STEV.—NUMBER 310.
ud mM v*
Vi V ff? PT1 A
VETA
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
•(•ril tmt a. lmtol« it,
ornea ef
tUT k LOmtoU m
Ttlapkos« t Lava dal« 4415
^ -#

AMERIŠKA POMOč
■ u mm.
rusUfll iiloifli živila V ____ Prva podrobnosti
o strašnih priaorik.
3vci izgubili dv1
r^bonn ladjl
P 6. aept. - Tukajšnja ka časnikarska agentura je „ veat iz Osske, da jo tajfun, i m'sledil potresu zadnjo aoboto lae,potopil dve veliki bojni ki sta bHi v mornariškem Jokosuld. [Jprejinja poročila se glas«, ds t japonska bojna mornarica utr-\veliko škodo vsled'potresa in ,toda japonski uradni viri Jako potrdili teh poroJttJ Nagasaki, Japonska, 6. sept. — jja ameriških rušilocr (Sest j) je včeraj dospela pred po-Jokohamo z živili in oaeb Rdečega križa s Filipinov. To [prva pomoč ii inozemstva. Naše ljudstvo je s velikim ns-ijem pozdravilo ameriške
ieriiki rušilec št 211 je prvi nplul v-Kobe, kjer je izložll živil in zdravilskih potreb-Ameriški parnik "City of ie", ki nosi 600 ton moke, i« vsak čas.|
Ameriške bojne ladje, ki so do-n;ed Jokohsmo, ne . morejo v pristanišče; prej je treba isti globočino, kajti potres je iz-trni morsko dno.
Grozna slika Jokohame.
Tokijo, 6. sept. — Poročevalci, to zaslišali begunce is Jokohs i, so poslali podrobnejšo sliko »v, ki so se odigrsli v straš-Itmaotkih v aoboto popoldne, •c je prvič stresla zemlja.
razvalin. NekaterTdčli Tokija
ic ohranili ,Uj9a Jokohama je ijHiliiouia uničena do zadnje hiše. in pristanišče je polno člo-ih trupel. Okrog 200 tujcev jc vih. Največji kupi mrličev eo glavnem, trgovskem delu me ■Tam je bilo ob čaau potreaa jveč ljudi, ki ao ačskar gnetli po in prodajalnieah. Ko ee je bala zemlja, so se prodajalnice kipu podrle in na tisoče kupo-I v in delsvcev v trgovlnsh je pokopanih pod/ razvalinami i tisoči, ki so bili na trgih, so rašeni bežali na vse strsni, | aulo jih js ušlo smrti. V ulicah so zazijale velike raepoke in uprle ljudem beg; istočasno so fcignili iz razvalin plameni. Jezi k« ognja so bruhnili tndi iz razpok »CMtah, kjer se je vnel plin v razbitih ceveh. Prizori, ki so ole-|<fli. se ne dsjo popissti. Jok in kljenjc ranjencev, trušč ln tresk p^dejo^ih poslopij, dim in pismen, «*je boganje semintja — vse se N mešalo. Ljudje so skakali v Mnale, pogrešali se v razpoke v N»h, padali omamljeni vsled *»s in vročine, drugi so drveli Pr«*o njih, psdsli in izginjali
sli plamenu. Na stotine ljudi £ lbl«nelo vsled silnega strshu ta ?r"2e in posksksll so narav v ogenj, ali pa napedli in r«li tovariše. Tiaoči, ki ao bežali * pristanišče, so tudi prišli v past. morju je divjsl tajfun in metsl na "ubo, droge'jc pe pogolt ajls v od s. Ogromni t sn ki olja v «la<liWfo Htsndsrd Oil Co. in ja-Ijnskih petrolejakih družb ao J»plodireIi in vsa poslopja na | so bila v plamenu. Goreče "J* je teklo po bregu v morje in l«*alo pomole in čolne.
Ofc* • 00,000 ljudmi se je po.
POTIM JE OPEIMSHIL SVETOVNO EKONOMSKO 8ITUA0IJ0.
Moskva, 6. sept. — "Prav-da", oficijelno glasilo ruske komuniatične stranke, je včeraj izrekla aimpatije mikih delavcev in kmetov s japonskim ljudstvom, nsto pa piše: "Japonska katastrofa je velike važnoati z ozirom na varnost Unije federstivnih socialističnih sovjetskih republik, ker jc ispremenila svetovni politični in ekonomski položaj. Japonska ni več velesilama Pacifiku in zdaj nem ni več nevarna. Posledica tega je, ds Sovjetska Rusija, Kitajsks, Združene države in Anglija danes stoje na pragu novih kombinacij in novih odnošajev."
SPORAZUM NA ANTRA-
>RI-
na rudarja [Hr s^sjem
°^ks, Japonska, «. sept. — Ko-J" dognati ia počasi prihajs-tods vztraja joči h poročil, £	spremenil geogrsfično
-Uponake. Mnogi otoki eo se J^rre/nili t vaeml prebivalci vred, <r"sod se je pe dvignilo morako ™ iri Porodili so ss novi otoki.
> da se ic popreznil otok <*m,t t jM.e-bšvalatsroBB vred ^."MtOO glav —. m potrjuje. IsU je xad*la nekatere drage JHe in večji del polotokov Idsu. ^sds. Itose in Miors. To po Z* da «* * število žrtev pove-7 ' •Jauaj za 100.000.
'>"»«0 poročila ee glad. da ee je ' - • od Jokohame pojavU nov »e t. strani.)
je priporočil Pinohot s priporoči lom, da .se mezda rudniških dc lavcev, ki prejemajo dnevno mt zdo, poviša za več odstotkov. Zastopniki rudarjev eo baje izrekli, da so pri volji modifieirsti zahtevo glede "oheck off sistema" ru ta način, da znižajo znešek, ki se lahko iztirja od posameznega radarja.
Ooverner Pinchet izjavlja, da io pogajanja nspredovsls.
Konference se je na to zaključila, da se nadaljuje prihodnji dan ob desetih dopoldne.
Med raderji postojl mnenje, da podjetniki nalašč ssvlsčujejo konferenco, ker pričskujejo. dobiček sase od takega zovlačeva-nje. Podjetniki niso zs povišsnje mezde. Ako bodo pristali na povišanje mezde, tedaj bodo to storili zelo neradi in po daljšem zavlačevanju.
Haselton, Pa. — Podporniki premogovniških interesov širijo tukaj razne vesti, ki imajo n*-men podpirati etvar podjetnikov. Tako n. pr. modrujejo prijatelji podjetnikov, ds je bilo v zadnji stavki za rudarje igrača stsvksti, ker so zeatfvkali spomladi. Dobili so lahko delo v stsvblnski in-d ust rij i čez poletje. Ampsk letos bodo stavksli v jeseni in ns zimo in dels zanje ne bo v stavbipski industriji. , Ampsk tsko vesti ne prinesejo takega učinke, kot gs žele pre mogovniškl podjetniki. Ksjtl ru darjem je znsne, de je prev melo raderjev delslo v stsvblnski in d ust ri ji, sko se odštejejo tisti ru darji, ki lastujejo svoje domove, ker ti ruderjl so popravljsll svoje domove.
Ptttebnrgh, Pa. — Po poročilih "Coel Trede Bulletine" se nI spremenil trg ze mehki premog, skersvno je nstsvljefto delo ns antraeitnem polju.
PODJETNIKI NA ANTRA-CITNEM POLJU PRELOMILI SPORAZUM.
odpuščenih je 800 delavcev, ki ao opravljali
OHRANITVENA DELA
Preddelavd delajo pri sssalkah ' in parnik kotUh.
Harrisburg, Pa. Na prlgo-varjenje govemerja Pinchota so zastopniki rudarjev in premogov niškik podjetnikov privolili v,uo katere spremembe v svojih sfhtc vah. p ■	. / .	•
Podjetniki so opustili sshtevo po rassodiščn, kateremu je ru darska organizacija nasprotovala saradi važnih vzrokov.
Bavno Uko se poroča, da solgovskik zbornic in drugih Ukih (Bu^Jl defttSHvdo sprejd« W fcniških orgsnlzacij, ds" ae mora povišanje mezde zs deset odstot kov sa kontraktne rudarje« ki ga
Wilkss-Barre, Pa. — Glen Alden Cosl kompsnija je odpustila dve sto delavecv in tako prelomila sporazum med podjetniki in organizacijo rudniških delavcev. Ta čin jc nova ovira, da pride kipalu do sporazuma v Harris-burgu. Prvega septembre je bil nspravljen sporazum, da delavei pri seaalkah, parnih kotlih in drugih delih, ki so potrebna sa dobro ohranitev rudnikov, oita nejo uft delu, dokler ac ne sklene novs pogodba. Olcn Alden Coai kompanija lastuje dvajset rudni kov. V teh rudniklk je odslovila delavce in zdaj preddelavcl dela jo pri sesalkah in parnih kotlih.
Rudarji so dobre volje, mod njinrt ni opaziti najmanjše pobi tosti. Sinaldn Cspcllini, predsednik prvega distrikla rudarske organizacije, je v svojem govoru na shodu radarjev povdkrjal. da bo stsvks imela kratko Življenje Nsglsšsl je, ds bodo rudarji v se dsnji krstki stavki več pridobili kot ▼ dolgotrajni stsvki 1. 1922.
Neoficijelna porofcila is Harris-burga naznanjajo, da se mors sprejeti sa delavce, ki delajo za dnevno mezdo, najmanj pet dolarjev minimalne mezde na dan.
Podjetniki in njih podporniki so na delu. Unijaki odborniki pre-jemajo na koše brzojavk od tr^
Pregled dssvsih dogodkov.
Amerika.
Rudsrji in operstorji na antra oitnem polju se še niso sporazumeli. Štrajk se nadsljuje povsem mirno,'f. v
Inozemstvo. Amcričsnl dali prvo pomoč Japoncem. Ameriški rušilei dospeli v Jokohsmo.
dtevilo mrtvih še ni snsno, to ds po nsjnovejših poročilih so bile prve vesti najbrž prctlrauc Japonska vlada je rekvirlrtla živež zs prehrsno prizadetih.
Moskovska " Pravda" piše, dn je japonsks kstsstrofa izpreme nila svetovni ekonomski in politi tal položaj. Japonsks nI več nevarna Rusiji.
Jugoslsvija poziva Francijo, naj pomaga ukrotiti Muasollnljs, če ko£o obdržati malo entento na 'svoji strani.
Viharno sborovanje Lige narodov v Ženevi.
Vslik finsnčnl šksndal v Nem-
KLANOVCI ŠE NADA-j LJUJEJO Z BI-f ČANJEM.
spar med podjetniki in rudarji izravnsti pred razsodiščem.
John L. Lewis je ns neko tsko fcrzojsvko odgovoril, da rudniški delavei ne bodo priznali razsodi-Ščs, ker so'že enkrst preizkusili razsodišče. Izkušnje ul« rudniško delavce, da ne morejo dobiti pravice od prijateljev premogovniških podjetnikov.
Lewis je naglašal, da js v letu 1920 vzelo pet mesecev, ds jc bil storjen sklep, ko sc je spor izročil rsssodišču. Ko je bil ssklju-ček storjen, je bil tsjno obteaan, ko je sapustil razsodišče, tsko da so bili rudsrji opehsrjenl zs deset odstotkov povišanja mezde. Ta ^tvina deaet odatotkov je u-grabila'* rudarjem na mezdi v enem letu trldeaet miljonov dolarjev, ali skupsj sto miljonov dolsrjcv. Toliko s<> namreč izgubili rudniški delsvci zsrsdi tc premetene kupčijske poteze/
Finančni škandali v Nemčiji.
Aleksander ima sina. '
Belgrad. Jogoalavija, •«. sept. Kraljica Marije je denes porodi-h sina.
Ckieago in okolice: V soboto in hladao. Hevernosapedei vetrovi. Temperature v sadn;ih 24. urah t' nsjvišjs 72. nsjniljs 00 Kolner izide ob 1:20, zaide ob 7 :!•» «
Hovi finančni minister je odkril velike sleparije, v katere j« sa
Berlin, 6. sept. V pdMtišnih krogih kroži govorics, ds bo ministrski predsednik iPfaiemsnn ukszsl sretlratl prejšnjega tU nsnčnegs minlstrs Ilermess radi velikih finančnih manipulacij in finančnih slepsrij, ki nlmsjo ps ra v sgodovini Nemčije. Novi fi nančni minlater Ifilferding. socialist, je odkril slepsrijc. Mnogi nemški kspitsllsti, med temi tudi tttlanes, so zapleteni v škandal.
Iz Baeena poročajo, da se rudarji v Poruhrjn vračajo ne delo, ko so se pobotell z lastniki rovov. Rudarji ao dobili šeaturnik pod sem 1 jo ln oaemurnik na površju V Kacena so bili v sredo vrfrji komunistični izgredi.
VIKO ZAPLENJENO MA
numcoma laon
New Tork, M. T. — Colninski stražniki so Zaplenili fta dveh francoskih pe mikih Šest sUkle nic šempenjea., škotskega £gs-nje. benediktinca, vine In drpge opojne pijače. Aretirani A bili trije natakarji Franeoeka druŽle i z jeclja de ni odgovorna ze o !«>**	« v K
Jugoslavija zahtova, da Liga ukroti Italijo.
Pašič '}• informiral Poincaroja, da bo Jugoslavija pomagala Grški, U bo Francija dajala potuho Muaaoliniju. Stališče jugoslovansko vlada. Muaaolinijavo aahtovo glada Roka bodo sa vrtana. Franciji aa ja zopet po-stavila na glavo in aa dobrika Italiji Viharno sbo-rovanja v 2onovi, kjer aa odloči, dali Liga oaUna ali Anglija jo pripravljana dali tvoja brodovje blokado Italija.
MOVUiK VBflTI.
Orška trgovska sbornioa ja prt trgala stika t Italijo in t italijanskimi tvrdkami na OrŠkati.
Italija sakUva od Grške 10 tti-ljonov lir it pokritje stroškov okupacije Krfa ia dragih otokov.
Brazilija ia Urugvaj v Juftci Ameriki sit obvestili njuns delt-ga te v tenevi, naj podpirajo IU-11 jo in imtpijo ia Lige atrodov, te Italija iastopl. r
Italijani ao aaplonill orožje privatnim osebam na Krfu. Prebl-vafol tujih narodnosti so morali oddati orošje svojim konzulom. *
6 II Ml SM1NIJO IA VOJKO STANJI
proti pošotju ^UutaoiN^
Oklahoma Oity, Okla. - Pro-no je vojno stanje v Tčlsl, s temu so meskirani neznan-grabili W. J. Mathcwaa, gs na avtomobil in odpsljsl na deželo. Mathews je pobegni fivojttn m učiteljem ln se v mesto, seveda z zlomljenimi rc bri. Ko je ležal v avtomobilu, so ga masklranci suvali s čevlji ln mu tako sloatlli dve rebri. Zsksj so našeaUjeni ljudjs ugrabili Ms-theurss, ki je mebaničar, ss ne ve, ker mu kukluksovcl niso tega povedali. Podsl ss je tsko j v glsvni stan miliee, kjer je konferirel z generelom B. II. Msrkhsnom.
Tuslsčsnl so upsli, ds bo vojno stsnje kmelu prskllssno. Po tem dogodku ne pričakujejo, da go-verne r prekliče vojno stanje.
Oenerel Markhsm ss pripravlja, da aretire glavarja blčgrjcv v Tulsl.
V okreju tfagoner bodo sasll-šali pet nsdsljnih oseb. ki so so-delovale pri bičenju Bcn Wsg-nerja. Zaslišanje ss vrši dne' 17. septgmbrs.
(loverner je zsgrosil, ds pro-glssl sopet vojno stanje v okraji-ma Okmulgee in Kingfisher.
Poulična drhal je v Okmulgee-ju pograbila zamorce O. WhiU ns csstl in prstepls. Bičslo gs jc šest našemljen cev, tri od teh j« spoznal. Takoj po končanem bičanju je Šerif prejel brzojevko, v kateri je govegner zagrozil, 'ds proglasi vojno stsnje, ako oblasti ne bodo prijele sločincev, ki.se bišsli zamorca. Ko ao bičali ss moreš, so mssklrsnci nastavili zsmorševi ženi ssmokres ns glavo, Po končanem bičanju so eiro-vine sestavile nekaj vprašanj in tata spoznsle, ds so bičale uepra vega človeka.
(V KI Renu so pod deset tisoč dolsrjev poroštva dr. A. K. Ds
(Dslje na 3. strsni.)
HAVAJSKI VULKAN MUHA.
fllanea bljuje Uvo v mogočnih curkih.
/
■Eflo, Havajsko otočje^ r» "I* P Ognjenik Kileuea je pričel včeraj bljuvati levo med ailnlm Hi s k sojem ln podzemeljskim buča-njrm, kakor poroča Thomee Dolee, Miperltf endent ondotnega Kileuea National parka. Vulkan me«e 100 d«» ItO čevljev visoke curka leve v zrak in vse bližnja ^okolica je še pokrita s žareče aueo.
Domneva se, da je bljuvanje v srkakor v zvezi s potreeom j Japonskem Takosvsnl vulkaničnl obrol na dnu Pseifi^nege oceana s^ga «yf Kaasčath- v HibiHj. ,.'.d Jepooeke, Filipinov, Havajev, Južne in Hrednjc Amerike do Kalifornije.
Pariz, 0 sept. — Nlkola Pašlč, jugoslovanski ministrski predsednik, je včersj popoldne posetil Qusi d'Orssy In naalovil na Poln-careja resno svsrilo, da mala ou-tenta obrne Franciji hrbet in Jugoelavlja mogoče . stopi v direktno akcijo na strsni Orške proti Itsllji, ako bo Frsnoljs Ss nsdslje podplrsla Impcrisllzcm ltslijer
Kakor poročajo is višjih jugo-slovsnsklh virov, ni Psšifi Ubiral beeed, ko je zahteval ,da Fransija podpre ligo narodov It AugUjo, katerf hn^e, da Liga reši eporno zedevo Grške in lulije. Pašlč je tudi povedal Polncsreju, da malt cntsnta stopi ns stran Angltjs, Čs bo Fraacijs dsjsla potuho Musso-
linijU.
Orška prosi JugosUvijo rt pomoč.
Belgrad, 0 sspt. — Po dolgi kabinetni seji, ki je trsjsla pogno v zadnjo noč, js bilo izdano slsde-če poloradno poročilo i
14Program vlsds je ,ds bo ns? kaj časa čsksla, toda ns dolgo. Italija mora pojasniti dočlsts svo-js st si išče glede Reke in Krfa t to pojasnilo js vpiušeujc par dni. Vlada se je snoči ns dolgo in široko peiprctovsls o položaju, ki je etal s italijansko okupacijo Krfa. Okupacija jc ssprls Jsdrsu-sko morje ln posegle v nsšo po-morsko trgovino, ki jc rsvno tsko važna za nss kskor trgovlns Anglije in Amerike, Htallšče Italije rta obeh strsnsh OntrsnUks oži-ne je sovrsŽno eksistenci Jugoslavijo »i nočemo biti zadsvljeni v pesti Italije. V takih ekolščlnah moramo resno muditi ns možnost težkege konflikta v bližnji, bodoč, nostl. Jugoslavija stori vše, kar js človeško mogoče, de odvrne konflikt, ki lahke požene ves Bslksn in vso Kvropo v katastrofo. Urška nas je prosile za pomoč. Vlada al je pridržala lareene prevleo, de pomaga Oiikt veek moment, kadar bo potrebno. Kako blizu je ta moBMfit, Je odvisno »d Italije/'
Jugoslavija zavrže Mussolinijeve sahteve.
sDuneJ, 6*. s^pt. Tu prevladuje mnenje ds Reka tvoH večjif nc varnost vojne kskor ps ltalijan-sko-grški konflikt.
Zadnje vesti is Belgrsds sc gls-se, da Jugoslsvijs zavrže Italijan ake zahteve glede Reke še predno poteče Muaeolinljev ulUmet dne 15. septembre. Hprejetje teh zali tev bi v očeh belgredske vladi po menilo sneksljo Maka k Italiji V sile temo belgrsdsks vlada sa nika vesti o mobilizaciji.
južni Albanljii drugI sklep js hll, da poslsnlškl svet uvode prelskai vo ln določi vaotg odškodnine, ki jo more tlrčljs plačati Italiji. Okupacljs Krf§ je bila popolnoma presrts.
Angleški poslanik je pobijal vae to sklepe, a je podlegel. Francija^ bl rsds.ds sc Italijansko grški spor reši Isvet Lige nerodog.
Burno iborovaaje v lestvi.
Ženeve, ftvlea, 0. sept. — Ba-atopniki malih držav, ki ao na sbo-rovanju Lige narodov, aahtovajo •oglasno, ds Liga ukroti Italijo ln poravnt spor radi umora Italijanskih komisarjev.
Btvsr še ni prišle na dnavul rciV* v zbornici, kor skupščina čeka, kaj ukreuo ivot Lige narodov, sli pri-vatnlh razprav o tom Jo dovolj. BnoČl ao dflegatje male« entento zborovali s francosko delogsoljo. Seja je bila tajna, ampak toliko so jo izvedelo, d§ jo msla ententa zahtevala, naj Francija podpira stsllšče Anglije In ulenc MHissoll-aija. .
Med delegati jo sllšstl očitne besods ,do sedanja kriza pomsnl življenje ell smK Lige Herodov,
Niočlč, jugoslovanski delegat.
Ji.....
sls
Fraacija se je
glava.	•
Parlf, • sept. — Poinesr« js všeraj dominirel eejo poefenUkegs svet s po svojem delegstu JuUs Ctmbonu ln docegel. da je avet sprejel neksj Mključkov, ki so stepsti/»i Itsllji, naksr se je ae js rssbils Medeljevele se bo r petek. Svet je pod pritlekom Freneije sklenil, ds j* Orška moralno, ft-t is učno In politično odgovorne se iteUjanekih komisarjev v
viJa ne b/JlkJer pusfils. «U bi Italija kontrolIrsls vbod v Js-drsnsko morje. Krf mors biti takoj Izprasnjen.
Kvot Lige Jurodov še nt storil nobenega itključka glode spola flrško sa imsredovsnjo med njo In Italijo. Člani svets dsbatirtjo In poslušsjo argumente Utlijsnov tsr odlašajo ttvsr. Angleški dele-gst Robert Cscil prltlsl^ « vso allo ids Liga posreduje.
Anglija ja pripravljena dati bro-dovje ta blokado ItaUje.
Undon, «. sept, — Is višjegs uradnega vira s^ potolt, da jo Anglija pripravljeni dati Ugi narodov svojo bojno mornarica ns rszpolsgo s« ukrotltev Itsllje, sko Istgs »prejme epel Orške In se od-loči sa porsvnsvo spors.
Anglija upa, ds v tem slučsju bo mornsrlšks demonst rastja zs-dostovala, da pride Mnseollnl k pameti in se poda Ligi narodov.
VIKTOft BBROn PKIPOEOpA PREDSEDNIKU FOlULOiOl NJI.
Waakisgton, D. 0. - Hoelsli-stični kongresni k Viktor Uerger is Mllwtskeeja je bil pri predsedniku ne konferenci, da ss Izpusti iz ječe še 34 političnih jat-nlkov, ki eo ostati ze jetnlškiin zidov jem.
Berger je odklonil se rasgovsr-jati a stvsri, smpek rekel je, da hoče videti pvadtedniks ssrsdl političnih jetnikov, Nekateri so-dljo. da J« Berg#r augestlrsl predsedniku Coolldgu, ds Zdru-lene dršave poselijo Nemčiji eno mlljerdo dolsrjev, ds pride is gi-spo<iarskegs kaosa, v ksteregs jo je pshnfls mlrovns pogodbo.
Ko je zepustll Belo hišo, so gs čssntkerji vprašali, koko aodl o problMeijl. Odgovoril je, ds je neaprotnik prohibleije in ds js želoetoo, de se je vprešanje pro-kihleije zavleklo v politiko/ k) čakajo veliko bolj vešne vprašanja rotit ve	'
O AKT ZOPIT UGANKA. f
New Verk, M. T. - <»ery Je podel Isjsve, v keterl prevl, ds se salde S predsedniki |M#moinlh je-k Is rakih dražb ssradl izrsvnsve mezde. *ovedsl ps nI, ell ss bo ta apsda Isravnala navzgor ali niz-dol, empek r nekej dneh »e bo Is-vedelo, kakšne bo izre*aare mezde.
\

"P R O S V E T A'
rr i
ated fkkss

PROSVETA
clai1l0 slovemfu NASODHB fAfOSSI jednote LA<TW|IIA SLOVEJ^ŠILE nasoone
»e'hey£t f *
,r»TsJttu. sin~
riA leto, »26 IA
ssscas
§4r«

K

v	»- n- (Af *t> «-»)
MAMERIŠKI SLOVENEC SE MOLČI!
Čakali smo teden dni, na to ie en teden, ko smo zahtevali, da naj "Amerikansld Slovenec" pove jamo in odprto, da jc lagal v Brozichevi aferi pri Jugoslovanski katoliški jeinoti ali naj pa dokaže, da je resnica, kar je pisal o tej aferi v štev., 88 na prvi strani v šesti koloni, in čakali smo zastonj. Ko odhajajo te vrstice v tisk, še ni odgovora v "Amerikanskem Slovencu!"
f Pred štirinajst dnevi smo rekli, da se pametni ljudje ne dajo farbati s takimi pojasnili, kot ga je prinesel "Ame-rikanaki SJovenec" v štev. 39 z dne 17. avgusta. Danes pa pravimo: "Čakali smo na odgovor v "Ameriškem Slovencu" več ko štirinajst dni, pa odgovora ni bilo. Odzdaj __________________________
bomo ta list šteli med one, katerim ne gre vera, dokler faroU? Toliko i odforor~na wmohvs5sanje>
1
ne bo jasnega odgovora v Brozichevi zadevi.
"Ameriški Slovenec" je molčal, oglasili so pa Rud61f Perdan, glavni predsednik, Anton Zbainik, predsednik nadzornega odbora, in Joseph Pishler, glavni tajnik Jugoslovanske katoliške jednote v "Glasu Naroda" z dne 23. avgusta 11. Perdan in Zbašnik sta odgovoHla stvarno v interesul jednote. V Pishlerjevem odgovoru je bilo nekaj stvarnega, nekaj pa nestvarnega in prav nič mu ni bilo všeč, da je uredništvo Prosvete Apeliralo, da se stvar izravna javno, ker je "Ameriški Slovenec" napravil iz nje javno afero, akoravno Pishler pravi, da nima nič proti temu, ko Prosveta zahteva, da se poda članstvu jasna slika o celi stvari.
Da bodo čitatelji ložje razumeli, kako neopravičen je bil udarec glavnega tajnika Jugoslovanske katoliške jednote po uredništvu "Prosvete" zaradi komentarja, ki je Sel v mar uredniku "Amertkanskega Slovenca", prinašamo v celoti ie enkrat komentar, ki je iziel v štev. 191 "Prosvete", in pa kritiko glavnega tajnika Jugoslovanske jednote na U komentar, ki jt izšla v "Glasu Naroda" z dne 23. avgusta 11.	#
"Prosvete" je oitela uredništvo "Amerikanskega Slovenca" na ta način:
MA1» ja vasi resnična ali ni resnična, ja dolšnost ikvatfa odbora J.IK.J.,4« poda javno Ujave, v kateri pojasni položaj.
Ako ja vasi resnična, vaše glavni odkar J. 3. K. J. dolžnost,
eadevi, kajti prikrivanje rrsničnih dogodkov ne bo pomirilo ilenstva, odkar ja "Amerikaneki Slovenec" spravil afera v jav-Kajti la odprta odkritosrčnoet lahko vrne
pa naj to tako
Glavni tajnik Jugoslovanske katoliške jednote je pa ta komentar uredništva "Prosvete" zopet komentiral na
ta način:
No dopade aa ari pa bvalisanje urednika "Proevete" ka. Uro povaoea aa odgovarja reeairi Mm
Narodna Podporna Jednota ni la aisacijaaa poli, kakšno zavarovalne razrede je da odgovarjajo potreba« alovenakoga ljudstva v Resnici aa ljubo aaj ko povedano, «U jo J. S. K. J. uveljavila "National Fraternal Congress" ledvico poproj kakor SNPJ. Pri J. S. K. J. ao jo pričelo pobirali siniant po "Natienal Fraternal Congreee" lestvici a 1. januarjem 1S14. Slovenska Na-Podporna Jednote ja uvoljavila iato Uatvko pozneje. Kdo jo toraj poaaomal? J. S. K. J. ima peelovao pravico v 17. driavak, dvomim da ima iN P J. v toliko dršavak akoravno je veliko vetje argaaizacMa? Prianali ae da ima SNPJ. nekatero naprava, katerik ia nimajo. Tudi jen aem nje član in eem ,
» ne bo prepričal, da izvirajo vai korielni saključki nalili podpornik organizacij samo od SNPJ. In da SNPJ. m tudi drugih rnmemala
Računi J. S. K. J. ao jaani ka kader eo potrjeni, ao vselej priobčoni v glaetlu v aloveničini, dočsm ao glavni računi S. N. P. J. vodno priobčevani v angleičini, teko da član, kl no angleščina, ne moro razumeti takih računov. Naši kažejo, koliko je veako druetvo vplačalo v vaak akUd in koliko je prejelo iz vealtega eklaJa. Upravni otročki eo bolj definirani kot v računih SNPJ. Kje jo torej boljša javna
Ako vod nI resnične, jo glavni odbor J. S. K. J. ti niti dobre ima Človeku, ki jo napaden. Taka ved, akoravno nI resni ža a, če so ne popravi takoj, lakko uniči bodočo karijora prisadetega.
Povedali ema te, kar dogodek, opieaa v omenjani Številki "Ameriikega Slovenca" ai več privatna sadova, ampak ja padal javna afera, ko je bil dotični "Amerikanski Slovenec" dostavljen naročnikom.
Natančno o otvari sami pa spregovorimo, ko glavni odbor J. S. K. J. poda pojasnilo, koliko je r mulca na vedi. Za danee
Urednik preai, da je šaleetno, ako oe mere pripetiti kaj takega pri slovenskih organizacijah In nadaljuje, da Slovenci io nismo zreli, da bi aaali svoje organizacije voditi taka, da M bila teka izguba izkljuisns.
Urednik govori o orgenieacijah v množini in no dela prav lajesne.' Pa njegovem mnenju sa vso organizacije voda lahko poodini glavni odbornik p ene veri večjo
Jasno je, da "Prosveta" ni pisala o lestvici Narodnega bratskega kongresa (National Fraternal Congress), ampak je govorila o zavarovalnih razredih v splošnem. Kaj pa so zavarovalni razredi? Ali so mogoče zavarovalni razredi lestvica Narodnega bratskega kongresa, ali so zavarovalni razredi bolniški, posmrtninski, odškodninski itd., ki se pa zopet dele i razrede na pr. za en dolar, dva dolarja itd dnevne bolniške podpore, ali za $250, $500 itd. poemrtnine, za samo eno odškodninsko zavarovanje ali pa dvojno ali trojno itd.?
Torej govorili smo o zavarovalninskih razredih. Slovenska narodna podporna jednota je uvedla centralizirano bolniško podporo že ob svoji ustanovitvi, Jugoslovanska katoliška jednota jo je uvedla šele leta 1918. Saj tako poroča glavni tajnik Jugoslovanske katoliške jednote sam v oficijelni štev. "Glasu Naroda" z dne 12. julija. In to je povzročilo tako opozicijo pri Jugoslovanski katoliJki jednoti, da je nekaj društev celo odstopilo. To prizna glavni tajnik v ravno isti številki "Glasu Naroda".
V začetku leta 1913 je članstvo Slovenske narodne podporne jednote glasovalo v predlogu, da se uvede še en posmrtnlhski razred. Predlog ni bil sprejet, ker so pravila določala, da se morata splošnega glasovanja udeležiti dve tretjini članstva, dasiravno je bila zanj oddana velika večina glasov. V začetku leta 1914 je bil članstvu predložen na splošno glasovanje predlog, da se uvedejo štirje posmrtninski in trije razredi za bolniško podporo. Predlog je bil sprejet Pri Jugoslovanski katoliški jednoti sta bila uvedena še dva posmrtninska razreda in še en razred za bolniško podporo v letu 1916 na šesti redni konvenciji. Tako poroča glavni tajnik Jugoslovanske podporne jednote v oficijelni štev. "Glasa Naroda" z 12. julija 1923.
Slovenska narodna podporna jednota je uvedla mladinski oddelek z januarjem leta 1913, Jugoslovanska katoliška jednota je sprejela šele v oktobru 1913 predlog na svoji deveti redni konvenciji v Pittsburghu, da uvede zavarovanje mladine. Na tej konvenciji je Jugoslovanska katoliška jednota sprejela (pravo direktne zakonodaje, medtem ko je Slovenska narodna podporna jednota sprejela pravo direktne zakonodaje že leta 1912 na konvenciji v Mihvaukceju, splošno glasovanje in odpoklic pa že leta 1997 na konvenciji v La Sallu.
Enakopravnost članic je sprejela Slovenska narodna podporna jednota že na konvenciji v Clevelandu leta 1909, Jugoslovanska katoliška jednota (a šele na konvenciji leta 1913.
Zdaj pa še spregovorimo o lestvici Narodnega bratskega kongresa, katera se zdi izredno važna glavnemu tajniku, češ, da jo je Jugoslovanska katoliška jednota uvedla prva med vsemi slovenskimi podpornimi jedno-tami. Misel o uvedbi lestvice Narodnega bratskega kon-
ki je postala pravomočna 1. maja 1914.
• Ni pa res, da je Slovenska narodna podperaa jednota uvedla isto lestvico, kot Jugoslovanska katoHška jednota, | akoravno pravi-dobesedno glavni tajnik J. S. K. J. v svoji I kritiki: "Slovenska narodna podporna jednote je uveljgj vila isto lestvic« pozneje.
V	brošuri "Statistica Fraternal Societies", stran 154 čitamo o Jugoslovana« katoliški jednoti: "Issues eerti-ficates for 1250 to $1500 on N. F. C. rates." Podomače aa to pravi, da Jugoslovanska katoliška jednota izdaja police za $250 do $1500 na podlagi lestvice Narodnega bratskega kongresa. Lestvica pa ni nikjer objavljena. Ravno tako ni nikjer povedano, kdaj je bila lestvica faktično uvedena.
V	ravno tej brošuri čitamo o Slovenski narodni pod-porni jednoti na strani 149:
"The above rates went into effect May 1, 1914 and applied to ali members at age of entry."
Po domače se pravi: "Zgornja lestvica je postala ve. Ijavna 1. maja 1914 in se je izvedla po starosti članov ob njih pristopu."
Zgoraj nad temi besedami je priobčena lestvica, ki je objavljena za tisoč dolarjev v pravilih Slovenske narodne podporne jednote na strani 69. *
Ako pogledamo v pravila Jugoslovanske katoliške jednote, se prepričamo na straneh 81 do 86, da sta uvedeni dve lestvici in sicer za stare in nove člane. In še iz teh dveh lestvic član ne pozna, koliko gre samo za posmrtnino, dokler ne prečita pravil in sam ne izračuni svojega vplačila za posmrtnino. Za stare člane je uveden pri J. S. K. J. še rezervni sklad. Pri S. N. P, J. pa ni takih izjem. ,
Da se je uvedla lestvica Narodnega bratskega kongresa pri Slovenski narodni podporni jednoti in Jugoslovanski katoliški jednoti ni zasluga Slovenske narodne podporne jednote in ne Jugoslovanske katoliške jednote. Obe jednoti sta bili prisiljeni uvesti to lestvico, ker so nekatere države sprejele tozadevne postave.
Po podatkih v brošuri "Statistics Fraternal Societies" je znašala povprečna starost članov Jugoslovanske katoliške jednote prvega januarja 1928 sedem in trideset in pol leta, članov Slovenske narodne podporne jednote pa ravno istega datuma le tri in trideset let.
Slovenska narodna podporna jednota ima poslovnico v vsaki državi, v kateri jo mora imeti. Kjer poelovnica ni potrebna, tam je denar za poslovnico po nepotrebnem izdan.
Računi Slovenske narodne podporne jednote so jaani in razumljivi Računi, Id jih sestavijo glavni odborniki so priobčeni v slovenščini, računi, ki jih sestavijo strokov« njaki, so priobčeni v angleščini in soglašajo do fkkal Računi Slovenske narodne podporne jednote sta torej dva originala, izdelana od 4v©h nadzorujoči)! skupin, ki pa morata Soglašati, da pokažeta, da je vse v redu. In tsko kontrolo priporočamo vsem podpornim organizacijam.
Prav nič ne zamerimo glavnemu tajniku Jugoslovanske katoliške jednote,,ako je hotel Jugoslovansko katoliško jednoto pokazati kot najboljšo slovensko podporno organizacijo, ker ni storil drugega kot svojo dolžnost Ampak, kadar bo še kaj takega pisal, kot je bila kritika na komentar v "Prosveti", Id je šel mar uredništvu "Amerikanskega Slovenca" naj ne pozabi, da f akti govore in ne to, kar kdo zasanja v svojih možganih.
To jo mogoče rae pri organizacijah, h katerim pripada uradnik " Amerikanskega SIovcsmo*. Pri Slovesmki narodni podporni jednoti jo pooavarba ea večje vsote in po oni oeebi nemogoča. To jo dokaz, ako nimajo organizacija, h katerim pripada uradnik Amerikanskega Slovenca taka opreva jedno-tinega premoženje, kot ga Ima Slovonaka nerodna podporne jednota, da niaa vai Slovonci tako neereli, da bi ne znali vodit) evojih arganiaacij tako, da eo večje lagube (sključene.
Slovanska narodne podporna jadnote al la kazala dr m.-i t •rganisacijam pd, k*kane aaverovalne raaredo je treba uveetljgrgga ni Zrastla na Zelnikll Jugoslovanske katoliške jed
~ R«?pr»v. o uvedbi lwtv ice Narodnega brhkega motenje te naetapiti pri vaakem najmaajiom dogodku, da ne ^Otlgreaa je trajala skozi Vgg leto 1913 V Glasilu Slovenske prida do večjih iagui.	n ar tki ne podporne jednote. Ravno tako Je razpravljal o
- J^^^r^ifist^r^ ^iL^j^zii^tS^upr,vnl
vahaih raaredo v, aieo ji pa aledile pri upr^Tpremcianja arga- 0(1 bor Slovenske narodne podporne jednote. Iz razprave eiaacije. Aba ja aa ko»v*ec«j«k drugih podpornih organizacij je bilo jasno, da glavni upravni odbor priporoči celemu kdo priporočal pregledov..}« knjig pe strokovnjakih ln eker glavnemu odboru na januarski seji leta 1914, da predloži
dener£#,U*U< ^^ da tabo n^. uvedtnje lestvice Narodnega bratskega kongresa članstvu
Ca m poeameani delegat je na konvencijah priporočali, da n* *Plofoo glasovanje. V glavnem uradu Jugoslovanske naj ima je prietep da gotovine trije odHomiki in poteg aj* ia katoliške jednote so čiUli ts razprave in so prav dobro
mn,!.^ n,<s,„„.i.. i^.TT ^lirT^STiTu" J'dnoU j« r noveabrn 1918 predloiil leatvico
bempNdrai ^n irnri« IMK U
Meteorttl.
Svet aeaii ob poročilih o katastrofi, kl je sedela Japonsko. Pol ntiljona mrtvih, aiorda več, mor-de aunj. Mesta v rszvslinsh in pepela. Ifiljoni stradajo.
Vaa ta nesreča, velika kot je, je. pa selo msjhns v primeri s katastrofami, ki jih ljudje ssmi delajo. Zadnja vojna je ablla semo aa bojiičih devet miljonov ljudi. Povej to povprečnemn kristjsnu — la skomigni! bo z ramami.
Priroda, divja kot je, je bolj usmiljena.
e • e
Japonska tragedija ima v sebi tudi nekoliko fsrss. Brsojavka m glasi, de ao panični ljadje hiteli v pagodo (tempel) molit bogove, noj jim pomsgsjo. In sgodilo st jo kakor se navadno agodi v takih slučajih: pagoda se jc podrla ia pokopela siromske podse. Take atvari ac dogajajo redno v Italiji ob vaakem kojiem potresu. Po,i Italijo jc nemrei ie vdji "hodil, ki liže verigo, na kateri je priklenjen ln kadar eukne, hotei verigo pretrgaj, takrat se strese remija". Ttfcn ao nam nait pobož ni očetje, driri in tete v starem kraja rasla ga le potres. In otroci saso kajpada varjeli. Mnogi odrejeni otroci le danee vsrjaaujo nekaj takega.
e o e
Praanoverni Japonci preklinjajo inosemre, da m krivi oeereče, ker so c avojisU novimi verami, ki jihrsanaiajo na Japonsko, rac-žalili ja po neke bogove. Čedno, da jeponaki bogovi nič ne ubirajo, pač pa podere jo pelečo samemu Japoncev
>>*. de je
mplkiran in predrag. In ker oo navadne tako Narodnega bratskega kongTSSS članstvu na splošno gla- aUtsda. ki jc po veri " ^JT"*^^rf	iim	vanje, da tako prehiti Slovensko narodno podporno jed-|»«ke4ki sin.
darsb* eadavah^v javn.h'buT	" ^ noto. Glavni odbor Slovenske narodne podporne jednote. i* v IS. atoletjn
alrae.. pedpom. jednota je priiU do prepri->	**» J»«uarskl seji, da predloži članstvu na	Z^tti
najbolje jedaetin desmr muZ. efc. TCf fafap	ako SS Ntt^ktvka Mifl H l|l
potres po-
ln SMSte, de bi si posugali, »o pa začeli preganjati in sežigsti drugi droge. Ljudsks nevednost in prasacveraoct sta večje neiro* čs ss človeitvo kskor potres.
. . .
Potresne in požsrne katastrofe so dobra iola za bodočnost. V svetli bodočnosti ne bo miljon« prebivalcev atlačemh skupaj v krojih, kjer jc potres vsled vsi-ka ničnih tal vaakdanji go«:. Ljudje bodo stanovali po vsraik zračnih hribih daleč od potresni cone. V takih conah bodo mogoC« le polja in naaadi s lesenimi star-baml, ki bodo prazne davno prej. predno pride močnejii sunek. Bodoči ljudje bodo imeli pezitivra seznam potresov za celo leto naprej kakor imamo danes ns minuto in sekando označene solnčac is lunine mrke. To bo ežvilizacijsl
Z ifralijanako-grike fronte: Jo-naika faiiatovaka flota je priplula previdne la počasi pred ctok. Poveljnik je poeUl petruljo ss ogled. Patrulja ss je vrnila is pe-ročala: Triato otrok je ves se-vražaik. Orolja nimajo. - Hur«! /a grmeli oo topovi in aovrežaik j« bil premsgsn. Bila js velika
Če hI bili otroci imeli "fl*** le", bi bili jaasiki fašisti beisU do Piavo .. .
eee
Kapitaiietičnl lletl eo si izmUiiU. de ai je Feeter najel napadale« ki je potem etreljel aanj Ksjped-' Frsnk Ltttle se jc mm liačel: Jeaa Jauree ia Kari Liebkneeht ^a * tudi najela morilce, kl ee je F* tem nstrelili.
Užnifci naj "bi rajii	•
kaj j« s tiato bombe v Wall ta. Najemati morilce j« že detektivska essetnost. ki je r bi le kspitsllstičaik Interese^
l-f S

iMMVAMRAVIlAVZOMUJtJO
/UNAVJl V UrtU/IMH
PROSVETA
7. SEPTEMBBA, 1989.
11 delavskega »veta.
(FedertUd Pr**)
|o(trJi * * ' . Mo — Boj ■»•<•
' ' V low T«xic«b Oo, M
10 »n.la unijsko delavnico, »50,000 od-
fcdnine radi bojkot, in <lal.*o-E£ 127.50 garantirane teden-
£Ctde, katero povila *a doUr
^ratrilek. so tudi ^
ji Dobili »o 10-oddotnl m&ini
joviiek.
»Unanki delavci cdklonili raa-codi»6e.
Chicafo, IH- -	Jf*
k* delavcev ie ved 10 visi nad talen. Unija je te dni odklonila
MVI«. ----T— '
Jfilog plinarake drt-šbe zs^ rsz-
jSieetefll
Ej£e, delavci so nagovorili, da ^jo oosnemati ceatnoželczni-
ikih nnuiMKviiicv, ki so bili ope-Uyni r razsodiščem. Pllnerski delavci rahtcvajo 25 odatotkov po-
ftfka
Mirna stavka rudarjev.
Harrisburg, Pcnua. — Stavka 158,000 rudarjev na antracitnem premogovitfu se nadaljuje brc/.
iujaiai;5ega incidcnta. Vai premogovniki počivajo.
Poviiek čevljarskim delavoem. Brockton, Mata. — Približno
10,000 delsvcev v tukajšnjih čev-ljar«kih tovarnah dobi v krstkem lO-odstotno mezdno povišanje. Delavci ,ki »o stavkali zadnji me-fccc, izjavljajo, ds jc njihova stavka pripomogla do povišks, čeprav jc bila stavka lc delna ln jp odbor unije kaznoval člane, kl .»o bili na štrajku. Vssk stavkar je moral plačati $10 kazni in to vso-to je kar družba odtegnila od plače. Okrog 3000 dclavcev je moralo plačati kazen.
eirale us pr. stavko rudarjev na polju trdega .premoga.
Bankirji, ki nimajo stikov u delavskimi bankami, so povedali poročevalcu Federallziranegs ti sks. ds se to lsbko Izvrši, ako dc-lsvske banko posodijo densr ru-dsrski organizaciji United Miue NVorkers.
Rudarska ali vsaka druga delavska strokovna organizacija lahko dobi posojilo, sko za vsrnn*t položi sli zastsvi ns bsnki vred-nostne papirje, vštevši obveznice svobode ln posestvo.
Ob čssu zadnje rudarske stavke je neks Hsrrimunova bsnk.i dsls posojilo rudsrski orgsnizs ciji tT. M. W. of A. Bančni urad niki ao kaaneje pojasnili, da ao odborniki rudarske organizacij svojimi podpisi gsrantirall, da plačajo posojilo rudarji s svojimi mesečnimi prispevki zs organlza cijo.
Ns podlagi tega dogodka se da sklepati, da bi delavska bankn posodila denar delavski atrokov nI organizaciji, ako ao njeni vo ditelji konservativni pri nalaganju denarja. S takim posojilom ni prelomljene bsnčns praksa in niao kršene bančne postave, am pak veliki strokovni organizuei bi bil tako posojilo£eliks pomoč
lijonski poslanik ubit. Vest ni potrjena.	/
Vlada plani Urila In ladjo.
Osaks, 8. sept. — Med begunci Ig* potresne cono divja Iskots. Vladne pomožne komisije so pri-čele dojiti živila, toda vaem reve-eni ue morejo še ustreči. Ker vls-ti še up morejo voaitl, je vlsds rekvirirala večje število psrnikov za prevsisnje Živil po morju. Prevajanje v vozovih ni verno, ker velike množice lačnih ljudi napa dajo vozove in plenijo živci, (flada je ukazala zapleniti vsa ril v skladiščih v Kobu ln Oaak za prizadete prebivalce, Speku-antom jo vlada zsgrozila z oktrimi kaznimi, če bodo poskušsli kovati profit iš živil in nesreče. ■TVodstvp cesarske univerze v Tokiju naznaujs, ds središče potresnega gibanja zadnjo soboto in nedeljo je bilo na dnu rsclflčnega oceana, 62 milj južno od Toklja.
5000 Kitajcev ubitih.
Peking, 6. sept. — V Jokohaml
Razne vesti.
PIJAN AVTOMOBILSKI UBI JALZ0 OPROlCEN FMD MU LI6KO POROTO.
Obtoženec seveda ni siromak, Am .. pak bogatin.
^^■■MHi/liS
Mrliška porota je 0^ krivde bogataša Joaeph F. Kely js, ki je s svojim avtomobilom
ubil 80-lctnega Charles C. Hud sons v Harveyju, lil.
Mrliški oglednik ni zadovoljen 1 izrekom mrliške porote. Izjavi je, da pojde osebno pred velepo-roto prihodnji dan ln zaprosi, d.-t veleporote obtoži Kylejs,
Iludson je bjl i^blt 21. julija ob šestih zjutraj, ko ae jc zaletel njegov msli tovorni svtomohi K.vle s svojim velikim in brzovdfe nifa avtomobilom Templarjevega sistema. Kyle je imel pri sebi tr i kabaretne igralke. Vai ao bili pijani In so se vračali iz Colosimove kavarne. Tako izjavlja policija.
Dva dekleta, kl sts izgubila pri karambolu en sprednji zob, in eno dekle z malo rano na lieu so pričali ugodno za Kyleja in ne ugodno proti ubitemu starčku, kl •fveda ni mogel več govoriti, ker j<» bil mrtev. Eno dekle je pričalo «1« je Kylc vozil zmerno, drugot d" ni videlo ničessr, "ker je sedelo na geutlemsnovem nsročju".
PollesJ John J. McDerraott, ki j* aretiral Kylejn, in njegov ka-pitan sta pričsls, da je bil Kyle tako pijan, da sc je zslctavsl in ari ure kssneje ni au>gel go >«r dadko.
Kyle je pripovedoval porotni lom, <ls je pri ksrsmbolu preje •<lafcc na glavo, .teko de dalj ča-•a po nezgodi ni vedel, kaj ss jc godilo.
Nekatere priče so Izjsvilc, da j" Kvlc vozil semintje. Voznik Villlsm A. hels Izjavlja, da Je h? 1« vozil s hitrico pet in petde-a*' milj v uri.
Tovorni e+tomobil js vosil Lc-aiie a. lioller, Iludaonov avak, ki J' pri karambotu prejel teike po-»Mbe. Holler je pričal, da je Kvl« vozil na napačni strani ee-•tr toda Kylc je predrzno trrUI.
ni nra.
Kvleja toži tudi njegove eo proti ze zekoosko ločitev. Z njim
•'a biU Še dve "gentlemsns" na avtomobilu.
Mrliški oglednik je izjavil, da * <l'4ču tirslnieo proti Kyleju za-
tiboja.
moruato ploščo in jo udarimo •»> kladivom. PloŠčs se bo morda po maknils pri tem komaj sa toliko nižje, ds je mogoče opaziti, a moti1 udercem je bil trealjej tako silen de je plošče odskočils od tla.
"Pa še nek druge vrste potre> je mogoč. Ob ustju velikih tak se nabira leto sa letom prst, razni odpadki s dežele, peeek, kamenje, les. Sploh je snano, da voda odnaša vae s seboj proti morju, Uve si vedno novih atrug in dosledno odnaša s seboj vsaki dsn razne mehke uisse, ki jo naklada ob morju sli očesni). Ce pomislimo, ds reks teče miljone let, Še lahko pomnimo, da nanese mehkega ma-terijsls za cele dešele v morje. Ta msterijsl ps se slednjič po* grezne proti dnu. Nekateri trdijo, ds je bil zsdnjl potres ns Js ponskcin tudi povzročen ns ta na fin."
' Profesor Albert Johanaen I Si kaške univerze tudi pravi, da je katastrofe na Japonskem posle dica kskegs utrgsnja plasti v obližju celine, ki je v plazu sdr
SUiessh Hiro4ai
lUlaM«llaoa 0. »prlU
T
Podporna Jsiiott
uk«**. iT. • drla vi
•SfiH.'
IOOT
jo bilo 10,000 Kitsjccv ob čssu no- čela proti dnu morja.
oLavni gtant aaaT-aa no. lawnoai.e m e., chicago, illinoia
lavrievalni odbor: uppaavni ooslki fradaedaik Vlacaat Cai.hr, P.df rUtUm* A.dra« V^Uh, g. F. O. f.
ŽENA MORA PLA01VATI ALI MBNTAOIJO.
Los Angeles, Oal. — Sodnik John W. Bnmmerfield je izrekel, da v zskonu vsaka polovica nosi pol butsre, ko je obsodil mrs. Mn ry 8cranton, da mora svojemu soprogu plsČevati pO pet dolarjev na teden začeanc alimentael? le, dokler traja pravda ze ločitev, Scranton je tožil avojo aoproRo za ločitev, ker mu je ušla. Dejal je, da je bolan in nezmožen za delo, njegova soproga je pe delala in zaalužila po sto petdeset dolarjev na mesec kot stenogra« fistka. ^	|
sreče iu po zsdnjih poročilih je polovles teh Izgublls življenje.
Iz Nagasskljs poročajo o korej-skili in socialističnih uemirlh. Ob času potreaa sc je vršil v Tokiju večji socialistični shod v neki dvorani, katera ae pa ni podrla ob prvem sunku in vai zborovalol so sc rešili.	i. « I
|Večina ameriških in drugih inozemskih misijonsrjev se je rešilo.
Oceansko dno s« pogreza
KLAMOVOI ftl NADALJUJEJO Z BIČEM.
(Nadaljevanje a prve strani.)
venport, državni zdravstveni ko-nisar in sedem poliesjev, ker jih |e J. C. Griffin, nsjemniŠki fsr-mar v Darllngtonn, obtožil napada. Griffin je imel v najemu dr žavno farmo, ki služi za poboljše valnico notorlčnih pljsncev i/i strupojedov.
Pripravljal se je, da zapusti farmo. Prodajal je svojo živino iu atroje. Ko se jc vrnil nekegs vc čera domov, je našel Dsvenporta, ko jc ukszoval poliesjem, da 10 metali njegovo lastnino iznijfcgo ve hiše na cesto. Prišlo jo tIo boja, v katerem so bili Griffin in njegovi sosedi tepeni od polica jev.	a
Fsrmarska unija (n Unija polj akih delavcev v okraju Cosl sta protestlrsll proti rszkszovanju plsmtečega križa nad šolo v Tu-pelu po kuklukaih. Nad vsemi klanovskimi templji v Oklahomi Šari ponoči v rdeči električni luč križ — znamenje kuklukeov. V mestih žsri tudi navadno nad bsnčnimi poslopji. 8hodl klsnov cev se vrše tudi 6s učilišču Stllluraterju.
Governer preiskuje bičanje II. W. Wrighta, pismonoša na deželi, katero.je bilo iavršeno v okraju Wagonef ju. Ceatna drhal je obte Žila piamonofia, ds je pissl rszžs Ijivo pismo neki učiteljici.
Klonovei so silno predrzni, ker so med njimi ljudje, ki imsjo pre cej rejeno densrno mošnjo.
PRVA AMEBIS KA POMO0 DOSPELA HA JAPONSKO.
(Nadaljevanje s prve strsnl)
41 To je bržkone nsvsdni vzrok, radi ksteregs nsstsjsjo potresi na Jkponskcm", meni Johanaen. Odtrgala ae je ogromna plast ob celini pod oceansko gladino' ia adrčala proti dnu, katera veduo upada in tako nareja prostor ob rsžnim, proti dnu ocesns pogre zujočim se plsstem. Tako se vasj ds iklepsti iz vseh potresov ua Jsponskem.
"Ako torej upsds oeesnsUo dno, je Japonska a svojim otu Čjcm v resnici vedno višja nad o ceanskim dnom in radi tega tuli vedno bolj nevarna, da se njeno ptant i pogrcEnejq."
DELAVSKE RAJTKE LAHKO PODPIRAJO STAVKE
Wew Tork, V. T. — Osebe, ki » mejo nobenih Mikov s strokov *« T.-unizireui« dela vetrom. Iz-j»vljajo In priznajo, da M lahka d isvzka banke dolgo časa f
otok. ki ^ 50 milj dolg in 15 milj širok.
Groteskna neareča je bila blizu mčsts Atomi. Potresni sunek je dvignil vlsk iz tias ln k» vrgel v .morje. Trieto oeeb Je utooilo. Pre-dor Sessko se je zesul v trenotko, ko je šel vlek »kozi njegs; vlsk t 600 ljudmi je pokopan.
Domnevano skupno število mrtvih je nekoliko podlo po nej-novejših poročilih. Zdej se domne-ve, de jc okrog 300,000 mrtvih ln miljon rsnjenih Ns drugi strani raete domnevana materijama škoda, ki ae djnes eeni ssmu v Tokiju na«) miljsrd jenov (10 miljsrd
mMn
<Jt se po modi. da se vse ner«xlite bogastvo Jeponeke eeni ns « miljsrd dolerjev. Je to ogromen od s fer ea gospoilsratvo dešale.
Italijanski poslanik Je ubit?
Oaake. g. sept. — Vlerei je pri vest is Tekijs. ds se nemški pe
nik it pogr.Ke in da >e l«i itn-
Preosnovanje različnih zemeljskih plasti in akladov, drugačen pritisk zemeljakiii akladov nu razpoke med skladi, vae to je povzročilo, da se je zszibala tudi površinska zemeljska plast in teto povzročila potrez ns Japonskem, kakor trdi profesor U. S. Grsnt i univerze Northwcitern in član geologišnega departmea. ta Združenih držav.
"Potresi so dveh vrat", pravi on, "vulkanični, kateri nastane-b radi vulkanltaih izbruhov in pa tektonični, ki naatanejo med raznimi zemeljakimi akladl radi premikanje, valed šesar se pre* makne tudi površinska zemeljaka plast. Vse porošila a Japonskega nam povedo, da je bil strahovit potres tektonične vrste.
"Zs tektonični potres ata lah ko dva vzroka. Pogosto se zgodi, ds se v ogromnih razpoklpnah med zemeljskimi plaatml od stro-ps raspokline utrga del pisati in psdc proti dnu Mspoklinc. Včssih se tudi vsa pisat aeaede,valed ras-poke in % tako povzroči potre*. Drugi tektonični potres pa ae pripeti, ako zdrane \ v notranjščin' cela zemeljska plaat.
"Vae pretvarjanje v notrenj ščlni zcmeljakih plasti pa povzro ča tudi pregibanje površinske plasti. Tako ee zemeljake površina vedno preoblikuje, dviga ln pada, nagiba na eno ln drugo stran. Rsznollčnoat pregiben js zemeljske površine ps js tsklns kot se pregiblje zemeljsko ikla-d je v notranjščini.
"Znsnstveniki se Is dolgo ba-vljo s tem in dognsli so, ds po tresni gibljsjl, kl prihsjsjo pols goms In komsj čutni so povzro čeni vsled počssnegs premlksnjs ali pogrešanja kake zemeljake plasti, hitri sunki pa prihajajo radi kakega nenadnega pogresne-nja plasti sli utrgsaja ogromni mese od strops plsstl in zdrčsnjs nizdot Slednji potreei so nevsrni.
Počssno lezenje zemeljske pls« ati mords vzsme eelo miljon in več let, ds plast dobi pod seboj trdno podlago ln se prenehs po-grezsti. Med vsem njenim pogre-zenjem ni čuti hiti nsjmsnjšega tresenje. Medtem ps ko se pogr e ze, dele rszpoko nad seboj ln .gornja plast zdrkne lekko nens doma za njo, ksr povzroči strsbo vit potres ln tudi preoblikuje po IfjPnsko semeljsko plsst. To j prsvi tektonični potres.
"Rilcu potres učinkuje všasih ssmo zs mslo spoznsnje, za palce sil nsjveč psr psleev premsk ujenje kake plesti. Toda v Jsku tatu na meji južne Sibirije so nekoč ugotovili pri potresu padee zemlje 40 Čevljev vsled potrese. Kolikor je zszaemovsnih. je bil te nejvečji pedee zemeljske p> vrtine valed nenadnega potresne gs sanks. Ps tndi u/inkl tistegs strsšnegs potrese »e bili grozni io (Kitres je bilo čuti* »karo porlem «vat o življenj ni klin* izgublja-nik maujgo le radi tega ker tam živi mslo ljudi.
* Kako ao mogo. r tsko groso pesledire aaieenje. četudi zemlji npedevsled (»otress monle kome) | /a malo	lekko mi .prlčevelo, de
4ime sko |>ostevime as tla ave i jetra.
flM ai. J«Wa»iw«». P« , gl. talata Maitka« T«rk. uj«lk kclalAMaa aMalka J Massi-ik U\n VegrUh, ared.lk »U.U. J.l. >zv«rflk. upravtlalj flasUz Flfla OWlaa.	. $ . , ^
pohotni ooatKi
Ukm Uadaevr«od, ar«d*adalk, ea? WJMar	gh
Ma-lkar. n*. ata, n.rb.ru«. OM., Fr«d A. Vld«s Sja m. Sly. Mlaa^ JoU Taršat). Uaa aa. Ha«dar»«avttU, Pa., Jaka G.r*ah. 414 W. Haf gt, aaetMtuid. h	bou|i|k| Q01t4ti
oantMUi onnouti nu« n**«*. aved^daik, 2sa?-aa le. Uw^aia Av, VZHODNO OIMOUli S^fa^^J^^U ZAPADNO 0»Om,
apika Segal, Mil I. Wl»«W«» gt^ Marrag, Ulah,
Nadaorni odbori
ZA*
Združitveni odbori li Pvaak Alal, IIM la. Cr.»l«rd A v«.. Ckleaz«. IU. r JeBa
Fraah
CravUrd Ave., Cklaas«, aa* li.. CkUaaa. IU.
Otm, aaaa w. ae* a«., cki#e«*iu
kak, 0404 OaMnCt.i Clevalaad^CMe.
VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. F, J. Kara, tMJ It. Clslr Av^ ClavsUad, O. • rOZORl—**r».M»d.»«« a gl. adkeralkl. kl dalaje v gtavasss arad^ *• vrti lakalai
vsa ZADEV g nOUtlšKK POOPOne IE SAILOVE. Mallke taj. •ntv. s. JI. P. J.. iaiT-aa •• Uoadala Ave. Cklsaga, IU.
Sni« Avt Cbkti*. III.
Fraah
fŽSSSSSS
(, I ' -
Rešilno poataje r za rudarje.
Maw Tork. — (Jugoslovanski oddelek FLIS.) — Glaaom zve/ nega rudniškega urada« vlada podučujs vsako leto 12.000 rudarjev v reševanju pri nezgodsh in varnostnih msto^ah pri kopanju rude ln premoga.
V. rudniških okrajih širom Združenih dršav vlada vsdrtujc deset rešilnih postaj ln detet varnostnih postaj, ki pomagajo, sk6 h zgodi kaka neagoda v rud-uikiit in premogovnikih. Zraven tegs ima vlade v to avrho devet velikih avtomobilov, ki so velike vrednosti, sko je treba rešilec prinesti hitro na mesto neareČe.
Rudarji, izurjeni od vlade, tve rljo Jedro rešUeev v rudarstvu. Večinoma podjetniki vzdržujejo tudi svoje privatne rešilne potta-je. Jako korlatna organizacija v tem pogledu je takosvana Joaepli A. Ilolmes 8afety Associstion, kl je bila organlslrsns msd rudsrjl od rudniškega ursds, in ima sedaj podružnico po vaej deželi.
Namen te organlsaeije je: preprečiti nezgode, zboljšati zdrsv-H t vene razmere, olejšatl poduk v reševshju ln metodah, vernosti in prvi pomoči. Vladni zastopnl. kl tudi preiskujejo vse premo-govnike, kjer ae je zgodtte kaka nezgoda, eksplozija ali požar, da se dožene vzrok nezgode in t<? prouči iz Izkušnje, kako naj ae bodoče preprečijo take nezgode. Trkom minolib 14 let so pro-učili 300 nezgod v premogovni klh, In uspehi teh preUksv se bili neprcccnljlvs vrednosti. Naprs vili so poskuse o rezstreljlvostl ogljenegs prsbo in plinov v po-skuševalnem premogovniku bllzn rittsburgha, kl je edin rudnik na svetu, v katerem sa koplje ls > »vrbo eksperimentov, da ss dose že večja varnost v rudarski obr ti. Dokesslo ss je, da velike eka-plozije je pripisati prisotnosti ogljenege prehu.	■
Poskusili so se tudi rszni napel-ni nešini, kake nsj se preprefil nevarnost, ki Isvlra is prisotno at I ogljenegs prsko.
uu j» sedeš ljukaanlf — Ne-
dsvno je neki frsneoski sdrsvnik našel, ds obstoji poseben beel ljubezni. Pe mnenju toge zdrev uika. Je sedež ljubezni v možganih. Sedaj pe Je sešel pobijati tega edrevnike neki eaMriškl zdravnik, ki zatrjuje, da je sede Ijubeanl v — Jetrlk. Ta Amerike-nee trdi, de Je s poskusi nsšel, de ae more v ženo zaljubiti seme tisti moški, ki Ima zdreva Jetra. Možakar, kl ima slaba Jetre, se tešje la manj globoko zeljubi. A oni, kl Je na jetrlk bolan, se sploh ue more zaljubiti, ia gs niš »UČ0 k nešnema spolu. Doso smo ee »šifcilt luim mm pr4» M-geli sveje vešne ljubezen skl reveli ae aree. od sedej pa bede nsjbrte zaatopaice kreanege spe la zektevale od nas sdravaiške zdrave —
JUjuUM^
nvnoftene hifrotJalsefe, it foblfe
jmm
f »
:*nsc»JM llslssnif.
• i '
!;:; ».v ;•) \ivvim je u iivtnjenja,
Itluill nI« lc Hrr udov.
c s''t tf /v aa annr VpraUjl« v laks^sht
iVt;JpSfeV.E»A r o,
RAD BI IZVEDEL
za rojakinjo Agnss KovsMe, « Ameriki se nahaja nekako dve ali tri Ista. poročati ji Imom zelo va*-ne stvari i« starega kraja, naj «• priglasi ns moj naslovi Krsnk 'odlogsr, 124 Mtilberry Slreet, Barbertou. Ohio.	(Adv.)
ITAUAN5KE HARMONIKE
Ji
NAZNANILO!
M0RTH OHIOAOO WAUKE GA*, ILL.
Slovenska filtalnlea je sklenila ua svoji zadrtjl acjl, ds priredi velijo veselico s-Igro iti petjem, ter s tem odpre shnsko sezono ln stoer is |a resellea vrši dna 10 septembra Rojaki ls Wsuke-gona iu N. Chloaga ua posablts tega dneva iu prldlt« gotovo f^ e Hlovenski Narodni dom. Igrala ae bodo selo zanimiva igri ln uapeh l/o dober, še poaebno ker Imajo >ae vloge v rokah najboljl dlle-t mitje Ako ae vdolešite v obiluem ftevllu, pomegale čitalnici, date veselja Igralcem lu koriatlte samem sebi, U dobro postrešbo, zs suha grla In prszne Šelodeo boda Kkrbel veeellčnl odbor. Torej še enkrat na svidenje pri zabavi v Slov. narodnem Uomu dne 11. pt. \ Lukančlč, tsjnik čllal«.
(A-lv.)
f ZA KUHANJE MVA DOMA
Iroams^v sslegl^sl •t prepiJEjte, de r
Mi vem dMevhas »^elBe pe pe-'""rSANK OGLAS.

UUATVA saaanaLu a eo. siv mmš	csim«.,
Ali maravate daMtl rajske v
•410 J«eMU*a»av le Utas ffi-«|a e le dešele.
"i
CUNARD LINE, •es n. au<«. m.
MUBI0
FOHOGRAFSKE PLOŠČE
naprodaj Isvntne, dobrosnsno ilovenske plošče f Im »aam
io:—
72M4—Fssmi - RibUk
Oprl M ksmriso Prišls bo spomlad.
gNOS—Pasnd - Sgajdova
Ljubica povej, povej. Ne Imm se niožiU.
7M07-feend - Pongraa
OtoV Blrškl
IJublea moja, kaj sl strlls Cena 76« ia vaako ploššo,
Pišite pi na brezplačni cenik
TUR JEVELSET SKOP,
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $290.00.
VELIKA ZALOGA PLOU V VfSM JEEMIff^ _ tm*m aera mI«M	t*"*"
Rrespla^ae aealke debUe pH i	^
Victor Nnvinšok, 331 Cm^n St, Coo«tinngh, Pn.
• • t /.. Ha.
^t-jAii^ik v«.
Križev pot pravičnega
človeka.

utajiti
-1'
Lahko ao preganja
so no moral
(Dalje> |
Kadaljevanjs zaplaaika 4ne 7. i**n brs m\ #e ista« mostu ia o
prednots t »djusktom g, |
Prediu» sadaljBjeve sadaljaJ* sadi« ievanje, prosi« pojasnila, ali je te pri f«uk kak«ge*dis«.pitaefnkga sjs> ki ss g« aaamava eveataelse aa-poriti preti »eni.
Vpraiaaje sdjusbta »stala u vtfjs-p poitarga kenieerjs Astann Vess-sjska: ope«bs «asli*valan).
Prebral so« vam odlok poŠtama mi aistrstvs od 1». oktobra 1021 it. CM IS, It katerega vsebiae posaasaeta, da r« tukaj aa obiiajao ad»latetratlvao sa-s|itaraajt, m pa ta kak diseipHssrnl
(Veseljakov odgovor: opomba »aaU-
taval« a.)
Prosi«, si a®«» ta odgovor aoti«
(Detelove vprsisoje: ep. saalitaval-•s.)	•
Ta odgovor si smete dobesedno noti-
rstt.
(Vesea jokave besed« t ep. sasiiisvaL
•a.)
Vpr.i Zakaj st« sls vili cgoroje vprs-Is s je f
(Od to aaprej atavlja vprstania ▼» scajak, ©denarja Deteta* op. fc).
Odg. t lato, da so m v »rajem pred morebitnim rasedaraaje«. .
Vpr.i VI trdit«, da Vam je g. direktor r«k«( ob aokl priUki, da Vas v LjuMja ai Mikdo ao mara. Ali st« mnenja, da Vam g. direktor ai isr«k«l teb besed sa podlagi porodil oaib uradov, pri katerih et« doe«daj »lukbovallf
Odg. J Prspriiss Mm, da jo lasal g, direktor to maeaje sa podlagi porolU poStaik uradov Ljubljaaa 1 la Ljubijo-aa 1. V kako kritike tok poro*!, ki jih M posaam M s« spuMaau
Vpr.t Holet« Uvedatl vsebino t«h pe-rodil f
Odg. t Ds. Na podlagi predloteaifc
poroiil pofttaih uradov Ljubljana 1 Is t (od ll/V. 1H1. It. U5S/ni. Lj. 1, lo/UL ia it. nas/m. Lj. i, ir. v. 1010. It sT/i-M Lj. i, 1/nr. isti. it. Itt Lj. S, is javljam, da jo g. direktor lahko Upal slabo mnenj« e npni, a ta poroilla amatram ia aspravllaa. V to stvar b« dovolj posrstllo glavna ras-prava aa sodUtfu.
čt mt bodisi |MM«mosaik bodisi kak oddelek ai marsl, js krivo to, da so MU aakajskssl od sretlrsneev ia "prisade-tik"; teh ssdajih, kakor aem le omeall, »»•morem asvosM.
Ps sretssiji se ms slasti plsmeael« filiali, kar js bil lat«l aa njo sum. «s eai kradejo ia so tudi bit! po detektivih saalodovsal.	*
M aa poŠta« miai-
-itottu i. m meja
Vpr.: V svojs« Ker »1 al ij •trstve dirsktne pr^toUli pr^aj«'«air. pritodb«, katere prsdluiim uradnim potom, od «inietrstea aavrm jo (vidi odi. poŠt. ssia. s da« g. Mr nrja It. »JHi) pr«oim sa poar. lovsaja.
Kaj pravit« k Um »rojim > bamt Ali m Vam ae sdi, da ste s poitao uprava pred oateriiki« latom aeoprnvideno kompromitirali f Odg.: v tem vpraiaa ju agil aa svojo prejiaje odgovore >a pevdnr-jam novi, da aiaom hotel • tem aa ao-boa aadia pottae uprava kampvemitira-ti. Za posredovanje som preiU amerilki atolat. kar, kakor lo esaenjeoe*, ar-•em aafel aasa ai kakega drugega te-
pravite dalje: so spravljat« torej pretarirauje
laboda. t
Vpr.; "Alkf ss m« I« ko«e prestavit! oairoma vodstvo urada podeliti, ker som iT vodao glBibu jo. im, aa tatvial pViso deti m goepsdsOi aa potu, aaj so sae vsaj sa volji kraj prestavi la siear kadar ia kamor jas delim aa drtavns Hnlki."
Kaj I »ata k vsebiai t«ga stavka pri-pomniti f •
Odg.: PromeMoaj« aa deielo bi mo radi tega hudo godalo, kar sahaja mej •ia v Ljubljani v utrakviatilao realno
V Gradcu'al b>i<> slovoaak« I, moral sam ga torej dati v
bi mogeTllediti "glavnim OoUkim pred meto«. J um smisla se js larasll proti most siaev rssrodaik prof.»or Ovsenik L^Ako je raaumotl, da pri tem stvarnon poMsju sa aedaj a« refUk tiram aa ai kak« stnibeao mesto aa dctalL
Kako som gotovim goin>odo» ss patu, sedaj ae «ore« pojsaalti.
Vpr.i "Ker m pa s nmnoj/sdi odkri tja tatvia tako postopa, so le tedao aa-praj spotirajo amsrikanska pisma, s tem m jfU daj« tsm got|Knionj uEBMvldem potuho."
Na kaka dejstva ss morete shlieevatl
pri t«h aa vadbah f v,
Odg.: P« aretaciji ljubljanski k polt nih tatov ja dollo aa a«kega kmeta v Kranja spollraao amarikansko pismo, ki js bilo kartiruuo i/. I.,ul.!]aaa 1. Marto dolarjev so MU v pismu atari avstrijski pri ase Hgosasl 10 kreaski ban-kov«l la ljobljsaski mastni drobi«. To ml j« povedal mosooa februarja 10C1 nad poštar Utopi* v Kranju la ja bilo objavljano tudi v C*»op».ih Potom js bil prod tremi ali Mirim! meseei v Prek ranrju pred sodlUom obojen radi .spo Hjaeijo amerilkih pisem nskfpoMar; opleno jo isvrMl v Istu liti. Potem Slu taj Blrnoall«, ki gs oineajam v evoj«-m pismu. Raseatsga so d<>*lo, kakor sem »vedel od aoh« pred sodift^em laalila-n« prid«, aa ljubljansko sodlM« aove ovadb«, o opisni am. nkunakih pisma. V«i aa vosa.
Vpr.t Pravlts, ds ss daje namovMom potuhaf Kdo jo daja la aa kak aadiaf Odg.t Potuho daja e«lo postopanj« proti maol, ker it vkljub temu, da sem rsskril polt se tstviae, alssm dobil sa-doMoaja M preterirsnjs.
Vpr.i Proteriraal ste blU, oriroma napredovali alata, ker jo bilo Val« slutbo-vaaj« I« pred- raakritjsm tatvin kvsll-fleiraao kot aossdovoljlvo. V ki.ko svs-
kritjem trt vi. t
Odg.;	_
ssptesilf pri psitaom urad« Ljablja«« 1 vprido viljagn pottaega komisarja dr.
/aalckovida, da so mi maalpelaeije s »aamkami a »trasi poStaaga ravnatelj stv« ne sde pravite«. Nekaj dni posMjr sem dobil dekret e premestitvi v Loški Potok. Od to doba aaprej datira aal-SMMdteta direktorjeva ia Kurentov« pro ti meni. O tem. kak« je vplivate te aai-moziteta aa kvalifikacijo mojrgs ste-Ibovaaja, imam svoj« »poeteteo nmoaje, katerega lahka vsak ugane, tvojo slu-Zbovaajs samtram prej ka Štej sa po-potemna aadavoljivo te trdim, da sa aa jo s pretsrlranjom »godila noasotetraa krivlaa. ProsU som ^11 jsnuarja liti sa revidiranje kvalifikacije, aa kar splok nisem dobil odgovora.
Moj« besedo v pismo bi bite lo v toliko popraviti, ds auje preteriaaaje ai v naposredal svesi-a raakritjem dolar sklh tatvin, ampak v teki, kakor sam gori navedel.	'■dOEifcLf
Vpr.t AU mislit«, da ss Va« geto pre-
*Odg.: Hmi»el^mojega pTsma"^ iirik tno ts, ker ss tatovi itak nahajsja v aa~ poru, ampak mislil sem, da gotovim
"prisadetim" gospodom ni l)ibo., le ostanem v Ljubljani. Pobili jo o uteme ijenosti te mojo misli aa moram povedati, ker bom as a tam ls javil pred oo-
diifem. • ■	,> *>t ,
Vpr.MAH mislita, da s« pri LJubljani 1 M/bl ve« kradlo, de bi VI ostali tam v slutbtf
Odg.: Mislim, da ne. Bleer pO kaj takega v svojem pisma nisem trfell. > i
Vpr.t Is kakega stoti va, mislite, da Vas je goopod direktor oposoril, da bo-
sta morali aa deželo, le na ho Ho s Vami pri Ljubljani tt 'I ;
Odg.: Misli g, direktorja nt Starem vedeti.
Vpr.i Kako moreta trditi, da VsS Js g. direktor hotel podrediti pri poitnem urada Ljubljana d vodstva taneke osebe, ali Vaa nI »n^ole ravao sata, da ae bi priill pod tako vodatvo, premettil
na Ljubljano 1»	V I " 3
Odg.: Ia -nadpoltarjevib besed: "Glejte, aedaj a«'pa aama Ugovarja, itd.", katore sem it pr«J aavadel, sem sklepal, da m« js m« hotel podrediti vodstvu ienske mo«l. Kes pa j«, da ma j« potem na mojo p^olnjo premestil aa Ljubljano t.
Vpr. Bili sta Jelotaal enkrat sa vodstvo urada v Loškem potoku te enkrat dodeljeni v Mokronog, a obakrat Ja bite premestitev aa Vaio prošnjo p*sk!i«an», sli moifta pri tem dejanskem stanu tr. diti, da Vam g. direktor ai bU naklonjen f
Odg.: Premestitev jo blln preklicana, ksr j« ravnateljstvo pa« moralo uvideti, da radi boleaa) svojo ione ln iolnobvrz nega otroka, ki Mm ga posnej« dal »to-dirstl sa realae gtmaasljo, nisem mogel Iti na odrejsBO mssta. Merodsjal m bili toroj tehtni ra7.l< K| la aakloujenosr ali aenakloajenort sploh so prihajr^v poštev,	■,	■ rTJj
Vpr.: O. direktor js podpiral Vslo prolajo sil predujem in ss pedpesaprt
V
Josip Jurttt:
DOKTOR ZOBER.
(Dalja.)
"Jas ne igram več," napove hitro nemiko avo jim soigralaom, m<<l katerimi je bil iidovskl ogrski trgvce, debelušen, madžarskemu magnatu podoben potovalee In dobroduino civilno lice, ki jo bilo lahko, kar si hotel, najbri pa avojina potujočega trgovakega agenta.
f "Najisnenadenejii sem jas, gospod doktor, kajti kar aedaj nosite brado, vag niti posnal nI-aem ". rofte Liaoo.
"Kam se voalteT' vpraša Zoher. "V Odeso." "Po kaj t"
"Tam dobim Wluiks. Tukaj, kjer sem bil da-sedaj, na Ogrskem amo dodelali. Dobil sem posiv od prijattflja, ki ja v Buaijl, in aedaj ma vidite na poti tja*, reče Lteoo. ' v
"Tedaj v K unijo po saaluiku, po delu. No, mladi ate la In jaa hi vam privoMU tako burno tivljeaje dalaft atran po svetu, kjer tloveku odbijajo rogove, kjer mu poginejo prevelika upanja in kjer ae nauči računat i s realismom. To ao vo, da je ta nauk samo korialen, ako usoda ae igfa a Slovakom preveč hreaohgirno, aieer vae lekeije niao nit prhla. Ali vi ata mehek Movek aa daljni svet. U sedaj ^e predale« od doma. — Kdaj ste bili sad-nji« doma! Bediva tu v atran in pijva buteljko viaa. Jaa imam mnogo s vami govoriti." *
Tako je dejal aOiree, ali govoril ja mirno ia lahhoduino, kakor hi mu im4 povedati aamo navadno dogodim od v«eraj.
^ Medeta k mali misi. 1'arobrodni totaj Jima pri-nafcs vina.
"Domaf V domovini nisem bil. odhar sva so midvs lotila. Mati mi je umrla kmalu potem, tako niasam nikogar avojeev ve4," odgovarja Liaae Kobru.	«	•
"Torej gradu Praianka in rojatne moje vasi Vol«Jaka ata roa popolnoma poaahilit Bapriatil la tiato lepo mlado plavolaako tndit"
"Posahllf Sa. lagal bi. ako hi to rritel. To mi ai mogo«e nikoli posabiti, ali. saj veate, da bi bila najbolj«, ko hi mogel poaabitl Vi sami ste mi svetovali." re«e Lteao.
"latiaa je, ta«oa aem vam toho svetoval Danea vam ae."
Lteee ae osupel agane
"Kaj me erpa glodate'" pravi aoher." Na mojo varal Sodaj aa raamere drage na Praianka. TteU nelna vata devajtiea je aedaj rmma. malo
3e«la gospodična ia upa na vaa. kakor Jud na oaija. la t teta stara noaanka* je akoro — pomi sllte ta koloaalao aemo«i»o»t nekdanjega veka — Mentariea aa je a mem.J aprijaanila la me pnteite naj vendar tatovo avam sa vaa, aieer nspoaled va «a ljubtea fto Wiro od aoarefne ljube »ni Moje aa aor« a takih re«ak poanat. ia me boste raaumeli.
rofem. da Ao ne kaan.tr * pasatita (Meso Ru sam ia p naravnost po Ha v I «es Kiaok h» Zagreb ***** * damo viaa, praeej na grad rralaaak po-
peljete, najtleto jo lo zdrovo in se oienite. In sko« ro vam ni svetovati drugega. Vi imata tempera rneut in talent sa dobroduinega flltetra, ki varuj« dom in babo in kopo otrok. Uajdi, nazaj, dečko I To aove le, ako mi niate kakove bedaatoče naredili
v tem, da ste se iggubili za naa. namreč, da bi aa bili ie v zakon upregli a kako Nemko ali Madfar-ko.. Ljubica vala, Lina, katero imam tadi jaa rad, daairavno tekmec vai ne bom, ona je aieer, kar so tiče vaa, polna optimizma."
"Vi ae Ulite I" vzklikne Liaeo z igrečim obrazom. .V	s
"Pa zakaj f Mari ae vam moram po kranjsko' priduliti. da mi boate verovali f Naravnoet z Vol-ujake prihajam iu novopečene novosti so, ki vam jih pravim. In sa'mene celo niso novoati, ker isto tako jo atvar atala Še lanako jeaen, ko aem bil nekako dni doma. Čemu ^ daate glaau od aebov kje atol Vrag vas je dal i stvori!, kakor kale Hrvst." "In gospa Langmanovaf" "Umrla f že poldrugo leto tega I" "In gospodična...!"
"Hodi na hrib in gleda, ali bo prišel Ivan lisce, ki Je pred svojo srečo belal, in odkod ? Človek, ali imate le aluh, čujei ali ae) Pij!" in piv« nadaljuje: "Jaz vam moram povedati, da odkar to vašo deklico tako pognam, kakor aem jo to pomlad in te dni spoznal — razume ae, da je bila 1( zaradi vaa vedno pri meni — spoštujem zopet ion sko. Njea oče Je bil sa moj del lump, njena mati jc bila navadna šenaka, šenaka aploh, kakor jih* dvanajst šteje dvanajstorico, ali hči je videti rei aekaj Aahregs blaga, in Čestitam vam. Veseli mg pa posebne, d g'sem vas dobil, jat prvi."
"Bog vam odpuati, goappd doktor, ako imfto neumeatno strašno šalo g menoj ..." pravi Lteee i tresočim in samolklim glasom. Kar je šuL prišlo jo sanj vae prenaglo. 8reča ga je udarila po glavL "Grom KlUev, raaen jaa nikdar ne lašeml" '»udari adaj tudi Kober oh mizo da ae mu čaša str-kija in rasli je vino ter ae od ve« gru« ljudje ofar-' neja na aamotna dva pivea. Bedaj je liaec veroval. "Oprostite", reče, kar ate mi povedali, vae ja tako vcllkanako isnenadenje. ki me je zadalo, ka* kor strela, potrplto..."
' Roka. ki jo je preko mtee dal Zobni, se mu je tresls. kakor glaa .ln zamišljen se naalonl aa miA.
"No .da, bodiai," pravi atarae. "vsdignka čašo in pijte "
Imel ja odgovarjati še na veliko vprašanj. Ne katere rtvari je Liaae vprašal po dvakrat, prodna ^ popolnoma mogel varovati.
Kajti kaka Izpramrmha! Prej. komaj pred na-ksj trenutki ja pemalMJeval na krovu gori aeva-velo uaodo. ki ga šotse samotnega v daljni ayet, in sedaj ae ma sdajei ponuja val, nogo je ao^l i/pa-ti. ljubljena deklica .kafVro aa ja trudil porabiti, a katere aiiko ni asagel ahrteatl te spomina la tetr Mi te srea niti aa ea dan!
Maj ar ma je kazal. aH pravzaprav je ir btt koaee strašne muke, ki mu jo je noprsvljaMm! med strem la raauasam. med dolinoetjo ia šeljac
(Daljo prfliodnjU-)
''KTKK, 7. SK^TKMBRA, 1905
i Vam pri bil aaklo-i
Mislite, da js to storil Vsst
Odg.: Sa podporo aem prosil aa tel-etetivo g. direktor js aaaugn Kaki «uo tivi so vodili g. t rektorja, da ja pripo moja prodaja, o« odteguje moji sodbi. '	•
Vpr.: Bekli sta, da Vas j« bolelo, da aokatarim uradnikom, ki so v dolar akl aferi vo« ak-maaj prisada«, ni sgo-prav sii, po« pa eetaK aa svojih Bteetibr eairama so eolo avaasirali. Ali mi moreta kaj podrobnejšega povedati 9 tam pogledu, imUnoveti ssaba itd. t
Odg.: Bedaj ari ta ai mogole, ker gre ia " priaadete", Vpr-t Koga uradih LJnbljaBl 1 in g I a jen ia radi šasaf
Odg.: Ms morem odgovoriti, km gre za prizadete odroma aahujskaae.
Vpr.': Ali morata roti, da sta bili v Jugsoteviji vodno marljiv in poslušen uradniki
Odg.: Svojo slutbo sem vedno oprav-Ijnl. Bil som vodao marljiv in paOušan. Nooprsvlšoao nisem laostajal is slutbo; «o sem bil bolan, ssvedu nisem mogel vrHtl sluibe.
I Vpr.: Ali so Vam sdi obsodba tofej-šaja diseiptinarns komisijo aa rodovno kazen ukora radi eam«1 t nega isosta-jaaja ls ajhtfbe kriviiaa
Odg.: Jt#.*«*m, da js bite krivldaa, a posebno krivde so ao zavedam, ker sem takrat ros bil bolan. <
Vpr.t Kaj je s pismom 1S400 K ns unierikantki konzulat v Zagreba od 1/IX. 1021 f
Odg.: Kor som dobil od Ljubljane 3 obvestilo, da pismo od 4/7-il (prip. ti0) al došlo naslovnika v rsfce, sem na oanadeal konzulat novo (damo
vopvfciV, in jaz seai uverjep. da, ko bi ga kdo tudi'prepričal, da ae bodo Slovenci še petsto let po njegovi smrti tej njegovi "iznajdbi" smejali, vendar bi on svoje-jga imena "Filip" nikdar nc pre-aatrojil v Philipp"! In če bi bil krščen na ime sv. Janeza, imenoval bi se on vedno Janez ali Ivan ali Jaako, nikdar pa ne -"Jo-hann"! Tojc narodna poitenoat, stric! Kaj ne f
l>« jal sem gori> da ae nama kar ponujajo tukajle pod ortoj glejta, tU aom minili drugega, ki je i vrgel debel kamen za Valim Bol-hoberom. Ta mol je nekak doktor, — jaz mialim, da doktor filozofije, zakaj juriati in zdravniki doktorji ao navadno malo bolj elegantni v svojih izrazih, če ae med aeboj ne pulijo, — torej nc-kov doktor Jaka 8ket, profeeor "irgendwo in Klagenfurth". Ta je aproiil celo skalo na am, ki nisem filozof, in za njo Oe je še sam zavalil — tja, kamor se je zavalila njegova robata, groba skala, namreč v vddbl
Preljubi ktrifcek, aem li kdaj temu človeku kaj ialega storili Vi ga še nb'poznate in v Ameriki njegovega Wcaa tudi še -niate taji — v mojjft pismih ga pa tudi niste č i tali. Ogenj "Kreaova" modrosti pa tudi še ni prtevetii do/Amerike, in ko bi tudi bil, Odg.: Bmatrate tako osaalbo vred- ^ndar bi imena doktorja Jako-
s lata vseblso; vrednost sem ozaadil s 12.000 K.
eostas vsebino aa <lopiu*tno|
Odg. t Kot stranka da, kot uradnik no. Tukaj sem bil le stranka. Zasignrstl si hotal s tam, da prid« pissso naslovniku v rok«, ktr tt Jo po obvestilu prvo baje bilo .zgubilo.. Vpr.: Imata le kaj pripomniti I Odg.: Proeim aa urada! prepis tega menoj sestavljenega sapisaika. Zaključeno ob 12 h istega dns. Prebrano, prav.
T Anton Vssonjnk 1. r.
višji poštni homlsac.
Mil. Detaln 1. r. L v poštni adj. . ■
(Konec prihodnjič.)
Janko Kersnik:	'
Stricu v Aaeriko
v.
ba Sketa ne čitali nikjer drugod, ko na zavitku "Kreeovem"; zakaj mol, ki je prevzel "teiavni posel" uredovanja "Kresovcga", se jako boji belega dne in kakor "4er grosse 8chweiger" v Berlinu niti v svojem lista ae da — nobene od aebe. Stoprv te dni — po dvajaetmeae&nem molčanju in premišljevanju duznU je od «ebe svoj "chef d' ceuvre", neko poslanico brez adreae, katera v'po-luaedmih Vira ta h obs^za samo dvanajat psovki Stric, t tantae moMis erat 1 ... In v to^ hreaad-resni poslaniei se ta "poskoči-ša-bica" za menoj zaganja; norčevati se hoče is mojega poštenega starega imena, dasi ga on, preala-vni slovničar celovški, niti akla-njati ne zna, ker ne ve, da moj genitiv ulove »olhobera, a ne Bolhoberja; kriči za menoj^ da aem "Hanswurst", kar zopet kaže njegovo celovško naivnost, za-
teka mora na hlev.
Poleg tega aem pa tudi še puško anel s klina; prepelice in jerebice ao ie sdavnaj godne, in tu-intam v močvirju ae pokala kaka račja tolpa.
Tako mi čaa hiti I V (em pa sc mi je nabralo toliko gradiva, pripravnega pisnfu ga Vaa, da nocoj, ko Vam pošiljam te vrate, v tetini ne vem, kje bi pričel, niti kaj bi Vam iobral iz te aodrge. Msrsiksj dobrega ao mi odnesli ie moji kolegi pod črto, in s skrbnim očesom sem gledal dan za dnevom v te predali, če mi še kaj boljšega oetane: meni namreč in Vam, atriček, tako "pour la bon-ne bouehe".
In rea, kolegi ao Jako vljudni, bi dejal — šarmantni; pustili ao nama najmaatnejŠi cmok v vaej sodrgi. Seveda, nekoliko klatorič-ne pravice imava midva še do toga, kar aama je sa daAea oatalo, toliko praviae namreč, kolikor je ima klošč do liate pike v mehki človeški koši, kamor jo zaaadil svoj rilce. Dokler tiči prvi tom-ksj, drugi svojega ne more na Isto mesto aaaaditi. Ker ao pa nekateri ljudje uko okorni v svojih moiganih, da ai v primerah "tertium comparationte" bo morejo takoj tolmačiti, omenjam Še na tem meatn. da navedena mehka kola ne apada v U 'tertium'; kajti tteta, katero midva gladiva in drgneva, tiata kola je trda in hrapava ko hraatova skorja. Jaz bi dejal, da hode prej mojih pisem koaee, nego bo ta atrojba gotova, a bodisi, kakor hoče; nekaterim eoklje stalijo, drugim pa copate.
Pomtelite. atric, najina korespondenca postaja Imenitna. Is prvega je lopaU Lipe v akem Glasu" po VaŠrm bera Ur dajal g solznim da nimam arca. ker se Ui» >g» smiljeao smeje« njegovemu ' vitemu provopjraa"! No. mol prav. smejali amo se mu dovolj, ia ker je v zadnjem "Ljndskem Glasu" obljubil, da hoče aa zdaj mirovat^ ter "zavoil ljubega mi rue rajši suel pravopjrs v poateh ni karti«! na svfetla <lsk", zatorej počakajva te kajiiiee, ia če tu pod črta v veliki gneči, ki ac Hiama ponuja, zadene va alnčajoo oken j. nama Upa tadi ne ha aa-amHL Raj oa je v tetini pošten avo jogo "pro-
"LJud-Bolho-
no-
Stric, zanemaril sem Vam nekoliko, ]>a ne jeaite ael Opravila imam preveč. Vi ste svojo pšenico ie zdavnaj skozi parne stroje porinili, mi jo pa stoprv mlatimo; kaj ie znani ljubljanski nemiku Vi se za otavo ne brigate, mi pa is preplavljenih senoieti pobiramo bilko sa bilko; blatna,'umazn
tar.
pokojni nadlajtnant K.jr-r je trdil, da "I!an»*raxj*" ae pravi slovenski "Janez ali pa na jo trava, pa kaj kočemo, tudfl— Janko Klobasa"; trdi potem,
da sem ud "zloglasna piaačje avo jati ljubljanbke"; pit?J0me s "steklišem" in pravi, da smo mi "neoteaana drhal", mi ljubljan-aki "pisači" in da bi ai "svojo pisaUlj"ko čast oskrunil, ko bi sc s to ieotesano drhaljo hotel puliti 1" In to vie v polusedmih vrstah! Stric, to je pač klasična preeizaost v psovanju, vredna dvajsetmesefcnega molčanja ln premišljevanja! Kako pač pravi Mef isto T "Dies tet din Art mit Hexen umzugehcn!"
Se li še spominjaU prvega mojega piama, atriček dragi 1 Dejkl sem, da bodev4 tako g vrha doli gledala v to mrgolenje, na to mravljišče pod nama, in tako j4 bilo tadi, in tako bode! Pa eden mravljinec ml je zlezel sedaj čez črevelj na hlače, in tam prijemlje s svojimi roiifki za mehko volno ia rije z zadnjim koncem va-
to
®J*-"*aa rad gledam v mravlji^
gnezdo, pa na hlačah ne mara nobenega mravljinca. Uprt bo svoj kazavge ob palee, gt oa* vil pred tega j0nmriteKa mra ljmca ter tako naprtega izpeti valad U akrpone bo menda izpr videl, da to niao tla zanj ~ hlačo namreč. Pa pardon, Mri< ,V| vprašate gotovo, kje te je ■ liliputanec tako razkorseilf "Kresu", kaUrcmu su /.- mil0R<| Krat prihtaši "ljubljanske čje .svojati" plamen podoetill kateremu pa navadno na "kdbii a»eUo" dolaga mokra polena, ai sekana v temnih svojih duierai gozdih naš stevni Johann, alm Janko Pgj*. Žcnitncga Pajj vega pasma še nisem videl, m|j| rej no vem, ali je tam pogojen edinstvo premoženjs Johannovl ga in Pavlininega, ali ne; uto rej tudi o omenjenih poltnik f toliko govorim kolikor sem o uverjen, da jih je sekal JolisJ sam zaae; zakaj Pavlina. lju| atriček, to jc ipecialitcta fcjpects bilisova, Johann jc pa — aj Nevoščljiv sem mu sicer, tel svojemu kolegu Spoctabilisu, M legu tu pod črto in kolega v ti atl grdi drhali, ki naju j. vanj« po mašilo "Kresovo" uredništvo Ko bi 4a Spectabiiis ne bil ie pr Pavlini zapisan, recimo intsbul ran, na prvp m^ato z "roko ia ari eem," potem bi jaz pospešil avoj korak ter silil tja. Priael bi si gurno ob uri, s katero se pričenja prelepa Pavlinina povest "Mač* ha" v letošnjem "Kresu" 13.); ob "uri, v katere j ii izbere petelin svoje ležišče med svojima najdebelejiima piščetoma."
Jaz sem reslist, a tako daleč vea moj realizem ne sega, ds bi bil kdaj za avoje pisateljske na. mene preštudiral ter prišel do spoznanja, da ie aaš domači pete-N4ček Uk gourmand, da si izbira ležišče (Lipe bi pisal leiix£ med avojima najdebelejšima piščetoma. Petelin kadar spi, ne leži, is piščeta ae obnašajo tudi tako dostojno, da spijo pri materi, pri koklji. Na našem d^orilču smo imeli že mnogo peteflnov in kokoši, piščet pa tudi; a nikdar niaen zapazil, da bi bil petelin razločeval med debelim* in aohimi ko-košmi; vse , mu je bilo eno kskor ajdova ali ovsena zrna. Za piščeta %sc ni brigal, za jančicami pak je všaai pogledoval. Pa — stojva, stric! to je Špecialiteta mojefl kolega Spcctatoilisa, njemu pre-pustiva daljša preiakovanja. Xa. jin je le ta ljubeznivi JohanEelt - !
Ker je ta mol Uko imeniten, -4 aeveda le danea, — da ga m moreva obravnatl poleg drugih, nego mu morava poavptfti poaeb-no poglavje, poeebno jdsmo, tat« si ga hočeva ohraniti za prihod-njič.	^m
Striček! Ne s cepcem, ne t U-^no, kakor je dejal dohtsr Jaki v "Kresu", nego samo s libo,*« bova obdelovaU. Johann ae ji nerodno vedet; Johann je bil sro-ganten, ln za Johanna nI drugega mazila nego šiba. I Do prihodnjič torej Val
Bolhobrr

▲H šališ gnali pravilno pimt k ČHat angleško? Haročl si T rensko-angleško slovnico", kah jo izdala in ima na prodaj Kaji-8. V. F. J. ■
'"1 /lir'■' W! f 'i iv • . '. ■ T % '	v
1K v -
VAŽNO!
-
Starokrajake Banke, napnmer: SLA VENSKA BANKA a D. ZAGREB. PRVA HRVATSKA ftTBDIONICA, ZAGREB, KRANCOBKO-BRBSKA BANKA, BEOGRAD, ptnčnjo na tenntnlrano uloge do 0% na letne obreotl.
Ako nameravata poste ti va« denar na hranilne uloge, pošljite ml dolarje in jnz bom te preračunal v dinarje in jih odposlal v stari kraj. VLOfcNO KNJIŽICO vnm čimprej« pre-
»krbira.
DOPREMUAM ROJAKE IZ KRAJ Al POTNUKI ODDELEK! VLOtNl HRANILNI ODDELEK t ' pi*it« sa pojasnila!
EMIL KISS BANKIR
133 Secood Ave., New York City.'
■
■Vaak Je avoje areče kovač.
Ljudjo navadno v neara«! Uraajo aad ov^jo jbs.
rffltst s*
Nobena draga stvar no doprinooo k VaM sro«! kakor a*a*H asneljivo dalo te iummi snsšssnajs
Napravita al Vai na«te hranjenja ša danes In ološlta Vate P*
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT*,
kjer bodo s%umo nnteioal te Vnm arteaialJ «« obrssU na teta.
FRANK SAKSER STATE BANK
62 CortU*4t Street	New York, N.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANK* iANtt
Y.