PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. dc 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0'...!
•> : o O o o
o -o hi
ti :5
m b —■ n
'■•'j o
v-2
m m r «
5>
i>
i> 5
f	r—:
Ato,n^2Tgruvpirn Cena 600 lir - Leto XLI. št. 6 (12.038)
Trst, torek, 8. januarja 1985
o
-o
j>
O
o
o
Po trinajstih mesecih zamrznjenih odnosov zaradi evroraket
Shultz in Gromiko poskušata v Ženevi obnoviti dialog med obema supersilama
Glavni kamen spotike pa je sedaj ameriško vesoljsko orožje
ŽENEVA — Ameriški državni ta j-George Shultz in sovjetski zuna--*1 minister Andrej Gromiko sta vče-P° trinajstih mesecih zamrznjenih Odnosov med obema supersilama po-ovno vzpostavila neposreden stik, ki j j<:‘ SZ enostransko prekinila, ko *.»«adi namestitve ameriških jedr-m raket v Zahodni Evropi zapu-‘t1a pogajanja o evroraketah.
Dvojno, skoraj sedem ur trajajoče srečanje pa še ni poroštvo za pravo odjugo v sedanji hladni vojni, nedvomno pa je to prvi premik v do skrajnosti skaljenih odnosih med supersilama. Kaj sta si delegaciji med včerajšnjim dvojnim srečanjem povede j ni znano. Vse je zavito v naj-stmžjo diplomatsko tajnost. Kaj več bomo izvedeli šele danes po ponov-
nem dopoldanskem in morda celo popoldanskem srečanju med obema delegacijama. Sodeč po dosedanjih izjavah ameriških, predvsem pa sovjetskih voditeljev, je vprašanje evro-izstrelkov, zaradi katerih je tudi prišlo do sedanje hladne vojne, prešlo v ozadje. Na dan je butnila predvsem vesoljska oboroževalna tekma, v bistvu ameriški načrti, da bi z nekakim »vesoljskim ščitom« izničili ali vsaj omejih učinkovitost nasprotnikovih medcelinskih raket.
«Naši pogajalci v Ženevi bodo prožni, ne pa tudi popustljivi pri vprašanjih, kakršno je denimo vojna zvezd,« je sporočila Bela hiša. Ameriški predsednik Ronald Reagan pa se že pripravlja na jutrišnjo tiskovno konferenco, ki naj potrdi obnovitev dialoga med supersilama, ali pa naj zapečati sedanjo zmrzal. Še prej bodo o rezultatih ženevskih pogovorov v Bruslju seznanjeni ameriški evropski zavezniki. Prav ti polagajo še največ upov v pozitivni razplet ženevskega srečanja. V Moskvi in v vseh vzhodnoevropskih prestolnicah pa se vse vrti okoli nevarnosti ameriškega vesoljskega orožja. Za Vzhod mora biti
to,(3jj Ženeva tista prelomnica, ki naj prepreči militarizacijo vesolja.
Resnici na ljuDo pia nasprotuje, kljub defenzivnim značilnostim ameriškega »vesoljskega ščita«, tudi Zahodna Evropa taki militarizaeiji vesolja, ki bi pomenila novo oboroževalno tekmo. ZDA bi si zagotovile varnost pred medcelinskimi raketami, Evropa pa bi bila vedno bolj prepuščena sami sebi in neke vrste talka obeh supersil.
Izgledi za pozitiven razplet Ženeve niso torej najboljši. Kljub temu pa veje v diplomatskih krogih previden optimizem. Marsikdo je prepričan, da ne smeta več supersili vztrajati na svojih togih stališčih, da morata pristati na kompromis in prekiniti tako »veliki strah«. Pozivi se torej vrstijo drug za drugim. Včeraj skoraj ni bilo države, ki ne bi zaželela ženevskim pogovorom največji uspeh.
Lira ob dolarju krepkejša
RIM — Menjalna vrednost ameriškega dolarja je včeraj zabeležila nov občuten vzpon, ki jo je za las približal novoletnemu zgodovinskemu rekordu 1.950,875 lire: v Italiji se je prodajal za 1.950,50 lire. Še bolj se je pa ameriška valuta okrepila v odnosu do nemške marke, pri čemer je dosegla nov rekord 3,1767 marke za dolar, podobno pa tudi do ostatili poglavitnih svetovnih valut.
V tem novem vrtincu je italijanska tira sicer izgubila v razmerju z dolarjem, pridobila pa je v menjavi z vsemi ostalimi pomembnejšimi valutami: marka je veljala 613,9 lire, švicarski frank 737,5 tire, angleški funt pa 2.230 lir, medtem ko je ostala menjava s francoskim frankom skoraj neizpremenjena na 200,5 tire.
Na jugu sneženje, na severu strupen mraz, ki ne bo odjenjal
Vsa Italija je klecnila v valu silnega mraza vremenoslovci pa že napovedujejo poslabšanje
— Rafali agencijskih novic, u-larnfh1*1 na i5*0 valovno dolžino po-rjai temperatur, nas vse bolj uvedem’ t'*a le °b nepričakovanem hu-ajrazu Italijo v srce zazeblo. V nrv.cU ■m *olici smo jo doslej še kar sp J11 odnesli, drugod po Italiji pa kod j n?ražend ljudje vprašujejo, od sred • e<^cna ujma, v kateri je vsa in južna Italija nemočno klec-nam Odgovor vedo vremenoslovci, kat Pa je le do vernega zapisa tega, , 56 ta čas dogajia v državi.
Rim je
v silnem
včeraj in predvčerajšnjim
nakt “«mzu ou-pnii. u< deia ,c.ei}timetrov debela na,,’..- Je v soboto in m
mrazu otrpnil. Deset do pet-a snežna o-
na večn "" ' “—111 ned®1!0 lc£la Vrla it 0 m€st°' je skoraj povsem za-lovnihte prekrižala načrte de-sneg- °odanov in redkih turistov: mi j_Je v noči na ponedeljek zmrz-mn<„r Poledenela prevleka je včeraj rige6e Pastela, da so ostali doma. Ve-skih’ aoka.j nenavadna oprema rim-voznikov, so bila v teh dneh
imperativ na rimskih ulicah, niso pa uspele preprečiti številnih, na srečo pretežno lažjih prometnih nezgod. Sredstva javnega prevoza so bila le s težavo kos navalu potnikov, ki so svojega onemoglega pločevinastega konjička pustili doma ali pa kar na cesti, kjer je bil izdihnil. Avtobusi na krajevnih in medkrajevnih progah so komaj zmagovali zasnežene in poledenele ceste. Hudo je bilo tudi v letalskem prometu:	letališče je bilo
popolnoma zaprto, na letališču Fiumicino je bila odprta le ena sama steza, druga letala pa so preusmerili na letališče Leonardo da Vinci, ki pa kljub svojim kopnim' stezam ni zmoglo prebaviti tolikšnega zalogaja.
Poglavje zase je rimski železniški promet. Zamrznjene železniške kretnice so postavile na glavo vozni red vlakov in zaradi večurnih zamud oziroma popolnih zastojev se je na postaji Termini nagnetlo 14.000 potnikov,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Komunisti vstopajo v polemiko med PSI in PRI o tajnih službah
RIM — V zvezi z vprašanjem tajnih služb je že prišlo do odprtega spopada v vladi med republikanci in socialisti. Še zlasti je omeniti, da voditelj PRI in obrambni minister Spadolini vztraja na svojem stališču: zahteva od predsednika vlade Craxija formalno zanikanje namigov načelnika socialističnih poslancev Formice o podrejenosti italijanskih tajnih služb ameriškim. Po svoji strani pa Formicai odgovarja nič manj polemično in označuje izjave republikancev za »instrumentalne« in »neosnovane«.
Ta nova polemika pa se sicer odvija prav ob začetku »belega semestra«, ko predsednik republike ne more razpustiti parlamenta: prav v času torej, ko tudi najostrejša trenja in najhnjše polemike ne morejo pripeljati, vsaj zlahka ne, do posledičnega padca vlade.
O tej zadevi se je včeraj ponovno oglasilo tudi komunistično tajništvo s člankom Alda Tortorelle. V soglasju s Formicovimi stališči član komunističnega tajništva označuje za »svetohlinsko« hlinjenje osuplosti v zvezi z zatrjevanji o podrejenosti italijanskih tajnih obveščevalnih služb. Vse že ugotovljene deviacije, od pokola na Trgu Fontana do tajne lože P2, ki naj bi jih po Spadolinijevem mnenju oceniti le kot patološke pojave, je dejansko treba tolmačiti kot potrditev dokazov, da »so šli razni Santoviti, Pazienze in Musumecii vedno v isto smer«, poudarja Tortorella.
Verjetno bo vsa ta polemika pristala v parlamentu, saj je že več skupin zahtevalo posebno razpravo o tajnih službah, upoštevajoč izredno delikatnost vse zadeve.
R. G.
V nedeljo uspel Dan emigranta v Čedadu
Beneški Slovenci terjajo pravico
NEVA LUKEŠ
ČEDAD n iierieiC „ — Dvaindvajseti krajev* ,lovenci. izseljenci sv0jih ’ J” Preživljajo proz s TrL-,ovih ter številn To‘mZ e9u Goriškega, p na n ’ zbrali v nedeljo 9ledaliszU emigranta, ki ; dya?VefC-u Ristori v Čedadu
p0slulnf SP v besedah gc
no iP Ll zahtevo, da bi Slove Sa 2nulSlt do sv°j ib pravic, ce	cn}a' ki bi jim vse ;
deleff0t°vil’ tei bi bili te nteiajo .Beneški 's\™
se n,n~n- s°l v svojem jez °to še dalje boriti z
Nadaljevanje na 2. s
Danes na naših športnih straneh
S spremenljivo srečo
Tudi novoletni prazniki so mimo in tako so se v soboto in nedeljo nadaljevala razna prvenstva, v katerih nastopajo številna naša moštva. Tu predvsem mislimo na odbojko in košarko, medtem ko je nogometašem Gaje zagodlo vreme.
Naša »vodilna« moštva so tokrat igrala s spremenljivo srečo. Jadran je v Castelfrancu osvojil dragoceno " zmago in je še naprej na četrtem mestu prvenstvene lestvice C-l lige. Od treh vodilnih ekip pa ločijo sedaj jadranovce le štiri točke. Brez posebnih težav so tudi Krasove namiznoteniške igralke v prvi četrtfinalni tekmi končnice A lige odpra-
vile moštvo iz Cagliariju. Slabše pa je začela novoletne nastope naša združena odbojkarska ekipa Mebla, ki je doma nepričakovano izgubila proti moštvu iz Pordenoneja.
V četrtek, 10. t. m. v Kulturnem domu v Trstu nagrajevanje »Naš športnik«
e Vsa Italija klecnila v valu silnega mraza vremenoslovci napovedujejo poslabšanje
• Beneški Slovenci
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bi jih odgovorne oblasti sploh priznale.
Tokratna prireditev je bila v znamenju te zahteve, pa tudi v znamenju bogatega kulturnega programa, ki je že sam po sebi živo pričal o bogatem in razgibanem življenju, delu in ustvarjanju Beneških Slovencev, o njihovih društvih in u-stanovah, o njihovem vse bolj živahnem narodnostnem preporodu, a njihovi prisotnosti v boju za mir, mirno sožitje, pa tudi v boju za svoj obstoj na tej zemlji.
»že 40 let čakamo mi Slovenci,« je dejal v svojem govoru duhovnik don Emilio Cencig, »da nam bodo priznane naše pravice. Mi nismo u-brali poti nasilja, temveč mirnega in demokratičnega obnašanja. Naše pravice smo in jih še bomo terjali z našim delom v naših društvih, s prepričevanjem in dokazovanjem. Kar pogumno naprej, dokler bo vsem nam Slovencem, ki živimo v Italiji, zasijala luč pravice.«
Lepa voščila in priznanje domačim društvom za njihovo dejavnost je na prireditvi izrekel tudi župan Čedada Giuseppe Pascolini, ki je svoj pozdrav naslovil prav na izseljence, ki niso pozabili, je dejal, svojih domačih krajev.
Beneško gledališče je za svojo deseto obletnico delovanja tokrat uprizorilo na prireditvi noviteto domačega avtorja Izidorja Predana »Prepoved«, ki so jo številni udeleženci lepo sprejeli, kot so lepo sprejeli vse izvajalce ostalega programa. Ob tej priložnosti je gledališče prejelo tudi obvestilo, da ga je Zveza kulturnih organizacij Slovenije nagradila za njegovo delovanje z Odličjem svobode s srebrnim listom.
NEVA LUKEŠ
D BRUSELJ — V ledeno mrzli dvorani palače Berlaymont (belgijska u-prava je namreč pozabila naročiti mazut, zaradi česar ni bilo ogrevanja) se je včeraj umestila nova izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti, ki ji predseduje po novem Francoz Jacques Delors, sestavlja pa jo še 13 komisarjev, med katerimi zastopata Italijo potrjeni demokristjan Natali in novoimenovani socialist Ripa di Meana. Novi predsednik Delors bo še v tem tednu predložil svoj delavni program, ki obravnava finančna vprašanja, razvoj integracije, krepitev notranjega tržišča in izboljšanje evropskega monetarnega sistema, evropskemu parlamentu.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ki niso vedeli ne kod ne kam,. Železniška uprava je za »kratkoprogaše« naročila 70 avtobusov, drugi, namenjeni dlje, pa so morali potrpežljivo čakati, da se je v redkih vlakih našel prostor tudi zanje. Čakali so v čakalnicah, okrepčali pa so se v kolodvorskih barih in restavracijah, ki so bili ob tej nepriliki odprti vso noč.
Zmrzal je mestne očete prisilila, da so odredili dvodnevno zaporo šol. 0-troci se bodo tako lahko naspali podobno kot polovica vseh uslužbencev ministrskih uradov, ki so na odjugo sklenili počakati kar doma...
V teh mrzlih dneh se slaba piše vsem, ki niso uspeli najti pravega zavetja. Tridesetim potepuškim brezdomcem je občina na lastne stroške poiskala prenočišče. V mrazu pa so že pričele cepati domače živali, ki težko prenašajo mraz: v mestu so doslej pobrali že nad sto zmrznjenih mačk. Polarni mraz godi ta čas le se-
vernim medvedom, tjulenjem in pingvinom v rimskem živalskem vrtu.
Riški župan Vetere se mora v tej zmedi braniti tudi pred polemičnimi puščicami vseh tistih, ki bi radi krivdo za nastali položaj prevalili na neučinkovito mestno upravo. Najglasnejši so bili radikalci, ki so ob tem naslovili na notranje ministrstvo vprašanje, kako namerava vlada pomagati prebivalcem barakarskega naselja v rimskem predmestju, ki so najbolj izpostavljeni vremenskim nepri-likam. Radikalcem se je pridružil tudi sindikat za prevoze CGIL - FILT, ki je vodstvu državnih železnic namenil ostre očitke. Te obtožbe so proučili na rimski prefekturi, kjer sta se prefekt Ricci in minister za civilno zaščito Zamberletti dogovorila o u-stanovitvi nekakšne mestne »varnostne energetske rezerve«.
Ledenomrzlo »Befano« so letos pozdravili milijoni prižganih električnih pečk, a družba ENEL si s tem ne beli glave: menda smo še daleč od
sezonskega rekorda. O mrazu in sneženju pa medtem vztrajno poročajo od vsepovsod. Po malem je včeraj spet snežilo v Kampaniji, pravi snežni me-teži pa so divjali ponekod v Bazili-kati. Marsikje je odpovedala elektrika, šole pa so zaprli za tri dni. V Kalabriji se je vreme nekoliko izboljšalo in življenje se počasi vrača v stare kolesnice, čeprav brez nezgod in zastojev v prometu tudi tu ni šlo.
Podobne vesti prihajajo tudi iz A-brucov, kjer je sneg odrezal od sveta več gorskih naselij in prebivalstvu na potresnem območju trda prede. Tudi v mili Liguriji se živosrebmi stolpec še ni dvignil nad ničlo in tudi tu so zasnežene ceste in obale v teh dneh prav običajen prizor. V Genovi je marsikje počila vodovodna napeljala in dobava vode v višje ležeče predmestje je bila prekinjena.
Piemont in Lombardija drhtita skupno z drugimi deželami subaljskega loka. Tudi tu so ponekod popokale vodovodne cevi in v Borgosesii je tem-
peratura padla na 32 stopinj pod ničlo. V cestnem prometu ni večjih težav, saj so snežni plugi v minulih dneh temeljito opravili svoje delo, novih padavin pa medtem ni bilo. V Benetkah se z mrazom prav tako ne gre šaliti, kljub temu pa se še najde kdo, ki si režeči zimi v brk privošči kopel v morju. V Dolomitih gre vse po starem: temperature so segle do 34 stopinj pod ničlo in tudi v Vicenzi in Padovi se živo srebro ne dvigne iznad —15 stopinj.
Dežela Furlanija - Julijska krajina prav tako kot vsa severna Italija prezimuje pod jasnim nebom. Strupeno mrzlo je bilo prejšnjo noč na Trbižu (—31 stop.), na Belopeškdh jezerih, kjer ima menda zima mlade, pa še stopinjo hladneje.
Najtesneje pa so se v plašče zavili v sosednji Avstriji, kjer so v noči na nedeljo izmerili 40 stopinj pod ničlo. Medtem so vremenski preroki že napovedali nove snežne padavine, za njimi pa še hujši mraz.
Tujci lahko kupujejo bencin v SFRJ za dinarje
LJUBLJANA — Na Avto moto zvezi Jugoslavije so povedali, da turistični bencinski boni za tujce ostajajo v prodaji še naprej. Tujci, ki lahko te bone kupijo pri svojih avto društvih, na mednarodnih cestnih mejnih prehodih ter v jugoslovanskih mednarodnih lukah in letališčih, bodo tudi v bodoče imeli 10-odstot-ni popust. Drugače povedano: na črpalkah jim bodo za vrednost bona 1.000 dinarjev natočili za 1.100 dinarjev goriva. Razumljivo pa je, da so ukinjeni tako imenovani komercialni boni za tujce. To so bili boni, na katere tujci niso imeli nobenega popusta in so jih lahko kupovali v notranjosti Jugoslavije
Ob neugodnih napovedih vremenoslovcev
Težave z mrazom v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Mraz, ki te dni ščiplje, še ne bo kmalu pojenjal, nam je povedala dežurna na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Vzrok za nizke temperature je vdor hladnega arktičnega zraka in temperature se utegnejo v Sloveniji znižati še za kakšno stopinjo. Več sneženja v obmorskih krajih je posledica sredozemskega ciklona in mešanja s hladnim zrakom. Manjše otoplitve utegnejo nastati šele sredi tedna s pooblačitvami. V Celju je bilo včeraj najhladneje: tam so namerili —24 stopinj Celzija.
Precej drugačna pa je situacija v preostalih delih Jugoslavije. Ponekod sneži nepretrgoma že več dni.
V	Splitu je včeraj ponovno zapadel sneg, avtobusi in druga vozila se težko prebijajo po cestah, polnih snega.
V	Srbiji je kljub snegu promet na cestah skoraj neoviran, kasnijo največ vlaki. V Beogradu je čistilo sneg 400 ekip, v nižjih predelih Makedonije pa dežuje, kar pomeni hudo nevarnost poledice. Na Kopaoni-ku piha hud veter in ustvarja zamete, snežna odeja pa je dosegla višino 90 centimetrov. Težave s snegom imajo tudi na Kosovu, precej vasi je odrezanih od središč, prekinjen pa je tudi promet na nekaterih ce-ìjtah. V Vojvodini vlada mobilno stanje, ceste so poledenele, soljenje zaradi nizkih temperatur ni učinko-
vito. V Bosni in Hercegovini promet kljub nizkim temperaturam in sneženju še vedno poteka brez večjih zastojev, nekoliko drugače pa kaže v Črni gori, kjer je Savnik že odrezan, podobno je tudi v Žabljaku. Težave so tudi na odseku ceste Foča — elektrarna Piva, zato so cestne službe nepretrgano na terenu.
Niksičane in okoličane je zadela še druga nesreča. Že 24 ur so brez električne energije in vode. Kdaj bo okvara odpravljena, ne vedo, saj so vremenske razmere resnično nemogoče. Hude težave imajo v elektroenergetskem sistemu Bosne in Hercegovine, probleme pa tu ocenjujejo tudi kot posledico subjektivnih slabosti in napak v elektrogospodarstvu BiH.
Po najnovejših vesteh Avto-moto zveze Hrvaške v Gorskem kotorju ponovno sneži, pri Senju pa piha burja s hitrostjo 80 kilometrov na uro in še narašča. V Liki, Dalmatinski Zagori prav tako sneži, na vseh cestah zahtevajo zimsko opremo, ponekod ne gre brez verig. Avtobusi in vlaki kasnijo, zamude pa imajo tudi letala. Z izjemnimi napori cestnih služb vendarle vse magistralne ceste so prevozne.
Na Hvaru pa so zaradi zapadlega snega gostom dali brezplačni penzion, (dd)
Tujci lahko kupujejo bencin v SFRJ za dinarje
LJUBLJANA — Na Avto moto zvezi Jugoslavije so povedali, da turistični bencinski boni za tujce ostajajo v prodaji še naprej. Tujci, ki lahko te bone kupijo pri svojih avto društvih, na mednarodnih cestnih mejnih prehodih ter v jugoslovanskih mednarodnih lukah in letališčih, bodo tudi v bodoče imeli 10-odstot-ni popust. Drugače povedano: na črpalkah jim bodo za vrednost bona 1.000 dinarjev natočili za 1.100 dinarjev goriva. Razumljivo pa je, da so ukinjeni tako imenovani komercialni boni za tujce. To so bili boni, na katere tujci niso imeli nobenega popusta in so jih lahko kupovali v notranjosti Jugoslavije
Proces o umoru Popieluszka
Piotrowski priznal uboj
VARŠAVA — Na procesu zaradi u-mora duhovnika Jerzyja Popieluszka so včeraj zaslišali kapetana Grzegor-za Piotrowskega, ki je po izjavah njegovih podrejenih soobtožencev glavni krivec za ugrabitev in umor kaplana Solidarnosti. Načelnik oddelka četrtega okrožja notranjega ministrstva ni zanikal dejstev, a ni prevzel odgovornosti za umor. Priznal je, da je res ugrabil duhovnika, da ga je zvezal, da ga je pretepel in končno vrgel v vodo, se pa za to ne čuti krivega. Zakaj noče prevzeti odgovornosti za ta umor pa bo pojasnil danes. Včeraj je namreč zahteval prekinitev razprave, da bi danes izčrpno obrazložil svoj položaj.
Proces, ki se je v Toninu začel 27. decembra, prehaja torej v odlo-
čilno fazo. Dosedanja zaslišanja o-stalih obtožencev so kljub protislovnim izjavam potrdila predvsem, kako so obtoženci slepo verjeli v Piotrowskega in bili prepričani, da le izvršil jejo samo po sebi umevne ukaze. Povsem razumljivo skušajo s tem zmanjševati svojo krivdo pri u-moru. S tega zornega kota je treba analizirati tudi včerajšnje spremenjeno pričevanje poročnika Waldemara Chmielewskega, ki je včeraj omilil trditve med preiskovalnim zaslišanjem, češ da je imel vtis, da akcijo podpirajo tudi nadrejeni. Krivec naj bo torej samo eden, in sicer kapetan Piotrowski. Ta pa kot kaže noče priznati take vloge in namiguje, da bo sodnikom razkril še marsikatero do sedaj neznano ozadje.
V Avstriji zamude vlakov in zmeda na avtnih cestah
DUNAJ —- Hud mraz, ki je zajel vso Avstrijo, ni povzročil le nizkih temperatur — skoraj minus trideset stopinj, temveč tudi občutne zakasnitve vlakov in pravo zmedo v cestnem prometu. Avtomobili, zlasti tisti na naftni pogon, niso vžigali, veliko jih je obtičalo vzdolž avtocest in sredi mestnih ulic. Najbolj mrzlo avstrijsko mesto je bil Linz, kjer so včeraj zjutraj namerili 29,3 stopinje pod ničlo. Ekspresni vlak »Wiener Walzer«, ki vozi iz Innsbrucka na Dunaj, je imel pet ur zamude, ker je zjutraj obtičal v zamrznjenih tračnicah. Potniki so bili debele tri ure obsojeni na mraz, dokler jih niso rešile lokomotive na premog.
Največ strahu pa avstrijskim gospodarstvenikom povzroča Donava, ki je zmrznila in je zato v nevarnosti električna energija. Danes zjutraj so spravili v pogon vse kalorične elektrarne. Tiste, ki od 10. decembra lani »zasedajo« hainburške gmajne v znak protesta zoper gradnjo vodne centrale, je končno srečala pamet. Do 20. januarja bodo menda pospravili še zadnje ostanke svojega bivanja tam, šotore in ostalo opremo.
B. G.
Na Koprskem zmrznilo morje in celo nafta v avtobusih
KOPER — Tudi na slovenski obali je mraz tako hud, da zmrzuje ceto nafta v avtobusih, zaradi česar včeraj in danes ni moglo na pot precej avtobusov koprskega Slavnika, ljudje pa so zamujali na delo. Davi so na hidrometeorološki postaji na Belem križu nad Portorožem namerili celo —8,9 stopinje Celzija, seveda pa je na bur-ji živo srebro pokazalo celo 18 in 20 stopinj pod ničlo-Kmetovalci sei bojijo predvsem za oljke, gre predvsem za mlade nasade, in mandarine, ki so menda ponekod na najbolj odkritih mestih že pomrznile.
Včeraj " so posamezni sunki burje dosegali celo 130 km na uro in starejši prebivalci pravijo, da takega mraza še ni bilo. Zaradi ledu so popokali celo nekateri števci za vodo, na osnovni soli Dušana Bordona v Kopru pa je danes zaradi okvare na sistemu ogrevanja odpadel pouk za kakih tisoč otrok. Da je mraz res pokazal zobe priča tudi zamrznjeno morje v zaprtem škocjanskem zalivu in zamrznjene skale ob morju, na katere je pljuskalo morje.
B. Š.
Deček žrtev psa pri Bujah
BUJE — Do prave tragedije je prišlo v soboto okoli 16. ure na območju Rudin v Bujah, kjer je velik, okoli 50 kg težak i>em-ški ovčar dobesedno raztrgal 7-letnega Roberta Bogu vica. Fantek iz Buj se je skupaj z vrstniki igral nekaj sto metrov od svojega doma, kasneje pa ostal sam, ker so drugi odšli domov. Pes, ki ga je imel sosed Jovič sicer privezanega, saj je bil o-kolici znan kot izredno agresiven, se je, kot so ugotovili v preiskavi, utrgal z verige in napadel dečka. Pri tem ga je močno oklal po glavi, vratu in hrbtu in ga vlekel 300 metrov po tleh. Kasneje so v njegovi pasji uti našli celo dečkovo čepico. Kako je natančno prišlo do tega krutega dogodka še ni znano, saj menda ni bilo očividcev, prav gotovo pa se to ne bi zgodilp, če bi gospodar primemo poskrbel za svojega krvoločnega psa.
B. Š.
/V« procesu proti šesterici v Beogradu
Jovanovič odsoten zaradi bolezni in pa sporno pričevanje Djakiča
BEOGRAD — Na okrožnem sodišču v Beogradu se včeraj nadaljevalo sojenje 6-članski skupim, ki je obtožena kaznivega dejanja združevanja zaradi sovražne dejavnosti.
Kot poroča Tanjug se je včerajšnja obravnava začela s poldrugo uro zamude, ker ni bilo obtoženega Gordana Jovanoviča. Njegov branilec Slobodan Perovič je kasneje prinesel potrdilo mestnega zavoda za zdravstveno zaščito, M pravi, da je Jovanovič bolan. Povedal je tudi, da utegne obtoženi že danes ali jutri priti na sodišče. Senat, ki mu predseduje Zoran Stojanovič, je sklenil, da bo postopek proti Jovanoviču začasno izločil, da pa se obravnava nadaljuje, ker je bilo na tem procesu preveč različnih prelaganj in zavlačevanj, ki jih izsiljujejo obtoženi in obramba.
Včeraj so zaslišali pričo Gorana Djakiča, ki je o sestanku v stanovanju obtoženih govoril kot o »prijateljskih srečanjih« in pogovorih ob pijači. Podrobnosti se malo spominja, še manj kot v izjavi v predhodnem postopku, razen enega pogovora v stanovanju Gordana Jovanoviča, v katerem je sodeloval neki Poljak, ki je govoril o poljski zgodovini. Ko je Djakič omenil, da je
videl obtožnico, ga jo namestnik javnega tožilca Danilo Nanovič vprašal, kdo in zakaj mu jo je dal. Djakič na to vprašanje ni hotel odgovoriti — z razlago, da je obtožnica javni dokument.
Ob koncu včerajšnje obravnave je odvetnik prvoob-toženega Vladimira Mijanovica Vladimir Šeks na svoj način razlagal pričanje Djakiča, češ da je utemeljen sum, da je namestnik tožilca Nanovič netočno razložil Djakovičeve navedbe v obtožnici. Šeks je celo zahteval, da po uradni dolžnosti sprožijo kazenski postopek proti Nanovicu. Zanimivo je, da je obramba enak argument ob Djakovičevem pričanju postavila že v pritožbi na obtožnico pred začetkom' sojenja, vendar so ga zavrnili kot neutemeljenega. Nanovič je ta Šeksov predlog označil za presenetljivega, ker je obtožnica vsebovala izjave vseh prič in na tej podlagi strnila sklepe. Nanovič je tudi povedal, da ima dokaze, ki jih je tudi predložil sodišču o tem, da je Šeks pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande ter da vzdrževanje kazni prelaga, ker je menda bolan, obenem pa na tem sodišču zastopa Mijanovica.
Sojenje se bo danes nadaljevalo, (dd)
LA MAGLIA '
POPUSTI
IZREDNE PONUDBE
na vseh ženskih in moških pleteninah in oblačilih
TRŽIČ — Ul. Roma 58
Telefon: 0481/73174
V gledališču Ristori v Čedadu v nedeljo priredili 22. Dan emigranta
50 let boja Beneških Slovencev za lasten obstoj in jezik
ČEDAD — »Z Dnevom emigranta izpričujemo Beneški Slovenci našo odločno zahtevo za priznanje naših Pravic, istočasno pa izkazujemo tudi našo kulturno rast ln samobitnost.«
S temi besedami sta mlada Beneška Slovenca Margherita Trusgnach in Ezio Gosgnach začela v nedeljo Popoldne v gledališču Ristori v Čedadu že 22. Dan erniaria, to je prireditev, na kateri se vsako leto zberejo številni beneški izseljenci, ki preživljajo praznike v svojih rodnih krajih, pa tudi ostali prebivalci beneških vasi, za katere je ta prireditev njihov vsakoletni osrednji praznik, dan, ko se srečajo, ko prisostvujejo priložnostnim govorom, ko se lahko .med seboj pomenijo, ko lahko s toplim stiskom roke in z domačo besedo pove-n°. da so, da obstajajo, da hočejo na svoji zemlji ži-veti. da hočejo biti enakopravni državljani z vsemi pravicami, ki jim pripadajo, da hočejo delati na svoji zemlji in vzgajati svoje otroke v materinem jeziku.
V tem duhu se je torej začela, nato pa tudi nadalje-vaja in tudi zaključila nedeljska prireditev, ki so ji, P°Jeg številnih domačinov, prisostvovali poslanec Arnaldo Baracetti, enator Mario Lizzerò, župani Špetra, Breke in Grmeka Giuseppe Marinič, Fabio Bonini in Maurizio Namor, deželni svetovalec Romano Specogna,
pokrajinski svetovalec Pavel Petričič, predstavnik SKGZ Mirko Primožič, ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta, konzul SFRJ v Trstu Aleksander Nikolič, delegacija občine in SZDL Tolmin, in predstavniki drugih organizacij in izseljencev iz Argentine in Kanade kamor so se ti pred desetletji preselili in kjer živijo njihovi sinovi in hčere, ki pa niso pozabili, da so se njihovi starši rodili v teh krajih in da je njihovo poreklo slovensko. Naj za kroniko povemo, da so si ti emigranti, v glavnem starejši ljudje v spremstvu predstavnikov Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije, ogledali v teh dneh razne kraje v Beneški Sloveniji, obrate in podjetja, ki so tu zrasla in se tudi uveljavila, pa tudi sedeže domačih društev in še etnografski muzej v Bardu.
Dva sta bila glavna govornika na nedeljski prireditvi. V imenu občinske uprave Čedada je udeležence Dneva emigranta pozdravil župan Giuseppe P ascoltili, ki je izrazil zadovoljstvo, da se ta pomembna prireditev odvija prav v Čedadu in to na dan, je dejal župan, ko smo imeli prav v našem mestu staro, za zgodovino naših krajev zelo pomembno manifestacijo, to je mašo z mečem, ki je potekala v stolnici, pa tudi na trgu, v bližini gledališča Ristori. Zaželel je srečanju emigrantov še u-spešno nadaljevanje njegove dejavnosti in prisotnosti tudi zato, je poudaril, ker je le-ta odraz pomembnega delovanja organizacij, ki delujejo na tem področju, ki pa imajo svoje podružnice tudi povsod tam, kjer naši ljudje živijo in delajo. Izrazil je zadovoljstvo, da niso pozabili svojih domačih krajev vsi, ki so se morali, v iskanju zaposlitve, izseliti v druge države, tudi v daljno Ameriko in da vzdržujejo stike s svojimi rojstnimi kraji prav preko te prireditve, ki jih druži in tudi povezuje.
V imenu. vseh kulturnih društev, ki delujejo v Beneški Sloveniji je nato spregovoril duhovnik don Emilio Cencig.
Iz gdvora Emilia Cenciga
»Vsak izmed nas mora delati in se truditi za naš narod«
Emilio Cencig
Don Emilio Cencig, ki je govoril v imenu kulturnih društev, je med drugim dejal tudi naslednje:
»Že 40 let čakamo, mi Slovenci,
Ob 10-letnici delovanja mu ga je podelila ZKO Slovenije
Beneškemu gledališču odličje svobode s srebrnim listom
Program, s katerim so organiza-orii letošnjega Dneva emigranta popestrili to tradicionalno prireditev, je ,!, bogat in pester ter je vseboval ako pevske, kot glasbene točke in seveda krstno uprizoritev novega de-a domačega avtorja Izidorja Preda-na »Prepoved«, ki jo je odigralo Be-nesko gledališče.
Se pred govorniki je nekaj veselih
g . domačih zaigral na harmoniko zio Qualizza, predstavnik mlajšega ?.u Beneških Slovencev, ki igra tu-1 Pri beneški folklorni skupini »Žt-/riti«, ki so ga poslušalci z vese-Jem sprejeli in mu tudi navdušeno zaPloskali.
Svoj emu zvestemu občinstvu se je a o predstavil Anton Birtič z nepo-y esitino harmoniko in s svojo glasno skupino Beneški fantje, s katero j ,?aPel in zaigral vrsto znanih, pa . n°vih pesmi, namenjenih Bene-j^1 Sloveniji in njenemu prebivalstvu.
° vedno so njegove pesmi »vžgale«, y sebno tiste, ki jih ljudje že dobro svoje3° !n k* 50 Ph že sprejeli za
lin d°.vtipi in pesmijo sta, ob spremit1 kitar, nastopila še Guido Qua-ved°i Franco Cernotta, ki sta poda rf marsikaj smežnega in vesele-, ’ . ,a so se navzoči od srca nacejali.
„?iay.no in osrednja točka nedeljske g e~^ve pa je bil seveda nastop des e.j9.a gledališča, ki proslavlja Vanetletnico svojega uspešnega delo-prii3? *n ki prav v nedeljo prejelo kult° sP°r°čilo, da mu je Zveza urnih organizacij Slovenije pode-
lila za njegovo uspešno delovanje odličje svobode s srebrnim listom. Vest sta mlada napovedovalca prečitala na prireditvi sami tako, da so lahko udeleženci z aplavzom takoj pokazali svoje veselje in zadovoljstvo.
Kot smo že poudarili, se je vodstvo gledališča odločilo, da počasti to svojo obletnico z uprizoritvijo novega dela domačega avtorja Izidorja Predana »Prepoved«, ki je namenjena 50-letnici fašistične prepovedi uporabe slovenščine tudi v cerkvi in pri verouku v šoli. Ta dogodek, nato odločen upor slovenskih duhovnikov proti tej krivici, pa tudi upor prebivalstva, ki je duhovnike v tej borbi podprlo in v njej vztrajalo tudi v času narodnoosvobodilnega boja, v katerem so tudi sodelovali in za ideale katerega so tudi mnogi beneški fantje in možje dali svoje življenje, predstavlja jedro celotne zgodbe, ki se odvija na odru tako, kot se jo spominja domačin že/, ki se, zaradi bolezni ni mogel udeležiti lanskoletne velike slovenske manifestacije v Gorici. Med poslušanjem govorov, ki vsi poudarjajo zahtevo po dosegi globalnega zaščitnega zakona, si žef prikliče v spomin tiste težke dni pred petdesetimi leti, ko so beneški duhovniki, takratni Martini Čedermaci, skupno z Ivanom Trinkom, začeli boj za pravico do uporabe slovenske besede v cerkvi. Preko tega dogodka mu misli preskočijo na obdobje druge svetovne vojne, ko so se prav na tleh Beneške Slovenije vodile hude borbe slovenskih in italijanskih partizanov proti okupatorju in ko so tudi prebi-
valci teh krajev doživeli konec vojne in toliko zaželeno osvoboditev izpod nacifašističnega jarma. Njegovo razmišljanje gre seveda dalje, tudi v povojno dogajanje v Beneški Sloveniji ter v grenko ugotovitev, da se morajo Slovenci še danes boriti za svoje pravice, da nimajo svojih šol in da jih hočejo odgovorni še danes prikrajšati za tisto, kar italijanska ustava priznava v svojem členu 6 vsem manjšinam v državi.
»Zgodovina vseh teh let je v tej naši igri« je zapisal v gledališkem listu direktor Aldo Clodig. »Izbrali smo jo, ker mislimo, da je naše gledališče, po desetih letih delovanja, zrelo za uprizoritev tako zahtevne igre, ki zajema vso problematiko, ki jo morajo tudi naši ljudje dobro spoznati, ji pogledati v oči, ker bodo■ le tako razumeli tudi sedanje politično
stanje, naše razmere in tudi pomen naše borbe, našega dela.«
V igri nastopa vrsta igralcev, kakih deset v glavnih in osrednjih vlogah, ostali nastopajo kot partizani, kmetje in kmetice, sodeluje pa tudi pevski zbor Rečan iz Ljes. Tu so seveda dali svoj delež tudi domači tehniki, kostumografka, šepetalka in kar trije mladi, ki so pripravili sceno. Režija predstave je bila tudi tokrat v rokah tržaškega igralca Adriana Rusije, ki je celotno dogajanje poživil z raznimi množičnimi prizori, z magnetofonskimi posnetki govorov z manifestacije v Gorici, s petjem in igranjem harmonike.
Ob koncu so bili vsi, skupno z avtorjem igre, ki se je prav za to priložnost vrnil z obiska svojcev v Franciji, deležni toplega in zasluženega aplavza.
da nam bojo priznane naše. pravice; že 40 let zahtevamo, naj Italija spoštuje in uresniči ustavo; za dosego pravic nismo izbrali poti nasilja, ampak pot mirnega in demokratičnega obnašanja. Naše pravice smo vedno terjali s prepričevanjem, z dokazovanjem in z našim delom, posebno v kulturi. Vplivali smo na parlamentarne sile, neštetokrat smo potovali v enotni delegaciji v Rim k zastopniku republike, predsednikom vlade in parlamenta. Priredili smo tudi velike manifestacije v Gorici in Trebčah. Doslej pa smo naleteli na gluha ušesa, četudi v vladi in v vrhu države so se menjale razne stranke in osebe.
Kaj zahtevamo tako v nebo vpijočega, če zahtevamo tiste, ki so naravne potrebe vsake manjšine? Če zahtevamo slovenske šole za vse Slovence, poleg italijanske; če terjamo govorico našega slovenskega jezika poleg italijanskega, podporo naši slovenski kulturi, tisku in drugemu delu; če zahtevamo globalno zaščito, do katere imamo pravico, zahtevamo samo, da ostanemo SLOVENCI po narodu, kakor nas je sam Bog ustvaril, in italijanski državljani, kakor smo si sami izbrali pred 120 leti s plebiscitom. Obenem ne vsiljujemo naše slovenske govorice, ne moremo pa prenesti, da drugi uničujejo uporabo našega materinega jezika.
Če 40 let nismo dosegli naših pravic in globalne zaščite, kakor predvideva italijanska ustava, je to zelo slabo spričevalo za našo italijansko državo, za stranke, ki so v vseh teh letih imele oblast v rokah. Zamuda pri izglasovanju celovite zaščite za Slovence ni za nas indiferentna, ni nam naredila le krivice, ampak tudi veliko škodo, ki je ne bo mogoče nikoli popraviti.
Prepričan sem, da je globoka podlaga za dosego naših pravic v nas samih. Ne smemo ne obupati, ne zaspati. Ostati moramo zvesti Slovenci, povezani z vsemi drugimi Slovenci, ki žive v Italiji, saj smo en sam narod! Posebno moramo vztrajati v naši štiridesetletni demokratični politiki, ki odvrača nasilje, opira pa se na prepričanje v duhu resnice in pravice. Vemo, da je ta pot dolga, težavna in zahtevna, mi pa gremo po njej.
Vsak izmed nas mora delati in se truditi za naš narod z žilavim in trdim delom na vseh področjih, ne da bi zahtevali in pričakovali, da bomo želi uspehe. Eden sadi in se trudi, drugi pa žanje in se veseli.
Nikoli ne odnehajmo v boju za naše pravice; kar pogumno naprej v prepričanju, da bo tudi za naš beneški narod in za vse naše slovenske brate in sestre, ki žive v Italiji, zasijala luč pravice!«
S prireditve poročala
NEVA LUKEŠ
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
337.
■	’^a nas se ne boj. Mene si ne upajo spodnašati,
. v° Pa se bo pod mojim varstvom razvil v dobrega en vndanta- Odličen kurir je bil, hraber, samosto-’ k°nspirativen, discipliniran, z močnim čutom od-’ . ,°Tnosti. Imel je vse odlike sla — to pa je najvaž-ise za dobrega komandanta. Človek mora najprej u ,1 Poslušati, šele potem ukazovati. Si predstavljaš, ;aj 1 kil jaz lahko dober komisar, če bi bil slab pek? , ' Se tudi politika mesi. Vse v pravih razmerjih in ii .> vVem času, s pravimi ljudmi seveda, pa gre, kot eili° in je potrebno.«
l0 ,FarIu se je zdelo, da Batog s svojo gostobesed-ra *° nekaj prikriva. Ni vedel, kaj, slutil pa je, da LJe strah in mu je težko pri duši. Teži ga resnica. >i	ie ° njegovi trdnosti in iskrenosti. Moral
lv	kol j pozoren glede ciljev človeka, ki nosi v sebi
kri s^rain°sti: pretirano dobroto in mehkobo, ki se Jolr a pod Plaščem imena Očka, in skrajno strogost ; jseviškega kova. S takšno strogostjo se uveljavlja ''sa vavi in maščevalni Batog, ki zahteva, da se mu okolico podreja v imenu revolucije in sprejema
brez ugovorov njegovo voljo kot edino pravilno.
Karlo je na žalost prepozno spoznal, da komisar šteje za uspehe odreda predvsem uničenje vrinjencev in razrednih sovražnikov, ne pa vojaških uspehov in pridobitve ljudi za skupne politične cilje osvobodilne borbe. Zdelo se mu je odveč, da bi pred odhodom z njim razčiščeval stvari, ki bi jih bil moral na začetku. Morda je na tihem pritrdil aktivistom, da žrtvujejo komandanta za zavoženo stvar in postavijo namesto njega mladeniča, ki ga bodo vodili drugi.
Po tem pogovoru je Karel zapadel v malodušje. Najbolj sta ga bolela izguba matere in razočaranje nad prijatelji, ki so izginili kot privid, namesto njih pa so se pojavili strahovi, s katerimi se ni mogel spopasti, ker so se sproti razblinjali v megleni zavesi. A čakalo ga je še eno presenečenje. Dežurni oficir mu je prišel povedat, da ima obisk: neka ženska hoče po vsi sili govoriti s komandantom.
Pred hišo je v senci zadajajočega sonca stalo dekle. Spoznal jo je po sloki, nežni postavi in dolgih, na ramena padajočih laseh. Bila je Zala. Njegova ljubezen, ki jo je zagrenila njena mati in jo je presekala vojna...
»Karlo,« ga je poklicala nežno in mu prek ceste pomahala z ljubko kretnjo v pozdrav.
Napotil se je k njej z mešanimi čustvi. Mislil je, da ga bo razgnalo od bolečine. Prepričan je bil, da ga je že pozabila, da je on pozabil njo in da se je njuna ljubezen izgubila v vrtincih surovega boja za obstanek v norem času.
Videl je, kako se ji širijo oči in ji drhtijo roke. Podobna je bila ptici, ki bi rada zletela v daljave neba, pa se ne more odtrgati od tal. Kako lepa ženska! V svetlobi ugašajočega sonca se mu je zdela kot sanjski privid. Trpljenje ji je zarisalo v dekliški obraz dozorelost žene. Hrepenenje po nedoseženem pa ji je vlilo v oči tajinstven žar.
Obstal je pred njo in za hip sta se spojila s pogledom. Oklenila se ga je okrog vratu, se prižela k njemu in zajokala. Bila sta med hišami na očeh mimoidočih. Premagalo je tudi njega. Začutil je, da je prava ljubezen neuničljiva in brezčasna. Nič je ne more uničiti.'Ne ljudje ne voda ne ogenj ne zlo ne daljava ne vojna ne mir in tudi politika ne. To je nekaj, kar ne potrebuje besed in dokazil. Ni se mu zdelo vredno, da bi si kaj povedala tu med hišami, še manj pa v štabu, ki ni več njegov štab.
Stopil je k ograji, kjer je imel privezanega konja. Odvezal ga je in pojezdil k njej. Z močno roko jo je dvignil k sebi na konja in odjahal izpred oči radovednih borcev in vaščanov.
Konjska kopita so peketala po sivem, brezčutnem kamenju. Konj ju je nosil stran od ljudi, v samoto, med nežne bilke, med ozelenelo drevje, med prve cvetlice, znanilke pomladi.
Kaj bi mu rekla? Držala se ga je kot dojenček materinih prsi. Objel ju je duh zemlje, v kateri je klila nova rast, veter iz gora in gozdov, spomini njune ljubezni v mračinah reke, skrite očem in nikomui. poznane, čutila sta prepad dveh let, ki ju je ločil. V njem je bilo toliko grobosti in nesmisla, da sta si ga oba želela izbrisati iz spomina.
Letošnja zima prav gotovo ena najbolj mrzlih v tem stoletju
Polarni mraz zajel tudi tržaško pokrajino Ponekod na Krasu kar 16 stopinj pod ničlo
Mraz je tokrat zares krepko pritisnil, nismo sicer pri rekordih iz mitične zime leta 1929, podatki pa kažejo, da je bilo v 125 letih v Trstu samo 15 zim hujših. Statistika se nanaša na mesto Trst, kjer je bilo včeraj 7 stopinj pod ničlo. Pa še nekaj iz statistik; januarja je v Trstu povprečje zadnjih 50 let 3 stopinje pod ničlo, smo torej za kar 4 stopinje pod povprečjem, podobne zime pa se pojavijo (vedno v povprečju) vsakih osem let.
Posebno še, ker piha burja, ki močno pospešuje občutek mraza. Gre seveda za subjektiven občutek, vendar znani tržaški vremenoslovec Polli trdi, da če burja piha 100 km na uro in je 5 stopinj pod ničlo, nas zebe, kot da bi bilo živo srebro na minus 13 stopinj...
Posebno zebe tiste, ki stanujejo na Krasu, razlike z mestom so tokrat velike, saj so prejšnjo noč na planoti ponekod izmerili kar 16 sto pinj pod ničlo. Na Opčinah in sploh na vzhodnem Krasu so izmerili dobrih 15 stopinj pod ničlo, podobne temperature so bile tudi na Colu, v Šempolaju, v Nabrežini in morda še kje drugje.
Nismo v Sibiriji, niti pri Belope-ških jezerih ne, kjer je bilo kar 32 stopinj pod ničlo, vendar gre tokrat tudi na Krasu zares. Tako zmrzujejo kali, šipe na oknih in vratih so postale beli čipkasti prti. Marsikdo, ki je včeraj zjutraj hotel na delo, se je moral močno potruditi, da je prižgal avtomobil.
Mraz je prinesel seveda marsikatero nevšečnost, čeprav je sreča, da ni snega in da na cestah ni veliko ledu. Najhujši zastoji so tako bili v tržaškem pristanišču. Zaradi mraza niso mogli raztovarjati ladij in sploh je vsako delo zamrlo. Kar 18 ladij čaka ob pomolu na odjugo, 3 ladje pa čakajo, da bodo lahko prišle v
luko. Velike zamude so imeli tudi vlaki, saj so v naši deželi marsikje zamrznile tračnice in predvsem kretnice. Zamudo so imeli tudi vlaki, ki so vozili iz raznih krajev Italije Mraza in njegovih posledic se bojijo tudi kmetovalci. Vprašanje je na primer, kako bo z oljkami v Bregu in Mačkoljah. Prav iz Mač-kolj smo izvedeli, da so oljke v nevarnosti, nekaj mladih dreves je ve-
Tudi slap Glinščice je zaradi hudega mraza zaledenel
rjetno že poškodovanih; če se bo mraz nadaljeval, bo seveda škoda še večja. Počakati pa je treba toplejše vreme * in šele takrat se bo izvedelo, kako je z oljkami; po ozobi jim namreč odpade lubje.
Včeraj se je po božičnih in novoletnih počitnicah ponovno pričel pouk. Treba je zapisati, da mraz ni povzročil hujših preglavic. Po nekaterih šolah na Tržaškem so se morali zaviti v plašče, večina poslopij in učilnic pa je bila pravočasno zakurjenih. Nekaj zastojev je vseeno bilo. Tako so v lonjerskem slovenskem vrtcu počile cevi in so morali zaradi mraza poslati otroke domov, prav tako so morali domov otroci iz nabrežinskega vrtca. De-vinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da bodo danes in jutri zaprta zaradi mraza naslednja šolska poslopja: nižja srednja šola Carlo de Marchesetti v Sesljanu, državni vrtec v Ribiškem naselju in občinski vrtec v Mavhinjah.
Vsekakor lahko mirno zapišemo, da se je novo leto pričelo v zmrzo-valni skrinji; upati je le, da gre samo za vreme...
Na slikah: zgoraj ledeni oklep na Pomolu Audace, na sredi ledeni slapovi ob cesti Trst - Opčine in spodaj tržaško pristanišče z ustavljenimi žerjavi.
Grelci so lahko neomejeno odprti
Tržaški občinski odbor je včeraj nemudoma izdal dovoljenje, da so lahko grelne naprave v hišah in stanovanjih odprte brez vsakršne omejitve. Odbor je to odločil zaradi izjemnega mraza, ki je zajel tudi našo pokrajino. Dovoljenje velja od 7. do 14. t.m.
Kot je znano, obstajajo norme, ki omejujejo gretje z osrednjim ogrevanjem. Obstajajo seveda tudi različni »grebli« pasovi, tako je Trst v pasu D. To pa pomeni, da so kurilne naprave lahko odprte vsak dan do največ 12 ur. Ob sedanjem mrazu 12-urno ogrevanje seveda ne zadostuje, od tod tudi izjemen ukrep tržaškega občinskega odbora.
Prijetna družabna prireditev bivših borcev in aktivistov
Z veselo in prijetno družabno prireditvijo, namenjeno članom, prijateljem, aktivistom, invalidom NOV in pa tovarišem — borcem z onstran meje, je želelo pokrajinsko vodstvo VZPI -ANPI začeti novo leto ter voščiti vsem srečo in zdravje, pa tudi uspehov v boju za mir, mimo sožitje, dobrososedske odnose med državami, pa tudi za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
krajinskega odbora Arturo Calabria. Oba sta se zahvalila vsem, ki so prispevali k uspehu prireditve, predvsem uslužbencem menze, ki so pripravili dobro in okusno večerjo. Še dolgo v-noč je donela iz dvorane slovenska in partizanska pesem, med katero so se mešali zvoki glasbenega ansambla, ki je poskrbel, da so se udeleženci tudi zavrteli.
»Koža in raze« drevi po Radiu Trst A
Drevi ob 18. uri bo Radio Trst A izvajal radijski prvenec mlade slovenske avtorice iz Nove Gorice Milojke Žižmond »KOŽA IN RAZE«, žižmon-dova, ki bo letos doživela svoj odrski krst tudi na odru novogoriškega Primorskega dramskega gledališča, nam v tem delu, nasičenem s poezijo surovega vsakdana, pripoveduje o drobnih stvareh enega sončnega dne. Od zore do mraka spremljamo vsa pota mlade zakonske žene in matere, ob tem pa občudujemo avtoričino fabulativno in nadgrajevalno silo, da bi v pičlo odmerjenem času za zanimivo slušno igro vnesla v togi in sivi dan svojega radiofonskega razmišljanja poezijo večnosti in neminljivosti. V glavni vlogi nastopa Ivana Piacer, delo pa je v produkciji slovenske tržaške radijske postaje režiral Marko Sosič.
Člani Uniona so se poslovili od starega leta
Združenje UNION iz Podlonjgrjà in od Sv. Ivana ima zelo razvejano dejavnost. Poleg športa pridno gojijo tudi družabnost, za katero so izleti posebno lepa priložnost. Letos so organizirali že pred novim letom poseben izlet na Kras, da bi se daleč od mestnega trušča poslovili od starega leta in si zaželeli vso srečo v novem. 26. decembra so se polni dobre volje odpeljali preko bloka pri Fernetičih in Sežane v Tupelče na Krasu. Cilj —■ prijazna gostilna Jazbec.
Takoj se je izkazalo, da je bila izbira kraja zelo posrečena. V domači gostilni in prijetni družbi članov in njihovih prijateljev so se izletniki kmalu sprostili, k čemur je prispevala tudi godba, ob zvokih katere so se pridno zavrteli.
Verjetno pa bi izletniki ne bili nad večerom tako navdušeni, ko ne bi bil v njihovi sredi tudi podjetni gostilničar Jazbec, ki je veseli družbi pripravil pravi literarni večer z recitiranjem svojih pesmi. Povedal je, da ima napisanih kakih 250 pesmi, škoda, da so samo v rokopisu. S svojim humorjem in lepim glasom je dvigala razpoloženje tudi gospa Marčela Pertot. Eden od prvih in vodilnih članov Uniona Luciano Ferluga, se je po uspešnem večeru zahvalil vsem, ki so prispevali k delovanju društva, še prav posebej pa požrtvovalni društveni animatorki Cvetki Medvešček, brez katere bi Union ne mogel organizirati tako prijetnih izletov, s katerih se vračajo vsi sproščeni in dobre volje.
Tudi na šoli Galvani od včeraj pouk
Tudi v tržaškem poklicnem zavodu Galvani, ki ga je prejšnji teden opu-stošil atentat, se je včeraj zjutraj P® božičnih in novoletnih praznikih začel pouk, čeprav so nekatere učilnice še vedno neuporabne. Po prvih ocenah občinske uprave je šolsko poslopje utr-pelo več kot dve milijardi lir škode, saj je požar popolnoma uničil pet u-čilnic in telovadnico ter močno poškodoval ravnateljstvo in tajništvo zavoda.
Vzporedno z delom občinske uprave, ki bo za obnovitev poškodovanega šolskega poslopja baje zaprosila za pomoč deželo in morda nekatere državo® organe, teče tudi preiskava, ki jo j® vodil namestnik državnega tožilca dr-Staffa seveda v sodelovanju s policij® in s karabinjerji. Preiskovalci so včeraj dokončno ugotovili, da je atentu* izvedlo več ljudi in da so bile molotovke, ki so sprožile požar, postavljefl® na različnih mestih. Kot znano si doslej nihče ni prevzel odgovornosti z» ta atentat.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
Prireditev je bila v soboto zvečer v veliki, lepi ter okusno okrašeni dvorani DISPRAL (menzi Delavskih zadrugi) pri Domju, udeležilo pa se je je okrog 400 ljudi iz vseh krajev tržaškega področja: od Nabrežine pa vse do Milj. Toliko jih je prišlo, da so presenetili celo organizatorje, ki so se nekoliko bali, da se bo marsikdo u-strašil mraza in slabega vremena in si ne bo upal zdoma. In ni bilo nikomur žal, da se je odločil za sodelovanje na tem družabnem večeru, ki je bil resnično vesel, prijeten obogaten z dobro pripravljeno večerjo, kateri so nato sledili ples, petje in zabava.
Goste, med katerimi so bili jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič in konzul Aleksander Nikolič, predsednika Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško o-zemlje in Odbora Zveze vojnih invalidov NOV Neva Lukeš in Dušan Furlan ter predstavniki Zveze združenj borcev obalno - kraškega področja ter vse udeležence sta na kratko pozdravila v slovenščini tajnik Dušan Košuta, v italijanščini pa predsednik po-
Pravoslavna skupnost praznovala božič
Srbska pravoslavna skupnost v Trstu je v nedeljo zvečer začela cerkvena slavja ob letošnjem božiču po njihovem »badnjaku«. Po cerkvenem obredu v pravor/avni cerkvi Sv. Spiridiona so se zbrali v dvorani pravoslavne skupnosti. Tržaški pop Ivic je v kratkem nagovoru orisal pomembnost praznika, pozdravil goste, jim voščil srečne praznike in zaželel svojim vernikom in vsem ljudem miru. (mm)
Koncert božičnih pesmi v Stivanti
Koncert božičnih pesmi v župni štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnik?’ '■ki ga tradicionalno prirejajo dekliški zbor Devin, Fantje izpod Grmade j? otroški zbor iz Stivano, je v soboto zvečer privabil lepo število domačV* poslušalcev. V samostojni, mešani in trojni zasedbi so pevski zbori Prea stavili bogat spored božičnih motivov.
Prisotne je ob začetku sporeda pozdravila Irena Tavčar, sledila pa božična misel, ki jo je napisala prof. Ester Sferco, prebrala pa Katarin hegiša. Zbora fantov in deklet sta se postavila v prezbiterij, tako da s‘a, lahko pela tako v samostojni zasedbi, kot tudi v mešanem sestoju. Spo?e so začeli s pesmijo Vinka Beličiča »Bila je noč«, ki jo je zelo dovrši uglasbil Ubald Vrabec. Pri orglah je zbora spremljal prof. Andrej Pega?’ Že naslednja pesem »Jezusovo rojstvo«, ki jo je uglasbil Jože Trošt, pa J bila posebnost, saj je dekliški zbor spremljal poleg orgel tudi klarinet gija Grassija iz Slivnega.	g
Sledili so si starejši, tudi ljudski božični napevi, sredi koncerta pa s ■ pred odrasle pevce stopili še otroci, ki jih vodi Tatjana Legiša. Zbor, " redno poje pri mašah v Štivanu, je pokazal, da je v zadnjih časih krepk" napredoval. Zapeli so tri pesmi. Od teh pa bi omenili skladbico »Božična*' ki jo je uglasbila sama pevovodkinja na besedilo Sandre Filipovič. DruQ glasbena novost na sobotnem koncertu pa je bila pesem Saše Martelanc »Božični zaton«, ki jo je za moški zbor uglasbil Zorko Harej.	..
Na splošno lahko rečemo, da so zbori izbrali zelo pester spored, ki } učinkovito povezoval božične skladbe iz prejšnjega stoletja in ljudskega y vora s pesmimi, ki so nastale v novejših časih, ali nalašč za koncert. * čer v božično okrašeni cerkvi se je končal, kot je to navada, z znano Pe smijo »Sveta noč«, pri kateri je sodelovalo občinstvo.
Predvpisovanja v slovenske vrtce in šole vse do 25. januarja
Predvidevanja in obeti vpisovanj v otroške vrtce in osnovne šole
Te dni potekajo v državnih otroških vrtcih, v osnovnih šolah in v nižjih srednjih šolah pred vpisovanja v prvi letnik oziroma v prve razrede. Predčasni vpisi, ki jih je med lanskim šolskim letom uvedlo ministrstvo za s°lstvo, so za naše šole zelo pomemb-ni saj iz njih izhaja že dokaj verna P°doha prvih razredov prihodnjega šolskega leta; iz pred vpisov je že jhogoče dokaj približno ugotoviti, kako številčni bodo naši prvi razredi osnovnih šol
Predvidevanja pri vpisih v prve razrede osnovnih šol so, v primerjavi s Predvpisovanji v otroške vrtce, dokaj »lažja«. V klopi prvih razredov naših osnovnih šol bi morali namreč septembra sesti otroci, ki bodo junija »absolvirali« slovenske otroške yjdce, temu številu pa bi morali prišteti še tiste otroke, ki niso obiskovali vrtcev.
Ta računica je idealna. Žal se zadnja leta realne številke o vpisih v Prve razrede vse bolj oddaljujejo od »idealnih« številk. Tako se je na pri-njnr v šolskem letu 1982/83 vpisalo v Prve razrede 236 malčkov, medtem k° Jih je nekaj mesecev prej zapu-
stilo slovenske vrtce 237. V šolskem letu 1983/84 je bila razlika med otroki, ki so zapustili vrtec in otroki, ki so se vpisali v naše šole, že večja (210 jih je zapustilo vrtce, 199 se jih je vpisalo v prve razrede), lani pa se je ta odklon še povečal (od 179 otrok iz vrtcev se je vpisalo v naše šole 165 prvošolčkov).
Dodatno negativno plat predstavlja dejstvo, da beležimo tolikšne razlike prav v času, ko je upad šolske populacije zaradi zmanjšanja števila rojstev tako značilno visok.
S tema dvema negativnima aspektoma se bomo morali bržčas spoprijeti tudi ob letošnjih januarskih pred-vpisih v prve razrede naših osnovnih šol. Že uvodoma smo omenili, da se januarski predvpisi le malo razlikujejo od končnih vpisov. Tako se je na primer lani vpisalo v prve razrede 169 otrok, septembra pa je prestopilo prag naših šol 165 prvošolčkov.
Po predvidevanjih bi moral biti letošnji vpis podoben lanskemu. Naše otroške vrtce bo namreč junija zapustilo 174 malčkov: če nam bo uspelo omiliti prehod slovenskih otrok iz slovenskih otroških vrtcev v italijan-
ske osnovne šole, bo lahko vpisna »bera« naših osnovnih šol večja od lanske'. To bi bilo še posebej pomembno, saj bi tako zaustavili upadanje števila vpisov iz zadnjih let.
Predvidevanja za vpise v otroške vrtce so bolj tvegana zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov o porazdelitvi rojstev po narodnostih. Glede na prejšnja leta bi moral biti vpis spodbuden. Že lani smo namreč zabeležili večji vpis v naše otroške vrtce kot leto prej (v šolskem letu 1983/84 se je vpisalo v naše vrtce 149 otrok, v letošnjem šolskem letu pa 158). Če bo letošnji vpis potrdil ta porast, bi lahko pomenilo, da smo prešli črno obdobje upadanja in da se je začela krivulja vpisov počasi dvigati.
Vpisovanja v državne otroške vrtce, v osnovne in v nižje srednje šole se bo nadaljevalo do 25. januarja. Od 21. do 31. januarja pa bodo potekala vpisovanja v tržaške občinske vrtce. V slovenskih občinskih vrtcih v tržaški občini (v Ul. Conti, v Dijaškem domu, pri Sv. Ivanu bina Greti) bodo vpisovali otroke med 9. uro in 11.30.
Slovenske božične pesmi v stolnici sv. Justa
Je že postala tradicija, da na prvo nedeljo v novem letu prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v stolnici pri Sv. Justu koncert božičnih pesmi. In tako je bilo tudi v nedeljo popoldne, ko se je v stolnici kljub zelo mrzlemu dnevu zbralo veliko število ne samo vernikov, temveč tudi ljubiteljev glasbe. Koncert je1 bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so nastopili solisti Marta Valetič, Zlata Gašperšič in Dragiša Ognjanovič, ki so ob spremljavi znanega organista Huberta Breganta zelo do-
V Boljuncu predstavili načrt o zaščiti Doline Glinščice
Dolinska občinska uprava je sinoči gledališču »F. Prešeren« v Boljun-Podstavila javnosti načrt o za-npV ,’n. o valorizaciji Glinščice in še ga . Dh drugih predelov občine, ki Pini6 P° nal°gu uprave izdelala sku-o ir skr°h°vnjakav. S tem načrtom, skate*™ je že tekla beseda v občin-redil SVetu’ ie tamkajšnja uprava na-rak a nahaljnji1 zelo pomemben kora v naprei 7-a ureditev Glinščice v tiara^ Park' ki zaščiti v prvi vrsti na-PozaKi ■ k°gastva tega področja, ne ja Pa, da je treba vsakršno za-
-»«. *• •»
ščito prilagoditi tudi potrebam človeka.
Načrt je predstavil odbornik za zaščito okolja Stojan Sancin, nakar se je razvila zanimiva razprava. Načrt bo vsekakor v kratkem na dolinskem županstvu na ogled vsem občanom in tistim, ki jim je pri srcu bodočnost Glinščice. Kot je podčrtal sinoči Sancin, bo občinska uprava upoštevala vse predloge in tudi kritike ter šele nato sprožila birokratski postopek za dokončno odobritev načrta, ki bo tako postal pravnomočen predvidoma sredi leta.
Taras Kermauner drevi v Slovenskem klubu
Gost Slovenskega kluba in Kulturnega združenja Most bo drevi stari znanec njunega občinstva Taras Kermauner, ki se rad odzove našim vabilom na predavanja iz filozofsko-literamega področja, na katerem se študijsko udejstvuje. Za drevišnji večer je pripravil razmišljanje o problematiki despota, kakor le ta izhaja iz dveh dramskih del sodobnih slovenskih književnikov: Aleksander praznih rok avtorja Vitomila Zupana in Aleksander Veliki Vladimira Kavčiča.
Kljub nič kaj vabljivemu vremenu prireditelja vabita k številni udeležbi, saj je nastop Tarasa Kermaunerja vsakokrat izredno zanimiv in bogat s spodbudami za široko in vznemirljivo razpravo.
Konec meseca v Trstu »Motor Show«
Od 31. januarja do 4. februarja bo na tržaškem velesejmu prireditev »Motor Show«, ki jo pripravlja velesejemska ustanova v sodelovanju z avtomobilskim klubom in s tržaškim avtomobilskim društvom. Prireditev, ki stopa letos v peto leto, bo nudila raznim avtomobilskim hišam priložnost za predstavitev najnovejših modelov, poleg tega pa bo na njej obširneje govor o raznih aktualnih vprašanjih, ki so neposredno povezana z avtomobilom in s prometom na sploh. S tem v zvezi bo velese jemska ustanova dala pobudo za tri zanimive okrogle mize o vplivu alkohola in mamil pri vožnji avtomobila, o posledicah padcev z motorji in o težavah v prometu v tržaškem mestnem središču. Gost »Motor Showa« bo letos znani televizijski komentator Mario Poltronieri.
Biasuttijevo pismo Lagoriu o Verdiju
Ob možnosti, ki jo predvideva vladni osnutek zakona za glasbene ih baletne dejavnosti, da bi gledališče Verdi ne bilo več glasbena ustanova »s posebnim deželnim pomenom«, ampak le stalni organizem za glasbeno proizvodnjo, je predsednik deželne vlade F-JK Biasutti pisal ministru za turizem in prireditve Lagoriu daljše pismo.
V pismu Biasutti pravi, da je nerazumljiva nižja kvalifikacija operne hiše Verdi, saj sodi med najuspešnejše v Italiji. Nadalje govori Biasutti o posebnem geo-političnem prostoru, v katerem deluje Verdi, gre za svet, kjer se italijanska kultura sooča z nemškim in slovanskim kulturnim svetom. Prav v tem smislu opravlja Verdi posredovalno vlogo, saj sooča italijansko glasbeno proizvodnjo z umetniškimi izkušnjami Mittelevropskega prostora in tudi v sklopu skupnosti Alpe-Jadran. Pri tem svojem posredniškem delu je gledališče Verdi omogočilo številne stike z najpomembnejšimi gledališči v Avstriji in Jugoslaviji.
bro zapeli vsak po dve pesmi na božično tematiko. Poleg tega je organist Bregant zaigral še Messiaenovo »Les Mages« in Guilmantovo »Koral in juga«. V drugem delu so nastopili združeni pevski zbori z Opčin, z Rojana, od Sv. Antona in Sv. Ivana, ki so pod vodstvom Edija Raceta zelo ubrano zapeli šest božičnih pesmi slovenskih skladateljev. Med prvim in drugim delom je g. Žarko Škerl podal nekaj misli o tem velikem prazniku za kristjane ter pozval k miru in bratstvu vseh ljudi. Gregor Pertot je bil dober recitator na tem koncertu. Prisotni so bili s koncertom zelo zadovoljni ter so nagradili vse izvajalce z močnim aplavzom, (m.m.)
• Pred dnevi so imeli javno skupščino uporabniki družinske posvetovalnice za Greto, Rojan in Barkovlje, na kateri so opravili obračun dela v lanskem letu in pripravili načrte za prihodnost.
T	Prehitro si nas zapustil
dragi
Sergij Doles
Pogreb bo jutri, v sredo, 9. t.m., ob 11. uri z barkovljanskega pokopališča.
Žalostno vest sporočajo: mama Pina, brat Berto z družino, žena Elda z Nevo in Davidom, družini Veljak ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Barkovlje, Melbourne, 8. januarja 1985
Zapustila nas je naša draga
Lojzka Kristančič vd. Clementi
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 9. t.m., ob 14. uri iz kapelice repen-tabrskega pokopališča.
Žalostno vest sporočajo: sin Franko, njen Karlo, Berto, Anica z družino ter drugo sorodstvo.
'Reperitabor, 8. januarja 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo)
^editne • razpoložljivosti
Za izvoz v Jugoslavijo
Sled °^*je obračunov sodi tudi pre-kredit*10^*1 ^ starih razpoložljivosti in yV za dobave vzhodnim deželam sedna ^ vrsti Jugoslaviji. Za sona	,rzavo ima družba ISVEIMER
kredit J° T6 milijona dolarjev od iariev iV ?nesku 15 milijonov do-za itav- i? bil leta 1980 odobren me /Jan'ski izvoz industrijske opre-b0.’ prKJev in blaga za trajno poraza itavanca razPolaga z 71 milijoni lov “J^ski izvoz posameznih de-Predf.i6261^^ delov, polizdelkov in 'zvzeti°VaiU'1 izdelkov, iz česar so M edink bredmeti za široko porabo, jev rCa ima 44,7 milijona dolar-VoZa , mansiranje italijanskega iziti poi: a iev’ delov, rezervnih delov Creditn av’ medtem ko je McdiO-Vost .ntrale oznanil razpoložljivi ie u-^bjonov dolarjev na kredit, S°slavi ^anskega julija odobren Ju-ianskoJ1 za delno kritje uvoza itali-
^ Ke opreme.
z J°Url™? ze. Pri gospodarskih odnosih tudi ",-laVljo nai omenimo, da se rta nrii a ruimerija nafte pripravlja Sosporì aS°ditev določilom Evropske bencin^ skupnosti o proizvodnji cene - . rez svinca, čeprav prve o-skj z zeJ°' da bodo preventivni strabili jfmrn°ue naprave znašali kar 15 ska n Jf dolarjev, je tudi jugoslovan-gristi , industrija prisiljena za-teresov to Jabolko, zlasti zaradi in-mednarodnega turizma.
Rako se lahko izognemo zamrznitvi vode v ceveh
stanovanjih v višjih nadstropjih, da lahko voda popolnoma izteče iz cevi.
Preostali porabniki vode naj zavarujejo ventil in števec s cunjami. Ventil pri števcu naj zaprejo in odprejo najnižjo vodno pipo, da voda izteče iz notranjih cevi. Ob tem je treba izprazniti tudi vodni nabiralnik v stranišču da ne zmrzne.
ACEGA opozarja lastnike, da bodo morali sami plačati stroške za zamenjavo ali popravilo števcev, ki bi morebiti zmrznili zaradi hudega mraza.
Štivanska papirnica: 10 milijard za nakup dveh modernih strojev
Ob izredno mrzlem vremenu teh dni je občinsko podjetje ACEGA izdalo navodila lastnikom hiš, da bi pravočasno preprečili morebitne zamrznitve vode v vodovodnih ceveh.
Lastniki stanovanjskih blokov naj zavarujejo ventil in glavni vodovodni števec s cunjami in naj ju zakrijejo z žagovino. V posebno mrzlih dneh morajo poskrbeti za odtok vode preko posebnega odvoda (tako imenovani »zimski odvod«) v pritličju ali pa preko najnižjega odvoda v poslopju. Pri tem morajo odpreti nekaj pip v
Štivanska papirnica je v zadnjih dneh ponovno v središču pozornosti. Največ jo novost predstavlja vstop Friulie (finančne družbe dežele Furlanije - Julijske krajine) v upravni ter nadzorni svet podjetja, kar je omogočilo, da se je družbena glavnica zvišala z 32 milijard 400 milijonov na 55 milijard in 400 milijonov.
Soudeležba Friulie, ki spada v o-kvir načrtov, odobrenih na nedavnem občnem zboru družbe v Trstu, je povezana s politiko vlaganja novih investicij v štivanski obrat. Ravno prejšnji mesec se je deželna uprava poslužila posebnega investicijskega sklada ter dodelila 10 milijard- lir za nakup nove tehnologije. Predviden je namreč nakup avtomatičnega stroja za embalažo, ki naj bi bil name-
ščen pred oktobrom tega leta, in novega stroja za patiniranje papirja, (delovati naj bi začel pred avgustom), s katerim bi se proizvodnja papirja, ki znaša približno 140 tisoč ton letno, bistveno povečala.
V zvezi s tem je treba omeniti, da je uvajanje nove tehnologije tesno povezano z zaposlovanjem. Že prejšnji mesec je izvršni odbor tovarniškega sveta štivanske papirnice predložil vodstvu podjetja platformo z zahtevo po skrčenju delovnega urnika; po mnenju sindikalnih organizacij je ukrep zaradi zmanjšanja absentizma v zadnjih dveh letih nujno potreben. Pogajanja med vodstvom podjetja in tovarniškim svetom, se bodo nadaljevala čez nekaj dni.	V.
»Spretne« in grabežljive stanovanjske miši
V nedeljo dopoldne so stanovanjske miši obiskale stanovanje 55-letnega Giuseppeja Ramellija v Ul. Palestina 2. Svoje »delo« so opravili, izredno dobro, saj policisti niso našli na odprtih vratih stanovanja nobenega sledu o vlomu, zaradi česar sklepajo, da so se poslužili ponarejenih ključev.
Tudi plen, ki so ga odnesli, niso mačje solze. V jopiču v eni od omar so našli in seveda pobrali s sabo milijon 100 tisoč Mr v gotovini, v hčerkini sobi pa so nagrabili dva prstana, to zapestnice, prstan z briljanti, zlato tablico za opis krvne skupine, dva obeska in še druge dragocenosti. RamelM ni vedel povedati koliko znaša vrednost ukradenih dragocenih predmetov.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega.
Avguština Bartolija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, g. župniku, darovalcem cvetja, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so ga spremiti na zadnji poti.
Žalujoča družina in sorodniki.
Pesek, Gročana, 8. januarja 1985
Uslužbenci podjetja Trad Trieste iz-/ražajo svoje iskreno sožalje Josipu Grgiču ob bridki izgubi dragega brata Borisa.
Ob izgubi dragega Borisa Grgiča izreka iskreno sožalje družini športno združenje Gaja.
Ob bridki izgubi dragega Borisa Grgiča izražajo ženi Tončki in bratu Pepiju najgloblje sožalje družine: Stanko in Milena Bole, Marjo in Nataša Bevilacqua ter Paolo in Mira Furlani.
SLOVENSKO ■STALNO., „ GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
GOSTOVANJE CANKARJEVEGA DOMA
Raymond Queneau
VAJE V SLOGU
komedija
Režija:	JURIJ SOUČEK
V	petek, 11. januarja, ob 20.30
V	soboto, 12. januarja, ob 20.30
IZVEN ABONMAJA
gledališča
VERDI
Danes, 8. januarja, ob 20. uri (red E/E) šesta predstava Debussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
ROSSETTI
Od danes, 8., do 20. t. m. ob 20.30: Nando Milazzo predstavlja Paola Stoppo v Pirandellovem delu »II berretto a sonagli«. Igrajo: M. Grotti, A. Sorrentino, S. Lescovelli. Režija Luigi Squar-ziha. V abonmaju odrezek št. 5.
AVDITORIJ
Od danes, 8., do 13. t. m. ob 20.30 bo Stalno gledališče predstavilo »L’amore delle tre melarance«. Režija Francesco Macedonio.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri: Benjamin Britten: Vojni rekvijem, simfonični orkester.
Mala dvorana
Danes, 8., in jutri, 9. t. m., ob 19. uri: Češkoslovaški planinski in alpinistični filmi.
V	četrtek, 10. t. m., ob 20. uri: Razseljena oseba. Režija Marjan Ciglič.
Srednja dvorana
Jutri, 9., in v petek, 11. t. m., ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera.
Okrogla dvorana
Jutri, 9. t. m., ob 17. uri: Slovenski narod in slovenska kultura. Javna tribuna.
V	petek, 11. t. m., ob 19. in 22. uri: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
kino
Ariston 15.30 — 22.10 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder.
Eden 15.30 — 22.15 »Esperienze particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.	.
Fenice 17.00 — 22.15 »Ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Boldi.
Excelsior 16.00 —- 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gremlins«. S. Spielberg.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Annie -Erotic USA«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 — 22.00 »Le avventure di Bianca e Bernie«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«.
Aurora 17.00 — 22.00 »Per vincere domani - The Karate Kid«.
Capito! 16.30 — 22.00 »L’allenatore nel pallone«. L. Banfi.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Super pomo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Flip-pout«. Glasbeni film.
Radio 15.30 — 21.30 »Beatrix, la schiava del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30 — 22.00 »II grande freddo«.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naš dragi BERTO ALBERTI iz Boljunca. Da bi te zdravje, sreča in veselje spremljali povsod, to ti želimo vsi, ki te imamo radi.
menjalnica
7. 1. 1985
Ameriški dolar................. 1.940,—
Kanadski dolar................. 1.450,—
Švicarski frank.................. 733.—
Dansita krona................. 170.—
Norveška krona................... 210.—
Švedska krona................. 212.—
Holandski fiorini................ 540.—
Francoski frank................. 198.50
Belgijski frank ......	29.—
Funt šterling.................2.210.—-
Irski šterling................. 1.900.—
Nemška marka..................... 611,—
Avstrijski šiling................. 86.—
Portugalski eskudo............ H.—
Japonski jen......................  6.—
španska peze ta................... 10.—
Avstralski dolar.............. 1.500.—
Grška drahma...................... 15.—
Debeli dinar...................... 7.50
Drobni dinar....................... 7,—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F.-FILZI 1Q -	(2?	61-44G
SLOVENSKI	KULTURNO
KLUB	ZDRUŽENJE
v TRSTU	MOST
Ul. sv. Frančiška 20/11 Danes, 8. t. m., ob 20.30
ALEKSANDER PRAZNIH ROK in ALEKSANDER VELIKI <
ali kako gleda na vprašanje despota v teh delih Vitomila Zupana in Vladimii'a Kavčiča naš gost TARAS KERMAUNER.
Vabljeni!
razstave
V	prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, razstavlja Franko Vec-chiet.
V	galeriji Cartesius je do 10. januarja ’85 odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija.
koncerti
Glasbena matica obvešča, da bo 4. abonmajski koncert v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nastopa GODALNI KVARTET Slovenske filharmonije.
izleti
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
včeraj-danes
razna obvestila
Vaja TPPZ P. Tomažič bo v petek, 11. t. m., ob 20.30; seja glavnega odbora 12. t. m. ob 16. uri, v Partizanskem domu v Bazovici.
KD Rdeča zvezda vabi v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri na komedijo »Agencija za ločitev«, ki bo v telovadnici osnovne šole v Saležu v izvedbi avtorja Jelačina in Marije Paravan - Jelačin.
SKD Tabor - Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 15. januarja.
darovi in prispevki
KD Rdeča zvezda vabi na enodnevni izlet v Čedad oz. na Matajur za smučarje, ki bo v nedeljo, 20. t. m. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 229-330.
POPRAVEK
V spominskem članku Mirana Kureta o Silvestrovem pred 40 leti, ki smo ga objavili 2. januarja na 6. strani, sta se vrinili dve napaki. Na pripravljalnem sestanku aktivistov 24. oktobra so predstavili kandidate, na pa komandante, kot je bilo pomotoma zapisano, pravilno ime enega od aretirancev pa je Toni (in ne Giuseppe) Deponte.
V	počastitev spomina Borisa Grgiča darujeta Stanko in Milena Bole 100.000 Ur za ŠZ Sloga.
V	spomin na Vero Sancin daruje Anica Žerjal 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Angelo Rutar daruje Anica Žerjal 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Angelo Rutar daruje Vida Verk 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Valentina Hrvata daruje družina Hrvat (Boršt 140) 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
Ob otvoritvi sUkarske razstave DZL v Babni hiši je bilo zbranih 50.000 Ur prispevkov za sklad M. Čuka.
Ob smrti očeta svoje članice Rozete Ozbič daruje mešani pevski zbor sv. Jernej 85.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Ob obletnici smrti Natalije Mavrič darujejo Simonitijevi 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Družina čač daruje 35.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
Ob 8. obletnici smrti dragega moža in očeta Marija Cibija darujejo žena in otroci 60.000 Ur za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Janeza Poberaja darujeta Niko in Saška Kosmina 30.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
Otroški in mladinski pevski zbor Vesela pomlad in mešani zbor sv. Jernej darujejo izkupiček prostovoljnih prispevkov božičnega koncerta 180.000 br za sklad M. čuk.
Danes, TOREK, 8. januarja MAKS
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 8.54 — Luna vzide ob 18.03 in zatone ob 9.10.
Jutri, SREDA, 9. januarja JULIJAN
Vreme včeraj: temperatura zraka —7 stopinj, zračni tlak 1007,5 mb pada, veter 20 km na uro severozahodnik, burja s sunki 40 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Lavinia Skerlavaj,
Federico Cobno, Valentina Zamarin, A-lessandro Carrata, Marco Vattovaz.
UMRLI SO: 72-letna Giovanna Della Berta vd. Battini, 64-letni Iginio Favretto, 58-letni gergio Doles, 94-letna Maria Ferluga vd. Syebel, 74-letni Boris Gre-gori, 80-letna Maria De Zorzi, 80-letni Edoardo Zorn, 75-letni Rodolfo Fabbrini, 75-letni EmiUo Domini, 79-letna Giuseppina Fabian, 80-letni Antonio Brumat, 74-letni Edoardo De Peitl, 70-letna Angela Peklar por. Sbrizzi, 39-letni Lucio Franzin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
< Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, .Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec vabi 10. t. m., ob 19. uri v prosvetno dvorano v Borštu na »Proslavo ob 40-letnici padUh tovarišev v bunkerju dne 10. 1. 1945«. Sodelujejo: učenci osnovne šole iz Boršta in deldiški pevski zbor PD Slovenec.
mali oglasi
PRODAM smuči elan 803, dolžina 1,10 m, vezi tirolya 30 ter smučarske čevlje nordica št. 32. Tel. 231-864.,
IŠČEMO mizarje, obrtnike za namestitev pohištva. Tel. 040/575-145.
PRODAM rabljeno raznovrstno pohištvo skoraj novo. Tel. 040/54390.
IŠČEM stanovanje na Proseku. Tel. na št. 763-119.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušeni inštruktor. Informacije po telefonu 003865/21972 (N. Gorica).
PRODAM TEREN s trtami belega mešanega grozdja ter terana v Repnu. Tel. 227-404.
KAJUTNO JADRNICO TEQUILA m 7,10 zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Tel. 040/52277.
MOTOR IN MENJALNIK za fiat 500 prodam. Tel. 040/52277.	.	:
PRODAM manjšo parcelo ob strogi bližini morja pri Crikvenici. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Parcela«.
PRODAM deske, dolge 1,20 m. Telefonirati na št. 226-113 ab 228-547.
OSMICO sta odprla v Borštu Albin in Vladi. Točita belo in črno kapljico.
MM
Igrača je otroku resna stvar
ORVISI
zanj ima najlepsi dar
TRST — UL PONCHIELLI 3
• 150 BREZPLAČNIH MODELOV na izbiro, plačate samo leče in montažo
S Dobava v 24 urah
Popoln servis
•	Vsakovrstne leče po najzanimivejših cenah
•	Specializiran personal za strokovne nasvete
•	Okviri za naočnike profesorja Heinza Oestergaarda
. tintilo
Naočniki M za vsak žep
TRST - Ulica Mazzini 47 - Tel. 767588
Min. dov. št. 6941 /Vlil 5.3.84
Slike, ki niso le spomin
V"
Časopisne razglednice
Takih razglednic je bilo še kar pre-cei- Ideja je bila precej posrečena in s® jo posnemali po vrsti vsi časopisi, ki so izhajali v Trstu, tudi italijanski Piccolo in naša Edinost. Žal nam ni uspelo, da bi dobili slovensko razglednico. Večina teh kartončkov je oila propagandnega značaja, tako na primer izdaja »Il Lavoratore« o volitvah ali o prvem maju. Iz zgornjih detajlov razglednice razberemo, da je vil časopis »11 lavoratore« leta 1902 Olasnik jadranske italijanske sekcije socialistične stranke v Avstriji, na T(lzglednici iz 1907 (ki je ne objavlja-rru>) pa časopis italijanskih socialistov. v Avstriji. Veljalo bi kdaj pa kdaj posvetiti kak članek slovenskim ln italijanskim socialistom v Avstriji, ro,zlikam med prvimi in drugimi in nlihovim odnosom.
Bralce opozarjamo na razglednico »Il Lavoratore«, kjer je videti, koliko je bilo že takrat ljudi na sprevodih o prvem maju. Razglednice so iz zbirke Adriana Mozetiča. Pa še prošnja: Če kdo ima razglednico »Edinosti«, naj nam jo posodi, da bi jo objavili v naši rubriki.	F. F.
Če hranite doma kak dokument, izkaznico kake organizacije, razglednico ali ovojnico iz krajev, kjer so bili Slovenci v konfinaciji, sliko ali kakršno koli zanimivost iz pretekle ali polpretekle dobe, vas prosimo, da jih dostavite našemu uredništvu; preslikali jih bomo in brž vrnili lastnikom, ob priložnosti pa tudi objavili.
‘‘ \t a,"	"■ %.
Sifl
IL LAVORATORE

jsfc »s.
• •? * ,
TR1KSTX.	*
Vil "tv' • ; n	'<
ÌW--,	Wg___________________Jl__
črnller Nettuni

m. -
ir'’
«**?»*»*« «***# ««O« S
«s» “1
>- •; j
HE:
S :
-it Ti
1 TÌ ■'"l*”;*
»,	, 6 ......	' ....	...... x
IP

mm

«« --V
******

radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
ItAJDIO
Prvi kanal
10.00	11.45 Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik — Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella — Oddaja z Raffaello Carro
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella — Zadnji poziv
14.05	Antologia di Quark
15.00	Kronike
15.30	Svetovni pokal v smučanju Španija : Veleslalom za moške
16.30	L’opera selvaggia — Dokumentarec
17.00	Dnevnik — Kratke vesti
17.05	Risanke
17.50	Clap clap — Glasbena oddaja
18.40	II fiuto di Sherlock Holmes
18.50	Italia sera — Dogodki, osebnosti
19.35	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Bambino — Tanto amato e tanto indifeso
21.40	II corsaro — 1. del
22.40	Dnevnik
22.50	Premio navicella ’84
23.45	Dnevnik in vremenske razmere
23.50	Šola in vzgoja — Biti ženska, biti moški
Drugi kanal
9.55	Španija : Veleslalom za moške — svetovni pokal
11.00	- 11.45 Televideo
11.55	Che fai, mangi? — Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Capital — TV serija
14.30	Dnevnik — Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem — Aktualnosti, igre in zanimivosti
16.00	Risanke
16.25	Šola in vzgoja — Gledališče za otroke
16.55	Due e simpatia — nadaljevanka dneva
17.30	Kratka poročila
17.35	Vediamoci sul due
18.20	Športna poročila
18.30	L'ispettore Derrick — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	II favoloso dottor Dolittle — film
22.50	Dnevnik 2 — večerne vesti
23.00	Srečanje s kinematografijo
23.05	Dnevnik 2 — Dossier
24.00	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	- 13.00 Televideo
16.05	šola in vzgoja — Kemija in kmetijstvo
16.35	Vzgojna oddaja
17.05	Galleria di Dadaumpa — Kvartet Cetra
18.15	L’orccchiocchio — Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	šola in vzgoja
20.30	Kronika in kultura
21.30	La civiltà del 600 a Napoli
22.30	Dnevnik 3
23.05	Rebecca — po romanu Daphne Du Maurier — 4. in zadnji del
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana	18.00 Smučanje — posnetek
9.55	Svetovni pokal v smučanju — slalom, moški — L tek
12.30	SP — 2. tek
16.20	Poročila
16.35	Posnetek moškega slaloma za svetovni pokal
17.55	Glasba v zrnu peska — Otroški program
18.10	Miti in legende — Otroška serija
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Pisani svet: Kresovanje
19.00	Podobe iz narave
19.05	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Divja račka — drama
22.10	Žrebanje lota
22.15	Omizje
Koper
12.00	Smučanje — moški slalom
14.00	TV — novice
14.05	Za uho in oko — Glasbena oddaja
14.50	Blišč in beda kurtizan — TV film
15.50	Znamenje poveljstva — TV nadaljevanka
16.55	Modrost telesa
17.20	Baileyeve dogodivščine
17.45	Risanke
17.55	TV novice
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria — TV film
9.30	La sposa bella — film — drama
11.30	Tuttinfamiglia — kviz
12.10	Bis — vodi Mike Bongiorno
12.45	11 pranzo è servito — Nagradno
tekmovanje, ki ga vodi Corrado
13.25	Sentieri — nadaljevanka
14.25	General hospital — TV film
15.25	Una vita da vivere — nadalje^ vanka
16.30	Buck Rogers — TV film
17.30	Tarzan — TV film
18.30	Help — Glasbena igra
19.00	I Jefferson — TV film
19.30	Zig zag — kviz
20.30	Dynasty — TV film
22.30	Mary Benjamin — TV film
23.30	L’uomo dal braccio d’oro — film
RETEQUATTRO
8.30	Brillante — Novela
9.20	In casa Lavrence — TV film
10.10	Alice — TV film
10.30	Mary Tyler Moore — TV film
11.20	Samba d’amore — Novela
12.00	Febbre d’amore — TV film
12.45	Alice — TV film
13.15	Mary Tyler Moore — TV film
13.45	Tre cuori in affitto — TV film
14.15	Brillante — TV novela
15.10	Cuore — risanke
16.30	In casa Lawrence — TV film
17.30	Febbre d’amore — TV film
18.30	Samba d’amore — TV novela
19.20	M’ama non m’aitia — Nagradna igra
20.25	A mezzanotte va la ronda del piacere — Filmska komedija
22.30	Kazinski — TV film
23.30	Africa addio — film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata — TV film 9 30 Non lascerò mio figlio — film
11.30	Operazione sottoveste — TV film
12.00	Agenzia Rockford — TV film
13.00	Chips — TV film
14.00	Deejay television
14.40	La famiglia Bradford — TV film
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
ČEDAD — Beneško gledališče na letošnjem dnevu emigranta OPČINE — Popravila na slovenski osnovni šoli
TRST — Mraz na šolah po praznikih ROMJAN — Kresovi
19.30	TV D stičišče
19.50	Otrok in psihoanaliza
20.25	Življenje na zemlji — dokumentarec
21.15	Pota uspeha
21.50	TV D — vse danes
22.00	Skag — serijski film
22.50	Check up — Medicinska oddaja
Zagreb
10.30	Poročila
16.30	Videostrani
16.50	Svetovni pokal v smučanju
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Mah svet — otroška oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	V žarišču — notranjepolitična oddaja
20.50	Žrebanje lota
20.55	Ifigenija — grški film
23.05	Dnevnik
rOSTAJE
15.30	Operazione sottoveste — TV film
16.00	Bim bum barn
17.40	La donna bionica — TV film
18.40	Charlie’s Angels — TV film
19.50	II giro del mondo di Willy Fog
20.30	A-Team — TV film
21.30	Simon & Simon — TV film
22.30	Masquarade — TV film
23.30	Šport
1.00	Mod Squad i ragazzi di Greer — TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale — TV film
14.30	Mama Linda — TV film
15.00	Risanke
16.00	TV film
17.00	- 19.20 Risanke
19.20	Illusione d’amore — TV film
19.50	Marcia nuziale — TV film
20.20	II collezionista — film
22.30	Šport — catch
23.30	Film
TRIVENETA
9.30	Le ragazze di Blansky — TV film
10.00	Film
11.45	TV film
12.15	Risanke
13.00	SWAT — TV film
14.30	L’attesa — film
15.30	TV film
16.00	Filmski program
16.30	Risanke
17.00	Le ragazze di Blansky — TV film
20.15	Filmski program
20.30	H giudice e la minorenne — film
22.00	H faraone
TELEFRIULI
16.50	Risanke
18.30	Divji svet živali
19.00	Veronica il volto dell’amore — TV film
19.30	Friuli sera
20.00	Veronica il volto dell’amore — TV film
20.30	Una storia americana — film
22.15	Šport — nogomet: Triestina -Catania
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozab. glasba; 7.40 Pravljica ; 8.10 Almanah: A drobni trenutki se zlili so v pesem...; 8.40 Slovenske popevke; 9.(X) -
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik l 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Filmskemu ustvarjanju naproti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne; Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Veter raznaša besede; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Izvirna radijska igra: Milojka Žižmond : »Koža in raze«.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah; 99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe: Istra; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni umetniki: Ingrid Silič - klavir; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro ; 7.00 Dober dan;
7.50	Glasbena oddaja; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.00 Beseda in glasba; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 Casadei sonora;
15.00	Italijansko gledališče 900; 15.45 Neuvrščeni - politika in akcija; 18.45 Koncert; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 La casa .sull’estuario -
2.	epizoda; 11.30 II garage dei ricordi; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master — glasba dan za. dnem; 15.03 Radiouno za vsakogar;
16.00	Aktualnosti; 17.30 Jazz; 18.10 Festival iz Salzburga ; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Italijansko gledališče med dvema stolet-jima; 22.00 Danes zvečer tvoj glas;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Di-scogame; 10.30 Radio 2 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Tanto è un gioco; 15.42 Omnibus ; 18.32 Ure ob glasbi; 21.00 Jazz na radiu; 21.30 Ra-dioduo 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali ; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
13.45	Mehurčki ; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Srečanje ob partizanski pesmi; 15.00 Popoldanski mozaik; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov '84;
21.05	Radijska igra, Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno.
Oster mraz tudi v sončni Goriški Včeraj namerili minus 12 stopinj
Rekordna poraba plina - Poledenele cevi in vodni števci
Vodnjak na mejnem prehodu Štandrež
Zima je zadnje dni tudi na Goriškem prav zares pokazala zobe. Nismo sicer imeli snežnih padavin, vendar se je živosrebmi stolpec v zadnjih dneh spustil krepko pod ničlo. Po dosedanjih ugotovitvah so najnižje temperature namerili v noči med soboto in nedeljo ter nedeljo in ponedeljkom. V nedeljo zgodaj zjutraj so v neposredni goriški okolici namerili skoraj 11 stopinj pod ničlo, včeraj zjutraj pa je temperatura bila še za eno do dve stopinji nižja. Po napovedih, naj bi se mrzlo vreme nadaljevalo še nekaj dni.
Na srečo, že dalj časa ni bilo padavin, ozračje pa je zelo suho in tako ni hujših posedic na cestah, ki so, razen zelo majhnih odsekov, povsem normalno prevozne. Pač pa je mraz že povzročil vrsto nevšečnosti (in škode) na vodovodnih napeljavah, zlasti tam, kjer so uporabniki pozabili primemo zaščititi vodne števce in vodovodne cevi.
Pri vodovodnem konzorciju CAPO, ki oskrbuje z vodo skoraj dve tretjini občin na Goriškem, so nam povedali, da so imeli že v nedeljo in tudi včeraj že vrsto posegov. Morali so zamenjati nekaj števcev in tudi drugače priskočiti na pomoč uporabnikom, kjer je voda zamrznila v ceveh.
Podobnih slučajev je bilo precej tudi v Gorici, kjer za vodovodno omrežje skrbi občinsko podjetje. Res je, da na tako nizke temperature nismo navajeni in pripravljeni in da je marsikdo, kljub priporočilom, pozabil minimalno zaščititi števce in
cevi, ki so na odprtem. Ker zime še ni konec, bi kazalo takoj nadoknaditi zamujeno, pravijo v občinskem podjetju. Vodne števce je mogoče primemo zaščititi že, če jih ob vi jemo s plastjo steklene volne, staro odejo, stiroporom ali podobnim materialom, ki pa mora biti suh. Isto velja glede zavarovanja vodovodnih cevi, ki niso vkopane. Zmrzovanje vode v ceveh preprečimo tudi tako, da ponoči, ko je običajno najbolj mrzlo, pustimo deloma priprto vsaj eno pipo. Da je bilo zadnje dni zares mrzlo (svoj delež ima kajpak tudi ledena burja), govore tudi podatki o uporabi plina v Gorici. Tako so v nedeljo požgali okrog 145 tisoč kubičnih metrov metana, ali za več kakor deset odstotkov večjo količino od lanske najvišje porabe.
Vodnjaki in vodometi po mestnih parkih so že dober teden vklenjeni
v oklep ledu, s stropa predora pod gradom visijo ogromne ledene sveče, sicer pa je v predoru nekaj nevarnih mest, povsem pokritih z ledom. Precej debela ledena skorja je nastala na številnih manjših potokih in tudi ob bregovih Soče in Vipave, zlasti tam, kjer se voda zaustavlja. Z ledeno skorjo je prekrito Dober-dobsko jezero.
Kljub temu da je včeraj bilo povsem jasno, je bila temperatura v Gorici še sredi poldneva nekaj stopinj pod ničlo in se šele okrog poldne nekoliko dvignila. To v mestnem središču, medtem ko je bilo ponekod v okolici živo srebro pod ničlo ves dan. Sicer pa so Goričani tudi te dni zaman hodili mimo utice v ljudskem vrtu, da bi se na lastne oči prepričali, kako je mraz. Velik toplomer še zmeraj čaka na popravilo, oziroma zamenjavo.
Smrtna nesreča pri Paparianu
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj okrog 7. ure na državni cesti štev. 14, v neposredni bližini mosta čez Sočo pri Paparianu, je umri 35-letni voznik dostavnega vozila Giovanni Femetich iz kraja Terzo di Aqui-leia. Potek hude prometic nesreče raziskuje prometna policija iz Gorice. Po dozdaj znanih ugotovitvah, naj bi Femetich, ki je bil zaposlen pri tržaškem podjetju »Farmacie, s kombijem silovito trčil v tovornjak, ustavljen na cestišču, menda zaradi o-kvare.
Tovornjak (fiat 682 videmske registracije) je upravljal 57-letni Igino Puntin iz Fiumicella (Papariano 135). Tovornjak je bil ustavljen na desni strani cestišča, v smeri Červinjan -Pieris, v isti smeri je pripeljal tudi kombi. Femetichevo truplo so iz povsem uničenega vozila izvlekli šele gasilci.
Posvet o živinoreji
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA je pred kratkim priredila strokovni posvet o živinoreji v goratih predelih. Posvet, ki je bil v Tolmeču, je zbral lepo število živinorejcev, agronomov in drugih izvedencev za gospodarska in družbena vprašanja v goratih predelih.
Ugotovili so, da obstajajo danes konkretne možnosti, da se z organiziranim pristopom do ovčereje ponovno da gospodarski in sploh življenjski zagon nekaterim že zapuščenim gorskim predelom. Tržišče ponuja danes dobre pogoje za rejo drobnice, predvsem zaradi povpraševanja po mlečnih izdelkih. V ta namen pa je treba premostiti še preveliko polverizacijo te dejavnosti, ki še zavira gospodarsko rast te dejavnosti.
Neogrevane
učilnice
Zaradi mraza (pa ne samo zaradi tega) so se včeraj znašli v neogrevanih prostorih dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko in drugih šol, ki so v stavbi semenišča. Včeraj se je namreč 'spet pričel pouk po božičnih in novoletnih počitnicah. Že prvi dan pa so dijaki začeli dokaj slabo, saj pouka ni bilo. Občina, oziroma tisti, ki je za to zadolžen, je pozabila med počitnicami kontrolirati, če je v hranilnikih dovolj goriva.
Včeraj so bili zaradi mraza zaprti tudi vsi uradi na sodišču v Gorici. Pokvarila se je namreč naprava za centralno ogrevanje. Za danes napovedujejo, da bodo uradi spet redno odprti.
Zima jo je po svoje zagodla tudi ljubiteljem gledaliških predstav v Kulturnem domu. Ker je prišlo do okvare na napravi za ogrevanje, so morali v nedeljo odpovedati predstavo.
• Pri ustanovi ENEL so razpisali dva natečaja za zaposlitev diplomiranih mehanikov in elektrikarjev. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje v natečaju poteče 25. januarja 1985. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v uradih ENEL in tudi v uradih sindikata CISL/FL AEI.
razna obvestila
Mladinski krožek priredi v soboto, 12. januarja, ples v Kulturnem domu v Gorici. Vstop z vabili, ki jih je moč dobiti pri odbornikih in v Knjižnici Damira Feigla danes in v četrtek od 15. do 17. ure.
Smo pred novo ofenzivo tatov ? Ob koncu tedna kar trije vlomi
Preiskovalci se te dni sprašujejo, če nismo morda ponovno pred valom tatvin, kakršnega smo v našem mestu zabeležili pred dobrima dvema mesecema. Takrat je policija ujeda eno od stanovanjskih miši, pajdaš (morda pa jih je bilo celo več) pa se je izmuz-
*55* SLOVENSKO S>rBsTALNO„ 'GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
v KULTURNEM DOMU v Gorici
Ivanka Hergold
PARACELS
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
krstna uprizoritev
DANES, 8. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED C
nil. Na ponovno ofenzivo tatov dajejo misliti trije dogodki, ki so se pripetili čez soboto in nedeljo: dve tatvini v stanovanjih, ena pa v pekami.
V soboto zvečer so zlikovci obiskali stanovanje znanega kantavtorja Gina Pipic v Ul. Pellis 42. Zdi se, da so svoj podvig opravili malo pred 19. uro. S kamnom naj bi razbili šipo na stranskih vratih enonadstropne vile in z lahkoto stopili v stanovanje, kjer v tistem času ni bilo nikogar. Povratek stanovalcev je verjetno presenetil tatove še pri delu, toda kljub vsemu jim je uspelo na vrat na nos zbežati iz stanovanja in se odpeljati z avtomobilom, na katerega so že naložili nekajmilijonski plen: barvni televizor, fotografski aparat, snemalno kamero in nekaj zlatnine, predvsem zapestnice in verižice. Takojšnji poseg policije, ki je postavila cestne bloke na vseh bližnjih ulicah, je bil kljub vsemu prekasen, saj so se tatovi že izmuznili iz mreže.
Na srečo spodletel poskus tatvine so zabeležili tudi v nedeljo popoldne v stanovanju ravnatelja Zelenega križa Giancarla Minicha v Ul. Faiti 61. Zdi se, da je bil na delu samo en tat.
ki je s silo odprl okenska vrata dnevne sobe, odklopil telefon in s skrinjo blokiral vhodna vrata. Pozabil pa je preveriti, če je stanovanje sploh prazno in prav to ga je kasneje spravilo praznih rok v predčasni beg. Družina Minich je namreč takrat spala in se prebudila ob luči žepne svetilke, ki jo je uporabljal tat. Reakcija hišnega gospodarja in zasledovanje tatu pa tudi tokrat ni zaleglo, saj se je nepridiprav umih nog izgubil med uličicami, ki se odcepijo od Ul. Faiti.
Dokajšnjo mero predrznosti so tatovi pokazali tudi pri vlomu v pekarno Panificio Goriziano v Ul. Morelli 41. Izkoristili so opoldansko zaporo, da so — najbrž med 13.30 in 14. uro v soboto — s silo odprli zadnja vrata, ki dajejo iz pekarne na dvorišče. Najprej so skušali s silo odpreti registrsko blagajno, ko pa so ugotovili, da ni bila zaklenjena, so jo odprli enostavno tako, da so pritisnili na nekaj gumbov in se iz nje polastili zaslužka celega dopoldneva: okrog 800 tisoč lir. Tatvino je popoldne odkrila Lucia Cergnelut, ki vodi pekarno, last Ot-torina Brotta.
Za podatku o letnem dohodku
Le 20 socialnih upokojencev se ni odzvalo vabilu INPS
Prebivalci Goriške smo pošteni in spoštujemo zakone. To bi se dalo razbrati iz podatka, da se ni le dvajset starejših oseb odzvalo vabilu zavoda za socialno skrbstvo INPS, da izroči pristojni pisarni obrazec R 1/PS, na katerem mora biti označen predlanski dohodek.
Za kaj pravzaprav gre? Lani oktobra je rimski parlament izglasoval, zakon, na podlagi katerega so morali vsi državljani starejši od 65 let, ki dobivajo socialno minimalno pokojnino, na posebnem obrazcu napisati kakšne dohodke so imeli v prejšnjem letu. Samo tako bi bili lahko naprej uživali socialno pokojnino. Zakaj je prišlo do takega zakona? Po italijanski zakonodaji so lahko uživali tako pokojnino ljudje starejši od 65 let, ki niso imeli oziroma nimajo drugih dohodkov. Očitno pa je postalo, da so marsikje v državi dobili tako pokojnino tudi ljudje, ki niso imeli do nje pravice. Zato je hotela država vedeti komu pravzaprav daje tako pokojnino.
Velika večina upokojencev se je odzvala vabilu INPS, ki je vsakomur na dom poslal obrazec s prošnjo, da ga zainteresirani izpopolnijo. V vsej
državi pa približno 150.000 ljudi se ni temu odzvalo. Tem so začasno prekinili izplačilo pokojnine že z letošnjim januarjem. Na zavodu INPS hočejo namreč ugotoviti kako je z vsakim primerom. V naši deželi imamo približno 2.000 takih primerov. V vsej goriški pokrajini, tako so name včeraj povedali v ranvateljstvu goriške podružnice INPS, pa imajo le dvajset takih primerov. To pomeni, da so se tukajšnji prebivalci, ki imajo tako pokojnino, polnoštevilno odzvali vabilu zavoda in izpolnili pravočasno obrazec R 1/PS. Na INPS čakajo na odziv še preostalih dvajset.
Priročnik
o pomoči industriji
Goriška Zveza industrijcev je dala tiskati zajetno knjigo v kateri so vsebovani vsi državni in deželni zakoni, ki nudijo posebna finansiranja industri jcem v naši deželi. V knjigi so objavljeni teksti zakonov, navodila kako izkoriščati pomoč oziroma podpore iz javnih sredstev. Gre za zelo koristen priročnik.
55 del so Standrežci postavili na oder v dvajsetih letih dramskega delovanja
V dvajsetih letih so člani dramske družine prosvetnega društva Štandrež dali na oder EV del bolj ali manj zahtevne najrazličnejše vsebine in z njimi doma ali drugod imeli 207 nastopov. Eno tretjino teh so imeli v domači vasi. Največ v dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič, nekatere tudi na prostem ob priliki vaških praznikov. Kar se drugih krajev tiče so nastopili v skoro vseh slovenskih krajih Goriške, precej na Tržaškem, v Sloveniji, na Koroškem. Nastopili so tudi med ameriškimi Slovenci v ZDA, pa tudi v Švici in v Rimu.
Gre seveda za bogato dvajsetletno delovanja, ki so ga počastili na primeren način v teh dneh, oziroma ga bodo še počastili. V soboto so v mali dvorani štandreškega župnijskega doma odprli dokumentarno razstavo o njihovem delovanju. Na stenah in mizah so razstavljeni dokumenti, časopisni članki, oglasi, plakati ter veliko barvnih slik o nji-
hovih nastopih. Razstava ne kaže samo njihove dejavnosti, marveč tudi skrb, da ohranjajo dokumentacijo o tej dejavnosti. Razstavljene so tudi diplome in priznanja, ki so jih dobili za njihovo dejavnost.
Izdali so tudi, kot že pred desetimi leti, priložnostno brošuro o tem dvajsetletnem delovanju. V njej najdemo bogato slikovno gradivo ter tu-
di dokumentacijo vseh doslej naštudiranih nastopov. Objavljena so tudi imena igralcev ter režiserjev, kar kaže, da je skupina ustanoviteljev še vedno zvesta in nastopa z navdušenjem še danes.
V nedeljo pa so v župnijskem domu imeli premiero vedre igre Milijonarji v oblakih, ki jo je napisal Janez Povše, režiral pa Emil Aber-
5ek. S to igro so svečano pačastili dvajsetletnico delovanja. Številno pu bliko so s svojim nastopom gledališčniki seveda navdušili.
V nedeljo je nekaj o delovanju te skupine zbrani publiki povedal dr. Damijan Paulin. Govorili so še goriški župan Scarano, zastopnik ZSKO iz Nove Gorice Simoniti, zastopnica ZSKP dr. Koršičeva, predsednik štandreške rajonske skupščine Reščič in predstavnica dramske družine iz Grgarja. Sedmim članov dramske skupine, ki v njej delujejo že deset let, so podelili spominska priznanja.
Praznovanja ob dvajsetletnici se bodo nadaljevala še ta teden. Jutri zvečer ob 20. uri bo okrogla miza na temo gledališko ljubiteljstvo — potreba ali naključje. V četrtek zvečer ob isti uri bodo predvajali kratkometražne filme in diapozitive o njihovem delovanju, v soboto pa bodo imeli družabno srečanje.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Vacanze in. A-merica«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Bocche esperte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Un’adorabile infedele«.
Nova Gorica in okolica
SOČA Danes zaprto.
SVOBORA 20.00 » Andrea«.
DESKLE 19.30 »Borba za ogenj«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341-
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Adelina Cor-batto iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti na glavno pokopališče, ob 11.00 Leopoldno Vidoz iz bolnišnic6 San Giusto v cerkev in na pokopališče v Lečniku.
Izgred nekaterih pobalinov v Castelfrancu ni skalil navdušenja po dragoceni zmagi
Jadranovci in navijači se veselili velikega uspeha
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
Pobalini v Castelfrancu so po zelo dragoceni zmagi naših igralcev le delno skvarili veliko navdlšenje Ja-dranovih košarkarjev in skupine navijačev, ki je sledila našemu moštvu 'kljub sibirskemu mrazu in poledcne-lm cestam). Na avtobus, ki je peljal naše košarkarje na to gostovanje, so verjetno med tekmo s »sprayom« na-P!sali »Jadran mer...« in se zopet Pokazali v svoji »pravi luči«. O ponovnem vandalizmu navijačev iz tesa mesta je gotovo vsak komentar odveč.
. Po začetnem ogorčenju, jezi so se Jadranovci in skupina navijačev zadržali v neki mestni gostilni, kjer so dali duška svojemu veselju po lepem Podvigu. Pesmi in zvoki kitar so pri-d-'gnili v gostilno nemalo domačih radovednežev, ki so se pridružili na-7*® fantom. Eden od »radovednežev« Je dejal: »Tudi to sodi v šport. Zdravo veselje po zmagi.« BiH smo po-
nosni nad našimi fanti, navijači...
Komentarji po tekmi v Jadranovem taboru so si bili v glavnem edini. V prvem polčasu je naše moštvo igralo zrelo, odločno in občasno celo duhovito. Daleč najboljši v tem delu srečanja je bil Sandi Rauber: za domačine je bil nezadržen. V drugem delu pa so naši nekoliko popustili. Zelo
Jadranovci v številkah
METI. 2 TOČKI: Klavdij Starc 4:13; Čuk 3:9; Gulič 0:2; Ivo Starc 3:7; Rauber 9:12; Ban 8:14; Daneu 3:8. 3 TOČKE: K. Starc 1:1; Ban 1:2. SKOKI: K. Starc 2 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 0, 1; Starc 2, 0; Rauber 6, 6; Ban 11, 2; Daneu 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 4, 6; Čuk 1, 0; Gulič 2, 0; Sosič 0, 1; I. Starc 1, 0; Rauber 3, 4; Ban 4, 2; Daneu 0, 1. BLOKADE: nihče. ASISTENCE: K. Starc 1.
visoko prednost so skoraj zapravili (»Tega si ne smemo dovoliti, saj smo že izkušena ekipa,« nam je dejal Peter Žerjal), da bi v zadnjih skoraj dramatičnih minutah le obdržali minimalno razliko in tako osvojili zlata vredni točki za uvrstitev v končnico prvenstva.
Do konca prvega dela nas loči le še eno kolo. Jadranovci bodo namreč v soboto gostili moštvo iz Oderza. V tej tekmi so kajpak favoriti. Le nasprotnika ne smejo podcenjevati. Zares škoda bi bilo, da bi se našim košarkarjem po petih zaporednih zmagah zataknilo prav proti moštvu s spodnjega dela lestvice.
Nov uspeh v Castelfrancu pa mislimo, da je jadranovcem vlil novega samozaupanja, drugi polčas s tekme proti Pedriniju pa je bil tudi dobra šola, da je potrebno igrati odločno in požrtvovalno od prve do zadnje minute, (bi)
LESTVICA
1. Stefanel	14	11	3	1297:1132	22
2. Vicenza	14	11	3	1121:1033	22
3. Udine N.	14	11	3	1182:1102	22
4. JADRAN	14	9	5	1242:1153	18
5. Virtus PD	14	9	5	1181:1147	18
6. San Dona	14	8	6	1174:1141	16
7. Fidenza	14	8	6	1097:1066	16
8. Castel.co	14	7	7	1064:1089	14
9. Oderzo	14	6	8	1169:1191	12
10. Tre Stelle	14	5	9	1170:1179	10
11. CEAM BO	14	5	9	1136:1147	10
12. Caveja	14	5	9	1164:1182	10
13. Ravenna	14	5	9	1042:1172	10
14. Fulgor	14	5	9	1104:1195	10
15. Italmonf.	14	4	10	1147:1171	8
16. Servolana	14	3 11		1166:1271	6
IZIDI 14. KOLA
Castelfranco - JADRAN	74:76
Caveja FO - Ceam Bologna 79:76 Italmonfalcone - Udine Nord 85:91 Virtus PD - Fulgor Forlì	99:93
Stefanel TV - B. Fidenza	82:65
Servolana - Tre Stelle MO	71:95
3.	Oderzo - B. Ravenna	107:81
San Dona - Pali. Vicenza	83:81
PRIHODNJE KOLO (12. 85) JADRAN - Oderzo (21.00 v tržaški športni palači); CEAM - Virtus PD; Fulgor FO - San Dona; Ravenna -Italmonfalcone; Udine Nord - Stcfa-ael; Vicenza - Caveja; F'idenza -Servolana; Tre Stelle - Castelfranco.
JADRANOVI STRELCI: Ban 366 (104:124); Čuk 209 (15:33); Rauber 181 (31:42); K. Starc 153 (23:46); I. Starc 116 (18:36); Daneu 73 (15:28); Gulič 72 (15:30); Žerjal 40 (12:16); Vremec 17 (6:7); Sosič 15 (5:7).
V italijanski nogometni A ligi
Zmaga Milana nad Laziom
V italijanskem drugoligaškem nogometnem prvenstvu
Uspešen start Triestine v novo leto
Lazio — Milan 0:1 (0:1)
STRELEC: Virdis v 22. minuti li	Orsi, Filisetti, Stergato, Ca-
-rA' Batista, Manfredonia, Tortisi (od Carlini), Vinazzani (od 81’ Marini), 15>™an°, Laudrup, Dell’Anno. MILAN- Terraneo, Baresi, Galli, I-ardi, Di Bartolomei, Tassolti (od 62’ usso), Verza, Wilkins, Virdis, Batti-suni. Evani.
v — Kljub temu da je Milan Rimu nastopil brez svojega naj-ijsega strelca Hateleya, je v pre-ozer]i tekmi včeraj premagal Lazio 1 golom Virdisa in tako potisnil Rim-jane v zelo nevarne vode.
eren je bil težak za igro, saj so iWvA Pfed tekmo očistiti sneg z rai1SCa' Težko igrišče je precej ovijal® nogometaše obeh ekip, tako da p niogli pokazati vsega kar znajo. t pmembnost srečanja, predvsem za je hi’ À Prispevala tud k temu, da ■ °lla igra precej nervozna, tako da i m°ral sodinik Agnolin opomniti Vi-zanija, Dell’Anna in Manfredonio Mila Z*a ^erzo ter Icardija od n ja na '	nešportnega obnaša-
J na klopi pa je sodnik v drugem r „ca,su izključil enega od voditeljev azi.a Martira.
V;,icor'1 Jšnji izid še najbolj ustreza __ emčanom, saj je Lazio s tem pokor A, °stal na devetih točkah, koli-Uh ima tudi Udinese.
totip
L odložena
2
L odložena 3
1- Bcnager .	2. Cacichis
L Ametista r 2. Beemor ~~ K Austriaca
g ___2- Cuangar Az
‘ ~~ 1. Impris
kvota Collazia Jet
ral (!A®® dobitnikov) 500.000 lir. Hi |e°J . tve dveh dirk so nag Viinik ,ls**' ki imajo vseh osem
n,h napovedi.)
IZIDI 14. KOLA: Como - Avellino 2:1, Cremonese - Ascoli 2:0; Inter -Rema 0:0. i azio - Milan 0:1, Napoli-Udinese 4:3, Sampdoria - Juventus 1:1, Torino - Fiorentina 2:2, Verona -Atalanta 1:1.
LESTVICA: Verona 22; Torino, Ir ter 20; Sampdoria 13; Roma in Milan 17; Juventus 15; Fiorentina. Atalanta 14; Como 13; Avellino 12; Napoli 11; Udinese, Lazio 9; Ascoli 7; Cremonese 6.
PRIHODNJE KOLO (13.1.): Ascoli - Inter; Atalanta - Sampdoria ; Avellino - Verona; Fiorentina - Napoli; Juventus - Lazio; Milan - Como; Roma - Torino; Udinese - Cremonese.
LESTVICA STRELCEV: Platini (Juventus) 9; Altobelli (Inter) 7; Bertoni (Napoli), Serena (Torino) 6; Pecci (Fiorentina), Bfiaschi (Juventus), Ha-teley (Milan), Maradona (Napoli), Junior in Dossena (Torino), Galderisi (Verona) 5; Colombo (Avellino), Fi-nardi (Cremonese), Rummenigge (Inter), Souness (Sampdoria), Briegei (Verona), Virdis (Milan) 4; itd.
Triestina — Catania 2:1 (1:0)
STRELCI: v 22’ De Giorgis, v 46’ Romano, v 64’ Longobardo.
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Costantini, Dal Prà (od 82’ Cerone), Braghin, Chiarenza, De Falco, Broglia, Romano, Moro, De Giorgis (od 88’ Gamberini).
CATANIA: Marigo, Longobardo, Bidone, Giovarmeli!, Pedrinho, Polenta, Coppola, Mastalli, Borghi, Ermini (od 82’ Mosti), Maggiora.
SODNIK: Casarin iz Milana.
« Triestina je začela novo leto na najboljši način: premagala je Calamo in končno pokazala tisto igro, ki smo jo pričakovali od začetka prvenstva.
V nedeljo smo bili priča lepi in atraktivni tekmi, kakršne v tej sezoni še nismo videli. Triestina je pokazala nekoliko večjo voljo do zmage in si je zato dve točki popolnoma zaslužila. Tržačani so zaigrali zelo dobro v napadu, kjer je poleg De Falca, ki mu sicer ni uspelo kronati svoje požrtvovalne igre z zadetkom,
Mraz, sneg in dež na vseh igriščih
Nedeljske tekme je motil hud mraz in ponekod tudi sneg. V Neaplju snega ni bilo, zato pa je dež tako razmočil igrišče, da je bilo praktično neprimerno za igro. Na težkem terenu so bili Neapeljčani boljši od Videmčanov in na koncu slavili s 4:3. Na sliki je drugi gol Bertonija, ki je zapečatil usodo Udinese ja (AP)
odlično zaigral De Giorgis. V vezni vrsti sta Moro in Braglia dobro pokrivala sredino igrišča tako da je imel Romano proste roke in prevzel tisto režišerko mesto, ki mu najbolj odgovarja. V obrambi pa je treba predvsem pohvaliti Braghina, ki je kljub manjšim napakam dobro zame-
totocalcio
Como - Avellino	1
Cremonese - Ascoli	1
hiter - Roma	X
Lazio - Milan	odložena
Napoli - Udinese	1
Sampdoria - Juventus	X
Torino - Fiorentina	X
Verona - Atalanta	X
Bari - Cesena	1
Campobasso - Lecce	odložena
Pisa - Genoa	1
Brescia - Vicenza	1
Messina - Casertana	1
KVOTA 11 (18.771 dobitnikov)	940.000 lir
njal izključenega Biaginija. Pri tem velja omeniti, da je Catania odlična ekipa, kar daje zmagi tržaškega moštva še posebni pomen.
Igor Pavletič
IZIDI 16. KOLA: Bari - Cesena 2:1, Bologna - Cagliari 0:1, Campobasso -Lecce 2:1; Monza - Pescara 2:1; Parma - Arezzo 0:1, Perugia - Empoli 0:0, Pisa - Genoa 1:0, Sambenedettese -Padova 0:0, Taranto - Varese 1:1, Triestina - Catania 2:1.
LESTVICA: Pisa 25; Bari 23; Lecce, Catania, Perugia, Triestina 18; Arezzo 17; Monza, Genoa, Bologna 16; Cesena, Pescara, Varese, Empoli 15; Padova, Sambenedettese, Campobasso 14; Taranto 13; Cagliari 12; Parma 8.
PRIHODNJE KOLO (13.1.): Arezzo - Sambenedettese ; Cagliari - Perugia; Catania - Pisa; Cesena - Monza; Empoli - Taranto; Genoa - Campobasso; Lecce - Triestina; Padova - Bari; Pescara - Bologna; Varese - Parma.
Od danes v Madison Square Gardenu
Teniški turnir »Masters«
V Madison Square Gardenu se bo danes začel teniški turnir »Masters«, na katerem bo nastopilo 12 najboljših tenisačev po točkovanju vseh turnirjev za Grand Prix v letu 1984. V prvem kolu bodo nastopili igralci, ki so po točkah uvrščeni od petega do dvanajstega mesta, medtem ko so si nastop v drugem kolu že zagotovili štirje najboljši, ki so McEnroe, Wilander, Lendl in Connors. Pari prvega kola so naslednji : Sundstrom -Jarryd (zmagovalec se bo v drugem kolu pomeril z McEnroeom), Krick-stein - Kriek (zmagovalec v 2. kolu z Wilanderjem) ; Nystrom - Gerulai-tis (zmagovalec v 2. kolu z Lend-lom); Šmid - Teltscher (zmagovalec, v 2. kolu s Connorsom).
McEnrou turnir v Las Vegasu
John McEnroe je leto 1985 začel z zmago na turnirju četverice v Las Vegasu, kjer je v finalu premagal Argentinca Vilasa s 7:5, 6:0. Tretji je bil Francoz Noah, ki je premagal Američana Connorsa s 7:6 in 7:6.
CUS Torino in Mapier v vodstvu
V moški italijanski odbojkarski A 1 ligi so bili v devetem kolu doseženi naslednji izidi : Santal - Lozza 3:1; CUS Torino - Volley Chiti 3:0; Bistefano Asti - Mapier Bologna 0:3; Americanino - Gonzaga 1:3; Virtus -Kutiha 0:3; Codyeso - Panini 1:3. Na lestvici vodita CUS Torino in Mapier
V italijanski košarkarski A ligi prekinitev tekme v Pesaru
Kljub dobri igri poraz Stefanela v Milanu
karsiT;0Vlm. kt°m je prišlo v koši ^odk- v tudi do neljubega c in pii,- *° sta morala soanika Pin Hied cP!Xmc iz Rima prekiniti tekr s aru j;av°iimjem in Berlonijem v F Pred v° lnc‘dcnta je prišlo 27 sekti Berlr>r,--°ncern srečanja pri vodst dosod'i’Ja S	Takrat sta sodnii
drickn3 domačemu košarkarju Fi tgriščp °s™n°_ napako v napadu in i nieti uSo zaèeli leteti različni prt Predč kar s°dnika prisililo, i je dna^n<? ■ vključita srečanje. K doma - Vrnitve prišlo zaradi tigra da	gledalcev, je pričakova
mjZo “Grl0ni dobil tekmo za zelei
PričaknvJv’ P°leg teSa pa je logiči Šca v tudi diskvalifikacijo ig
v Mntlki Stefanel je tokrat gostov mogel „u' kjer pa kljub dobri igri ter6m grozi« zmage Simaca, pri k ran iu«e ^F. ae posebej izkazal vet neghin, ki ima največ zaslu
da so Milančani strli odpor Stefanela v zadnjih minutah srečanja. Pri Ste-fanelu je bil najboljši Coleman, z dobro igro pa se je ponovno izkazal Boris Vitez.
Na lestvici še naprej z dvema točkama prednosti vodi Bancoroma, ki ne popušča, njena najresnejša tekmeca pa sta kot kaže Simac in Bertoni. Tokrat velja poudariti tudi zmago Australiana, ki je tako končno prekinil črno serijo porazov, ki so se vlekli skozi enajst kol.
Simac — Stefanel 91:82 (48:41)
SIMAC: D’Antoni 14, Premier 18, Schoene 15, Carroll 16, Meneghin 17, Bariviera, F. Boselli 9, Gallinari 2, De Piccoli, Pettorossi.
STEFANEL: Fischietto 8, Vitez 17, Dillon 23, Coleman 30, E. Riva 2, Bertolotti 2, Lanza, Colmani, Bobic-chio, Gori.
IZIDI 17. KOLA: Scavolini - Bertoni prekinjena 27” pred koncem pri stanju 82:85: Mu Lat - Jollycolomba-ni 121:104; Grànarolo - Peroni 97:79; Bancoroma - Indesit 103:98; Austra-lian - Yoga 95:87; Ciaocrem - Marr 94:66; Riunite Reggio Emilia - Honky 98:87; Simac - Stefanel 91:82.
LESTVICA: Bancoroma 26; Simac 24; Bertoni, Ciaocrem, Riunite 22; Jollycolombani, Mu Lat 20; Granaro-lo 18; Indesit, Peroni 16; Scavolini, Stefanel, Marr 14; Australian, Honky 11; Yoga 6 (Bertoni in Scavolini imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (13.1.): Honky - Granando; Jollycolombani Simac; Yoga - Ciaocrem; Peroni - Mu Lat; Stefanel - Riunite; Bertoni - Australiani Marr - Bancoroma ; Indesit -Scavolini.
A 2 LIGA
Pepper — Segafredo 69:66 (37:38)
SEGAFREDO: Mayfield 26, King
17, Sfiligoi 3, Ardessi 14, Bullara 4, Biaggi 2, Bon, Nobile, Stramaglia, Zurlini.
IZIDI 17. KOLA: Pepper - Segafredo 69:66; American Ragie - Giorno Venezia 96:86; Fermi - Landsystem 96:97; Viola - Mister Day 83:77; OTC - Succhi G. 107:88; Benetton - Cida 76:72; Latini - Spondilatte 88:72; Sil-verstone - Master Valentino 86:81.
LESTVICA: OTC Livorno 26; Viola, Silverstone Brescia 24; Segafredo 22; Benetton, Latini, Giorno 20; American Eagle 18; Cida, Fermi 16; Mister Day 14; Pepper, Spondilatte 12; Master Valentino, Landsystem 10; Succhi G. 8.
PRIHODNJE KOLO (13.1.): Segafredo - Latini; Silverstone - OTC Livorno; Landsystem - Viola; Master Valentino - Fermi ; Mister Day - Pepper; Giorno - Benetton; Succhi G. -American Eagle; Cida - Spondilatte.
Jugosovanska košarka: 1. B liga
Slovenski derbi Smelt Olimpiji
Libela - Smelt Olimpija 82:91 (32:45)
Slovenski derbi v košarkarski B ligi je zasluženo osvojila ljubljanska Olimpija Smelt, ki je z zmago nad Ce-ljami pridobila dve točki naskoka na vrhu lestvice, saj je njen najnevarnejši tekmec Sloboda Dita izgubila proti Vardi.
OSTALI IZIDI 13. KOLA: željezni-čar - S. Mihalj 100:68; Varda - Slo-boda Dita 88:87; Vojvodina - Kvar-ner 113:96; Borac - Alkar 101:79; Monting - Borovo 73:65.
Prva liga
V nedeljskih tekmah v jugoslovanski košarkarski A ligi so bili doseženi naslednji izidi: Partizan - Zadar 74:67; šibenka - C. zvezda 93:87; IMT - Jugoplastika 84:73.
LESTVICA : Gibona 20, C. zvezda, Zadar, Partizan 16, Bosna 14, Buduč-nost, Borac 12, Jugoplastika, Šibenka 10, Radnički 8, Sloga 6, IMT 4.
V ženski odbojkarski B ligi
Po porazu Meblo tretji
V soboto spet doma z Moglianom
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Šesterka Pallavolo Pordenone, novinec v ligi, ki je v soboto sredi Nabrežino dokaj zanesljivo odpravila Meblo, je dve koli pred koncem prvega dela glavni kandidat za osvojitev prvega mesta na končni lestvici. Prihodnjo soboto bo namreč doma igrala z Nervoso, ki jo je kot edina doslej premagala, in če bo uveljavila prednost domačega igrišča, bo potem z več kot verjetno zmago v Cervignanu imela točki prednosti na lestvici. Poskus združevanja sil na Pordenonskt m daje torej že v svoji prvi sezoni dobre rezultate, kar so sicer poznavalci že napovedovali.
Po sobotnem porazu se torej Meblo lahko najbrž kvečjemu bori za drugo mesto. Odločitev bo padla čez dva tedna v Nervesi, prej pa se bodo naše igralke doma pomerile z Moglianom, ki so ga v gosteh premagale s čistim 3:0. Proti Pordenonu Drasiče-ve varovanke niso blestele, kljub temu pa so pokazale, da med njimi in nasprotnicami ni nezapolnjive razlike, le da je treba igrati z večjo zbranostjo in natančnostjo.
V	minulem kolu je Nervesa dobesedno pregazila tržaško OMA. Da ekipa trenerja Scalzotta meri visoko, potrjuje tudi dejstvo, da so njegove igralke med novoletnimi prazniki trenirale trikrat na dan (ni napaka — trikrat na dan), pravi v reprezentančnem ritmu, kar je za B ligo vseeno neobičajno. Mogliano pa je v Cervignanu potrdil, da je četrta sila podskupine.
V	1. poskupini ostaja odpto še vprašanje tretjega mesta, prvi pa sta že oddani nepremagani Torefranci (doslej je vsega izgubila le dva seta!) in Tre-garofaniju. Kandidat za 3. stopničko je bivši A-2 ligaš iz Ferrare, še nekaj upanj pa ima tudi novinec v ligi Volpe Fiesso, ki je eno ugodnejših presenečenj lige. Kakorkoli že, Meblo se ima v drugem delu bati predvsem Torref rance (poleg seveda Nervese iz Pordenona!), za katero pravijo, da je edina res močna ekipa podskupine.
2. podskupina
IZIDI 8. KOLA
Nervesa - OMA 3:0 (16:14, 15:4, 15:2); Cervignano - Mogliano 1:3 (8:15, 3:15, 16:14, 10:15); MEBLO -Pordenone 1:3 (10:15, 15:7, 11:15, 11:15).
LESTVICA
Pordenone
Nervesa
MEBLO
Mogliano
Cervignano
OMA L. Vogue
8	7	1	23:7	14
8	7	1	21:9	14
8	6	2	19:8	12
835	12:18	6
817	8:23	2
808	6:24	0
PRIHODNJE KOLO OMA Linea Vogue - Cervignano; MEBLO - Mogliano; Pordenone - Ncr-
1. podskupina
IZIDI 8. KOLA
Torrefranca - Albatros 3:0 (15:11, 15:10, 15:6); Putinati - Fratte 3:0 (15:11, 15:3, 15:6); Tregarofani - Volpe Fiesso 3:2 (13:15, 15:13, 15:6, 10:15, 15:10).
LESTVICA
Torrefranca Tregarofani Putinati Volpe Fiesso Albatros TV Fratte
8 8 0 24:2	16
862	20:13	12
844	16:17	8
835	14:19	6
826	12:21	4
8 1 7	9:23	2
PRIHODNJE KOLO
Albatros - Putinati; Tregarofani -Fratte; Volpe - Torrefranca, vesa.
Breg ima še možnosti
Dve koli pred koncem prvega dela ženskega odbojkarskega prvenstva je v skupini, v kateri nastopata Breg in Sloga že nekaj časa o-dločeno, da bosta v skupim za napredovanje igrala Mizar Boschi iz Bologne in Calderara Ceam, medtem ko bo Sloga igrala v skupini za obstanek.
Povsem odprt pa je položaj v boju za tretje mesto, kjer so v konkurenci še tri ekipe, čeprav je trenutno v najboljšem položaju Bagnacaval-lo, ki ima dve točki naskoka pred Torrianno in Bregom. Bagnacavallo bo igral še s Calderaro doma in Bregom v gosteh, Tarriana pa bo v naslednjem kolu gostovala pri vodilnem Mizar Boschiju in v zadnjem kolu gostila Slogo. Za Brežanke je situacija dokaj težavna, saj morajo, če hočejo biti gotove v osvojitev tretjega mesta, obe naslednji tekmi, to je s Slogo v gosteh in Bagnacavallom doma, dobiti z maksimalnim rezultatom. Naloga Dolinčank je težka, vendar upamo, da jim bo v zadnjem trenutku podvig uspel in se bodo tako pridružile tistim ekipami, ki se bodo potegovale za napredovanje.
1.	podskupina
IZIDI 8. KOLA
Calderara Ceam - Sloga 3:0; Breg -Tomana Gradišče 3:2; Mizar Boschi Bologna - Rinascita Bagnacavallo 3:0.
LESTVICA
Mizar Boschi BO 8 8 0 24:5	16
Calderara Ceam •	8 6 2 20:16 12
Bagnacavallo	8 4 4 13:14	8
Tomana Gradišče 8 3 5 13:17	6
Breg	8 3 5 12:19	6
Sloga	8 0 8	3:24	0
PRIHODNJE KOLO (12.1.)
Sloga - Breg, Mizar Boschi Bologna -Tomana Gradišče; Bagnacavallo -Calderara Ceam.
2.	podskupina
IZIDI 8. KOLA
Cento - Libertas Krmin 3:1; Celima -, Conegliano 1:3; Kennedy - Taglio di Po 1:3.
LESTVICA
Conegliano Veneto 16; Virtus Taglio di Po 10; Kennedy Videm 8; Be-nassi Cento 8; Celinia Maniago in Libertas Krmin 4.
PRIHODNJE KOLO (12. 1.)
Krmin - Celinia; Kennedy - Conegliano; Taglio di Po - Cento.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Kontovelci ob presenečenje
Skoraj bi premagali močno Alabardo - Prekinitev do 26. 1.
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
IZIDI 11. KOLA
Ferroviario - Polet	92:47
Alabarda - Kontovel Elee. Shop 89:84 Bor Radenska - Libertas	prelož.
Santos - Scoglietto	85:93
Barcolana - Fruttetna	62:60
CUS Trst - Intermuggia	prelož.
PRIHODNJE KOLO (26. 1. 85) Kontovei El. Shop - Intermuggia; Libertas - Santos; Bor Radenska -Ferroviario; CUS - Barcolana; Polet -Fruttetna; Scoglietto - Alabarda.
97 točk.
Končal se je prvi del košarkarskega promocijskega prvenstva. Prav v zadnjem kolu je prišlo do odložitve dveh tekem, tako da je lestvica žal zelo nepopolna, sicer doslej je prvenstvo potekalo povsem brez zastojev. Prvo kolo povratnega dela bo sedaj na sporedu šele 26. januarja, ko bodo vse tri naše ekipe igrale na domačih tleh.
Po prvem delu je Bor Radenska na povsem solidnem četrtem mestu s tekmo v zaostanku. Borovci bi bili morali igrati proti Libertasu, ki je
LESTVICA					
Barcolana	11 10		1	837:768	20
Alabarda	11	9	2	1011:883	18
Scoglietto	11	9	2	961:883	18
Bor Radenska	10	8	2	906:838	16
Libertas	10	6	4	838:777	12
Ferroviario	11	6	5	921:859	12
Fruttetna	11	5	6	902:832	10
Santos	11	5	6	892:950	10
Kontovel El. S.	11	3	8	930:973	. 6
CUS	10	2	8	752:816	4
Polet	11	1 10		638:944	2
Intermuggia	10	0 10		694:827	0
neugoden, vendar premagljiv nasprotnik, tako da lahko rečemo, da so možnosti »plavih« v boju za vrh več kot dobre. Kontovel Electronic Shop je nezasluženo na 9. mestu. Brez številnih odsotnosti bi bil gotovo v ugodnejšem položaju, Polet pa je s točkama predzadnji, potem ko so mnogi prerokovali, da bo na dnu. Alabarda — Kontovel Electronic Shop 89:84 (44:35) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 21, Emili 15, Grilanc, Štoka 17, Devetak 2, Starc 22, Gruden, Košuta.
Kljub okrnjeni postavi (manjkali so Lisjak, Ušaj, Pupis in Čuk) bi Konto-velovi košarkarji kmalu pripravili veliko presenečenje. Proti Alabardi, ki sodi med favorite za prestop v višjo ligo, so namreč tesno izgubili, potem ko so bili v drugem polčasu celo v vodstvu za osem točk (68:60 v 31. min.). Tedaj pa je prišla na dan večja izkušenost domačinov, ki so si priigrali rahlo prednost in tudi zmagali.
V tem srečanju gre pohvaliti vse Kontovelove košarkarje, posebno pa Emilija in požrtvovalnega Košuto.
(D. Starc)
Ferroviario — Polet 92:47 (51:21)
POLET: Kerpan 13, Gregori 12, Hrovatin 8, R. Taučer 8, Malalan 6, Semen.
Ob hudem mrazu in v okrnjeni postavi so poletovci visoko izgubili proti Ferroviariu, ki je v tem srečanju pokazal nedvomno več od naših predstavnikov. Košarkarji Ferroviaria so bili predvsem točnejši pri metu na koš.
Naj omenimo, da so poletovci v zadnjih sedmih minutah igrali v štirih, ker sta dva njihova košarkarja morala na klop zaradi petih osebnih napak. Proti solidnemu nasprotniku in v štirih na igrišču je bil seveda visok poraz neizbežen.
NAŠI STRELCI: Peretti (Bor) 213, B. Kneipp (Bor) 195, Ban (Kontovel) 167 Starc (Kontovel) 166, Štoka (Kontovel) 160, Čuk (Kontovel) 142, Pregare (Bor) 134, L. Emili (Kontovel) 130, Sancin (Polet) 128 in R. Taučer (Polet)
Na Goriškem: domovci zamudili priložnost
Domovci so tudi v 8. kolu promocijskega prvenstva ostali praznih rok, kljub temu da so zaigrali res dobro proti tretjeuvrščenemu Gradežu. »Be-lordeči« so bili vseskozi enakovredni nasprotniku. Moštvi sta se izmenjavali v vodstvu tja do poslednjih minut srečanja, ko je nekaj pristranskih odločitev sodnika oškodovalo naše in zapečatilo končni izid srečanja. Gojkovičev! varovanci so nastopili v okrnjeni postavi, kljub temu pa so prikazali učinkovito igro v napadu, v obrambi pa je žal zmanjkalo požrtvovalnosti s strani nekaterih igralcev. Tokrat
je nastopil tudi Ugo Dornik, ki se je v začetku letošnje sezone poškodoval. Čeprav je bil sobotni poraz pričakovan menimo, da so »belordeči« zapravili ugodno priložnost, da bi osvojili dragoceni par počk. V ostalih srečanjih je šlo vse po predvidevanjih z izjemo presenetljive zmage Sape na Ede-ro,
lidi 8. kola
Sapa - Edera 84:81, Pom - Isontina 85:69, Ardita - Corridoni 83:82, Grado - Dom 81:71, Itala - Polisontina 86:61.
Lestvica
Itala in Pom 14 točk, Grado 12, Cor-
ridoni 8, Dom, Polisontina in Ardita G, Edera in Sapa 4, Isontina 3. Ardita ima 2 srečanji manj, Edera in Polisontina pa po eno.
Prihodnje kolo
Dom - Sapa (12. 1. v Gorici ob 19. uri), Isontina - Ardita, Edera - Grado, Polisontina - Pom, Corridoni - Itala.
Domovi strelci
Kristjančič 98, Cej 79, Golob 65, Dornik 64, Terčič 60, Uršič 53, Semolič 43, Podberšič 27, Ugo Dornik 7, Orzan in Prinčič 6, Romano, Nanut in Ču-bej 2. (M. Čubej)
naše šesterke v raznih prvenstvih
Pripravil: G. Furlanič	________MOŠKA D LIGA
Tako kot v preteklosti prvenstvena prekinitev našim odbojkarjem in odbojkaricam ni koristila, kvečjemu škodila. To pa kljub temu, da je bil končni izkupiček nekoliko boljši kot v zadnjem prvenstvenem nastopu v letu 1984. Vsekakor moramo omeniti, da kot običajno pri tej naši statistiki nismo upoštevali slovenskega derbija v moški C-2 ligi med Borom JIK Banko in goriško Olympio Ter-pin. Medtem ko so naše šesterke v zadnjem nastopu v preteklem letu pospravile točno 25 odstotkov možnih tčk, je sobotni in nedeljski izkupiček nekoliko višji in sicer 36,36 odstotka, kar pa je še vedno pod povprečjem.
To pot moramo v prvi vrsti pohvaliti uspeh Brega v ženski C-l ligi. Dolinčanke so pospravile krvavo potrebni točki šele po petih setih i-gre in po uvodnih razpletih, ki slej ko prej niso obetali ugodnega konca. V moški C-2 ligi je Olympia Terpin tudi v drugem obračunu premagala Bor JIK Banko in to pot veliko bolj prepričljivo. Goričani so napravili še korak bliže drugemu mestu na končni lestvici. Po prepričljivi zmagi z neposrednim tekmecem za 3. mesto v podskupini je štandreški Val dobil še dodatno zaupanje v lastne moči in sposobnosti. Obe ženski šester-ki v C-2 ligi sta tokrat ostali praznih rok. Sicer sta igrali v gosteh, a tako prepričljivega poraza res ni bilo pričakovati. Za združeno mlado šesterko Friulexport ni še nič izgubljeno, Kontovel Electronic Shop pa je v Fontanafreddi zapravil še zadnjo možnost za osvojitev vsaj tretjega mesta v podskupini.
V moški D ligi bo igral v skupini za napredovanje v drugem delu prvenstva samo Naš prapor, kar je za novinca prav gotovo odličen uspeh. Za Jami je SOBEMA in še posebej Slogo pa ni več nobene možnosti. V isti ženski konkurenci so najbolj na »varnem« Sovodnje Centralsped, Bor je tudi na dobri poti, da si zagotovi obstanek že v prvem delu prvenstva, Sloga pa bo morala potrditi svoj status šele v drugi polovici boja za točke.
MOŠKA C-2 LIGA
1. podskupina
IZIDI 7. KOLA
Bor JIK Banka - Olympia Terpin Gorica 1:3; Volley Bali Videm - CUS Trst 2:3; Gasilci Pordenon - Nuova Pallavolo Trst 1:3.
LESTVICA
CUS Trst	7 6	1	19:12	12
Olympia Terpin GO	7 5	2	17:16	10
Bor JIK Banka	7 4	3	17:14	8
Nuova Pallavolo	7 3	4	15:14	6
Volley Bali UD	7 2	5	12:16	4
Gasilci PN	7 1	6	11:19	2
PRIHODNJE KOLO (12. 1.)
CUS Trst - Bor JIK Banka; Gasilci Pordenon - Volley Bali Videm ; Nuova Pallavolo Trst - Olympia Terpin.
2. podskupina
IZIDA 7. KOLA
Friuli Povoletto - Italcantieri Tržič 0:3; Val Štandrež - Rozzol Trst 3:0. LESTVICA
Friuli Povoleto	6 5	1	15:9	10
ASFJR Čedad	5 4	1	13:5	8
Val Štandrež	5 2	5	9:11	4
Rozzol Trst	6 2	4	8:13	4
Italcantieri Tržič 6 15	8:15	2
PRIHODNJE KOLO (12. 1.)
Val Štandrež - ASFJR Čedad; Rozzol - Italcantieri Tržič.
1. podskupina
S. Sergio - Jamlje SOBEMA 3:0 (15:10, 15:3, 15:9)
V sedmem kolu moške D lige je šesterka Jamelj doživela nov poraz in se tako mora dokončno odpovedati vsem možnostim za uvrstitev v skupino za napredovanje. V Trstu proti ekipi San Sergio so zaigrali Kraševci precej medlo in neučinkovito.
IZIDI 7. KOLA
Naš prapor - Gretta Trst 3:2; San Sergio Trst - Jamlje SOBEMA 3:0; In-ter 1904 Trst - Valley Duke 3:2.
In ter 1904 Volley Duke 80 Naš prapor San Sergio Jamlje SOBEMA
LESTVICA
7 6 1
7 5 2 7 5 2 7 3 4 7 0 7
20:7
17:9
15:12
13:12
5:21
12
10
10
6
0
PRIHODNJE KOLO (12.1.) Jamlje SABEMA - Naš prapor; In-ter 1904 - San Sergio; Volley Duke 80 -
Gretta.
2. podskupina
IZIDI 7. KOLA
Tomana Gradišče - Intrepida 3:2; Pastificio Cristi - Sloga 3:0; Italcantieri Tržič - Libertas Turjak 3:1.
LESTVICA
Pastificio Cristi	7 7	0	21:3	14
Italcantieri Tržič	7 6	1	18:9	12
Tomana Gradišče	7 4	3	12:15	8
Libertas Turjak	7 3	4	14:13	6
Intrepida Mariano 7 16 11:20 2 Sloga	7 0 7 5:21 0
PRIHODNJE KOLO (12. 1.) Sloga - Torriana; Italcantieri - Cristi; Libertas - Intrepida.
ŽENSKA D LIGA
1. podskupina
Nuova Pallavolo — Bor 2:3
BOR: Montanari, Vodopic, Jazbec, čač, Požar, Bandi, Centazzo, Tomšič, Favaretto in Superina.
To je bil eden odločilnih bojev za uvrstitev v skupino za napredovanje, zato je bil končni razplet dramatičen. V petem setu je Nuova Pallavolo pri menjavi igrišča vodila z 8:1, nato še 10:5, končno pa so le slavile zmago »plave«, ki so po daljšem času nastopile v skoraj popolni postavi.
IZIDI 7. KOLA
Sloga - Vivai Busa 0:3; Nuova Pallavolo - Bor 2:3; Killjoy - Corridoni 3:1.
LESTVICA
Corridoni	7	5 2	18:9	10
Killjoy Trst	7	5 2	17:11	10
Bor	7	5 2	16:11	10
Nuova Pallavolo	7	4 3	16:13	8
Sloga	7	16	7:18	2
Vivai Busa	7	1 6	6:18	2
PRIHODNJE KOLO (12. in 13.1.)
Bor - Sloga ; Killjoy - Nuova Pallavolo; Corridoni - Blitz Vivai Busà.
2. podskupina
IZIDI 7. KOLA
CUS Trst - Canon Tržič 3:0; Volley, Club Trst - Sovodnje Centralsped 3:1; Inter 1904 Trst - San Sergio Trst 1:3. LESTVICA
Canon Tržič	7 6	1	18:5	12
CUS Trst	7 5	2	16:7	10
Sovodnje Centralsped 7 5	2	17:9	10
San Sergio Trst	7 3	4	11:15	6
Volley Club Trst	7 2	5	7:16	4
Inter 1904 Trst	7 0	7	2:21	0
PRIHODNJE KOLO (12. 1.) Sovodnje Centralsped - CUS Trst; Inter 1904 - Volley Club; San Sergio -Canon.
DEKLICE
ŽENSKA C-2 LIGA
1. podskupina
IZIDI 7. KOLA
Ceramiche d’Arte - Val Resia 3:1; PAV Videm - Friulexport 3:0; Pastificio Crisci Gorica - Pieris 3:1.
LESTVICA
PAV Videm	7 7 0 21:6
Ceramiche d’Arte 7 5 2 18:9 Friulexport	7	4 3	14:10
Crisci GO	7	4 3	12:13
CP Pieris	7	16	8:20
Val Resia	7	0 7	6:21
14
10
8
8
2
0
PRIHODNJE KOLO (12. 1.)
Friulexport - Ceramiche d’Arte; Pastificio Cristi - PAV Videm, Pieris -Val Resia.
2. podskupina
IZIDI 7. KOLA
Lloyd Fontanafredda - Kontovel E-lectronic Shop 3:0; Sangiorgina - Virtus Vigonovo 3:1: Italcantieri Gorai Tržič - Libertas Martignacco 3:0.
LESTVICA
Virtus Vigonovo	7	5	2	18:11	10
Italcantieri Tržič	7	4	3	15:13	8
Libertas Martignacco	7	4	3	15:14	8
Sangiorgina	7	4	3	15:16	8
Kontovel Elee. Shop	7	2	5	12:16	4
Lloyd Fontanafredda	7	2	5	12:17	4
PRIHODNJE KOLO (12. 1.)
Virtus Vigonovo - Lloyd Fontanafredda; Italciantieri Gorian - Sangiorgina; Libertas Martignacco - Kontovel Electronis Shop.
OMA Linea Vogue — Friulexport 0:3 (2:15, 11:15, 1:15)
FRIULEXPORT: D’Ambrogio, Ve-nier, Ušaj, Pertot, Foraus, Umek. Garbini.
Tretjeuvrščeni OMA je združeni B" kipi nudila solidnejši odpor le v drugem setu, toda predvsem zaradi nezbranosti naših igralk, ki so to tekmo odigrala manj kot dvanajst ur p° poznem sobotnem povratku z gostovanja C-2 lige v Vidmu. Seveda pa je bila razlika med šesterkama takšna, da to sploh ni moglo vplivati na končni izid. Friulexport, ki je že matematično pokrajinski prvak, bo zadnjo prvenstvo formalnost opravil v četrtek, ko se bo na »1. maju« pomeril s Sokolom.
CUS — Breg	1:3
(7:15, 6:15, 15:13, 3:15)
TRAJANJE SETOV: 25’, 13’, 1® in 15’.
BREG: Elena in Elizabet Žerjal-M. in C. Velikonja, Maranzina, Tavčar, Možina, Malmenvall, Komar i” Zobec.
Brežanke so si z zmago nad mestnim tekmecem CUS tudi matematično zagotovile drugo mesto na kontni lestvici. Tekma sama ni bila kvalitetna, kar pa je bilo tudi težk° pričakovati, saj je bila temperatura v dvorani tako nizka, da se j! gralke obeh ekip niso mogle segrc" in tako predvajati malo bolj zati' mivo odbojko. (R. Gruden)
Zaradi izredno slabih vremenskih razmer
Spet težave v smučarskem pokalu
LA MONGIE — Z novim letom se ^žave s tekmami za svetovni smučarski pokal niso končale, prav nasprotno. Potem ko so že v nedeljo v?maj izpeljali moški slalom v Le iVLongieju, so morali včerajšnjega zaradi sneženja, velikega vetra in hude megle odložiti. Tekmovalce, ki so v dveh dneh prevozili več kot 2 ti-f°c kilometrov, je tako včeraj čakala znova dolga pot v Schladming, ajer bi morali že danes izpeljati ve-cs alom. Zaradi težav s prevozi pa J" kaj dosti upanja, da bi Schladming mdi prispeli. Odpotovati bi namreč marali z letališča Tarbes na jugu
ranci je, ki pa je zaradi slabega temena zaprto.
Značilnost nedeljskega slaloma v La Mongieju je bila cela vrsta od-
stopov, saj je preizkušnjo končalo le devetnajst tekmovalcev. Med tistimi, ki so odstopili, je bilo tudi vseh pet jugoslovanskih reprezentantov. Na prvo mesto se je tako uvrstil Wenzel iz Liechtensteina, ki je bil najhitrejši v prvem spustu, v drugem pa je sicer najboljši čas dosegel Šved Nili Nilsson, kar pa mu za zmago ni zadoščalo. Solidno pa so se znova odrezali Italijani, saj je De Chiesa zasedel 4. mesto, potom ko je bil v prvem teku celo drugi, Giorgi pa je sedmi.
Vrstni red: L Wenzel (Liecht.) 1’ 33”58; 2. Nilsson (Šve.) 133”81; 3. Frommelt (Liecht.) 1’34”04; 4. De Chiesa (It.) 1’34”U; 5. Stenmark (Šve.) 1’35”06; 6. Julen (švi.) V35"29; 7. Giorgi (It.) 1’35”87; 3. Halvarsson
(Šve.) 1’35"95; 9. Biirgler (Švi.) 1’ 37”18; 10. Ivaja (Jap.) 1’37”94.
Skupna lestvica slaloma za SP: 1. Wenzel (Liecht.) 63; 2. De Chiesa (It.) 59; 3. Girardelli (Luks.) in Nilsson (Šve.) 50; 5. Križaj (Jug.) 43; 6. Stenmark (Šve.) 38; 7. Edalini (It.) 28; 8. Zurbriggen (Švi.) in Ttitsch (It.) 27; 10. Heidegger (Av.) in Po-pangelov (Bolg.) 21.
Skupna lestvica za SP: 1. Girardelli (Luks.) 120; 2. Zurbriggen (Švi.) 104; 3. Wenzel (Liecht.) 101; 4. Julen (Švi.) 69; 5. Erlacher (It.) 64; 6. De Chiesa (It.) in Biirgler (Švi.) 59; 8. Hangl (Švi.) 58; 9. Križaj (Jug.) 53; 10. Nilsson (Šve.) 52; 11. Totsch (It.) 51; 12. Stenmark (Šve.) 49; 13. Pra-motton (It.) 44.
Dvoboj karpov - Kasparov
Pred novim remijem
Moskva — Vse kaže, da se bo tudi
•	partija šahovskega dvoboja za aslov svetovnega prvaka med Anato-Jem Karpovom in G arri jem Kaspa-
lc>vitn končala z remi jetrn. Partijo sta a m reč šahista včeraj prekinila v
•	potezi (bele figure je imel Karpov)
, Po mnenju strokovnjakov se bo
cacala z delitvijo točke,
Colsoul - Lopes v vodstvu na rallyju Pariz - Dakar
TAMANRASSET (Alžirija) — Po etapi avto-moto rallyja Pariz -akar sta med avtomobilisti v vod-vu Belgijca Colsoul in Lopes, med etociklisti pa se je na drugo me-Italijan Franco Picco.
A VTOMOBILI : 1. Colsoul - Lopes p~~L) opel manta 6.49’29”; 2. Foulard " Jacquemar (Fr.) toyota 'W24 : 3 Weber . Berglund (ZRN) Pet manta 7.10’05’’; 4. Pescarolo -5 ouf-jcq (Fr.) land rover 7.17’33”; vš,frc*cx - Brasseur (Bel.) porsche »959« 7.39’34”.
11 ROTORJI : 1. Bacou (Fr.) yamaha u,. v?» ’’ Picco (It.) yamaha 12 ■’ifVro» 3- Lalay (Fr.) honda 12 ur ur « Joineau (Fr.) suzuki 12 ur 38’27”_
Skakalna turneja Intersport
Weissflogu končna zmaga
BISCHOFSHOFEN — Zadnja preizkušnja 33. novoletne skakalne turneje Intersport se je zaključila z nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo zmago Norvežana Stjemena, ki je prehitel Ostwalda in Fi jasa. Končni uspeh po poprejšnjih preizkušnjah v Obcrstdorfu, G armiseli -Partenkirchnu in Innsbrucku pa si je zanesljivo osvojil Vzhodni Nemec Weissflog.
Jugoslovani z iztekom turneje ne morejo biti zadovoljni, saj so pričakovali precej več kot so dejansko dosegli. V bistvu so pričakovanja izpolnili le mladi.
Že danes pa se bo v Gortini začelo tekmovanje za svetovni pokal, nakar bo od 18. do 27. t.m. svetovno prvenstvo v Avstriji.
Vrstni red: L Stjemen (Nor.) 221,5 (109,5, 110); 2. Ostvvald (NDR) 219 (110,5; 106,5); 3. Fijas (Pol.) 214 (111; 106); 4. Weissflog (NDR) 212,7 (106; 109); 5. Berg (Nor.) 211,1 (107; 106,5);
6.	Nykanen (Fin.) 209 (105,5; 109);
7.	Ploc (ČSSR) 208,8 (107; 107); 8. Vettori (Av.) 208,5 (103; 109); 9. Pu-ikkonen (Fin.) 206,5 (102,5; 107); 10. Felder (Av.) 204,8 (109; 102,5) ; 18.
Ulaga 197,9 (104; 104); 32. Tepeš 181,8 (98; 101); 37. Bajc 178,8 (100,5 ; 96); 38. Dolar 173,5 (95,5: 96,5) ; 53. Ka-štrun 79,7 (94) ; 58. Globočnik 75 (91) ; 61. Štirn (vsi Jug.) 73,4 (89,5).
Skupna razvrstitev 33. turneje: 1. Weissflog (NDR) 855,3 ; 2. Nykanen (Fin.) 840,6 ; 3. Ostwald (NDR) 830,2;
4.	Vettori (Av.) 819,1; 5. Ploc (ČSSR) 805; 6. Felder (Av.) 803,9 ; 7. Fijas (Pol.) 793,2 ; 8. Berg (Nor.) 786,9; 10. Sternen (Nor.) 784,1; 20. Bajc 700,1; 43. Ulaga 547,1; 44. Dolar 499,2; 45. Kaštrun 495,5; 47. Štirn 485,7; 73. Globočnik (vsi Jug.) 285,4.
Svetovni pokal: 1. Felder (Av.) 115; 2. Puikkonen (Fin.) 84; 3. Vettori (Av.) 82; 4. Nykanen (Fin.) 79; 5. Weissflog (NDR) 69; 6. Parma (ČS SR) 62; 7. Ostwald (NDR) 57; 8. Ploc (ČSSR) 54; 9. Stjemen (Nor.) 43; 10. Kokkonen (Fin.) 41; 16. Ulaga 15; 26. Tepeš (oba Jug.) 7.
Ekipno: 1. Finska 246; 2. Avstrija 244; 3. ČSSR in Norveška 147; 5. NDR 141; 6. Kanada 43; 7. Poljska 33; 8. ZDA 31; 9. ZRN 26; 10. Jugoslavija 22; 11. Japonska 14; 12. Madžarska in SZ 4; 14. Švica 3.
Četrtkova prireditev v tržaškem Kulturnem domu
Neposreden radijski prenos nagrajevanja »Naš športnik«
O Našem športniku ’84 smo napisali, dragi čitatelji, skoraj vse, a vendar ostane še nekaj odprto. Predvsem moramo ponovno podčrtati, da bo za to prireditev neposredni radijski prenos in da je zaradi tega točnost nujno potrebna.
Proslava se bo pričela ob napovedanem času ne glede na prisotnost obiskovalcev. Prepričani smo, da bomo vsi pozabili na našo že znano (ne)točnost, da bodo trenerji — enkrat toliko — dovolili svojim varovancem, da se udeležijo proslave, saj je proslava namenjena prav mladim, po duši in telesu. Torej prosimo vse, naj bodo točni
hvaliti prav njim, da je prišlo do te prireditve. Ti mladi ljudje so žrtvovali leta in leta svoj prosti čas zato, da so nekaj dosegli. Za skopimi številkami, ki jih bodo napovedovalci jutri citirali, so skriti potoki potu in tudi solza od veselja in od jeze ali razočaranja. Nobenemu od nagrajencev ni bilo z rožicami postlano, a vendar so vztrajali, premagovali težke trenutke in naskakovali nove, vedno višje cilje.
In ravno to je lepota športa, ker je vsakodnevni boj predvsem s samim seboj.
Torej nasvidenje v četrtek ob 17. uri in 15 minut, (zk)
Ob zaključku priprav so organizatorji ugotovili, da bi pravzaprav potrebovali značko, nalepko ali kaj podobnega, ki bi v podobi prikazala ta naš praznik, časa ni bilo več, da bi izdelali osnutek, a ker bo prireditev postala tradicionalna, vabimo vse, ki se kolikor toliko razumejo na izdelavo takih osnutkov, da si omislijo tak simbol.
'Zagotavljamo vam, da bomo do prihodnjega leta dobili kaj pametnega in da bomo to zamisel tudi uresničili.
Prvi poskus je najtežji, a lahko izboljšamo zamisli in jih izpopolnimo. Tako bo ta praznik postal praznik vseh, ki živijo na tej ali na oni strani meje.
Menimo tako, da smo izpopolnili informacije in da smo tako tudi vzbudili vaše zanimanje.
Vse je že nared samo zastor moramo še dvigniti. Vsi udeleženci pa ne bodo le gledalci, ampak bodo aktivni sodelavci te prireditve, ki se bistveno razlikuje od običajnih gledaliških predstav, katere gledamo v Kulturnem domu ali v drugih gledališčih. Tu nimamo igralcev in gledalcev, vsi skupaj ustvarjamo razpoloženje, vsi skupaj smo del svečane podelitve visokih priznanj. Nekateri so glasovali preko časopisa ali telefona, drugi so dali svoje strokovno mnenje, tretji so pa organizacijsko izpeljali zadevo. Vsi skupaj pa smo delali zato, da nagradimo športnike in športne delavce, ki so se najbolj izkazali. Predvsem se moramo za-
»NAŠ ŠPORTNIK«
Skupna prireditev 10. januarja 1985 v tržaškem Kulturnem domu
Nagrajevanje najboljših športnikov in ekip bo v četrtek, 10. januarja 1985, v tržaškem Kulturnem domu s pričetkom ob 17.15. Letos bomo prvič skupno nagradili naše in najboljše športnike in ekipe iz Primorske. Pobudniki te prireditve pa so Primorske novice, Radio in TV Koper, Radio Trst A in Primorski dnevnik. Prireditev bo v organizaciji ZSSDI. V okviru četrtkove prireditve bo urednik športne redakcije Radio Ljubljana Stane Urek predstavil knjigo Saše Rudolfa »Olimpijski ogenj in dim«.
Kras že jutri znova za točke
za£cl Va dekleta, ki so v soboto z zmago proti Cagliariju na najboljši način D'atta Zak*iučno fazo namiznoteniškega prvenstva A lige, čaka že jutri po-5:0 a tekma na Sardiniji. Glede na to, da so naša dekleta prepričljivo s saulii raX'*e gostje, lahko predvidevamo, da tudi jutri v Cagliariju ne bi •aliko P-riti d° presenečenja. Kakšna je torej njihova prava forma, bomo Ddeli, ko se bodo pomerile s solidnejšimi nasprotniki. (Na sliki: Cergolova — levo — med srečanjem z Vaccovo)
Nogomet: pri Gorizii odslovili trenerja Russa
Brez dobrih igralcev...
Kot smo že izrazili bojazen po sobotnem porazu proti Pergocilemi, je vodstvo Gorizie na izredni seji odslovilo trenerja Russa. Predsednik Panama je povedal, da je bilo to nujno, da bi s tem dali ekipi potrebne motivacije, da bi v nadaljevanju prvenstva popravila dosedanje slabe rezultate.
Da je bilo na tem, da odslovijo Russa, se je čutilo že med tekmo, ko je občinstvo, po slabi predstavi domačinov, zahtevalo odstop trenerja, ki naj bi bil kriv za slabe rezultate. Očitki, ki so padali na tržaškega tehnika, so zadevali predvsem napačno uporabo nekaterih igralcev. Dejstvo pia je, da se iz slabe moke ne da speči dober kruh.
IZIDI 15. KOLA
Gorizia - Pergocrema 0:1, Fanf ulil - Mira 1:1, Mestre - Ospitaletto odg., Omegna - Montebelluna 3:1, Pievigina - Trento 0:0, Pordenone -
Pro Patria 2:0, Pro Vercelli - Venezia 1:0, Rhodense - Novara 2:2, Vi-rescit - Mantova 2:0.
LESTVICA
Novara 20; Trento in Ospitaletto 19; Pordenone, Pro Vercelli in Mantova 17; Fanfulla in Pergocrema 16; Vi-rescit, Mestre, Pievigina in Pro Patria 15; Montebelluna 13; Omegna 12; Mira in Rhodense 11; Venezia 9; Gorizia 8.
PRIHODNJE KOLO: Ospitaletto -Gorizia.
Zico se vrača
RIO DE JANEIRO — Brazilski as Zico je za danes napovedal svoj povratek v Videm, potem ko je dva tedna preživel v Riu de Janeiru, kjer se je tudi zdravil. Povedal je, da mu gre precej na bolje, ni p>a hotel nič govoriti o tem, kdaj bo spet zaigral.
Predstavitev Rudolfove knjige
V časnikarskem krožku v Trstu bo v četrtek, 10. t.m., ob 11.00 reporter koprske televizije Sergij Tavčar predstavil knjigo Saša Rudolfa »Olimpijski ogenj in dim«. Pobuda je pod pokroviteljstvom USSI in ZSŠDI.
NOGOMET: 3. AMATERSKA LIGA
Super caffè - Gaja zopet odložena
Zaostalo tekmo 1. kola 3. amaterske nogometne lige med Opicino Supercaf-fè in G a jo, ki bi morala biti v nedeljo, so zopet odložili, tokrat zaradi mraza. Tridesetega septembra tekme niso odigrali, ker ni bilo sodnika. V nedeljo sta bili na sporedu še dve zaostali tekmi. San Vito je s 3:9 premagal Sant’Anno, tekma Chiarbola -Campanelle pa je bila prav tako odložena.
Na namiznoteniškem turnirju pri Bocnu
Bogat izkupiček Krasovih predstavnikov
Od februarja do marca v Postojni
Turnir v malem nogometu
Na «j
t*>teni5Td£,ljskem mladinskem namiz-
i->l_	tl imi v in rvri Prtonn in l-vil
(v sice . ,rasov*h fantov in deklet ci) zn r Pičli in povprečni konkuren-drufffl ;Va bogat: eno prvo mesto, tri Med n tri četrta mesta, ke prav« ^čajnicami so bile krasov-saj s K“cno brez prave konkurence, svoje •rtlec* Prve štiri uvrstile kar tri ^aruši-8ralke' V finalu je Ksenija ski Sm-c Premočno zmagala proti klub-je profra . Alenki Obad, prijetno pa teestom61^*^ Martina Raubar s 4. sta se	Naubar in Katja Čok
iena reda ?esto]
od 5 ,m°rali zadovoljiti z uvrstitvijo 1’*'" r 1-8- mdsta, Lara Širca in E-h Da sta zaradi težjega razp»-
""-’siorri 'Il uvrstitev med 9. in 16. heiZL. - ‘ Med deklicami sta nastopili Škabar61?1 Ntatejka Zidarič in Alenka ha kai ’ kateri sta sploh prvič igrali služil J™ turnirju in jima je nastop hivo p.. glavnem za to, da spoznajo
SV°J‘h nasprotnic.
Med mladinkami se je Tanja Ukmar med 32 udeleženkami prebila do polfinala, kjer je žal klonila Piccolijevi, Nevenka Marussi je bila četrta.
V	3. državni kategoriji je Tanja Ukmar v ptolfinalu klonila poznejši zmagovalki Capellettijevi iz Trsta in je bila nato četrta, Ksenija Marušič p>a je izpadla že prej. Omenjeni Kraševi igralki sta v mladinskih dvojicah klonili šele v finalu. Ostale neizkušene Krasove dvojice (Zidarič -Škabar, Colja - Širca, sestri Raubar in Obad - Marussi) niso presenetile močnejših nasprotnic.
V	moški konkurenci izstopa uvrstitev Ervina Dol jak a (med 32 mladinci je pristal med 5. in 8. mestom), Boris Štoka je naletel na poznejšega zmagovalca in je pristal med 9. in 16. mestom, ista usoda je doletela tudi Andreja Legiša.
V	moških mladinskih dvojicah nista dvojici Fabec - Legiša in Doljak -
Štoka px>segli po vidnejših rezultatih. Med naraščajniki prosamezno pa je mladi Franci Fabec zasedel mesto od
5.	do 8., vendar je imel precej šp»rt-ne sreče, saj se trije nasprotniki niso predstavili za zeleno mizo. (Z. S.)
V soboto, 2. februarja se bo v dvo-dani Centra usmerjenega izobraževanja v Postojni v organizaciji Zveze mladine Postojne začel »1. odprti mednarodni turnir v malem nogometu — Postojna 85«, Organizatorji pričakuje-
jo, da se bo turnirja udeležilo najmanj 200 ekip iz Jugoslavije, Italije in Avstrije, tako da bo predvidoma trajal tja do konca marca. Ekipe se bodo namreč med seboj merile ob so botah in nedeljah po sistemu neposrednega izločanja.
V razpisu tekmovanja, ki je odprto vsem, poklicnim nogometašem, pa tudi tistim, ki se še niso nikoli spoprijeli z usnjeno žogo piše, da sestavlja ekip» pet igralcev in vratar, igralo pa se bo na rokometnem igrišču z rokometnimi vrati. Vpisnina za posa-mezno ekip» znaša 6 tisoč novih dinarjev, v nagradnem skladu pa je zmagovalni ekipi namenjenih 200 tisoč novih dinarjev.
Prijave na turnir sprejemajo vsak dan (tudi v nedeljo) do vključno 16. januarja na telefonski številki 003867 -21518 od 9. do 12. ure, kjer je moč dobiti tudi vse ustrezne informacije.
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK
ZA SEZONO 1984/85
trofeja »IL GIARDINO«
ŠPORTNA SOBOTA
RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ -90,600 MHZ)
PRIMORSKI DNEVNIK
2.
3.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000.00. letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 'ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
8. januarja 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (0401 794672 (4 linije) - T1x 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja m tiskal
zn
Trst
član taJjanalta zveze časopisnih zaiožrakov F1EG
Pred tridesetimi leti je gostila 12 jedrskih poizkusov
Avstralija z zaprepadenjem odkriva svojo polpreteklo jedrsko zgodovino
SYDNEY — »Kaj vraga se dogaja? Radioaktivni oblak nam bo zaneslo nad kontinent!«. Groteskni vzklik je kar v nešifriranem jeziku ušel bivšemu avstralskemu vladnemu predsedniku Robertu Menziesu v prvih dneh oktobra 1. 19i>7, ko je Velika Britanija v strogi tajnosti izvedla dvanajst jedrskih poizkusov v zahodni in južni Avstraliji. Resnica prihaja na dan šele po 28 letih in o zadevi, o kateri sama avstralska vlada ni bila natančno seznanjena, se sedaj razpravlja v Londonu. Posebna avstralska komisija, ki jo vodi sodnik McLelland, je lani med avstralskim prebivalstvom zbrala vrsto pričevanj o posledicah teh poizkusov. Med njimi je tudi telegrafsko sporočilo, ld ga je radiotelegrafist angleške kraljevske mornarice Bernard Perkins posredo-
val angleškemu prvemu ministru An-thonyju Edenu. Šlo je za poizkus eksplozije atomske bombe na otočju Montebello, ki leži ob zahodni obali Avstralije.
Še pred tem so prišla na dan podrobna pričevanja angleškega polkovnika Petra i-owa o tem, kako so okrog 200 avstralskih in novozelandskih častnikov uporabili, da bi na njih preučili posledice učinkov jedrske eksplozije na človeški organizem. Med njimi je bil tudi polkovnik Lowe: na ukaz so se morali strpati v kovinsko barako le 8 km stran od kraja eksplozije ter s periskopom opazovati potek jedrske cepitve.
McLellandova komisija je po skoraj tridesetih letih, ko z »vročih« dokumentov pade koprena državne taj-
nosti, prišla v London terjat pravico. Na otočju Montebello so L 1956 preizkusih dve vodikovi bombi in ena med njimi je imela jakost 60 kiloton (60.000 ton trinitrotoluola - TNT) in ne 20, kot je angleška vlada pomirljivo sporočila v Canberro. Londonska vlada je tedaj prav tako zagotovila, da se bo radioaktivni oblak razblinil nad morjem še preden bo dosegel celino...
Prestrašeni vzklik vladnega predsednika Menziesa ni izzvenel v prazno: avstralsko prebivalstvo se že sprašuje, ali je bilo med tistimi jedrskimi poizkusi še več takih z vodikovo bombo, v zahodni Avstraliji pa so že trdno odločeni tožiti londonsko vlado ter od nje zahtevati pravično odškodnino.
Doslej je že dvakrat poneveril tudi denar
Ugleden nemški politik - ropar
BONN — Aretirali so bivšega deželnega predsednika liberalne stranke za Porenje Hansa Otta Scholla, ker je 28. decembra z revolverjem v roki oropal neko zlatarno, odnesel iz nje za dva milijona mark vrednosti in lastnika zvezal. Vest je objavila policija iz kraja Ba-den VVuerttemberg. Njegovo ime je v prejšnji številki objavil Spiegel, ki je navajajoč državno pravdništvo iz Frankfurta zapisal, da je bivši liberalni voditelj v preteklosti že dvakrat prišel navzkriž z zakonom. Kot tajnik združenja nemških farmacevtskih industrij si je prilastil dva in pol milijona mark (okoli 1,5 milijarde lir). V drugem primeru pa je kot tajnik liberalne stranke za Porenje prejel od dresdenske banke 310 tisoč mark in jih porabil zase.
Hans Otto Scholl, 51-letni odvetnik, je 1981. leta po-
dal ostavko na deželno predsedstvo FDP. Ostavko na ta položaj, ki ga je Scholl zavzemal od 1961. leta, je dal zaradi razkritja njegove poneverbe denarja farmacevtske industrije. Odvetnik je bil poleg tega od leta 1963 do 1983 deželni svetovalec stranke v porenskem parlamentu.
Po poročilih policije je Scholl rop izvedel v zlatarni pod oboki v znanem termalnem letovišču Baden Baden. Pod pretnjo revolverja je sina lastnika trgovine in njegovo zaročenko, ki je kasneje prišla v lokal, zvezal. Ker sta se upirala, juje s pištolinim ročajem udaril po glavi. V vrečo je nato zmetal dragulje vredne okoli dve milijardi lir. Roparju je prišla na sled policija iz kraja Baden VVuerttemberg, kjer je Sholl običajno živel.
Nasilje nad otroki danes na TV
Fronta
za osvoboditev živali
RIM — Danes zvečer bo Raiuno obravnaval pekoče vprašanje nasilja nad otroki. Uvodoma bodo predvajali zgodbo 6-letne Thee s Holandske, ki je umrla zaradi prevelike zaužite količine mamil. Starši so jo namreč omamili, da bi se bolje prostituitala. Po tem filmu, ki ga je posredovala holandska TV, bodo predvajali nekaj filmov o nasilstvu nad otroki v Italiji. Prikazali bodo jamo, kjer je oče vklenil 15-letnega Alessandra Mastrogio-vannija. Sledila bo pripoved zgodbe Claudia Padula, ki ga je očim tri leta moralno in materialno posiljeval. Pri 10 letih ga je mati poslala v nek zavod, prj 15 so ga zaupali neki družini, ki ga 4 je uporabljala za kmečka opravila. Ob povratku k materi ga je očim za tri meseca zaprl, da sploh ni videl svetlobe. Toda to ni osamljen primer. Na Siciliji je nek moški večkrat posilil vse svoje štiri otroke, dve deklici in dva fanta. Takih primerov je še vedno veliko in časnikarji, ki so oddajo pripravili, bodo od kvesture izvedeli kakšen je sedaj položaj. Seveda gre za ekstremne primere in med oddajo bodo gledalci lahko videli tudi primere človekoljubja, ki vzbujajo vero, du se večina ljudi z otroki lepo obnaša. V oddaji bodo sodelovali zdravnik, psihiater in sodnik za mladoletne.
LONDON — Aktivisti fronte za o-svoboditev živali, organizacija, ki se bori proti zdravniškim poskusom na živalih, so prejšnjo noč vrgli več zaži-galnih bomb pred stanovanja znanstvenikov, ki delajo v laboratorijih Wellcome foundation v Beckenhamu v Veliki Britaniji. Aktivisti so prevzeli očetovstvo nad devetimi požigi, med katerimi je tudi napad na hišo sira Johna Vana, nobelovca za medicino Aktivisti so grozili tudi podtajniku v ministrstvu za notranje zadeve Davidu Melloni, ker je objavil in v parlamentu predstavil »sramotno« belo knjigo o znanstvenih poskusih na živih živalih.
Elvis Presley bi imel danes 50 let
NEW YORK — Danes bi Elvis Aaron Presley, nekronani kralj rock’n rolla dopolnil 50 let. Smrt ga je povsem nepričakovano doletela med 15. in 16. avgustom 1977. leta v kopalnici njegove bajne vile v Memphisu v Tennesseeju. Tudi zaradi nepojasnjene smrti je njegova slava postala nesmrtna. Danes se ga bodo njegovi oboževalci spomnili na dva načina: proti plačilu 60 dolarjev si bodo za 12 minut lahko ogledali njegovo hišo, obiskali pa bodo tudi njegov grob.
POPOLNA
RAZPRODAJA
ll
VSE ZA MOŠKEGA ŽENSKO OTROKA
■ABBIGLIAMENTO
imPEH
EUROPEO
TRST - Ul. MADONNINA 18
Miki Muster:-------------
RAZBOJNIKI