Stav. 62._
Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo Ulica Sv. Frančiika Asižkega št 20, L naditr. V* dopisi naj se požiijafo uredniitvu UsU. Nefranklraiu pisnu se ne sprejemajo in rokopisi te ne vračajo.
fzćaiateij ia odgovorni urednik Štefan Godina. Laatnik konsortij H sta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge« omejenim poioitvom v Trsta, ulica Sv. FranČUka AaMkega It 2* Telefon uredniltva in oprave fte». 11-S7.
Naročnina znaia: Za cel« leto.......K 24.—
Za pol teta ...».............
U tri mesece.......................• f"
ra nedeljsk« i s d a | o sa cdto let*....... 5J»
za pol leta
v CaftrMc 2. marca 1916.
Letnik XII.
Posanežne Številke .Edinosti* se prodajaj* po 6 vlrcsd-r. zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se račonafo na milimetre v SirokostI tne kolon*
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....rim po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, ooslsntce. oglasi denarnih zavodov . . . .......... . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu tista do pet vrst.......K 20. -
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.—
Ma':i oglasi po 4 vinarje beseda, najm&ii pa 40 vinarje%
Oglase sprejema inseratal oddelek .Edinost:*. Narofcnlflt ta reklamacije se pcSUjajo upravi Usta. Plačuje se izključno 1* opravi .Edinosti*. — Plača tn tofi se v Trsta
Uprava fa inseratal oddelek se nahajata v ulici Sv. Fraa£tflU AaMkega It m - PoStnohraailfitfini tačuo a. 841 85?
Pregled najnove]^ flo$oHKw.
Zapadno bojišče. — Tudi včeraj na mnogih točkah fronte zelo živahno topovsko delovanje posebno s strani sovražnikov, ki skušajo Nemce na več točkah le premotiti, ob Yseri, v Šampanji in med Mozo in Mozelo pa resno oškodovati, l ri sovražna letala sestreljena.
Dogodki na morju. — Nemški podvod-niki potopili tri francoske in eno angleško pomožno križarko.	.	,
Na vseh drugih bojiščih nobenih važnih
dogodkov.	____.
Ho uradno porotno.
BERLIN, 1. (Kor.) Veliki davni stan, I. marca 1916.
Zapadno bojišče. — Topolo delovanje je bilo tudi včeraj na mnogih točkah fronte ze4o živahno, posebno s sovražne strani. Na več točkah nas ie seveda skušal sovražnik s tem samo premotiti. Nasprotno pa se zdi, da se je v ozemlju Ysere, v Šampanji kakor tudi med Mozo in Mozeio trudil, da nas resno o-škodnje. Svojega namena ni dosegel. V zračnem boju je bil pri Meninu sestreljen en angleški dvokrovnik. Letalca sta bila ujeta. Dva francoska dvokrovnika sta bila sestreljena od obrambnih topov; eden pri Vezaponinu (severozapadno Soissonsa) in sta bila letalca ujeta, drugi pa tik jugozapadno Soissonsa, letalca najbrže mrtva. Pod vodstvom rezervnega poročnika Kuhla se nahajajoče letalo z opazovalcem poročnikom Haberjem, je na progi Besancon - Jussefy z metanjem bomb ustavilo sovražni transportni vlak in se je s strojno puško uspešno obstreljevalo izstopajoče moštvo.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bitka m Verduna.
BERLIN, i. (Kor.) Z oziroin ua francoska poročila, da ie bila utrdba Douau-mont že v prvih vojnih mesecih popolnoma razorožena in da je osvojitev brez pomena, je pripomniti sledeče: Na podlagi izkušenj v Luttichu so vsekakor Francozi odstranili v betonskih postojankah se nahajajoče topove iz utrdbe Douaumont in iih postavili v sosednjih baterijah. Zato pa so ostali v enem oklopnih stolpov utrdbe se nahajajoči kakor tudi posamezni drugi topovi. Za fort določena bataljonska iafaiiterijska posadka ni prišla več pravočasno v utrdbo. Pač pa se je umaknilo v utrdbo okoli irM> vojakov iz okolice, ki pa se vsled silovitega nemškega ognja niso upali zasesti bojnih postojank. Vsled tega so bile tudi strojne puške brez moštva Pač pa ie stopila v akcijo obstoječa, zgoraj opisana artiljerija. Smešna trditev, da utrdba Douaumont ni bila okupirana, je postavljena na laž že vsled večjega števila francoskih artiljerijskih opazovalcev, ki smo jih našli tamkaj. Tudi dokazujejo živahni protinapadi sovražnika veliki pomen, ki ga polagajo sovražniki na
utrdbo.	v T ,	...
BERN. 1. (Kor.) Iz nekega poroci a
»Petit Parisiena« je razvidno, da je bilo mnogo vasi v okolici Verduna izpraznje-nih. Raz ven že poprej pobeglih prebivalcev mesta zapuščajo še nadaljne skupine Verdun in hite v Pariz. Mesto je močno trpelo. Prebivalci, ki so pobegnili v kleti, so bili pod vtisom, da so živeli v neprestanem peklenskem jeklenem m ognjenem deževju, ki je padalo na Verdun in okolico. Mnogo ljudi je bilo prisiljenih, da so zapustili mesto. Vsako oskrbovanje je bilo kratkomalo nemogoče. V trenotku se nahaja v mestu le 12 prebivalcev in en uradnik.
Briand o bitki pri Verdunu.
PARIZ, 29. (Kor.) »Figaro« poroča: Ministrski predsednik Briand je prišel včeraj zvečer v zbornico in je izjavil, da je vojaški položaj dober. Čete so polne gorečnosti in so pripravljene močne rezerve. da vzdrže tudi najhujši sunek. Časopisi izjavljajo soglasno, da se bo francoski protinapad, ki se je pričel dne 26. t. m., končal s popolnim uspehom. Nemci da niso osvojili več niti pedi zemlje.
Dogodki na morio.
BERLIN. 1. (Kot.) VVolffov urad poroča:
Naši podvodniki so potopili pred Le Havrom dve oboroženi francoski pomožni križarki, ki ste imeli po štiri topove, v izlivu Temze pa eno oboroženo angleško opazovalno ladjo. V Sredozemskem morju je bila glasom uradnega poročila iz Pariza potopljena francoska pomožna križarka »La Provence«, ki je bila s 1800 možmi na potu v Solun. Le 696 mož je bilo mogoče rešiti. Dne 8. februarja t. I. ob sirski obali potooljena francoska vojna ladja glasom poročila vrnivšega se pod-vodnika nI bila francoska linijska ladja »Suffren«, ampak oklopna križarka »Ami-rai Charner«.
Načelnik admiralncga štaba mornarice.
KOELN, I. (Kor.) »Kolnische Volks-zeitung« poroča iz Pariza: Glasom urad-
! nega poročila je bila pomožna križarka f »Provence«, s transportom čet v Solun na potu, dne 26. februarja v Sredozemskem morju potopljena. Od 1.800 mož močne posadke je bilo mogoče rešiti le 676 moz.
PARIZ. 1. (Kor.) Pomožna križarka »Provence II«, s Četami na potu v Solun, je bila dne 26. februarja v Sredozemskem morju potopljena. Po semkaj do-šiih poročilih je bilo 296 ponesrečencev izkrcanih na Malti, približno 400 pa so jih francoske in angleške patruljne ladje, ki so bile brezžičnim potom poklicane na pomoč, prepeljale na otok Miloš. Po izjavah posl. Bokanovskega, ki je dodeljen generalnemu štabu armade, ni bil niti poprej niti ob času potopitve opažen noben periskop. Tudi torpedovka ni opazila nobene sledi. Ladja je bila neprestano zastražena. Moštvo topov je ostalo do zadnjega trenotka na mestu. S posadko vred se je nahajalo okoli 1800 mož na krovu. Vreme je bilo jasno; bila je le lahka megla. Ladja je bila poškodovana na straneh, zadeta zadaj in se je potopila
v	14 minutah. Ne ve se, ako je bilo plove, ki se jih je dovolj nahajalo na ladji, mogoče vporabiti. Deset ladij je prišlo na kraj nesreče. Preiskava se nadaljuje.
PARIZ, 1. (Kor.) Uradno se poroča, da je imela »Provence II« pet 14cm, dva 57m m in štiri 47mrn topove.
Noše uradno porotno*
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: L marca 1916, opoldne.
Položaj je povsod neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
VelevožDi podatki o kapitulaciji Črnescre.
DUNAJ, 1. (Kor.) Princ Mirko in v Cr-nigori ostali trije ministri — pravosodni, minister za notranje stvari in voini minister — so se, ko so doznali o izjavi skupno s kraljem Nikolo na Francosko pobeglega črnogorskega ministrskega predsednika Mijuškoviča, priobčeni po »Agence Havas« dne 11. februarja, s posredovanjem na Cetinju navzočega a-vstro - ogrskega poslanika, Edvarda Otto, obrnili do avstro - ogrske vlade s prošnjo, naj izroči javnosti njihovo proti-izjavo, podpisano po princu Mirku, onih treh ministrih in generalu Vukotiču in datirano 4. februarja starega stila. V tej protiizjavi je podrobno opisan znani razvoj dogodkov, pri čemer se naglasa, da je nenadno odpotovanje kralja v Italijo napravilo porazen vtis na vojsko in narod. Nastala je splošna zmešnjava in nevarnost notranjih nemirov, kar je trojico ministrov sklonilo, da so še nadalje vršili vladne funkcije in da so nadaljevali pogajanja, ki so se z uspehom končala, tako, da je orožje, ki je je bilo izročiti, ostalo v deželi kot državna, last in sta se mogla vojska in ljudstvo mirno povrniti domov, s čimer je bila dežela brez dvoma rešena pred končno pogubo. V protiizjavi je rečeno nadalje, da je nadaljni opis dogodkov najbolje dementiran po oficijelni noti Mijuškoviča, ker je s to konstatirano, da se zaustavljenje sovražnosti in potem mir nista zaprosila z zavrženimi nameni, marveč edino le z ozirom na težavno situacijo, ki je nastala po padu najvažnejih postojank; da se stavljeni pogoji za zaustavljenje sovražnosti in za mir niso odklonili, ampak da se je pogoj izročenja orožja sprejel; in da se je drugi pogoj, predaje srbskih Čet, sprejel; da se na črnogorskih tleh ne nahajajo nikake srbske čete, vsled česar ni bilo več potrebe govoriti o tem. Nadalje je rečeno v protiizjavi, da s kraljevo rodbino ni zapustila dežele tudi vlada — izvzemši ministrskega predsednika, ki sam ne predstavlja vlade, niti ne more ničesar odločati v nje imenu — kar pa je v deželi ostalim trem ministrom možno, ker odgovarjajo potrebnemu forumu; dalje, da kralj Nikola ni ostavil v deželi enega članov svoje hiše in teh treh ministrov v izpodbudo čet za odpor, ker ti trije člani vlade niso nič vedeli o odpotovanju kralja; in končno. da ni kralj ne iz Sv. Ivana v Medo-
vi	ne iz Italije dal ne princu Mirku, ne kraljevi vladi ali generalu Vukotiču ni-kakih navodil, da naj se vojska umakne v Skadar, da naj imenovani slede vojski in da ne smejo pod nikako pretvezo začeti z mirovnimi pogajanji. Slednjič ugo-tovljaio podpisanci na protiizjavi. da so jo podali sporazumno s princem Mirkom in generalom Vukotičem ter da niso bili pod nikakim vplivanjem ali kakršnim bodi pritiskom.
V zvezi s črnogorsko protiizjavo objavlja korespondenčni urad brzojavko kralja Nikole cesarju Franu Josipu, kjer prosi cesarja, naj posreduje, da se dovoli Crni-gori časten mir, ter izreka uado, da cesar ne naloži deželi poniženja. Potem besedilo depeše črnogorske vlade avstro-ogrski vladi od 13. januarja starega stila, kjer črnogorska vlada prosi za mir. Brzojavni odgovor cesarja Frana Josipa kralju Nikoli, datiran 14. januarja, se je glasil: »V zadoščenje mi je, da se je Vaše Veličanstvo izjavilo pripravljeno za odneha-nje od odpora« ki bi bil odslej brez smo-
tra. Pogoje za zaustavljenje sovražnosti je moje vrhovno poveljništvo Vašemu Veličanstvu Že prijavilo. Črnogorska vlada dobi na svoj predlog odgovor moje vlade. Fran Josip.« Odgovor ministra za vnanje stvari Burlana črnogorski vladi se je glasil: »Ker črnogorska vlada spoznava brezkoristnost nadaljnega odpora in se je izjavila pripravliena za zaustavljenje prelivanja krvi, odpošlje avstro-ogrska vlada —* čim bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je stavila avstro-ogrska vojna sila in bodo potem zaustavljene sovražnosti — nemudoma po kraljevi črnogorski vladi zaprošene odposlance, da se snidejo z odposlanci črnogorske vlade. Burian.«
C « «
DUNAJ, 29. (Kor.) Kakor je bilo razglašeno dne 17. februarja, je avstro-ogrska vlada na prošnjo v Crnigori ostalih črnogorskih ministrov poskušala, da bi s posredovanjem španske vlade prišel v roke kralja Nikole dopis teh dostojanstvenikov. Kakor pa je v to svrho zaprošeno nevtralno mesto priobčilo, so se namerovani vročitvi postavile na pot nepričakovane, iz Francije izhajajoče ovire, ki so onemogočile vročitev črnogorske prošnie za imenovanje mirovnih pogajalcev kralju Nikoli.	___
Hrttiio Cadorne.
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 28. februarja: Na soški fronti topovski boj in majhne pehotne akcije. Pri Ločniku je bilo ujetih 15 mož 22. dalmatinskega polka. Vzhodno Ver-meljana smo pognali v beg in postrelili sovražne oddelke, ki so zapustili svoje strelske jarke in mahali z belimi robci, a so skrivaj nosili s seboj orožje.
S tarM imi
CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih bojišč ni dospelo nobeno poročilo o kaki posebni iz-premembi položaja.
Amerika — Nemčija.
W AS H l NGTON, 29. (Kor.) V seji senata se je razpravljalo o nemški spomenici. Sklenjeno je bilo. da se počaka na nadaljna obvestila, ki so na potu iz Berlina i u ki se tičejo dozdevnih instrukcij, ki so bile dane angleškim trgovskim ladjam za napadanje pod vodnikov.
Nemško letalo nad Dansko.
KODANJ, 29. (Kor.) Nemška vlada je izrekla danski vladi svoje iskreno obžalovanje, da je nemško letalo 12. februarja pri Kodanju in nad Kodanjetn letelo preko danskega ozemlja. Nemške vojaške oblasti so obnovile v najstrožji obliki svoja prejšnja navodila, da se ne sme letati preko nevtralnega ozemlja.
Četrto nemško vojno posojilo.
BEROLIN, 29. (Kor.) Od 4. do 22. marca se odda v podpis četrto vojno posojilo v obliki 4'5 odstotnih državnih nakladnih uakaznic in 5odstotnega državnega posojila. Državne zakladne nakazrfice so razdeljene v deset serij. Od L 1923. do 1. 1932. se bo v svrho izplačila izžrebala vsako leto ena serija. Državno posojilo je zopet neodpovedljivo do leta 1924. Podpisna cena državnih zakladnih nakaznic znaša 95, državnega posojila 98'50, pri vknjižbi v državno dolžno knjigo pa 98*30. ______
Rusija.
HAAG, 29. (Kor.) Hollandsch Nieuw Bureau piše: Petrograjski korespondent »Daily Cronicla« je imel razgovor s predsednikom dume, ki je naglašal, da bo vzrastla po vojni nova Rusija, ki se bo iznebila starega konservativizma.
Ruska duma.
PETROGRAD, 29. (Kor.) Tekom proračunske debate je poročevalec konstatira!. da znašajo v proračunu izkazani redni dohodki 3.022,049.318 rubljev, redni izdatki 3.232,463.698 rubljev, tako da presegajo redni izdatki dohodke za 210,414.380 rubljev. Dohodki iz alkoholnih pijač znašajo v proračunu za t 1916 le devet proti 689 milijonom rubljev v I. 1914. Izredni vojni izdatki izkazujejo sledeče številke: 8 milijard za 1915 in ako bo trajala vojna še celo leto, 11 milijard v 1. 1916. Vse te izdatke je mogoče pokriti le s pomočjo kreditnih operacij. Finančni minister Bark je izjavil, da bodo stroški presegali dohodke za okoli 377 milijonov. Minister upa, da bodo znašali novi dohodni viri vsled yojne več kakor 500 milijonov. Dalje je poročal, da se pripravlja najetje novega posojila v znesku 3 milijard in da je tembolj siguren uspeh, ker prihaja na prebivalstvo iz dume poziv, da naj podpira državo v boju proti sovražniku.	_
Potopljene ladje.
LE HA VRE, 29. (Agence Havas.) Vlačilec »Aurevoir« sta torpedirala dva -od-vodnika in ga potopila. Posadka je bila rešena. (Lloydov seznam navaja parnik »Aurevoir« s 1058 tonami, doma v Bou-logne.)
Boroevič in Sarkotič častna meščana Zagreba.
ZAGREB. 29. (Kor.) Začetkom včerajšnje popoldanske seje občinskega sveta je imel župan patrijotičen nagovor na skupščino, tekom katerega je opozarjal na dolžnost deželnega glavnega mesta, da se ustanovi hrvatskim vojnikom spomenik. ki bo vreden njihovega heroizma, da se izkaže občudovanje njihovih činov in činov njihovih voditeljev. Radi tega je predlagal ustanovitev vojnega spomenika in pozval občinski svet, da naj omogoči kolikor mogoče hitro izvedbo spomenika. Dalje je župan predlagal, da naj občinski svet sklene, da se podeli slavnima vojskovodjema generalu Svetozarju Bo-roeviču in Stjepanu Sarkotiču častno meščanstvo deželnega glavnega mesta. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Nato je župan imenom občinskega sveta poslal obema generaloma brzojavko, v kateri jima naznanja njihovo izvolitev za častna meščana._
Bolgarski kralj zbolel
DUNAJ. 1. (Kor.) Kralj Bolgarov je vsled prehlajenja, ki je je dobil v Ko-burgu, obolel lahko na pljučnici. Kralj je moral radi tega v postelj.
DUNAJ, 29. (Kor.) Kralj Ferdinand bolgarski je prispel ob 6'18 zvečer iz Ko-burga semkaj. _
Proces proti dvema švicarskima častnikoma radi kršenja nevtralnosti.
CURIH, 1. (Kor.) V procesu proti polkovnikoma Egli in \Vattenwill je šef generalnega štaba v današnji predpoldanski seji ugotovil: Z izročanjem poročil se je zagrešilo veliko kršenje nevtralnosti. Oba častnika sta storila vse v blagor dežele. Avditor je izjavil v svojem obtožnem voru, da je z dostavljanjem poročil dokazano zagrešeno kršenje službene dolžnosti in nevtralnosti. Stališče kompenzacije je zavračati. Avditor je predlagal kazen. Branitelji pa oprostitev. Nato je bila izrečena razsodba: Polkovnika Egli in Wattenwill sta bila oproščena in se izročita svojim predstojnikom v svrho disciplinarne kazni. Stroške proccsa trpi država. (Obtožena častnika sta izročala tujim atašejem poročila, ki so bila namenjena samo za Švico. — Prip. ured.)
BltRa pri Oerdiinu,
Bitka pri Verdunu se tudi še nadalje razvija ugodno za Nemce. Nasproti severne fronte so Nemci mogli vzdržati črto Bras-Douaumont proti številnim, v gostih masah in z močno artiljerijsko podporo izvršenim protinapadom. Poleg tega pa so si Nemci tudi z boljšal i svoj položaj z zavzetjem majhne oklopne utrdbe severo-zapadno vasi Douaumont, ki je v zadnjih semtertja valujočih boiih precej neprijetno učinkovala z boka. Proti vzhodni verdun-ski fronti so se Nemci približali povprečno za 7 do 8 kilometrov in morejo sedaj uporabljati za boj proti utrdbam tudi svojo težko artiljerijo.
Verdun učinkuje na francoske proti-rezerve kot nekak magnet. Velik del onih čet, ki so bile za nameravano pomladansko ofenzivo zbrane na drugih krajih in velike množine artiljerijske municije in Serijskega materijala, ki so bile nakopičene drugje, se sedaj pošiljajo pred Verdun. Vendar se pa še ne da spoznati, ali je bitka pri Verdunu neposredno ali posredno v zvezi z velikimi odločitvami, ki naj bi prišle.
Tako sodi o položaju pred Verdunoin vojaški sotrudnik graške »Tagesposte.« Zanimivo je glede na ta položaj zadnje francosko uradno poročilo, ki nam je na razpolago, namreč poročilo, ki ie bilo izdano 27. februarja ob 11 ponoči. To poročilo pravi: V ozemlju severno Verduna se po srditosti bojev, ki so se vršili prejšnje dni, javlja nekako popuščanje sovražnikovih napadov tekom dneva, izvzemši med douaumontskiin gričem in planoto severno vasi Vaux. kjer je bil odbit močan, proti tej postojanki naperjen napad. Vzhodno in zapadno douaumont-ske postojanke, kjer so pobočja pokrita z nemškimi mrtveci, ozko oklepajo naše čete dele sovražnika, ki so se ugnezdili tamkaj in se vzdržujejo le s težavo. Po zadnjih poročilih je Cote de Talon ravno tako za nas kot za sovražnika nevzdržna zaradi ognja obeh artiljerij in ni zasedena niti po nas niti po sovražniku. V Woevri je prišel sovražnik v stik z našimi sprednjimi stražami v smeri Blanzee-Aloran-ville, kjer so se izjalovili njegovi poizkusi, da bi se razvil proti koti 255.
Gotovo v zvezi s to francosko uradno vestjo, poročajo iz Haaga: Dosedanja francoska poročila o bitki pred Verdunom javijo, da je popustila srditost bojev na obeh straneh, vendar pa gre tu najbrž le za premor v ogromni borbi, ne pa za popolno prenehanje, o čemur ne more biti govora- Kakor poroča »Daily Express« se Francozi od nedelje sem silno trudijo, da bi zopet vzeli utrdbe, ki leže severno forta Douaumont. Učinki težke nemške artiljerije so velikanski. Fort Vaux je baje po nemškem ognju močno poškodovan. Na železniški progi, ki vodi po levem
bregu Moze severno Regnevilla, so Francozi namestili več oklopnih vlakov, da bi tako otežili nemško operiranje proti Mozi.
Umljivo je, da je francoska javnost v velikih skrbeh za usodo Verduna in glede posledic zavzetja te močne trdnjave po Nemcih. Tako piše »Guerre mondiale«, da pač res marsikateri glasovi na strani entente ne prepisujejo zavzetju Verduna velikega pomena in pravijo, da bi izguba trdnjave ne odločila vojne. To je pač res v strategičnem pogledu, nikakor pa ne v moralnem, kajti moralni učinek padca te trdnjave bi bil tem hujši, ker francoski narod ni pripravlien ua poraze.
Francoska javnost se tudi pritožuje glede nejasnosti francoskih uradnih poročil. Tako piše znani vojaški kritik polkovnik Rouset v »Petit Parisienu«, da naj armadno vodstvo izdaja natančnejša poročila, ki bodo bolj zadovoljevala občinstvo. ki z veliko skrbjo zasleduje ta velikanski boj. kot pa lakonične vesti armad-nega vodstva, ki dopuščajo vsa mogoča domnevanja. Priznati je treba, da znaša razdalja med prvo obrambno črto iu ono črto ki so jo sedaj zasedle umeknivše se francoske čete, več kilometrov. Ce so bili za ta umik merodajni militarični oziri, bi bilo potrebno, da se ta vzrok sporoči javnosti. Ce se je pa to umikanje izvršiio vsled sovražnega pritiska, ima narod dovolj poguma, da izve to. ne da bi se prestrašil zato. Ni si treba delati iluzij. Bitka bo huda in dolga.
Enaka resno presoja položaj pred Verdunom tudi angleška javnost. Tako piše londonski list »Nation«: Veliki nemški napad na zapadni fronti od Yperna do Verduna je že na številnih važnih točkah udri francosko fronto. Nemci so prehiteli zaveznike, ki so hoteli osvoboditi po Nemcih zasedeno ozemlje. Dokler ne moremo pregledati vsevkupnega strateškega načrta nemškega napada, se moramo previdno izražati o izidu vsevkupnih operacij na zapadu. Napad na Verdun je največji dramatski dogodek.
Prav tako presoja dogodke pred Verdunom tudi švedska javnost in jim pripisuje največjo važnost. »Svenska Dagbla-det« pravi, da mora biti največjega moralnega pomena že samo dejstvo, da se je posrečilo Nemcem premekniti najspred-nejše francoske črte, ki so bile tu zgrajene tako strahovito močno. List meni, da bi dogodki pred Verdunom mogli omajati zaupanje francoskega prebivalstva in posebno parlamentarnih krogov v armadno vodstvo. — Morda ni tako neutemeljeno to mnenje, če je resnična preko Ženeve prihajajoča vest, da so v francoskem vojnem odseku predlagali štirje poslanci, da naj se povabi Joffre, da bi od časa do časa pred parlamentom podajal račun o svojem delovanju.
Da v Italiji skoro nekako privoščijo Francozom morebitno izgubo Verduna, ie pač umljivo po porazu, ki so ga doživeli Italijani s svojo albansko akcijo, češ, zakaj bi se Francozom, ki itak le pritiskajo in pritiskajo na nas, godilo bolje kot pa nam samim. Tako poizkuša sicer »Corriere della Sera« polagoma pripraviti italijansko javnost na padec Verduna in kolikor mogoče zmanjšuje pomen takega dogodka, vendar pa iz nad al j nih izvajanj zveni nekaka škodoželjnost, ko pravi, da ne gre tu samo za vzdržanje ali izgubo trdnjave, temveč da se v tem boju tudi pokaže moč in odporna sila obeh za nadvlado na svetu se borečih skupin. S tem je povedano pač jasno, da naj Francoska in Angleška pokažeta tu, ali ste res do-rastli centralnima vlastima, ko ste ravno francoska in angleška javnost v zadnjih časih imeli toliko prigovorov iu graje glede italijanske moči in odporne sile. To je očividno nekak italijanski »hic Rhodus, hic salta!« v odgovor na»francoska in angleška očitanja ua naslov Italije. In »Corriere« nadaliuje: Nemška armada izvršuje največje najskrajnejše napore, ki jih je sedaj zmožna in sicer kot nekak odgovor na zagotavljanja končne zmage, kakor so si jo zamislili zavezniki. Vsekakor da se more ugotoviti že sedaj, da nemške artiljerijske mase prekašajo vse, kar je bilo doslej. Iz učinkovitosti francoskega odgovora se bo dala izreči sodba o napredku industrijske in vojaške organizacije četverozaveze. V tem je uganka bitke pri Verdunu in obenem vprašanje bodočnosti.
Nekoliko ugodneje sodi stvar »Se-colo«, ki pravi, da bi pomenjal padec »Verduna« veliko nesrečo, ki bi pa ne imela porajati obupa, temveč bi dokazovala samo, da so Nemci še Nemci. Vkliub temu pa da bi bila zmaga četverozaveze še vedno zagotovljena.
Kakor že rečeno, izhaja iz nemških in francoskih uradnih poročil, da je borba neposredno pred Verdunom res nekoliko popustila. Ali je to pripisovati obupnemu francoskemu odporu in pritegnitvi mogočnih ojačenj, ali nemškim pripravam za odločilen napad, ali obojemu, ni mogoče reči. Da obojestranske izgube niso bile doslej najmanjše, je jasno, kajti poleg navedbe velikih francoskih izgub ie omenjalo nemško uradno poročilo, da so nemške izgube take. da se dajo prenesti (er-traglich), potemtakem tudi ne majhne, a
Sfran fl.
»EDINOST* štev. 62.
V Trstu, dne 2. marca 1910.
vendar ne tako velike, da bi moteče ali celo absolutno zaustavljajoče vplivale na nadaJjne operacije. Da bi tudi odslej šlo tU samo za takoimenovano »otipavanje« fronte, je pa^ popolnoma izključeno, kajti vkljub doseženemu sijajnemu prvemu uspehu bi bile žrtve prevelike za akciio, i ki naj bi se opustila, da bi se zopet pričela 1 drugje. Zato smo uverjeni, da so sedanje operacije pred Verdunoni uvod v velike dogodke, dasiravno kaže tudi današnje nemško uradno poročilo, da te operacije nekam zastajajo, ko poudarja dozdevno prizadevanje Francozov, da bi v yserskem okrožju, v Sampanji ter med Mozo in Mozelo (v verdunskem okrožju) resno Škodovali Nemcem, a da ni doseglo svojega cilja, iz česar vsega bi se skoraj dalo sklepati na francosko protiofenzivo v svrho pridobitve izgubljenili tal. Jasno ie, da ti boji vkljub dozdevnemu zasta-Jauju zavzemajo vedno večji obseg.
Položaj.
1. marca.
Na francoskem bojišču nadaljujejo
Nemci z lastno jim smotrenostjo in vztrajnostjo operacije za zavzetje verdun-gke trdnjave. Poročila nam sporočajo o novih njihovih uspehih. DoČim pa vsi nemški listi z največjim zadoščenjem pozdravljajo to veliko podjetje po tolikih mesecih mirovanja in pripravljanja, pa potrjajo tudi — vsaj vsi trezneji in hladno računajoči med njimi — mnenje raznih vojnih kritikov, da stvar ne pojde tako hitro kakor si to domišljajo izvestni vročekrvni patrijotje, a slabi račurrarji in presojevalci. Trdnjavsko območje Ver-duna ima 17 forov, 50 utrjenih baterijskih pozicij in 21 samostojnih utrjenj. Njega premer iznaša južno-vzhodno 50, vzhodno zapadno 20 kilometrov. Če uva-žujemo te okolnosti in če računamo — na Čemer ni dvomiti — da je francoski generalissimus Joffre porabil vsa v dolgi kampanji pridobljena izkustva, da čim-boij poviša obrambno silo, potem ni težko predstavljati si vse veličine naloge, ki jo mora izvršiti nemška vojska pri Verdunu.
Včeraj že smo omenili čudnega prizora, ki ga nudijo sedaj italijanski listi s svojim prizadevanjem, da bi vsaj pred lastnim narodom in vsaj za nekoliko časa pota j ili polom Italije v Albaniji. Kakor da so sijajno premagali avstro-ogrske čete se ponašajo s svojim »sijajno izvedenim umikom« iz Drača, ki da je pravi mojstrski čin vojne umetnosti. V uradnem poročilu, ki je priobčuje Agenzia Štefani, govori o težkih operacijah izpraznjenja Albanije, ki da so sedaj »srečno« dovršene. Da so bile operacije »težke«, že verjamemo, da bi pa bile »srečno dovršene« — ta trditev izvablja smeh na ustnice. Vprašamo: rnari je Italija tirala leta in leta svojo propagando v Albaniji, mari je to ozemlje neprestano reklamirala kot svojo interesno sfero, mari se je s tolikim hrupom oglašala s svojimi legitimnimi — kdaj še ni bilo kaj »legitimno« po Čemer je Italija stezala roko? — aspira-cijami na vzhodni obali Adrije, mari je poslala svoj ekspedicijski zbor v Albanijo, mari je zahtevala izključno nadvladje nad morjem, ki da je edino njeno — mari je, pravimo, delala vse to edino le z namenom, da bo mogla končno — Albanijo »srečno« izprazniti?! Mari je bil to cilj nje dolgoletne vnanje in specijelno balkanske politike ?! Menda ne. General Ber-tozzi poveljnik italijanskega ekspedicijske-ga zbora v Albaniji utegne biti izvrsten general in izvrsten organizator umikanja fai izpraznjevanja, morda tudi »heroj« — naj se pridruži k tolikim, ki jih ima že Italija — aJi da bi njegovo vojskovod-stvo izpremenilo polom v slavo Italije — tega naj ne ki skušali Italijani pripovedovati niti svojemu v sodbah toli površnemu narodu, kaino-li ostalemu svetu,, ki zna — misliti?!
In kako se vsaka nelojalnost in zavrat-nost maščuje na tem svetu!! Italija ni bila zavratna in nelojalna samo napram svojim bivšim, ampak tudi sedanjim zaveznikom. Govorila je pač mnogo o zavezništvu, ali na izpolnjevanje zavezniških dolžnosti ni mislila nikdar resno. O tem bi mogli Srbija in Črnagora zapeti žalostno pesem. In sedaj se to maščuje nad Italijo, sedaj, ko se je zgodilo, na kar ni računala. Da je poslala primerne sile v Albanijo, bi io imela sedaj tam za lastno potrebo, in če ne drugega, ne bi igrala tako mizerne vloge, kakor jo igra faktično.
Italijansko uradno poročilo mami tudi s trditvijo, da so izgube sovražnikov velike. Furbi! Kake so naše izgube, ne moremo vedeti mi in ne vedo bržkone niti Italijani. Da se pa take operacije ne izvajajo in taki uspehi, kakor jih je dosegla naša vojska, ne dosegajo brez izgub, to ve ves svet, ne da bi mu šele italijanska vlada pripovedovala to! Glavno je, ali so žrtve prinesle primernega uspeha? In tega •o. Skupno z zavzetjem Lovčena je zavzetje Drača smrten udarec za italijanske operacije v Albaniji. To priznava impli-cite italijansko uradno poročilo samo, ko »e hvali s »srečnim izpraznjen jem«/ Za *edaj mllitaričen — političen bo sledil neizogibno.
Vsa obupnost položaja za Italijo se izraža tudi v dejstvu, da je italijanski ministrski svet v parmanenci. »Corriere della Sera« ja/lja, da se posvetujejo o splošnem političnem in milftaričnem položaju in o položaju v Albaniji. Sonnino se posvetuje tudi z Esad pašo!! Dober tek! Saj se je mož legitimiral kot poklican za dajanje nasvetov s tem, da je — prvi zbežal iz Albanije. Naj se le posvetujejo! Naj zvone — po toči. Kolo dogodkov v Albaniji se bo veridar vrtelo dalje.
ČeSKl ltemcl in delovanje za bodočnost
Kakor smo že nekotikokrat omenjali v našem listu, so zaradi znane točke v skupnem bodocnostnem programu nemškega »Nationalverbanda« in nemških krščanskih socijaicev, razširjenja avtonomije dežela, nastala v Nemcih precejšnja nasprotstva, ki so prisilila nemški »National verband«, da je znatno popravil svojo prvotno izjavo. Splošno razširjenje deželne avtonomije bi pač zagotovilo tudi drugim narodnostnim manjšinam enake pravice kot nemškim, s čimer pa bi bilo ogroženo nemško prvenstvo. To je bil povod odporu proti tej programni točki, ki se je pokazal tudi v čeških Nemcih.
V	Pragi se je, po poročilu nemških listov, vršilo 28. dne februarja t. 1., zborovanje nemških čeških deželnih poslancev, o katerem se je izdalo naslednje poročilo:
»Danes v Nemškem domu pod menja-jočim se predsedstvom poslancev Pa-cherja, dr. Urbana in Zulegerja se vršeče zborovanje nemške deželnozborske zveze na Češkem se je bavilo najprej s podatki posvetovanj izvrševalnega in delovnega odseka in je po temeljiti razpravi skoraj soglasno odobrilo po poslancu dr. Rollerju predlagane predloge o jezi^ kovnem vprašanju.
Nato se je tudi na podlagi predposveto-vanj obširno razpravljalo vprašanje udeležbe socijalnih demokratov pri posvetovanjih o narodnih zahtevah in bodočem stališču Nemcev v Avstriji.
Ob početku razprav se je prečitala izjava deželnega strankinega vodstva nemških socijalnih demokratov na Češkem, ki je bila sklenjena 6. februarja t. i. v Toplicah ter se je, po ostri zavrnitvi v tem sklepu se nahajajočih napadov na nemško deželnozborsko zvezo soglasno sklenilo naslednje: »Naproša se zveza nem-ško-čeških državnozborskih poslancev, da se posvetuje o vprašanju razgovora z nemškimi socijalnimi demokrati na Češkem.« (Iz pospremnega dopisa iz Prage v »N. Fr. Pr.« je razvidno, da je bila že izpočetka precej močna skupina v nemški deželnozborski zvezi proti soudeležbi socijalnih demokratov in proti vsakor-šnimkoli kompromisom v tem vprašanju. Zato se je stvar prepustila državnozbor-ski zvezi, ki bo zborovala 14. marca t. 1. na Dunaju in v kateri so nasprotniki sodelovanja s socijalnimi demokrati močneje zastopani kot pa v deželnozborski zvezi. — Prip. ured.)
Tretjo točko razprav so tvorili napadi na nemški »Nationalverband« v stvari odstavka o deželni avtonomiji, nahajajo-čega se v dogovoru s krščanskosocijalno stranko. Na podlagi razprave, ki je dove-dla do popolne pojasnitve in soglasja, se je soglasno sklenilo naslednje:
Zborovanje nemške deželnozborske zveze na Češkem, ki se je 28. t. m. vršilo v Nemškem domu, izjavlja, neomajno vzdržujoč stara tradicijonalna načela Nemcev na Češkem, da odklanja vsako razširjenje deželne avtonomije na račun države ter brezpogojno zahteva in z vsem zaupanjem pričakuje, da se pri preobliče-nju Avstrije po vojni razširi deželna avtonomija Češke z zakonito zagotovitvijo pravice samoodločevanja in samouprave nemškega naroda na podlagi narodnostne omejitve upravnih področij in okrožne razdelitve. Zborovanje z zadovoljstvom jemlje na znanje, da nemški »Nationalverband« v 19. januarja objavljenih vodilnih točkah navedenih besed »reforma uprave in razširjenje avtonomije dežela« ne umeva in zagovarja v smislu razširjenja deželne avtonomije na račun države ter da posebno neinškočeški člani »Verbanda« brezpogojno vzdržujejo naše stare zahteve in načela.
H koncu je sporočil predsednik, da so se že sestavili pod odseki za nadaljevanje del izvrševalnega in delovnega odseka in prično delovati takoj.
V	seji izvrševalnega odseka pred zborovanjem je naznanil predsednik, da je po imenovanju nobeni stranki pripadajočih članov zveze, poslancev Irota in dr. Turn\valda kot članov, Frengla in Peter-sa pa kot namestnikov, izvrševalni odsek polnoštevilen.
Odhod rreblvalceo Iz Ročinja v Italijansko ujetništvo.
Nola, Caserta, Italija. Dragi brat!
Časa imam dovolj, zato hočem nekoliko podrobneje opisati, kako smo morali zapustiti našo predrago vas (Ročinj) in iti v laško ujetništvo.
Dne 23. majnika opoldne nam je naznanil brzojav, da je Italija napovedala vojno. Uro kasneje je most, ki |e vezal Ročinj s kolodvorom v Avčah, ležal na dnu Soče. Ravno tako tudi velikanski kameniti most pri Majdi. Bili smo na mah odrezani od ostale predrage Slovenije in izdani na milost in nemilost Italijanom.... Kako dolgočasno je bilo za nas tisto popoldne, potno tuge, strahu in skrbi. Prišel je večer in žnjim temne slutnje, ki so legle kakor mora ns naše duše. Votlo grmenje topov je odmevalo preko Kobala-rja, Marijinega Celja m po Soški dolini, znamenje, da so se v Furlaniji in zapadnih Brdih Že spoprijeli. Podali smo se k počitku....
Bilo je nekako opolnoči. Župan in njegovi sluge so šli od hiše do hiše in trkali na vrata. Vstala sem, odprla okno in vprašala:
—	Kaj se je zgodilo?
—	Vstanrte takoj, oblecite se in vzemite vsaj za par dni živeža s seboj! Luči ne smete prižgati, — se je glasil kratek odgovor.
Ali si moreš predstavljati, kako nas je zadela ta novica. Stikali smo vsi zmešani okrog po tei^i, brez vsakega cilja. Končno sve se oblekle z materjo, vzeli malo kave, sladkorja in eno gnjat s seboj. Vse ostalo sve morali pustiti. Ko sve prišli na trg pred cerkvijo, )e bila tam že skoraj vsa vas. Vsak je imel le toliko s seboj, kolikor je mogel vzeti v največji naglici. Živina je bila vsa izpuščena iz hlevov In je mukala okrog. Prašiči so cvilili in letali krog vogalov. Ženske in otroci so jokali, možje so kleli; bilo je kakor sodni dan.
—	Avanti via Italia! — se je začulo povelje laškega častnika.
Bilo je neopisno žalostno, ko smo zapuščali svojo drago vas. Vsak si je mislil:
—	Bog ve, če se kedaj še povrnemo.
Ah, uboge matere, kako so se mi smilile! Po dva otroka so nesle v naročju in marsikatera še tretjega pod srcem— Paljkovka je porodila dete prejšnji dan, toda morala je Iti iz postelje, v hladno noč. Revica je umrla na poti, brez vsakega usmiljenja. Iz Prevala smo še enkrat vzeli sJovo od predragega Ročinja, potem smo šli s solzami v očeh proti Kambreškemu. Na Močilskem vrhu so frčale granate z divjim tuljenjem. V smrtnem strahu smo šli naprej proti Idriji. V Trbelj — Tribil — smo prišli ob treh popoldne, kjer sve si šele kuhali zajutrk.
V Trblju sve bili z mamo skupaj samo dva dni. Vrnila sem se z nekaterimi Ro-činjci nazaj k Idriji po živino, kamor so jo prignali Italijani.
Prišedši v Podrške, so nas zajeli karabini jerji — orožniki — in nas gnali v Pra-potno, kjer so nas zaprli v hleve, da smo ležali na golih tleh. Med nami so bile tudi matere, ki so imele svoje može in otroke v Trblju; 14 dni ni nihče vedel za nas. Iz Prapotirega so nas gnali v Albano, kjer so nas spet zaprli v hleve. Bili smo tako umazani, da še uši niso hotele več ostati pri nas. Iz Albane so nas tirali v Videm, kjer so nas imeli 14 dni. V Florenci smo se mudili dva dni, kjer se nam je še precej dobro godilo. Potem smo »romali« proti »večnemu mestu«, Rimu, kjer smo prespali noč na golih kamenitih tleh, kakor se to spodobi »grešnim« kristijanom. Sedaj sem v Noli, denarja nimam, čevljev nimam, raztrgana sem vsa. Za življenje mi dajajo po 70 centesimov — 28 krajcarjev na dan — naj živim žnjimi, kakor hočem v tej draginji. Ako se me ti ne usmiliš, bom morala poginiti.
Marija Malnič.
Dciits m\l
Obisk g. namestnika pri beguncih na Dunaju. Tekom svojega zadnjega bivanja na Dunaju je obiskal g. namestnik na Dunaju se nahajajoče begunce s Primorskega. Ogledal si je najprej begunški dom. v Ouellengasse, kjer so družine nastanjene v velikem novem najemniškem poslopju, in sicer vsaka družina zase v svojem stanovanju, potem na novo otvor jeni dijaški dom v Maria Hilfu kakor tudi za begunce določeno, izvrstno opremljeno čitalniško dvorano v Praterski ulici. Povsod je mogel z zadovoljstvom konstatirati, da je za primorske begunce v državni prestolnici v vsakem oziru kar najboljše poskrbljeno in da se naši deželam tamkaj počutijo prav dobro. Dorašča-joča mladina obiskuje povsod šole. Vsi izgledajo kar najboljše ter jih navdaja samo ena želja, da bi namreč naše slavne vojske čim prej popolnoma potolkle sovražnika ter jim tako omogočile povratek
v domovino.	, „
G. namestnik se je po več dnevnem službenem bivanju na Dunaju včeraj zvečer povrnil v Trst.
Italija največji in večni sovražnik Južnih Slovanov. Razpravljajoč o imenovanju generalov Boroeviča In Sarkotića častnima meščanoma zagrebškima piše »Agra-mer Tagblatt«: Ponovno smo govorih m ostajamo pri tem: volna z Italijo je naša najlastneja vojna, je hrvatsko - italijanska vojna v polnem pomenu te besede. Italija je naš najhujši in najnevarneji sovražnik, sovražnik južnih Slovanov s^loh, hrvatskega naroda pa Še posebej. Italija je bila vedno naš sovražnik že za časa beneške republike. Ostane tudi vedno naš sovražnik. Kriti Italija ne odneha nikoli s svojim poželjenjem po naših obalih in naših otokih. In nikdar ne dobi Italija teh otokov in teh obal, dokler se Hrvatje čutijo kot narod in ki ta obrežja in otoke ljubijo kot svojo domovino. V vrsti vojnih napovedi, ki so se podale v letu in pol, je vojna napoved Italije naši monarhiji izzvala v hrvatskih pokrajinah sveto jezo in brezmejno navdušenje. Sveto jezo — kajti Italija je bila tako brezs* na, da ni niti poskušala, da bi vojno , .i monarhiji opravičila z govorjenjem »o osvobojeni u tlačenih bratov«, marveč Je odkrito zahtevala odstop čisto jugoslovanskih ozemelj. Brezmejno navdušenje — ker je hrvatski narod slednjič vendar enkrat prišel v položaj, da more s svojim smrtnim sovražnikom temeljito obračunati in ga krvavo poučiti, da nima do raše domovine nikake pravice, da nima na našihv na svetih hrvatskih tleh ničesar iskati, da je to, po čemer steza svojo požrešno roko, hrvatsko ozemlje in da ostane hrvatsko.
Odlikovanje. Poštni višji oficijal Kazimir Beltram'Jc bH za izborno službovanje pred sovražnikom odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabro-stne svetinje.
Našim ujetnikom v Italiji. V »Slovencu« čitamo: O. Karo* Cigon, vikar na Vojšči-ci, je pisal Č. g. Josipu Mllaniču, kuratn marijeceljskemu, ko je bil še v Sardigni, provincia Cagliari. Da bi mu pismo goto-vejše prišlo v roke, poslal Je isto na kon-
zulat v Trst »Consolato austriaco ame-ricano«. Nesel je je osebno nek, v tem razumen pismonoša. Dotični konzul mu je odgovoril, da privatna pisma on sprejeti ne more in ukazal mu je iti na direkcijo: »Croce rossa«. Tam so mu rekli, naj na kuverto napravi natančen naslov, kam je pismo namenjeno. Bolje je italijanski! Pismo ne zapečateno! Na drugi strani naj bo napis pošiljatelja za odgovor. To pismo položi naj se v večjo kuverto in nanjo napiše naslednji naslov: Na levi zgoraj: Prigioniere di guerra. Al comitato centrale internazionale della Croce Rossa in Ginevra. (Svizzera.) Obenem je poslal g. vikarju sledeči italijanski odlok: »In con-formita ad un Ordine emanato dali' i. r. Ufficio di Controllo di Guerra, in data del 3. Luglio 1915, anehe i sudditti confinati anoartenenti a Stati nemici, i quali prima dello scoppio della guerra risiedevano permanentemente nella Monarchia, hanno il permesso di corrispondere con i mem-bri delle loro famiglie che si trovano in paese nemico. Certamente le lettere non possono essere indirizzate direttamente ad un paese nemico, siccome 1' Austria -Ungheria non ha communicazioni postali col medesimo. Tali lettere dovranno quindi essere incluse in una busta indi-rizzata al: »Comitato internazionale della Croce Rossa in Ginevra (Svizzera), unitamente ad un Tagliando Internazionale Postale od a tanti simili Tagliandi quanti ne occorreranno per coprire la spesa di affrancamento postale della lette-ra da Ginevra al paese a cui la lettera deve essere spedita.
Mala prostovoljca je naslov otroški igri, katero je napisala za nedeljsko prireditev ženske podružnice CMD v našem Narodnem domu slovenska pisateljica gospa L. Prunk — Utva. Igra ima 2 dejanji in nastopi v njej poleg zbora vojačkov in učenk 9 oseb. V nastopnem naj podamo na kratko vsebino: I. dejanje: Preprosta soba. Mala Jelica pevaje uspava svojo punčko, kar pa moti Zvonka pri učenju poštevanke. Mati vstopi, odpravi Jelico v kuhinjo ter izprašuje Zvonka. A ta je raztresen; zunaj se čuje petje in korakanje tovarišev, ki se igrajo vojake. Pri oknu se pokaže Canček, vabeč Zvonka k igri, potrebujejo namreč generala. Zvonko se nekaj Časa brani, a naposled se da pregovoriti. Domenita se tudi, da jo naslednji dan zjutraj kreneta h vojakom na Doberdob. II. dejanje: Gozd. Vsa trudna se vlečeta Zvonko in Canček proti Doberdobu. V gozdu počivata in južinata. V tem pridejo učenke, ki nabirajo cvetic. Pevaje odidejo, za njimi pa pride gozdar, ki najde dečka že v globokem spanju. Gozdar sede na skalo in si baše svojo pipo, zadovoljno motreč speča dečka- Iz daljave se začuje petje. Trije vojaki, med njimi Zvonkov oče, se vračajo na dopust in vprašajo gozdarja po bližnici. Ta jim pokaže smer, kamor odidejo. Od nasprotne strani pride mati s sosedovim Tinčkom iskat Zvonka. Vpraša gozdarja, ako ju je kaj videl, a ta ji, hitro odgovoreč, pokaže za vojaki. Kmalu nato se vsi vrnejo. Mati je očetu že povedala, kaj se je zgodilo z dečkoma in gozdar jima pokaže speča dečka. Vojaki sedejo okoli dečkov in ju z oponašanjem puške in toDa zbudijo iz trdega spanja. Prvi skoči Canček po-koncu misleč, da je že na fronti. Ko ju oče nekoliko pokara, krenejo vsi veseli proti domu. — Začetek točno ob 5. uri popoldne. Predprodaja vstopnic pri g. BiČek - Razbornikovi v Nar. domu.
Ženska podružnica CMD v Bazovici priredi v nedeljo, 5. t m., veselico v prid tržaškim vojnim invalidom. Spored je zanimiv. K obilni udeležbi vabi odbor.
Svetoivanska podr. CMD vabi na svoj družinski večer, ki bo v soboto 4. t. m. ob 8 zvečer. Vstopnina 50 vin. Pridite, da pozabite vsaj za par ur to vsakdanje gorje! A poleg tega še pomagate naši prireditvi do lepega materijalnega uspeha in obenem tudi naši prekoristni družbi, kajti ves dobiček se pošlje njej v Ljubljano.
:: HALI OGLASI::
□□
QO □□
se računajo po 4 stot. besedo. Haitno tiskane besedo se računajo entrat v"eč. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 atotink. :
□□
(3flPPrT5!?wM 1)1 sprejela službo. Dovršila ie MUdPUUllfilt nemško Šolo, zna hrvaško ter pisati na stroj na 10 prstov. Ponudbe pod „G© pa* dična" na Ins. odd. Edinosti.
ftffrfn se bišica na Vrdeli-Timignano štev. 1687. UUllU Oglasiti se na Vrdeli štev. 1194, dvoriSC« C rnigoj.	10S
Kupujem 'ak^e*v8-a-e vrate P— najTisj'k_conab-
J Stebel Trst, ul. Torrente 36. 105
1MPJ foton deček-začetnlk se sprejme z 5 K
i V i J iCiCll tedenske plače. Predstaviti se z roditelji. Znati mora slovensko in če mogoče italijansko in nemško. — Jakob Levi, ulic* S. Nlcolo čtev. 19.	]06
|»D se deklico ali žensko za otroke, če mogoče 1*115 da zna kuhati. Ulica Scorzeria Št. 12, skladišče.	/	104
nnrf bi se seznanil z temperamentnim, okolo 2q IlUll let starim tržaškim dekletom. Ponudbe s sliko pod Samo enkrat se živi" na In* oddelek Edinosti. — Tajnost zajamčena.	102
R06flfiri1 k' ima veselje do kmetijstva, z mulo DCgUllUlf družino sprejme v brezplačno sta-
novanje Janko Rudolf, nauučitelj v Št. Vidu pri Vipavi in sicer takoj.	101
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve po^pet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	62
InniS kranjske šunke razpošilja dokler je zaloge LKpt Fr. CERAR, Stob poŠta Domžale pri Ljub-Ijani.	78
Tlflffivnfrn HICHELE NORSA, Trst, Coreo tlUIUrilllU št. 37. Kupuje, prodaja ter »zrne-njava zlato, srebro, platin in brujante po najvišjih
cenah.
68
TrSouciin preRuposaltl.
kvarljivo f no pec vo nudi liiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja- naj, manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana, n Sta 7.
manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana, t « Sta 7. 41
IftmilVAm žaklje vsake vrste. Jakob Margon-liUl'UJcfll ul. Solitario št. 21 ;pri mestni bolnišnici).	23
p0J0SraJ Anton Jerkič^ posluje zopet v svojem
*te v. 10.
ateljeju v Trstu, Via delle Poste

i
I Umetni zobje
t z !nbrezfel!n$tUlate Kron? in obrotiki |
: VILJEM TUSCHER |
i	konce«, zobotehnik	%
! TRST, ul. časemu št. 13, il. n.!
t Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer. $ ♦ ♦ * ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ » ♦ ♦ ♦ ♦
dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno in plačam za iste najvišje cene. Kupujem zastavne listke novega perila in blaga ter plačam za 13 umetnih zobov s plat nom 10 K. Ulica Barriera vecchia Št. 17, drugo nad. stropje. Vsak dan od 9—12 in od 3—5.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.JXermak
se je preselil In ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov&rez bolečiae. Plomlslranjo.
UMETNI ZOBJE.
ViBHHi mmmmmm mmmmmm^
NOVO POGREBNO PODJETJE - TiŠST
COftSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10*02).
prevoz mrlllev v tu- In inozemstvo. VrSI vsakovrstno pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna Inspekcija- v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov t Na Optlnah, v Nabreilnl pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Ceno smerne.
Podjetnik in upravitelj H, STIBIEL.
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena I. 1831
Zakladi za jamstvo dne 81. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1^95^16^63. Plačana podvračlla od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1.212,012,598.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življensk! oddelek nove slavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče usodnosti police:
L Veljavnih takoj od Izdaaia:	, f . .	J .
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti v o), službo, ako je vpisan v polah črne vojske.	f i , ,	.. ^
b)	ako plača zavarovanec Vlm od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
II. Veljavni h po preteku § mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodl deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboja UL Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za deln.
IV Veliavaih po preteku treb let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4J4%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za -—^--življenje, požar, prevažanje in ulom.
illiiil