poltn?na plačana v gotovini Miarittor, ponedelfek 6. novemftra 1933 štev. 252 Leto VII. (XIV. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlitvo In upravat Maribor, Ooapoakaal.11 / Talafoa urodnlltva 8440, aprava 3*83 Uhaja rasa« nedelja bi prašnikov vsak dan ob 18. url / Valja mesečno projoiaan * upravi al po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po eonUcu / Oglasa sprejema tudi oglasni oddolsk Jutra" v Ljubljani r Poitnl čakoval rahaa M. 11.408 99 JUTRA 99 Moč in položaj republike Poljske NJENA ZUNANJA IN NOTRANJA POLITIKA. Republika -*--v.ma Poljska je po svojem biv irialnem obsegu in po številu aistva popolnoma enaka ‘3 m, pre- velesi- sred • ta^° Je ne moremo šteti me(^ Nie nje’ ae manj seveda male države. k;i* »zemlje meri 388.390 kvadratnih biv",etrov Italije sam<> 312.500), pre-tem ■ v pa šteje ok°H 32 milijonov. Po lesi, 1Iria torei vse pogoje za položaj ve-3ašk Z'asti todi, ker predstavlja vola m ° s^° prve vrsto. Slaba je samo še p0m 0r^u- dasi žrtvuje za razvoj svojega mornrs.tva* za luke, trgovsko in vojno PamanC0 ve*'ke vsote denarja. Njeno le doKuIiansk0* takozvani »Koridor«, šče k •V zacin3'ili desetih letih pristani-Gdjnp Urejen° najmodernejše. To je ob k0 a’ ki se širi tam, kjer je stala in n IiCU SVei°vne vojne niala, neznatna Gdinlif2nana ribiška vas. Danes Ima je~to",a. ?reko 50.000 prebivalcev; zrastla , ,r®J iz tal 7 iimerikansko nasrlinn. Na-r«stia ,uc.r s° Pa tudi druga poljska mesta, pr 1 Prestolnica Varšava, ki je že cev Presegla prvi milijon prebival- Pofvoje veličine in moči se Poljska v t !ni meri zaveda in se vztrajno bori za s .y tormelno priznanje položaja v e 1 e-n'le* Temu primerna je tudi njena zu-panJa politika, ki se tesno naslanja na v a n c i j ° in malo antanto, v novej-0*času tudi na Rusijo. Poljska je tor°Cna zagovomica statusa 0 u o, je . I1 proti vsaki reviziji mirovnih po-* ■ ’ z'asti ge onih določil, ki se nana-mini fa. fe r i t o r i a 1 n o stanje. Njen \v • ' Predsednik J e n d r z e j e- Icz je izjavil v svojem velikem ekspo-iu v varšavskem parlamentu v petek Oslovuo: »Osnovo poljske zunanje poli-!raktlčno preizkušala novo vrsto obrambnega orožja. V tem primeru gre za neke Vrste novo konstrukcijo podmorskega polagalca min, ki inore delovati z uspehom tudi v večjih globinah in pri močnejšem vodnem toku. Poskusi so se vršili tudi z novim vodnim letalom, ki odvrže med poletom iz svoje uatranjosti v morje neko substan- gllja nikakor ne bodo mogle sporazumeti glede vojnih dolgov z ozirom na revizijo Baldwin-Mellonovega sporazuma. Prav verjetno je, da ne bo dosežen sporazum niti glede plačila obroka,* ki bo zapadel v plačilo 15. decembra t. 1. in ki ga zato Anglija najbrže sploh ne bo plačala, temveč bo v tem vprašanju zavzela isto stališče, kakor lani Francija. co, ki razvije ob dotiku v vodo velike oblake nekega plina za soizenje in tako napravi posadke sovražnih ladij nesposobne za vsak nadaljni boj. DROBLJENJE FRANCOSKIH SOCIALI-STOV. PARIZ, 6. novembra. Socialistični na*» rodni svet je s 3.081 glasovi proti 331, dočim se je 514 delegatov vzdržalo glasovanja, izključil 5 članov ekstremistične skupine levičarjev, ker so kljub prepovedi stranke sodelovali pri komunističnem pro glasu v Amsterdamu, člani »Socialne akci je*, ki so izjavili svojo solidarnost z iz-ključenci, so sklenili sprejeti skupno izstopno izjavo. Svet je sklenil ukreniti pri Renaudelu vse potrebne korake, da prepreči cepitev na desnem krilu socialistične stranke. BOJI NA IRSKEM. BELFAST, 6. novembra. Včeraj j*# prišlo do spopadov med policijo in irsko republikansko armado, pri čemur se je razvila tri urq trajajoča bitka. v katero je bilo pritegnjeno tudi vojaštvo. Število ranjenih je visoko. Policija je aretila okrog 50 oseb. Stran 2 MarltioTsičl »VečtertiTir« jutit Dnevne vesti Iz policijske službe. Imenovana sta: Ant. Majer za policijskega stražnika v III. skupini zvaničnikov, Leopold Plevnik pa za policijskega stražnika HI. razreda, oba pri predstojništvu mestne policije v Maribor«. Občinske zadeve. Na prihodnji seji mestnega občinskega sveta, ki bo 10. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici, bodo med drugim razpravljali o naredbi o podpiranju brezposelnih in o pobijanju delo-mržnosti; nadalje o pravilniku za mestno oskrbnišnico; v gradbenem odseku je na dnevnem redu kompletiranje gradbenega odbora, nastavitev tehničnih moči, določitev gradbenih taks in honoriranje sej, odstranitev konstanjev po mestnih ulicah; finančni odsek pa bo sklepal o odobritvi računske bilance mestne občine za leto 1930., nadalje o odobritvi letnih zaključkov mestne plinarne, mestnega elektri-škega podjetja in mestnega avtobusnega prometa za lansko leto, kakor tudi o preureditvi mariborskega gradu za mestni magistrat, o prostorih državne realne gim Bazije in o novih hišnih in uličnih tablicah. Počastitev spomina vojnih žrtev. Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru prosi in vabi mariborsko javnost, predvsem pa člane združenja, naj se v čim večjem številu udeleže žalne maše, ki bo v sredo 8. tm. ob 9. uri v, stolnici v spomin vseh padlih vojnih žrtev in članov združenja. Ludvik van Beethoven je pri prvem izvajanju svoje skladbe »Fantazija* za zbor. klavir in orkester leta 1808. na Dunaju, izvajal vituozni klavirski part sam. Na koncertu glasbene Matice v »Unionu« ga bb-8. novembra igral, naš priznani umetnik Marijan Lipovšek iz Ljubljane. Mariborčani! V soboto ob 11. uri dopoldan prispe v Maribor pevsko društvo »Vardar«, iz Skopi ja. Cdasbena Matica je prevzela organizacijo njihovega bivanja v našem .mestu. V želji, da bi se naši bratje počutili pri nas domače, se obračamo z vljudno prošnjo na one Mariborčane, ki bi hoteli sprejeti od sobote dopoldne do nedelje katero pevko na stanovanje, da nam to sporoče. Pismene ali ustmene prijave sprejema Glasbena Matica v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti, »Union«, do petka 10. tm. K našemu članku o davčni obremenitvi mariborskih gostilničarjev naknadno dostavljamo naslednjo dopolnitev, in sicer naj se 4. odstavek pravilno glasi: »Je pa v Mariboru neki obrat, ki ima določeni letni dohodek 3 milijone 500.000 Din in bo plačeval pridobnino 1 milijon 172.500 Din, ker zakon predvideva progresivnost le pri dohodkih do 150.000 Din. Omenjeni obrat bo plačeval le 33.5 odstotka svojega dobička kot pridobnino, skoraj 2 tretjini dobička v znesku 2 milijona 327.500 Din pa bosta ostali ppd-jetju nedotaknjeni. Tak dobiček je. mogoč le zaradi carinske zaščite, ki jo omenjeno podjetje z ozirom na svojo stroko uživa,'ne plačuje pa za to ugodnost nobenih posebnih taks, kakor so nasprotno določene za gostilničarsko obrt«. Odbor JAD »Triglava«. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Danilo Pinter, stud. med. vet.; za podpredsednika Albin Orthaber, stud. agr.; za I. tajnika Miran Pečar, stud. med. vet.; za H. tajnika Franjo Brinar, stud. med. vet.; za blagajnika Lado Rihar, stud. for.; za knjižničarja Branko Lovše, stud. agr.; za II. knjižničarja Vilko Masten, cand. agr.; za gospodarja Drago Korent, stud. for.; za arhivarja Pavel Leban, stud. agr.; za odbornika brez mandata Fr. Sgerm, cand. for.; za revizorja Oskar Reddi, cand. phil. in Mile Podboj cand. teh. Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje 'podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto ter jo nakažejo vodstvu po položnici, Družba želi tudi, da podružnice čimpreje razpečajo razposlane razglednice, narodne kolke in bloke v prid skladu septemberskih žrtev. Glasbena Matica. Za koncert, ki bo v sredo, bo generalna vaja jutri ob 18. uri 30 min., torej pol ure pred napovedanim časom, to pa radi posebnih drugih zaprek. Prosim točno. Zborovodja. Starešine akademskega društva »Jadran« imajo jutri v torek ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu« svoj prijateljski sestanek, katerega naj se po možnosti udeleže tudi tovariši, bivajoči izve«* Maribor* Ustanovitev nove organizacije železničarskih uradnikov. Pomemben je bil včerajšnji dan za naše železniške uradnike. V dvorani hotela »Meran« je bil ustanovni občni zbor lokalnega odbora Združenja železniških uradnikov Jugoslavije, katerega se je udeležilo nad 100 uradnikov. Prišli so tovariši iz Ljubljane in Zagreba, zastopan je bil celotni centralni odbor po predsedniku g. Obadu ter oblastni odbor po predsedniku Haslakie-wiczu. Navzoč pa je bil tudi zastopnik ljubljanske direkcije, ravnateljev tajnik g. Drofenik. Z zbora je bila poslana vdanostna brzojavka našemu kralju, pozdrav ne brzojavke pa prometnemu ministru Radivojeviču, generalnemu direktorju Iliču, ministroma dr. Albertu Kramerju in Puclju ter ravnatelju ljubljanske železniške direkcije dr. Cugmusu. Zborovanje je vodil predsednik ljubljanskega oblastnega odbora g. Haslakiewicz, ki je uvodoma naglasil, da so agilni mariborski ; železniški uradniki prvi, ki so si ustano-' vili svoj lokalni odbor in tako čutili po-trebo tesnega delovanja v svoji sta-: novski organizaciji. Po vseskozi stvarni ■ debati, so nato navzoči obravnavali razna pereča vprašanja, ki se tičejo stanu železniških uradnikov. Pri volitvah je bil ; izvoljen za predsednika novega lokal- • nega odbora Jostl Evstahin, prometnik : na glav. kolodvoru, za podpredsednika | pa Janko Vranjek, poslajenačelnik v jCeiju; v odbor so bili izvoljeni: Berti ' Verhovšek, Janko Rozman, Bruno Par- • ma, Janko Lipovšek in Avgust Amaljeti, ; vsi prometniki na glav. kolodvoru, na-: dalje Janko Erker, prometnik v Dravo-; gradu in Polde Šegula, prometnik na ■ Pragerskem. Po končanem občnem zbo-' ru so imeli skupno kosilo pri Meranu, • popoldne pa so priredili izlet z avtobusi j mestnega podjetja na Falo, kjer so si ; ogledali elektrarno. Po povratku v Ma-; ribor se je razvil pri »Meranu« lep toči | variški večer, tako, da so odnesli tova- ; riši iz drugih krajev najlepše vtise in i spomine na ustanovni občr.i zbor lokal-! nega odbora mariborskih železniških ‘ uradnikov. Brivski in Jasničarski pomočniki za i svoje pravice. Včeraj je bila v Celju o j krožna konferenca organizacije brivskih i in iasničarskih pomočnikov iz dravske j banovine. Konferenci je predsedoval pred | sednrk mariborskega zbora g. Knez, na-| vzoč pa je bil tudi tajnik Delavske zbor-j niče g. Golmajer. Sklep konference je bil, da se uvede v zakon delovni Čas in nedeljski počitek. Na dnevnem redu pa so bila tudi druga vprašanja, ki so bila ugodno rešena v prid pomočnikom brivske in kistničairske stroke. Vpokojeno učiteljstvo iz Maribora In o-kolice bo imelo svoj sestanek v četrtek 9. tm. ob 15. uri v Koštomajevi gostilni v Mlinski ulici. Nova meteorološka postaja. Zrako-plovno poveljstvo v Novem Sadu bo zgradilo v Osjeku meteorološko postajo. Stoletnica gimnazije v Kragujevcu. —■ Včeraj so bile v Kragujevcu velike svečanosti, ko je tamkajšnja gimnazija, ki je bila zgrajena I. 1833. pod knezom Milošem, proslavila stoletnico svojega obstoja. Velike svečanosti se je udeležil tudi naš kralj, ki je daroval dragoceno spominsko ploščo, katera je bila ob tej priliki odkrita. Tudi je imel naš kralj velepomemben govor, v katerem je omenjal pomen svečanosti in podčrtaval nacionalno delo Šumadije, ki je rodila nešteto junakov. V znak svojega priznanja takemu delovanju je poklonil gimnaziji red sv. Save I. stopnje in ga izročil ravnatelju gimnazije v varstvo. Teh svečanosti se je udeležil tudi starosta mariborske sokolske župe dr. Milan Gorišek. Hotelirje, gostilničarje vljudno prosim, da blagovolijo čimprej odgovoriti na po-slano okrožnico v zadevi »Zimskega vodnika po Sloveniji« in poslati svoje podatke. Mudi se! Vodnik se že tiska in moram imeti podatke najkasneje do srede tega meseca. Z odličnim spoštovanjem R. Badjura, Ljubljana. Ruska balalajka vsak dan v »Veliki kavarni«. Milijoni za javna dela. Zagrebška mestna občina jo votirala za javna dela. ki se bodo izvršila v tem mesecu, 6 milijonov 100.000 Din. Popravila bo nekaj cest in realizirala del kanalizacijskega načrta ter pri teh delih zaposlila večje število brezposelnih delavcev., ....... Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanj-u, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja,, oporišču, srbečici, osvobodi naravna Franc-Jožefova voda telo vseh nabavnih strupov gnilobe. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 89 številki: Uredbo o finančni delegaciji agrarne reforme na veleposestvih; pravilnik o izvrševanju pravice pred kupa; pravilnik o načinu plačevanja in ravnanju s plačanimi zneski za kupnine; dopolnitev odločbe o vnašanju krompirja po dvolastnikih jugoslovanskih podanikih iz Madžarske in Avstrije ter popravek k odločbi o prenosu krompirja iz Italije. Izgubljeno in najdeno. Pri uradu za najdene predmete so bili v preteklem mesecu oddani oziroma prijavljeni tile najdeni predmeti: otroška kapa in srajca, ročna torbica, zračna sesalka, ročna torbica z majhnim zneskom, moški telovnik, denarnica s 4 Din, škatla z risalnim črtalom, aktovka, ženski dežnik, usnjata ročna torbica, sveženj ključev, 2 mlada psi-I čka sive barve in 1 mali beli psiček, i Požar v Rušah. Pretekli petek popol-j dne je izbruhnil požar v stanovanjski iiiši Ivana Juga. Gasilci in domačini so ; požar naglo udušili, vendar pa mu je ; povzročil okrog 6000 Din škode. Ker je • bil posestnik Jug v Mariboru in je pustil i svojo hišo brez varstva, sumijo, da je j bil ogenj podtaknjen. . Nadlegovanje na ulici, V zadnjem času j se .dogaja, da nadlegujejo neki individiji j po naših ulicah gospe in gospodične in ! silijo vanje celo z nesramnimi ponudba- • mi. Tako je tudi včeraj zvečer neki sicer : elegantno opravljen moški, najbrže tujec, /zasledoval po mestu neko gospodično, ki ' je bila naposled prisiljena poklicati straž- • nik-a, ki je vsiljivca odvede! na policijo. ‘ Bilo bi umestno, da bi vsaka gospa ali gospodična, ki se ji približa tak vsiljivec, | storila isto. Na ta način bi se ta grda raz ; vada- kmalu nehala. Sicer se dostojna žen ska ne bo več smela sama podati na uli-■ co. I Iz policijske kronike. Mimo nekaterih i Ponočnjakov je imela policija opravka v i več primerih tatvin, vendar zaenkrat še j ni mogla izslediti nobenega storilca. Po-Usestnici Matildi Razborškovi naBetnav-j ski cesti je nekdo v noči na včeraj odtr-! gai na nezaklenjenem dvorišču od stene j 4 metre dolgo bakreno cev strešnega j žieba. Ker pa je bila cev zgorpj pritrje-j na, seveda ni mogel brez hrušča odnesti j oele, temveč je izmaknil le spodnji, 1 m j dolgi del in izginil v noči. Posestniku Fr | Žunku z Boča je nekdo ukradel s konja, j ki ga je imel postavljenega v hlevu Bera-i ničeve gostilne, 150 Din vredno konjsko j odejo sivkaste barve z rumenimi črtami, j Zasebnici Jožefi Kašauovi v Tatten-j bachovi ulici je nekdo izmaknil iz omare j več kosov moške obleke, tako modre hlače, nov siv jopič z belimi črtami, dve kravati itd., vse skupaj vredno okrog T.000 Din, Uradnik Vinko Šaska iz Zagreba je 4. tm. dopoldne izgubil na Aleksandrovi cesti od kolodvora do kavarne »Jadrana« 6 bankovcev po 100 Din. Radio Ljubljana. Spored za torek 7. tm Gb 11: šolska ura, kako nastanejo naše pisalne potrebščine; 12.15 plošče; 12.45; poročila; 13: ploišče, čas; 18: otroški kotiček; 18.30: plošče; 19: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.30: glagolica, cirilica, latinica, predava prof. Željeznova; 20: glasbeno oblikoslovje, ilustrirano z radio-orkestrom; 20.45: glasba starejših romantikov, izvaja radio-otkester; 21.30 poročila, čas; 20.50 pevski koncert Jože Likoviča; 22:30 angleške plošče. Grajski kino. Nepreklicno v torek zadnji dan najlepši in največji film, kar jih je do danes stvorila filmska industrija »Planine kličejo«. V glavni vlogi Louis Treoker. V sredo premiera »Solnčni žarki«, film, ki nam kaže Dunaj kakoršen je, brez vsakega olepšanja. Gustav Frohlich in Anna-bella. Kino Union. Do vključno torka vele-film Schubertovih pesmi »Pesmi mojega hrepenenja«, ki je radi svoje izredne kvalitete in lepote vzbudil največje navdušenje. V glavni vlogi Marta Eggerth. Hans Jaray in Luisa Uhlrich. Sledi film »Mesto pesmi« s slavnim pevcem Janom Kiepuro in Brigito Helm. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.6 stopinje.C; minimalna temperatura je znašala 3.4; barometer je kazal pri 15.7 stopinjah 738.5, reduciran na ničlo pa 737.6; relativna vlaga 92; dežja je padlo 8 mm. Vreme je hladno in jasno. Kisu ©te® gledali* REPERTOAR. Ponedeljek, 6. novembra. Zaprto. Torek, 7. novembra ob 20. uri »Rože ' snegu«, red A. Sreda, 8. novembra: Zaprto. Četrtek, 9. novembra ob 20. uri: »Voda* Red C. Prihodnja glasbena premiera bo * kratkem. Uprizorili bodo domačo opereto »Študentje smo«, ki so jo lani neštetokrat in ob veliki privlačnosti predvajali. v Ljubljani. Glasbene točke je napisal znani slovenski humorist in kupletist Danilo Bučar, besedilo pa ga. Metka Bučarjeva. Vsebinsko je to delo zelo živahno in zabavno, glasbene točke pa so temperamentne in melodiozne ter bodo takoj znane tudi po Mariboru. Režija je Skrbifl-škova, dirigira kapelnik Herzog. Nastopijo Zakrajškova, Udovičeva, Barbičev* Savinova, P. Kovič, Daneš, Sancin, Grom, Nakrst, Medven, Rasberger, Furijan* Skrbinšek, Crnobori in drugi. » = Pop Cira in pop Spira Komedija v petih dejanjih. Dramatizacije se le malokdaj docem posrečijo, Božidar Kosar je pa vendar dokaj spretno prenesel na gledališke deske dogodivščine »Popa Čire in popa Spire«, romana Stevana Srem c a. Komedija, ki je tako nastala, je zabavna-Ni sicer delo visokih umetniških pretenzij, dasi ima tudi precej zdravja, finih reprodukcij resničnega življenja in rahlo primes družbene satire. Iz teh petih dejanj in i-ntermezza diha Banat pretekle#* stoletja z vso svojo patrjarhaličnostjo-' vsem je skoraj nekaj ruskega. Take tipf so znali oblikovati veliki ruski pisatelji-Samo tega ne vem, kdo je priredil slovensko besedilo tako strahovito nemarno? Vse menda ne gre na rovaš igralcev? Tu ne mislim morda onih srbskih fraz, ki so se prav dobro prilegale, marveč slovensko govorico, ki je bila vsa polna germanizmov in drugih napak. Mat v našem gledališču zares prav nihče m* ma nobenega čuta za jezik? Hinko Tomašič je delo precej spreta8 zrežiral, in kar je glavno, razvil je scefle tako, da se odigravajo naglo in živahno brez nepotrebnih odmorov. Posrečilo s® mu je skoraj v celoti vse, le tu pa tam hi se bilo morda moglo napraviti še boljše; Lep uspeh je dosegel g. Gorinšek kot pop Spira. Potrdil je že dosedanje domnevo, da se njegovemu značaju pd' legajo posebno komične vloge. Manj «z' razit, dasi sicer tudi dober, je bil gosp-H r a s t o v i č kot pop Čira. Ženi obeh popov, Perso in Sido, sta odigrali #a‘ Zakrajškova in ga. D ragu ti n°' vičeva. Ustvarili sta obe dva sijajne lika žensk, ki znajo iz malenkosti ustvariti prepir in razdor, v katerem se nenadoma razgali vse njihovo pravo, male®' kostno bistvo. Hčerki Melanija in J®*3 sta bili gdč. Kraljeva in ga. S a vi' n o v a. Prva je dobro pogodila živahnb z zunanjo polituro »izobrazbe« prevlečeno, za možitev godno dekle, druga Pa skromno in malo nerodno, zato pa bob naravno mladenko. Ženina Petrovič jfl Šaca sta odigrala gg. B1 a ž in M e ven. Oba lika sta le medlo izdelana, za‘ to tudi igralca nista mogla ustvariti j2 njiju pomembnejših figur. Dobro tipiz1' rana sta bila cerkovnik Arkadije SOSP' Rasbergerja in kočijaž Pero Toči-lov g. Tovornika. Isto velja tudi za klepetulje v intermezzu, ki so jih odigrale: Gabrielo gdč. Starčeva, notarjev-ko gdč. Udovičeva, Soko ga._Založnikova, Marto gdč. Barbjč©-v a, čvečkenmajerjevo ga. Gorinško* v a in Pelo ga. T o v o r n i k o v a. Gledališče je bilo razmeroma slabo sedeno; menda zaradi slabega vremena-Tisti, ki so kljub temu prišli, so se pa * iz* vrstno zabavali. -r. Pri astmi in bolezni srca, prsi in _pJU _ škrofulozi in rahitisu, povečanju šcll žleze in postanku golše, je uravnava lovanja črevesja z uporabo naraV »Franz Josefove« grenčice velike vazn_. Iti. Kliniki svetovnega slovesa so opa«a pri jetičnih, da v začetku bolezni Por^ijo joče se zapeke ponehavajo s po«11°.s »Franz Josefove« vode, ne da bi se P®' vile driske, ki se jih vsak dan bolnik » ^ »Franz Josefova« grenčica se dobii v v lekarnah, drogerijah in vneomtiskih vinah. Sokolske vesti Sokolska moč in sila na severu prostovoljna mobilizacija Češkoslovaških sokolov, sijajna REVIJA vestne organizacije in rodoljubne požrtvovalnosti. v Največji zgodovinski dan bratskega ’ nov sokolskih edinic se je odzvalo pozi-ceškoslovaškega naroda je 28. oktober, j vu svojih vodij in na ta način pokazalo dan, ko je češkoslovaški narod pred 15 j svojo moč in pripravljenost. Mladi moči leti v nacionalni revoluciji raztrgal ve- pa so se pridružili tudi Sokoli sivih glav, r'ge suženjstva in proglasil lastno samo- prišle so odlične osebnosti, ki zavzemajo Stran 3 wsrct« stojno in svobodno državo. Osemindvajseti oktober je vsako leto velik narodni Paznik, letos ob 15-letnici pa so ga brat-^ na severu obhajali izredno slovesno, Sai je bil revija notranje državne sile, Manifestacija moči naroda in odločnosti Mr vsestranske pripravljenosti za primer, da bi bila država v nevarnosti. v Glavne manifestacije za obrambo države so bile revije češkoslovaške armade, ki so bile po vseh mestih, in vzbudile vsepovsod veliko zanimanje. Reviji na-rodne vojske pa se je priključila še prostovoljna mobilizacija češkoslovaškega Sokola, kar je dokaz, da je Sokolstvo disciplinirana armada, ki je vselej pripravila, če bi jo klicala domovina. Kdor ne d°zna sistematičnega dela in vzgoje češkoslovaškega Sokolstva, si ne more Predstavljati njegove moči in sile. . Točno v odrejenem času si krepi telo In duh s telovadbo j>o sokolskih domo-v‘k in telovadnicah nad 430.000 češkoslovaških Sokolov. In kdor ni poučen, da 'p bili Sokoli prvi dobrovoljci in prva or-®apizirana moč, ki je pomagala streti JPženjske okove bratskega češkoslovaškega naroda, ir. da so bili Sokoli prvi, Pri katerih je takrat vlada iskala pomoči, M si ne more zamisliti vestne pripravljenosti in požrtvovalnosti češkoslovaške-Sa Sokolstva. Poleg narodne vojske je danes češkoslovaško Sokolstvo jeklena 'alanga in močna rezerva narodne obram be. .Pripravljenost sokolske armade pa je b>la preiskušena ob prostovoljni mobili-Zaciji, ki je bila prirejena v vsej državi Pa dan 29. oktobra v naprej določenem Casu in kraju, kar je bilo znano samo ^tavnim voditeljem Sokolstva. Ob določnem času in na določenem kraju so sc omenjenega dne zbrali Sokoli s posebnimi pozivnicami. Prihajali niso samo peš, marveč so prihiteli na določen kraj tudi da kolesih, pribrzeli na avtomobilih in motornih kolesih, prišli so posamezno in y skupinah. Zanimiv je bil pogled na modne sokolske bataljone, ki so čakali samo še povelja. Posamezna društva pa so Prišla na zborna mesta tudi z godbami čelu in prepevaje. Voditelji sokolskih edinic so javili število prisotnih starostom žup in jim izročili pozivnice, ki so pobrali od članstva. . Ta sokolska prostovoljna mobilizacija imela ogromen uspeh; nad 70°/o čla- v političnem in gospodarskem življenju visoke položaje in katerih prosti čas je preračunan na minute. Tako je bilo na pr. v Pragi med vrstami sokolske župe opaziti načelnika kirurške klinike praške Karlove univerze profesorja br. Jera-ska, v Pardubicah pa jo prišel na mobilizacijsko mesto 94 letni br. Vaclav Diviš. Skupno se je v vsej državi odzvalo pozivu načelstva COS nad 250.000 članov in članic. V Hlučinu, ki je pripadal pred osvobojenjem Nemčiji, se je zbralo nad 50.000 Sokolov, katere je nagovoril starosta COS br. dr. Bukovski tako-le: »Naša država bo vodno branila sebe in svoje državljane pred nasilji kakršnekoli vrste. In če nikjer ne, bo našla v Sokolstvu vedno potrebno moč in silo ter požrtvovalnost, da bo lahko izvršila svojo dolžnost, ki ji jo nalaga duh naše zgodovine in naše ustave.« Uspeh prostovoljne poskusne mobilizacije pa je še tem večji, ker je bilo ta dan skrajno slabo vreme in je po nekaterih krajih divjala huda ura. Toda to ni oviralo Sokolov in Sokolic, da se ne bi odzvali pozivu. Tako so pokazali kako vestno izpolnjujejo svoje sokolske dolžnosti in kako resno se zavedajo sokolske moči. decembra. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Zdravo! Uprava »Ljubljanskega Sokola«. IZ ŽUPNEGA TAJNIŠTVA. Uprava Mariborske sokolske župe ima širšo sejo v četrtek 9. tm. ob 19. uri v župni pisarni. Udeležba za vs člane uprave nujno obvezna. SOKOL MATICA. Seja prednjaškega zbora Sokola matice bo v sredo ob 20. v društveni sobi. Pol ure prej je seja načelstva. Pridite vsi! Dva pomembna jubileja Sokolstva. Prihodnje leto bo minilo 60 let odkar je bil ustanovljen Sokol v Zagrebu. Ob tej priliki bodo tam velike sokolske svečanosti, pri katerih bodo sodelovale vse sosedne župe. Na Vidov dan pa bo proslavila sarajevska Sokolska župa 20-letnico počet-ka boja za osvoboditev in obenem z njo 25-letnico ustanovitve bosan^ko-herce-govske Sokolske župe. Ob teh dneh bo II. Dokraiinski zlet v Saraievu in je tamkajšnja župa skupno z ostalimi obveznimi župami že izdelala proste vaje in ves program zletnih dni. Malo spomenico I. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani bogato ilustrirano (slike v prvovrstnem bakrotisku) izda »Ljubljanski Sokol* skupno s svojim letnim poročilom prve dni meseca januarja 1934. Cena spomenici bo 18 Din. Naročila sprejema »Ljubljanski Sokol« v Ljubljani (Narodni dom). Z naročilom, opremljenim s točnim naslovom naročnika, naj se nakaže istočasno tudi znesek, in to najkasneje do 5. /port vierajsnie nedelfe Tekmovanje za nogometno prvenstvo LNP ISSK MARIBOR V LJUBLJANI PORAŽ EN. SK ILIRIJA PREMAGALA SK ŽELEZNIČARJA. USPEŠEN NASTOP RAPIDA V CELJU. Predvsem so se zelo dojmili gledalcev prosti streli, ki so prihajali točno na nogo nasprotnika! Velja za obe stranki! Oba napada sta bolehala na slabo zasedenem središču. Pri tem se je napad Ilirije izkazal kot povezamejša celota, pred vsem po zaslugi zaledja, ki ga je pošiljalo venomer naprej. Železničarski napad pa je dolgo take podpore od zadaj pogrešal, zato je tudi delal vidnejši vtis raztrganosti. Nosilec napadov je bil pri Iliriji Pfeifer, vsaj uspešnejših. V železničarskem napadu je bil najagilnejši Pavlin. Od vseh krilcev je bil najbolj viden in uspešen Unterreiter. Igra je bila kljub prvenstvenemu značaju lepa. V bistvu nam je pokazala boj dveh sistemov, pri čemer se je Iliriji posrečilo, da ji je vtisnila svoj slog. Potekala je brez incidenta, in čeprav na oko ležerna, je bila vendar težka, ker je bil tempo do konca forsiran. Stavila je na obe moštvi velike zahteve. Sodil je g. Nemec v splošnem dobro. V predtekmi je mlidama Železničarja zmagala nad mladino Svobode v prijateljski tekmi v razmerju 8:0. Sodil je g. Jančič. SK Rapid:SSK Celje 4:1 (2:0). Mariborčani so pokazali dobro tehnično in taktično igro in zasluženo zmagali. Pri tekmi je prišlo do incidenta, ker je eden izmed igralcev Raipida opsoval celjskega igralca teT žalil nacionalno čast. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane. Stanje prvenstvene tabele je po včerajšnjih tekmah naslednje: 1. Čakovečki SK 2. Ilirija 3. Hermes 4. Celje 5. Rapid 6. Železničar 7. ISSK Maribor Včeraj se je jesensko tekmovanje za podzvezno prvenstvo dravske banovine nadaljevalo s tremi tekmami, in sicer v Mariboru, Ljubljani in Celju. Nogomet spada med one panoge športa, pri katerih igrajo razni momenti, ki nimajo z znanjem moštva prav ničesar opraviti, veliko vlogo. Radi tega pa se tudi prav v nogometu tako često govori o presenečenju. In tako nas je zopet presenetil ISSK Maribor, ki je včeraj odigral prven stveno tekmo v Ljubljani proti ŽSK Hermesu. Drugo presenečenje nam je napravil SK Železničar, o katerem smo pač mislili, da bo Iliriji odvzel dve točki. Tudi tretja tekma, med mariborskim Rapi-dom in SSK Celjem v Celju, je končala s presenetljivim rezultatom. V naslednjem poročila o tekmah: ŽSK Hermes :ISSK Maribor 1:0 (0:0). ISSK Maribor je nastopi! v postavi: Majer, Oven, Kukanja, Kokot, Gomolj, Stanko, Miloš, Kirbiš, Hreščak, Konič in Jurgec. Po poročilih ljubljanskih listov je bil ISSK Maribor absolutno boljši nasprotnik. V polju so Mariborčani podali >epo kombinacijsko igro, pred golom nasprotnika pa se niso izkazali. Sodil je g. Zupan. SK Ilirija :SK Železničar 5:4 (4:2). Igra je bila izrazito borbena in skrajno napeta do konca, na prav velikem nivoju pa ni bila. Bilo je mnogo lepih kombinacij, zlasti pri moštvu Železničarja, mnogo žilavih in vztrajnih obrambnih činov pri Iliriji, modre strategije pa je pokazala več Ilirija. V glavnem je igra potekla fair. Moštvi sta v dobri kondiciji: vzdržali sta do konca bitko, ki ni dala prilike za oddih. Odločila je igro srednja vrsta gostov, ki je igrala zelo ofenzivno, in kolikor je bilo potrebno, pomagala tudi svoji obrambi. Poraz Ilirije je preprečil njen sijajno disponirani vratar, ki ga je dobro posiužila tudi sreča. Slabi sta bili obe obrambi, pri Železničarju zlasti Frangeš, pri čemer je treba poudariti, da je bila | železničarska obramba mnogo manj za-j poslena. Ilirjanski krilci so se po uvodnih I šibkostih, ki niso dolgo trajale, vživeli v ! živahno razdiralno nalogo, dodajali so pa — sicer enako kot njihovi partnerji v I nasprotni formaciji — često zelo netočno 6 3 2 1 30:18 8 4 3 0 1 14:9 6 5 2 2 1 11:14 6 4 1 2 1 9:11 4 2 1 0 1 6:5 2 3 1 0 2 12:8 2 3 0 0 3 3:9 O SK Panonija (Morska Sobota):SK Drava (Ptuj) 3:2 (2:1). V Ptuju se je včeraj odigrala prvenstvena tekma za prvenstvo mariborskega II. razreda med SK Dravo in murskosoboško Panonijo. Proti pričakovanju je bila »Drava« poražena v razmerju 3:2. Zmago je dosegla »Panonija« s svojim Žamot-Ci: Kriza in denar Sem »staro«- ali »kronski« upokojenec. Stedil sem vse svoje življenje. Iz previdnosti sem nalagal »kronice« v različnih sigurnih denarnih zavodih, glavno tam, kier nalaga sodišče za mladoletne, ker vem, da je tam varnost po človeških pojmih največja. Pokojnina-je majhna in ži-veti moram vsaj tako dolgo, dokler me ne »adoptira« Pobrežje za stalno. Hodim torej iz enega v drugi denarni zavod, da dvignem od svojih prihrankov toliko, da Mi moja že čisto izsušena koža ne poči ter se ne razsujejo kosti iz nje kje po mariborskih ulicah. Vidim in doživim torej v denarnih zavodih marsikaj. Povedati tlečem nekoliko primerov v »pouk in zabavo«. Sobota. Pred glavnim vhodom v denarni zavod v sredini mesta stoji ob pol-deveti uri že okoli 60 oseb, kmečkih, meščanskih, moških, žensk, otrok in še takih, ki tega sveta še niso zagledali. Po-Menek se vrti okoli denarja in le neka nemški govoreča punčka pripoveduje svoji prijateljici o dogodivščini pri sinočnjem sestanku. Točno ob 9. uri se odprejo Slavna vrata in cela množica ljudi se sitoma vsuje kot čreda ovac v čakalnico, da bi nihče ne prišel zadnji ali še pozneje na vrsto. Uradnik gleda mrko v svoje bapirje. Pri blagajniškem okencu stoji u-radr.ik polnega obraza in z očali. Pri tre tiem okencu pa sedi uradnik-blondinec m vrti neki »čarobni« stroj. Na moje vprašanje, zakaj ta »mašinca«, mi razloži skrivnostno, da ta stroj baje kontrolira obresti. V čakalnico prihaja čimdelj tim-več ljudi s hranilnimi knjižicami v rokah. V kratkem se jih nabere kakih 150 do 200. Vse lepo v dolgi vrsti po vsej čakalnici, v predsobi in še po stopnišču doli do ulice, kot vojaki po dva in dva. Uradnik pri prvem okencu ima že zelo »naježeno« frizuro, dela, računa, piše, govori in tolaži z nekakimi »boljšimi« časi, češ, sedaj imamo baje 7 suhih let, za 2 ali 3 leta pa pridejo tako mastna, da se nam bo kar izpod ust cedilo. Pri blagajniškem okencu se pojavi neka kmečka ženska, ki pripoveduje precej na glas, da ima doma 4 krave, 3 svinje itd. in prosi »gnadlivega« gospoda, naj ji da 1 »jurja«, češ, da mu bo že zato dala 1 kravo, 2 svinji in polovrjak vina-Spet pride druga, ki govori nemški. Veno mer pripoveduje o svojem umrlem mdžu, kako ga je rada imela in hoče tudi ona umreti. Na vsak način hoče umreti, saj je že nad 70 let stara, a 5 snubcev se je že pri njej oglasilo, ker »vohajo« denar. S poudarkom pristavlja, da bi njen denar že »poročili«, njo pa bi kaj kmalu spravili s tega sveta. Zaupno se obrne do uradni-ka-blagajnika, če bi je ne hotel on poročiti. Baje bi njega že vzela, ker je tako »fejst fant«. — Vse to poslušajoč, pridem v vrsti tudi kmalu jaz pred »likvidaturo«. I 'obim rdeč listek za dvig 100 Din ter se na vabilo uradnika, nai sedem, hočem po- dati nazaj. Tik za menoj se razvije sledeči pogovor med neko Nemko in uradnikom. Nemka: »Jaz hočem imeti 1000 Din.« Uradnik: »Obžalujem, dobite lahko le 100 Din in čez 14 dni spet toliko.« Nemka: »Ne, jaz hočem 1000 Din!« Ur.: »Mi je zelo žal, le ISO Din.« — Ona: »Morate mi dati 1000 Din, saj ste dali pred 3 dnevi neki drugi tudi enak znesek!« On: »Kako to? Prosim za ime dotične gospe.« — Pove ime, katerega pa nisem dobro razumel. — Uradnik gre nekam v drugo sobo in čez nekaj minut se-vrne. Pravi: »Res je gospa dobila 1000 Din, toda šlo je za zelo nujno operacijo in je bila smrtna nevarnost. Kako pa Vi veste za ta primer?« — Ona: »Vem dobro. Gospa mi je to sama povedala. Rekla je, da je pri tem o-kencu baje tako jokala, da so ji'solze tekle kar na debelo na marmornato ploščo. Natvezila je neko bajko o svoji hčeri, ki se mora tekom 1 ure operirati v sanatoriju, ker je sicer smrtna nevarnost. Na zahtevo, naj to potrdi zdravnik, je baje kričala, da bo hranilnica ozir. nje urad-ništvo krivo smrti njene hčerke, če ne dobi takoj 1000 Din, katere mora pred o-peracijo založiti in bo zadevo izročila takoj sodišču. K sodišču gre naravnost od tu, na policijo, na magistrat, h gospodu županu in še kam. Pri tem so ji tekle kot fižol debele solze na ploščo.« — Ur.: »No vidite, v tem primeru je šlo za življenie in smrt! Morali smo dati več.« Ona: »Pc: je. Toda ta moja znanka mi je povedala. da je bilo vse skupaj le dobro igrana komedija. Za onih 1000 Din si je baje knpila krasno preprogo!« Vsi dvigatelji naokrog, zlasti dvigate* ljice so se začeli na ves glas smejati, jaz pa sem tuhtal, ali se meni ne bi mogoče tudi kaj sličnega posrečilo. Ko bi le znal tako jokati, da bi mi tekle kot orehi debele krokodilove solze! Zagotovo bi dobil tudi kakega lepega »jurčka« ven. Toda to prednost imajo le ženske, ki imajo vedro dovelj solz in omedlevic pripravljenih .... Pospravim torej svojega »metuljčka« (100 Din) in grem v drug denarni zavod, da dobim še tam kaj za »tobak«. Vstopim, se pomešam med dvigatelje in opazujem, koliko se izplačuje. Spet enako, kot poprej, po »metuljčkih«. No, reka: pa bo, saj sem »kronski« upokojenec, torej sila skromen. Knjižico oddam in sedem. Premišljujem, komu bi odplačal najprej. Kar zaslišim močan glas nekega kmečko oblečenega očanca, s sila rdečim obrazom in enakim nosom, ki drži neko knjižico v rokah in kriči: »Gospodje, gospodje, tu poglejte. Plačati bi vam moral 23 »jurjev, ki ste ml jih posodili. Pa jih ne boste dobili. Le glejte, tu jih imam 12 (pri tem jih je potegnil iz knjižice in kazal), pa ne dobite nobenega, je kmečki mortatorij, nam ne bo treba nič plačati! Srečno gospodje!« Majestetično se je »odzibal« ven. Številni navzoči so bušili v smeh in slišati je bilo opazke o j alkoholu. I (Konec jufrl.) Stran 4 'Ma1rib6rski»Veče r n 1 k'« Jutra Marii Skaimmt 119 OCEANOPOLIS LX. Staro svetišče sočnega boga Rti a pod goro Prihoda je doživljalo svečanost, kakršnih je pomnilo le malo — poroko predsednika Doljana s princeso Intelo. Bilo je bogato okrašeno, odeto vse z zlatom in dragim kamenjem. 2e na vsezgo-daj so se pričele pred kipom najvišjega molitve, ki jih je bral veliki duhoven Re-aris z vsem svečeniškim zborom. Tem uvodnim molitvam pa so sledili veliki obredi po prastarih običajih, predpisujočih ceremoniel poroke podmorskih vladarjev. Tri sto enako starih in enako lepih deklet v fantastičnih kostumih je zaplesalo poročni ples po zvokih čarobne godbe, ki je lila v veliko svetiščno dvorano od ne-znanokod. Njihovo rajanje je postajalo vedr.o bolj naglo, vedno bolj strastno in pesem mladih grl se je čudovito harmonično mešala z godbo. Ples je simbolično prikazoval radosti ljubezni in zakonskega življenja. Ta nenavadni prizor so opazovali vsi Člani vlade, svetovalci in sploh vsi podmorski odličniki. Obenem se ie zbirala zunaj na trgu pred svetiščem ogromna množica ljudi, ki je pričakovala prihoda ženina in neveste. Vse delo je počivalo, obratovale so samo centrale za zrak. vodo, svetlobo in toploto. Po ulicah so igrale godbe. Okoli desete ure se je razvil iz dvorca Semiča Ramisa velik sprevod z ženinom in nevesto na Salu, za njima so pa korakali Semiš Ramis, Inženjer Skomar, profesor Roškar in drugi. Spredaj so trobentači, vsi v zlatu in biserih, oznanjali prihod mladega para pred zlati kip solnčne-ga Raja. Ženin ir, nevesta sta bila o-pravljena po običaju vladarjev Atlantide izza predpotopnih časov. Nevesta je bila vsa v dragoceni zlati tkanini, na laseh se ji je pa blestela velika fantastična krona iz diamantov, rubinov in safirjev. V levici je nosila zlato palčico z ogromnim diamantom na vrhu, a v levici posodico z daritvenim kadilom. Skoraj enako je bi! opravljen tudi ženin. Levo in desno od ženina in neveste so korakale štiri krasno in bogato opremljene deklice z ogromnimi pahljačami. Glave so jim krasila zlata pokrivala s perutnicami in glavo svetega Ibisa. Počasi in majestetično se je pomikal sprevod proti svetišču, občudovan od gostega špalirja meščanov, ki so navdušeno vzklikali ženinu in nevesti. Godba, petje in vzkliki so pretresali ozračje in odmevali od sten in stropov. Ko sta ženin in nevesta dospela s svojim spremstvom do mramornatega stopnišča, vodečega do velikih vrat svetišča solnčnega Rdja, so se oglasili gongi. Na vratih se je prikazal tedaj veliki duhoven Rearis, obdan od svečeništva ter ponudil Doljanu in Inteli v dveh zlatih čašah neke opojne pijače,. simbola ljubezni med moškim in žensko. Ko sta jo izpila, ju je poljubil na čelo, dvignil proti stropu roke in izmolil pozdravno molitev, ki so jo mrmraje spremljali vsi svečeniki. Množica na trgu je utihnila in zbrano poslušala Rearisove besede. Doljan jih je razumel le slabo, kajti veliki duhoven je molil v jeziku starih Atlantov, ki je bil precej različen od jezika Oceanopolcev. Ko je veliki duhoven domolil, so se znova oglasili gongi. Nato so se svečeniki obrnili in odšli prepevaje v notranjost svetišča pred žrtvenik. Rearis je vodil za njimi ženina in nevesto, držeč ju za roke. Mlade, čarobno lepe, vitke in gibčne plesalke so v krogu obkolile žrtvenik, ženina, nevesto, svojce in duhovne ter zarajale ob zvokih nove godbe. M a r i b o r u, dne 6. XI. '$$£■■■ Tedaj je stopila najprej k žrtveniku nevesta in vsula nanj kadila. Isto je ston za njo ženin. Ko sta se dvignila proti stro pu dva stebriča rdečega dima, je ve.iki duhoven zopet razprostrl roke in molil. »In steblo je razvilo mladike, liste m popje, steblo drevesa življenja. In popje se je razcvelo v rdeči cvet lji* bežni moža in žene. In cvet se je odprl in nagnil do cveta, ves trepečoč od hrepenenja. In hrepenenje se jc prelilo v izpolnitev, v spočetje novega življenja. Ker cilj je drevesu, mladiki, listu 'n cvetu, da rodi sad nadaljevanja, seme novega življenja zaradi življenja zaradi Njega, velikega Raja...« Za njim je molil zbor svečenikov^ akordih veličastnega, silnega, svetišče pretresujočega speva: »In tako se razvije cvet ob cvetu v te! uri, cvet ob cvetu Danila in Intele; cvet ob cvetu dveh zaradi nadaljnjih, zaradi zmage živih na smrtjo ...« Ko je bila molitev svečenikov dokončana, je veliki duhoven Rearis odvedel Doljana in Intelo pred veliki zlati kip RS' ja in sedel r.a prestol, ki je stal pod njim in spregovoril: »Stopila sta pred obličje Njega, ki ie ustvaril svet in ga vodi, da se združita v ljubezni, ki je temelj stvarstva. Sezita si v roke in veliki Ra naj blagoslovi P°* vajinega življenja!« odločnejšim napadom. V polju sta sl bili moštvi enakovredni. Sodil je g. Kopič iz Maribora. Nacionalna liga. Zagreb: Slavi ja (Sarajevo) :Concordia 3:1 (2:1)!! Novisad: Haišk:Vojvodina 3:2 (1:2). Beograd: Slavi ja (Osijek), Jugoslavija 1:0 (0:0). Ostale nogometne tekme. Zagreb: Prvenstvene tekme: Sparta: Viktorija 3:0, Derby:Uskok 1:1. Sisak; Gradjanski (Zagreb) :Slavija 3:1. Pohorski tek. Včeraj je priredil SSK Maraton drugi pohorski tek. Rezultati so bili naslednji: 1. Grmovšek (Maraton), 2. Štrucelj (Maraton). Kot prvi zimski športnik je prispel na cilj Seidler (Maraton). Kot moštvo se je plasirala na prvo mesto ekipa Maratona. Podrobnosti o teku bomo priobčili v jutrišnji številki. Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Prihodnja odborova seja bo v sredo 8. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Gimnastične večere začne prirejati SSK Maraton v torek ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Gimnastika olajša predvsem vsakemu smučarju prve nastope na smučkah, dobrodošla pa je tudi sicer meščanom, ki se le redko utegnejo primerno razgibati. Zato je pač za vse enako priporočljiva. Azija in Airika sta bili en kontinent EKSPEDICIJA V POTOPLJENO LEMURIJO ALI GONDVANO. Po večmesečnem raziskovalnem delu se je vrnila v Aleksandrijo velika znanstvena ekspedicija, ki je bila poslana na raziskovanje izginole celine Lemurije ali Gondvane, ki je vezala Prednjo Indijo z Afriko. Gradivo, ki ga je zbrala ta ekspedicija, je velikansko in v znanstvenem pogledu naravnost dragoceno. To pa ni bila edina in zadnja ekspedicija. Pred nekaj dnevi je zapustil aleksandrijsko pristanišče egiptovski parnik »Mahabiš« in odplul v Aden, odkoder bo začel nova raziskovalna dela. Znano je, da je med živalmi Indije in Afrike izredna podobnost in raziskovanja v zadnjih letih so ugotovila, da so tudi predzgodovinske najdbe obeh kontinentov istega izvora. Iz tega se sklepa, da sta morali biti Azija in Afrika nekoč en sam kontinent, zvezan ne le z ozkim suhozemskim pasom pri Suezu, temveč z veliko celino, ki se je domnevno razprostirala med obalama Vzhodne Afrike in Indije. Stroške najnovejše ekspedicije bodo kri li s premoženjem Angleža Johna Mur-raya, oceanskega raziskovalca, ki je iskal na dnu oceana izgubljene kontinente. Njegovi nasledniki, ki so se postavili v službo znanosti, so najprej iskali Atlan- tido kot celino, ki se. je pogreznila v Sredozemskem morju in je vezala svoje-časno Evropo z Afriko. Ker pa se na te,m področju niso nikakor obnesle tudi vse ostale mnogoštevilne znanstvene od prave, so raziskovalci obrnili vso svojo pozornost na otoke Srednje Amerike, mimo tega pa še na Rdeče morje in naposled na Indijski ocean. Voditelj Johna Murraya ekspedicije je polkovnik Seymour Sewell. Spremlja ga šest učenjakov, in sicer dva Egipčana in štirje Angleži. Častniki in ladijska posadka so Egipčani, dočim je poveljnik parnika po izrecni želji Murraya Anglež v osebi kapitana Mackenzija. Ekspedicijski parnik bo v stalni zvezi z vseučiliščem v Kairu. Vse kemiShe analize so bile izvršene prav tako v Kairu. Tako stopa najmlajše vseučilišče sveta v središče znanstvenih interesov. Šele pred sedmimi leti so bile ustanovljene prve fakultete kairskega vseučilišča. Doslej so predavali na tem vseučilišču angleški in francoski profesorji, zdi se pa, da bo poteklo še precej vode po Nilu, preden bodo na vseučilišču na razpolago egiptovski profesorji, čeprav obstoja prirodopisna fakulteta tega vseuči- lišča šele nekaj let, si je že pridobila sve* tovni sloves. V decembru leta 1929. 3e ta fakulteta opremila ekspedicijo, ki si 3e nadela nalogo raziskati floro in favti° Rdečega morja in sosednih obmejnih obrežij. Prva naloga te ekspedicije je bila, ustanoviti posebno postajo za biologijo morja. Ta postaja je bila res tudi urejena' in sicer pod vodstvom znanega učenjaka dr. Cirila Orosslanda. Drugi namen ekspedicije je bilo raziskovanje biologiie in geologije obrežij Rdečega morja do skrajne točke Gab el Elba. Rezultat j® bil prav sijajen. Najdeni material je vseboval okrog 160 vrst rastlin in 300 vrst insektov, ki so bili doslej v Egiptu še neznani. Vsa svetovna znanost od teh najdb sploh še ni poznala 80 vrst rastlin in " vrst žuželk. Murrayeva ekspedicija bo začela svo* je delo najprej pri Adenu v Rdečem mor' ju, kjer bo izmerila natančno morsko globino, morski tok in strukturo morskega dna. Učenjaki se poslužujejo najmodef nejših znanstvenih pomožnih sredstev. Člani ekspedicije nadalje žele najti vzroke modrega blata in proda v Južni Arabiji in zelenega peska na morskem dno ob pričetku oceana. Iz Adena bo odprava nadaljevala svojo pot v Oman, od tu na Ceylon in končno še na znane koralne otoke Malediva. Mali o Raano DOBRO MLEKO dostavljam na dom liter po Din 1.75 pri odvzemu najmanj 2 litrov. Naslov v upravi lista. 4240 PECI IN ŠTEDILNIKE rabljene v veliki množini kupujem in prodajam, kakor tudi kupujem po najvišjih dnevnih cenah vse rabljene kovine in železnine. Justin OustlnČRS. Maribor, Tattenbachova ulica št. 14. 4188 Prodam ŠIVALNI STROJ. dobro ohranjen, poceni na prodaj. Vprašati pri družini Šerbec, Kolodvorska ulica 3, pritliCje. 4236 PRODAM KOMPLETNO SPALNICO. rabljeno, dobro ohranjeno, iz trdega lesa (javor). Vprašati: Stritarjeva ulica 31, pritličje, vhod levo. 4234 Sobo Išia URADNIK ISCE SOBO s posebnim vhodom v centru s 15. nov. ali 1. decembrom. Ponudbe na upravo Večerni-ka pod »Točen plačnik«. 4236 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam dvema mirnima osebama. Pobrežka cesta 21, blizu Magdalene. 4239 Sobo odda mmmmmm—r mmT ■««. mm11 hi—ii-im ww>w—a ■Mwhui«ia«»»iniim, OPREMLJENO SOBO oddam gospodu, gospodični ali zakonskemu paru. Aleksan drova cesta 17, I., dvorišče. 4242 OPREMLJENO SOBO, parketirano, oddam. Istotam se šprejm. dve dijakinji na sta novanje. Vila Pavla. štev. 5, Tomšičev drevored. 4238 Službo išče TRGOVSKI POMOČNIK, manufakturist. doslužen vojak, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ter strojepisja, išče primerne službe. Nastopi takoj. Naslov v upravi lista. 4233 Oglašultel Zniiali smo ceno kniigl »Prekletstvo ljubezni1 od Din 35'-ne Din 23'- Dobite lo v upravi Jutra fn Veternika v Mariboru, Gosposka ulica štev. 11 Mestno načelstvo mariborsko. Stev. 15.088/2749 - 1933. VMariboru, dne 31. oktobra 1933. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo In montažo plinskih aparatov v zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. novembra 1933 ob II. url v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Maribora-Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami istotam soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotki" (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, k* znaša: Din 77.310.—. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izprem®?i* bah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 193 . Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o notaciji v Službenem listu kraljevske banske uPra^ dravske banovine in na razglasni deski mestnega n * čelstva mariborskega. L. S. Mestno načelstvo mariborsko. Mestni načelnik: Dr. Lipold, • r‘ Izdaja konzorcij »Jutra« .v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna oredstavnik