočemo več boriti in c* smo pripravljeni igrati hazardno i-jrro nevojevanja, potem igrajmo to ijjro s tem, da skrčimo mornariške izdatke. Če pa nismo pripravljeni igrati, potem bodimo pripravljeni na boj z orožjem. Morda bomo rabili bojne ladje v bodočnosti. Izgledi na vojno s pomočjo plinov, radija in aeroplanov, so tako strašni, da bi morali napotiti narode, da store nekaj v smeri proti onemogočen ju vsake vojne. Še danes čakamo na svetovno agitacijo v tem otiru in na akcijo sveta. Medtem pa ponienja izdatek petsto milijonov dolarjev za zastarelo mornariško opremo kot slabo sred-sivo za pospeševanje svetovnega miru, kot slabo obrambno sredstvo proti možni bodoči agrtsiji od strani kakega sovražnega naroda. Dopisi Pittsburgh, Pa. O delavskih razmerah ne morem kaj veselega sporočati, ker so jako slabe, dela se jako slabo. Še bolj žalostno je pa slišafti govorice: v tej ali oni tovarni so toliko in tolikt> procentov plače vzeli oziroma vtrgali. V reeniei take novice jako slabo done ubogemu trpinu na ušesa. Pa kaj hočemo, ko krivda je^ naša in sami smo si apletli ta bič, j katerega zdaj občutimo, mi sami, smo ga jim dali v roke. Vsak grehi mora biti kaznovan. In nam moral biti v pouk. kaj napravi nesloga1 med delavci, ako niso organizirani. Dokler ne bo celo delavstvo organizirano in sicer v eno samo organizacijo in dn>kler delavstvo ne izvoli iz svoje sredine zastopnikov, bodisi v ta ali drugi urad, da bi se za nas potegovali ter na pravili -zakone v prid in koris* ubogemu trpinu, dokler tega ne bo, ne moremo pričakovati od oseb, katere so najbolj sovražne delavstvu, kake koristi. Zatorej, dragi trpin, ne pozabi dobrot, katere ti delijo tvoji ne-prijatelji, in ob času volitev ne poslušaj zapeljivih besed in obljub, s katerimi izvabljajo bič iz tvojih rok. Obdrži sam bič in postavi iz svoje sredine može, kateri i.odo v resnici delovali za uV^ge-ga trpina. Ne bom preveč obširno razpravljal o tetn. da me ne l>o še kdo tunel za kakega boljševika. . Kakor je sloga v eni strani koristna, tako je tudi potrebna in koristna na drugi strani in sicer, da si delavsrtvo po svoji moči iz liolj&uje svoj iivljeiwki položaj. Kar je ravno potrebno v sedanjem času, ko trgajo plače, da je erozota, živeine cene so pa ravno na tisti stopinji, kakor so bile Isti "am. ko so bile plače najvišjo. Resnica pa je, da so eene .i a ko padle, tf>da ne za irbogetra trpina, antpak za one, kateri že imajo prenapol-njeino mošnjo, in to so veletrgovei. In ravno tako l»i lahko imeli mi sami ta ogromni dobiček, ako bi bila sloga med nami. (> bi delovali pittsburški Slovenci skupno, bi veliko ceneje kupovali v svoji lastni zadružni prodajalni kakor pa drugod Vem. da bo kdo rekel: Ja, zakaj pa že sedaj ne -prodajate ceneje kot drugod, saj so iste cdajalni. Izrekati moram največje obžalovanje nad takim postopanjem od strani takih delničarjev. Nekateri delničarji se za svoje delnice bojijo oeironia za svoj vloženi denar, da bi ga ne izgubili in zato imajo vedno več Vzetega blapa ven kakor so delnice vredne. Tako denar čisto mrtev leži. So pa nekateri delničarji, kateri se trudijo in delujejo za nafpre-dek zadružne prodajalne, ali žali-bog jih je malo, toda poguma ne izgubijo, še manj pa, da bi imeli strah, da bi izgubili svoj denar. Vsa čast gre pa predsedniku te zadružne prodajalne in ostalim odbornikom, kateri se trudijo na vse načine. samo da j*1 večji uspeh. Imamo v svoji sredini moža, ka-j teri je jako dobro poučen o vsakem podjetju in on se čisto nič ne boji še založiti v to prodajalno ti- soč dolarjev. Zakaj se pa drugi bojite za 25 dolarjev? Zatorej, dragi mi pittsburški Slovenci, združite se in delujte v! slogi v pričetem delu zadružne prodajalne in podpirajte preko-ristuo stvar, katera vam bo prinašala lep dobiček, ako boste složni in malo bolj zaupni ter pravočasno plačevali svoje stvari. S tem boste pripomogli, da bo več denarja na razpolago za nakup novega blaga, ker kolikor se v večji množini kupi blaga, toliko je ceneje in toliko lažje se ceneje prodaja. Zraven je še lop dobiček za napredek zadružne prodajalne, ne pa kakor je sedaj, ko mora poslovodja loviti po groših in potem zt»pet po groših kupovati, ker ^koro mora na ta način ravno toliko za blago plačati, za kolikor potem prodaja. In tukaj je tista ovira, katera zadržuje natpredek naše prodajalne. Akoravno delujemo po beraško. je pa vseeno napredek Odbor je zavoljo tega sklenil, da se ne bodo več vršile odborove seje kakor so se dosedaj. ampak se vrši redna seja vseh delničarjev pittdbur-ške zadružne prodajalne vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem Domu. Zato bo S4*daj prva seja 4. junija ob 8. uri zvečer. Vljudno se prosi vse delničarje, da se vdeležč te seje in da se zamotglo pravo ukreniti yrledc dividend, da ne bo kdo jh>-teni oporekal, da se ni pravilno ravnalo ali delilo. Kar se tiče pa pittsburškega izobraževalnega napredka, in sicer v petju, pa moram reči, da slov. pevsko d r ušt v o IV eše rei i" v najboljši meri napreduje in v največji meri rešuje svojo dolžnost. Jako ponosno je, ker bo 28. maja (ibhajalo lOletnieo svojega obstanka. Ker je društvo ' Prešeren'* ■naklonjeno vsakemu društvu, je j dolžnost vseh članov vseli dru-ištev, da ga podpirajo in da pridejo, oziroma da se vdeleže lOlet-nice 28. maja ob 7. uri zvečer v [Slov. Domu 111 29. maja da se vde-lleže prvega piknika, kateri se vrši i na takem prostoru, da ga prtts-burški Slovenci še niso imeli. Te slavno^ti se bodo tudi druga pevska društva vdeležila in sicer hrvatsko pevsko društvo Rodoljub'' iz Johnstowna, Pa., hrvatsko i>evj»ko društvo "'Javor*' iz Allegheny. Pa., in hrvatsko pevsko društvo "Bra+ska Sloga*' iz Pittsburgh:*. Petja bo, da bo veselje, in nikomur ne bo žal, če bo obiskal obe veselici. "Prešeren" ima tri velike truke za prevažanje vdeleiuikov piknika. Zbirališče je pri Slov. Domu na 57. cesti. Vožnja se prične ob 10. uri zjutraj in potem naiprej do 4. ure popoldne.' Vožnja je vračunana pri vstopnicah. Za vzemimo se prav vsi ter vdeležimo se (»beli slavnosti. S tem vsaj deloma povrAemo naklonjenost **Prešernu", kateri se odzove na vsako povabilo, ter pripo-moremo k boljšemu uspehu in napredku " I*rešcrna*\ Približuje se tudi čas, ko bf»do volitve novega odbora Slov. Doma. Priporočam vsem članom, da izvolite prave može v odbor, kateri imajo v resniei voljo za napredek Slov. Doma in potem naj bo že kdor hoče. Samo izkoriščevalcev in zgagarjev se izogibajte. Pozdrav vsem imprednjakom! j Ivan Yaroga. La Salle, 111. Tukaj se je zopet pripetila nesreča. Dne 14. maja je avtomobil [predrl ograjo na mostu ter se zvrnil v reko. Dve osebi sta vtonili, dve sta se pa rešili. Vzrok je bila neprevidnost. Kot je že rojakom znano, bo naše dramatično ^društvo "Soča" priredilo zabaven večer dne 29. ,maja oh pol osmi uri zvečer. Na programu sta dve veseloigri "Bu-,eek v strahu" in "Cašiea kave"'. (l"loge imajo naši najboljši igralci i kot naprimer F. Ponikvar in A. .Drate. Dobiček bo za Slovenski Narodni Dom. Po igri bo ples in prosta zabava. Kdor se hoče po-| št eno pozabaviti, naj ne zamudi te prilike. Torej nasvidenje! Poročevalec. Gunnison, Colo. Po dvajset mesečnem zapora v Telluride, Colo., in sicer pod ob-j tožbo umorov četvero ljudi, sem' zopet svoboden. Trpljenja, katerega sem prestal v tem času na duši in telesu, ne' morem opisati. Ampak ti strašni! dnevi so minuli in namreč radi mojih df»brih zagovornikov v razpravi. ki je trajala dva tedna in končala ob 9.30 zvečer dne 6. maja. Lahko si mislite, kakšno je bilo moje veselje, ko me je porota spoznala nedolžnim in mi sodnik cdprl vrata svobode. Pri obravnavi v (jurrnisonu, kamor so premestili mojo zadevo, se: nič manj kot čet vero državnih j oz i roma konipa n i jsk i h advokait ov borilo proti meni, d oči m so ineue zastopali C. J. Sigfrid, Judge M.! Woy in Judge M. J. Galligaai. Zadnji izmed teh je igral glavno ulogo za moje osvobojenje. Dobil mi je priče iz Utah, New Mexico in delov Colorade, in po eni najbolj senzacijonalni razpravi sem bil., in največ radi njega, spoznan uekrivim in oproščen. Da ni bilo Mr. Hector Cliiari-glione. urednika lista "L'Unione' (italjanski časopis, ki izhaja v Pueblo, Colo.), kateri je začel nabirati prispevke za moje zagovor-niške stroške, bi bil jaz gotovo ipo nedolžnem obsojen v dosmrtno ječo — ravno tako, kot sta bila obsojena Italjana imenom A. Morel-letti in J. tiiacomozzi. Ob tej priliki se torej iskreno Zahvalim slehernemu, ki je delo-val iu daroval v mojo obrambo. Zahvalim se mojim zagovornikom, zlasti se pa zahvaljujem g. Chiari-glione. Moja žena, moji otročiči in jaz sam hočemo vedno moliti, da Hog blagoslovi vse one, ki so mi pomagali v tej veliki nesreči. Jaz vem, da že Obsojena Italjana sta nedolžna in bi jima tudi rad pomagal, da zadobita sladko svobodo, katero sta pomagala meni zadobiti. Za njihovo zadevo bo pa treba še dosti denarja. Zato bi rad. da vsi -dobrosrčni moji rojaki. ki želijo, da se naša skupna ^zadeva resi po pravici, priskočijo na pomoč in jima tako pokažemo, da smo hvaležni za to, kar so oni storili za mene. Ona dva «ta nedolžna kot sem bil jaz in že dolgo sedita v zaporu in sta v veliki potrebi. Vedno vam lvvaložni John Kočevar. Iz Slovenije. V spomin 13. aprila 1918. ] Generalni konzul češkoslovaške' republike v I/jubljani, dr. Ot-okar Beneš, je priredil 1-J. aprila v veliki dvorani hotela "Union" čajni večer v spomin 13. aprila 191 S. ko so si Jugoslovani in Cehoslovaki v Pragi prisegli zvestobo. Povabljeni so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki različnih društev in koi*r»oraeij ter( več uglednih zasebnikov. Dvorana' je bila izredno okusno okrašena. Nad odrom se je blestel obelisk' z napisom: "Vernost za vernost". Generalni konzul je pozdravil goste, poudarjajoč zgodovinski dan vzajemne zvestobe,, ki ga češki narod ni in ne bo nikdar pozabil. Cehi, je dejal, se dobro zavedamo, da nimamo sirom Sveta boljših prijateljev kakor Jugoslovane in Jugoslovani se -zavedajo, da jim bomo Čehi zvesti bratje. Posebej se je zahvalil damam, ki so prišle na -prireditev v narodnih nošah. Dr. Ivan Lah je v svojem govoru zbudil prelepe spomine na 13. april 1918. leta, ki so vsted burnih političnih dogodkov že skoro zatemneli. da-si so pretekla komaj tri leta od tega. Zvon i mir Rogoz, član narodnega gledališča, je vzneseno recitiral pesem Jana Ne-rude "Naprej" .in Gregorčičevo "Bratom Cehom". Jugoslovanski godalni kvartet je igral štiri Smetanove in Dvorakove skladbe s finim občutkom. Gdč. Zdenka Zi-kova je pela arijo iz opere "Li-buša" in dve V. Novakove pesmi. V znak priznanja ji je bilo poklo-njenih več šopkov. G. Sindler. član opere narodnega gleklališca, je za svoje petje žel obilo aplavza. Krasno je pel zlasti arijo iz Smetanove opere "Poljub" in La-jovčevo "Mesec v izbi". Čajni večer je bil »prav animiran. Kljub ofieielnemu zna<čaju je bil izredno prisrčen, naravnost domač, pravi simboi iskrenega češkega m jugoslovanskega bratstva ter je nudH mnogo umetniškega užitka. Požar v Smlednika. Posp*tnici Katarini Jeraj je pogorelo gospodarsko poslopje: dva prienj in svlkli. Jerajeva je oškodovana za 150,000 K. Po- Peter Zgaga Krasni časi so obiskali deželo. Človek bi mislil, da je znova napočil zlati vek. Kar prosiš, to dobiš, vse, česar si poželiš, ti pade kot pečen golob v naročje. Doba, ko sme se pritoževali nad kapitalisti, je daleč za gorami. Prej je moiul ubogi ameriški delavec prositi, felitariti in moledovati za najmanjšo ugodnost, pa j? v odgovor dobil brco v zadnjo plat. Sedaj? O, sedaj! Gotovo se še spominjate, kako je vrelo ob uvel javi jen ju prolii-bieije? Stotisoči delavcev so pa-radirali po ulicah ter nosili na drogih in na knofih izzivajoče napise: "No Bcc? — No Work"! Kapitalisti so se smejali in tola-jžili svojo grdo vest. Slednjič so se j pa morali vkioniti volji večine, j Velik poraz so doživeli. Ubogi de-jlrvec praznuje zmago. Najsrčnejša želja se mu je izpolnila. Danes nem reč ima. kar je zahteval: "Nc Beer — No Work!" Z Bogom, Noe, zdrav ostani, t: moj nisi več patron, kaplja, ki si ti jo'presal, šla v New Yorku je v penzjon. Brez patrona pa težko jc biti nam na svetu tem in vsledtega nam nebo je ustreglo s svetim Primožem. Toda zadnji čas zmanjkuje rrimožu nebeški sok. z vsakim dnem je huje, huje zmanjkal bo, premili Bog. A nebo nam dobrohotno |drugega patrena da: ;sveti Martin vsem dobrotno i kaplje da. če jo ima. * * * V Italiji so &e vršile volitve. Izvoljenih je biie toliko in toliko konštitncijomdistov, toliko in toliko liberalcev, nekaj komunistov i L. nekaj socijt listov. Okupirano ozemlje l»o pošiljajo v Rim sedem.poslancev — Slovencev.* m jm Konštitucijonalisti se bodo v parlamentu prepirali s socijalisti, klerikalci s komunisti in vsekri-žei> iu vsevprek. Prepir bo velik in debata ostra, kajti petsto poslancev ima močna pljuča in močan glas. Kakorhitro bo Slovenec izpre-govoril kako besedo, ne bo v laškem parlamentu niti soc-ijalistov, niti klerikalcev, z eno besedo, nikogar drugega kot sami Italjani. Petsto proti sedmim — to je vi- težka borba, to je junaštvo! • * ♦ Primorcem ne bo preostajalo drugega kot izbrati si Irsko za vzor ter z dosledno ustranostjo in temeljito odločnostjo sekati pot do zlatega cilja. • * Morda bi se dalo s petsto do-Irrji ki so še ostali v blagajni JRZ. natiskati par tisoč tozadevnih pozivov ter jih razstlati po o- kupiranih krajih? * » * Organizacija bi imela potemtakem pri svojih zatrjevanjih, koliko je storila za slovenski narod, že vsaj eno oporno točko. žrtvovalnemn delu domačinov in gasilcev iz Mavčič se je posrečilo požar omejiti, ker je bil ves Smlednik v nevarnosti, da pogori. Novo skrlokrovsko podjetje se je ustanovilo v Dolskem. Podjetje je v domačih rokah. Tatvina v Ljubljani. Trgovec Ivan Dular je dal shraniti v Strukljevi restavraciji kov-čeg. Ko je prišel po njega, je zapazil, da mu je bilo ukradeno iz njega med drugim 229 brošk, 13 kolierjev itd. v vrednosti 7300 K. Berač — agitator. Zaradi beračenja je policija zaprla Antona Kiflerja, kateremu je po v rat ek v Djobljano prepovedan. Izvedelo se je. da je Kitler v Podržajevi gostilni v družbi 5 ali 6 osM> živahno agrtiral. rekoč: "Jaz sem organiziran odposlanec komtlnistov v Zagrebu, da organiziram ljudstvo v Jugoslaviji. Orožje imamo že pripravljeno, da se bomo borili proti Jugoslaviji. ihtgnaUnmttska Ustanovljena 1. 1898 KatiiL ifeiimrta Inkorixjrirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glare* eAernOd: Prrtwantt: HUDOLF PfiRDAN, 033 E. 185t1i Oevelan*. O.' Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Bos: 106, fcearl Avecne, Loralu, O. Tajnik: JOSEPH PISHLErf, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. * Blaga jn:k neizpla??anlh emrtziln: JOHK MOVEBN, «24 N. 2nd Arm., W. Dvluth, Ml"", _ TAml rfrarat: Dr. JOS. GBAHEK, 843 KL OUlo St., N. 9.. PltUtmrgl, Pa. Nadxand MAX KKKŽIŠNTK, Box 872, Bock Springs, W~o. MOHCB MLADIČ, 2603 So. Law^dald Are., Chicago, KL FRANK ŠKBABEC, 4S22 Washington St., Des?er. Oolo. Porotni iftir: LEONARD SLABODNIK, Box 490, Ely. Mita. GBEGOR J. POBENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 621T St. Cl»ir A ve., Cleveland, O. ZdrnievaSnl odbor: VALENTIN PIRO, 819 Meadow Ave., RocKdale, Jollet, 111. PAULINE ERMENC, 63» — 3rd Street, La Salle. I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, PueWo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, IlL - Jednotlno uradno glasJo: ,'GLAS NABODA". rnnr ^ V»e rtvari, tikajoče se uradnih radev kakor t ad I denarne potllja-tvo naj »e pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poftlljt ha predsednika porotnega odbora. ProSnJe ca sprejem nor.c ^ <*lanoT la bolniška »pričevala naj se poSiPa na vrhovne^ sdravnika. Jugosiovsnska Katoliška Je.rteca društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev ee pa obrnite na gl. tajnika. Novo dru5t*o se lahko vst&novl ■ 8. 8xq1 ali SanlcamL V vsaki gostilni na Kranjskem imamo 10 do 12 oseb, katere <»r-franizirajo. ('ivili/.irsnt> ljudstvo imamo še posebej. .Mi ne bomo' propadli!"' lvitler je plačal račun za eelo omizje. Požar na Veliki Ajdni. Dne 12. aprila je začel kroj* 11. ure goreti «ruz»l na Veliki Ajdni, to je na lu-Lbu nekako v sredi med Mostami in Potoki v občini lire/.-niea na Uorenjskem. (»asilni društvi z lirezniee in Save sta omejili požar. Pomagalo jim j«* tudi veliko drugih ljudi i/, bližnjih vasi. Požar je prenehal šele ponoči. Skoda je velika, ker so večini posestnikov uničeni gozdovi za veliko !et. Kaj vse dobrovoljček lahko doživi. Neki Lila/.e je 10. aprila roma! po ljubljanskih gostilnah: od o. ure naprej je pil rujno vilice in <»b pol 11. je z:iš«*l na glavni kolodvor, kjer sta ga našla dva detektiva čepeti pod vagonom. Detektiva je možicek nalirulil. češ. da sta mu vzela klobuk in denar in da kradeta Ko sta ga detekiva vlekla izpod vagona, se ju Hlaže pričel pretepati ž njima; detekt• va sta trikrat ustrelila na pomoč.! Blaže je pa medtem odjadral. Prijetno življenje. Mati Cirila je odpotovala lani meseca julija z Vrhnike v A-rneriko in je rustila svojega sina samega. K njemu je prišel stanovat KrAnee Zupančič iu potem tudi Ivan Oblak in pričelo se je nato flet 110 življenje. Prirejali so veselice s plesom in vaJbili na nje fante in dekleta. Potrebno pijačo jim je .prinašal kar v škafih France Vidmar. Ukradeno vino so navedeni pili v družbi Ivana Oblaka. Veselo življenje se je končalo s tragedijo pred deželno sodni jo v Ljubljani, katera je olrsodila Fr. Vidmarja in Fr. Zupančiča na 14 dni strogega zapora, Ivana Oblak pa na 14 dni ječe. Samovoljnosti stanovanjske komisije v Mariboru. Poverjenik za socialno skrbstvo Adolf Ribnikar je imenoval za komisarja stanovanjske komisije v Mariboru svojega osebnega prijatelja podpolkovnika Vidmarja, ki postopa zdaj. ne meneč se za postavna določila, tako samovoljno, kakor da bi bil še vedno vsemogočni črn oni meni ofieir na soški fronti. Tzpraznjuje skladišča in lokale, kateri se po določilih stanovanjske naredbe ne smejo zaseči, dasi so lastnik« hišni posestniki. kar povzroča v Mariboru veliko ogorčenje. Stanovanje je odpovedal eelo znanemu nčenjakn docentu dr. Matku. kateri se je upravičimo ogorčen pripeljal v Ljubljano, kjer se je p«-(»ti samovoljnosti pi>dpf>lkovnika Vidmarja osebno pritožil pri poverjeniku za socialno skriptvo Adolfu "Ribnikar ju. Wende! o Jugoslaviji. Iz Frankfurta ob Meni poročajo, da je imeln Zveza nemških gospodarskih interesentov tamkaj zborovanje in sieer v poslopju trgovske zbornice. Zborovanja so s« udeležili odlični industrijski krogi. Največ zanimanja je vzbudil referat Hermana Wendela. ki je referiral o gospodarskih odno-šujili med Jugoslavijo in Nemčijo. "Wendel je izvajal meti drugim da se more tvorba velike jugoslovanske države primerjati le ustanovitvi nemške države leta 1871. Politični edinosti v Jugoslaviji bo neobhodno sledila tudi gosj>o«lar-sk;'. Ker je industrija v jugoslovanskih pokrajinah le malo razvita, sme Nemčija veliko upati od tac nove države. Vojna ki je v Jugoslaviji povzročila pomanjkanje vseh zalog, je napravila deželo zrelo za ekvp; rt. četudi je mlada Jugoslavija politično zapisana an-tanti. ki se trudi, da jo pridobi i gospodarsko, vendar zahteva Jugoslavija vzpostavitev tr«ovskili odnošajev /. Nemčijo, tio-podar^-ki odnoSa j i z entento sr> že radi stanja valute problematični. Nehvaležni Grki. "Balkan"' piše med drugimi Ci-ški narod žaluje, grška vojska je doživela v ^Iali Aziji strašen poraz. Grki bežijo na vse strani in se jim ne godi nič boljše kakor I pod poveljstvom Konstantina pri L.:risi let?' ISfitJ. Turki so jim dali take batine. da se vsled strahu in bolečin ne bodo zavedli. d«>kler i ne pridejo do morske obale. — j Turkov, toda za CJrki ni bilo zaveznikov. ni bilo Srbov in tudi jih ni vodil modri Venizelos. Neka nevidna moč kaznuje narode za njihove grehe CJrki so seže ozirn-, i i za Venizelosom in Srbi. S kakšno pravico? Njihovo postopanje i z Venizelosom ostane večna sra-imota v grški zgodovini. Če smo hrabri, nemaramo biti naivni. Najslabša navada. Življenje ni . ničesar drugega (kot velika skupina navad. In najslabša navada, vtisnjena v obraze Amerikancev je — skrb. Beecher pravi: ''Delo ne ubija ljudi, skrb jih nbija. Delo je zdravo, skrb je pa rja na kini.*' Skrb pre-preča normalno delovanje želodčnih in črevesnih mišic ter parali-z:ra prebavo. Najboljši način za jifcnebitev tc navade je Trinerje-,vr> flrenko Vino. To zdravilo sprani črevesje v normalno delovanje pomaga prebavi ter postane ne-jpreeenljiv zaveznik v vašem bo-;ju s skrbjo. Va5 lekarnar ali prodajalec zdravil ima v zalogi Tri-nerjevo Orenko Vino. V slučaju prehlada ali kašlja vas bo čakal ,z izboruim zdravilom, Trinerjevim j Mi rilcem kašlja. Mr. Miehale jMatyska nam je pisal 27. aprila j 1921 iz' Cflenraont. N. T: <{Vaš M irilec kašlja mi je Čudovito pomagal/* Pomagal ho tudi vam. i Joseph Triner Compflnv. Chicago, TIL (Newyorski zastopnik: j040 E. 71 St.) . —Advs GLAS NARODA, 21. MAJA 1921 A r a b e I su Reman. Spisala Pavlina Pajkov* J * ^ (Xada I je va n j e.) Zvečer ixtega due pa mora pro-fenor Walter rano v pofltci) iti. Skrbna uiuti mu skuha lipov čaj in topleje odetie, da bi se potil. "Takoj in vročega moraš ga trip i t i, Walter. Ti si zdaj 4e drugikrat pokašljal' *, opomni mati >krbljivo in mu ponuja čaj. '•Že drugikrat f" začudi se pro-' feaor. "Kolikokrat pa wMe bo po-! kasljala uua gospodična, ki je mo-( rala d"aju brez dežnika v lahki premočeni cibleki?!" "Katera gospodična popravil je mati radovedno. "Ona iz prvega nadstropja'', odvrne sin okorno. • Tudi Arabela je bila v oni nevihti na vrtu?" začudi se pomilovalno ii'»špa. "!'a -aj Ni jo menda vendar povabil pod svoj dežnik, Walter?" "Nr^-tn ni us lil na t<>. A vpraša-nje je tudi, ali bi bila hotela iti /. menoj, mati?" dostavi sin naivno. "Ljubi Walter, ti si res velik učenjak v *voji stroki, ali vljud-»•►sti -h'- iendar še nisi naučili" očita mu mati smehljaje. "Kaj ui bo neki Arabela o tebi mislila!" nadaljuje skrbno. "Ali -ne veš, moj sin, da dela mož, ki »e nevljudno obnaša proti gospetu iii gosp<>dičnam, jako slab utis v življenju?" "'Kaj se jaz brigam za žensko mnenje? odvrne saii osonio. "Jay. živini za svoje knjige in ne vprašam, kako ženske o ineni so-dijo." . * "živiš pa vendar med svetom Walter, in tedaj s*i prisiljen tudi z ži-iiskumi občevati", p»vari gaj mati. "In kaj meniti, ti vendar ne bo« pust il, da uaš rod zamre ?T'j dostavi bolj tiho ter hitro sinu v^glavje nekoliko poravna. "lla. ha!" »meje se profesor. "Z dnigimi beseda uri rekoč, vi menite, naj bi se jaz kdaj še oženil?! Mati. ali >*i morete vi res^ predstavljati profesorja W al terja VVahleUa — o/.-njenega? Jaz si ga ne morem, ker je to tako neino-g«»če, kakor je nem<»gr»"e, -| "Vedno ui i pridigujete o božji volji mati", odvrne sin ne voljen. " Bo/:ja volja je ravno naša volja; k»»r ]»rej j«- pa postane nxša. Ne razumete tega? — Zdaj pa le «itUtt\ spal bi /.e rud; lahko noč!" Pri te*h besedah namigne materi, da bi ila. "Jutri, menim, bo bipo vreme; hočem to-rej rano vstati, da astrononkično ogle*fujem vzhajajoče solnee. Zraven tega še opazujem neki nov planet ki m- je ravno §>red jutrom prikazal na Jirfm." "Pa ne |w>jde?i vemlar tv&r. Walter?" meni mati. "Karpele- w»va dekla ne doji koze pred ie-s\o uro; in teiti, kar mi diii." "Trideset let Kteješ jedva, pa že "pra\iš, da star", reče ža.lo«t-»« Waldekovka in »i »kr4>-ši oti-ra ttol/e. "Premalo tečno je«, moj sin; zato si slab, a bolan nisi. — Pri Anrbeli pa se moraš o priliki vendar izgovarjat i pristali tii-trn in r navadnim g-l**>m, ko ridr, da postaja sin nevotjen. <4{'ema bi imeli zamero v hi*i?M 14Kakor želite, mati", odvrne sin vdano; "če jo bom le kdaj Se vidH in pa spoznal. Saj ji še prav v liee pogledal ni^etn. Pa samo da mi o /enitvi več ne govorite! To že veste od nekdaj, da me draži. Naposled", pristavi * re<«nhn o-brazom m pojtleda materi ostro v oči, "*e začnem »umiti, da smo se semkaj preselili, da snubim bogato Židinjo!" "Walter, ne kolni vendar!" rzklikne Waldekovka zavzeta in sklepa rtriei. "Ti, dobrih, zvestih kristjanov sin, da bi jemal Židov-ko za ženo! Pa saj je tudi Ara- bela Samuelova nevesta*', dostavi mirneje in poto!aiena vzdiline. "Ilvala Bogu", pristavi Walter vesel; "tedaj se vendar od te strani nimam bati nobenega napada na mojo osebo. Kaj?! Židinja in poleg tega se nevesta! I>ve veliki zapreki, bogme? ko bi bili tudi ždjen neveste. Hvala, mati j za to tolažiino vest! Zdaj se smem. vsaj z mirnim srcem po vrtu sprehajati. lirž ko jo srečam, hočem tudi zagovarjati današnjo svojo nevljudnost. -- Lahko noč, mali", nadaljuje z zaspanim glasom; "a luč zunaj ugasnite, da ne lo okuženega zraka v sobi. Pa .še enkrat pogledite. ali so okna v moji učil-ni s rf>i širom odprta, da se soba ponoči dobro prezrači.** RekSi pa se obrne od luči. po-tiplje z roko okoli cebe. ali je povsod dobro odet. in se pripravi na spanje. A mat.i mu zagotavlja, da' bo izpolnila vse njegove želje, ter j mu želi. pošlo vi v£i se s celo vrsto, prisrčnih pozdravov: lahko noč! VII. I>ru«o jutro za rana, ko je Wal-dekova gospa še trdno spalji, vstane profesor Walter in se poda na neko visočino zadaj za hišnim vrtom. odkoder se je razprostiral širok razgled po mestu in daleč tja po polju. Tam je stala kamenita klop p<»d starodavno košato lipo, in ondi je hotel Walter pričakovati vzhajajočega solnca. Mrak je še pokrival zemljo in prijetna ti-hota je vladala v prirodi, ko je profesor, oblečen v dolgo površno suknjo, samotno stopal mimo eve-toče. ro-»ne detelje. Dospe"'' na j vrh. se vs^de na klop jmd )ipo in si ogleduje okolico. Skrivnostno šumi vejevje nad njegovo glavo v jutranji sapi, in skrivnosten se mu dozdeva ves -vet nao-koli, katerega še v «ivo jutranjo meglo zavitega le napol razločuje. V resnici najbolj poetičen čas v din vu je vendar le oni prvi somrak, ki proganja nočno t mino. ko se vse stvarjenje počasi vzdihuje iz lahnih meglic iu se vedno, jasneje prikazuje očem. Ta čas nas nehote spominja prvega st varjenja : ko je novi svet čakal s6ln-ca, da tja oživi. Nekaj {M»dobnega je menda tudi občutil profesor Waldek; kajti njegovo liee. sicer mrzlo in brezčutno za \se. kar ni <1 it^alo po učenosti, je ovajalo zdaj neko skrivno in ugodno občudovanje. Ko se je na«!edal. vstane in liodi počasnih korakov gur iti dol po višini. Njegovo oko pa zre medtem nepremakljivo na goro, nad katero ,»e Kil videti rdeei svit, ki je naznanjal solnčni 'prihod. Profesorjeva zunanjost je bila karakteristična, kakor njegova notranjost. 1'eenost mu je gledala iz vseh črt na obrazu: iz zamišljenega čela. iz resnobnih oči, ki so tako strogo gledale skozi velike očali, iii iz slednjega žepa njegove suknje, ki so bili navadno natlačeni s knjigami, rokopisi in pisali. Nj^fjova obleka je bila sicer snažna, a vedno starinski prikrojena ; njegova srajca vedno čista, toda nikdar trdo poglajena. Okoli vrat upa je vedno nosil namesto ovratnika le črno svileno ruto. s]) red a j tako zavozljaao, da se niti* srajca ni videla, l.ice je bilo obrito; redki, rumenkasti lasje pa so mu že začeli si vet i, in na temenu je imel majlmo plešo. Profesor se je oddaljil od klopi, lioro, na katero je venomer gledal, zažari nenadoma in solnee mu posije ravno v obraz. Sedaj dene daljnogled na oko in začne sobice opazovati. Kake pni ure je gledal na tMiem mestu stoječ skozi daljnogled, mrmraje polglasno neraE-umljive besede. Potem shraini -zadovoljen svoj stroj in se napodi proti klopi. Med potom pa eita v nekem rok<«piau ter dela vajij zapiske z rdečim svinčnikom. Ko se približa klopi, privzdigne oči, in oh strah in groza: Na klopi je sedela Arabela, zamaknjena v neko knjigo! Profesorjev dohod je zapazila gospica šele tedaj, ko je on. stoječ eh je zasijala •* istem hipu enaka srpost in ne-volja. Oba sta spo&nala. da sta si v tem trenotku drug drugetnu na poti. Arahefa zapre knjigo in vstane, profesor pa to videč položi hitro svoj rokopis na klop in reče vmi: "Ako pojdete vi, bom se pa jaz tukaj sem vsedel." Arabela ga porogljivo od strani pogleda in odgovori kratko: 4'Ako vi tu ostanete, potem se razu-me, da jaz odidem. Srečno!" Izrekši obrne se od njega in odide. Walter se vsede široko na klop in ravno ko je hotel seči po svoj rokopis, vstane zopet hitro m za-kliče na glas: "Gospodična Arabela ! Kako prav, da vas že danes srečam. Prosim, počakajte vendar eden trenotek!" pristavi še ne-strpljivo, videč, da nadaljuje Arabela svoje korake, kakor da bi ga ne bila čula. 4'Jaz moram o nečem z vami govoriti.*' Pri teh besedah se Arabela ustavi in ga začudeno pogleda. Profesor pa se ji dkorno za nekaj korakov približa iu reče nerodno: "Moja mati so me snoči pogregali, da vas nisem včeraj pri nevihti z dežnikom spremil dom«. Zato-rej prosim, da mi odpustite to nevljudnost. * " •4Vaša mati?*' ponavlja Arabela, in smeli jo posili, pomislivši, da bi še sam tega ne b-il izprevi-del. "Vaš izgovor naj velja!" pristavi dobre volje. "Sicer pa je tudi učen mož lahko vljuden; pri tem ne lx> njegova slava čisto nič škode trpela!" Pri besedi "učen mož*' in "slava" je zasvetilo profesorju liee. On pogleda Arabelo z nekim zanimanjem. "Da, učenost, učenost, to je olje življenja!" opomni z navdušenostjo. kakor da bi bile prrproste Arabeiine besede učena razprava; ("drugo vse je prazno in dolgočasne. Verjamite mi, gospodična ", .nadaljuje slovesno in potrka na debelo knjigo, ki mu je gledala iz žepa, "človek ni nikdar popoln, j Zato se naj njegova šola začne že v zibeli in naj konča stoprav v (grobu!" j "Amen!" dostavi tiho Arabela j/, nasmehom. Glasneje pa reče: j"'Rojim s**, da je malo takih, ki' .mislijo, kakor vi." "Žalibog. da je tako", odvrne (profesor vzdihnivži; "sedanji i .svet res na nič drugega ne misli J m m kakor na razveseljevali je. Z liee-! n ostjo pa dela tako. kakor bučela! js cvetlico: okusi jo, potem pa izleti dalje." "Ko bi učenost bila res tako potrebna, kakor trdite, bi se jej ljudje že rajši vdajali: najlepši dokaz t »Mla j. da je učenost z uče-. lijaki vred dolgočasna stvar!" i meni Arabela porogljivo. Profesor strese .pomi 1 uje glavo in se oddalji nekoliko od Arnbele., kakor da ona ni vredna njegove bližine, in reče počasno: "Takih misli polne !e pulile jrlave. Ni čudo", pristavi obžalujoč in se ,vsede na klop, ''kdor, kakor vi, na nič drugega ne misli, nego na kratkočasil iceT ta »eveda mora imeti slab pojem o resnem, mirnem, mislečem življenju. Xašo za-mikljenost imenujejo ljudje vaše I vrste dolgočasnost, našo mirnost jZatelebanoKt, našo resnost pa pri-(Smuknjenost... Ba ! škoda vsake I besede, ki jo z vami izgubim; v j vašem srcu ne bo itak našla odvrneva pretrga si profesor z nekim zaničevanjem svoj govor ter seže po rokopisu. Toda Arabela se mu ponosno približa in reče drzno: "Kako morete vi trditi, da jaz na nič drugega ne mislim, nego na kratko-časnit-e? Od kdaj menite, da me tako ito^;i ali vsaj more so proizvajati izvoziji-\z prebitek tobaku, opija. žfta. bakra, bauxite (aluminijeve, rude), pvrethram e vetja, iz katerega se izdeluje prašek proti ntreesonO* čtšpelj. cementa, lesa iii živine. Glede trgovine z Združenimi državami prihajajo seveda najbolj v poštev bakro. bauxite tu pvreth-rurn cvetje. (VSpije so b«je pre-d rob ne, da bi odgovarjale potrebam ameriškega trga. in tobak prelahek, da bi prijal vkitsu ame-rlških kadil<*ev Ostali proizvodi pa se izvsižajo iz Jugoslavije. A'sled izvozrtiii utesnitvi je produkcija bakca padla nedavno na t;.ko stopnjo, da bržkone ni sedaj nikake izvozfive zaloge bakra. Glavne ovire za razvolj izvozne trgovine z Založenimi clržavami so pielo število proizvodov, ki bi nioirli najti trg v Ameriki, po-manjkanjpe primernih transportnih olajšav, toliko preko oeeana kolikor po železnicah, ter izvozne carine in utesnitve. Pristanišča za izvoz iz Jugoslavije v Zdr. države so Trst. Solun. Dubrovnik in Split, ali ob sedanjih nenrjenih razmerah notranjega prometa na Balkanu so zamude v pošiljatvah na dnevnem red p. Te/.koče so se povečale vsi cd dejstva, da sta Trst in Solun (ta zadnja luka je preobložena) pod suvereniteto tlrujrili držav in da Dubrovnik in Split nimata, rednih parobrodnih zvez. doe i ni sta spojena z zaledjem le potom ozkotirne železnice. r Izvozne carine. Izmed poglavitnih izvoznih tež-koč treba omenjati visoke izvozne carine, kakor tudi takso na količino kupčije izvoznika, enako po-loviei izvozne carine. .Blagro se sme izvažali iz Jugoslavije le proti izvoznici, ki jo treba izprositi od finančnega ministrstva in po plačilu izvozne carine ter takse na količino kupčije. Kazim te-jja mora izvoznik položiti jamstvo, da prinese noter v deželo enakovredno količino v tujih valutah, kot izkupilo izvoženega bla-p-a. To Jamstvo treba položiti pri Narodni banki ali pri drugih upravičenih bankah. Polje za investicije v Jugoslaviji. Jugoslavija nudi široko polje za investicijo inozemskega kapitala, kajti tu je mnogro važnih rudarskih okrajev, ki jih treba razviti, in se bo baje zgradila železniea med Bel gradom in Kotorom. Sklepa se sedaj o državni ustavi in pričakuje se, da ista ne bo postavljala nikakih ovir proti investicijam inozemskega kapitala. Paroplovba med Dunajem in — Belgradom. Pogajanja za direkten promet med Dunajem in Belgradom so se končala ugodno. Prihodnji emsec se bržkone prične redna parobrod na plovba med obema državama. Ruko - grnzicske bolj te viške čete so zasedle Erivan v Armeniji. Armenske čete se bojujejo samo še na ozkem pasa svojih tal. « POZDRAVI IZ NEW YORKA. Piredjio odpotujem v staro domovino, enkrat pozdravljam svojetga brata Ja.-k MatiČiČa, Ženo in^ otroke ter brata Lawrence Matičen in njegovo družino, oba na F.ly, Minn. Z Ho?oui! — Johuj Matičič. * * * F.Tedno se podam v staro domo-viiio s parnikoui "Calabria", po-! adravljam .Mr. Andv Leva rja in njegovo družino ter Anthony Vidmarja in njegovo družino. Z Bogom! — Anton Stavar iz KlenikaJ VABILO XA VELIKO . VESELICO, katero prirede tri društva v IM PERI ALU, Pa., v pondeljek dne 30. maja 1921 povodom slavnostne otvoritve novega poslopja zadružne prodajalne. Pričetek ob 1. uri popoldne v Slovenskem Nar. Domu s sledečim vsporedoni: — 1. flodba zaigra amerikansko narodno himno; '2. nastop najboljših slovenskih govornikov; :J. godba zaigra ' Hej Slovani"; 4. petje; C«, ples in prosta zabava. Vstopnina 75r za moške; dame proste vstopnin?. Svežega okrepčila ne bo manjka. Rojaki in rojakinje iz bližnjih naselbin so vljudno vabljeni na ta slavnostni dan. kateri bo nam ostal v vodnem spominu. Obenem so vsa drn&tva v bližnji okolici prošena. da bi ne prirejala veselic na isti dan. Za odbor: Alojzij Tolar. (3x 12.13.21—5) —-1—. i ■. m i — Dr. Koler SLOVENSKI zdravnik 638 Pen Ave. Pittslwrvk, Pa. t Dr. Koler J« nsj-■tareJ4t alovenakl ■dnrntk tp«c]»-Uat v Plttaborvbo. ki Ima 24-letno prakao v •dru-rlje-Eju TMb aotta bolezni. ZutrapIJenJe kr-*l idnvi ■ ca-•orltnr «0«. ki m je Uurn-I dr. pral. E'UcL Ce Imate mosolje ali metaur-to telesu, ▼ grlu, izpadanje lae, bolečine t keeteta. pridite In IzCtotU »m bcm krt Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze. Vao molk« bolezni zdravim po o-ferajSanl metodi. Kakor hitro <:^>azlte vam prene^uje ziravje. ne čakajte. temveC pridite ta jzs Tam (a bom Zopet porrDll. Hvroeolo ril Tudno kilo ozdravim ♦ IC. urah In dcer brez operacije. Boieznl mehurja, ki povzročajo bo-leHne v križu In hrbta la vCaaih tndi pri puSCanju vode. ozdravim c «oto- «Mt]o. Revmatlzem. trganje, bolečine o- teklin« irWIce, Skrofle ln dru«« kolu« bolezni, ki nastanejo rs led ned- »te i-r vi. ozdravim v kratkem h nI potnbno lei»*L Nekateri dniH xdi^vnllcl rabijo tol- Bafie. d& vaz razumejo. Jas znam ■e Iz etaresa. kraja, sato t.u latje •dravim, ker vaz razumen zlovenzkt Uradne ura: ob delavnikih od B. do t* Ob nedeljah od 1 do 1. Jako važno za ženske. Sli imamo najnovejši vescilni strojC.-k. ki lahko nadomesti »Irasi in nerodni ve-žilni stroj. Naš vezilni stroj>ek je jiik.. pripraven ter jn* je lahko prenašati. Ni se ne more popriditi in žnjim se lalik > ljenT» brezi-Uit-no vz. r. e. t. pravi jene s tem stroji kom r v-a t">-trebna navodila. Vsaka ten*!k.i t-.;.j M imela ta t-udoviii strojček v svojem d**-mu ter prihranila injim oas in «!en.tt Vsak. kdor kupi ta stroj^ek. nam i-iivalf ien ter naroČi š«* «.« z.i sv— jo prijateljieo. Na sliki št. 1 vidite n -strojfek ter cvetlico, uvezeno zn m. Slika »t. 2 vara kaže i»reprc«-'. n.UT.iv-Ijeno z istim strojokom. Z vsakim r < roCilom ix»aijem raznovrstne icl«-. n- se ne zlomijo Nekateri r -i>i maoi n:is vr»raA'iieio. kako z.tmor«-?» • pro^laj.iti tako prakti'en st'"j"«*k z.i St.* Odeovor je j-ik" ;>r;t tako poceni, ker hor-enn» dobiti v.-' k., odjemalcev za pavolo. 7. vsakim naročilom ix'š!i>-!r-- tuili vzorr.-* pavol«'. lahko kupujete tviv*.l> . ki.- ko!f želit«-. to«la mi smo preprir.\nl. da boste |.,> j r-\i preisknšnji n.:š stalni »vi j.-n-ilco. «"v i H^eie prei-ki'šati naš t>i-. * V. t T." 11 i vezUnl stmi.'eic. izr»-.";ite r.i oplas ter c na rn Tir.sliise ^ c^nti v sr»l>,"Ti i»-ištnih :".imli.ih. SJ. bo^t«- plačali, k" lrfiitp ilol.ili r.aS vezilni stroi«'ek zaeno -'iznr-1. Ne pc.2n!>ite napisati toi"no sv--i naslov. WESTERN SALES COMPANY 1330 N. Western Ave. Chicago, 111. ZASTONJ VSEM KI TRPE NA NADUHI Brezplačna poskušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprillke in Izgube časa Imamo nov način, kako zdraviti naduho ln želimo, da poskoalt« na naS raiun. Nič ne de. ako Je to te do!#a bolezen, aK pa se Je pojavila fte-le pred kratkim, ako je slučajna ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplačno posku^njo na-iegu nafina. Na to se ne sleda, v kaki klimi živite, ne gleda se na va5o starost ali opravilo, ako vas muči naduha, na* način vas bo takoj ozdravlL Posebno telimo poslati onim, ki se nahajajo navidez v otupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja. brizgranja, zdravila opija, dimi, patentirano kajenje Itd., telimo pokazati vsakomur. d?, je ta novi načir določen, da vstavi vsalzo težko dihanje, vse bropenje in vse straine napade takoj ln za vse čaae. Ta pro*ta ponudba te rabi le «n itn dan. Pi* t« S* dan** in pričnite • tem načinom takoj. N« pošljite denarja Najbolje je. če pošljete apodo? kupon. Storite to dane* - niti poštnine ne plačate FBOSTI KUPON ZA NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO_ Room 7r." N N Ur* rs sod Hudaoo Sta.' Buffalo. N. Y. Po8liite prosto poakuaoja vtUgi nač na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovi€, 8araj«vo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trat, Opatija, Zadar. ' / \ Nemška Avstrija: i $ Zhmaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parohrodne in železniške vožne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi ceke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike kiristi za one, ki se bodo posluževali nase banke. Slovenci, prijatelji in ponxavalci nase banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalm&cije, Istre, Goriške in drnogore. za FRAKK SAKSER STATE BANE FRANK SAKSER, predsednik. OLAfi NARODA, 21. MAJA 1921 ŽENSKA VOJNA. k a L J u JJ i k t Ve "Qlii land!" priradfl C. K. t 1 , HHHHHHIHHiHUHlilHIHmHBHliHHiii^^^^^^lHI 115 (Nadaljevanje.) bodo vendar našli teg-a človeka. Iščimo vsi, kajti nemogoče je, da bi bil ušel. Zakaj pa ni gospod Canolles z njim vred ušel? Gospod kapitan, prosim vas, dajte povelje, naj ga iščejo. — Iskali so ga, madama, — je odvrnil slednji — ter ga iščejo še v tem trenutku. Jeear ve dobro, da ga čaka smrtna kazen, Če ne' spravi jetnika na dan. Vsled tega je sam najbolj interesirau pri iskanju. — Moj Bo?, — je vzkliknila Claire, — in gospod Lenet se ne vrne! — Potrpi, tlraga prijateljica, potrpi, — je rekel Canolles z onim mehkim glasom, s katerim se govori z otroci. — Gospod Lenet je ravnokar odšel ter je komaj prišel do stanovanja princesinje. Pusti n:u časa, da obrazloži to, kar se je zgodilo in da se vrne z odgovorom. (Dalje prihodnič.) Konečno so se odprla vrata. Canolles. ki je čul stopnje na hodniku, ki je spozual glas vikomtese, se je vrgel v njen objem in ona. ki ni niti mislila na to. da ni on niti njen mož. niti njen brat, se ga ie oklenila z vso močjo ter ga pritisnila na svoje prsi. Nevarnost, kateri je bil izpostavljen, večna ločitev, pred katero je stal kot pred prepadom, — vse to je oprosčalo njegovo vedenje. — Sediij, prijatelj moj, — je rekla ona. polila radosti in ponosa, sedaj vidite, da sem držala svojo besedo. Dob.'Ja sem vaše pomilo-»čenje. kot .sem vam obljubila ter prihajam, da vas odvedeni. Ko je govorila to, je potegnila Canollesa proti hodniku. — (iospod moj, — je rekel poročnik. — Celo svoje nadaljuo življenje lahko posvetite tej dami. kajti ona vas je očividno rešila. Canolles ni ničesar odgovoril, a njegovo oko se je nežno oziralo vanj in .stiskal ji je roko . . . — O, nikarte hiteti Jako, — je rekel poročnik smehljaje. — V-se-ua je konec in prosti >te. Vzemite si torej časa... Cii»sj)a de ( auibe.v pa ni pazila l.a te besede, temveč pričela vleči Ccnollesii vkozi hodnike. Slednji je izmenjal s poročnikom pogled ter m- pustil voditi od Cluiie. Prišla >t=i na stopnjice ter skočila po njih navzdol in dospela sta na dvorišče. Le še t na vrata in prosta bosta tega jetniškega vzduha. Odprla se jima je tudi ta zadnja ovira. Na drugi strani vrat pa je zapirala skupina plemenitašev most, ki je vodil preko jarka. Bil je Larochefoueai It s svojim sprem-' s t vem. Gospa tie Cambe je stresla, ne da bi vedela zakaj. Vedno se it je pripetila nesreča, kadarkoli je srečala tege človeka. Mogoče se j«* pojavil tudi v sreu Canollesa kak dvom. a on tega ni pokazal ua obrazu. Vojvoda je pozdravil gospo de Cainbes in Canollesa ter celo obstal, da jima reče par prijaznih besed. Nato je dal plemenitašem in vojakom, ki so mu sledili, znamenje in vrste >o se odprle. Naenkrat pa je bilo čuti iz zadnjega konea dvorišča besede: — He, številka 1. je prazna in jetnika ni že pet minut v celiei. Ziiman scui ga iskal ter ga ne morem najt;, Pri teh besedah so >:e stresli vsi, ki so jih slišali. Tudi vojvoda Larochefoucault se je stresel in ker ni bil v stanu kontrolirati svojih u.-i>li, je nehote iztegnil roko, kot da hoče prijeti Canollesa. Claire je videl« to kretnjo ter prebledela. — Pojdite, pojdite, — je rekla proti mlademu možu. — Hitiva. Vojvoda pa je rekel: — Oprostite, madama, a prosim za par trenutkov potrpljenja. Hočemo pojasniti zmoto. Jamčim vam, da ho v eni minuti vse kon- rano. .Na dnijjo znamenje s»o se vrste prav tako strnile kot so se preje odprle. Canolles se je ozrl na vojvodo, Claire, na sa. Vi razumete, da je treba na vsak način pojasniti to zadevo. — Gotspod vojvoda, — je vzkliknila Claire. — gotovo ne more Liti vaša želja zop rest avl jati se ukazom gospe prineezLuje. — Gotovo ne. madama. — je odvrnil vojvoda, — vendar pa smatram za važno, dn se jo obvesti o tem, ka» se je pripetilo. Jaz * am ne rečem: — -laz sam pojdem tja. — Lahko mi vrjamete. da ni moj namen izvajati kak upliv na prineesinjo. Rečem vam pa: Pojdite sama, madama. kajti boljše kot kdo drugi boste v stanu izprositi milost pri njeni visokosti. Lenet je napravil Claire znamenje. — O, jaz ga ne zapustim, — je vzkliknila ^ospa de Cambes, ki *e je krčevito oprijela roke Canollesa. — In jaz, — je rekel Lenet, — pohitnm k njeni visokosti. Pojil ite z menoj, gospod kapitan ali pa vi, gospod vojvoda. — Dobro, jaz vas spremljam. — je rekel vojvoda. — Kapitan pa naj ostane tukaj ter nadaljuje s preiskavo v moji odsotnosti. Mogoče bo našel drugega jetnika. Po teh besedah se je odstranil z Lenetom. V istem trenutku sta bila oba mlada človeka zopet potisnjena nazaj na dvorišče. V teku desetih midut je dobil celi prizor tako resen in turoben fuaeaj, da so se vsi navzoči bledi in nemi ozirali drug v drugega ter skušali v očeh Claire in Canollesa čitati, kdo izmed obeh trpi največ. Canolles je razumel, da mora vsa moč izvirati iz njega. Pritiskal je Claire k sebi in njegovo mrzlično, begajoče oko je zaman iskalo v navzočih prijatelja. Kapitan, ki je dobil povelja od vojvode, se je pogovarjal s svo-.rmi častniki. Canolles. ki je napete poslušal, da ujame kako besedico, upanja, je čul kapitana reči: I/ — Treba bi bilo uporabiti drugo sredstvo, da se odstrani ubogo ženo. V*led tega je skušal oprostiti se rok, ki so ga oklepale. Claire •c zapazila njegov namen ter we ga je ae trdnejše oprijela. — Tr«t>a j« iskati, — je vzkliknila. — Mogoče so slabo iskali ter Koroške novice. Simendolska pasma. Nekateri večji gospodarji veli-kovške okolice, posebno pa ravnatelj kmetijske šole pri Hoprijanu. iele, da bi ljudje v Podjunski dolin i mesto domače bele živine redili zanaprej le simendolsko pleme, ki bi se lažje prodajalo v Jugoslavijo. V tej zad»*vi se je obrnil kulturni svet 11a razne str<»-kovnjake. Dvorni svetnik Ada-niet/ (Dunaj i piše: Prva teleta bodo dobra, poznejša slaba. Najprej je treba skrbeti, da se pridela dosti krme in da se strogo izbirajo teleta, ki jih ln*če gospo- dar rediti. (Irablierr iz Zgornje Avstrijske poroča, da tam po bs-lih volili zelo povprašujejo (ker se lahko krmijo i ; če se bo bela pasma križala s si uiendolsko. se teh v<»l«»v ne ho več tako dobro prodajalo. I'vaza nje simendolske pasme bo dragocen poizkus. Zg. Avstrijska ni v položaju, da bi mo^la oddati večje število simendolske živine na Korožko. Dr. Licbscher ;t priložnost priti do takih za-drug; poprej take ni bilo in pozneje je ne bo več. KRETANJE PARNIKOV SEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORCA. ARGENTINA AQU1TANIA ZCCLAND LA LORRAINE PRES. WILSON REGI. tf* ITALIA ADRIATIC P. MATOIKA SAXONIA OLYMPIC FINLAND PESARO PANNONIA LAFAYETTE ROUSILLON LA TOURAINE MAURETANIA SAXONIA FRANCE LAPLAND BELVEDERE AQUITANIA CANOPIC KROONLAND LA SAVO IE ROCHAMBEAU AMERICA PARIS FINLAND OLYMPIC 28 maja — Trat COLUMBIA 28 lun. — Trat 94 maja — Chorbouro BERENQARIA 80 lun. — Charboura 28 maja — Cherbouru POCAHONTAS 30 luni. _ Genoa M mala — Havre LAFAYETTE 2 Jull. — Havre 28. mala — Tre« ZEELAND 2 ]UI. _ Cherbourg 28 mala — Genoa AQUITANIA 5 Jul. — Cherbourg 1 JunL — Charboura LA LORRAINE • lull. — Havre 2. Junlla — Genoa ADRIATIC • lull. — Cherbourg 2 lunl. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre 4 Junl. — Cherbourg PRES. WILSON 8 Julija — Trat 4 luni. — Cherbourg FINLAND 9 Juli. — Cherbcura 4 lunl. — Genoa CRETIC 12 lull. — Genoa «. lunlla — Tret SAXONIA 14 lull. — Cherbourg 4 lunl. — Havre MAURETANIA 14 jut. — Cherbourg 7 lunl. — Havre LA SAVOIE 14 lull. — Havre 7 lunlla — Havre P. MATOIKA 14 JulL — Genoa 8 lunl. — Cherboui j LAPLAND 16 Jull. — Cherbourg .8 lunl. — Cherbourg OLYMPIC 16 Jull. — Cherbourg 9 lunl. — Havre ARGENTINA 21 Jul.Ja — Tr«t 11 Junl. — Cherbourg AMERICA 23 lull. — Cherbourg 11 Junl. — Trat KROONLAND 23 Jull. — Cherbourg 14 lun. — Cherbourg ROCHAMBEAU 23 lull. — H-.ra 17 Junlla — Genoa AQUITANIA 26 lull. _ Cherbourg 18 lunl. — Havre PARIS 27 lull. — Havra 18 lunl. — Havre FINLAND 30 lull. — wherbourg 18 lunl. — Havre WASHINGTON 30 lull. — Cherboura 22 lunl. — Cherbourg ADRIATIC 3 ava. — Cherbourg 23 iuni. — Havre BELVEDERE 11 lug. — Tret m lunl. — Cherbourg MAURETANIA 11 avo. — Cherbourg 25 lunl. — Cherbourg OLYMPIC 13 ava. — Cherbourg Kot že večletni trgovec s evropskimi kosami ličnim starokra isklm Imam v zalogi kose po 28 palcev dolge, ki so najbolj pripravne in izdelane Iz najboljšega iekla. Dobi jo takoj vsak. ki mi pošlje 82.00. John Gri£ar R FB 5. Chesaning. Mlch. ROYAL HOLLAND LLOYD iz NEW ORLEANS A v JUGOSLAVIJO. Preko Boulogne in Amsterdama. Parnikl na dva vijaka odpfujejo iz New Orleans. Paniik HOLLANDIA i Paniik FRIS1A ..... Pamik ZEELANDIA 27. maja 23. junija; 8. julija' ZASTAVE VICTOR NAVINŠEK, 331 Greeie St., CONEMAUGH, PA. Dober sosed. Jugoslovanska uprava je neko polje n«'i Rudi vzela Žovuarju iii aaifirnni nriirnil dala posestniku škofiču. Polje je NAHcDBA GENERAL t»ilo ted;>.j ob-sejano z ovsem in si-eer je Zovnar 2.8 = 7 birnov na-seja!. Skofič je lani polje obsejal z ržjo in I loč o Žovnarju dati z le-pimz r/jo ofosejano njivo in še 100 k^T ovsa. Žovnar pa le tofi za 70,000 kron odškodnine. Xato tulplujejo vsake tri tedne. Odplutje s=e laliko preloii brez obvestila. 1. 2. fn 3 razred. Prodala se iifkarte In rezervacije. iz EVROPE v NEW ORLEANS. _ Za nadaJjne podrobnosti vprašajte pri: THE STEELE STEAMSHIP LINE, Inc., Agents 630 COMMON STREET : NEW ORLEANS. LA. Izza glasovanja. Ko se je felo za glasovanje, je avstrijska vlada dovolila za kulturne namene v pasu A 987.000 K in sicer: Za izboljšanje paznikov na Ohirju in na Peci 50.000 K; velikoviki živmnr^.ifvlci zadrugi za izboljšanje paznikov in nakup lastnega posestva 180,000 K; za živinorejsko zadrugo v Galiciji 1 -i,000 K ; za pažniško zadnigo v Dravskem dvoru 10,000 K; za zboljšanie Tiniskega blata 15.000 kron; občini Djekše za pot v Kne-žo 100.000 K; za cesto v Obr« 50.000 K; za vsuisenje Liboskega hlata l-">0,000 K; za zgradbo potoka v Mali vasi 30.000 K: za pai-nisko zadrugo v Svetnivasi 10.000 kron; za oroijevalno zadrugo tam 12.000 K: kot rezei-\*a se je hranilo 150.000 K, 200.000 K pa se je namenilo za melioracije v pasu B. Ministrstvo tega denarja Se ni izplačalo: izdelati se morajo žele novi načrti: na Pee i še ni določena meja in se ne more se delati. Sploh pa se morajo ta dela velgodisti. Ker se z dovol jenimi fjvotami danes ti načrti ne dajo vee izvesti. S kaznjenci se ne more delati, ker jih ni kam dejati, prosti delavci pa so zdaj predragi. JUGOSL. KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni list, i kdor ima dokaze, da je v resnici1 jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo I konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, | Slovencev in Hrvatov, ki bodo l&vojim prošnjam za pofni list priložili tudi zadostne dokaze o ju-1 goslovanskem državljanstvu, j Ko se bo konzulat prepričal, da fo predloženi dokumenti pristni .'o zadostni, bo dobil prosilec pot- /ii list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list šele z dovoljenjem ministrstva. * j Ker je število prosilcev ogromno in z vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, ir» če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-:;ieo, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list aH potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St. Poučne knjige, Hitri račun ar ,65 Nemški abcednik 35 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .80 Blovensko-angleiki slovar, trdo ▼ platno Tesan 1.50 Sloverako-nemaki aloTar (Janeiie Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slovarček 1.00 Zabavns ir rasna drog« knjiga. zmenka in Amerikan- ei 5.00 Knjiga sa lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli s orožjem .80 Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako sem se jas likal. Prvi del 1.95 Drugi del 1.25 Tretji del 1.00 Lgnbljanske slike. Četrti in peti del U* New York Ne v Ameriko, Sesti del 1.11 GledaHike Igre, Revček Andrejcek .90 Zemljevidi. Združenlk držav .15 Kranjske dežele .10 Zemljevid Evrope .80 Yelika stenska mapa Evrope . 2.50 Zemljevidi: N*w York, HI-, Kens., Colo., Mont. P*-, Minn., Wis., Wy©„ W. Vs., Alaska ▼eaki po JK Zasežene zemlje. Ženska iz pliberške okoliee jo prinesla na celovški trg koš novo-porenili žemelj. Celoveanom ni n-gajala cena 4 K za eno. potem ipa so rekli, da žena hoče delati le jugoslovansko propagando in po-lieija je zemlje zasedla. Rosenbergova opekarna v Grabštajnn zopet prične svoje delo in ce bo tam meseca junija zopet dobivala opeka. Motitvenlki. Bajski Glasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno vezano 1.00 v usnje vesano 2.00 v kost vezano 1.80 NOVO! NOVO! ZGLASI NAJ SE radi neke denarne zadeve Mra. Affne.s Pire, Box 128. WhitseUt. l*a. Frank Sakser State li;mk. b'2 Cortlandt St.. New York CHv. (21 -2*J—5) Kje je JOHN BDUTT. podomaee Matičkov Liedrarjev. On je moj nekdanji prijatelj, doma iz Metlike na Dolenjskem. Kakor sem od drugih izvedel, se nahaja v Buffalo, X. Y. Prosim vse prijatelje in znance, ako kateri ve za njegov naslov, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem; ako pa sam bere te vrstice, ga prosim, da se mi o glasi. — John Malevieh, 427 Fayal Road. Eveletb, Minn. (19-21—5) French Line COHPABIIE SEIERAii TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LORRAINE . LAFAYETTE TOURAINE . FRANCE ____ 28. mala 4. Junlla 7. junlla 9. lunlla Direktna lalezfilika zveza Iz Pariza v va« glavna tofik« Juaoalavlla Hitri parnlkl • fttlrlml In dvtmi vijakoma. Poaebe« zastopnik Junoalovanak« vlade bo prlfiakal potnike ob prihodu nalili parnlkov v Hiivru ter Jih toCno od-prem 11 kamor ao namenlenl* Parnlkl Francosko črte ao tranaportlrall tekewj_ vojne na tisoče Cahoslovaftklh vo- laov brez vse neorlllk« Za Iifkarte In cene vpraialte v DRUŽBI*! PfSARNI, 13 Stala 5t„ N. T. C ell pa pri lekalulh aoentlh. Sledeči parniki odplujejo v Trst, oziroma Genovo. ARGENTINA 28. maja v Trst. PRES. WILSON 28. maja v Trst. PESARO 4. junija v Genovo — Trst. PRINCESS MATOIKA 8. junija v Genovo — Trst. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York PREDNO SE ODLOČITE Opomba: Naročilom j« priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ goUnrhd, poitet —lranrirt aH potodh nam. kak. Fotolaa J« pri wmk comb mfaajM. ROJAKI* NAROČAJTE SE Ki "GLAS NARODA", NAJ- ▼soji novmn uma w in. nUiia DOCTORLORENZ ■DIMI ILOVKNtKO OOVORCCl ZDRAVNIK APBCIJALieV MOŠKIH BOLCZMI 644 Penn Ave PITTSBURGH PA. Moja strok« ]t idraTljenJe akutnik ta kroxSinik kolenC Ju mm šm idmim nad 23 lat ter imim akoinje v Tseh bolonik ia ks^ ■asm aloveniko, nto na moren popolnoma raSnmeti in apoana ti Ttio beltMn, da ▼as ozdravim in vnam mol m adravja. Sko< si 28 1st sem pridobil posebno skofajo pri osdrrrljsmju innšHt bolezni. Zato me morate popolnoma aanssti na mene, moja ikri pa Je, da ras popolmoma siTrsrlsi Me odlaisjta, ampak pcidtU iimpreje. padanja laa, boMlna v fc«at>h. ataw ran«. UMiia kilami, —liftalirt. aaMnl tMM^upJk Maah, JUrafc la AatoSwa. naaala*. tatnM!w. kater, ilali !■«. »raSna mrw aat V ■■■Seljafc. araSak la aaUdh a« S. wrm alufcal «• S. ■aaalSafc V tor kilt. Mrtklh In sobotah oŠ t. uro tjirtrti So Bp uro svoior. OS aoSolJaS »a So a uro plooMao. P«*Tf NI ZDRAVIM. PPIDKTK OSBBM*. NB POZABITI IBI tU NMLOV. Dr, LORENZ M Pittsburgh, pa. NakaMh irual Uravnlkl rablja talmai^Sa vaa razumajo. Jas sami fenabka Became In tm Šruitw-ne potnbMima. Garantfamse Me la Ma is. Izdeluje pe smermlk eensh vsi ralsk {ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. mavca naprej. BMfsos se pedis si 15 ds M sttstksT Sedaj ismle priUke kspifl pri ms PiHts mmm tsksj pe meri esft s precej dslarjss. Ivan Pajk 24 Main SL, Conemauch, Pa. VNETJU MEHURJA IrfiJS.© " —^ NAZNANILO. Rojakom v državi Pennsylvanis naznanjamo, da jih bo obiskal nac rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okoliei. ___ Upravništvo Glasa Naroda. I za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni Listek, ali poslati denar v domovino, da se pa potnik sam kupi, pišite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cortlandt Street New York Cosulich črta Di/cktas pstoTsnJe v Dnferovmlk (Gravoss) in Trst. ARGENTINA ....... 28. maja PRES. WT.SCN ____ 28. maja BELVEDEXE ..... 16. junija Potom listka*. tassniR M vss Krsto « JuaMi—'lil la MIH. itnkrfn® inkmimai pfvisii tffriift« es is bstjass rssrsSa. Paanlki srouaoa raaraSa ativab brasntsina visa. PHELPS BROTHERS. & CO. 4 West Street"* ■iSllliBMJ ^ GlfMlf t-«»n za vozne- listke in vs* dru^e jHtjasnila. obrnite so no tvnlko » RANK SAKSER STATE BANK__82 Cortlandt St., New York.