Št. 21 (16.366) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.-Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni “Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri ji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla dnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjen1 Evropi.
TRST - Ul. Monteccli 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190________________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 Ul? POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
« w	Spedizione in abbonamento postale 45%
0,77 EVRA Art 2, comma 20/b, legge 66296 - Filiale di Trieste
TOREK, 26. JANUARJA 1999
Riba
smrdi
pri
gfavi
Rado Gruden
Riba smrdi pri glavi. Vendar pa povsod to pravilo ne velja. Očitno tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju ne, kjer si je Juan Antonio Samaranch (glava) po pilatovsko umil roke in iz 117-clan-skega Mednarodnega olimpijskega komiteja izključil sest elanov, izrekel en opomin in razširil preiskavo Se na tri elane vodstva MOK. Ta deseterica - ob trojici, ki je že odstopila - naj bi bila torej edini grešni kozel za škandal brez primere, ki je prizadel svetovno Športno gibanje.
Povsem logično vprašanje, ki se takoj postavlja, je, kakšen predsednik je Juan Antonio Samaranch, ee ne ve, kaj se dogaja v ozadju odločitev pri dodeljevanju organizacije olimpijskih iger. Sprejemanje podkupnin, daril in drugih reci naj bi bila stvar nekaterih elanov iz »nerazvite« Afrike ali Južne Amerike, ki so zlorabili zaupanje poštene in ugledne športne smetane.
Prav tako je upravičeno vprašanje, če je ta sodobni podkupovalni rak, ki je očitno okužil šport tudi na najvisji ravni, vplival samo na dodelitev olimpijskih iger Naganu leta 1998, Sydneyju leta 2000 in Salt Lake Cityju leta 2002, ah pa ima ta pojav daljšo zgodovino. Če pomislimo samo na velikanski interes in finančna sredstva, ki so povezani z naj-večjimi športnimi prireditvami in Se posebej z olimpijskimi igrami, potem pojavi korupcije in drugi nezakoniti poskusi v boju za zagotovitev Cim večjega kosa bogate športne torte ne morejo vzbuditi prevelikega začudenja.
Seveda posplošeno blatenje vsega in vseh v svetovnem športnem vrhu ne vodi nikamor. Zato je treba verjeti predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja, ko pravi, da o vsem tem ni vedel ničesar. Toda kljub temu bi športu napravil naj-veejo uslugo, Ce bi ponudil tudi svoj odstop in ne le formalnega glasovanja o zaupnici marca v Lausan-neu. »Očiščenje« bi bilo tako veliko bolj verodostojno, športnemu gibanju pa bi Samaranch vrnil vsaj del ugleda, ki ga je v zadnjem Času skoraj v celoti izgubilo. Toda Sama-fanch te priložnosti ni izkoristil. Rajši si je zatisnil oči, Čast Mednarodnega olimpijskega komiteja Pa skušal oprati z enostavno lepotno operacijo, s katero je odstranil delček »gnilega« tkiva. Pri večini Pa s tem ni odpravil dvomov. Glava je še vedno ostala in riba zato ne smr-ili nic manj.
ZDA-IRAK / KOT KAZE JE TOKRAT PRIŠLO DO TRAGIČNE POMOTE
Američani bombardirali cilje pri Basri: na desetine mrtvih
Pentagon seveda vztraja, da so njegova letala raketirala izključno vojaške cilje
KOSOVO / NIC NOVEGA V UPORNI POKRAJINI
Diplomacija vztraja pri mirni rešitvi krize
PRIŠTINA - Na Kosovu je vCeraj vladalo relativno zatišje, Ce izvzamemo incident, ko se je prejšnjo noč na cesti med Djakovom in Klino pet albanskih civilistov znašlo v križnem ognju med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova. Trije odrasli in dva otroka sta umrla. Evropska in ameriška diplomacija se sedaj trudita, da bi poiskale mirno rešitev krize. Tako je bilo vCeraj na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije, ki
se je zavzela za nadaljevanje pogajanj. Za nadaljevanje pogajanj je tudi Italija. Njen zunanji minister Dini nasprotuje sankcijam proti Jugoslaviji in zahteva sklicanje kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijio, predsednik vlade D’Alema pa ni izključil, da bi Italija poslala na Kosovo tudi svoje kopenske sile. Italija se seveda z drugimi partnericami zavzema za uresničitev avtonomije za Kosovo.
Na 24. strani
BAGDAD, VVASHING-TON - Ameriška letala so vCeraj bombardirala iraške protiletalske baterije pri Basri. Po trditvah iraške tiskovne agencije INA so ameriška in britanska letala tokrat bombardirala tudi civilne cilje, in sicer vas Abu-al-Filut, kjer naj bi bilo ogromno mrtvih med civilnim prebivalstvom, letališče v Basri in naftna črpališča v al-Rumaijahu. Pentagon je včeraj potrdil raketiranje neke protiletalske baterije pri Basri, a je zanikal, da bi ciljali civilne cilje, kot to trdijo Iračani. Očividci pa trdijo, da so se tokrat Američani zmotili.
Na 24. strani
RIM / REFERENDUM, VOLILNI ZAKON IN VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Tri zahtevne preizkušnje za D’Alemovo vladno večino
SILOVIT POTRES V KOLUMBU!
BOGOTA - Sinoči je silovit potres prizadel večji predel Kolumbije v osrednji Kordiljer). Po prvih podatkih poročajo o desetinh žrtev in stotinah ranjenih. Potres je baje prizadel 17 sr-tednje velikih mest, kjer je veliko število poslopij porušenih.
Razburkana seja fržaškega občinskega sveta
TRST - Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je pričela dokaj razburkano. Skupina pristašev gibanja »Alleanza Dio e popolo« (»Zavezništvo Bog in ljudstvo«) s svojim voditeljem Pie-trom Molinarijem na čelu je namreč simbolično zasedla sejno dvorano, pri čemer je tudi zalučala nekaj gnilih jajc.
V nadaljevanju seje je občinski svet med drugim sklenil, da bo občinska uprava priredila konferenco o decentralizaciji, in sicer v skladu z resolucijo, ki jo je predlagal vzhodnokraški rajonski svet.
Na 5. strani
RIM - Massimo D’Alema (na sliki) je po včerajšnjem dopoldanskem srečanju s predsedniki parlamentarnih skupin ocenil, da so se vezi v vladnem zavezništvu učvrstile. Kljub temu pa ni prikril, da se bo morala koalicija spoprijeti s tremi zahtevnimi preizkušnjami kot so referendum, nova volilna pravila in volitve predsednbika republike.
Na srečanju ni bilo zastopnika Di Pietrovega gibanja Italija vrednot, kar so mnogi komentatorji ocenili kot dokaz poglabljanja razlik med vlado in bivšim premieram Prodijem, ki se je povezal z Di Pietrom. na 2. strani
TRST / NEOBIČAJEN POJAV
Sonce kot spomladi, na morju pa led...
Pojav je treba pripisati popolnemu brezvetrju ter zelo gosti in hladni megli
TRST - Medtem ko je v višjih legah prijetno sijalo sonce, nam je morje v Trstu te dni ponujalo prizor, ki bi ga lahko videli šele daleč na severu naše poloble: ob Nabrežju in v Barko vi j ah je zjutraj gladino pokrivala plast letu, sicer zelo tankega, saj jo je prelomil že manjši galeb. Prizor je bil vsekakor neobičajen, pripisati pa ga je treba popolnemu brezvetrju ter zelo gosti in mrzli megli, ki je ohladila zgornje plasti morja. Morska voda v teh dneh sicer meri okrog 9 stopinj celzija, vendar se zaradi pomanjkanja vsakršne sapice ni premešala, a posledici sta bili prekomerna ohladitev in led.
Bivši upravitelji KB pred sodiščem 6. oktobra 2000
GORICA - Skupina bivših upraviteljev in nadzornikov Kmečke banmke se bo morala pred sodiščem zagovarjati zaradi »združevanja v zločinske namene, poneverbe bilanc in sodelovanja, skupaj s klienti, pri davčni utaji«. Slo naj bi za enega izmed postopkov, pri katerem je še veliko nejasnosti in, kot pravcijo zagovorniki, tudi mnogo zmede: vse naj bi bilo povezano z nakazovanjem denarja na nerezidenčne račune in torej z davčna utajo, ki naj bi sledila. Sodna obravnava se bo začela 6. oktobra leta 2000, to je čez skoraj dve leti.
Na 23. strani
Nadškof Rode na obisku v Trstu
TRST - Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je bil v nedeljo na povabilo tržaškega škofa Eugenia Ravignania in Duhovne zveze Združenja slovenskih duhovnikov na obisku na Tržaškem. Zjutraj je daroval mašo v župnijski cerkvi v Rojanu, popoldne pa se je srečal s tržaškimi slovenskimi verniki in duhovniki v dvorani Finžgarjevega doma.
Na 6. strani
Rod modrega vala slavil 45. rojstni dan
TRST - V nedeljo so taborniki na Proseku proslavili 45. rojstni dan Rodu modrega vala.
Na 6. strani
OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV
SEZONSKA RAZPRODAJA
r-jg v veleblagovnici
toDUSSI
Čedad - Trg Picco 14
POPUSTI od 20 do 50%
Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija
Največja izbira kizna v FurianijkJulijski krajini
TAX FREEj
NOVICE
RIM / DILEMA SE JE SESTAL S PREDSEDNIKI PARLAMENTARNIH SKUPIN VEČINE
Kasacijsko sodišče o pravici do obveščanja
RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj dokaj omejevalno tolmačilo določila o pravici do obveščanja. Ka-sacijski sodniki so potrdili obsodbo za Giuliana Ferraro v zvezi z intervjujem, v katerem je podvomil v umske zmoglijivosti Sefa neapeljskega državnega tožilstva Agostina Cordove. Novost v razsodbi kasacijskih sodnikov pa je dejstvo, da so zahtevali nov proces zoper avtorja intervjuja Antonia Pa-dellara in odgovornega urednika tednika Espresso Claudia Rinaldija. Doslej je veljala usmeritev, da novinar ni odgovoren, ko poroCa o ocenah drugih, toda kasacijski sodniki so menih, da je »poročevalec dolžan biti pozoren na kritične ocene, ki so nepotrebno žaljive«.
Razsodba je izzvala takojšen oster protest Zveze italijanskih kronistov, po kateri je razsodba dodaten napad na svobodo obveščanja. »Pred tremi leti je Kasacijsko sodisce objavilo dekalog dobrega novinarja in dalo tudi napotke za uporabo ločil, sedaj bi prav tako rado učilo poklica kroniste,« ironično ugotavlja zveza kronistov.
Primer Calvi: dodatne analize o vzrokih smrti
RIM - Rimski sodnik za predhodne preiskave Otel-lo Lupacchini, ki se ukvarja s smrtjo bančnika Roberta Calvija, bivšega predsednika zavoda Banco Ambrosiano, ki so ga našli obešenega v Londonu leta 1982 pod mostom »Črnih menihov«, je odredil vrsto histoloških analiz na Calvijevih posmrtnih ostankih. Sodnik, ki je pred časom naročil novo obdukcijo Calvijevih posmrtnih ostankov, je odredil tudi histološke preiskave, ki bi morale odgovoriti na vprašanje, ah je bil Calvi ubit ah pa si je, kot trdijo nekateri, vzel življenje.
Umora Roberta Calvija so osumljeni poskrvnež Flavto Carboni, blagajnik mafije Pippo Calo in France-sco Di Carlo.
Politični žargon v slovarju Treccani
RIM - V novem izvodu slovarja »Conciso«, ki ga izdaja zavod za italijansko enciklopedijo Treccani, je veliko novih novinarskih in političnih žargonskih terminov. Med temi velja omeniti »krampa-rja« (picconatore - človek, ki se posveča rušilni kritiki)), ki se je uveljavuil kot oznaka za bivšega predsednika republike Francesca Cossigo. Govor je tudi o »prekuciji« (ribaltone - hipna sprememba politične situacije, še zlasti pa sprememba pohtične večine brez predhodnih volitev) in o drugih besedah, ki se pojavljajo skaraj vsak dan na straneh itafijan-skih časopisov. »Pohtika, ki je sama po sebi projekt in ki ima kot glavno orožje besedo, je bila v vseh obdobjih zelo ustvarjalna,« je dejal predsednik Treccani Francesco paolo Casavola.
Craxi napoveduje priziv na evropsko razsodišče
TUNIS - Bivši tajnik PSI Bettino Craxi je dejal, da so ga milanski sodniki v okviru procesa zaradi podkupnin podjetja Enel spet obsoditi po krivem. Edini razlog zaradi katerega je bil obsojen, je po Crajdjevih besedah dejstvo, da je bil tajnik PSI. Bivši premier je tudi napovedal priziv na evropska razsodišča, ker »mi domovina odreka pravico«.
Premier upa v srednjeročno stabilnost vladne koalicije
Referendum, volilni zakon in volitve predsednika republike zahtevne preizkušnje
RIM - Jutranje srečanje je utrdilo vezi v vladni večini. Tako je ocenil na rednem tedenskem pogovoru z novinarji predsednik vlade Massimo D’Alema (na sliki), ki se je dopoldne srečal s predsedniki parlamentarnih skupin večine. Kljub optimistični oceni in želji, da bi vlada lahko računala na srednjeročno stabilnost, pa premier ni prikril, da se bo morala večina spoprijeti s tremi zahtevnimi vprašanji, ki bi lahko vnesla nove napetosti.
Problemi, ki jih je nakazal premier, so referendum, volilni zakon in izvolitev predsednika republike. Se zlasti se je premier zaustavil ob volilnem zakonu. »Ce bo mogoče oblikovati dober volilni zakon že pred referendumom, bo to uspeh. Če to ne bo mno-goCe, se bo treba z volilnimi pravili spoprijeti po referendumu.« D’Alema je opozoril, da bi po njegovem mnenju volilna pravila, ki bi jih imeli, če bi samo črtali proporčno kvoto iz sedanjega volilnega zakona (splošna je ocena, da bodo z veliko večino zmagali pristaši večinskega sistema), bila neuravnovešena, predvsem pa bi se lahko zgodilo, da bi poraženi koaliciji zaradi posebnega mehanizma dodelili dober del poslancev pro-porčne kvote. To pa bi izničilo vsakršen večinski učinek, ki ga želijo pobudniki referenduma.
Med briefingom se predsednik vlade ni izognil tudi vprašanju nove volilne liste za evropske volitve, ki jo snuje bivši
premier Romano Prodi. »Italija je svobodna in demokratična država, v kateri lahko vsakdo svobodno oblikuje stranko«. Po mnenju Massima D’Aleme vsekakor stranka, ki jo snuje Prodi skupaj z Antoniom Di Pie-trom in župani gibanja Stomest nima nič skupnega z zaščito Oljke, to pa še ne pomeni, da bi jo hotel premeir obsoditi že vnaprej in jo prikazati kot vir zla. »Soočili se bomo, preučili projekte. Nekateri pravijo, da želijo s to pobudo pridobiti nove glasove, toda marsikdaj so želje eno, dejstva pa nekaj povsem drugega,« je D’Alema podvomil v uspešnost načrta. V tem- okviru je D’Alema branil Oljko pred napadi bivšega predsednika Francesca Cossige. »Moja vlada ni vlada Oljke, vendar to še
ne pomeni, da je Oljka že usahnila. Projekt Oljke kot levosredinskega zavezništva ostaja, ni pa to projekt neke superstran-ke,« je dejal D’Alema in s tem zavrnil zamisel be-. neškega župana Massima Cacciarija, da bi oblikovali stranko demokratov, v kateri bi se združili vsi progresisti.
Obdobje napetosti se je torej začelo. D’Alema je včeraj napovedal, da bo imela večina tudi v prihodnje vrsto srečanj, na katerih bodo poglobili posamezne teme. Premier očitno želi stano mo-nitoražo o strnjenosti večine v prepričanju, da bo leva sredina imela še politično perspektivo, če bo znala uspešno preseči sedanje preizkušnje, predvsem pa če bo znala onesposobiti mino, ki jo za sedanja ravnovesja lahko predstavlja Prodi.
Represija ne bi zaustavila priseljencev
RIM - Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema je med svojo tedensko tiskovno konferenco med drugim izjavil, da je italijanska vlada pripravljena podpreti albansko vlado pri njenih naporih za zatiranje organiziranega kriminala, ki se ubada z ilegalno imigracijo. Povsem razumljivo pa Italija ne more izvajati policijskih nalog na albanskem ozemlju. Pripravljeni smo ojačiti našo prisotnost, a se zavedamo, da je zaustavljanje z ljudmi prenatrpanih gumenjakov zelo nevarna in kočljiva zadeva. D’Alema se je torej zavzel za prestreganje gumenjakov, potem ko so na italijanskem ozemlju izkrcali svoj tovor bede. Pripravljeni smo pomagati Albaniji, a ne moremo prevzeti njene vloge.
To je bil neke vrste odgovor, potem ko so oblasti zasegle šest gumenjakov, a so jih morale vrniti, ker je vlorska mafija ugrabila krajevnega šefa policije. Ta dogodek je zelo razburkal italijansko pilitično prizorišče, saj so na dan prišli narazličneji predlogi od pomorske blokade Otrantskih vrat do streljanja na gumenjake, ko izkrcajo svoj tovor. Marsikdo je tudi predlagal, da bi morati gumenjake zaustaviti že v albanskih ozemeljskih vodah.
Obrambni minister Carlo Scognamiglio je vCeraj izjavil, da bi lahko nadzorovali albansko obalo le po izrecni zahtevi albanskih oblasti, vsekakor pa bi bilo najbolje, da bi to uresničiti v sklopu večnasio-nalnih pomorskih sil. Scognamiglio je tudi povedal, da bi morati spremeniti obstoječo zakonodajo, ko bi po izkrcanju priseljencev zaustaviti gumenjake.
Proti blokadi Otrantskih vrat se je izrekel tudi načelnik italijanskega generalštaba admiral Guido Venturoni. Se bolj konkreten je bil podtajnik pri zunanjem ministrstvu Massimo Brutti, ki je kot absurdne ocenil predloge o blokadi Otrantskih vrat in uporabi nasilnih sredstev. Po njegovem je treba okrepiti italijansko prisotnost v Albaniji, tako da se bo bolje usposobilo albansko policijo in albansko sodstvo. Prav tako je Brutti odločno nasprotoval, da bi italijanska vojska in mornarica izvajati tudi policijske naloge. Tega mnenja so tudi protimafij-ski funkcionarji, ki poudarjajo, da mora Italija z Albanijo doseči dogovor, tako da bodo lahko italijanski sodniki zaslišali osumljence tudi v Albaniji. Zavzeti so se za tesnejše sodelovanje, ker je represija nezadostna in je treba preprečiti, da bi Albanija postala talec organiziranega kriminala.
RIM / PREJŠNJO NOC V BARAKI
Romi: mraz usoden za novorojenčka
V neurejenem taborišču se stiska 1.200 Romov in drugih nomadov petih različnih narodnosti
RIM - V naselju za nomade, v glavnem Rome, v rimskem predmestju je prejšnjo noC umrl od mraza novorojenček. V baraki zakoncev iz Sarajeva 30-letnega Flercule-sa Ramoviča in 28-letne Zere Hadjovičeve je spalo njihovih devet otrok: zadnji se je rodil prejšnjega novembra, točno devet mesecev po predzadnjem bratcu. Prejšnji večer ga je mati spravila spad pod številne odeje, ker ponoči morajo ugasniti pečko v mali baraki, zjutraj pa je z grozo opazila, da ne diha veC. Otrok je po mnenju sodnega zdravnika umrl od mraza že okrog polnoči.
V taborišču, ki se raz-steza na 60 hektarjih nekdanjega letališča Centocelle in kjer živi več kot tisočdvesto ljudi (telefoto Ap), je že umrlo več otrok zaradi mraza ali požarov, ki so zajeli njihova zavetišča. Rim-
ska občina je pred časom odločila, da bo zaprlata-borišče, vendar novega z boljšimi življenskimi pogoji še niso urediti in zato se Romi in drugi bre-
zdomci petih različnih narodnosti še vedno stiskajo v neurejenem taborišču. Organizacija, ki se ukvarja z nomadi, je predlagala, naj na območju
taborišča proglasijo izredno stanje, tako da bi prefektura lahko odredila dodelitev montažnih hišic ati zabojnikov Rdečega križa.
EVRO / OPOZORILO OBVEŠČEVALNE SLU2BE
Priložnost za pranje denarja
Po mnenju preiskovalcev bo potreben skupen evropski pristop
PALERMO - Italijanska obveščevalna služba Sismi je že opozorila vlado in pristojna telesa. Po pisanju rimskega tednika il Messaggero bi prevratniške in kriminalne organizacije lahko izkoristile uvedbo skupne evropske devize evro za pranje umazanega denarja. Nevarno je namreč, da bi bil v času, ko bo evro dejansko postal evropska deviza in bo v dnevni uporabi, začel pritisk vseh, ki imajo umazan denar, ki bi manj opazen v ogromni monetarni masi in bi postopno opran s številnimi in težko nadzorljivimi elektronskimi transakcijami.
To opozorilo je eno od tolikih o ta-koimenovanem »tveganju evro«, o katerem že dalj časa razpravljajo sodniki, preiskovalci pa tudi vodstva bank, ki skušajo odkriti najbolj učinkovita sredstva za boj proti pranju denarja. Govori se o številnih možnih ukrepih, med katerimi je tudi možnost oblikovanja posebne evropske agencije za nadzor nad sumljivimi tokovi denarnih sredstev.
Italijanska finančna straža, ki že dalj Časa preučuje vprašanje, meni, da bi rešitev problema lahko ponudil internet. Elektronski splet namreč po prepričanju preiskovalcev nudi možnost hitrih in anonimnih premikov
denarja, vendar program, ki ga pri tem uporabljajo, znan kot LOG, beleži povezave in prehode do spletnih strani. Tako bi analiza tega sistema nudila preiskovalcem podatke za boj proti pranju denarja.
Poleg tega pristopa je bil govor o možnosti nove specializirane evropske agencije, ki naj bi skušala odkriti vnašanje umazanih kapitalov v gospodarske tokove.
Po mnenju nekaterih preiskovalcev bo uvedba evra priložnost za kriminalce, a tudi za tiste, ki se borijo proti organiziranbemu kriminalu. Potrebno pa ob oblikovati usklajen sistem nadzorstva. V tem primeru bi »pralci« denarja lahko imeli veliko težje delo.
Po mnenju članov palermskega tožilstva, ki so na okopih boja proti organiziranemu kriminalu, pa je potrebno, da bi bančni zavodi sodelovati bolj zavzeto, vlade pa bi morale jamčiti ustanovitev neke vrste centralni zavod, ki bi lahko odgovarjal na vprašanja sodnikov o premikih kapitelov v denarnih zavodih. Poleg tehničnih postopkov pa preiskovalce skrbi predvsem finančna moč kriminala: »Denarja je toliko, da bodo kriminalne organizacije lahko poiskale druge poti in podkupile marsikoga«.
VIDEM / PREDLOG ORISAL PREDSEDNIK ANTONIONE
Kritike opozicije osnutku o igralnicah
Casindjem nasprotuje tudi Cerkev - V Centi pa že razmišljajo o možni lokaciji
ČEDAD - Potem ko se je Antonionejev deželni odbor odločil predstaviti zakonski osnutek, ki naj bi omogočal odprtje igralnic v naši deželi, je na to pobudo v Furlaniji zabeležiti več odzivov.
Takoj so se oglasili nekateri občinski možje v Centi, ki so predlagali, naj se za sedež bodočega casinoja preuredi znana Villa Moretti. Možno je, da bo predlog tudi formalno postavljen v občinskem svetu, ki bo ta teden, ni pa rečeno, da bo odobren, kajti o tem vprašanju obstajajo deljena mnenja, ki so prisotna v veC strankah in političnih skupinah.
Zakonski osnutek si je v okviru deželne uprave omislila Forza Italia in uživa, kot vse kaže, tudi podporo veC svetovalcev Se-
verne lige, med katerimi sta se o tem že pozitivno izrazila svetovalca Arduini in Zoppolato.
Opozicija na deželi je osnutek o igralnicah ocenila kot demagoško potezo in kot nadomestilo za pomanjkanje resnih razvojnih programov, o katerih trenutna deželna vlada ni sposobna razpravljati. Predstavnik Levih demokratov Renzo Trava-nut predlog označuje kot zgolj propagandističen, saj Dežela na tem področju med drugim nima pristojnosti. Travanut ocenjuje, da je žalostno ugotavljati, kako se sproža razprava o igralnicah, namesto da bi si deželna vlada resno postavila problem, kako obnoviti zakon o obmejnih območjih, ki je, kot znano, za bodo-
LJUBLJANA / POLEMIKE O OKOLJU
Lovci: Odstrel volkov nujen zaradi škode, ki jo povzročajo
LJUBLJANA - Predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS) so ob robu javne polemike v zvezi s problematiko odstrela velikih zveri na novinarski konferenci pojasnih, da je bil njihov predlog, na podlagi katerega je pristojno ministrstvo izdalo sporno odločbo za odstrel petih volkov in petih risov, nujen zaradi 30 milijonov tolarjev škode, ki so jo v minulem letu v Sloveniji povzročile te zveri.
Predsednik izvršnega odbora LZS Milan Jenčič je ocenil, da so sedanje razmere in problemi pO vsej verjetnosti posledica neusklajenih odnosov med kmeti in lastniki zemljišč na eni strani ter interesi okoljevarstvenikov in nasprotnikov lova na drugi strani. »Lovci smo nekje vmes ter si želimo usklajen in urejen odnos. Spoštujemo tako interese in probleme kmetov in lastnikov zemljišč kot zelo zagovarjamo tudi interes divjadi. Zato moramo, ne glede ekononomske posledice, zagotoviti, da nobena živalska vrsta v Sloveniji ne bo ogrožena,«pravi JenCiC. Lovska zveza se bo zavzela za pospešeno sprejetje družbenega dogovora o conah, v katerih bo imela divjad prednost pred ostalimi elementi v ekosistemu.
Mnenje, da bi že samo z določitvijo »volčjega« območja odpadlo veC sedaj spornih vprašanj, je na novinarski konferenci zagovarjal tudi biolog dr. Boris Krvstufek. Glede na pojasnila predstojnika služb LZS Borisa Kržeta predloga za odstrel že omenjenega števila volkov niso oblikovali le zaradi neposredne škodljvosti volkov v odnosu do druge divjadi, temveč tudi zaradi pozivov k ukrepanju iz vrst živinorejcev. Krže je opozo-rd tudi na podatek, da so Se leta 1991 sami lovci do-
govorili za začasno popolno zaščito volkov. Leta 1997 so se poročila o sta-ležu volkov in povzročeni škodi na domačih živalih začela množiti in zato se je LZS na podlagi ugotovitev pomladanskega ugotavljanja številčnosti posameznih vrst divjadi odločila za odstrel petih volkov. Po teh ocenah je bilo v Sloveniji lani 90 volkov, 150 risov in 390 medvedov. Deset let pred tem je bilo volkov 40, risov 100 in medvedov približno 300. Doslej so slovenski lovci že ustrelili dva od petih za odstrel predvidenih volkov. (STA)
Cnost dežele strateškega pomena.
Igralnicam odločno nasprotuje tudi predstavnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo, ki govori o Cisti propagandi in poziva Pol svoboščin, naj se raje ukvarja z resnimi zadevami kot je, recimo, vprašanje priseljencev. Strizzolo je tudi prepričan, da nudi odpiranje igralnic dodatne možnosti za razvoj kriminala in pranja umazanega denarja, sporne pa so tudi iz eti-čno-moralnega vidika, ker ustvarjajo utvare po lahkem in hitrem bogatenju.
Tudi svetovalec Cossut-tovih komunistov Paolo Fontanelli nasprotuje igralnicam, z oceno, da je predlog o hazardnih igrah značilen za to, kakšne koncepte o razvojni in socialni politiki ima Antonionejev odbor. Za to, namesto za pomembnejše zadeve, se je Antonione po Fontanellijevem mnenju pripravljen spopasti z državo. Male furlanske občine pa bodo kar norele v tekmi za to, katera bo pridobila možnosti za namestitev igralnice, ki se v končni fazi izkaže kot fatamorgana.
V debato je posegla tudi Cerkev z odgovornim urednikom tednika La Vita Cattolica Duiliom Corgna-lijem, po Cigar oceni igralnice bogatije le državo in sleparje. Corgnali je prepričan, da z igralnicami ne bo mogoče rešiti problemov Furlanije, morda lahko nekaj pomenijo zgolj za kraje turistične industrije, kot naprimer Lignano. Duhovnik je vsekakor mnenja, da Cerkev ne bo začela kake križarske vojne, Čeprav ima do igralnic negativno mnenje, (du)
AVSTRIJA / MAD2ARSKI ŠTUDENTJE SO BILI NAMENJENI NA ZIMOVANJE
V avtobusni nesreči 18 dijakov ob življenje
Vzrok nesreče tehnična okvara na 17 let starem avtobusu
GRADEC - Za skupino mladih šolarjev kmetijske šole v Koszega na Madžarskem se je prvi dan smučarskega dopusta v Avstriji končal s tragedijo. Tehnična napaka pri 17 let starem madžarskem avtobusu je bila v nedeljo zveCer blizu mesta De-utschlandsberg na Štajerskem vzork nesreče, v kateri je izgubilo življenje 18 mladih potnikov, 17 je bilo težko, 15 pa lažje ranjenih.
Po prvi analizi najhujše avtobusne nesreCe v zadnjih letih v Avstriji je namreč jasno, da so pri hitrosti 100 kilometrov na uro avtobusu zasebnega prevoznika iz Szomba-thelya odpovedale zavore, vsi poskusi voznika, da bi vozilo nekako obdržal na cesti, so bili za-manj. Na sicer suhem, toda zelo strmem odseku, mu ni uspelo ustaviti avtobusa, ki je nato strmoglavil Cez pobočje ceste, se večkrat prevrnil in na koncu obležal v vrtu neke privatne hiše.
Za 18 dijakov kmetijske šole iz sosednje Madžarske je bila vsaka pomoC zaman, kajti poškodbe so bile tako hude, da so umrli na kraju nesreCe.
Pri doslej največji reševalni akciji na avstrijskem Štajerskem je sodelovalo nad 40 rešilnih avtomobi-
lov Rdečega križa, deset zdravnikov in nad 100 ljudi, ki so pomagali pri prvi pomoči. Ponesrečence so razdelili na šest bolnišnic, samo v deželni bolnišnici v Gradcu je bilo v akciji 48 kirurgov. Hkrati je poseben krizni štab, zaradi težav pri komunikaciji s po-
nesrečenci, organiziral tolmače ter tudi psihologe, da bi kar se da učinkovito pomagali ponesrečencem oz. preživelim.
Do včeraj opoldne vse žrtve nesreče še niso mogli identificirati. Identifikacija se zavlačuje zaradi dejstva, da je večina ponesrečencev imela pri sebi samo smučarski potni list, ne pa uradnega potnega lista, po virih iz Madžarske pa na kraj nesreCe tudi še niso dospeli vsi svojci.
Dijake so na smučarski teden spremljali tudi nekateri starši, ki so se z zasebnimi avtomobili peljali za avtobusom. Med njimi je bila tudi zdravnica: svojo hčerko je našla mrtvo v razmiti plocevni avtobusa.
Ivan Lukan
Na telefoto Ap: zgoraj policist ob razbitinah ponesrečenega avtobusa, spodaj pa gasilci med reševanjem ponesrečencev.
______LJUBLJANA / INDEKS ČLOVEKOVEGA RAZVOJA____
Slovenija napredovala s 37. na 23. mesto
Na lestvici prva Kanda, Švedska je 10., Avstrija 13., Italija 21. Portugalska pa 33.
LJUBLJANA - Slovenija se je po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj po indeksu človekovega razvoja s 37. mesta, ki so ji ga za leto 1995 izračunali Združeni narodi, lani premaknila na 26. mesto, in sicer zaradi višje stopnje pismenosti, večjega BDP na prebivalca po kupni moči in daljše pričakovane dolžine življenja.
Indeks človekovega razvoja (HDI - Human Development Index) sestavljajo tri komponente: pričakovana dolžina življenja ob rojstvu, stopnja izobraženosti ter realni BDP na prebivalca po kupni moCi. Vrednost HDI neke države pove, na kateri točki Človekovega razvoja je trenutno ta država in koliko je oddaljena od popolne razvitosti.
Med skupno 174 državami je po HDI na prvem mestu Kanada (vrednost njenega HDI je 0, 96, slovenskega pa 0, 902), Švedska je na primer na desetem mestu, Avstrija na
13.,	Italija na 21., Portugalska na
33.,	Češka na 39., Madžarska na 47. ter Hrvaška na 76. mestu.
Po spolu prirejen indeks Človekovega razvoja (GDI - Gender-related Development Index) tvorijo isti kazalci kot HDI, s to razliko, da so prirejeni po spolu. Metodologija izra-
Cuna »kaznuje« neenakost glede na spol: večje so razlike po spolu glede na prej omenjene kazalce, nižja je vrednost GDI. Slovenija se je v primerjavi s HDI povzpela za 12 mest, vendar je vrednost GDI nižja. Premik po lestvici navzgor je posledica dejstva, da je ohranila razmeroma visoko vrednost v primerjavi z državami, ki so se glede na HDI uvrstile višje od nje, so pa glede na GDI zdrsnile navzdol. V omenjenih državah se najvecje razlike pojavljajo predvsem v deležu dohodka, ki ga prejme ženska (ta je nižji, ker so ženske manj zastopane na trgu dela in ker v povprečju prejemajo nižje dohodke od moških). Vendar je treba poudariti, da BDP na prebivalca ni odločilen dejavnik, ker lahko višjo vrednost dosežejo tudi revnejše države, ki pa so poskrbele za izboljšanje življenjskih pogojev (zdravja, izobrazbe,...) predvsem z usmerjeno politiko (na primer države s socialističnim modelom ureditve).
Slovenija je z vrednostjo GDI v višini 0, 897 na 14. mestu med skupno 163 državami. Na prvem mestu je Kanada (0, 94), Švedska je na 3., Avstrija na 15., Italija na 23., Portugalska na 28., Češka na 25., Madžarska na 34. in Hrvaška na 61. mestu.
Medtem ko GDI kaže širjenje osnovnih človekovih virov (zdravja, izobrazbe, dohodka), pa merilo razporejenosti moči po spolu (GEM - Gender Empovverment Measure) kaže izrabo teh virov s stopnjo aktivne udeležbe žensk v politični in ekonomski sferi ter možnosti odločanja. Višja je vrednost kazalca, večja je udeležba žensk v javnem življenju. Glede na to, da ima le sedem držav vrednost GEM nad 0, 7 (to so skandinavske države, Kanada, Nova Zelandija in Islandija) in 20 držav pod 0, 3 (predvsem islamske države), bo potrebnih še precej korakov, da bo prišlo do dejanskih premikov v udeležbi žensk na področju plačanega dela in v politiki. Slovenija s svojo zelo nizko vrednostjo GEM pri tem ni nobena izjema. Čeprav pozitivno odstopa na področju zaposlenosti in izobraženosti žensk, pa tudi po deležu dohodka, bo potrebno doseči in preseči v svetu običajno določeno kritično mejo 30-odsto-tnega deleža žensk v javnem življenju, s katerim se jim omogoči možnost prispevanja k družbenim spremembam (posebej v politiki). Slovenija je z vrednostjo GEM v višini 0, 496 na 27. mestu. (STA)
lit
|i
NOVICE
Sindikati proti podražitvi avtobusnih vozovnic
TRST - Deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UEL so vCeraj naslovila na predsednika deželnega odbora Roberta Antonioneja pismo, v katerem so izrazila nasprotovanje proti nameri deželne uprave, da bi podražila avtobusne vozovnice za 10%, pa Čeprav v dveh obrokih.
Deželna tajništva v svojem pismu med drugim demantirajo trditev deželnih upraviteljev, Ceš da je zadnja takšna podražitev bila leta 1995. V resnici so cene avtobusnih vozovnic povišali leta 1997, in sicer tudi tedaj v dveh obrokih, saj je zadnja podražitev stopila v veljavo 1. julija 1998, se pravi pol leta od teda. Zato po mnenju CGIL, CISL in UEL ni utemeljeno sklicevanje deželne uprave na stopnjo inflacije. Sindikati se tudi Čudijo, zakaj deželni upravitelji niso hoteh izkoristiti del dohodkov bencina po znižani ceni z kritje stroškov avtobusnih porevozov oziroma za njihovo pospeševanje.
Novinarski sindikat pri predsedniku Dežele
TRST - Predsednik deželnega odbora Roberto Antonione je v minulih dneh sprejel delegacijo deželnega sindikata novinarjav, ki sta jo sestavljala tajnica Alessandra Beltrame in poverjenik publicistov Fulvio Sabo. Sindikalista sta se v zvezi z razpisom natečaja za sprejem 5 novinarjev na Deželi zavzela, da bi pri sprejemu v službo imeli prednost brezposelni in da bi med zaposlenimi bili tudi publicisti, in ne samo poklicni Časnikarji. Antonione je na prvo zahtevo pristal, glede zaposlitve publicistov pa je dejal, da v tej fazi ne pride v poštev, ker je natečaj že stekel. Zagotovil pa je, da bo v bodoče deželna uprava upoštevala tudi to drugo zahtevo.
ODPRTA TRIBUNA
Stojan Spetič
Ideja o ladji sredi tržaškega zaliva je izvirna, kar priznajmo. Tujce, ilegalne priseljence, bi strpali na staro, zarjavelo, že neuporabno ladjo. Vendar bi jih morali nekako vkleniti, sicer bodo bežali s skokom v vodo in, joj, v tržaškem zalivu ni niti morskih psov. Lahko bi jih zaklenili v kajute, Ce pa kaj zgori, je hudič, kakor lani v Genovi. In vsak dan bi jim morali s kopnega pošiljati hrano. Ne, ne, vse je preveč komplicirano. Raje bi tujce strpali v Rižarno. Obzidje je dovolj visoko, za varnost zadostujejo visoka železna vrata cementnega hodnika. Prostora je dovolj, bodisi v celicah, kot v nadstropjih. V okolici pa ni sosedov, da bi protestirali... Navsezadnje pa so tu begunce imeli že po vojni. Kaj je hudega?
Oprostite za sarkazem, vendar morate razumeti plemenita Čustva, ki mi jih vzbuja dejstvo, da naš Prosvetni' dom na Opčinah gostuje za zborovanje tistih, ki »nismo rasisti, vendar...« tudi naslednika varuhov medvojne Rižarne. Ze res, da je potrošniška družba ubila v nas tudi zadnja Čustva Človeške solidarnosti. Kljub temu pa sem upal, da bodo besede papeža o sprejemanju Lazarja, ki trka na naša vrata, odmevale vsaj v božjem in Jernejem hramu. Pa sem se motil.
Zdi se, da je tudi moje rojake prijel sindrom »Nimfa«, kakor mu pravijo
ameriški psihologi: »Samo ne v moji soseščini, ker hoCem živeti v miru«.
Koliko je na vse to vplivalo gledanje televizije, ki je zagnala kampanjo proti »tujim kriminalcem«, kakor Ce bi mafija, kamora in podobne druščine ne bile pristno italijanske, torej domaCe gore list?
Berem, da želijo v vojašnici pri Banih urediti središče za internacijo tujcev, ki so namenjeni administrativnemu izgonu. Po domaCe povedano, gre za tujce, ki so prišli brez vizuma v našo državo in nimajo dovoljenja za bivanje. Ti so podvrženi administrativnemu izgonu. Doslej so jim dajali »list o izgonu« in dva tedna Časa, da se sami vrnejo domov. Seveda so izginili in povečali maso »ilegalnih priseljencev«, med katerimi so morda tudi mali prestopniki. Ce bi imeli italijansko državljanstvo, bi jih obsodili na pogojno kazen in bi ostali doma, ker pa so tujci morajo iz Italije, na svoj dom, Ce ga sploh imajo. Nobenih hujših kriminalcev, kajti zanje so zapori, kakor za domačine.
Skratka, strah pred tujim kriminalom je najpogosteje napihnjen, saj Cr-nopoltega kriminalca prej zasačijo, ulovijo, aretirajo, sodijo in zaprejo kakor domačina. Se priče se za tuje uzmoviCe,najdejo hitreje!
Kdo torej ustvarja zmedo? Tujci, ki jih država Zeli spraviti v internacijsko središče pred izgonom niso nic
drugega krivi, kakor tega, da ilegalno bivajo pri nas. Zločin, ki ni nic manjši ali celo hujši od davčnih utaj mar-sikaterga izmed moralizatorjev, ki je ščuval proti prišlekom in morda po-tihem misli, da smo navsezadnje tudi Slovenci nezaželjeni prišleki, ki smo se nekoC »spustili« do Trsta in odtlej ustvarjamo samo zgago in probleme.
Italija ima na svojem ozemlju manj kot poldrugi milijon tujcev, ki so krvavo potrebni za njeno gospodarstvo! saj so poceni delovna sila, ki poganja marsikatero vejo industrije in kmetijstva. Za primerjavo naj povemo, da jih ima samo Nemčija trikrat ved V Bonnu celo razmišljajo, kako bi jim priznali nemško državljanstvo.
Ta internacijska središča niso nic drugega, kot slaba vest neorganizirane Italije, ki ni sposobna urejeno sprejemati na svoje ozemje tujo delovno silo, pa je vse prepustila stihiji. Tako nimamo niti centrov za sprejem tujcev, da o programiranih selitvah sploh ne govorimo. Zato »ilegalci« samo upajo, da jim bo Cimprej uspelo legalizirati svoj status v Italiji, da se jim ne bo treba skrivati. Zanje bi država morala uresničiti širokogrudno politiko »sanacije«, veC energij pa bi potrosila za učinkovitejši boj s kriminalom, domačim in tujim. Za ta namen pa minilagerji, kakor je bil oni v tržaškem pristanišču ali jutri na Krasu, sploh ne služijo. So le tolažba mi-
lanskim ali domačim rasistom, ki se jim toži bo bodečih žicah in močno zastraženi meji.
Zato pravim, Čeprav vem, da je moj samo klic vpijočega v pušCavi: nobenih lagerjev, ne pri Banih, niti v BrišCikih. Ker so sramota in nic veC. Država naj raje uredi razmere in normalizira status prebežencev. Kriminalce naj polovi in zapre tja, kamor spadajo: v zapore. Z državami, iz katerih prihajajo, pa naj sklene ustrezne sporazume, tudi o vračanju. Na primer z Albanijo, medtem ko ne vem, ali je pošteno, da jih vrača Turčiji, posebno še, če so Kurdi.
Ce pa res ne gre drugače, uredite začasne centre, vendar naj ne bodo lagerji, paC pa središča, v katere bodo imeli dostop prostovoljci in kjer bo dovolj prostora tudi za dejavnost domačih organizacij. Rasistom, ne glede na jezik, ki ga govorijo, pa zaloputnite vrata pred nosom.
S Slovenijo naj se Italija dogovori o skupnem varovanju mejnega pasu, dokler bo še obstajal. Kajti Cez šest, sedem let bo tudi Slovenija v EU in se bo »zunanja meja« premaknila na Karpate. In se bodo proti središčem za begunce kujali tamkajšnji Madžari .. in pripadniki slovaške manjšine. Kdove, Ce ne bo med njimi kdo, ki je pred tem okusil gostoljubje naših vojašnic in krike naših omikanil rojakov, ki »nismo rasisti, a vendar...«
DEŽELA FJK
Ta teden na programu delo
v komisijah
Svet se bo spet sestal 7. februarja
TRST - Ta teden se deželni svet ne bo sestal. Prva seja na programu je namreč predvidena za 1. februar, ko bo prva od dveh letnih obveznih sej. V tem tednu pa je predvideno delo v komisijah.
Ze danes se bo sestala prva komisija, ki jo vodi Roberto Asquini. Na dnevnem redu sta zakonska predloga, ki ju je deželna vlada vložila skupno s proračunom in ki zadevata poenostavitev administrativnih postopkov in nove prijeme za finansiranje javnih del. Poleg tega se bo komisija morala izreci tudi o posegih, ki naj bi znižali stroške za ogrevanje v gorskih predelih.
V Četrtek se bo sestal odbor za imenovanja, ki bo moral izreči mnenje o kandidaturah za elane deželnega odbora za boj proti narkomaniji in alkoholizmu, za člane odbora za upravljanje FRIE, za novega deželnega ombudsmana in za varuha mladoletnih. Peta komisija, ki jo vodi Alessandro Tesi-ni, pa bo preučila tri zakonske osnutke o pristojnostih krajevnih uprav.
MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU!
Narod se na
Naročnina ostane nespremenjena:
Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330,000 lir.
Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti:
•	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
•	brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu.
•	za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna
mmumommo lahko plačate bo 31. oi. tm9
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382)
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860
Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6
Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom
LEVI DEMOKRATI / TISKOVNA KONFERENCA
Več varnosti, ne centru pri Banih
Proti lllyjevemu predlogu o vojski na meji
Levi demokrati so potrdili, da so proti nameščanju centra za nelegalne priseljence pred izgonom iz države v vojašnico pri Banih, vendar so še enkrat jasno podčrtali razloge svojega nasprotovanja, ki niso rasističnega značaja, pač pa slonijo na trezni ugotovitvi, da je vojašnica neprimerna za tovrstni center.
Na sedežu stranke so včeraj dopoldnme priredili tiskovno konferenco, na kateri so gledanje levih demokratov orisali tajnik Spa-daro ter občinski svetovalec Dolec, pokrajinski svetovalec Fonda in deželni svetovalec Zvech. Kot je ugotovil sam Spadaro, je med ljudmi vedno bolj prisoten občutek nezadostne varnosti, kar velikokrat neupravičeno pripisujejo priseljencem. Izogniti se je
treba rasizmu, obenem pa je nedvomno potreben učinkovitejši pristop in nove pobude, predvsem s srečanji, na katerih naj pridejo do izraza mnenja in konkretni predlogi občanov in organizacij.
Dolenc je še enkrat podčrtal nesprejemljivost enačenja priseljencev s kriminalci in zavrnil težnje po uveljavljanju pravice s strani posameznikov: potrebni so večji nadzor, večja profesionalnost sil javnega reda, ki naj razpolagajo z boljšimi strukturami, pa tudi boljša koordinacija med različnimi policijskimi silami. Vendar se je treba zavedati, da kriminalne dejavnosti uspevajo predvsem v neurejenih družbenih in gospodarskih okoliščinah. Glede na veliko število žrtev mikrokriminalnih
NESPREJEMLJIVO
Nočni lov Ivadristov na temnopolte prostitutke
Lov na živab je po mestu prepovedan, na ljudi pa ne, če so temne polti. Tako bi kazalo iz dogajanja zadnjih dveh sobot v Terezijanski četrti, kjer so fašisti nemoteno lovih temnopolte prostitutke.
Prejšnjo soboto je gruča kakih 12 do 15 mladih obritoglavcev z italijansko zastavo, na kateri je bil vrisan simbolj desničarske Fiamme tricolore, prikorakala do Ul. Trento. Tu so se škvadristi junaško pognali proti skupini temnopoltih žensk, ki so bliskovito pobegnile: kljub visokim petam so bile znatno hitrejše od mladih v črnem jopiču, sicer bi jim trda predla.
Na pločniku je ostala samo gospa srednjih let, ki je glasno odobravala podvig črnosrajčnikov: »Tudi moj sin je med njimi,« je z matemskim ponosom priznala plavolasa Elena, »in sem zelo zadovoljna, da je zraven, saj so nas te sakramenske črnke izrinile iz tržišča. Na pločniku smo ostale samo še tri Tržačanke, vse druge so proklete ‘ek-strakomunitarie’, ki so za majhen denar pripravljene na karkoh...«
Korajžni škvadristi, med katerimi tudi sin tukajšnje pocestnice - ki se ne bi smel užaliti, če ga kdo oslovil s »k...n sin« - so zadoščeno odkorakali. Na službi 113 mi ni nihče odgovoril, karabinjerji na številki 112 pa so se oglasili, tako da sem jim po večkratnem notranjem prevezovanju lahko obrazložil, da v Terezijanski četrti lovijo zamorke, kar se mi zdi protizakonito početje. Obljubljene obhodnice pa nisem videl v naslednji pol uri, medtem ko so se temnopolta dekleta previdno vrnila na pločnike. Kot vsako noč so se pred prostitutkami ustavljali avtomobilisti, večinoma spodobni gospodje srednjih let, ki so spraševali za ceno in se pogajali za storitve. Verjetno je marsikateri med njimi drugače zelo spodoben komformist, ki se verjetno tudi zgraža zaradi nelegalnih priseljencev, razen seveda, ko ob potrebi zaide v Terezijansko četrt, kupovat pol ure s priseljenko.
Prizor podivjanih obritoglavcev in črnih deklet, ki panično bežijo, spada v nekdanjo kukuklanov-sko Alabamo, ne pa vnaše mesto. Primer zadeva samo posredno vprašanje prostitucije, ki se odvija že več desetletij v Terezijanski četrti, od kar se je izselila iz razpadajoče Cavane, z edino pomembno novostjo, kot je ugotavljala Elena, da so cenejše priseljenke v glavnem nadomestile domače prostitutke. Dramatičen problem teh dni so redne in napovedane sobotne racije črnosrajčnikov: ni sprejemljivo, da skupine škvadristov organizirano in nemoteno korakajo po ulicah, zastrahujejo in vsiljujejo svoje pojmovanje reda. Za uveljavljanje zakonov so pristojne izključno sile javnega reda in bi morale onemogočiti samovoljne pohode črnih srajc (pa tudi zelenih po Krasu), ki izkoriščajo resnične in dramatične probleme, kot so prostitucija ali ilegalni prehodi^meje, za izživljanje svojih nizkotnih ksenofobičnih strasti.
j'	s.p.
dejavnosti med priletnimi občani in predvsem občankami je za Dolenca vredno preverjanja tudi monost učinkovitejše vloge mestne pohcije.
Za Zvecha v Trstu ni razlogov za posebno zaskrbljenost, nasploh pa niso potrebni nikakršni posebni zakoni, pač pa dosledno izvajanje obstoječe normative. Pri tem je še zlasti pomembno, da obsojenci odsedijo dodeljene kazni. Fonda je podčrtal problem vsakodnevnih mikrokriminalnih dejavnosti, pa tudi nujnost širšega, tudi kulturnega pristopa do vprašanja varnosti in priseljevanja. Pri tem ne gre pozabiti, da je določeno število priseljencev celo potrebno za gospodarske dejavnosti, kot je n.pr. gradbeni sektor.
Predstavniki levih demokratov so še pojasnili, da je v okviru socialnega pristopa do vprašanja varnosti pomembna vloga izobrazbe, kot tudi ustvarjanje središč, kjer naj se zbirajo mladi: taka bi lahko bila namembnost banovske vojašnice, je dejal Zvech. Dolenc je še enkrat obnovil razloge, zaradi katerih so levi demokrati proti namestitvi centra za nelegalne priseljence pri Banih: velikost strukture, ki ni primerna za omejeno število priseljencev, predraga preureditev in pomanjanje dogovora s krajevnimi ustanovami. Glede predloga Zupana Illyja, da bi z vojsko branili mejo pred navalom pribežnikov, pa so izrazili negativno mnenje, saj vojska ni usposobljena za to dejavnost: ko bi smotrno izkoristili razpoložljive sile javnega reda, bi prav gotovo bili kos problemu, so dejali.
TRST / OBČINSKI SVET OSVOJIL RESOLUCIJO VZHODNEGA KRASA
Občina bo priredila posvet o decentralizaciji
Zasedanje je na začetku prekinil Pietro Molinari, ki je s svojimi pristaši simbolično zasedel sejno dvorano
Tržaška občinska uprava bo priredila konferenco o upravni decentralizaciji. Tako je sinoči soglasno sklenil tržaški občinski svet, in sicer s tem, da je osvojil resolucijo, ki jo je bil odobril vzhodnokrtaški rajonski svet 24. septembra lani.
Resolucijo je v občinskem svetu predstavil in obrazložil predsednik vzhodnoraškega rajonsklega sveta Zoran Sosič. V njej je temeljito obrazloženo, zakaj se ta rajonski svet - kot sicer tudi vsi ostah - ne strinja s predlogom spremembe pravilnika rajonskih svetov, ki ga je julija lani pripravil tržaški občinski odbor. Ko bi sprejeli ta predlog, bi rajonski sveti v tržaški občini izgubili marsikatero pristojnost, s čimer bi postal vprašljiv celo njihov obstoj. Prav zaradi tega je najboljše, da se zamrzne postopek spremembe občinskega pravilnika o decentralizaciji in da celotno zadevo na novo in korenito premisli s sodelovanjem vseh zainteresiranih dejavnikov in izvedencev. Med krajšo razpravo pred odo-
britvijo resolucije se je oglasil svetovalec SKP Igor Canciani ter spomnil, da je njegova skupina že pred časom zahtevala posebno zasedanje občinskega sveta na to tematiko.
Sicer pa se je sinočnja seja tržaškega občinskega sveta pričela zelo razburkano. Tik po njenem odprtju je namreč skupina pristašev »politično-etične stranke« »Allean-za Dio e popolo« (»Zavezništvo Bog in ljudstvo«) z njenim voditeljem Pietrom Molinarijem na čelu tako rekoč simbolično zasedla sejno dvorano. Demonstrantj e so zalučali dve gnili jajci v sredino dvorane ter se nato še sami tamkaj ulegli na tla. Seveda je predsednik Rosato prekinil komaj začeto sejo. V hipu je v dvorano prišlo večje število mestnih redarjev ter demonstrante identificiralo. Toda kaj so hoteli demonstrantje s tem doseči? Priznati moramo, da nam ni čisto jasno. Molinari in njegovi pristaši, ki se prištevajo med somišljenike gibanja Nord libero, že dalj časa zahtevajo aretacijo tržaške-
CGIL / DEŽELNI TAJNIK TREUh
»Ne gre podcenjevati prispevka priseljencev«
Deželni tajnik CGIL Roberto Treu je zelo jasen: »Prevelika pozornost do invazije nelegalnih priseljencev je zgrešena, tudi ker podcenjuje pomen velikega prispevka priseljencev k razvoju deželnega gospodarstva in dejstvo, da so zlasti v Trstu poglavitni razlog, ki upočasnjuje demografski padec.« Za Treua bi se morali ukvarjati predvsem z dejstvom, da priseljencem ne priznavajo rednih delovnih pravic, da jih podjetniki hudo izkoriščajo, da jim deželna uprava ne zagotavlja stanovanja, zdravstveno okskrbo in ostale državljanske pravice. Treu je podčrtal vlogo šestih uradov za priseljence, ki jih je ustanovil Medregijski sindikalni svet: šest jih je v naši deželi, dva pa sta v Sloveniji, ukvarjajo se z delovnimi problemi rednih priseljencev, pa tudi s tistimi, ki nimajo urejenega statusa in bi si radi zagotovili redne delovne in ostale življenjske pogoje. »Ne smemo pozabiti,« je pristavil Treu, »da ti priseljenci opravljajo tista dela, ki jih tukajšnji delavci že več let odklanjajo.«
ga župana Illyja, senatorja Cameri-nija, poslanca Menie in drugih vidnih osebnosti, in to na osnovi zmedenih versko-političnih gesel. Pristavimo naj, da je do te akcije prišlo med demonstracijo avtonomnega sindikata Confsal proti privatizaciji občinskih služb, tako da je bila zmeda precejšnja.
Zaradi tega incidenta je bila seja prekinjena skoraj za uro. Občinski svet je nato najprej soglasno odobril najem posojila 25 milijard lir za gradnjo kompleksa 4 bazenov v Ul. Locchi pri Sv. Vidu. Nato se je pričela razprava o spremembah občinskega statuta. Prav v tem okviru je bila odobrena resolucija vzhod-nokraškega rajonskega sveta za prireditev konference o decentralizaciji. Ob tem je župan Illy spregovoril tudi o sprejemnem centru za pribež-nike. Dejal je, da se prefektura še vedno ni odločila, kje ga urediti, ter se obvezal, da bo nemudoma obvestil pristojni rajonski svet, kakor hitro bo kaka odločitev sprejeta.
NOVICE
VČERAJ V NAŠI REDAKCIJI

Potomci emigrantov na obisku


Včeraj popoldne je redakcijo Primorskega dnevnika obiskala skupina osmih potomcev slovenskih emigrantov v Argentini in Braziliji, ki jih je spremljal ravnatelj Zveze slovenskih izseljencev Renzo Mattelig.
Skupina najstnikov in
najstnic je namreč za tri tedne na obisku v Furla-niji-Julijski krajini v sklopu deželnih programov za ohranjanje stikov s furlansko emigracijo. V tem smislu je skupina potomcev naših so-rojakov v preteklih dneh obiskala razne slovenske
organizacije in ustanove v Benečiji, včera zjutraj so si ogledali padriški znanstveni center »Area di ricerca«, v prvem popoldnevu so obiskali sedež SKGZ in NSK, medtem ko se bodo v naslednjih dneh podali na Goriško, (igb)

V	Krožku Miani
o kulturi v Trstu in FJK
Kultura v Trstu in Furlaniji-Julijski krajini: poseg krajevnih uprav v korist sodelovanja ljudi pri kulturnem razvoju teritorija. O tej temi bo tekla danes razprava na srečanju, ki ga prireja Krožek Miani v hotelu Excelsior. Sodelovala bodo deželni odbornik za kulturo Franco Franzutti in predsednik krožka Miani Maurizio Fogar, srečanje pa bo vodila podpredsednica krožka Elisa Ferronato. Začetek ob 18. mi. Po srečanju (ob 20. uri) bo v istih prostorih skupščina Krožka Miani, na kateri bodo podali obračun 18. leta delovanja te organizacije.
Srečanje novinarjev s škofom Ravignanijem
»Cerkev, naše mesto in Sveto leto« - to bo tema srečanja, ki bo potekalo danes v dvorani Oceania Pomorske postaje. Gre za tradicionalno srečanje z novinarji, ki ga prireja tržaška škofija ob prazniku zavetnika novinarjev sv. Frančiška Šaleškega. Srečanje novinarjev s škofom Ravignanijem bo ob 16. uri.
Koncert Luca Carbonija za mlade žrtve vojne
V	agenciji UTAT v Pasaži Protti poteka predprodaja vstopnic za koncert italijanskega pevca Luca Carbonija. Kantavtor bo zapel v petek, 29. januarja ob 21. uri v tržaški športni palači »za otroke, žrtve vojn.« Izkupiček bodo namenili Skladu Marco Lucchetta, Alessandro Ota, Dario D’Angelo in Miran Hrovatin.
Dobava vode v Mačkoljah
Uprava občine Dolina sporoča, da bo danes prišlo do možnih prekinitev dobave vode za Mačkolje od 8. do 12. ure zaradi nujnih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju.
Nov obraz Rojana
Levi demokrati prirejajo jutri ob 18. mi na sedežu v Ul. Spiridione 7 javno srečanje na temo: nov obraz Rojana - bodoči trg. Sodelovala bosta načelnik Oljke v tržaškem občinskem svetu Giorgio De Rosa in načrtovalka arh. Rosella Gerbini.
Tečaj o pravu držav Evropske unije
Na sedežu tržaške pokrajine bo jutri stekel prvi tečaj o pravu držav Evropske unije.
Udeležili se ga bodo številni pokrajinski uslužbenci in uslužbenci številnih drugih javnih uprav, tečaj ima namen seznaniti udeležence s pravnim sistemom v državah Evropske unije.
Od Krasa do Cresa v Nabrežini
V	Grudnovi hiši v Nabrežini bo tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF razstavila dela fotografskega natečaja Od Krasa do Cresa - jesenske barve. Razstava bo ob 10.30, pol ure kasneje pa bo na sporedu nagrajevanje najlepših fotografij.
SREČANJE V FINŽGARJEVEM DOMU
Obisk ljubljanskega nadškofa na Tržaškem
Slovenskega metropolita je povabil škof Ravignani
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je bil v nedeljo na povabilo tržaškega škofa Eugenia Ravi-gnania in Duhovne zveze Združenja slovenskih duhovnikov na obisku na Tržaškem. Nadškof Rode je zjutraj daroval mašo v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. Popoldne pa se je sreCal s tržaškimi slovenskimi verniki in duhovniki v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Na tem dobro obiskanem srečanju je ljubljanski nadškof spregovoril o nekaterih perečih vprašanjih.
Nadškof Rode je med drugim opozoril na upadanje rodnosti v Sloveniji, ki je postalo v zadnjih desetih letih zares zaskrbljujoče, saj se je v tem obdobju število rojstev razpolovilo. Spregovoril je tudi o odnosu med državo in cerkvijo. Tu se profilira, je dejal, globalni sporazum o juri-dicnem stanju cerkve v Republiki Sloveniji. Po Rodetu je šola v Sloveniji ena najbolj ateističnih v Evropi. Cerkev ne zahteva verouka v šoli, morala pa bi imeti svojo besedo pri vprašanju poučevanja predmeta o verstvih in etiki.
Nadškof Rode je govoril tudi o slovenski sinodi, s katero bo cerkev skušala dati boljšo vizijo Človeka in življenja, boljšo od tiste, ki jo imajo ljudje danes. Iz analize sedanjosti in projekcije prihodnosti je treba narediti nekaj pozitivnega in inteligentnega, neko perspektivo za prihodnost.
V pogovoru z navzočimi je nadškof Rode na-
dalje spregovoril tudi o novih škofijah v Sloveniji. Ustanavljanje novih škofij podpira sveti sedež. S tem se ukvarja komisija, ki jo je imenovala Slovenska škofovska konferenca. Pozitivno pa se je nadškof izrekel o ustanoviti škofije v Murski Soboti, ker bi s tem Prekmurci dobili veC samozavesti zaradi svoje zgodovine. Se pa ne strinja z delitvijo koprske škofije, saj Kopra kot slovenskega središča ne bi smeli oslabiti. Dalje je Rode dejal, da je treba na sinodi vzeti zelo resno tudi socialno vprašanje oz. vprašanje brezposelnosti. S tem se je cerkev doslej malo ukvarjala treba pa bo dobiti izvedence, ki bodo analizirali stanje, pokazali na tiste, ki so krivi za 127.000 brezposelnih v Sloveniji in ponuditi rešitve.
Ljubljanski nadškof se je dotaknil tudi vprašanja enotnega slovenskega kulturnega prostora oz. povezave med matico, zamejstvom in zdomst-
vom. Tu je po njegovem možna različica ideala Zedinjene Slovenije. Zavedati se je treba, da brez povezave s središčem manjšina ne preživi.
Dotaknil se je tudi vprašanja vračanja gozo-dov cerkvi. Ce bo do vrnitve prišlo, bodo cerkve vložile v šole, vrtce, domove za ostarele, za kulturo, skratka za ljudi, v nasprotnem primeru bo šel denar v tuje banke.
Poleg beatifikacije škofa Antona Martina Slomška gredo naprej tudi procesi za nekatere druge vidne predstavnike slovenskega krščanstva, kot n.pr. za škofa Friderika Barago in Janeza Gnidovca ter za mučenca Lojzeta Grozdeta.
Kar zadeva vprašanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je Rode vprašal, ali je pametno, da se Slovenska škofovska konferenca izreče o tem. Lahko bi se posredovalo pri italijanski škofovski konferenci, vsekakor pa naj sami Slovenci v Italiji posre-
dujejo svoje poglede Slovenski škofovski konferenci. (STA)
ŠOLSTVO / VČERAJ
Zaključila so se vpisovanja v šole
Prvi podatki so zadovoljivi - Porast zanimanja za slovenske otroške vrtce
Vsakoletna šolska kocka je padla. Včeraj so se zaključila vpisovanja v prve razrede osnovnih in srednjih šol ter v prve letnike otroških vrtcev. Od vpisov bo sedaj v mnogi meri odvisno, koliko razredov bo v prihodnjem šolskem letu delovalo na posameznih šolah. Vpisovanja sicer niso dokončna, saj se je v preteklih letih že mnogokrat dogodilo, da so starši kasneje vpisali ali prepisali svojo otroke, januarski vpis pa vsekakor predstavlja dokaj jasno sliko o bodočem ustroju manjšinskega šolstva.
Največ zanimanja je tudi tokrat veljalo za vpise v prve razrede osnovnih šol. Sodeč po številu malčkov, ki bodo junija zapustili slovenske otroške vrtce (158), bi se moralo število prvošolčkov - v primerjavi z letošnjim vpisom (124) - povečati. Obstaja seveda vprašanje, ali bodo vsi otroci iz slovenskih vrtcev prestopili v slovenske šole. Mnogokrat, žal, ni tako.
Po prvih predvidevanjih kaže, da
naj bi bil vpis v prve razrede zadovoljiv. Posamezne šole so letos vložile mnogo truda, da bi privabile nove učence. Učitelji so se močno angažirali in na informativnih sestankih seznanjali starše s šolskimi dejavnostmi in s prednostmi vpisa na slovenske šole.
Podobno je bilo tudi v otroških vrtcih. Uspeh ni izostal. Tako so na primer zabeležili na Proseku in na Opčinah prijetno presenetljiv vpis. V ta vrtca so vpisali svoje otroke tudi nekatere italijanske družine, čeprav v obeh vaseh deluje ob slovenskem tudi italijanski vrtec. V mestu se je že dogajalo nekaj podobnega, italijanski starši pa so se v večini primerov odločili za vpis iz potrebe, ker so bila vsa mesta v italijanskih vrtcih zasedena. V letošnjih primerih na Opčinah in na Proseku je drugače: italijanski starši so se odločili za vpis, ker so prepričani, da je za njihove otroke bolje, če se naučijo dvah jezikov, ne pa samo enega.
ROD MODREGA VALA / V NEDELJO NA PROSEKU
Taborniki slavili 45. rojstni dan
PROMETNA NESREČA / MIRAMARSKI DREVORED
Komaj Iftetno dekle ni preživelo poškodb
V nezgodo je bilo skupno vpletenih 9 oseb, vendar so vsi ostali imeli veliko sreče
Komaj 19-letna Tiziana Sgarra ni preživela težke prometne nesreče, ki se je pripetila predsinočnjim v višini železniškega nadvoza na Miramarskem drevoredu, poškodbe so bile tako hude, da se ji je kljub prizadevanju zdravnikov včeraj srce ustavilo. V nesrečo je bilo skupno vpletenih devet oseb, vendar ostali niso imeli hujših poškodb, opomogli si bodo že v nekaj dneh. Proti mladi Sgarrovi pa se je usoda zarotila, očitno je pri trčenju, ko je mali avtomobil silovito odbilo, kam nesrečno udarila.
Sgarrova, ki je prebivala v Ul. Alpi Giulie 19, se je peljala v peugeotu 306, skupaj z njo so bili še trije vrstniki, dva fanta in dekle (znane so le začetnice, F.P., Z.A. in G.G.). Namenjeni so bili proti mestu, ko je avtomobil pri nadvozu, kjer je dvojni
ovinek, iz nepojasnjenih razlogov zaneslo na nasprotni vozni pas (morda je bila hitrost previsoka, morda je bil asfalt spolzek). Prav tedaj je v smeri Barkovelj pripeljalo terensko vozilo. Trčenje s solidnim vozilom je bilo silovito, mali peugeot je odbilo in se je ustavil ob varnostni ograji. V nesrečo je bil vpleten še avtomobil renault, v katerem sta bili dve osebi. Potniki v peu-
geotu so ostali ukleščeni v zviti pločevini, osvobodili so jih šele gasilci. Ranjence (skupno osem) so s štirimi rešilnimi avtomobili službe 118 odpeljali v bolnišnico na Katinari, najhuje pa je bilo prav z Sgarrovo. V terenskem vozilu je bil tudi mladoletnik, ki so ga premestili v otroško bolnišnico Burlo Garofolo.
Tatvina v tobakami
Eden od klientov je ponoči šel mimo tobakarne v Ul. Malcanton 14 in opazil, da je navojnica delno dvignjena. Nemudoma je poklical lastnico, ki jo je čakalo grenko presenečenje: imela je nič kaj zaželjen obisk, tatovi so ji odnesli znamke, kolkovane paprije, tobak in druge predmete v vrednosti okrog 9 milijonov lir. Najprej so s silo odprli žabico na navojni-ci, drugi dve ključavnici
pa so se lotili s ključi, očitno ponarejenimi.
Bahal se je s pištolo
Za pasom je imel pištolo, bahal se je, vendar ni zbujal pozornosti samo po javnih lokalih, temveč tudi pri silah javnega reda, ki so ga tudi prijavilie sodnim oblastem zaradi povzročanja alarma. Policiji je 45-letni Paolo Gherdevich tudi povedal, zakaj je to počel: hotel je opozoriti nase. Ugotovili so, da ga je imel precej pod kapo.
Ukradli sta ji pokojnino
V poštnem uradu v Ul. Marconi je dvignila pokojnino, denar položila v torbico in odšla na cesto. Z denarjem pa priletna Maria Castelli (letnik 1912) ni prišla do doma: približali sta se ji ženski, ki sta ji iz torbice spretno vzeli ovojnico, v kateri je imela pokojnino.
____OKOLJE / STALISCE WWF
Kolesarska in sprehajalna steza da, a le do Boršta
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) je naslovila na predstavnike vseh pristojnih deželnih in krajevnih oblasti, od tržaškega župana II-lyja do predsednika deželnega odbora Antonioneja, pismo, v katerem se zavzema za čimprejšnjo uresničitev kolesarske in sprehajalne steze po trasi zapuščene železnice od Trsta do Drage, a z nekaterimi spremembami oziroma omejitvami.
Kot znano, je projekt kolesarske in sprehajalne steze izdelala tržaška pokrajinska uprava. Po mnenju WWF je načrt dober, kar zadeva odsek Marsovo polje-Boršt, in tega je treba takoj uresničiti. Načrtovani odsek v Dolini Glinščice pa ne pride v poštev. Po mnenju WWF naj bi bil v nasprotju z določili o Parku Doline Glinščice, kot jih predvideva deželni zakon štev. 39 iz leta 1996.
O tem bo WWF skupno z drugimi tržaškimi naravovarstvenimi organizacijami priredil javno skupščino v sredo, 3. februarja, z začetkom ob 18.30 v dvorani Ro-vis na sedežu združenja Pro senectute na Ul. Ginnasti-ca 47 v Trstu. Razpravo bo vodil prof. Livio Poldini, na njej pa bodo sodelovali tudi javni upravitelji.
2e v petek, 29. t.m., pa bo WWF skupno s komisijo za jame alpinističnega združanja CAI iz Trsta v isti dvorani Rovis, a z začetkom ob 18. mi, predvajal diapozitive o Dolini Glinščice pod naslovom »Val Rosan-dra sotto e sora«. Spored točneje predvideva, da bo Umberto Tognolli kazal svoje skioptične slike o jami Gualtiero Savi, Laura Lugo pa o Steni nad Dolino Glinščice.
Prepolna dvorana Kulturnega doma Prosek-Kon-tovel je v nedeljo proslavila 45. rojstni dan zamejske taborniške organizacije Rodu modrega vala. Slavje je bilo zaznamovano z zabavo, igrivostjo in mladostno sproščenostjo, poleg aktivnih članov pa so se ga udeležili še mnogo nekdanji taborniki in starši najmlajših.
Program so oblikovali mlajši elani, ki so hoteli tako nakazati, da se zamejskim tabornikom piše bogata bodočnost. '
Po himni in pozdravu staroste Živke Peršič so imeli glavno besedo prav posamezne družine. V programu, ki ga je povezovala sestra Jagoda, so se tako predstavili Družina puntarskega travnika iz Gorice z recitacijami taborniških pesmi. Družina Jadranskih delfinov iz Trsta je hecno prikazala nočno stražo na taboru s prebujanjem sredi noči, iskanjem opreme v temi in kroženjem po taboru. Skupina sester je nato v vokalnem intermezzu zapela nekaj pesmi in uvedla nagovor pedagoga, prijatelja mladine in nekdanjega tabornika Franka Drašiča, ki se je iz spomina na svoja taborniška leta navezal na vrednote, veljavne celo življenje.
Družina sokolov seliv-cev z Opčin je recitirala in pela, skupini srednješolcev pa sta predstavili d 'a prizorčka, medtem ko se je šla Družina strmega breza iz Brega čarovnijo. Polno smeha je izzvala lutkovna igrica o treh izgubljenih tabornikih, ki so jo pripravili člani gostujoče Družine šumečih borov, prireditev pa se je zaključila z zborom vodstva organizacije: pesmi Mi idemo in himna Rodu modrega vala sta zaključili le uradni del praznovanja, ki se je nato nadaljevalo še precej časa ob pogrnjeni mizi.
V PETEK IN SOBOTO V MUZEJU REVOLTELLA
BOLJUNEC / SKLEPNI KONCERT
Gledališče presenečenja v počastitev Černigoja
Dokaz o spreminjanju kulturnega ozračja v Trstu
V zadnjih letih je tržaški občinski muzej, poimenovan po baronu Revoltelli, zelo aktiven in s svojimi pobudami znatno vpliva na mestno kulturno življenje; njegova predstojnica Maria Masau-Dan je pozorna ne samo na ožjo tržaško stvarnost in zgodovino, ampak tudi na zgodovinske vezi, ki povezujejo
med sabo bivša avstroo-grska ozemlja (kar vključuje seveda tudi sedanji slovenski prostor). Občinski muzej je torej pobudnik, organizator in soorganizator številnih zanimivih manifestacij, med katerimi lahko npr. omenimo raztavo slik Vena Pilona v Gorici in pa razstavo Avgusta Černigoja v Trstu. Ker pa figurativne umetnosti niso cilj same sebi, ampak sodijo v širši kulturnou-
metniški milje, je občinski muzej tokrat ob Černigojevi razstavi priredil tudPdogajanje’, ki je zajelo različne umetniške zvrsti, in sicer gledališče, glasbo in ples.
V petek in v soboto zveCer ter v ponedeljek zjutraj se je namreč v občinskem muzeju Re-voltelja odvijala nadvse zanimiva predstava z na-
slovom ‘Tl teatro della sorpresa. Interventi futu-risti e costruttivisti” (“Gledališče presenečenja. Futuristični in konstruktivistični posegi”). Predstavo je oblikovala režiserka Elena Vi-tas, sodelovali pa so igralec Maurizio Zacchi-gna, glasbenik (“električni pianist”) Carlo Moser, pevka (“aerodinamična sopranistka”) Elena Pon-tini, balerina Alessandra Scaffei, koreografinja
Silvia Califano in kostumograf Fabio Bergamo. Gre omeniti, da je pri predstavi sodelovala tudi Anna Karenina, živa “futuristična kokoš”. Organizatorji so s to predstavo želeli izpostaviti in poudariti moCno vez, ki jo je z gledališčem imel Avgust Černigoj, saj je v‘20-ih letih pripravil veC scenografij za tr-
žaške in za ljubljanske scene. Leta 1926 je npr. sodeloval z gledališčniki pri Sv. Jakobu, leto pozneje je sodeloval s Ferdom Delakom in Bratkom Kreftom, leta 1928 pa je poslal svojo scensko zamisel na natečaj za Kogojevo opero Črne maske.
Predstava je smiselno uporabila prostore muzeja in se odvijala v treh delih: najprej ob vhodu, pozneje v Avditoriju in
nato v prostorih Černigojeve razstave. Številno občinstvo je lahko gledalo nenavadno predstavo: balerina je po baletnem nastopu obula kotalke; glasbenik je, najprej na harmoniki, na piščalkah in na raznovrstnih enostavnih trobilih ter nato na klavirju, ustvarjal uspelo glasbeno kuliso z najrazličnejšimi glasbenimi slogi; sopranistka je najprej samo pela, nato pela in skakala ter še igrala na harmoniko in prepevala. Zadnji del predstave se je odvijal med Černigojevimi slikami in tudi tu je režiserka smiselno uporabila razstavne prostore. V prvem pravokotnem delu se je pozornost osredotočila predvsem na igralca in na plesalko, v drugem pravokotniku pa so medtem pripravili presenečenje: potleh so namreč vrgli žaganje, v katerem je bila napisana beseda “frontiera” (“meja”). Ko je italijansko govoreči igralec prebral Kosovelovo pesem najprej v italijanščini jn nato v slovenščini, je občinstvo prestopilo mejo.
Ta predstava je dokazala, da se tudi v Trstu nekaj dogaja in da se duhovno in kulturno ozračje vendarle spreminja. Mlajše umetniške sile se (pre) počasi uveljavljajo, kar pa vsekakor pelje do zaznavnih sprememb v kulturnem tkivu mesta in do vse prepotrebnega prezraCenja zatohlega mestnega dogajanja.
Luisa Antoni
Kraške pihalne godbe navdušile
Organizatorji že znujejo prihodnjo, 6. revijo, obenem pripravljajo nekatere novosdti
Z izredno dobro obiskanim koncertom v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu se je zaključila letošnja že 5. revija kraških pihalnih godb, ki jo prirejajo kulturne in glasbene organizacije z obeh strani meje. V Boljuncu so pred nabito polno dvorano nastopili Pihalni orkester Breg iz Doline (kapelnik Fiorenzo Muscovi), Kraška pihalna godba Sežana (Ivo Bašič) ter Godbeno društvo Prosek (Aljoša Starc). Prva revija je bila v DivaCi (Pihalni orkester Divača - kapelnik Darij Pobega, Godbeno društvo Nabrežina - Sergio Gratton in Pihalni orkester Ricmanje - Marino Mar-sic), druga v soboto v Gorici (Pihalni orkester Kras iz Doberdoba - kapelnik Igor Peric, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebe - Leander Pegan, Vaška godba Komen - Leander Pegan).
V Boljuncu se je občinstvu najprej predstavil orkester Brega, zatem je bila vrsta na Sežani in Proseku. Vsak je izvajal po štiri skladbe, ena je bila obvezna za vse, druge pa so bile iz evropske in svetovne zakladnice. Nastope je napovedovala in povezovala Suzi Bandi, koncertu je sledil tudi predsednik Zveze godb Slovenije Hartman. Za nastop so vsaki godbi podelili spominsko priznanje.
Kakovost revije, za katero so poleg Zveze slovenskih kulturnih društev dali pobudo tudi Občinska izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Sežani, tržaška Glasbena matica in Glasbena šola iz Sežane, je od začetka do danes kazala stalno rast. V zadnjih letih so se godbe tudi pomladile (poprečna starost ricmanjske godbe je na primer 14-15 let), starejši elani pa se ne umikajo, temveč ostanejo ob strani in vsestransko pomagajo, ne samo z nasveti. A tudi godbe si med sabo pomagajo: Ce eden od elanov zboli ali nasploh zaradi kateregakoli razloga izostane, ga nadomestijo z ustreznim inštrumentom iz druge godbe, samo uniformo zamenja, kar pomeni, da ni nobenega kampanilizma. K pobudi sedaj želita pristopiti tudi godbi iz Postojne in Ilirske Bistrice, organizatorji pa imajo pogled uprt naprej, delajo na tem, da bi skupaj nastopali pevski zbori in godbe (lani v Zgonku so na primer že nastopili zbori Valentin Vodnik, Vasilij Mirk in Oton Zupančič ter godba Parma, podoben nastop bodo ponovili 24. aprila letos v kulturnem centru v Sežani), skušajo obogatiti literatmo z domačimi skladatelji in že snujejo 6. revijo, ki bo januarja leta 2.000.
TRST / V SOBOTO V VILI PRIMC
NABREŽINA / KAMNARSKA HIŠA IGA GRUDNA
Kakovostni koncert na Greti
Nastopil je Ženski komorni zbor GM pod vodstvom T. Stanese
Minulo soboto je bil v Vili Primc na Greti lep slovenski glasbeni veCer. Priredilo ga je Slovensko kulturno društvo Barkovlje pod pokroviteljstvom krajevnega rajonskega sveta, na njem pa je nastopil Zenski komorni zbor Glasbene matice pod vodstvom Tamare Stanese in ob občasni spremljavi harmonikarja Mirka Ferlana.
Prisotne so uvodoma pozdravili predsednik rajonskega sveta Lorenzo Giorgi in svetovalec Aleksander Furlan ter predsednica društva Vera Poljšak. Sam koncert pa se je delil na dva dela. V prvem so se zvrstili pesmi Jacobusa Gallusa, Thomasa Morleyja, Roberta Schumann, Johannesa Brahmsa, Frana GerbiCa, Viktorja Ukmarja in Iztoka Cergola, v drugem pa pesmi oziroma priredbe narodnih in ljudskih pesmi Marca Soffia-nopula, Orlanda Dipiazza, Zdeneka Lukasa, Vinka Žganca, Emila Adamiča in Jakoba Ježa. V resnici je šlo za lep kon-cert.Petje je bilo ubrano, vstopi so bili Cisti, glasovi na splošno dokaj negovani in, kot rečeno, program je bil zelo zahteven. Ocino zbor vodi zahtevna, a tudi sposobna dirigentka, ki je bila ob koncu skupno s pevci deležna toplega aplavza. Pristavimo naj, da so se lepo odrezali tudi solisti. Kot rečeno, je nekatere pesmi spremljal Mirko Ferlan na harmoniko. Tudi njega; je občinstvo nagradilo. Omenimo naj, da je bila dvorana povsem zasedena in da se je glasbenega večera udeležilo tudi precej poslušalcev italijanske narodnosti, saj je
koncert potekal v prostorih rajonskega sveta in pod njegovim pokroviteljstvom.
Ob koncu je predsednica društva Vera Poljšak poklonila nastopajočim šop cvetja in spominski pergament, harmonikarju pa za nameček še zavoj čokoladnih bonbonov.
Po koncertu je bila družabnost. Kot ponavadi so pridne Barkovljanke pripravile nekaj dobrot za nastopajoče, pa tudi poslušalci niso ostali praznih oziroma suhih ust.
Pred 54 leti umrl tržaški antifašist Pisoni v Dachauu
V teh dneh, točneje 28. t.m., bo poteklo 54 let, odkar je v nacističnem koncen-tracijkem taborišču Dachau umrl tržaki antifašist Zefferino Pisoni. Ob tej priložnosti so vodstva tržaških antifašitiCnih in borčevskih organizacij izdala skupen spominski zapis, v katerem obnavljajo okoliščine in dogodke, ki so privedli do Pisonijeve deportacije in potem smrti. Pisoni je bil namreč elan prvega italijanskega osvobodilnega odbora CLN v Trstu, ki se je osnoval julija 1943, se pravi takoj po Mussolinijevem padcu. Odbor je po zlomu Italije 8. septembra 1943 predlagal tržaškim vojaškim in političnem oblastem, naj se pridružijo oboroženemu odporu proti nacističnim okupatorjem, zgodilo pa se je, da so bili številni njegovi člani prijavljeni nacistom in odvedeni v koncentracijska taborišča.
Likovno odkrivanje jaza
Z nastopom Zenskega pevskega zbora Tabor z Opčin (na sliki) se je v nedeljo zvečer zaključila razstava likovnih dejavnosti Kulturno-umetniškega društva Magnet, ki so jo vseskozi bogatili vaskodnevni kulturni dogodki. V petek zvečer je Anica Pahor predstavila tečaj z naslovom »Keramika kot uporabna umetnost«, ki se bo odvijal od freburaja dalje v dveh različicah, in sicer postopni po enkart tedensko ter dvakrat tedenski intenzivni (vpisovanje in informacije tel. 040-220202).
V soboto zvečer je bilo na vrsti audiovizuelno predavanje o Strukturi likovne govorice. Začetniški likovni tečaj bo vodil kostariški akademski slikar in grafični oblikovalec Leonardo Calvo (tel.040-364211), medtem ko bo likovna pedagoginja in slikarka Ani Tretjak (tel.040-220680) že Četrto leto vodila nadaljevalni likovni teCaj o sami strukturi likovne
govorice. Vsi tečaji se odvijajo v prostorih nižje srednje šole Iga Grudna v Nabrežini.
Trt jakova bo letos obenem prirejala dva pospešena dvomesečna seminarja, in sicer od marca in aprila bo govor o doživljanju barvne govorice, po enkrat tedensko pa se bo odvijal začet-
niški seminar o kreativni domišlji.
Sicer pa je bil obisk razstave vse štiri dni zadovoljiv, kar morda izpričuje neko občuteno potrebo po ponovnem odkrivanju lastnega jaza preko likovnega izražanja, s pomočjo barv in različnih likovnih tehnik, do plastičnega ust-
varjanja keramičnih okrasnih in uporabnih predmetov. Vse to pa gre skozi ustvarjanje nekega sozvočja med razumom in čustvi. Gre za »Umetnost s srcem in možgani«, kot se je glasil posrečeni naslov prijetne in morda res nekoliko neobičajne razstave.
(igb)
UPRAVA OBČINE ZGONIK
v sodelovanju s
KD RDEČA ZVEZDA
vabi
jutri, 27. t. m. ob 20.30 v prostore društva v Saležu
na predstavitev filma
IGORJA ŠMIDA
BREZNO
Toplo vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
26.	januarja 1999
TIMOTEJ
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.28 : Luna vzide ob 5.44 in zatone ob 15.24
Jutri, SREDA,
27.	januarja 1999
ANGELA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,5 stopinje, zračni tlak 1028 mb raste, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 99-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Pietro Cervino, Elia Caldarola, Nika Počkaj, Paola Biac-ca, Paola Pinna, Althea Matiyacic, Luca Rimbal-do, Filippo Olivo, Erik Sterle, Simone Rizzello.
Umrli so: 87-letni Massimo Rota, 87-letni Mercello Bedini, 85-let-ni Alfio Bellini, 92-letna Elisabetta Faganel, 86-letna Annamaria Blasini, 78-letni Pietro Vecchiet, 75-letna Zdenka lovano-vic, 87-letna Assunta Blasigh, 74-letni Lucia-no Alessio, 79-letni Al-fredo Nordio, 83-letni Marcello Ghersi, 79-letni Giusto Spetič, 78-letna Ida Fanna, 79-letna Maria Juvanic, 94-letna Antonia Ruzzai, 83-letni Luigi Pipolo, 79-letni Giorgio Vidari.
: :	LEKARNE
Od ponedeljka, 25. do sobote, 30. januarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 040308982), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 040633050), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 040274998).
Nabrežina (tel. 040200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Milje - Lungo-mare Venezia 3.
Nabrežina	(tel.
040200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Aleksandru in Martinu se je pridružil bratec
Viljem
Srečnima staršema Čestitam, novorojenčku pa želim sreCno in zdravo življenjsko pot
nona Rada
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. 040639042).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od
8.	do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
'S PRIREDITVE
PD SLOVENEC priredi v sodelovanju s Studijskim krožkom Beseda Slovenske Istre v soboto, 30. januarja 1999 ob
20.30	v Srenjski hiši v Borštu predstavitev knjige Brazde s trmuna. Spored: priložnostni govor Danila Tuljak, recitacije Ivan Buzečan, diapozitivi Dominik Bizjak, citre in harfa Savo Batista -Metka Avdič.
KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 31. januarja, na prireditev ob počastitvi dneva slovenske kulture. Gostovalo bo KD Rovte-Kolonkovec z lepljenko Mi smo z Rovt doma - Al’ s puško al solato, branli bomo našo zemljo zlato. Režija Drago Gorup. V Kulturnem domu na Golu, s pričetkom ob 17.30.
SKD BARKOVLJE prireja PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v dvorani Sirene, v nedeljo, 31. t.m., ob 17. uri. Nastopila bo Zenska pevska skupina Stu ledi, na diatonično harmoniko bo igral Igor Spetič. Slavnostni govornik Sergej Verč.
ti____________IZLETI
KSST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMOVANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz,	apartma,
smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ce se hočeš nam pridružiti, pokliči
čimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali pokliči Katjo na	tel.
040220525/03478520187 (v popoldanskih urah).
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25,	20.20,	22.15
»Amori & incantesimi«
i.	Nicole Kidman, Sandra Bullock; prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 15.40, 17.20,	18.55,	20.35,
22.15	»Z la formica«, risan film, r. Erič Darnell in Tim Johnson.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»Central do Bra-sil«, r. Walter Salles.
AMB ASCIATORI -
17.30,	19.50, 22.10 »Lost in Space - Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Oldman, Mimi Ro-gers.
NAZIONALE 1	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»Ronin« r. John Frankenheimer, i. Robert De Niro, Jean Reno.
NAZIONALE 2	-
16.30,	18.00 »II principe d’Egitto«, r. S. Spielberg; 19.45, 22.00 »Nemico pubblico«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, Will Smith.
NAZIONALE 3	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15	»Conflitto di inte-ressi«, r. Robert Altman, i. Kenneth Branagh, Robert Duvall.
NAZIONALE 4	-
16.30,	18.00 »La gabbia-nella e il gatto«, risanka; 20.10, 22.15 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo.
MIGNON - 16.00,
22.00	»Una giovane mo-glie perversa«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.30,
19.50, 22.10 »La ma-schera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas, Anthony Hopkins.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Svegliati Ned«, r. Kirk Jones, i. lan Bannen in David Kelly.
3 SOLSKE VESTI
OBČINA ZGONIK -
občinska uprava obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1999/2000. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 29. januarja t. 1.
OBČINA DEVIN-NA-BREZINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predv-pis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371.
S/ že obnovil naročnino
za leto 1999 {
Pohiti/
H] OBVESTILA
ZSKD obvešča včlanjena društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. št. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 1999. Naši uradi so na razpolago za katerokoli pojasnilo, danes, 26. januarja od 18. do 20. ure, pa bo delovala tudi posvetovalnica.
AKADEMIJA MUSIČI ARTIS iz Devina prireja tečaj o kinematografski tehniki. Predstavitev bo jutri, v sredo, 27. januarja ob 21. uri v Marijinem domu v Ul. Cor-daroli v Rojanu. Za informacije pokličite na tel. 040-208882 ali 040-43964.
JUTRI, v sredo, 27. januarja ob 20. uri bo v župnijski dvorani mesečna konferenca. Prof. JANEZ PO VSE bo govoril o temi: V NOVEM ČASU JE VEC PROSTORA ZA BOGA. Sledil bo razgovor in družabnost z nastopom moškega okteta ODMEVI, ki ga vodi Rado Milič.
SOMPD VESELA POMLAD vjudno vabi svoje člane na 3. redni občni zbor, ki se bo odvijal jutri, v sredo, 27. t.m., v prostorih Marija-nišča na Opčinah, Narodna ul. 89. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30.
ZADRUŽNI PAŠNIK v Bazovici sklicuje izredni občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 27. januarja 1999, ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma. Dnevni red: 1. razlogi sklicanja izrednega občnega zbora;
2.	razpust zadruge, če ni pogojev uresničitve načrta o deželnem zakonu št. 16/92 kot protivrednost zgrajenega sinhrotrona na k.o. Bazovica; 3. če so pogoji, takoj pri notarju potrditi odbor izvoljen 6. maja 1998; 4. razno. Glede na važnost dnevnega reda in zgodovinske odločitve izrednega občnega zbora, pričakujemo polnoštevilno prisotnost članov. Odbor.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK OBČINE DOLINA obvešča, da se nadaljuje včlanjevanje v
cJtuti lf o
PD SLOVENEC vabi v četrtek, 28. januarja, ob
20.30,	v Srenjsko hišo v Boršt na spominsko svečanost ob priliki 5. obletnice smrti Saše Ota. Spored: priložnostni govor Saše Rudolfa, recitacije, nastop pianistke Tatjane Jercog inTržaške-ga okteta. V sodelovanju s Fotokrožkom iz Trsta bo v Srenjski hiši fotografska razstava Saše Ota.
MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi v četrtek, 28. januarja, na ogled naslednjega filma serije Learning English with Films. Na sporedu bo City of Angels (Meg Ryan in Nicolas Gage). Začetek ob 20. uri.
KRIŠKA SEKCIJA VŽ-
PI »Evald Antončič Stojan« sklicuje občni zbor sekcije v petek, 29. t.m., v Domu Albert Sirk. Nastopil bo ženski in moški pevski zbor Vesna. Sledilo bo razdeljevanje izkaznic ter družabnost. Prvo sklicanje ob 17.30, drugo sklicanje ob 18. uri.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago prijavnice za sodelovanje na 32. Kraškem pustu. Le-te je treba oddati najkasneje do 30. januarja 1999. Prijavnicam naj bo priloženo potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu (collaudo).
SKD VESNA - Križ sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 31. januarja ob
10.30 v prvem in ob 11. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora, razno. Toplo vabljeni v Dom Alberta Sirka.
KD I. GRBEC (Ske-denjska ul. 124) obvešča, da bo v ponedeljek, 1. februarja 1999, v društveni dvorani LETNI OBČNI ZBOR, ob 17.30 v prvem sklicanju, ob 18. uri v drugem sklicanju. Prosimo člane za prisotnost ker bodo, med drugim, volitve za novi odbor društva. Potrebna je članska izkaznica.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NA-
TEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od
18.30	dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob
18.30	na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV.
SKD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, v sredo, 3. februarja 1999, v društvenih prostorih, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Vabljeni!
PRIMOTOR KLUB sk-
licuje občni zbor v sredo,
3.	februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu.
LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih Marijanišča od 3. februarja do 3. marca vsako sredo ob 20.30. Vabljeni!
SKD PRIMORSKO
sporoča, da brošuro, ki je izšla ob 100-letnici društva, dobite v Tržaški knjigarni.
PRIDI TUDI TI NA OBLIKOVANJE TELESA
s pomočjo drobnih rekvizitov (uteži) ali pokliči Petro na tel. št. 040-912843. Mi vadimo vsak torek in petek, od 19. do 20. ure, v prenovljenih prostorih društva Skala v Gropadi.
MOTORIČNA PLE-
SNA SOLA sprejema nove vpise šolarjev in dijakov do 31. januarja. Treningi potekajo ob torkih in petkih v prostorih KD Skala v Gropadi. Dodatne informacije posreduje Petra na tel. 040-912843.
PEVKE IN PEVCI MePZ RDEČA ZVEZDA
toplo vabijo vse ljubitelje ubranega petja, da se jim pridružijo. Vaje so ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 v društvenih prostorih v Saležu. Pridite, ne bo vam žal!
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in
28.	februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRIVATNIK nujno kupi stanovanje, približno 50 kv. m., v dobrem
stanju, zračno in svetlo, primerno za starejšo osebo, po možnosti na območju Rojana, Grete, Kontovela ali Proseka. Tel. 040-828189.
UGODNO PRODAM malo rabljene 90 cm dolge smuči z vezmi Tyrolia in pancerji Nordy št, 17,5. Tel. 040-228984.
VAJENCA	išče
podjetje električnih napeljav. Tel. št. 040-215288.
PRODAM dve stari kamniti posodi. Ogled v Doberdobu, v Ul. Bonetti št. 2.
PRODAM MALO RABLJEN GOLF CTI 2000
Edision, letnik '96. Tel. 040-327397 ob uri kosila.
PRODAM RAČUNALNIK Pentium 75 MHZ, 16 MB RAM CDROM 8X 259 MB s tipkalnico, mouse, floppy in monitor 15- , Windows 95, Office 97, sound blaster 16, autocad 10. Cena
900.000	lir. Tel. 040-327186, v večernih urah.
MEHANIČNO PODJETJE išče vajenca, največ 16 let starega, iz dolinske občine. Poklicati na tel. št. 0338-7794592, od 9. do 12. ure.
TRGOVINA MA-GNUM išče prodajalko z delovnimi izkušnjami s polnim delovnim urnikom. Tel. št. 040-212921.
BMW 318 I, kat., letnik ’91, črne barve, prodam. Tel. 0481-531040, v večernih urah.
ŠPORTNO DRUŠTVO išče osebje za vsakodnevno čiščenje prostorov. Za informacije kličite na tel. št. 040-51377, od 9. do 15. ure.
NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
BOSS ME-5 Multiple effect, s specialnimi zvoki za kitaro, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-281330 v večernih urah.
OSMICO sta v Zabrež-cu odprla Danila in Mirko Zobec.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 71 Mario Milič.
PRISPEVKI
Na današnji dan nas je pred 10 leti zapustil naš dragi mož, oče in dobri nono Svetko Žagar. V njegov blag spomin daruje družina Milkovič-Zagar 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob 95. rojstnem dnevu daruje Stanislava Kralj 2O.OO0 lir za vzdrževanje Ljudskega doma, 10.000 lir za GOS Finko Tomažič in 10.000 lir za otroški vrtec v Trebčah.
Popravek: V spomin na šolskega nadzornika Oskarja Boleta in na vse pokojne, ki so službovali na slovenskih šolah na Tržaškem, daruje Miro Tavčar 350.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Ivana in Olgo Kuzmič darujeta Vilma in Norma 30.000 lir za KD Jože Rapotec.
V	spomin na Olgo Grahonja vd. Kuzmič daruje družina Krmec (Kr-menka) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prebene-gu-
V	spomin na Olgo Grahonja vd. Kuzmič daruje Nevio Bandi z družino 20.000 lir za KD Jože Rapotec.
V	spomin na Ude Hervatič darujeta Anica in Diko 25.000 lir za PD Slovenec in 25.000 lir za Zvezo borcev Boršt-Zabrežec.
V	počastitev spomina
Ude Hrvatič daruje Srečko Zobec z družino 80.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na drago II-de Santin Hrvatič daruje družina Mira Kalca
50.000	lir za OD Bor.
V	spomin na Ude Hrvatič darujeta Olga in Milan 25.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Ude Hrvatič daruje Alma Zobec
25.000	lir za PD Slovenec.
V	spomin na Ude Hrvatič in Lina Pagana daruje družina Dobrigna
30.000	lir za sekcijo VZ-PI-ANPI Boršt-Zabrežec in 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Marijo Kovačič vd. Zupan daruje snaha Marija Zuban vd. Zupan 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina
Georgeja Mosquina darujeta Vera in Savi z družinama 100.000 lir za popravilo	SKD
Barkovlje.
V	spomin na Vanko Segina Luksa daruje osebje Kliničnega ginekološkega oddelka
190.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
Namesto cvetja na grobove Zale Regent, Ivanke Segina vd. Luksa in Lojzija Bukavca daruje Vekoslav Rupel
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V spomin na Ude Hrvatič daruje Aleksij Pregare.z družino 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Zapustil nas je naš dragi
Emil Milanič
Žalostno vest sporočajo žena, sin, hčere, zeti, vnuki in drugo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v sredo, 27. januarja ob 12.30 iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v cerkev sv. Roka v Nabrežini ob 13. uri. Tržič, Nabrežina,
26. januarja 1999
Bivšemu kolegu, ravnatelju Dariboru Zupanu izrekajo iskreno sožalje ob boleči izgubi drage mame
ravnatelj, profesorski zbor in neučno osebje DPZIO Jožefa Stefana v Trstu
Ob izgubi drage mame izraža občuteno sožalje kolegu Dariboru Zupanu
Kolegij ravnateljev
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA

NA SLIKAH
ZGORAJ:
Slovenski smučarski as Jure Košir že dolgo let nastopa v »belem cirkusu«, vendar je letos prvič, da mu je v isti sezoni svetovnega pokala dvakrat uspelo stopiti na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, V Kitzbuhlu pa sta bila zelo uspešna tudi Grubelnik (7). in Valenčič (11.).
ZGORAJ DESNO:
Mednarodni olimpijski odbor je z izključitvijo šestih članov skušal utišati podkupninsko afero v zvezi s prirediteljem zimskih iger 2002. Ali predsednik Juan Antonio Samaranch res ni vedel, kaj počenjajo za njegovim hrbtom?
SPODAJ:
Jadranovi košarkarji razočarali v Co-neglianu, a ostalim našim košarkarskim ekipam se ta čas godi še slabše, saj vseh razen Brega čaka trd boj za obstanek
Dva predstavnika Iste medalje?
Italijanski olimpijski odbor bo v petek izvolil svojega novega predsednika, ki bo nasledil Mariu Pe-scanteju, čigar predčasni odstop je posledica izbruha razvpite afere okoli (ne) delovanja laboratorija za odkrivanje dopinga v Rimu.
Za predsedniški »stolček« CO-Nl-ja se bosta potegovala samo dva kandidata. To sta dosedanji predsednik košarkarske zveze FTP Gian-ni Petrucci in komisar zveze športne medicine Mauro Checcoli. Petrucci bi lahko postal najmlajsi predsednik italijanske krovne športne organizacije. Star je 54 let. Checcoli (58 let) se lahko ponaša z dvema olimpijskima medaljama v konjskih športih z iger v Tokiu leta 1964. Prvega ozančujejo kot »kandidata nogometašev«, drugi se predstavlja kot zagovornik atletov.
Petrucci je profesionalni športni funkcionar, Checcoli je menažer v zasebnem sektorju. Petruccija podpira Franco Carraro, nekdanji predsednik in vsemogočni vodja združenja prvoligaških nogometnih klubov, za Checcolijem naj bi stal Pescante, ki ima v CONI-ju še nmogo prijateljev. Pravijo, da je Petrucci nesporen favorit, Checcoli pa trdi, da raziskavam mnenja 37 volilcev (to so člani posamičnih panožnih zvez) ne verjame a je vsekakor predlagal, naj bi njihovo voljo preverili še pred uradnim glasovanjem, da bi se lahko poraženec pravočasno umaknil, predsednika pa naj bi tako izvolili soglasno.
Zmagovalec tega dvoboja naj ne bi dolgo vladal. Takšen kot je, ima CONI štete ure. Vlada namreč pripravlja reformo, ki naj bi korenito
spremenila italijanski športni sistem. Ta že dolgo časa ne odgovarja dejanskim razmeram na terenu, dokončno pa je oblastniško strukturo CONI-ja zamajala dopin-gaška afera v nogometu. Ministrica Melandi je mogotcem v palači na Foni Italicu pokazala zobe, saj hoče lep del njihove oblasti prenesti še na druge dejavnike, kot so na primer aktivni športniki in strokovnjaki. Bitka z ministrico bo predvidoma hujša kot notranje klanje za stolčke, zato pa mora »sedanji sistem« pokazati čimvečjo enotnost. Zato sta si tudi oba kandidata v zadnjem tednu izmenjala celo vrsto pohval, tako da se vsiljuje dvom, da pravzaprav predstavljata samo . dve plati ene in iste medalje.
Aleksander Koran
Agassi je izpadel
Ameriški tenisač je na Australian opnu po odstopu prvih dveh nosilcev veljal za favorita, do osmine finala ni izgubil niti enega seta, toda včeraj ga je povsem nepričakovano izločil njegov malo poznani rojak Vincet Spadea. V četrtfinale pa se je uvrstil Šved Enqvist, ki je premagal ljubljenca avstralskega občinstva Philippousisa.
Stran 15
Torkov pogovor:
Franc Briščak
V Praprotu smo ustanovili zadrugo, ki je kupila prostor, kjer prirejamo šagre, treba je bilo sodelovati tudi pri društvu Vigred in tako človek počasi zabrede v vse te dolžnosti in tudi do mesta predsednika pri Smučarskem klubu
Devin	Stran 18
Tenis na Padričah tudi letos
v znamenju kvalitete
Teniški odsek SZ Gaja bo s svojo člansko moško ekipo tudi letos nastopilo na državnem prvenstvu B lige. V pričakovanju razcveta mla-dihsiL.	Stran 18
»Ne mislim popustiti!«
Svetovno prvenstvo v Melbournu je za jadralko TPK Sirena Arianno Bogateč pomenilo razočaranje, vendar naše olimpijke ni odvrnilo od želje, da bi še tretjič nastopila na olimpijskih igrah. Njena nadaljnja pot do Sydneya pa vsekakor ne bo lahka. Zakaj nam je razkrila skupaj z očetom Brunom
Stran 19
Laso domov
Po pekočem porazu v Pešam je vodstvo tržaškega košarkarskega prvoligaša Lineltexa prekinila pogodbo s španskim play-makerjem, vendra zanj za zdaj še ni našlo ustrezne nadomestitve
Stran 20
Torek, 26. januarja 1999
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA / V 17. KOLU
Proseško Primorje osvojilo zares zlata vredne točke
Zarja/Gaja izenačilo v Ločniku, kriška Vesna pa v Čedadu
Primorje - San Canzian 1:0 (0:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Lando.
PRIMORJE: Spadaro, Bazzara, Crocetti, Balti, Lonvrecic, Stoka, Ostrouška (Emili), LegiSa, Spazza-pan, Lando, Tommasi (Braini).
Proseska enajsterica je po skoraj dveh mesecih ponovno zmagala, kar je ta čas bistvenega pomena. Tri točke po nekaj negativnih rezultatih pozitivno vplivajo na vzdušje v pro-seškem taboru. Slaba novica pa je huda poškodba Tommasija, ki povzroča trenerju nadaljnje težave s postavo. »RdeCe-rumeni« so tekmo dobro začeli, zbrano in motivirano, tako da so takoj spravili v težave goste. Najprej je Legiša lepo prodrl v kazenski prostor, a vratar ga je ustavil. Nekaj minut kasneje pa je Primorje prešlo v vodstvo z Landom, ki je lepo izvedel prosti strel. V nadaljevanju polčasa so domačini igrali bolje kot gostje, toda niso utegnili doseči drugega zadetka, ki bi jim dokončno zagotovil zmago.
V drugem polčasu pa so gostje reagirali, saj so spravili »rdece-ru-mene« v svojo polovico igrišča, vendar so bili njihovi napadi precej zmedeni in niso ustvarili večjih težav. Približno na polovici polčasa si je Špacapan priboril 11-metrovko in izključitev branilca. Vratar pa je Landov strel zaustavil, kar je dalo gostom nove moCi, Čeprav so ostali v desetih. Odtlej je bila tekma precej živCna in igra je bila tako precej zmedena. San Canzian je imel nekaj pri-ložnoti za gol, Spadaro pa je bil vedno na mestu in tako je Primorje, čeprav s teCavo, utegnilo obdržati tesno vodstvo do konca tekme. (Braini)
Ludnico - Zarja/Gaja 1:1 (1:1)
STRELCA: v 19. min. Sclaunich in v 22. min. Pezzi.
ZARJA/GAJA: Gregori, Grgič, Donaggio, Laurica, Borstner, Cotter-le, Lorenzi, Kalc (Štrukelj), Križ-mancič, Sclaunich.
Čeprav si je Tulova vrsta na gostovanju proti ekipi Lucinica prizadevala, da si pribori točko, je končni izid za našo združeno ekipo na koncu tekme le preskromno plačilo, saj bi si zaslužil celotni izkupiček! Bili so skozi vso tekmo boljši tekmec, Čeprav je bil tokrat preveč »domači« sodnik zelo naklonjen gostiteljem, saj je naši ekipi prav na koncu polčasa razveljavil povem regularen zadetek Mitje Laurice. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu živahna in naši nogometaši so imeli pobudo v svojih rokah. Zlasti v napadu so bili nevarni, Čeprav jim je manjkal najboljši napadalec Giorgi, pa tudi Ispira in Dussonija tokrat ni bilo na igrišču. Gol naših
je padel v 19. minuti, ko je Cotterle lepo podal žogo do prostega Sclau-nicha in ta je žogo mojstrsko poslal v mrežo. A veselje naših fantov je kaj kmalu splahnelo, saj so domačini takoj reagirali in izenačili s prostim strelom prav na robu kazenskega prostora.
Kalc je imel v nadaljevanju izredno priložnost za zadetek, ko je lepo prodrl v kazenski prostor, toda z ugodnega položaja je žogo ujel domači vratar. Prav na koncu polčasa pa je sodnik razveljavil zadetek Laurice, Ceš da je Sclaunich pre to akcijo anrpavil prekršek.
Hladen tuš so naši doživeli po odmoru, ko je sodnik izključil Mitjo Laurico po prekršku na zadnjem možu. To je spodbudilo domačine, ki so zlasti v začetku polčasa skušali izkoristiti igralca več in presenetiti naše fante, ki pa so dobro reagirali in niso dopustili, da resno ogrožajo našega vratrja, ki res ni imel resnejših posegov.
Na koncu lahko reCemo, da so bili z remijem bolj zadovoljni domačini. Čeprav ekipa Lucinica zaseda zgornji del lestvice ni v nedeljski tekmi pokazala prav nic posebnega in to jasno kaže, kako je letošnje prvenstvo še posebno izenačeno in Ce izvzamemo absolutnega favorita za naslov - ekipo Palanove - je boj za drugo mesto pod vprašajem! (d.gr.)
Cividalese - Vesna 2:2 (0:0)
VESNINA STRELCA: Sirca in Malusa.
VESNA: De Rota, Soavi, Giovini, Malusa, Bandel, Lovullo, Daris, Apollonio (Lakoseljac), Sirca (Šušteršič), Sannini, Pellaschier.
Kriška ekipa je v Čedadu osvojila izredno pomembno točko v boju za obstanek v ligi. Zaslužila bi si celo kaj veC, saj je imela gotovo večje število priložnosti za zadetek od domačinov, ki niso pričakovali, da bo Vesna tako odločno in samozavestno igrala.
Po prvem polčasu, ki je bil dokaj izenačen, se je igra razživela v drugem delu. Gostitelji so v 20. minuti povedli, toda Kiržani so reagirali in z razigranim Širco, ki je bil stalno trn v peti domači obrambi, stanje remizirali. Sirca je imel tudi glavno zaslugo, da je Vesna tri minute kasneje povedla. Odlično je namreč podal Malusaju, ki je žogo potistnil v mrežo.Kriško moštvo je nato na vse kriplje branilo tesno vodstvo in ko je vse kazalo, da bo osvojilo tri zlata vredne točke, so gostitelji v podaljšani tekmi stanje izenačili. To se je kriški ekipi že nekajkrat zgodilo v tem prvenstvu. Skoda, kajti torkat v Čedadu bi si ekipa zaslužila zmago.
Na sliki: Mario Lando (levo) strelec zmagovitega gola Primorja
Promocijska liga
IZID117. KOLA
Aquileia - Maranese 2:3, Capriva - Palmanova 0:3, Cividalese - Vesna 2:2, Gra-dese - Manzano 3:1, Latte Carso - Mon-falcone 0:0, Lucinico - Zarja/Gaja 1:1, Ponziana - Muggia 2:1, Primorje - San Canzian 2:1.
LESTVICA
Palmanova	16	12	3	1	36:13	39
Latte Carso	17	9	4	4	25:17	31
Gradese	17	8	4	5	33:25	28
Lucinico	17	7	7	3	27:22	28
Zarja/Gaja	17	6	7	4	23:15	25
Monfalcone	17	5	10	2	20:15	25
Muggia	17	7	3	7	17:17	24
Cividalese	17	6	5	6	20:18	23
Primorje	17	6	5	6	18:26	23
Ponziana	17	6	4	7	23:25	22
Aguileia	17	5	4	8	22:25	19
Manzano	17	4	6	7	16:16	18
Vesna	16	1	11	4	11:15	14
Capriva	17	3	5	9	6:15	14
San Canzian	17	3	5	9	6:15	14
Maranese	17	2	7	8	14:32	13
PRIHODNJE KOLO
Aguileia - Lucinico, Maranese - Manzano, Monfalcone - Primorje, Muggia -Latte Carso, Palmanova - Ponziana, San Canzian - Gradese, Vesna - Capriva, Zarja/Gaja - Cividalese.
1. amaterska liga
IZID117. KOLA
Aiello - Isonzo 0:4, Edile - Union 12, Futu-ra - Opicina 0:0, Gonars - San Lorenzo 02, Pro Cervignano - Juvenčna 0:3, Pro Fiumicelb - Ruda 1:1, Pro Romans - Trivi-gnano 22, Sovodnje - San Giovanni 0:0.
LESTVICA
Union	17	11	4	2	25:10	37
Futura	17	10	4	3	32:15	34
San Giovanni	17	8	8	1	23:10	32
San Lorenzo	17	9	5	3	26:16	32
Isonzo	17	9	3	5	25:9	30
Trivignano	17	8	4	5	23:23	28
Pro Romans	17	6	8	3	29:19	26
ProCervignano17 7 5 5 1920 26 Sovodnje	17	6	6	5	16:16	24
Ruda	17	5	6	6	20:24	21
Opicina	17	6	1	10	27:24	19
Edile Adr.	17	4	3	10	2127	15
Juventina	17	4	3	10	18:36	15
Gonars	17	3	5	9	21:32	14
ProFiumicello17 1 7 9 13:37 10 Aiello 17 1 4 12 8:28 7
PRIHODNJE KOLO
Gonars - Futura, Isonzo - Sovodnje, Juventina - Edile, Opicina - Pro Cervignano, San Giovanni - Pro Romans, San Lorenzo - Ruda, Trivignano - Pro Rumicello, Union -Aiello.
Jutri v Križu ob 14.30: Vesna - Palmanova
Jutri bo v Križu ob 14.30 zaostala tekma promocijske nogometne lige med domačo Vesno in vodilno Palmanovo, ki so jo svoj čas preložili zaradi zasneženega igrišča v Križu. Palmanova je nato vložila priziv, da bi brez boja dobila tekmo, toda nogometna zveze je priziv odbila in tako bodo srečanje igrali danes.
Palmanova vodi na lestvici kar z 8 točkmi prednosti pred drugouvrščenim moštvom Latte Carso in zato naj bi bilo favorit za zmago. Kriška ekipa pa gotovo se ne bo predala kar tako in bo skušala osvojiti vsaj točko. Zmaga pa bi pomenila že lep podvig.
______1. AMATERSKA LIGA / V 17 KOLU
Juventina slavila kar v gosteh!
S 3:0 je zmagala v Červinjanu - Okrnjeni Sovodenjci iztržili točko
Pro Cervignano - Juventina 0:3 (0:0)
STRELCI: Doria, La Vena in Rupil.
JUVENTINA: Faggiani, Rupil, Trampuš, Gismano (Macuzzi), Milotti, Donati, Bastiani, Kobal, Lazzara (Doria), Braida (La Vena), Federici.
KonCno! Standreško moštvo je po dolgem Času spet zmagalo in tako osvojilo zlata vredne točke v boju za obstanek v ligi. Zmaga je še toliko bolj dobro došla, kajti Jvuentina jo je osvojila v gosteh proti solidnemu nasprotniku in jo je izborila v zelo okrnbjeni postavi. Poleg treh diskvalificiranih igralcev (Calandra, Peterani in Kaus) in trenerja Soffienti-nija ter poškodovanih Ta-baja in Gomiščka je v napadu bil odsoten tudi Gambi-no zaradi vojaških obveznosti. Skratka, s tako postavo bi bil že podvig osvojiti točko, da bi Juventina do-
segla tako izdatno zmago, pa ni nihče pričakoval.
Ekipa je tokrat zaigrala zares složno, požrtvovalno in borbeno. Vsi igralci so dali vse do sebe. Stisnili so zobe in na koncu se je taka požrtvovalnost še kako izplačala. Po izenačenem prvem polčasu so Standrežci uvideli, da lahko s Červinjana odnesejo vsaj točko. V drugem polčasu so začeli odločneje napadati in v 11. minuti zasluženo povedli z Dorio. Tudi v nadaljevanju so imeli več od igre gostje, ki so tudi izkoristili praznine, ki so se »odpirale« v nasprotnikovi obrambi, saj so gostitelji skušah izenačiti. V podaljšani tekmi je La Vena dal za Jvuentino drugi gol, da bi bilo slavje v štandreškem taboru popolno, pa je Rupil zaokrožil rezultat na 3:0.
Sovodnje - San Giovanni 0:0
SOVODNJE: Zoff, Bregant, Cemic, F. Devetak, F. Sambo, Zotti, Interbartolo, Marassi,
Condolf (E. Sambo), Peteani.
Čeprav so Sovodenjci nastopili v okrnjeni postavi, so vseeno proti močnemu San Giovanniju, ki je tretji na el-stvici iztržili točko in bi si zaslužili tudi zmago, Ce bi bili nekoliko prisebnejši v napadu. Sovodnje so stopile na igrišče precej zdesetkane. Odsotna sta bila Manuel Devetak in Florenin zaradi poškodbe, Marko Fajt je bil diksvabficban, Cescutti pa je imel prometno nesrečo, sicer brez hujših posledic, ni pa mogel na igrišče. Tudi Interbartolo je komaj ozdravel po gripi. Skratka, s tako okrnjeno postavo je že točka proti močnemu nasprotniku lel podvig. Gostje pa niso pokazali nic posebnega, saj je bil sovodenjski vratar Zoff povsem nezaposlen. Po drugi strani pa so bili gostitelji ne-vomno nevarnejši v nasprotnikovem kazenskem prostoru, tako da bi z malo več sreče lahko tudi osvojili celotni izkupiček.
"NAŠE" ŠTEVIUČE
ZBIRA B. RUPEL
Ta nedelja je bila za naše enajsterice zares ugodna, saj sta praznih rok ostali le drugi postavi Primorja in Zarje/Gaje, ki igrata v 3. AL. Skupni izkupiček (šest zmag, štiri j e neodločeni izidi) je bil tako 22 od 36 možnih točk, kar vsekakor predstavlja nov rekord letošnje sezone. Doslej so naše enajsterice osvojile največ točk (20) 25. oktobra in 8. novembra lani. Naj omenimo tudi, da so to nedeljo naše enasteice skupno prejele 10 golov, rekord pa ostaja še vedno od 22. decembra lani (8 prejetih golov).
V	promocijski ligi je Primorje na proseški Rouni iztržilo peto prvenstveno zmago v osmih tekmah (dalo je 11, prejelo pa 4 gole). Vesna pa nadaljuje s serijo neodločenih izidov. V Čedadu so Križani že enajstič igrali neodločeno, kar daje slutiti, da bodo letos po vsej verjetnosti dosegli nov reko d neodločenih rezultatov. Največ (15) remijev v 30 tekmah so dosegli v sezonah 1972/73 in 1979/80, ko so igrali v 2. AL. Pozitivno noto pri ekipi Vesne predstavlja dejstvo, da se je po je po dveh mesecih odsotnosti zaradi poškodbe ponovno vrnil na igrišče Matej Sirca, ki je tudi zatresel nasprotnikovo mrežo. Matej je svoj zadnjo gol dosegel prav 15. decembra lanskega leta v Škocjanu, ko se je tudi hudo poškodoval.
V	1. AL je Juventina prekinila negativno serijo in po šestih zaporednih porazih (21 prejetih in 5 danih golov) gladko zmagala v Cervinagnu z izidom 3:0. Upajmo, da bo uspeh vlil Standrežcem novega elana, saj njihov položaj na lestvici prav gotovo ni rožnat.
V	2. AL so vse tri naše ekipa zmagale. Najpomembnejši uspeh so vsekakor dosegli Brežani, ki so poleg sedmih neodločenih izidov doslej iztržili le eno samo zmago s Torviscoso (3:1) 8. decembra lani.
Omeniti pa moramo tudi 12. uspeh razigranih Doberdobcev, ki so v Porpettu osvojili 21. točko v sedmih gostovanjih (13 danih in 3 prejeti goli).
Primorec pa je z visoko zmago nad Morarom potrdil, da je letos izredno uspešen v zaključevanju. S 27 goli ima namreč najprodornejši napad v svoji skupini.
V	3. AL je Primorje v Pierisu doživelo svoj deseti poraz in zato ostaja na predzadnjem mestu razpredelnice. Kras pa je s tretjo zaporedno zmago precej popravil svoj položaj. Z 21 točkami trenutno zaseda 4. mesto »uradne« lestvice.
LESTVICA STRELCEV NAŠIH EKIP
10 golov: Caiffa (Mladost), Vrše (Zarja/Gaja B); 9 golov: Giorgi (Zarja/Gaja); 8 golov: Canelli (Breg); 7 golov: Policardi (Primorec); 6 golov: Pescatori, Lando (oba Primorje); 5 golov: Marassi (Sovodnje), Blanos (Primorec), Delise (Breg B), Floridan (Kras); 4 goli: Ispira, Deste (oba Zarja/Gaja), Mania (Mladost), Sreber-nich, Bosco (oba Primorec), Vengust (Kras), Cocevari, Pitacco (oba Zarja/Gaja B); 3 goli: Pellaschier (Vesna), Gambino, Braida (oba Juventina), M. Fajt, F. Sambo (oba Sovodnje), Jurincich (Breg), Mauri, Sila, Paoli (vsi Breg B), Cocco-luto (Kras), Kuk (Primorje B); 2 gola: Štolfa (Primorje), Sannini (Vesna), Sclaunich (Zarja/Gaja), Gomišček, Lazzara, Rupil, Lavenna (vsi Juventina), Asselti, Vuk (oba Breg), Vituirelli, Croci (oba Mladost), Sincovich, Naperotti (oba Primorec), Blau (Breg B), Mosca (Kras), Kalc (Zarja/Gaja).
2. amaterska liga
SKUPINA D IZID115. KOLA
Breg - Fincanteri 2.0, Campanelle - Chiar-bda 0.0, Turriaco - Vlila 1.2, Poggio • Me-dea 1.5, Porpetto - Mladost 0:2, Staranzano
-	Roianese 2.1, Torviscosa -Tore 1:1.
LESTVICA
Mladost 15 12 2 125.10 38
Medea	15	10	3	2	33:15	33
Torviscosa	15	8	3	4	19:13	27
Fincantieri	15	7	5	3	18:15	26
Villa	15	6	3	6	20:18	21
Staranzano	15	4	7	4	24:21	19
Chiarbola	15	4	7	4	11:11	19
Campanelle	15	4	6	5	14:20	18
Poggio	15	5	3	7	20:27	18
Roianese	15	4	5	6	21:25	17
Breg	14	2	7	5	16:19	13
Porpetto	15	4	1	10	1022	13
Turriaco	14	3	3	8	18:25	12
Torre	15	1	5	9	2129	8
PRIHODNJE KOLO
Chiarbola - Turriaco, Fincantieri - Poggio, Medea - Torviscosa, Mladost - Roianese, Porpetto - Breg, Torre - Campanelle, Villa
-	Staranzano.
2. amaterska liga
SKUPINA E IZID115. KOLA
Azzurra Go - Azzurra Prem 0:1, Aurora -Villanova 2:5, Corno - Sant’ Andrea 3:0, Medeuzza - Portuale 2:1, Piedimonte - Mariane 13, Primorec - Moraro 5:1, Savorgna-nese-ProFarraO:1.
LESTVICA
Mariano	15	9	5	1	19:5	32
ProFarra	15	9	4	2	23:11	31
Primorec	15	8	3	4	27:13	27
Medeuzza	15	7	5	3	18:17	26
Azzurra Go	15	7	4	4	19:8	25
Azzurra Prem. 15	8	1	6	19:17	25
Portuale	15	6	5	4	23:15	23
Como	15	5	2	8	13:17	17
Piedimonte	15	3	7	5	1623	16
Villanova	15	3	6	6	1721	15
Moraro	15	3	4	8	1222	13
Sanf Andrea	15	3	4	8	17:30	13
Aurora Buon.	15	1	7	7	1224	10
Savorgnanese15 1 7 7 1224 10
PRIHODNJE KOLO
Azzurra Prem. - Como, Mariano - Vilanova, Moraro - Aurora, Piedimonte - Azzurra Go, Portuale - Primorec, Pro Farm - Medeuzza Sanf Andrea - Savorgnanese.
3. amaterska liga
SKUPINA G IZID115. KOLA
CUS - Breg 0:0, Fogliano - Sagrado 0:1, Montebello - Union 4:0, Romana - Kras 0:1, Venus - San Vito 0:1, Zarja/Gaja B -CGS 0:3, Vermegliano ni igral.
LESTVICA
Vermegliano	13	8	4	1	28:12	28
Sagrado	14	8	3	3	19:9	27
Romana	14	8	2	4	27:15	26
Fogliano	14	7	4	3	32:16	25
Breg	14	7	4	3	20:11	25
Kras	14	7	3	4	19:11	24
CGS	14	5	7	2	24:15	22
Montebello	14	5	4	5	2824	19
Zarja/Gaja B	14	6	0	8	26:27	18
San Vito (-1)	14	4	4	6	1726	15
CUS	13	2	7	4	11:16	13
Venus	14	1	2	11	8:30	5
Union	14	0	0	14	10:57	0
PRIHODNJE KOLO
CGS - Montebello, Kras - Fogliano, Sagrado - Venus, San Vito -Zarja/Gaja B, Union - Cus, Vermegliano - Romana, Breg ne igra.
3. amaterska liga
SKUPINA F IZID115. KOLA
Begliano - Terzo 2:1, Castions - Grado 4:0, Fossalon - Malisana 0:2, Pieris - Primorje B 3:1, Portuale B - Santamaria 1:6, Strassoldo - Audax 3:1. Villesse - Onta-gnanese0:3.
LESTVICA
Santamaria 15 12 3 0 41:5 39 Castions	15 10 5 0 32:7 35
Terzo	15	10	2	3	32:13	32
Pieris	15	9	2	4	31:19	29
Audax	15	6	3	6	23:20	21
Malisana	15	6	3	6	2:20	21
Begliano	15	5	5	5	23:22	20
Strassoldo	15	5	3	7	1921	18
Ontagnanese 15	3	6	5	14:19	15
Villesse	15	3	- 6	6	18:28	14
Grado	15	3	5	7	13:28	14
Fossalon	15	1	8	6	13:23	11
Primorje B	15	2	3	10	8:34	9
Portuale B	15	1	1	13	10:43	3
PRIHODNJE KOLO
Audax - Castions, Grado - Pieris, Malisana - Strassoldo, Ontagnanese - Fossalon, Primorje B - Portuale B, Santamaria - Begliano, Terzo - Villesse.
NOGOMET
Torek, 26. januarja 1999
______2. AMATERSKA LIGA / V 15. KOLU_;
Izredno dragocena zmaga Brežanov
Mladost nadaljuje zmagovito pot - Primorec uspešen
MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
Naraščajniki združene ekipe Primorja Telital dosegli kar 7 zadetkov
Tesen domači poraz Sovodenjcev
SKUPINA D
Breg - Fincantieri 2:0 (1:0)
STRELCA: lurincich v 29. in Canelli v 48. minuti
BREG: Gregori, Paoletti, Botteri, Scibilia, Doz (od 82' Babudri), Prasel, Canelli, Olenik, lurincich, Messina (od 74' Asselti), Vuk (od 70' Alcini)
Po veC mesecih so konCno Brežani ponovno zmagali, a kar je še bolj važno, so prikazali so dobro igro, zagrizenost in odločnost. S tako igro in odnosom do tekme je obstanek v ligi bližji. Takoj po uvodnem žvižgu so domačini začeli napadati. Občasno so bile akcije malo »raztrgane«, vendar igralci trenerja Biloslava so se z odločnostjo podali za vsako žogo in v 29. minuti dosegli čudovit zadetek z lurincichem, ki je po podaji Canellija z diagonalnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Gostje so bili nevarni le iz prostega strela, a Gregori je bil na mestu. Takoj po odmoru pa so Brežani postavili izid na varno. Doz je z levega krila podal v sredino kazenskega prostora, kjer je osamljeni Canelli (4 zadetki v zadnjih 4 tekmah) brez težav zadel. Reakcije gostov ni bilo in Brežani bi lahko dosegli še več zadetkov. Za drugo prvenstveno zmago so zaslužni prav vsi igralci, zares odlično pa sta tokrat igrala Olenik in Botteri. (E.B.)
Porpetto - Mladost 0:2 (0:0)
STRELCA: Gorjan in Vitturelli.
MLADOST: S. Gergolet, Kobal, Sanzo, Gorjan, Fontana, Pellicani (D. Gergolet), Croci, Marušič, P. Gergolet (Bregant), Mania, Vitturelli.
Doberdobci nadaljujejo svojo uspešno pot, toda tudi drugouvrščena Medea ne popušča, tako da je prednost Mladosti na vrhu lestvice še vedno petih točk.
Mladost v nedeljo ni igrala posebno dobro, vseeno pa je pospravila tri točke, in to povsem za-
služeno, saj gostitelji so malokdaj ogrožali vrata Sandija Gergoleta. Samo srečanje se je za naše moštvo odlično začelo, sa je je Gorjan že po 2. mintu dosegel azdetek na podajo Vitturellija. Gostitelji, ki so skozi vso tekmo igrali preveč moško, občasno tudi grobo, so že v 10. minuti ostali z desetimi nogometaši na igrišču, saj je bil eden izmed njih izključen. Dve minuti pred iztekom polčasa so Doberdobci dali še drugi gol. Marušič je po lepi kaciji podal do Vitturellija, ki je brez težav potistnil žogo v mrežo.
V drugem polčasu je naše moštvo v glavnem nadzorovalo igro. Priložnosti za gol skoraj ni bilo. Mladost je tako spravila na varno tudi to tekmo. Mrtvi tek z Medeo se torej nadaljuje.
SKUPINA E
Primorec - Moraro 5:1 (2:1)
PRIMORCEVI STRELCI: Bosco 2, Pollicardi, Blanos, Giraldi.
PRIMOREC: Milevoj, Procente-se, Corona, Srebernich, Parovel, Policardi, Sincovich (Giraldi), Sorrentino, Bosco (Perlitz), Blanos, Naperotti (Legiša).
Trebenski Primorec si je kmalu opomogel in po prejšnjem porazu lahko ponovno optimistično gleda vnapre, saj je dokazal, da je bil poraz v prejšnjem kolu le naključen in da ekipa ni zašla v krizo, kar je zelo spodbudno.
Približno v 10. minuti igre so bili »rdeče-beli« že v vodstvu z mladim Boscdm, ki je s točnim strelom zadel v polno. Kmalu zatem pa je za Primorec še podvojil iz prostega strela Naperotti. Gostje pa medtem niso stali križem rok in v 22. minuti igre jim je tudi uspelo znižati rezultat na 2:1, ki je bil tudi končen rezultat prvega dela igre.
V drugem polčasu pa smo bili priča pravi toči golov na treben-skem pravokotniku, saj je najprej Bosco dosegel tretji Primorcev zadetek in svoj drugi, nato pa so zadeli še Blanos in Giraldi, tako da gostje niso bili kos trebenski ekipi, ki se je tako na odličen način oddolžila tesnega poraza iz prvega dela prvenstva. Sedaj pa Primorec lahko že misli na bodoče tekme, saj ga od vrha razpredelnice ločijo le pičlih pet točk.
Na sliki: Brežani v akciji.
NARAŠČAJNIKI NA GORIŠKEM
Sovodnje - Mossa 2:3 (2:3)
STRELO ZA SOVODNJE: Padovani 2.
SOVODNJE: Gergolet, Pintar, Mami, Stjepanovič, Pelle-grino, Lovrenčič, Tomšič S., Assi, Padovani (Ferlec) (Fran-cescotto), Cotič, Tomšič D.
IZKLJUČEN: Geigolet.
Zadostoval bi lahko le en polčas in sodnik bi lahko končal tekmo, saj sta se ekipi razšli pri rezultatu 2:3 za goste in vseh pet golov je padlo prav v prvem polčasu. Prvih dvajset minut smo bili priča slabi igri sovodenjske enajsterice, tako da so gostje izkoristili nepazljivost naše obrambe, in povedli z 2:0. Očitno je sam rezultat nekoliko zdramil Sovodenjce, tako da so z nekoliko bolj organizirano igro zmanjšali zaostanek z zadetkom Padovanija, ki je dobro zaključil akcijo izpeljano iz protinapada. Mossa pa je ponovno prevzela vajeti v svoje roke, tako da so gostje Se tretjič zadeli in postavili izid na varno.
Prebujena sovodenjska ekipa pa je na vsak način skušala reagirati in pred zaključkom polčasa so naši igralci ponovno zmanjšali zaostanek na 2:3. Kdor pa si je čakal še kak gol na tekmi pa se je krepko zmotil, saj se je drugi polčas končal brez zadetkov, tako da je ostal končni izid nespremenjen do konca, naši igralci pa so potegnili krajši konec.
NA TRŽAŠKEM
Primorje Telital - GGS 7:1
STRELCI ZA PRIMORJE: Pavletič, Cemjava 2, Strajn 2, Giraldi in Švara
PRIMORJE: Beličič, Martini, Kapun, Švara, Pilat, Grgič, Strajn, Giraldi, Pavletič,
Cemjava, Tul (Gregorij.
Primorje je na nedeljski tekmi pokazalo zelo dobro igro, čeprav je bila ekipa močno okrnjena. Obe ekipi sta tekmo začeli s »pressingom«, vendar je naši združeni ekipi uspelo povesti. Nasprotniki pa se niso potrli in uspeli so le začasno remizirati. Tedaj je Strajn realiziral in začela se je zelo dobra igra naših igralcev. Proti koncu prvega polčasa je zadel Se Cemjava, ki je mojstrsko s prostim strelom spravil žogo v gol.
V drugem polčasu je trener opravil le eno menjavo. Igra pa je tudi v drugem polčasu stekla dobro, saj so bili uspešni spet Cernjava, Strajn, Giraldi in Švara. Celotna ekipa se je zelo potrudila. (Igor Martini)
NAJMLAJSI
Montebello/Don Bosco -Zarja/Gaja 2:1 (1:1)
STRELEC ZA ZARJO/GA-JO: Balde.
ZARJA/GAJA: M. Kante, Franco, Gregori, A. Kante, BemetiC, Balde, J. Milič, Pipan, A. Milič (Vojnovič), Stoka, Milkovič (Ota).
Nasa združena ekipa najm-lajsih je na gostovanju proti tržaški ekipi Montebella/Don Bosca nepričakovano klonila. Poraz je presenetljiv predvsem zato ker je naša ekipa v prvi tekmi bila kar z desetimi goli boljša in ker tržaška ekipa zaseda spodnji del lestvice. Je res, da naši fantje igrajo letos bolje z boljšimi ekipami, toda nihče ni tokrat pričakoval poraza, Se zlasti zato ker so celo kot prvi povedli v polovici polčasa s prostim strelom Bal-deja. Toda proti koncu tekme so domači remizirali, potem ko so naši fantje imeli žogo-gol za podvojitev, a prečka je
preprečila zadetek Baldeja. Po odmora so se domačini opogumili in tudi prišli do podvojitve, ki pa je v nadaljevanju niso popustili in na koncu zmagali, čeprav so naši nogometaši poskušali na vse načine, da pridejo vsaj do izenačenja, toda v končnici niso imeli sreče, saj žoga v določenih primerih ni hotela v mrežo.
Poudariti moramo tudi, da tokrat Kante in tovariši v napadu niso bili dokaj razpoloženi in upajmom da bodo v naslednjem kolu uspešnejši, kajti v tolažbo naj gre, da tokrat ni zaigral diskvalficiriani Strajn. (d.gr.)
M. Strajn in A. Kante v reprezentanci
Mlada nogometaša združene ekipe najmlajših Zarje/Gaje Aleksander Kante in Martin Strajn (na sliki) sta bila izbrana v pokrajinsko reprezentanco, kar predstavlja lepo zadoščenje za ves naš zamejski nogomet, ki je ponovno dokazal, da ima kar lepo število perspektivnih nogometašev in športnikov nasploh. Jutritbosta oba nastopila na prijateljske tekme v dresu pokrajinske reprezentance.
3. AMATERSKA LIGA / V 14. KOLU
Okrnjeni krasovci posrkbeli za podvig v Tižiču
Zasluženo so premagali so Romano - Breg B se je moral zadovoljiti s točko - Visok poraz Zarje/Gaje B
SKUPINA G
Romana - Kras 0:1 (0:0)
STRELEC: Coccoluto iz 11-m.
KRAS: Loigo, Bastia-nelli, M. Bratovich, Da-gri, Rizzitelli, Coccoluto, Vengus, Golide, Majcen (Fabbri), Vascotto, Chies.
Čeprav so krasovci nastopili v zelo okrnjeni postavi (brez treh diksvalifi-ciranih in dveh poškodovanih igralcev) so vseeno v Tržiču iztržili izrendo dagocneo zmago pčroti Romani in so sedaj na dobri poti, da se uvrstijo v končnico prvenstva.
V	prvem polčasu so imeli gostitelji pobudo v svojih rokah in bi lahko povedli z enajstmetrovko, ki jim je dobesedno podaril sodnik. Kra-sov vratar Loigo pa je strel ubranil.
V	drugem polčasu so krasovci stopili na igrišče bolj odločni. Poletno so se vrgli v napad in tudi dosegli zmagoviti zadetek z enajstmetrovko, ki jim je dobrohotno dal sodnik in da bi se verjetno oddolžil za »izmišlje-
no« enajstmetrovko s prvega polčasa.
Tako ali drugače, krasovci so dosegli zelo pomembno zmago in pohvaliti je treba prav vso ekipo. Le škoda, da je bil prav ob koncu srečanja izključen M. Bratovich.
Zarja/Gaja B - Cgs 0:3
(0:2)
ZARJA/GAJA B: Coce-vari, Leban, Pahor, Gombač, Argentin, Devetta, D. Gregori (Kalc), Renčelj, Milkovič, Pitacco, Crissa-ni (Peric).
Po dveh zmagah so »rumeno-modri« doživeh pekoč poraz proti enakovredni ekipi Cgs, ki si je tekmo zagotovila že po prvem delu igre, sa) so v prvem polčasu vodili že z 2:0. Tokrat pa je vzhod-no-kraška enajsterica nastopila brez treh standardnih nogometašev, ki so bili zaradi štirih rumenih kartonov diskvalificirani za eno kolo, kar se je zelo poznalo predvsem po prikazani igri. V drugem polčasu pa naši niso odločno reagirali in ni bi-
lo pravih poskusov, da bi »rumeno-modri« resno ogrozili nasprotnikovo mrežo. Cgs pa si je v drugem polčasu priboril še enajstmetrovko in jo tudi uspešno izvedel, tako da je bil končni rezultat zapečaten na 3:0 za goste.
(j-gO
CUS - Breg B 0:0
BREG B: Zemanek, Braico, Blau, Paoli, Fines, Ota, Mauri (Švara), Cher-maz (Fiorido), Delise (Ar-mani), Biondi, Sila.
V okrnjeni postavi so Brežani izbojevali neodločen izid proti povprečnemu Cusu. Tekma ni bila zanimiva, vendar bi se že v prvi minuti lahko potek tekme spremenil, če bi sodnik dosodil enajstmetrovko, zaradi očitnega prekrška nad Biondijem. »Plavi« so imeli pobudo, a večjih priložnosti ni bilo. V prvem delu naj omenimo le prečko, ki so jo Brežani zadeli v gneči. Minuto pred kon-
cem pa je imel priložnost za gol Mauri, ki je, žal, preveč okleval in branilec mu je žogo odnesel.
Zal moramo omeniti poškodbo Chermaza (isto kolenosi je že operiral), ki se je tako »pridružil« Lui-si, ki se je poškodoval koleno v prejšnjem kolu. Obema voščimo, da bi čimprej okrevala. (E.B.)
Na sliki: arhivski posnetek z derbija Zarja/Gaja - Breg B.
IZIDI, LESTVICE, STRELCI
MLADINCI
Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Pro Romans, Costa-lunga - Vesna.
Lestvica strelcev - 6 golov: Manzin (Zarja/Gaja), 4: Škerlj (Zarja/Gaja), 3: Urdih (Vesna), 2: Berce, Furlani (Zarja/Gaja), Millo, Martincich (Vesna), 1: Bia-gini, Rubimbura, Tommadin, Grando, Scherbi, Šušteršič (Vesna), Zottich, D. Gregori, Longo, Oblatti (Zarja/Gaja).
NARAŠČAJNIKI
Izidi 4.kola: Domio - Latte Carso 0:1, Esperia -Muggia 0:5. Mont./D.Bosco B - Chiarbola 3:2, Primorje - Cgs 7:1, Zaide - Opicina 2:4.
Vrstni red: Latte Carso 39, Primorje 28, Muggia 25, Chiarbola 21, Mont./D.Bosco A 20, Opicina 16, Cgs 15, Mont./D.Bosco B 12, Domio 11, Esperia 10, Zaule 1.
Prihodnje kolo: Montebello/Don Bosco A - Primorje.
Lestvica strelcev - 8 golov: Padovani (Sovodnje), Giraldi, Pavletič, Strajn (Primorje), 6: Cernjava (Primorje), 5: Pahor (Primorje), 4: Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), 3: Martini (Primorje), 1: Stjepanovič, Todde, Mauri, Cotič (Sovodnje), Gregori, Tul, Škabar, Grgič, Švara (Primorje).
NAJMLAJSI
Izidi 2.kola: Chiarbola - Zaule 0:2, Esperia - Trie-ste Calcio 0:3, Mont./D.Bosco - Zarja/Gaja 2:1, Muggia - Cgs neod., Opicina - Ponziana neod., Roianese - Domio 0:3, San Luigi - Costalunga 2:1. Vrstni red: Muggia 35, San Luigi 33, Zarja/Gaja, Trieste Calcio 28, Cgs 27, Zaule 23, Ponziana, Opicina 22, Roianese 18, Domio 17, Chiarbola 14, Esperia 11, Mont./D.Bosco 8, Costalunga 2. Prihodnje kolo: Zarja/Gaja - Domio.
Lestvica strelcev -19 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5: A. Milič (Zarja/Gaja), 4: Pipan, Strajn (Zarja/Gaja), 3: Vojnovič (Zarja/Gaja), 2: Cescutti, T. Devetak (Sovodnje), Balde (Zarja/Gaja), 1:1. Devetak (Sovodnje), Bemetič (Zarja/Gaja).
ŽENSKA C LIGA / PO DERBIJU V SOVODNJAH
T. Humar: »Več volje do zmage« I. Pertoh »Imele smo črn dan«
Vdova igralka meni, da si Sloga sodeč po prikazani igri 1. mesta ne zasluži, slogašica pa že napoveduje maščevanje na povratni tekmi
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva C lige so bili rezultati v glavnem pričakovani, edino presenečenje pa predstavlja prepričljiva zmaga Vala Siderimpes nad prvouvrščeno Slogo Nuovo Kreditno. Mlade valovke so pred domačo publiko starejše in bolj izkušene nasprotnice v bistvu popolnoma nadigrale.
V Sloginem taboru so pred tekmo dobro vedeli, da njihova naloga v soboto ne bo lahka, saj je Val letos tik pod vrhom lestvice, premagal je že marsikatero od boljših ekip vligi, sploh pa igra letos zelo prepričljivo. Da spadajo v sam vrh lestvice, so varovanke trenerja Stere dokazale tudi z zelo dobro igro na sobotnem derbiju, katerega je za nas komentirala valovka Tanja Humar:
»Na derbi smo se že med tednom zelo dobro pripravile in to smo dokazale tudi na tekmi. Igrale smo zelo dobro in agresivno in zato verjetno močno presenetile Slogo, ki ji v bistvu razen v drugem setu, ko smo me popustile, sploh ni uspelo reagirati. Na splošno smo pokazale precej večjo voljo do zmage, dobro smo blokirale in napadale, naša skupinska igra pa je bila tudi precej boljša od
njihove. S.logašice pa so nasprotno zelo pasivno spremljale igro in so me močno razočarale. Stalno so čakale na naše napake, kar se jim ni obrestovalo, medtem ko smo si mi vedno same skušale priboriti točke. Sodeč po njihovi sobotni igri prvega mesta na lestvici ne zaslužijo. Proti nam sta veliko več pokazala Porcia in Tarcento, tako da mislim, da bi morala biti glavna favorita za napredovanje prav ti dve ekipi. Sloga je sicer kljub porazu z nami še vedno prva, lani je, čeprav z drugačno postavo, igrala v B2 ligi, tako da seveda tudi ona ostaja med favoriti za končno prvo mesto. Kar se tiče nas, nas od vrha sedaj ločijo le štiri točke in z novim sistemom točkovanja se da tak zaostanek nadoknaditi, zato bi lahko tudi me z malo sreče posegle v boj za napredovanje. Dokazale smo že, da lahko premagamo kogarkoli, prvenstvo pa je še dolgo, ekip pri vrhu precej, tako da je po mojem nemogoče dajati napovedi.«
Slogašice se končnega izida v derbiju seveda niso veselile. Irina Per-tot je potek tekme takole analizirala:
»Naletele smo na popolnoma črn dan. Slabo-smo igrale v vseh ele-
Tanja Humar (Val)
mentih in tudi menjave, ki jih je naredil naš trener niso pripomogle k temu, da bi se srečanje obrnilo v našo korist. Valovke so igrale zelo agresivno, dobro so blokirale in napadale. Očitno je bilo, da nas zelo dobro poznajo in da so se na tekmo na treningih zelo dobro pripravile. Očitno pa je tudi, da so trenutno v zelo dobri formi, uspeh nad Porcio pa jim je dal še dodatnega elana. Me pa smo med tednom slabo trenirale in na tekmi igrale porazno. Zato tudi v bistvu prave moči Vala ne poznamo, kajti vprašanje je, kako bi se valovke znašle, če bi me zaigrale na višku svojih sposobnosti. Vsekakor so z zmagami tudi proti
Irina Pertot (Sloga)
najboljšim v ligi dokazale, da visoko mesto na lestvici zaslužijo, ne vem pa, če lahko posežejo v boj za napredovanje. Vse je odvisno od tega, koliko časa jim bo uspelo obdržati formo in s kolikimi od boljših ekip se bodo pomerile v domači telovadnici. Ta je po mojem nekoliko čudna, slabo se vidi, tako da so one, ki so nanjo navajene, tam v veliki prednosti. Vsekakor so valovke po mojem najbolj homogena in najbolj kompletna ekipa v letošnji C ligi. Kar se tiče pa nadaljevanja prvenstva, mislim, da je dobro, da bo po naslednjem kolu krajša pavza, tako da se bomo nekoliko odpočile in da bomo povratni del nato
spet začele motivirano in odločno. Gotovo pa je, da bomo na povratnem derbiju z Valom zaigrale, kot znamo, da dokažemo, da smo res boljše. Mislim, da lahko do konca prvenstva ohranimo prvo mesto, naša največja konkurenta v boju za napredovanje pa bosta po mojem Porcia in Tolmezzo.«
V ženski D ligi so po dveh zaporednih zmagah borovke spet poražene zapustile igrišče. Kljub porazu so ohranile 8. mesto na lestvici, vendar so se jim najbližji zasledovalci, med katerimi je tudi Tomana, ki jih je v soboto premagala, približali.
Glede na nov sistem točkovanja, ki dovoljuje, da se zaostanki štirih točk dokaj hitro nadoknadijo, mora Bor Friu-lexport čim prej osvojiti nove točke, da se oddalji odnevarnih voda, v katere bi lahko z novo serijo porazov zabredel.
Na vrhu D lige še naprej ostaja 11 Pozzo, ki je brez večjih težav premagal drugouvrščeni Gonars in tako svojo prednost pred to ekipo povečal na šest točk. V drugem derbiju kola pa je četrtouvrščeni Cer-vinjan v gosteh premagal tretjeuvrščeni Sattec iz Pordenona in se mu tako nekoliko približal.
(T. G.)
Moška C liga
IZID112. KOLA
ltely - Fiume Venelo 3:0 (15:13,15:8, 17:16), Agraria Terpin - Bula 3:2 (13:15, 15:12,15.13, 7:15,15:13), Mirna Euro-spin - Soča Unitecno 3:0 (15:3,15:2, 15:8), Vivil-Eltor 3:0 (15:0,15:13,15:8), Val lmsa-IIPozzo1:3 (8:15,11:15,15:3, 10:15), Rojalese - Prala 1:3 (6:15,15:6, 13:15,7:15), Prevenire - Club Mura 3:2 (12:15,15:2,6:15,15:6,15:7).
LESTVICA
II Pozzo	12 11		1 35:7 34
Mirna Eurospin	1211		1 33:7 32
Buia	12	8	4 29:14 26
Vivil	12	8	4 28:15 23
Val Imsa	12	8	4 27:18 23
Soča Unitecno	12	7	5 22:18 21
ltely Fojda	12	7	5 23:20 20
Agraria Terpin	12	7	5 25:21 19
Prevenire	12	4	8 21:27 14
Rojalese	12	3	914:31 9
Demar Prala	12	3	9 13:31 8
Eltor Natisonia	12	3	9 11:30 8
Club Mura	12	2 1013:33 8	
Rume Venelo	12	2 10 9:31 7	
PRIHODNJE KOLO
Eltor - Mirna Eurospin, Prala - Agraria Terpin, Soča Unitecno - Vivil, Bula - Val Imsa, !tely - Rojalese, II Pozzo - Prevenire, C. Altura-Rume Venelo.
Ženska C liga
IZID112. KOLA
Slaranzano - Kmečka Banka 0:3 (9:15, 12:15, 7:15), Farra - Centa 0:3 (13:15, 2:15,8:15), Čedad-SGM 1:3 (5:15,3:15, 15:12,4:15), Terme D’ Arta - Rume Venelo 3:1, Favento - RncanSeri 2:3 (11:115, 15:10,10:15,15:5,10:15), Forda-VmI 3:1 (6:15,15:6,15:12,15:7), Val Siderimpes -N. Kreditna3:1 (15:1,5:15,15:7,15:5).
LESTVICA
Nuova Kreditna	12	10	2 33:14	29
Domovip Porcia	12	10	2 32:16	28
SGM Consulting	12	8	4 30:16	26
Simac Centa	12	8	4 30:17	26
Val Siderimpes	12	9	3 31:17	25
Terme Arta Tolmeč	12	9	3 29:19	24
Kmečka Banka 12 7 5 272122 Vivil Carfriulana	12	6	6 22:20	18
Fincantieri	12	6	6 23:23	17
Furlanina RumeVen.12	4	8 20:30	12
Favento	12	4	8 2029	12
Farra	12	2	10 12:33	7
Slaranzano	12	1	11 9:34	6
Publiuno Čedad	12	0	12 7:36	0
PRIHODNJE KOLO
SGM - Fiume Venelo, Vivil - Farra, Čedad -Terme D' Arta, Centa - Favento, Kmečka Banka - Porcia, Rncančeri - Val Siderimpes, N. Kreditna-Slaranzano.
Moška D liga
IZID114. KOLA
Mossa - Bor 3:0 (15:12,16:14,15:7), Rigniti - Buffet Toni 32 (12:15,15:9,15:12, 4:15,15:9), Naš Prapor - Maniago 0:3 (9:15, 6:15, 6:15), Como - Torriana 0:3 (9:15,14:16, 8:15), NPT - Azimut 3:0 (15:2,15:9,15:7), Majanese - VBU 3:1 (11:15,15:12,15:5,17:15), Turjak-Pal-lavolo Ts 0:3 (3:15.5:15,0:15), Casarsa -Porda0:3 (10:15,5:15,9:15).'
LESTVICA
PallavoloTrieste 14 14 0 42:7 40 Rigutti	14	12	2 39:14	34
Maniago	14	11	3 36:13	34.
VBU	14	11	3 34:13	33
NPT	14	11	3 34:18	30
Mossa	14	9	5 32:19	28
Torriana Gradišče	14	9	5 32:22	26
Majanese	14	8	6 28:26	23
BuffetToni S.SergioU	7	7 25:23	22
Naš Prapor	14	6	8 25:26	20
Como	14	5	9 17:32	14
Porda	14	3	11 18:35	11
Casarsa	14	2	12 15:37	9
BCC Turjak	14	2	12 9:39	5
Bor	14	1	13 12:41	4
Azimut Rozzol	14	1	13 8:39	3
PRIHODNJE KOLO
Torriana - Rigutti, Bor - Majanese, Buffet Toni - Naš Prapor, Azimut - Turjak, Maniago - NPT, Palllavolo Ts - Casarsa, Porcia-Como, VBU-Mossa.
Ženska D liga
IZID114. KOLA
Torriana - Bor Friulexport 3:1 (5:15,15:10, 16:14,15:13), Comp. Disc. - Martignacco 0:3 (2:15,11.15,9:15), Sattec - Cervinjar, 2:3 (6:15,15:13,15:8,4:15,7:15), Paluz-za-Bagn.Arsa 2:3 (16:14,13:15,15:11, 6:15,12:15), Ločnik - Spilimbergo 3:0 (15;1,15:4,15:5), DLF Videm - Cassacco 3:0 (15:11,15:13,17:16), Pozzo - Gonars 3:1 (15:10,7:15,15.13,15:11),Tecnbinox -Cus Videm 1:3 (152,9:15,3:15,13:15).
LESTVICA
II Pozzo	14 13 141:7 40
Gonars	14	12	2 38:11	34
Sattec Pn	14	10	4 37:16	32
Šport. C. Cervinjan	13	11	2 35:16	30
DLF Belfrutta Videm	14	10	4 32:18	29
EmmezetaBag.Arsa14 9 5 2920 25 Morocco Ločnik	14	8	6 2923	25
BorFriulexport	14	6	8 2324	20
Torriana Gradišče	14	5	9 2229	18
Spilimbergo	13	6	7 1827	17
Paluzza	14	6	8 26:33	16
Delser Martignacco	14	5	9 20:32	14
Cassacco ' 14 4 10 17:33 12 S.AndreaComp.Disc14 3 11 1435 11 Cus Videm	14	2	12 1237	7
Tecnoinoz Pn	14	1	13 739	3
PRIHODNJE KOLO
Bagn. Arsa - Comp. Disc., Bor Friubport -DLF Videm, Martignacco - Sattec, Spilmbergo - Pozzo, Cervinjan - Ločnik, Gonars - Tecnoi-nox, Cus - Paluzza, Cassacco - Torriana
BI LIGA / PO TEKMI V PISTOII
Adria: priziv bo težje prodrl
Tehnična napaka sodnikov
As Codyeco - Adria-volley 3:0 (15:9, 15:6, 15:6}
ADRIAVOLLEV: Beltrame (1+6), Cola (3+7), Meggiolaro (1+0), Rigonat (0+0), Zuccon (0+0), Tonon (2+4), Grandolfo (0+1), Mania (5+3), Galanti (5+9). Trener: De Marchi.
FUCECCHIO Adriavolley se iz Toskane vrača praznih rok, saj je v gosteh gladko izgubil proti tretjeuvrščenemu moštvu Codyeca. Tržičani so tokrat stopili na parket z nekoliko spremenjeno postavo. Odsotna sta bila namreč Snidero, zaradi nategnjenih kolenskih vezi, in pa Feri, zaradi mrzlice. Tržičani so tekmo dobro začeli in povedli s 4:0, toda domačini so si dokaj kmalu opomo-gli, prevzeli vajeti igre v svoje roke ter tako tudi osvojili prvi niz. Tudi drugi niz je minil v znamenju domače še-sterke, ki je pod vodstvom odličnega po-dajača Nutija nizala
točko za točko. Tretji set je bil na začetku nekoliko bolj izenačen in tekma se je tako razživela, toda sodniški par je poskrbel, da je prekinil nalet gostov. Sodnika sta namreč pokazala trenerju Tržičanov De Marchiju rdeči karton zaradi ugovarjanja in tako odvzela gostom žogo in točko, kar je po novih pravilih povsem zgrešeno. Tržiško moštvo je tako ob koncu srečanja vložilo priziv zaradi tehnične napake sodnikov. Sedaj bodo o morebitni ponovitvi tekme odločah v Rimu. Ivan Plesničar nam je dejal, da ni veliko možnosti, da bi tekmo ponovili, saj je do tehnične napake prišlo v tretjem setu, ko je bilo že skoraj vse odločeno. Seveda bi bili v taboru Adrievolleya zelo veseli, če bi lahko to tekmo ponovno igrali, saj bi tako lahko zaigrala tudi Snidero in Feri, ki bi nedvomno bila v veliko pomoč soigralcem.
[H Al LIGA |~i
Černič v prvi šeslerki
Matej Cemic, naš najboljši odbojkar, ki letos brani barve Conada iz Ferrare, uspešno nadaljuje svojo odbojkarsko kariero v najvišji italijanski ligi.
Odkar je klub odstopil Ceha Petra Karabeca je namreč Matej prevzel njegovo mesto v začetni postavi in povsem upravičil trenerjevo zaupanje. V nedeljskem dvoboju z Ga-beco Montichiari je Matej dosegel 5 točk in 13 menjav, njegov doprinos na mreži pa je bil izredno pomemben, tako da ga je športni dnevnik "Gazetta tlello šport” imenoval za drugega najboljšega igralca srečanja.
, Prejšnjo kolo je Matej proti Cuneu imel »score« 4+11.
V naslednjem kolu pa se bo Matejevo moštvo pomerilo s tretjeuvrščenim Lubejem iz Macerate.
(RAS)
DEŽELNE MOŠKE LIGE / V PRIHODNJIH KOLIH
Mirna Eurospin bi lahko še povečala prednost pred zasledovalci
Forma Agrarie Terpin se vzpenja, Soče Unitecno pa strmo pada
V	moški C ligi je v 12. kolu tudi prišlo do enega samega presenečenja, zanj pa je poskrbela 01ympia Agraria Terpin, ki je po tie-breaku premagala tretjeuvrščeno Buio. Klokočovnikovi varovanci so s to pomembno zmago spet dokazali, da njihova forma rase in da se bodo po vsej verjetnosti kmalu povzpeli še za nekaj mest na lestvici. Trenutno zasedajo 8. mesto, od četrtega mesta, na katerem se nahajajo va-lovci in Vivil, pa jih ločijo le štiri točke. V naslednjem kolu jih čaka še predvidoma lahka tekma s Prato, nato ha se bodo lahko v povratnem delu maščevali vsem tistim ekipam, ki so jih na začetku prvenstva premagale.
V	prvem kolu povratnega dela prvenstva se bodo Goričani pomerili z Mimo Eurospin, ki še vedno vztraja na drugem mestu. V soboto je bila njena žrtev močno okrnjena Soča, ki razpoloženim Peterlinovim varovancem ni mogla nuditi pravega odpora. Božič
in ostali so z gladko zmago še povečali svoj naskok pred tretjeuvrščeno Buio. Glede na to, da je naslednji njihov nasprotnik skromni Eltor, nasprotnik Buie pa Val Imsa Impex, bi se lahko njihov naskok pred to ekipo po zadnjem kolu prvega dela še dodatno povečal, zaostanek za II Pozzom pa bo ostal verjetno nespremenjen, saj letos Prevenire prvou-vrščeni ekipi ne bo mogel povzročati večjih težav.
Valovci so v soboto proti II Pozzu popravili slab vtis s tekme proti Faedisu, škoda le, da jim ni uspelo izsiliti tie-breaka. V naslednjem kolu pa imajo Jerončičevi varovanci spet možnost, da se izkažejo. V gosteh se bodo namreč pomerili z Buio, katero bi z gladko zmago prehiteli in tako zaključili prvi del sezone na tretjem mestu, kar bi bil nedvomno velik uspeh, saj so bili njihovi predprvenstveni cilji
kljub temu, da imajo v svojih vrstah nekaj bivših BI in B2 ligašev, dokaj skromni.
Gladek poraz Soče Unitecno je še enkrat potrdil, da v okrnjeni postavi Cotičevi varovanci niso enakovredni boljšim ekipam v ligi. Klede in ostali so namreč po novem letu zdrknili na šesto mesto na lestvici, priložnost, da prehitijo katero od ekip, ki so pred njimi, pa imajo ze v naslednjem kolu, ko se bodo srečali z Vivilom. V primeru gladke zmage bi nasprotnika na lestvici prehiteli. S tem bi prvi del prvenstva zaključili na petem oziroma četrtem mestu (v primeru poraza valov-cev).
V D ligi sta bila kar dva presenetljiva izida: Maja-no je premagal tretjeuvrščeni Vbu (slednji je-tako zdrknil na četrto mesto), drugouvrščeni Rigutti pa je šele po tie-breaku premagal San Sergio. Naša predstavnika pa sta tokratpotegnila krajši ko-nec.Kljub temu se položaj Našega prapora in Bora ni spremenil.
1. DIVIZIJA / MOŠKO IN ZENSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
MLADINCI / PROTI ZADNJEMU
Slogaši pričeli s porazoma Breg Alta Trade ni več prvi
Po nepotrebnem so prepustile točko ekipi Pallavolo Trieste - Slogošice bi zaslužile igranje tie-breaka - Zmaga Kontovelk manj gladka kot kaže izid
Mirna Eurospin tokrat zmagala z levo roko
Dečki: »trening« zo Rigutti Naraščajniki: »derbi A ekipi
Napad Valentine Battigelli (Kontovel), akcijo spremljata Elena Bogateč in Deborah Vitez
1. MOŠKA DIVIZIJA
Mirna Eurospin -Vol-ley Club 0:3 (7:15, 5:15, 12:15)
MIMA EUROSPIN: Cauter, Crismanich, Grilanc, leserscech, Košuta, PeCar, Privileggi, Spetič, Stopar.
V	prvi diviziji nastopa Sloga z ekipo igralsko manj izkušenih odbojkarjev in prav nabiranje izkušenj je cilj, ki so si ga za to prvenstvo postavili pri društvu. V prvi tekmi so slogaši naleteli na izkušenega nasprotnika, ki napoveduje boj za osvojitev vrha lestvice. Naši fantje niso igrali slabo, večkrat pa so se enakovredno kosali z gosti, vendar so dobrim akcijam sledile napake, kar so izkušenejši nasprotniki seveda izkoristili in nizali točke. Zelo dobro so tudi servirali, kar je večkrat spravilo s tira igralce Eurospina, ki so morali priznati premoč nasprotnikov. (Inka)
Triestina Volley - Mirna Eurospin 3:0 (15:7, 15:3,16:14)
MIMA EUROSPIN: Crismanich, Grilanc, leserscech, Košuta, PeCar, Privileggi, Spetič, Stopar, Zupan.
V	svojem drugem nastopu so se igralci Eurospina pomerili s Triesti-no Volley. Gre za mešano ekipo mlajših igralcev in takih, ki so svojo kariero v nekoliko višjih ligah že zaključili. Njihove izkušnje pa so v prkajinskem prvenstvu zelo pomembne. Naši fantje so prva dva seta dokaj gladko izgubili, v tretjem pa zaigrali dosti bolje in bili v vodstvu
vse do konca. Povedli so že s 14:11, vendar so jih domačini ujeli in prehiteli, tako da z ugodnejšim razpletom za našo ekipo tokrat ni bilo nic. (Inka)
Izid 1. kola: Volley Club Vanzumen - S. An-drea 1:3. Izida 2. kola: S. Andrea - Prevenire 3:0, Volley Club - Le Volpi 3:0, Old Cats - Rigutti odigrana sinoči, Volley Club Vanzumen prost. Vrstni red: S. Andrea in Volley Club 6, Triestina Volley 5, Old Cats 3, Prevenire 1, Volley Club Vanzumen, Le Volpi, Mirna Eurospin in Rigutti 0.
1. ZENSKA DIVIZIJA
Virtus - Sloga Pizzeria Veto 3:1 (15:11, 15:10, 3:15,17:15)
SLOGA PIZZERIA VETO: Cauter 8+6, Fer-luga 6+9, Gantar 2+4, Kalc 9+7, Milic 3+2, Mara Sossi 2+2, Tanja Sossi 1+0.
V nedeljo so slogašice pri tretjeuvrščenemu Virtusu doživele poraz, vendar bi glede na prikazano igro zaslužile vsaj točko. Prva seta sta bila izredno izenačena, ekipi sta se borili za vsako žogo, dosti je bilo menjav. V konCnici pa je le prevladala večja izkušenost domačink. V tretjem setu je prišlo do preobrata. Slogašice so izkoristile trenutek nezbranosti Virtusa in si set priigrale brez večjih težav. Četrti niz pa je bil z agonisti-nega vidika prav gotovo najlepši. Virtus je takoj začel zelo odločno in visoko povedel s 14:9, vendar se Sloga Pizzeria Veto ni hotela sprijazniti
s porazom. Naše igralke so zaCele nizati točko za točko in povedle že s 15:14. Naprej pa ni šlo in po hudem boju v konCnici je Virtus preprečil igranje»tie breaka«, ki bi si ga slogašice prav gotovo zaslužile. (Inka)
Breg Alta Trade - Pallavolo Trieste 3:2 (15:5, 13:15, 9:15,15:6,15:7)
BREG: D. Zeriali, S. Sancin, L in U. Pettiros-so, L Žerjal, Sturman, Masten, Rodella, Bet, Kosmina.
Sobotna tekma je bila kljub zmagi brežank najslabša tekma v tem prvenstvu. Naše igralke so se pomerile s šibkejšo ekipo, ki bi jo morale ze-
lo gladko premagati, če bi zaigrale bolj kostant-no. Važnosti tekme so se dobro zavedale, saj bi si z gladko zmago pridobile tri točke in obdržale prvo mesto s Cusom.
Vsekakor so zaCele zelo zbrano in motivirano, tako da so takoj povedle in osvojile set.
V drugem in tretjem setu je zbranost popustila in nasprotnice so z veliko lahkoto osvojile dva seta, Čeprav se je našim igralkam drugi set le za las izmuznil. Borile so se namreč, do stanja 13:13, nato so zaradi dveh zaporednih napak podarile set gostujoči ekipi. V Četrtem nizu so brežanke zopet zaigrale dobro, predvsem v napa-
du, z blokom pa so večkrat zaustavile svoje nasprotnice in tako stanje v setih tudi izenačile. OdloCilni»tie break«je bil popolnoma v rokah Brega, ki je takoj prevzel pobudo v svoje roke in ni veC dovolil presenečenja.
Upajmo, da bodo brežanke v prihodnjih tekmah stisnile zobe in pokazale boljšo igro. (Lela)
Kontovel Nuova Kreditna - Sgt 3:0 (15:5, 15:11,15:8)
KONTOVEL NUOVA KREDITNA: L in V. Sos-sa, Starc, Bogateč, Vitez, Battigelli, Hrovatin, Milic, Švara, Bukavec.
Kljub dokaj gladkim delnim izidom je bila tekma med Kontovelka-mi in Sgt zelo borbena. Glavna razlika med ekipama je bila v napadu, kjer so bile domaCe igralke veliko bolj prodorne, medtem ko so gostje poskusile svoje nasprotnice spraviti v težave s kratkimi paloneti. Obramba Kontovelk pa je bila v glavnem vedno na pravem mestu, tako da so zasluženo slavile. Ob kot običajno prodornih napadalkah Vitezovi in Battigellijevi sta se tokrat posebno izkazali Jagoda Milic in Meta Starc.
Ostali izidi: Killjoy -Npt 3:0, Prevenire -Cus 1:3, Altura - Julia 3:0. Vrstni red: Cus 19, Breg Alta Trade 18, Altura in Virtus 16, Kontovel Nuova Kreditna 13, Prevenire 12, Sgt 8, Pallavolo Ts 7, Sloga Pizzeria Veto 6, Killjoy 5, Npt 4, Julia 2.
MLADINCI
Triestina Volley B -Mirna Eurospin 0:3 (1:15,1:15, 2:15)
MIMA EUROSPIN: Cauter, Grilanc, Košuta, Mikolj, Pečar, Privileggi, Stopar.
Najmlajša ekipa v prvenstvu se ni mogla upirati vodilni Mimi Eurospin, ki je vse tri sete osvojila v zelo kratkem Času. O tekmi sami dovolj zgovorno poroča že izid, kot zanimivost pa naj povemo, da so le v tretjem setu igralci opravili eno rotacijo. (Inka) Ostali izid: Triestina Volley A - Rigutti 1:3. Vrstni red: Rigutti inMi-ma Eurospin 16, Volley Club 7, Triestina A 3, Triestina B 0.
DEČKI
Virtus - Multivest 0:3 (6:15,3:15,4:15)
MULTINVEST: Cauter, Kosmina, Negrini, Peterlin, Privileggi, Puntar, Stopar.
Gripa je tokrat krepko naCela ekipo Sloge Mul-tinvest, ki je v soboto nastopila okrnjena. Vendar zaslužijo naši fantje za opravljeni.nastop vso pohvalo, saj so ves Cas zbrano igrali in pokrivali igrišče, v napadu pa so bili domiselnejši od nasprotnikov. Za Virtus velja poudariti, da je v primerjavi s prvim delom prvenstva pokazal lep napredek, vendar vsa njegova prizadevanja niso mogla zaustaviti boljših slogašev. Naši fantje pa se bodo ta teden pripravljali na povratno srečanje z Rigut-tijem, ki jih je edini doslej premagal. (Inka) Ostala izida: Rigutti -
Triestina Volley A 3:0, Triestina Volley B - Vol-ley Club 3:2. Vrstni red: Rigutti 21, Sloga Multin-vest 18, Volley Club 13, Triestina Volley B 11, Virtus 5, Triestina Vol-ley A 4, Sgt 0.
NARAŠČAJNIKI
Multinvest A - Mul-tinvest B 3:0 (15:1, 15:1, 15:5)
MULTINVEST A: Gibi, Furlan, lozza, Kalc, Peterlin, Rebecchi, Stopar.
MULTIVENST B: Dolenc, Iscra, Kalc, Polissa, Schart, Slavec, Zeriali, Zupan.
V nedeljo je bil na Opčinah derbi med obema Sloginima ekipama. V A ekipi nastopajo igralci, ki so kljub svojim mladim letom že izkušenejši (skoraj vsi igrajo tudi v prvenstvu dečkov), Multinvest B pa je mešana sestava tistih, ki so z odbojko zaceli šele letos in treh fantov letnika ’85, ki bodo mlajšim v oporo in pomoč. Mlajša ekipa je prvič nastopila prav v nedeljo in bila proti izkušenejšim klubskim tovarišem brez moči. Izidi posameznih setov pa so le nekoliko prestrogi s Slogo B, ki je izsilila več menjav servisa, do točk pa je prihajala ekipa A, katere igralci niso bili do svojih nasprotnikov niti za trenutek popustljivi. (Inka)
Ostali izid: Virtus -Triestina Volley A 1:2. Vrstni red: Sloga Multinvest A 9, Triestina Volley B 3, Triestina Volley A 2, Virtus 1, Volley Club in Sloga Multinvest B 0.
______________________DEKLICE / V SKUPINI B_____________________
Breg se bo moral zadovoljiti z 2. mestom
Spet podlegel pred SGT, a play off ni v nevarnosti - Sloga Pizzeria Veto in Kontovel prepričljivo
DEKLICE Skupina A
Volley 93 - Sloga Pizzeria Veto 0:3 (5:15,3:15,8:15)
SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti, Hrovatin, Milkovič, Prestifilippo, Sossi, VVehren-fennig, Žagar.
V drugem povratnem kolu slogašice pri zadnjeuvršceni ekipi niso naletele na enakovrednega nasprotnika. Naše igralke domačink niso podcenjevale in so zbrano zaigrale od začetka do konca in vsa požrtvovalnost Volleyja 93 ni mogla preprečiti Slogine sedme zaporedne zmage. (Inka)
Ostali izid: Ricreatori- Vir-tusl:3, Altura B - Npt neodi-grana. Vrstni red: Sloga Veto 19, Ricreatori in Virtus 10, Altura B 9, Npt 2, Volley ’93 0 (V. ’93 in Virtus tekma manj). Skupina B
Breg - Sgt 1:3 (8:15,12:15, 15:9,9:15)
BREG: Zerjul, Crevatin, Plettersech, Spetič, Ferluga, Blasevich, Apollonio, Križ-mancic.
Tekma je odločala o prvem mestu v skupini. Brežanke so
potegnile krajši konec, a za razliko od prvega dela prvenstva, ko so proti SGT odpovedale na vsej Črti, so tokrat zaigrale dosti boljše in bi lahko tudi zmagale, Ce ne bi bile tako živCne. Ker je ekipa nastopila v precej okrnjeni postavi, jo je treba vsekakor pohvaliti.
Sant’Andrea - Bor 1:3 (8:15, 15:7,11:15,3:15)
BOR: Furlani, Ciacchi, Husu, Zompichiatti, Legovich, Degrassi, Bevilacqua.
Borovke so tudi drugič premagale S. Andrea, tokrat nekoliko težje razen v zadnjem setu, ko so povsem zavladale na igrišču. S to zmago so se tudi vse bolj približale končnemu 3. mestu, ki pa jim ne omogoča nastopa v konCnici za naslov.
Tekma je bila od Časa do Časa lepa, a v igri je bilo tudi precej pavz. Najbolj izenačen je bil tretji set, v katerem je plavim na koncu uspelo obdržati mirnejšo kri, zmaga v tem setu pa jim je tudi odprla pot do končnega slavja.
Ostali izid: Oma A - Altura A 3:1. Vrstni red: Sgt A 21,
Breg 15, Bor 12, S. Andrea 8, Oma A 7, Altura A 0.
Skupina C
Pallavolo Trieste - Sloga 3:0 (15:8,15:7,15:12)
SLOGA: Jovanovič, Mano-la, Mazzucca, Sobani, Starec, Veljak.
V soboto so slogašice nastopile krepko okrnjene, vendar so kljub temu dobro opravile svojo nalogo. V ekipi Pallavolo so vse igralke starejše od naših, ki so še vse narašCajnice in jih zaradi tega prekašajo tako fi-
zično kot po izkušenosti. Slogašice pa so zaigrale zelo odločno. Izvedle so precej uspešnih blokov, dobro so napadale in branile. Nasprotnik je bil objektivno močnejši, tako da na uspeh ni bilo mogoče računati. Za dober nastop zasluži-tijo igralke pohvalo. (Inka)
Kontovel - Altura C 3:0 (15: 4,15:7,15:5)
KONTOVEL: Sossa, Vitez, Hrovatin, Santini, ŽužiC, An-tonini, Tegacci, Starc, Stoka, Suc, Kobal.
Kontovelke so v prvenstvu deklic dosegle še eno lahko zmago. Altura C je zelo šibka ekipa, ki jim ni mogla nuditi nobenega odpora. Tako so možnost za igranje dobile tudi nekatere igralke letnika ’85, ki so dobro opravile svojo nalogo. Z zmago je Kontovel ohranil tri točke prednosti pred drugouvrščeno ekipo, nastop v play.offu pa je že zagotovljen.
Ostali izid: Sgt B - Oma B 2:3. Vrstni red: Kontovel 21, Pallavolo Ts 18, Altura C 12, Sloga in Oma B 5, Sgt B 2.
Na sliki: Nataša Zerjul (Breg)
NARAŠCAJNICE / SVOJEVRSTEN REKORD
Trikratni 15:0 za slogašice
Uspešen začetek borovk, Kontovelke boljše od Sgt
Skupina A
Ricreatori B - Bor 0:3 (11:15, 9:15,6:15)
BOR: Desco, Legovich, Cantato-re, Degrassi, Koren, Stefancich, Pu-gliese, Semec.
Borovke so se kmalu otresle začetne treme in v krstnem nastopu dosegle spodbudno zmago. Plave so s svojim nastopom povsem zadovoljile, saj niso popustile niti tedaj, ko so nasprotnice povedle, kar se je nekajkrat tudi zgodilo. Se posebej je treba pohvaliti vse tri mlajše igralke letnika 1986 (Puglie-se, Semec, Koren), ki so ugodno presenetile.
Ostali izid: Pallavolo Ts - Altura A 0:3, S. Andrea je bil prost. Vrstni red: S. Andrea, Bor in Altura A 3, Pallavolo Ts in Ricreatori B 0.
Skupina B
Nuova Kreditna A - Triestina Volley 3:0 (15:0,15:0,15:0)
NUOVA KREDITNA A: D’Erco-le, Jovanovič, Manola, Racman, Sobani, Sossi, Starec, Veljak.
V svojem drugem letošnjem nastopu so slogašice dosegle svojevrsten rekord, saj so osvojile vse tri sete, ne da bi nasprotnicam prepustile niti točke. Za Triestino Volley
so igrale sicer same začetnice in tekma je bila zanje prva v karieri, tako da je bila razlika na igrišču taka, kot kaže izid. (Inka)
Vrstni red: Nuova Kreditna A 4, Virtus 3, Altura B 2, Breg in Triestina Volley 0.
Skupina C
Sgt - Kontovel 1:2 (5:15, 17:16, 11:15)
KONTOVEL: Kapun, Dichiardi, Sossi, Lukša, Lisjak, Cernjava, Starc, Reggente, Kobal, Suc.
Kontovelke so z gladko zmago v prvem setu dokazale, katera je prava razlika med njimi in Sgt. V nadaljevanju pa je trenerka Hrovatinova dala možnost tudi rezervnim igralkam, da si naberejo nekaj izkušenj. Mlade Kontovelove odbojkarice so igrale zelo borbeno, vseeno pa se jim je drugi set za las izmuznil. V tretjem setu so se še nekoliko opogumile in s samozavestno igro dokončno strle odpor svojih nasprotnic ter zasluženo slavile.
Ostali izid: Npt - Ricreatori A 2:1, Nuova Kreditna B je bila prosta. Vrstni red: Sgt in Kontovel 4, Npt 3, Ricreatori 1, Nuova Kreditna B 0.
OLIMPIZEM / MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE IŠČE KRIVCE
ZOI 2006 / NOV NAČIN IZBIRE
Zaradi podkupninske afere predlog za šest izključitev
Predloge mora potrditi skupščina MOK 17. in 18. marca Bodoča prizorišča olimpijskih iger ostajajo nespremenjena
LAUSANNE - Izvršni odbor MOK je v nedeljo zaradi vpletenosti v podkupovalno afero prirediteljev olimpijskih iger leta 2002 v Salt Lake Cityu predlagal izključitev šestih svojih članov. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch (na sliki AP v sredini) je po zasedanju preiskovalnega odbora pojasnil, da so ob tem enega člana opozorih zaradi njegovih dejanj, proti trem pa postopek še poteka. Predloge 10 MOK bo morala z dvotretjinsko večino potrditi tudi skupščina MOK na izrednem zasedanju 17. in 18. marca v Lausanni, kjer bodo člani glasovali tudi o zaupnici predsedniku Samaranchu, ki jo bo dal 78-letni Spanec na glasovanje sam.
10 MOK je o izključitvi članov MOK glasoval tajno. Se pred tem pa se je še tretji obtoženi član odločil, da se svoji funkciji prostovoljno odpove. David Sibandze iz Svazilanda se je tako pridružil Finki Pirjo Haegg-mann in Libijcu Baširju Mohamedu Atarabulsiju, ki sta odstopila pred zasedanjem v Lausanni. MOK je predlagal izključitev naslednjih članov: Augustin Arroya (Ekvador), Jean-Claud Ganga (Kongo), Zein Al Abdin Ahmed Abdel Ga-dir (Sudan), Lamin Keit (Mah), Charles Mukora (Kenija) in Sergio- Santander (Čile). Vpletenost Louis Gouirandou N‘Dyale iz Slonokoščene obale, Južnoko-rejca Kim Un-Yonga in Rusa Vitalija Smimova odbor MOK še preverja. Nizozemcu Antonu Geesinku pa so izrekli opomin zaradi njegovih dejanj, prav tako obtoženi kamerunski član MOK Rene Essomba pa je lani umrl. »Prizadeti niso obsojeni prejema podkupnine,
vsekakor pa so prelomili olimpijsko zaobljubo,« je pojasnil podpredsednik MOK in predsednik preiskovalne komisije Richard Pound in dodal: »V MOK ni prostora za člane, ki ne ravnajo v skladu z visokimi etičnimi načeli te organizacije.«
»Zlorabih so zaupanje, ki jim ga je namenila olimpijska družina. Največjo uslugo, ki bi jo olimpijskemu gibanju še lahko starih, bi bila, da prostovoljno odstopijo,« je dejal Samaranch, ki se je pred tem za neljube dogodke opravičil športnikom, prebivalcem Salt Lake Cityja in Utaha, svetovni olimpijski družini in milijonom ljudi, ki imajo radi in podpirajo olimpijske igre.
10 MOK je zaradi največje afere v 105-letni zgodovini predlagal tudi reformo izbora olimpijskega prireditelja, ki naj bi ga spremenili že do zasedanja v Seulu, kjer bodo izbirali prireditelj zimskih olimpijskih iger leta 2006. Samaranch, ki je zanikal govorice, da bo odstopil, a bo na marčni izredni skupščini MOK v
Lausanni prosil za novo glasovanje o zaupnici, je obenem potrdil, da Sydney in Salt Lake City kljub podkupninskim obtožbam ostajata prireditelja 012000 in 2002.
Druga zanimiva tema, o kateri so razpravljali v odboru, je bila morebitna sprememba pravil za dodeljevanje 01. Generalni direktor MOK Francois Carrard je pojasnil, da bodo v času do izbora prireditelja zimskih olimpijskih iger 2006 prepovedali obiske članov MOK pri kandidatih za te 01, prav tako pa ne bodo dovolili obiskov predstavnikov olimpijskih kandidatov pri članih MOK.
Namesto dosedanjega glasovanja vseh članov skupščine MOK naj bi v prihodnje prireditelje 01 izbirala posebna komisija 15 članov, v kateri bi bilo 8 članov MOK, trije športniki ter predstavnik ene izmed zimskih panožnih športnih zvez (ali letnih, glede na igre). Pomembno je, da v teh komisijah ne bi smeh biti člani 10 MOK, člani ocenjevalne komisije MOK z izjemo predsednika in člani MOK iz držav kandidatk
za pridobitev iger. Seveda bo morala tudi te sklepe potrditi marčna izredna skupščina MOK. Predlog o novom načinu izbora prireditelja MOK zaenkrat nima niti popolne podpore članov 10 MOK, zato je vprašljivo, kako se bo nanj odzvala skupščina. Nekateri člani 10 MOK denimo zagovarjajo zmanjšanje števila članov v MOK in uvedbo mandatov, saj menijo, da je nespremenljivo, da so mandati v tej organizaciji in na to vezani privilegiji dosmrtni.
»Upam, da bodo naši današnji sklepi pomagali, da se takšne stvari v MOK ne bodo več ponavljale,« je v nedeljo dejal Samaranch, ki je na čelu MOK že od leta 1980, sedanji mandat pa se mu bo iztekel leta 2001. Tudi sam se zaveda, da celotna afera še ni končana. Potrebne bodo še nekatere preiskovalne komisije, ki bodo pod drobnogled vzele druge kandidature. Prvi bo na vrsti Sydney, preiskave o morebitnih nepravilnostih pa bo MOK razširil še na prireditelje 01 1996 v Atlanti in na nekatere druge.
Za »Igre brez meja« še nič izgubljenega
Generalni sekretar slovenskega dela odbora Budinek meni, da so možnosti zdaj celo večje
^ KRANJSKA GORA - Nov način izbora prireditelja zimskih olimpijskih iger, ki ga je v nedeljo na zasedanju predlagal izvršni odbor MOK, je po mnenju generalnega sekretarja slovenskega dela odbora Vojteha Budineka velika prednost za skupno kandidaturo treh dežel z nosilcem Celovcem v primerjavi z dosedanjim načinom izbora. »Največja prednost Siona je, da je v svetu bolj znan od Koroške in Celovca. Ce bo namesto sto in nekaj članov MOK o prireditelju odločala posebna 15-članska komisija, bo Sion to prednost povsem izgubil,« je nedeljske sklepe IO MOK komentiral Budinek.
Budinek in ostali predstavniki celovške kandidature zato upajo, da bo skupščina MOK sredi marca v Laussani potrdila včerajšnje sklepe 10. »Ihara kot predsedujoči ocenjevalni komisiji pozna vse prednosti Celovca pred ostalimi kandidaturami,« pravi Budinek, ki ob tem računa, da bi po novem sistemu lahko prevladale prednosti iger brez meja, ki imajo med vsemi kandidati daleč najboljšo infrastrukturo, investicije v športne objekte so v primerjavi z ostalimi kandidaturami zelo nizke, poleg ideje združevanja narodov pa bi pomembno vlogo odigralo tudi dejstvo,
da posegi v naravo na Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini skorajda ne bi bili potrebni. »Naša edina slaba stran je načrtovana proga za smuk v Mokrinah, ki je po mnenju nekaterih premalo zahtevna, a imamo rezervno progo v Bad Kleinkirchheimu, ki je sicer nekoliko težko dostopna, a se to da urediti,« je še pristavil Budinek.
Sprememba izbora prireditelja, 15-članska komisija za izbor in prepoved obiskov članov MOK so trije temeljni predlogi IO MOK, ki neposredno vplivajo tudi na kandidaturo Celovca, ki bo moral ustrezno reagirati. Sklepe bo resda morala potrditi skupščina MOK, vendar v Celovcu računajo, da bo IO MOK sklepe na skupščini znal tudi uresničiti. Predstavniki kandidature z vseh treh regij se bodo že danes sestali v olimpijski hiši med Trbižem in Podk-loštrom, kjer se bodo dogovorili za spremembe strategije v kandidaturi glede na novonastali položaj. Jasno je namreč, da bo treba dosedanjo strategijo, ki je bila namenjena čim širši popularizaciji, spremeniti v strategijo, ki bo po paketih predstavljala prednosti celovške kandidature, ki naj bi na koncu vendarle prinesle uspeh na izboru junija v Seulu.
NOVICE
Olovvokandi se vrača v ZDA
BOLOGNA - Michael Olokovvandi, številka ena letošnjega »drafta« v ameriški profesionalni košarkarski ligi, bo zapustil Kinder iz Bologne in se vrnil v ZDA, kjer bo nastopal za Los Angeles Clippers. Triindvajsetletni košarkar je zaradi dobro znanega »lockouta« v Bologno prišel pred tremi tedni in z evropskimi prvaki podpisal pogodbo do 15. februarja. Nekdanji košarkar univerze Pacific (Stockton, Califomia) je za Kinder odigral šest tekem, v katerih je imel izredno skromen učinek; povprečno je dosegel 7, 7 točke in zbral 5,8 skoka. Zato so se pri Kinderju odločih, da predčasno prekinejo pogodbo (na mesec je dobil 500 milijonov) in namesto njega najamejo Biha Edvrardsa.
Danes povratna tekma Bologna - Juventus
BOLOGNA - V povratni četrtfinalni tekmi italijanskega pookala se bo Bologna drevi ob 20,45 pomerila z Ju-ventusom. Prvo tekmo v Turinu je dobila Bologna z 2:1, zato je danes v veliki prednosti.
Bolivija-ZDA 0:0
LA PAZ/CALI - Nogometni moštvi ZDA in Bolivije sta se v La Pazu razšli brez zadetkov - 0:0. V kolumbijskem Galiju pa je domača reprezentanca gostila Dansko, moštvi pa sta se prav tako razšli z delitvijo uspeha -1:1 (0:1). Za Dance je v prvem delu zadel Fredgaard (11.), izenačil pa je Aspriha (77.).
Prva dirka Cheeverju
ORLANDO - Američan Eddie Cheever je zmagovalec prve letošnje dirke v tekmovanju IRL (Indy Racing Lea-gue) v Orlandu. Edini, ki mu je nudil dostojen odpor, je bil Kanadčan Scott Goodyear, ki je zaostal dobrih pet sekund, v istem krogu pa sta dirko končala še Američana Jeff Ward in Scott Sharp na 3. in 4.mestu.
OLIMPIJSKE IGRE / V BOJU ZA PRIDOBITEV ORGANIZACIJE
Vabilo na večerjo rešilo $ydney
Pred tem je bil prvi favorit Peking - Po »večerji« slavili Avstralci s 45:43
MELBOURNE - Na predvečer izbora prireditelja poletnih olimpijskih iger leta 2000, septembra 1993 v Monte Carlu, je bil prvi favorit za pridobitev iger kitajski Peking. Po hodnikih v mo-naški kneževini so krožile govorice, da imajo Kitajci za izbor zanesljivih 48 glasov. Najkasneje takrat je vodji avstralskega kandidacijskega odbora postalo jasno, da bo Sydney na glasovanju izgubil, če se razmerje moči ne bo kratkoročno spremenilo. Enajst ur pred glasovanjem generalne skupščine MOK je zato na večerjo v poznih nočnih urah povabil Kenijca Charlesa Mukora in Francisa Nyangwesa iz Ugande. »Izid« večerje je bil dva dni kasneje objavljen v vseh časnikih sveta - Sydney gostitelj 012000.
Tistega septembrskega večera v Monte Carlu Coates seveda ni izkoristil le za vljudnostno povabilo obeh afriških članov MOK. Kot predstavnik avstralskega olimpijskega komiteja je obema afriškima članoma obljubil po 60.000 dolarjev za pripravo športnikov na igre v Avstraliji, seveda, če bodo te res na južni polobli. Mukora in Nyangweso sta pred glasovanjem prejela tudi pisni ponudbi. Le nekaj kasneje je Sydney dobil glasovanje v neposrednem dvoboju s Pekingom s 45:43.
Avstralci so že pred tem računali na glasove obeh Afričanov, ki so jima že štiri tedne pred glasovanjem ponudili večdnevno brezplačno bivanje v londonskem luskuznem hotelu, kar pa sta ta dva zavrnila. Iz dokumentov pa je razvidno, da je Sydney kar 11 afriškim nacionalnim olimpijskim komitejem namenil okrog 2, 2 milijona
nemških mark za razvoj športa, seveda s pogojem, da Sydney dobi organizacijo iger. Seveda je imel vsak od teh nacionalnih olimpijskih komitejev tudi pravico glasovanja. »Ne vem, če je bila ponudba (v Monte Carlu) odločilna za pridobitev iger. Seveda pa sem mislil, da je trenutek zelo pomemben in danes stojim za tem,« je povedal Coates in dodal: »Iger nismo dobili ker imamo lepo mesto in sodobne športne objekte. Odločali so drugi dejavniki.« Coates meni, da so podobne ponudbe prihajale iz drugih taborov in da je na potovanjih po Afriki videl, kako predstavniki kandidature Pekinga pomagajo pri izgradnji športne infrastrukture in celo cest v Afriki.
Po mnenju Coatsa je krivda za takšno ravnanje v sistemu izbora olimpijskega organizatorja: »Manj razvite države imajo v glasovalnem sistemu pač moč, da glas dajo tistemu, od katerega imajo največ koristi. Tudi, če cel postopek močno smrdi, upam, da avstralska javnost razume po kakšnem ključu glasujejo avstralski predstavniki v MOK.«
Nad izjavami je bil verjetno močno presenečen tudi avstralski član IO MOK Kevan Gospel (na sliki), ki je ravnanje Coatesa označil za nedopustno in dodal, da bi Sydney zaradi tega lahko izgubil igre. Zaskrbljen naj bi bil tudi predsednik MOK Juan Antonio Samaranch.
Nekaj ur kasneje, očitno po dolgih telefonskih razgovorih s Sydneyjem, se je tudi Gosper pridružil uradnim stališčem avstralskega prireditelja. »Kolikor vem, je bilo vse v mejah dovoljenega. Treba je razlikovati med zavestnim napač-
nim ravnanjem in dobrimi namerami,« je afriško pomoč na koncu komentrial Gosper.
Gosper se bo verjetno prav kmalu pridružil namestniku avstralskega premierja Tima Fi-sherha, ki meni, da je glavni krivec za nastali položaj predsednik MOK Juan Antonio Samaranch. »Vse se je zgodilo pod nadzorom in vodstvom Samarancha. Vsekakor bo treba pri prihodnjih izborih stvari spremeniti,« je še dejal. (STA)
TENIS / MELBOURNE
KITZBUHEL / V SLALOMU ZA SVETOVNI POKAL
Spadea poslal Andrea Agassija med gledalce
Pri ženskah najzanimivejši četrtfinalni par Graf - Seleš
Zmagoslavje Jureta Koširja dobra napoved pred Vailom
Izreden ekipni uspeh slovenskih smučarjev - Giorgio Rocco tretji
MELBOURNE - Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu se je prevesilo v zaključno fazo. Pri moških je zastopanost naj višjih s svetovne lestvice vse Šibkejša, pri ženskah pa v igri ostajajo še vse favoritinje.
Za nov šok med postavljenimi igralci je poskrbel American Vincent Spadea" (na sliki) , ki je v štirih nizih s 6:1, 2:5, 6:7 in 6:3
premagal 5. nosilca rojaka Andrea Agassija. »Nisem bil pri stvari. Res je škoda, saj sem se počutil odlično in verjel, da lahko celo zmagam na turnirju,« je po dvoboju dejal Agassi, ki do 4. kroga ni izgubili niti enega niza. Spadea je bil seveda presrečen, še toliko bolj, ker je premagal svojega idola in se bo tako močno povzpel po lestvici ATP. V igri za naslov torej od postavljenih igralcev ostajajo le še Slovak Karol KuCera (7.), Rus Jevgenij Kafelnikov (10.) in American Todd Martin (15.). Spadea se bo v četrtfinalu pomeril z Nemcem Tommyem Haasom, KuCera bo imela za nasprotnika Ekvadorca Nicolasa Lapenttija, Martin se bo meril s Kafelnikovom, najzanimivejši obračun pa bo verjetno Marc Rosset - Thomas Engvist.
V ženski konkurenci je slika ravno obratna. Nosilke brez težav zmagujejo, tako da se v zaključnih bojih obeta kar nekaj zanimivih dvobojev. Največ pozornosti bo zagotovo pritegnil Četrtfinalni obračun nekdanjih številk ena svetovnega tenisa Nemke Steffi Graf in Američanke Monice Seleš, ki se bosta pomerili že 17. v karieri. Obe igralki sta imeli v 4. krogu zelo lahko delo - Grafova je premagala Avstrijko Barbaro Schett s 6:1 in 6:1, Seleševa pa je bila prav tako po 47 minutah boljša od Francozinje Sandrine Testud s 6:0 in 6:3. Precej težje delo je imela Švicarka Martina Hingis, ki je šele v tretjem nizu strla odpor JužnoafriCanke Amande Coetzer (6:3, 6:7, 6:1) in se bo v Četrtfinalu pomerila s Francozinjo Mary Pierce. Prvo damo svetovnega tenisa Američanko Lindsay Davenport Čaka Venus VVilliams, Belgijko Dominigue Van Roost pa Francozinja Amebe Mauresmo.
Mdi, moški, 4. krog: Vincent Spadea (ZDA) - Andre Agassi (ZDA/5) 6:1, 7:5, 6:7 (3), 6:3; Todd Martin (ZDA/15) - Wayne Black (Zim) 7:6 (3), 6:4, 6:4; Thomas Haas (Nem) - Fabrice Santoro (Fra) 6:2, 6:3, 7:5; Jevgenij Kafelnikov (Rus/10) - Andrej Pavel (Rom) 6:3, 7:6 (5), 6:7 (5), 3:6, 6:4; ženske, 4. krog: Mary Pierce (Fra/7) -Ana Kurnikova (Rus/12) 6:0, 6:4; Martina Hingis (Svi/2) - Amanda Coetzer (JAR/16) 6:3, 6:7 (4), 6:1; Monica Seleš (ZDA/6) - Sandrine Testud (Fra/14) 6:0, 6:3; Steffi Graf (Nem/10) - Barbara Schett (Avt) 6:1,6:1.

KITZBUHEL - Jure Košir je zmagal v slalomu za svetovni pokal v Kitzbuhlu, ki je s sobotnim smukom štel tudi za kombinacijo; v tem seštevku je bil najboljši Norvežan Kjetil Andre Aamodt. Košir, ki je dosegel drugo zmago v tej sezoni (1:36, 40), je bil po prvi vožnji tretji. Drugi je bil Švicar Didier Plaschy (1:36, 44), betji pa Italijan Giorgio Rocca (1:36, 47), ki je tako tudi Italijanom prinesel nekaj veselja. Slovenski uspeh so dopolnili Drago Grubelnik, ki je bil sedmi (1:36, 83), 11. Mitja Valenčič (1:37, 47) in 23. Matjaž Vrhovnik (1:38, 54). V finale se ni uvrstil le Mitja Kunc (42., 49, 79), zaradi kombinacije pa je v drugi vožnji nastopil tudi Grega Šparovec (59., 50,17) in zasedel 11. mesto v seštevku slaloma in smuka.
Slovensko smučanje je v zadnjem nastopu alpskih smučarjev v svetovnem pokalu pred svetovnim prvenstvom (SP) v ameriškem Vailu (od 30. januarja do 14. februarja) doseglo izjemen moštveni uspeh. »V krogu ekipe smo se pogovarjali, da bi bilo prelepo, Ce bi pred tako številno publiko zmagal Slovenec in dokazal Avstrijcem, da znamo tudi mi smučati. Seveda je zmaga pred domačimi navijači v Kranjski Gori nekaj izjemnega, vendar pa ima tudi prvo mesto v Kitzbuhlu izjemno težo,« se je veselil tretje zmage v karieri Mojstrančan Jure Košir. Za prvo mesto na tekmi z najveCjim nagradnim skladom v beli karavani je dobil 85.000 DEM in je Četrti med kitzbiihlskimi zaslužkarji.
Francoz Pierrick Bour-geat je vodil po prvi vožnji,
ki jo je zakoličil Slovenec v norveški ekipi Filip Gartner. Avstrijec Thomas Stan-gassinger, olimpijski zmagovalec iz Lillehammerja, je imel 43 stotink zaostanka, tretji Košir pa 49. Na drugi progi, ki jo je postavil slovenski trener Janez Smitek, pa sta izjemno dobro smučala 13. prvega nastopa Grubelnik in 20. Valencie. S prvim in drugim Časom finala sta se prebila med najboljše in napovedala slovenski smučarski praznik. Grubelnika je za dve stotinki prehitel šele Francoz Sebastien Amiez, deveti v prvi vožnji. Rocca in Pla-schy sta bila kos zahtevni progi in sta bila na prvih mestih do nastopa Koširja, ki je le za štiri stotinke prehitel Švicarja. Thomas Stangassinger ni delal velikih napak, vendar pa je njegova vožnja zadostovala le za Četrto mesto, Bourgeat pa je zaostal celo za Grubelnikom. »V prvi in drugi vožnji sem imel veliko težav, vendar pa sem se boril na vso moe in uspelo mi je,« je menil Košir.
Po številu najveCjih dosežkov je Košir (na sliki) tretji najuspešnejši slovenski smuCar vseh Časov; zaostaja le za- Bojanom Križajem (osem zmag) in Rokom Petrovičem (pet). Dosegel je 19. moško smučarsko zmago in 36. nasploh za Slovenijo in se povzpel na drugo mesto slalomskega seštevka. Letos je bil najboljši že 6. januarja v domači Kranjski Gori, ko je prekinil dolgoletni zmagovalni post, ki se je v svetovnem pokalu vlekel od 20. decembra leta 1993 (Madonna di Campiglio), ko je 27-letni Gorenjec prvič stopil na najvišjo stopničko. Blizu zmage je bil
letos še dan po kranjskogorski tekmi v Schladmingu, kjer je po prvi vožnji vodil, nato pa je na slabši progi v drugo zdrsnil na peto mesto. »Imam še dovolj Časa, da se umirim in pripravim na SP. To obdobje bom preživel z dobrim občutkom, saj sem vntivie dokazal, da lahko vse premagam,« je menil Mojstrančan, ki na SP še ni osvajal odličij, na olimpijskih igrah leta 1994 v Lil-lehammerju pa je v slalomu osvojil bron.
»Žanjemo sadove treninga v Adelbodnu. 2e v Wen-gnu prejšnji teden je bilo mogoče računati na visoka
mesta, vendar sta Košir in Grubelnik odstopila. Sedaj nas čakata dva dneva počitka, nato trije dnevi kondicijskega treninga v Portorožu, po krajšem premoru pa potujemo v ZDA,« je nadte reprezentance orisal Smitek in dodal, da sta se z Gartnerjem dogovorila, da bo prva proga postavljena težje kot druga. »Tudi postavitev v drugem nastopu, ki je bila naši ekipi bolj pisana na kožo, je odigrala svojo vlogo.«
Norvežan Lasse Kjus, ki je bil Četrti v smuku, je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku pokala. V slalomu je bil po prvi
vožnji peti, v finalu pa je napravil veliko napako, se skoraj ustavil in prvo mesto v kombinaciji je moral prepustiti prijatelju Aamodtu. Slednji je v treh kitzbuhl-skih dneh z veC kot 115.000 DEM prvi na lestvici smučarskih zaslužkarjev, drugi je Kjus, pred Četrtim Koširjem pa je le še Avstrijec Hans Knauss, zmagovalec smuka. Avstrijec Benjamin Raich, ki je bil glavni favorit avstrijskih medijev in navijačev, je odstopil že v prvi vožnji, ki je ni končal niti njegov rojak Hermann Maier in tako izgubil prvo mesto v skupnem seštevku pokala.
FORMULA 1 / PRVA LETOŠNJA PREDSTAVITEV
Novi vvilliams že pripravljen
Voznika bosta Nemec Ralph Schumacher in Italijan Alex Zanardi
BARCELONA - Moštvo formule 1 VVilliams je dopoldan v Barceloni kot prvo med tremi favoriziranimi ekipami predstavilo dirkalnik za sezono 1999. »Ne morem napovedovati zmag, vseeno pa sem zelo optimističen,« je povedal vodja moštva Frank VVilliams.
»Rad bi redno prihajal do točk in se
CimveCkrat uvrstil na stopničke. Lepo bi bilo, Ce bi zabeležil tudi prvo zmago v točkovanju za svetovno prvenstvo,« pa je ob pogledu na novo vozilo povedal 23-letni Ralf Schumacher, ki bo skupaj z Italijanom Alexom Zanardi jem v letošnji sezoni vozil za to angleško moštvo.
~ VELESLALOM / GORTINA
Slavje Meissnitzerjeve po treh slabih nastopih
GORTINA D’ AMPEZZO - Letos najboljša avstrijska smučarka Alexandra Meissnitzer bo iz Gortine d‘Ampezzo vendarle odšla nasmejana. Po treh slabših nastopih v smuku in superveleslalomih za svetovni pokal se je v veleslalomu vendarle zbrala in še enkrat premagala vso svetovno konkurenco. Drugouvrščena Nemka Martina Ertl je za njo zaostala za 63 stotink sekunde, tretja, avstrijska veteranka Anita Wachter, pa je bila slabša za 82 stotink.
Najvidnejšo slovensko uvrstitev je - ob odsotnosti Urške Hrovat, ki je zaradi poškodbe izpustila nekaj tekem - tokrat dosegla Spela Pretnar, ki je bila šesta. »S svojim nastopom sem zadovoljna. Zal mi je, da si nisem uspela' prismuCati še kakšnega mesta, a nasprotnice so bila tokrat premočne,« je svoj nastop ocenila Spela Pretnar.
Nobenega razloga za veselje pa v nedeljo niso imeli v itafijanskem tabom. Deborah Compagnoni je odstopila že na prvi progi, tako da sta med dobitnicami točk edini uvrščeni Nicole Gius in Sonia Vierin, kar je kaj slaba tolažba pred odhodom na SP v Vail v ZDA.
Mdi: 1. Alexandra Meisnitzer (Avt) 2:26, 20; 2. Martina Ertl (Nem) 2:26, 83; 3. Anita VVachter (Avt) 2:27, 02; 4. Regine Cavagnoud (Fra) 2:27, 37; 5. Birgit Heeb (Lie) 2:27, 51; 6. Spela Pretnar (Slo) 2:27, 54;... 25. Nataša Bokal (Slo) 2:30, 06; 26. Nicole Gius (Ita) 2:31,14; 27. Sonia Vierin (Ita) 2:31,43.
Svetovni pokal, skupno (28 tekem): 1. Alexandra Meissnitzer (Avt) 1330 točk; 2. Hilde Gerg (Nem) 975; 3. Martina Ertl (Nem) 944; veleslalom (6 tekem): 1. Alexandra Meissnitzer (Avt) 520; 2. Anita VVachter (Avt) 356; 3. Andrine Flemmen (Nor) 318.
Izidi slaloma v Kitzbuhlu
1. Jure Košir (Slo) 1:36,40 (47,29 - 49,11); 2. Didier Pla-schy (Svi) 1:36,44 +0,04 (47,43 - 49,01); 3. Gioigio Rocca (Ita) 1:36,47 +0,07 (47,60 - 48,87); 4. Thomas Stangassinger (Avt) 1:36,77 +0,37 (47,23 - 49,54); 5. Sebastien Amiez (Fra) 1:36,81 +0,41 (47,98 - 48,83); 6. Kal-le Palander (Fin) 1:36,82 +0,42 (47,90 - 48,92); 7. Drago Grubelnik; (Slo) 1:36,83 +0,43 (48,21 - 48,62); 10. Mat-teo Nana (Ita) 1:37,40 +1,00 (48,28 - 49,12); 11. Mitja Valencie (Slo) 1:37,47 +1,07 (48,76 - 48,71); 18. Fabri-zio Tescari (Ita) 1:38,06 +1,66 (48,01 - 50,05); 23. Matjaž Vrhovnik (Slo) 1:38,54 +2,14 (48,92 - 49,62) itd.
Kombinacija
1. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 3:32,35; 2. Lasse Kjus (Nor) 3:33,05; 3. Paul Accola (Svi) 3:37,19;....ll. Gregor Šparovec (Slo) 3:44,23; 14. LucaCattaneo (Ita) 3:48,12.
Vrstni red v svetovnem pokalu
Skupno: 1. Lasse Kjus (Nor) 1089; 2. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 1054; 3. Hermann Maier (Avt) 1053; 4. Stephan Eberharter (Avt) 657; 5. Hans Knauss (Avt) 629; 6. Christian Mayer (Avt) 565; 7. Michael Von Gruenigen (Svi) 523; 8. VVemer Franz (Avt) 522; 9. Benjamin Raich (Avt) 506; 10. Andreas Schifferer (Avt) 476; 11. Jure Košir (Slo) 457; slalom: 1. Thomas Stangassinger (Avt) 386; 2. Jure Košir (Slo) 351; 3. Pierrick Bourgeat (Fra) 334; 4. Benjamin Raich (Avt) in Finn-Christian Jagge (Nor) 260; 6. Sebastien Amiez (Fra) 251; 7. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 223; 8. Michael Von Gruenigen (Svi) 200; 9. Tom Stiansen (Nor) 175;10. Didier Plaschy (Svi) 158; pokal narodov (moški): 1. Avstrija 6621; 2. Norveška 3222; 3. Švica 2306; 4. Italija 1900; 5. Francija 1286; 6. Slovenija 877; pokal narodov (skupno): 1. Avstrija 11720; 2. Norveška 4531; 3. Švica 4168; 4. Italija 3526; 5. Francija 3155; 6. Nemčija 3061; 7. Švedska 2426; 8. Slovenija 2013; 9. ZDA 1044;10. Hrvaška 615.
Torek, 26. januarja 1999
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA / NA GOSTOVANJU V CONEGLIANU
Jadran Nuova kreditna zapravil lepo prednost
Plavi v 1. delu že vodili s 14 točkami prednosti - Usoden začetek 2. delo -V 31. minuti še izenačeno - Arenov rekord
Record Cucine Cone-gliano - Jadran Nuova Kreditna 69:64 (29:33) RECORD CUCINE: Pa-lombita 16 (9:10 prosti meti, 2:4 za 2 točki, 1:5 za tri toCžke), Polacco 1 (1:2, 0:1, 0:1), Mašini (0:2, 0:3, -), Santovito 2 (-, 1:2, -j, Cremonesi 13 (3:4, 2:3, 2:4), Lot 21 (5:6, 5:6, 2:2), Gervasutti
10 (1:2, 3:6, 1:2), Zanar-do 6 (2:6, 2:5, -), Carpi n.v.TRENER. Gnidi, SON: 27. PON: nihCe.
JADRAN NUOVA KREDITNA: Arena 15 (3:4, 6:9, 0:1), Černe 6 (-, 3:5, -), Pregare 24 (13:16, 4:5, 1:4), Slavec 4 (1:2, 0:1, 1:2), Franco, Rauber 6 (-, 0:1, 2:6), Grbec 2 (2:2, 0:4', 0:1), Hmeljak 7
H KOMENTAR JAPRANOVEGA TRENERJAh
Izpraznjene žoge ne odskakujejo...
Jure Zdovc, kapetan Union Olimpije, je po zmagoviti tekmi v Istanbulu dal naslednjo izjavo: »Zmagovalna mentaliteta vsega moStva je vidna tudi v tem, da niti v kriznih trenutkih ne prihaja do panike, temveč občasne krize v igri jemljemo kot sestavni del igre in mirno igramo naprej.«
Kaj pa, Ce te zmagovalne mentalitete nimaš?
Odreagiraš tako, kot smo mi odreagirali v Co-neglianu, ko smo v štirih minutah 2. polčasa neodgovorno zapravili vse, kar smo uspeli v 35-ih minutah težko prigarati. Mislim, da smo se na to tekmo dobro pripravili, nasprotnikovo igro do potankosti analizirali in kot trener sem največ poudarka namenil njihovi izjemno agresivni igri, ki pogosto ni kaznovana z ustreznimi sodniškimi odločitvami. Najslabše, kar lahko v takih trenutkih narediš, je, da izgubiš glavo. Prvi simptom izgube glave je napad na sodnike, medtem ko ti nasprotniki kradejo žoge z rok in neovirano polagajo iz dveh vrst. Drugi simptom je medsebojno kreganje, kar pogosto vodi v izgubljanje žog in slabe podaje. Tretji pa trener, ki bi moral ponoreti in si prislužiti tehnično osebno napako ali celo izključitev. Kljub opozorilom smo kot stara, izkušena ekipa nasedli in z veliko mero mazohtema zapravili zmago. Vse to jasno priCa, da je zmagovalna mentaliteta, o kateri govori Jure Zdovc, nam tuja. In temu primemo je tudi mesto na lestvici.
Trenutno me najbolj skrbijo odnosi znotraj ekipe. Problemi obstajajo in niso majhni. Se najbolj me pri vsem skupaj moti to, da igralci nočejo stopiti »drug k drugemu« (pametnejši naj bi vedno prvi popustil) in te težave premostiti. Histerije, obnašanje, ki sodi bolj v psihiatrično ordinacijo kot na igrišče, se žal ponavljajo ter celo stopnjujejo in niso nič kaj obetavne.
Zal je naša ekipa sestavljena tako, da je vsak od igralcev nujno potreben, kajti že izpad enega samega od udarne peterke je lahko za naše prvenstvo usoden. Sam v to stoodstotno verjamem, žal pa so v naši ekipi tudi taki, ki se z mano ne strinjajo. Ko v ekipi nastajajo klani in eden skuša mšiti drugega, je bodočnost ekipe pod krepkim vprašajem. Nekdo lahko ohrani svojo identiteto in dostojanstvo tudi, Ce kdaj komu popusti, tudi,
Ce ga soigralec med svojim pritoževanjem kdaj užali. To je edini naCin, da ekipa ostane homogena in gradi zmagovalno mentaliteto. Take ekipe vedno zasedajo »vrhove« lestvic, ne pa njihovih »repov«.
Problemi obstajajo v vsaki ekipi. Razlika med njimi pa je v tem, da dobre ekipe probleme uspešno rešujejo, slabe pa ne. V dobrih ekipah je kulturna raven igralcev v povprečju visoka, kar jim omogoča dostojno reševanje problemov.
Časa nam je poCasi zaCelo zmanjkovati. Ce želimo to naše prvenstvo dostojno zaključiti, moramo odreagirati. Takoj, sicer bo prepozno. Čakajo nas namreč tri izredno zahtevne tekme. Naslednji teden doma gostimo prvouvršCene Roncade, nato gremo k drugouvrščeni Ferrarri in takoj za tem gostujemo v Rovigu. Za zmago bomo potrebovali najveCjo možno mero energije, predvsem psihične. In naša naloga je, da v cim krajšem Času napolnimo »žoge«. Kajti izpraznjene žoge ne odskakujejo, ampak se samo kotalijo po tleh.
VValter Vatovec
(1:4, 3:4, 0:1), Valente n.v. TRENER: Vatovec. SON: 27. PON: Hmeljak v 37., Rauber v 39. in Pregare v 40. min.
SODNIK: Canazza iz Solesina (PD) in Lucifera iz Conselve (PD).
CONEGLIANO VENE-TO (TV) - Jadranovci so na težkem gostovanju v Coneglianu doživeli že tretji poraz v letu ’99 in tako začasno izgubili četrto mesto prav v korist Conegliana. Začetek tekme pa je drugače obetal, saj so »plavi« zelo spodbudno zaceli in že v 10. minuti dosegli najvišjo prednost +14 (5:19) in brez večjih težav vodili do 15. minute (16:26). Le v končnici polčasa je domačinom uspelo približati se jadranovcem (29:31 v 19 min.). V prvem delu je dobro delovala obramba (2 skupni pridobljeni žogi), izkazala pa sta se Arena in predvsem Pregare, ki je dobro izkoristil veliko število prostih metov, ki jih je imel na razpolago
(12:14 v prvem delu), medtem ko sta med domačini solidno zaigrala le Lot in Gervasutti.
Drugi polčas se je za jadranovce začel katastrofalno, saj so domačini predvsem po zaslugi Cremonesija in Lota, ki sta v prvih minutah skupno dosegla 15 toCk, z delnim izidom 19:3 iz -4 prešli v vodstvu za 12 toCk (48:36). Jadranovci niso vrgli puške v koruzo in z Pregarcem na Čelu izenaCii v 31. minuti (52:52). Sledile so nato zelo izenačene minute igre, v katerih pa so bili domačini, zlasti s Pa-lombito (9:10 iz Črte prostih metov v konCnici) prisebnejši.
Med domačini so se posebno izkazali Cremonesi, Lot in Palombita, medtem ko je bil med jadranovci najboljši David Pregare, za ljubitelje statistik pa naj še dodamo, da je v včerajšnji tekmi Christian Arena prekoračil mejo 1000 toCk (točneje 1014) v C ligi.
Najboljši
strelci
naših
ekip
GUGA
Christian Arena 234, David Pregare 226, Sandi Rauber 185
C2UGA
Renzo Di Cecco (Dom) 269, Fabrizio Campanello (Dom) 258, Marko Corsi (Dom) 169, Mauro Simonič (Bor) 163, Vasja Jarc (Dom) 159
DUGA
Stefan Persi (Cicibona) 241, Stefan Turk (Kon-tovel) 217, Jan Umek (Kontovel) 164, Marko Uršič (Cicibona) 155, Pavel Križman (Konto-vel) 135
PROMOCIJSKA LIGA
Danijel Gulič 155, Borut Klabjan 139, Paolo Kralj 89
Jadranovce pa bo že v soboto Čakala nova težka naloga, saj bodo gostili vodilni Roncade, ki je bil pravo presenečenje v prvem delu prvenstva in kateremu se morajo maščevati za visok poraz v prvem delu -18 (73:55).
(Kaf)
OKNO V PRVENSTVA / CILJI SO SE DOSEGLJIVI
Le boj za obstanek
Z izjemo Jadrana Nuova Kreditna, ki je še v polnem boju za končnico »playoff«, je sezona ostalih naših ekip vse prej kot navdušujoča. Že od vsega začetka je bilo videti, da se prvenstvi C2 in D lige nista rodili pod sreCno zvezdo, tudi utvar o napredovanjih in blestečih rezultatih si pri naših društvih niso delali, pa vendar je bilo pričakovati nekoliko boljši uspeh. Po prvem delu prvenstva D lige (v zadnjem kolu je Cicibona Prefab-bricati Marsich dosegla nepomembno zmago, Kontovel Nord Est pa je izgubil odločilno tekmo) beležimo v »slovenskem« taboru (Cicibona-Kontovel) 14 zmag in 14 porazov, ne cicibonaši ne Konto-velci pa se niso uspeli uvrstiti v skupino za napredovanje v C2 ligo.
V C2 ligi se bomo s podobnimi obračuni ubadali Gez tri tedne, ko bo konec prvega dela, razplet pa je že znan (in prav tako negativen): Bor Radenska in Dom Kmečka Banka se bosta od sredine februarja dalje borila pred izpadom iz lige, Čaka pa jih vse prej kot težka naloga.
Ce se za trenutek zaustavimo pri
promocijskem prvenstvu, naj omenimo neroden spodrsljaj Brega, ki zaključuje prvi del na 4. mestu in bo moral čimprej spet ujeti začetno formo, če se želi prebiti v »playoff«. Dosedanji učinek Brežanov pa sploh ni bil slab, saj so z izjemo nekaterih nepričakovanih zastojev (7 zmag in 3 porazi) dobro opravili svojo nalogo, dokazali glede na prejšnja leta večjo zrelost in na trenutke prikazali tudi dopadljivo igro.
Povzetek dosedanjega poteka torej ne more biti zadovoljiv, saj so se naše ekipe morale povsod soočiti s trdo realnostjo, večkrat pa vložen trud ni požel zaželjenih sadov.
Ob pesimističnem (realističnem?) obračunu dosedanjih dogodkov pa moramo omeniti, da so prvenstva še dolga, navsezadnje pa imajo vse ekipe še možnost, da dosežejo cilje, ki so si jih zastavili v zaCetku sezone.
Ostaja nam upanje v združeno ekipo Jadrana (»playoff« in še kaj več?), obstanek »razočaranih« ekip v C2 in D ligi ter napredovanje Brega iz promocijske v D ligo.
C LIGA
IZID115. KOLA
Amici Basket - Castelfranco 70:57, Don Bosco - Reyer 67:71, Gasparini - Verdeta Gallo 59:83, Italmonfalcone - Caorle 76:84, Rovigo - Bassano 72:89, Roncade - Ardita 80:69, Conegliano - Jadran N. Kreditna 69:64.
LESTVICA
Roncade	15	12	3	1162:1047	24
Ardita	15	10	5	1205:1123	20
Verdeta Gallo	15	10	5	1252:1171	20
Conegliano	15	8	7	1098:1035	16
Gasparini Amici Basket N.Kreditna Castelfranco Don Bosco Bassano ReyerMestre Italmonfalcone 15 Caorle	15
Rovigo	15
8 7 1106:1105 16 8 7 1027:1030 16 8 7 1027:1030 16 7 8 1095:1129 14 7 8 1069:1113 14 6 9 1223:1213 12 6 9 1091:1099 12 6 9 1111:1123 12 5 10 1029:1150 10 4 11 1109:1236 8
PRIHODNJE KOLO
Ardita - Italmonfalcone, Bassano - Don Bosco, Castelfranco - Gasparini, Jadran N. Kreditna - Roncade, Rovigo -Amici Basket, Caorle - Reyer, Verdeta Gallo - Conegliano.
C2LIGA
SKUPINA A
IZID118. KOLA
Ronke - Barcolana69:57, Centro Sedla -Pagnacco 75:67, Dom Kmečka Banka -Staranzano 80:87, Gemona - Intermug-gia 100:72, Intermek - Forda 64:54, Co-droipese ni igrala.
LESTVICA
Staranzano	16	15	1	1339:1093	30
Centro Sedla	16	14	2	1230:1029	28
Gemona	17	13	4	1356:1176	26
Adi Ronke	16	11	5	1154:1125	22
Intermek	16	8	8	1119:1124	16
Pagnacco	17	8	9	1144:1187	16
Porda	16	7	9	1064:1128	14
Codroipese	16	6	10	1207:1219	12
Barcolana	17	4	13	1190:1273	8
Intermuggia 16 3 13 1068:1262 6 DomKmečkaB.17 1 16 1176:1421 2
PRIHODNJE KOLO
Barcolana - Centro Sedla, Codroipese -Pagnacco, Intermuggia - Intermek, Porda - Ronke, Staranzano - Gemona, Dom Kmečka Banka ne igra.
D LIGA
SKUPINA A
IZID114. KOLA
Cicibona Marsich - Soul Team 55:42, Duke Pub - Cus Ts 83:62, Goriziana - In-ter 1904 89:112, Libertas - Romans 51:93.
Goriziana Soul Team CusTs Inter1904
LESTVICA
14 13 1 1248:1125 26 14 10 4 1090:1014 20 14 8 6 1082:1067 16 14 7 7 996:940 14
Cicibona Marsich 14	6	8	1004561	12
Duke Pub	14	6	8	1057:1096	12
Romans	14	5	9	1029:1077	10
Ubertas	14	1	13	872:1098	2
PRIHODNJE KOLO
Konec prvega dela. Prve štiri v play-off za napredovanje, zadnje štiri v play-out za obstanek.
PROMOCIJSKA UGA
IZID110. KOLA
Metal Eco!. - Lantema 80:62, Adriatica .-San Vito 57:66, Mediterranea - Al Gioiello 73:64, Vulcania - Breg 69:63, Skyskra-pers - Stella Azzurra 95:68, Spetich ni grala.
Metal Ecol. San Vito Vulcania
Breg
Skyskrapers
Spetich
Adriatica
Stella Azzuna
Mediterranea
Al Gioiello
Lantema
LESTVICA
9 8 1 640:533
7 2 748:629 7 2 685:608 7 3 782:70 6 3 855:715 4 5 652:612 4 5 612:601 3 6 626:686 2 7 547:666
9 1 8 577:779 9 0 9 561:755
PRIHODNJE KOLO
Adriatica - Al Gioiello, Lantema - Mediterranea, Spetich - Skyskrapers, San Vito -Vulcania; Stella Azzurra - Metal Ecol., Breg ne igra
02 LIGA
SKUPINA B
IZID118. KOLA
Bor Radenska - Vis 76:44, Arte - Porto-gruaro 70:58, Itala - LaČsana 78:62, Ser-volana - San Daniele 72:79, Robur - Santos 89:74, Pom ni Igral.
LESTVICA
Itala Gradišče	16	14	2	1294:1151	28
San Daniele	17	12	5	1286:1209	24
Lačsana	17	12	5	1353:1322	24
Robur	16	10	6	1307:1206	20
Portogruaro	16	9	7	1170:1137	18
Pom	16	8	8	1181:1123	16
Servolana	16	8	8	1272:1241	16
Santos	16	7	9	1137:1173	14
Arte	17	4	13	1128:1312	8
Bor Radenska	17	3 14	1196:1323	6
VisSpilimbergo16 3 13 1080:1217 6
PRIHODNJE KOLO
San Daniele - Pom, Vis - Robur, Portogruaro - Bor Radenska, Santos - Itala, Lačsana - Servolana, Arte ne igra
DUGA
SKUPINA B
IZID114. KOLA
Chiarbola - Senators 63:67, Kontovel -Termoidraulica 59:63, Gradese - Drago 63:62, Lega Nazionale - Scoglietto 48:70.
LESTVICA
Termoidraulica 14 10 4 1024:960 20
Chiarbola
Senators
Gradese
Drago Basket
Kontovel (-1)
Scoglietto
LNazionale
9 5 1100:1065 18 9 5 1014:1004 18 8 6 1014:914 16 8 6 1065:1019 16 8 6 893:864 15 4 10 959:979 8 0 14 848:1112 0
PRIHODNJE KOLO
Konec prvega dela Prveščriv play-off za napredovanje, zadnje ščri v play-out za obstanek.
Jadran Nuova Kreditna v številkah
Igralec	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Učinek	Osebne	Minute
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Napad	Obramba	Izgublj.	Prid.			napake	
ARENA	15	6:9(67%)	0:1 (0%)	6:10(60%)	3:4(75%)	1	7	4	5	1	25	4-7	36
ČERNE	6	3:5(60%)	0:0 (0%)	3:5 (60%)	0:0(0%)	1	0	5	1	0	-2	4-1	29
PREGARC	24	4:5 (80%)	1:4 (25%)	5:9(56%)	13:16(81%)	1	1	3	3	1	26	5-11	37
VALENTE	NV	0:0	0:0	0:0	0:0	0	0	0	0	0	0	M	0
SLAVEC	4	0:0(0%)	1:2 (50%)	1:2(50%)	1:2(50%)	1	0	1	0	0	1	00	4
GUŠTIN	NV	0:0	0:0	0:0	0:0	0	0	0	0	0	0	M	0
FRANCO	NV.	0:0	0:0	0:0	0:0	1	0	0	1	0	0	2-0	9
RAUBER	6	0:1 (0%)	2:6 (33%)	2:7(29%)	0:0 (0%)	0	4	2	4	0	3	5-1	35 _
GRBEC	2	0:4(0%)	0:1 (0%)	0:5(0%)	2:2(100%)	0	2	2	2	0	-1	2-2	22
HMELJAK	7	3:4(75%)	0:1 (0%)	3:5 (60%)	1:4(25%)	2	3	0	1	0	8	5-5	28_
SKUPNO	64	16:29(55%)	4:15(27%)	20:44 (45%)	20:28 (71%)	7	17	17	19	2	62	27-27	200
Conegliano	69	15:30(50%)	6:14(43%)	21:44(47%)	21:32 (66%)	7	7	15	14	5	56	27-27	200
DRŽAVNI KADETI / DVA PORAZA, A SOLIDEN ODPOR
Borovci za las ob podvig Kontovelova »ambulanta« KO
Don Bosco po lepi tekmi prišel do zmage le v zadnjih sekundah - Odsotnosti pogojevale igro Vatovčeve peterke - Švab rešil Jadran s prostim mestom
DRŽAVNO
PRVENSTVO
Bor Friulexport-Don Bosco 87:91 (45:39)
Bor: Posar 5 (1:4; 2:2; -), Floridan 16 (4:5; 6:6; -), Miloševič 3 (1:2; 1:2; 0:1), Gaburro 13 (-; 2:5; 2:3), Stokelj 32 (6:12; 10:12; 2:3), Jevnikar 4 (2:4; 1:2; -), Premru 2 (-; 1:5; -), Lovriha 12 (1:2; 4:9; 1:3). Trener: Martini SON: 29 PON: Miloševič (29’), Stokelj (40’) in Gaburro (40’) Za dve točki: 27:43 Za tri točke: 5:10 PM: 15:29 TRI TOČKE: Gaburro 2, Stokelj 2, Lovriha 1
Borovci so v nedeljo odigrali nedvomno eno najboljših tekem doslej, dobra predstava pa žal ni zadostovala za zmago proti favoriziranemu Don Boscu. Martinijev! fantje si po vrsti bledih nastopov tokrat res nimajo kaj očitati, saj jim je za uspeh zmanjkalo le nekaj moči v končnici tekme, ko so bili v razburljivem zaključku prisebnejši Tržačani.
Naši so od prve do zadnje minute dali vse od sebe, zlasti v napadu pa so pokazali velik napredek glede na prejšnje tekme. Srečanje je bilo skozi celoten potek v rokah Svetoivančanov, ki so tudi po zaslugi požrtvovalne obrambe mož-moža uspeli omejiti učinek nasprotnikovih strelcev (Ferluga 31, Ma-rano 25, Stoico 20) in stalno obdržali vodstvo (25:19 v 11’, 45.-39 v 20’, 59:49 v 30’, 68:62 v 34’).
V zaključku tekme se je v domačem taboru porajala utrujenost, gostje so se z vrsto košev opogumili in tekmo tu-
»Naraščajnik« Iztok Floridan se je izkazal tudi med kadeti
di zasluženo končali v svojo korist. Kljub porazu gre tokrat pohvaliti celotno Borovo ekipo, zlasti pa je razveseljivo dejstvo, da so bili med protagonisti solidne predstave najmlajši igralci ekipe (beri naraščajniki). (nš)
Kontovel La nuova edile-Intermuggia 53:69 (27:39)
Kontovel: Sibelja (-; 0:3; -), Kocjančič 12 (2:4; 5:8; 0:6), Nabergoj 13 (1:3; 6:9; 0:2), Rogelja 3 (3:6; -; -), Budin 2 (2:2; 0:2; -), Semec 17 (3:5; 7:12; 0:1), Gregori 6 (0:2; 0:6; 2:6). Trener: Vatovec SON: 16 PON: Semec (37’) Za dve točki: 18:40 Za tri točke: 2:15 PM: 11:22 TRI TOČKE: Gregori 2
Kontovelci so proti Intermuggii zaradi poškodb in gripe zaigrali v močno okrnjeni postavi, kljub porazu pa so nasprotniku v težkih okoliščinah nudili kar zadovoljiv odpor. V Vatovčevem moštvu so bili odsotni Doglia, Šušteršič, Peric, Žagar in Umari (vsem želimo, da bi čimprej okrevali in se vrnili na igrišče), za Doglio in Šušteršiča pa še ni znano, koliko časa bosta morala mirovati zaradi problemov s koleni.
Nedeljska tekma je bila uravnovešena vse do 14,minute, ko so gostje iz Milj postavili consko obrambo 1-3-1 in v dveh minutah z delnim izidom 0:11 zanesljivo povedli.
To vodstvo so nasprotniki v bistvu obdržali vse do konca srečanja, čeprav so se naši močno borili, a so jim ob koncu pošle moči.
Upati je, da bo trener Vatovec lahko čimprej računal tudi na ostale igralce, saj je tokrat Kontovelova ekipa igrala v bistvu brez menjav (tudi Nabergoj in Rogelja sta komaj prebolela gripo). Najboljša v domačem taboru sta bila na nedeljski tekmi Alen Semec, ki je bil najboljši strelec ekipe, in ravno Tomaž Nabergoj, ki je ugodno presenetil.
OSTALI IZIDI: Dente-sano Santa Maria La Longa-Pall. GO CariGo 87:68, Arniči del Basket PN-Pall. TS Lineltex 89:96, Vis Spilimbergo-Alloys Italmonfalcone 104:63, Chiarbola Conca d’Oro-UBC Latte Carso UD 40:81, Fiumicello-Bofix Portogruaro 55:72.
VRSTNI RED: Santa-maria 30, UBC UD 28, Don Bosco 26, Pall. TS 22, Intermuggia 20, Kontovel La nuova edile in Amici PN 16, Pall. GO 12, Bor Friulexport in Portogruaro 10, Chiarbola 8, Fiumicello 6, Italmonfalcone 4, Spilim-bergo 2.
DEŽELNO
PRVENSTVO
Arte Gorica-Bor Friu-Iexport 108:58 (52:33)
Bor: Pison 4, Tolentino 6, Cossutta 20, Scarcia, Pitacco 17, Mirceta 11. Trener: Porporati PON: Pitacco TRI TOČKE: Pison in Pitacco 1
Borovi deželni kadeti so se v Gorico podali v močno zdesetkani posta-
vi, tako da so bili proti močnemu tekmecu brez moči. Kljub očitnemu handicapu zaradi odsotnosti nekaterih fantov so se naši srčno borili, igrali po svojih sposobnostih in v splošnem zapustili mlademu trenerju Por-poratiju dober vtis. Arte pa je bil vendarle premočan nasprotnik, kar zgovorno potrjuje že sam končni izid. (nš)
Jadran - Pallacanestro Staranzano 61:60 po podaljšku 37:30 (54:54)
JADRAN: Mitja Suhal-dolc 4, Matjaž Suhadolc 1, Zeriali, Pavat 2, Guštin 14, Ferluga 4, Ferfolja 14, Jerman, Švab 11, Pic-cini 10, trener Vremec
3 točke: Ferfolja 4, Piccini 2.
Jadranovci so po dveh nesrečnih nastopih končno spet zmagali, čeprav z veliko sreče. Njihova igra namreč še vedno ni tekoča, veliko je napak, predvsem pri kroženju žoge v napadu in pri podajah.
V	prvem polčasu so naši igrali zadovoljivo, škoda le, da niso bili dovolj zbrani, saj bi bila lahko prednost po dvajsetih minutah nekoliko višja.
Na začetku drugega dela jadranovci dalj časa niso uspeli zadeti, tako da jih je Staranzano ujel in celo povedel.
V	razburljivi končnici so naši uspeli izenačiti, v podaljšku pa zmagati po zadetem prostem metu Švaba. Cez teden dni bo na sproredu derbi z Borom. V tej in v naslednjih dveh tekmah jadranovci računajo na zmago. (M.M.)
DEČKI / SKUPINA A
Krečičev! fantje z važno zmago ohranili 1 .mesto
Borovci so v B skupini sklenili prvi del s častnim porazom
Skupina A
Kontovel-Alba Kr-min 100:69 (44:30)
Kontovel: Hrovatin 14, Nabergoj 6, Ražem 35, Turco 10, Guštin, Pernarčič, Colja, Jazbec, Frandolič 4, Rogelja 31, Buffon. Tmer: Krečič
Proti Albi so naši dosegli novo zmago. Tekma je bila za Kontovelce zahtevna le v začetku, ko so jim bili gostje enakovredni, v nadaljevanju pa, ko so zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak nekateri stebri ekipe iz Krmina, težav ni bilo več in Krečičev! fantje so zlahka osvojili novi točki.
Med posamezniki sta se tokrat izkazala Ražem in Rogelja, ki sta nosila glavno breme v napadu in dosegla vidne izkupičke točk.
VRSTNI RED: Kontovel* in SGT 8, Alba Kr-min* in Barcolana* 4, Baloncesto Fogliano 2, Adi Ronke* 0. * tekma manj
Skupina B
Bor Friulexport -Don Bosco 68:86 (31:37)
Bor: Oblak 2, Slavec, Novak 4, Udovič 2, Kneipp 9, Kralj 25, Ma-donia 22, Marani 2, Co-
retti, B. Jogan 2. Trener: M. Jogan TRI TOČKE: Madonia 1
Končna razlika je bila za Boorve dečke vendarle prehuda kazen,'saj so se telesno močnejšim vrstnikom Don Bosca naši dobro upirali, zlasti to v drugi četrtini, ki so jo celo zmagah. Joganova ekipa je po negotovem začetku zaigrala dobro, zlasti z urejenim napadom, kjer sta izstopala v prvem polčasu Ivan Kralj, v drugem pa Mico Madonia. Don Bosco je predstavil tudi nekaj kar perspektivnih fantov, realna razlika med postavama pa naj bi ne znašala več kot 10 točk.
Kljub porazu so naši prikazali določeno sposobnost in borbenost, saj so dobro reagirali na začetni zaostanek, a so v zaključku zmanjkali predvsem v telesni pri-pravi. (nš)
VRSTNI RED PO PRVEM DELUdtahnonfal-cone 12, Don Bosco 10, Bor Friulexport 8, Ser-violana 6, Polisportiva Isontina 4, Libertas 2, Dardi 0.
Na sliki: Borovi dečki poslušajo trenerja Jogana
PROPAGANDA / PROTI OMA
NARAŠČAJNIKI / MEDTEM KO KONTOVELCI NE POPUŠČAJO
Prvi uradni
nastop poletovk
Kontovelovi fantje so spet zmagali
OMA-Polet 82:36 (47:24)
Polet: Danev 6, Piccini 14, Košuta 2, Purič 2, Sturman, Karin Malalan 11, Lupine 1, Derin, Mirijam Malalan. Trener: Brollo TRI TOČKE: K. Malalan 1
Mlade košarkarice Poleta so odigrale svojo prvo uradno tekmo v prvenstvu »propaganda«, tako da je v domačem taboru vladalo veliko pričakovanje in punce je na tekmi zajela trema. Poletove deklice so se vsekakor požrtvovalno borile, naj pa omenimo, da je njihov cilj v glavnem nabiranje igralskih izkušenj, tudi proti bolj izkušenim vrstnicam.
FANTJE
Barcolana-Kontovel 34:95 (14:42)
Kontovel: Hrovatin 10, Vescovi 9, Briščak 7, Turco 4, Guštin 11, Antoni 2, Colja 10, Frandolič 8, Rogelja 22, Bufon 2. Trener: Briščik PON: Turco 3TOCKE: Briščak 1
Kontovelci so v 2.kolu potrdih dobro formo in dosegli drugo lahko zmago. Tokrat je ekipa igrala koncentrirano in prepričljivo od začetka do konca, tako da so naši stalno večali že v začetku pridobljeno prednost.
Jadran-Don Bosco 37:104 (20:47)
Jadran: Gej, Puzzer 2, Boneta, Sossi 10, Marušič 1, Langella 2, Facco 9, Longo 9, Pregare, Mahne-Kalin, Jevnikar 4, Fo-taus. Trener: Vremec
Proti starejšemu in boljšemu nasprotniku so jadranovci utrpeli drugi zaporedni poraz. Fante je treba pohvaliti za prikazano borbenost, saj so se žilavo upirali zlasti telesno premočnemu tekmecu. Prvenstvo za Pregrca in soigralce bo vsekakor še dolgo, tako da bodo naši imeli še veliko priložnosti za nabiranje dragocenih izkušenj.
Bor Friulexport tesno v Fiumicellu
Jadranovci s Ferfoljo prebili led
Omar Turco (Kontovel) dosegel kar 43 točk
DRŽAVNO PRVENSTVO
Fiumicello-Bor Friulexport 66:68 (33:32)
Bor: Posar 17, Floridan 25, Kemperle, Požar 2, Dolhar, Jevnikar 20, Kralj 4, Rebula, Bulatovič, Krčalič 1, Trener: Jogan
Borovci so dosegli novo pomembno zmago, čeprav so se morali pošteno namučiti, da so spravili na kolena ekipo iz Fiumicel-la. Po izenačenem prvem polčasu so Posar in tovariši že zaostajali za 8 točk, ko sta za naše stopila v ospredje Iztok Floridan, ki je ob 25 točkah odlično zaustavil najboljšega igralca domačinov, in Mitja Jevnikar (20 točk). Ekipa je z boljšo igro prehitela nasprotnika in povedla tudi za 10 točk, domači košarkarji pa so v zadnjih sekundah uspeli le omiliti poraz.
Uspeh je za mlado Joganovo ekipo v težkem prvenstvu zelo pomemben, potrjuje pa, da ekipa dobro dela in lahko še dodatno popravi svoj položaj na lestvici, (nš)
OSTALI IZIDI: Pall. TS Lineltex-Amici del B asket PN 94:38, Intermek Cordenons-Itala San Marco Gradišča 88:82, Polisigma Zoppola-UBC Latte Carso UD 73:67.
VRSTNI RED: Pall. TS 20, UBC UD in Itala Gradišča 14, Zoppola 12, Bor Friulex-port in Cordenons 8, Fiumicello 2, Amici PN 0.
DEŽELNO PRVENSTVO
Jadran-Intermuggia 84:82 (39:38)
Jadran: Favento 7, Sancin 16, Zeriali 12, Corbatto, Starec 11, Vaitho 10, Ferfolja 25, Daneu, Barazutti 3, Damin. Trenerja: Brollo in Jakomin
Ekipa trenerjev Marine Brollo in Roberta-Jakomina je v deželnem prvenstvu naraščajnikov končno prebila led in prišla proti In-termuggi do prve zmage. Jadranova postava je v izenačenem srečanju zaigrala dobro, ekipni uspeh pa je zapečatil v zadnjih sekundah Kristjan Ferfolja, ki je tekmo odločil z osebno akcijo. Pohvalo za prvo zmago pa zaslužijo prav vsi igralci, kar pet članov ekipe pa je tokrat preseglo 10 točk.
Kontovel-Staranzano 99:50 (58:27)
Kontovel: Nabergoj, Matiacic 11, Stoka 4, Ražem 16, Turco 43, Zavadlal 18, Budin 7. Trener: Krečič PON: Zavadlal TRI TOČKE: Budin in Zavadlal 1
Kontovelova naraščajniška vrsta nadaljuje z uspešnimi nastopi. Konec tedna so Krečičevi varovanci visoko premagali goste iz Staranzana, ki po košarkarskem znanju nišo bili dorasli našim predstavnikom. Tekma je bila torej povsem enosmerna, pri zmagi Kontovelcev pa je tokrat blestel zlasti Omar Turco, ki je dosegel kar 43 točk.
TORKOV POGOVOR
Franc Briščak: »Z vodnim smučanjem pri našem društvu nismo uspeli, ker je to za naše razmere predrag šport«
Pri Stivanu je pred davnimi leti, kmalu po koncu druge svetovne vojne, tekla »državna« meja med Italijo in Svobodnim tržaškim ozemljem. Ob stari cesti so še danes vidni ostanki nekdanjega »bloka«, kjer si moral pokazati dokumente policiji, če si hotel na drugo področje. Danes stoji v bližini nekdanje meje veliko poslopje, štivanska papirnica. V tej tovarni si je služil svoj vsakdanji kruhek tudi gospod Franc Briščak, sedanji predsednik Smučarskega kluba Devin.
Znano nam je, da ste - čeprav ste še kar mladostni - že upokojenec. Koliko let že?
»Ze kar sedem let.«
In koliko let ste darovali papirnici?
»Tam sem bil zaposlen celih 28 let.«
Očitno ste ohranili še mnogo življenjskih sil, saj ste se kot upokojenec posvetili tudi družbenemu delu?
»Ce je treba poprijeti, pač človek poprime. V vasi smo se pred leti domenili, da ustanovimo pustni odbor....«
Oprostite če vas prekinem: ali govorite o Devinu?
»Ne, ne! Veste, govorim o Praprotu. Tam sem rojen in stanujem še danes. Tam smo tudi ustanovili zadrugo, ki je kupila prostor, kjer prirejamo šagre, treba je bilo sodelovati tudi pri društvu Vigred in tako človek počasi zabrede v vse te dolžnosti in tudi do mesta predsednika pri Smučarskem klubu Devin«
To je edino slovensko športno društvo v tem kraju?
»Da, edino.«
Verjetno so člani le domačini in pa prebivalci bližnje okolice?
»O, nikakor ne: imamo člane od Milj pa vse do Doberdoba.«
Pretežno so Slovenci ali samo ti?
»Kakih deset odstotkov je tudi italijanske narodnosti. To je pač odraz današnje stvarnosti na našem področju.«
Hočete reči, da je tako razmerje tudi v vaši vasi?
»Ne, to razmerje je za staroselski del prebivalstva še bolj neugodno. Leta 1970 so živeli v Praprotu izključno domačini, Slovenci, danes pa je italijanskih priseljencev že skoraj polovica. Nekateri domačini so prodajah svoje hiše, svojo zemljo, pokupili pa so jo italijanski kupci. Seveda, za to jih ne moremo kriviti.«
Kako to mislite?
»Poglejte: pripravili smo smučarski program za otroke in ga poslali vsem šolam na
Bojan Pavletič
našem področju. Odzvala se ni niti ena, prejeli pa smo prijavo italijanske šole. Tako smo se znašli v položaju, da bi moralo slovensko društvo izpeljati tečaj le za italijansko šolo. S to prispodobo stanja pri nas sem hotel reči, da bi morali tudi mi sami, Slovenci, narediti več v prizadevanjih za obstanek na naši zemlji. Za vse naše težave niso krivi le tujci.«
Kako pa sodelujete z drugimi slovenskimi smučarskimi klubi, ki goje ta šport?
»Pred leti smo imeli skupno tekmovalno ekipo in smo v tem smislu sodelovah pozitivno. Ta pobuda pa je zašla v krizo in jo skušamo zdaj na kak drugi način zopet obuditi. Pri tem pa nismo ravno uspešni. Vsak vleče na svojo stran, vsak skuša braniti lastne interese in ko se že skoraj dogovorimo za kako formulo tega sodelovanja vse skupaj spet propade. Res pa so tukaj tudi objektivne težave. Otrok je vedno manj in še ti se vedno bolj opredeljujejo le za turistično smučanje, ne pa za tekmovalno.«
Povejte nam, zakaj ste pravzaprav ustanovili na tem področju, ki leži tik ob obali smučarsko društvo, ne pa kak pomorski klub, recimo jadralni, veslaški ah kaj podobnega, kar bi bilo bolj logično?
»Na to bi vam ne znal natančno odgovori-
ti, kajti nisem bil med pobudniki tega društva, ko so ga ustanavljali. Njegove prve korake so mu merili Igor Legiša, Lucijan Sosič, Škrk in drugi. Oni bi znali o tem več povedati.«
Kot nam je znano se v okviru društva ne ukvarjate zgolj s smučanjem?
»Ne, gojimo tudi gorsko kolesarsvo.«
Ste kdaj pomislih, da bi nekako združili bližnje morje s smučanjem v obliki vodnega smučanja? Tega pri nas ne goji nihče.
»Da, poskušali smo to panogo oživeh, saj • smo dve leti v poletnih mesecih v Lignanu najeli vleko z motornim čolnom, da bi postavili temelje tej dejavnosh tudi pri nas. Toda izkazalo se je, da je to zelo drag šport, predrag za naše možnosti. Iskali smo pri nas nekoga, ki bi bil pripravljen vso stvar vzeti v svoje roke, a ga nismo našli. Smučanje na vodi marsikoga sicer navdušuje, pogoji za to pa so težki. Vsaj za nas.«
Da, nekateri morajo plačevati, drugi pa z isto stvarjo služijo.
Vrhunski smučarji - po vašem mnenju -tekmujejo zaradi športnega užitka ali denarja?
»Menim, da ima denar tu prednost.«
Kljub temu ste, verjetno, smučarski navijač. Ste navijah v preteklih letih bolj za Koširja ah za Tombo?
»Kapo dol pred Tombo, toda navijal sem bolj za Koširja, čeprav mu ni šlo ravno najbolje.«
Kot vidim je smučanje kar precej prisotno v vašem življenju. Kaj pravijo k temu v vaši družini? Vas podpirajo ah kritizirajo?
»No, včasih že pade kaka pripomba, češ, kaj si poročen s smučanjem! V glavnem pa kažejo razumevanje za to moje zanimanje.«
Ampak aktivno pa ne smučate več?
»Ne, to ne! Zaradi kolen sem to opustil.«
Torej hodite bolj na morje, na kopanje?
»Tudi ne dosti. Verjetno zato, ker je morje preblizu....Rad pa še vedno hodim v hri-
be.«
Bi tudi živeli tam, če bi mogli?
»To pa spet ne. Naši kraji so le prelepi, da bi jih zapustil. Mnogo znanih imen jih je občudovalo. Tu je bil Rilke, Prešeren je sem postavil Lepo Vido, Volarič je povezan z našim področjem in še bi lahko naštel. Tu živim v mirnem kraju, iz katerega mi sega razgled po vsem tržaškem zalivu, od Ligna-na do Triglava. Pri nas je res lepo.«
Da, res je: kdo bi se selil iz takega kraja. Francetu Briščku ga lahko le zavidamo.
ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR
Učinek treniranja na človeški organizem
13.
V prejšnjih člankih smo obravnavah gibalne potrebe v raznih starostnih stopnjah. Spoznali smo, kaj vse naj bi opravljal človek, da bi obdržal fizično kondicijo in da bi bogatil svojo življenjsko dobo s pomočjo telesne kulture. Ce se kdo odloči, da se to ukvarjal s športom ah rekreacijo mora tudi vedeti, vsaj v glavnih obrisih, kakšen je učinek gibanja oziroma treniranja na človeški organizem
Za človekov razvoj in za njegovo normalno zdravstveno stanje je neogibno potrebno, da se redno giblje. Živ organizem se gradi in izpopolnjuje v strukturalnem pogledu prav v procesu funkcionalne obremenitve. V tem je bistvena razlika med njim in strojem. Človeški organizem se z delom razvije in ohranja, stroj pa se obrabi.
Dete se giblje nagonsko, otrok se razvija največ ob igri, odrasli se ohranjajo pri moči z vsakdanjim delom in hojo, nekateri pa tudi z redno ah priložnostno športno aktivnostjo. So ljudje, ki delajo preveč, ti so zgarani: nekateri pa se premalo gibljeno in so zaradi tega slabotni in nerazvih ter večkrat tudi precej rejeni.
Za organizem kot integrirano celoto je najbolje, če redno opravlja svoje funkcije: za vse organe velja biološka potreba po delovanju. Pod vplivom zahtevnejšega dela se organi spreminjajo, rastejo, krepijo, večajo. Pravimo, da mišice hiopetofirajo in da se telo utrudi, z drugimi besedami: organi se usposobijo za delo, se prilagodijo na nove obremenitve.
Primerna, redna in dovolj intenzivna raba organov je človeku v prid, neraba in zloraba pa v škodo. S prenehanjem funkcije preneha tudi presnavljanje in samoobnavljanje žive snovi. Pri športnem treniranju • se ravnamo po zakonu, po katerem šibke obremenitve poživljajo, izdatne obremenitve razvijajo prilagoditvene procese, premočne pa organizmu škodujejo.
Potrebni so stalni dražljaji za optimalno vzdrževanje organov, njihove strukture, oblike in funkcionalne sposobnosti.
Prilagoditvena sposobnost je odvisna od starosti: čim mlajši je organizem, tem popolnejša je prilagoditev na nove pogoje in zahteve.
Lahko rečemo, da učinkuje gibalna dejavnost na vse organe, na človeka kot psihosomatsko celoto, prav posebno pa na gibalni aparat (mišice, okostje in sklepe), srčno-žilni sistem, kri in krvnotvorne organe, dihala, centralni živčni sistem in prebavila.
Dražljaji, ki jih povzroča športno treniranje na organe, so lahko prešibki, ti ne zaležejo, ah premočni, ti pa škodujejo. O vplivu telesnih vaj na organe veljajo naslednja splošna pravila:
1.	delo oblikuje, izpopolnjuje in otiranja organe;
2.	spremenjeno delo oblikuje organe tako, da se prilagodijo novim nalogam;
3.	prenaporno in predolgotrajno delo slabi organe;
4.	organi, ki so trajno izven rabe, opešajo;
5.	delo lahko prispeva k zdravljenju obolelih ciganov;
6.	samo tisto delo, ki ga opravljamo z veseljem vpliva optimalno na razvoj organov.
Franko Drasič
TENIS / KLJUB DOLOČENIM TEŽAVAM Z IGRALSKIM KADROM
Gajina moška ekipa tudi letos v državnem prvenstvu B lige
Mladi dvanajstletniki žanjejo zelo spodbudne uspehe
Obvestila
TPK SIRENA obvešča člane, da bo tajništvo odprto vsak delavnik od 18. do 20. ure.
MAJENCA DOLINA v
sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 31. januarja in 7. februarja 1999 v Podk-loštru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627.
Teniška sezona nima ne začetka ne konca. To velja seveda tudi za teniški odsek SZ Gaja, pri kateremu so pred novim letom spravili pod streho zaključno večerjo z nagrajevanjem društvenih prvakov in nastop na meddruštvenem še-steroboju nogomet/tenis (2. mesto), a zdaj že potekajo vpisi v razna prvenstva, ki se bodo pričela zgodaj spomladi.
Ljubitelje tenisa lahko že na začetku tega sestavka pqpiiri-mo: Gaja bo še naprej imela člansko ekipo v B ligi, tako da se nam na Padričah tudi letos obeta vrsta kakovostnih tekem. V moštvu bodo tudi letos brata Plesničar in Jaka Božič, za četrtega člana moštva pa je nekaj več kandidatov. Lanski Gajin četrti mušketir je bil Davide Ruzzier, ki pa je na služenju vojaškega roka in zato še ni jasno, koliko bo lahko treniral in igral, novost pa bi lahko predstavljal sedemnajstletni Davide Canone, ki je v lanski sezoni
vidni zrasel in si z dobrimi nastopi prislužil kategorijo Gl.
Na državnih jakostnih lestvicah je prišlo letos do pravega potresa, saj je teniška zveza odvzela drugoligaški status kakim 300 igralcem. Kosa ni prizanesla niti gajevcema Borutu Plesničarju in Davidu Ruz-zierju, ki sta zaradi nenasto-panja spet zdrknila v C kategorijo. Jaka Božič je napredoval v kategorijo Bi, Aleš Plesničar pa je v nasprotju s pisanjem nekaterih medijev ostal v kategoriji B2. Aleš je zaradi znanih težav s hrbtom lani bolj malo igral, »rešili« pa sta ga osvojeni ATT* točki na mednarodnih turnirjih. Pod vodstvom prof. Andree Massija mlajši od bratov Plesničar že od avgusta lani intenzivno nabira kondicijo in redno trenira doma in v Portorožu. Ce mu hrbet ne bo nagajal, obeta vrnitev na mednarodno sceno, za kar mu trenutno verjetno manjka nekaj več uradnih preizkušenj. Točka, ki jo je lani
osvojil v Afriki, mu za zdaj še odpira vrata v razne turnirje. Konec februarja naj bi tako nastopil na dveh turnirjih fnture na Hrvaškem.
Pri Gaji načrtujejo nastop še v nekaterih drugih prvenstvih, najbolj pa se za zdaj veselijo ekipa under 12, ki zelo dobro obeta. Matej Cigui, Erik Pertot, Daniele Morossi in Christian
Guštini marljivo trenirajo pod vodstvom Jake Božiča in dosegajo na pokrajinski ravni spodbudne rezultate. Pri Gaji upajo, da so po nekajletni suši spet prišli do boljše generacije mladih igralcev, ki bi lahko v prihodnjih letih nadomestila sedanjo garnituro članov. Dekleta bodo igrala samo v italijanskem pokalu, predviden je na-
stop v prvenstvu »over 45«, na igriščih na Padričah pa poteka tudi teniška šola za najmlajše.
Na sliki: z nagrajevanje pokrajinskega prvenstva, od leve: Christian Guštini 1. ul2 (od letos pri Gaji); Daniele Morossi: 1. U10; Paolo Ciguj (finalistka U10; Matej Cigui 2. U12 in Erik Pertot 3. U12.
r JADRANJE / KLJUB RAZOČARANJU NA SP V MELBOURNU
Arianna Bogateč bo vztrajala do konca!
Z dobrimi uvrstitvami na čimvečjem številu regat mora prepričati odgovorne, da si pot na Ol v Sydneyu tudi zasluži
Šestnajst točk. Toliko je Arian-no Bogateč na nedavnem svetovnem prvenstvu v Melbournu v razredu evropa lotilo od uvrstitve na prve olimpijske igre tretjega tisočletja prihodnje leto v Sydneyju. KonCno 25. mesto je za Šampionko TPK Sirena kajpak povsem nezadovoljiva uvrstitev, še toliko bolj, ker se je na prvenstvo pripravila dobro, trenirala je celo v Španiji in na Danskem. Ob povratku domov sta nam Arianna in njen oče in trener Bruno nekoliko bolj osvetlila ozadje prvenstva, o katerem smo sicer sproti že poročali.
»Končna uvrstitev je bila kajpak nezadovoljiva. Pričakovali smo, da bodo razmere za regatiranje drugačne. Na »odprtem prvenstvu«, ki so ga v Melbournu na prvenstvenem regatnem polju priredili pred SP, je veter pihal z jakostjo od 6 do 8 metrov, na svetovnem prvenstvu pa konstantno nad 10 m,« je povedala Arianna. Zanimivo je, da je na tej predprvenstveni preizkušnji dosegla Arianna končno 9. mesto v povsem enaki konkurenci kot nekaj dni kasneje na SP.
Med prvenstvom si je Arianna vse možnosti ža visoko uvrstitev zapravila že v prvih kvalifikacijskih regatah. V finalni seriji je ob obratu na koncu stranice proti vetru Arianna praviloma pristajala okoli 10. mesta, prednost pred za-sledovalkami pa si je zapravljala med plovbo v krmo, enkrat so jo zaustavili tudi sodniki s sankcioniranjem dveh polnih kazenskih obratov (720).
Toda profesionalkam iz drugih držav sveta je v ženskem olimpijskem tri in polmetrskem enojcu vse težje kljubovati predvsem iz drugih razlogov. »Petindvajset, trideset najboljših svetovnih tekmovalk je na regatnem polju treniralo že dva meseca pred začetkom SP. Svetovna prvakinja Nizozemka Matthjsse in ostale celo leto trenirajo in tekmujejo po celem svetu, imajo svojega trenerja, svojo strukturo, spremno plovilo, s katerim
lahko tekmovalkam zadnji trenutek pred Startom zamenjajo jadro in tako naprej. Italijanski zvezi moramo biti hvaležni, da nam je kupila dve jadrnici, saj gre za milijonske vrednosti, vendar pa vse to dandanes v tem razredu ni veC dovolj za vrhunsko nastopanje,« je Arianno dopolnil Bruno.
Perspektive niso glede tega niC kaj rožnate. »Jadralna zveza nima veliko denarja. Težave so celo s finansiranjem tistih, ki so tu v Melbournu že dosegli normo za nastop na olimpijskih igrah. Koliko sredstev bodo namenili za nadaljnje nastope v razredu evropa, za zdaj ni jasno, lahko pa si predstavljamo, da jih ne bo veliko. Pomagati si bomo morali sami. To, da kvalifikacije za 01 Italija v tem razredu še nima v žepu, dodatno zapleta položaj. Nadaljevanje bo torej zahtevno z vseh vidikov, toda ne nameravam popustiti,« je Ariannina borbena napoved.
Razočaranje v Melbournu torej ni načelo samozavesti naše edine olimpijke. Naslednje kvalifikacije za olimpijske igre bodo januarja leta 2000 na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Šestnajst držav se je že kvalificiralo, na razpolago je Se deset mest, v Braziliji jih bodo podelili sedem, ostale tri potnike za Sydney bo določila mednarondo
zveza po natančno določenem pravilniku.
»Problem ni toliko v tem, da dosežem normo za svetovno prvenstvo. To v Braziliji navsezadnje niti ne bi smelo biti pretežko. Glavni problem pa je zdaj v tem, da moram doseči vrsto pomembnih rezultatov, da prepričam zvezo (in CONI), da si nastop na svojih tretjih olimpijskih igrah tudi zaslužim, saj Italija pošilja na igre samo tiste tekmovalce, ki imajo realne možnosti, da dosežejo uvrstitev med prvih osem. Zadnja leta takih rezultatov nisem dosegla, zato moram uspeSno tekmovati tudi na CimveCjem številu predolimpijskih regat, na evropskem prvenstvu v Anghji avgusta letos in seveda tudi na SP v Braziliji januarja prihodnjega leta.«
Samo tako bo lahko naša Arianna vnovič pridobila zaupanje tistih, ki v Rimu odločajo o njeni poti v Sydney in odbila napade domačih tekmic, ki z veliko težavo požirajo grenko pilulo, da jih Arianna še vedno v vsem prekaša.
Z oCetom Brunom že prilagajata program dela novim potrebam. Na vidiku je veC gostovanj, primerna bi bila vadba na oceanih, nujno pa bi bilo dobiti kakega močnejšega sponsorja, ki bi omogočil lažjo plovbo. Ne samo na morju, (ak)
NAMIZNI TENIS / KVALIFIKACIJE TOP 12
Vanja Milič tokrat le do četrtfinala
Iz skupine sta se prebili le še Katja Milič in Daša Bresciani - Konkurenca vse ostrejša
Osem Kresovih pingpongašic je v nedeljo nastopilo v Colornu blizu Parme na turnirju druge kategorije, ki velja kot prva preizkušnja za uvrstitev na turnir najboljših dvanajstih izbrank. Tri izmed njih so igrale v drugem delu tekmovanja na direktno izločanje. Najdlje, v četrtino finala, se je uvrstila najboljša zgoniška igralka Vanja Milic, med prvo šestnajsterico pa Katja Milic in Daša Bresciani. Ostala dekleta se niso prebila preko prve ovire, to je kvalifikacijskih skupin. Dejstvo je, da je konkurenca v primerjavi s prejšnjimi leti, na teh turnirjih ostrejša zaradi spremembe pravil, kdo sme nastopati na teh turnirjih. Iz dveh kvalifikacijskih turnirjev (Colomo je bil prvi v drugi seriji), se jih na Top 12 lahko uvrsti prvih osem v seštevku obeh preizkušenj (lani je pravilnik določal samo štiri). Z omejitvijo oziroma skrčenjem prvokategornic zgolj na štiri, sedaj te moCne igralke otežkoCajo pot med prvo osmerico drugim kandidatkam, zato ni Čudno, da sta v finalu igrali Michela Merenda (Cocca-glio št. 4) in naturalizirana Kitajka Ding Van (st. 6). Tudi naša dekleta so imela opravka z njima. Največ smo pričakovali od naše Vanje Milic, ki je bila bronasta na prvem Top 12 prejšnji teden v Castelgoffredu. Vanji se kot nosilki najvišjega mesta med drugokategornicami v Parmi, ni bilo potrebno potrjevati v začetni skupini. Tudi 32-tino finala kot nosilka št. 3 je prešla brez borbe. V šestnajstini je z gladkim 3:0 (8, 23, 18) premagala Karin Calliari iz Tramina, zataknilo pa se ji je v borbi za vstop v polfinale. V dvoboju s prvoligašico Nico-letto Stefanovo (Che-Lin Messina) je Vanja že vodila (-14, 14, 9, -19, -18). V zadnjih dveh setih pa so odločale nianse, v katerih je prevladala večja premetenost mlade Bolgarke. Katja Milič in Daša Bresciani sta uspešno prekoračili mejo skupin: Katja kot zmagovalka (Racca, Algeri, Lamoratta), Daša kot drugouvrščena. Aliče Bisaccioni (A-2 liga Terni) in Marghit Rellich (B-liga Tramin) sta padli pod njenimi udarci, medtem ko je bila prvoligašica Messine Sabrina Moretti (št. 9) zanjo prevelik zalogaj. Obedve sta se v končnici uvrstile v osmino finala. Katja Milic je kljub vodstvu 2:0 (18, 11, -19, -17, -13) klonila proti nekdanji klubski tovarišici
Ani Bersan (A-l liga Castelgoffredo, št. 12), Daša pa je s 3:1 (18, 15, -20, 19), v 32-tini finala premagala Framncesco Crespi (A-2 liga, Regaldi Novara) in zatem z 1:3 izgubila proti kasnejši finalistki Merendi). Takšna uvrstitev je lep podvig za mlado krasovko, ki se na lestvicah nahaja okoli 30. mesta.
Sonja, Martina in Nina Milič so v začetni skupini premagale le eno od treh nasprotnic. Martina se je revanši-rala nad Piemontčanko Eliso Marzolla, s katero je bila izgubila na prvem turnirju v Coccagliu (poraza proti Bosi in Karin Calliari). Sonja je premagala Irene Cipriani (Temi) z 2:1 in z istim rezultatom v nizih izgubila proti France-sci Crespi in Stefanovi. Možnosti je imela proti Crespijevi. Ce bi zmagala, bi se v 32-tini srečala z Dašo... Nina Milič bi se lahko prebila iz skupine, če bi k zmagi nad Petro Fasolt (B-liga Recoa-ro Agostini) dodala še Pilonijevo (Calliari). Prvoligašica Zancaner je bila zanjo prehuda ovira tako, da so se vse tri morale zadovoliti s tretjim mestom v skupini, ki pa ne omogoča nadaljnjega tekmovanja.
Uvrščeni iz predhodnega turnirja tretje kategorije sta Jasmin Kralj in Irena Rustja okušali trdoto nasprotnic višje kategorije. Bersan, Pichler in Monica Zancaner za Kraljevo ter za razred višje Alberto in Sulfaro ter Valeria Crespi z Rustjovo. Tudi iz takšnih srečanj se da marsikaj naučiti, kar sta naši tretjekategornici s pridom akumulirali. Naj omenimo še, da se je na turnir uvrstila tudi po istem ključu kot Jasmin in Irena, Giulia Buttazzoni gojenka deželnega centra FJK, ki je zabeležila prav tako kot naši igralki, četrto mesto v skupini.
V posamičnem delu sta si bili Vanja Milič in Karin Calliari Tramin nasprotnici, v igri dvojic pa sta skupaj osvojili zlato. V finalu sta gladko premagali par Algeri, Sulfaro iz Messine. Sesterski par v postavi Katja in Nina Milič je dosegel uvrstitev od 5. do 8. mesta, kraso-vi dvojici Bresciani, Martina Milič in Rustja, Kralj sta bili izločeni v prvem krogu, to je v šestnajstini finala.
Drugi turnir bo v Messini aprila. Ze zaradi oddaljenosti in stroškov zgo-niško društvo na njem verjetno ne bo zastopano tako množično. (J.J.)
HSMUČANJEh
Zapokal
Treh
narodov
Na Nevejskem sedlu bo danes prvi od dveh slalomov FIS za Trofejo Treh narodov. Pomembno mednarodno tekmovanje že četrtič zapored prireja Slovensko planinsko društvo Trst pod pokroviteljstvom dežele FJK in v sodelovanju z družbo Promotur. Nastopilo bo približno sto smučark iz vseh koncev sveta, med njimi je mnogo uveljavljenih, pa tudi veliko takih, o katerih bomo v prihodnjih letih slišali še veliko govoriti.
Jutri bodo slalom ponovili. Pri SPDT si obetajo lep uspeh, saj ima tekma velik odmev tudi v mednarodnih krogih.
ATLETIKA / PRED DNEVNI NA KOLONJI PRI TRSTU
Na Borovem krosu zmagovalci prejeli tudi fotografski aparat
Pred kratkim je bil na Kolonji v Trstu v organizaciji Atletskega društva Bor, v sodelovanju z UISP (Unione Italijana šport per tutti), pokrajinsko prvenstvo v krosu. Tekmovanje je vsestransko uspelo, tako glede brezhibne organizacije kot velikega števila tekmovalcev. Na startu se je namreč v razih kategorijah predstavilo več kot sto tekačic in tekačev, ki so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Zadovoljni so bili predvsem v Borovem tabora, saj niso pričakovali tako množičnega odziva in da bi pose-gli po tako dobrih uvrstitvah. Izkazale so se predvsem Roberta Mačehi, med kadetinjami, in Chiara Pasian, med deklicami. Obe sta namreč zasedli drugo mesto. Tudi drage Borove predstavnice (med temi je bilo kar pet krstnih nastopov) so se dobro odrezale. Izidi:
Začetniki (500 m): 1. Lorenzo Blasco 2:15, 0; 2. Gianfranco Giannella 2:19,1; 3. Mauro Magnani (vsi Fincantieri) 2:21, 5; 9. Alberto Načini (Bor) 2:51, 7. Začetnice (500 m): 1. Stefania Pamici 2:21, 8; 2. Giovanna Segato 2:34, 1; 3. Ilaria Santoro (vse ACT) 2:36,1; 7. Co-stanza Delfini 2:42, 9; 9. Paola Ciguj 2:44, 0; 10. Caterina Puzzer (vse Bor)
2:46, 2. Deklice (1.000 m): 1. Aliče Bo-nazza (Fincantieri) 3:13,4; 2. Chiara Pasian (Bor) 3:24, 3; 3. Clio Kraskovic (Fincantieri) 3:24, 6; 6. Barbara Croce 3:36, 1; 12. Giovanna Cotterle 3:49, 3; 18. Katja Bratos 4:16, 7; 19. Leila Gasmi 4:19, 4; 21. Giulia Morandini 4:22, 1; 23. Silvia Morandini (vse Bor) 4:23, 9. Kadetinje (1.500 m): 1. Sara Bonazza (Fincantieri) 4:42, 2; 2. Rboerta Mačehi (Bor) 4:47,1; 3. Francesca Henke (ACT) 4:48, 2; 5. Erika Bruni 4:52, 8; 15. Ales-
sia Sabbadini 5:19,5; 18. Federica Načini (vse Bor) 5:30, 9. Društvena lestvica: 1. Fincantieri 129 točk, 2. Cral ACT 144, 3. San Giacomo 337, 4. Bor (samo ženske) 120.
Po tekmah je sledilo bogato nagrajevanje. Nagradili so vse nastopajoče v kategoriji začetnikov in začetnic ter prvih šest uvrščenih v starejših kategorijah. Zmagovalci so dobili celo fotografski aparat. Prva tri društva so prejela pokale, ki jih je podaril tržaški UISP.
9. ZIMSKE IGRE ALPE-JADRAN
V reprezentanci FJK tudi Kraševi pingpongaši
V Dolini Fiemme so se sinoči s slovesno otvoritvijo začele 9. mladinske zimske športne igre delovne skušnosti Alpe Jadran.
Gre za izjemno veliko mednarodno manifestacijo. Na igrah nastopa preko 600 mladih do 17. leta starosti iz raznih dežel Madžarske, Avstirje, Nemčije, Slovenije, Hrvaške, Švice in Italije.
Mladi se bodo od danes do četrtka pomerili v tradicionalnih zimskih panogah kot so alpsko in nordijsko smučanje, biathlon, smučarski skoki, na sporedu pa so tudi tekme v namiznem tenisu, ki sicer ni panoga, povezana z belimi strminami, a je edina, ki
jo goje v vseh omenjenih državah, tudi tistih torej, ki so smučarsko manj razvite, kot Madžarska in Hrvaška.
Zamejski šport ima svoje predstavnike kajpak prav v igri ob zeleni mizi, saj glavnino deželne reprezentance sestavljajo Krasovi pingpongaši. V izbrani vrsti FJK so namreč Bojan Simoneta, Uroš Fabiani, Daša Bresciani, Martina Milič, Jasmin Kralj in Dario Mulignat.
Igre Alpe Jadran potekajo vsako leto izem-nično poleti in pozimi. Prihodnje poletne igre leta 2000 pa bodo v Gorici, kjer se bo preko dva tisoč mladih pomerilo v atletiki, košarki, odbojki in plavanju.
NOGOMET / V BOJU ZA NASLOV ITALIJANSKEGA PRVAKA
Zaostala je le Raima Kaviedes: kdo je to?
Ekvadorski strelec nedeljskega gola Perugie lani v domovini dosegel 40 golov - Triestino: evrogol Cof ja
NA VRHU ZMAGUJEJO- Med ekipami, ki jih Se prištevamo k boju za konCno zmago, je edinole Parmi delno spodrsnilo. Proti Vicen-zi se je moralo Malesanijevo moštvo zadovo-liti s točko, ter potrdilo, da ni še zrelo za naslov. Kar ne velja za Lazio, ki je tokrat suvereno premagal Piacenzo. Praznih rok je ostal bomber Vieri, katerega je iz igre »izbrisal« 40-letni Vierchovvod. Tudi Milan igra vse bolj zanesljivo, igralci pa se vedno bolje držijo Zaccheronijevih navodil. Inter je gladko premagal Cagliari, veliko pomoC pa je Cmomodrim nudil sodnik, ki je neupravičeno izključil 0’Neilla po niti dvajsetih minutah srečanja. Fiorentina je v drugem polčasu stela odpor trdoživega Empolija, ki je s tem porazom zdrknil na dno lestvice. Batistuta in tovariši so tudi v toskanskem derbiju dokazali, da imajo v napadu sijajne igralce, ki lahko odločajo tekmo kadarkoli.
VENEZLA IZREDNO - Pred nekaj tedni se je šušljalo o odstavitvi trenerja Novellina, po dveh zmagah v petih dneh, pa si je ekipa iz lagune precej oddahnila. Rešitelja Venezie sta v glavnem dva, napadalca Maniero in Re-coba. Prvi je že dosegel nekaj Čudovitih golov, drugi pa nudi soigralcem izredno precizne podaje.
Tudi Salernitana je dosegla izredno pomembno zmago proti Romi, na robu prepada pa se je znašla. Sampdoria. Zamenjava trenerja in novi januarski nakupi niso obrodili zaželjenih sadov, morda pa najhujše napake segajo že v prejšnja poletja, ko so prodali vse najboljše igralce, novi pa niso na ravni starih. Treba je tudi upoštevati, da adut Montel-la ni še prišel v pravo formo po hudi poškodbi. Njegov doprinos bo bržkone odločilnega pomena.
UDINESE NEODLOČENO - Furlani se vraCajo iz Genove le s točko, kar je skorajda negativen rezultat, saj, kot smo ravnokar povedali, v tem obdobju spada Sampdoria med najskromnejše ekipe prvenstva. Guidolin je z igro svojih zadovoljen, preveč pa je napak pri zaključevanju.
KAVIEDES ZADEL - Morda je večini Kaviedes popolnoma neznano ime. Napadalec Perugie (na sliki desno med akcijo gola), ki je v nedeljo tudi dosegel gol (ki pa ni rešil ekipe pred porazom), je zmagal letno nagrado, ki jo dodeljuje nemški inštitut za nogometno statistiko, kot najboljši strelec. Kaviedes je namreč v lanskem prvenstvu Ekvadorja dosegel veC kot štirideset golov in imel povprečje enega gola na tekmo.
SPET REMI TRIESTINE - Tudi s Castel San Pietea se Triestina vraCa le s točko. Tokrat je bil končni izid 1:1. Triestina je povedla s Čudovitim golom Cotija v dolgočasnem prvem polčasu. Po spodbudnem nadaljevanju pa je Triestina popustila in prepustila iniciativo nasprotniku. Le nekaj izrednih posegov Vintija je rešilo Triestino pred remijem, toda v 32. minuti, potem ko je Triestina ostala v desetih zaradi izključitve Gubellinija, se je moral tudi on predati. Nepremagljivost Vintija se je tako prekinila po veC kot sedemsto minutah.
Po zmagi nad Giorgionejem je Viterbese znova poveCal prednost pred zasledovalci. Odločilnega pomena bo najbrž že prihodnje kolo s srečanjem Rimini - Viterbese. V primeru zmage gostov, bi bilo vprašanje o zmagovalcu lige ad acta. Triestini bi ponovno ostala le stranska pot »play-offa.«
KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ
Laso poslal grešni kozel Lineltexa
Društvo odslovilo španskega »režiserja« - Kinder bi lahko prehitel Vorese - Goričani v Sieni brez moči
LINELTEX TRST: POLOM IN ODSTAVITEV - Po nedeljskem domačem porazu so navijači pričakovali vsaj značajno igro proti Sca-voliniju, a jih je ekipa ponovno povsem razočarala. 2e ob polovici prvega polčasa je bilo tekme dejansko konec, Lineltex pa ni pokazal niti običajne reakcije, ko mu v nekaj minutah intenzivne igre uspe nadoknaditi tudi precejšnje razlike.
Kljub temu, da razpolaga Pancotto z dobro ekipo, mu taCas ne uspe predvajati takšne igre, kot smo jo bili vajeni v regularnem delu lanskega prvenstva. Težave so predvsem na poziciji režiserja, kjer se je pokazalo, da je Laso kvečjemu dobra menjava, zaradi Cesar ga je društvo prav včeraj poslalo nazaj v Španijo. V sporočilu Pallacanestea Trieste je reCeno, da so pogodbo s Spancem sporazumno prekinili in da mu bo težaško društvo pomagalo pri iskanju novega moštva, iz Cesar bi bilo mogoče sklepati, da se sam igralec v Trstu ni počutil več dobro. Problem pa je v tem, da za zdaj ni o novih okrepitvah ne duha ne sluha.
Poleg tega je Pancotto v težavah tudi na poziciji centra, kjer igra Vianini daleč pod lanskim nivojem. Kak
KINDER ZMANJŠAL RAZLIKO - Varese je v Bologni doživel prvi (!) poraz na tujem, obenem pa ima s Kinder jem negativno koš razliko. Bolonjcani imajo torej precej možnosti, da do konca prvenstva prehitijo nasprtonika. Tokrat so zmagali brez tujcev (DaniloviC je še poškodovan, Edvvards še ni igral, Olovvokandi pa je z misUjo že v NBA) in odločilnim doprinosom trojice Rigadeau - NesteroviC - Scono-chini. Tokrat so mogoCe prvič v prvenstvu prišle na dan hude hibe Recalcatijeve ekipe, ki igra dejansko brez pravega centra.
NEPOSREDNI DVOBOJI - V A-2 ligi bodo ta teden na sporedu odločilna srečanja, ko bo mogoCe konCno prišlo do razciscenja na vrhu razpredelnice: SNAI je namreč izgubil v Livornu, od ostalih favoritov pa je krajši konec potegnil le še Lineltex Trst, medtem ko je Reg-gio Calabria po treh porazih vendarle s težavo premagala Sicc Jesi.
SDAG GORICA: PORAZ - Proti razpoloženim nasprotnikom so bili tokrat Goričani brez moči. Bazarevic je dosegel 25 točk, Timinskas pa 16. V delno opravičilo gre podčrtati dejstvo, da sta v Zorzijevi ekipi zaigrala Mian in Tonut v slabi fizični kondiciji in da sta pri domačinih odlično opravila svojo nalogo Amaya in veteran DelTAgnello.
STRELO - V A-l ligi Se vedno vodi na lestvici najboljših strelcev Esposito (Imola, 442 točk, povprečno 24, 6 na tekmo), sledita pa mu MršiC (Varese, 404 točke) in luzzolino (Muller Verona, 372 točk). V A-2 ligi je Tržačan VVilliams zdrknil na šesto mesto (371 točk); prvi je še vedno Monroe (Forli, 457 točk), povprečno 25, 4 na tekmo), sledita pa mu Dawson (Scavolini, 394 točk) in Scott (Reggio Calabria, 392 točk).
SLOVENCI - NesteroviC je za Kinder dosegel 24 točk (11:15 za dve točki, 7 odbitih žog), Tušek pa za Pepsi 14 točk (6:9 in 6 odbitih žog), FuCka je dosegel 14 točk (6:9 za dve točki), Chiacig pa je tekmo presedel na kopi. Lokar je kot po navadi igral zanesljivo (6 točk in 2:3 za tri točke), a je moral predcasmo z igrišča zaradi petih osebnih napak, Alibegovic pa je bil v Pešam najboljši strelec svoje ekipe z 18 točkami (7:12 za dve točki). Rasenijeva Fila je tesno izgubila važen dvoboj v Pozzuo-liju.
PRIHODNJE KOLO - Ta teden bo na sporedu finalni del italijanskega pokala (v Četrtek in petek), kjer nastopajo štirje prvouvršCeni A-1 lige. Zato bodo anticipirali na danes in jutri nekatere tekme 19. kola, ki je na sporedu v Četrtek. Zanimivo bo v Riminiju, kjer se bosta spoprijeli ekipi, ki sta trenutno v dobri formi: Kinder in Pepsi (ki si je z dvema zaporednima zmagama dejansko že zagotovil obstanek).
V A-2 ligi bo zanimivo v Trstu, kamor prihaja Livorno. Montecatini gostuje Reggio Calabrio.
BERNARDI - VidemCani so v B-l ligi visoko zmagali na tujem (99:66) proti zadnjeu-vršCenemu Caffarelu iz Turina.
Marko Oblak
sieoeusia m meuw im meim m Neoeim m meum m
fiorentina še vedno sama na vrhu
IZIDI 18. KOLA: Bologna - Milan 2:3, Empoli -Fiorentina 0:3, Inter - Caghari 5:1, Juventus - Perugia 2:1, Lazio - Piacenza 4:1, Salernitana - Roma 2:1, Sampdoria - Udinese 1:1, Venezia - Bari 2:1, Vicenza - Parma 0:0.
VRSTNI RED: Fiorentina 38, Lazio 35, Milan in Parma 33, hiter 30, Roma in Juventus 27, Bologna in Bari 25, Udinese 24, Caghari 20, Perugia 19, Piacenza in Venezia 18, Vicenza, Salernitana in Sampdoria 16, Empoh 14.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Lazio, Caghari - Juventus, Fiorentina - Vicenza, Milan - Smemitana, Parma - Venezia, Perugia - Sampdoria, Piacenza -Inter, Roma - Empoh, Udinese - Bologna.
Verona zimski prvak B lige
IZIDI 19. KOLA: Brescia - Pescara 3:0, Cesena -Cosenza 3:0, Cremonese - Napoh 1:1, F. Andria -Temana 2:0, Lecce - Chievo 2:2, Lucchese - Reg-giana 2:0, Monza - Atalanta 1:2, Reggina - Torino 1:0, Treviso - RAvenna 1:1, Verona - Genoa 2:1.
VRSTNI RED: Verona 40, Treviso 38, Torino 34, Atalanta 33, Brescia 32, Reggina, Pescara in Ravenna 31, Lecce 30, Napoh 27, Monza 24, Genoa in Chievo 21, Lucchese in Cosenza 20, Ter-nana 18, Reggiana 16, Cremonese 15, Cesena 13, F. Andria 11.
C2 liga: Triestini le točka
Castel San Pieteo - Triestina 1:1 (0:1)
STRELEC: Cofi v 43. minuti.
TRIESTINA: Vinti, Beltrame, Melucci, Bordin, Scotti, Sala, Cofi (od 72. min. Bambini), Casahni (od 46. min. Modesti), Tomassini (od 72. min. Galhchio), Criniti, Gubellini.
OSTALI IZIDI 20. KOLA: Baracca - Vis Pesaro 0:0, FAno - Rimini 0:1, Mestee - Maceratese 3:2, Sandona - Tempio 3:1, Teramo - Faenza 0:0, Tor-res - Gubbio 1:2, Trento - Sassuolo 1:1, Viterbese -Giorgione 2:1.
VRSTNI RED: Viterbese 41, Vis Pesaro 35, Rimini 34, Triestina 33, Sandona 32, Torres 30, Sassuolo in Gubbio 29, Mestee 27, Faenza 25, Baracca 24, Castel San Pieteo 23, Teramo 22, Maceratese 21, Giorgione 20, Trento 18, Tempio 15, Fano 13.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Baracca.
V Al ligi Gorica izgubila v gosteh
Ducato Siena - Sdag Gorica 92:78.
DUCATO: DelTAngelo 16 (5:7, 2:3), Ohver 21 (2:5, 3:6), Middleton 14 (6:12, 0:3), Corchiani 5 (1:2, 1:1), Amaya 24 (9:12, 1:2), Moretti 6 (0:2, 1:1), Larsen 6 (3:7), Minto.
SDAG: Bazarevic 25 (4:11, 3:5), Timinskas 16 (6:11, 1:4), StaziC 3 (1:5 za 3T), Nobile 4 (2:4), Zvvikker 10 (5:10), Tonut 6 (2:4 za 3T), Bellina 4 (2:2), Mian 3 (1:2, 0:3), Pol Bodetto 7 (3:3), Pecile.
PM: Ducato 16:19, Sdag 11:14; MET ZA 3T: Ducato 8:17, Sdag 7:21; SKOKI: Ducato 40, Sdag 28. GLEDALCEV 3.600.
OSTALI IZIDI 18. KOLA: Zucchetti Reggio Emiha - Teamsystem Bologna 68:87 (38:38), Kinder Bologna - Varese 84:67 (37:41), Termal Imola - Benetton Treviso 71:81 (32:43), Sony Milan -Pompea Rim 80:83 (40:42), Mabo Pistoia - Pepsi Rimini 69:76 (31:35), Muller Verona - Polti Cantu po 2. podaljških 100:107 (33:38, 79:79, 89:89).
VRSTNI RED: Varese 32, Kinder 30, Teamsy-stem 28, Benetton 26, Pompea 24, Sony in Pepsi 16, Ducato, Termal in Miiller 14 Polti in Zucchetti 12, Sdag 8, Mabo 6.
PRIHODNJE KOLO: Sdag Gorica - Sony Milan.
V A2 ligi Linekex visoko izgubil
Scavolini Pesaro - Lineltex Trst 95:60 (46:32)
SCAVOLINI: Atteuia 7 (2:3, 1:4), Brovvn 13 (4:5, 1:2), Dawson 23 (7:8, 1:2), Conti 21 (9:10), Maggioh 2 (1:2), Magnifico 18 (8:13), Moltedo 7 (0:1,2:3), Gattoni 2 (1:1,0:2), Malaventura, Flami-ni 2 (0:2).
LINELTEX: Laso (0:1, 0:1), Ansaloni 5 (0:4, 1:2), VVilliams 13 (6:8, 0:3), Alibegovic 18 (7:12), Vianini 9 (4:6), Buhara 3 (0:1,1:3), Laezza 10 (3:6, 0:2), Semprini 2 (0:3).
PM: Scavolini 16:17, Lineltex 14:20; MET ZA 3T: Scavolini 5:13, Lineltex 2:11; SKOKI: Scavo-lini 33, Lineltex 20; PON: Maggiolini; GLEDALCEV 4.696.
OSTALI IZIDI 18. KOLA: Banco Sardegna Sas-sari - Cordivari Roseto po 2 podaljških 96:98 (34:34, 81:81, 90:90), Žara Fabriano - Popolare Ragusa 64:67 (38:30), Serapide Pozzuoli - Fila
Biella 79:77 (37:49), Reggio Clabria - Sicc Jesi 85:80 (39:48), Select Avellino - Montana Forli 76:71 (48:37), BiniViaggi Livorno - Snai Montecatini 81:68 (33:31).
VRSTNI RED: Snai 28, Scavolini in Bini 26, Reggio Calabria 22, Lineltex 20, Cordivari in Sicc 18, Montana in Popolare 16, Serapide in Fila 14, Žara in Select 12, Banco Sardegna 10.
PRIHODNJE KOLO: Lineltex - BiniViaggi.
V odbojkarski Al ligi Sisley še vedno sam na vhu
IZIDI 13. KOLA: Jucker Padova - Tnt Alpitur Cuneo 1:3 (10:15,15:10, 5:15,10:15), Della Rove-re Carifano - Domino 2001 Palermo 1:3 (15:11, 3:15, 7:15, 14:16), Piaggio Rim - Sisley Treviso 0:3 (6:15,11:15, 8:15), Valleverde Ravenna - Časa Modena 3:2 (14:16, 15:6, 9:15, 15:10, 15:13), Co-nad Ferrara - Gabeca Fad Montichiari 3:1 (15:11, 15:6, 4:15,15:8), Sira Falconara - Lube Banca Ma-cerata 0:3 (11.15, 0:15, 9:15).
VRSTNI RED: Sisley 37, Tnt Alpitur 29, Lube 28, Piaggio 27, Časa Modena 23, Jucker in Gabeca Fad 20, Domino 2001 19, Conadl3, Valleverde 7, Sira 6, Deha Rovere 5.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 221 111 XIX XXX2; DOBITKI: 13 (165 dobitnikov) 40.809.000 lir; 12 (4.973 dobitnikov) 1.351.000 lir.
Totogol
PRAVILNA NAPOVED: 1-3-5-8-12-15-16-25; DOBITKI: 8 (2 dobitnika) 1.786.375.000 lir; 7 (1.069 dobitnikov) 2.503.600 lir; 6 (42.559 dobitnikov) 62.300 lir.
Totosei
PRAVILNA NAPOVED: 2-M, M-l, 2-1, M-l, 2-1, 0-0; DOBITKI: 5 (97 dobitnikov) 3.808.200 lir; 4 (5.052 dobitnikov) 72.500 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 21 21 21 XI IX; DODATNA DIRKA: 8-16; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 235.731.999 lir);
12 (6 dobitnikov) 39.288.700 lir; 11 (187 dobitnikov) 1.260.600 lir; 10 (2.114 dobitnikov) 111.500 lir.
Smučarski skoki: Funaki slavil na velikanki v Sapporu
SAPPORO - Japonska etapa svetovnega prvenstva v skokih je minila v znamenju nemških in japonskih skakalcev. V soboto je namreč slavil Nemec Martin Schmitt, na nedeljski tekmi pa se je na prvo mesto uvrstil Japonec Kazujoši Funaki, na drugo pa prav Martin Schmitt. Od Slovenskih skakalcev pa je s 27. mestom prišel do točk le Jure Radelj.
VRSTNI RED: 1. Funaki (JAP) 274, 4 (127, 5; 133); 2. Schmitt (NEM) 272, 1 (125, 5; 139); 3. Mijahira (JAP) 267, 6 (124; 133); 4. Hannavvald (NEM) 242, 9 (126, 5; 115); 5. Thoma (NEM) 236, 4 (116, 5; 129).
SVETOVNI POKAL: 1. Ahonen (FIN) 1.291; 2. Schmitt 1.058; 3. Funaki 1.023; ... 27. Peterka (SLO) 112.
SOL: Fužinar sam na vrhu
IZIDI 11. KOLA: Titan Kamnik - Šoštanj Topolšica 3:0 (15:12,15:5,15:5), Krka - Stavbar IGM 0:3 (1:15, 4:15, 6:15), Olimpija - Pomgrad 1:3 (9:15, 15:13, 2:15, 3:15), Žužemberk - Salonit 0:3 (11:15, 14:16, 5:15), ELVO Bled - Fužinar 0:3 (4:15,11:15,15:17).
VRSTNI RED: Fužinar 18, Salonit, Elvo Bled in Pomgrad 16, Stavbar in Titan 14, Olimpija 10, Zužemberg 4, Šoštanj 2, Krka 0.
Kalčev Kemiplas izgubil po petih nizih
IZIDI 11. KOLA: HTT Nova Gorica - Kemiplas Koper 3:2 (15:17, 15:3, 12:15, 15:9, 15:9), Špecerija Bled - Marsel Ptuj 0:3 (7:15,10:15, 8:15), TPV Novo Mesto - Ljutomer 3:2 (15:9, 12:15, 10:15, 15:8, 15:8), Infond Meltal - Krim 3:0 (15:4, 15:2, 15:8).
VRSTNI RED: Infond Meltal 18 in HTT Nova Gorica 18, TPV Novo Mesto in Marsel Ptuj 14, Kemiplas Koper 10, Ljutomer in Špecerija 4, Šentvid in Krim 2.
SSG / JUTRI V BOLJUNCU
Še ena ponovitev Kobalove Afrike
Predstava bo v gledališču Prešeren
Slovensko stalno gledališče se bo predstavilo svoji publiki z večletno uspešnico Afrika ali na svoji zemlji. V komediji, ki jo je zrežiral in napisal Boris Kobal nastopajo: Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Maja Blagovic, Barbara
Cerar, Stojan Colja in Inacio Binte-chende. SSG bo priljubljeno komedijo ponovilo jutri, 27. januarja, v gledališču France Prešeren, v Boljuncu, ob 20.30 (na sliki Barbara Cerar in Inacio Bintechende).
TRST / FILMSKI FESTIVAL ALPE ADRIA
Poljak Kolški prejel glavno nagrado
Veliko zanimanje za filme Emirja Kusturice
Predvčerajšnjim so ugasnili projektorje filmskega festivala Alpe Adria, ki se je v svojem zaključnem delu osredotočil na prikaz doslej še nepoznanih del Emi-ra Kusturice. To je privabilo v gledališče Mie-la precejšnjo množico, kar priCa, da postaja sarajevski režiser že skoraj modni pojav. Njegova starejša in novejša dela predvajajo na primer v tem Času po številnih italijanskih mestih, celoten avtorjev opus, od začetnega filma Nevje-ste dolaze, do poslednjega Črne mačke belega mačka, ki je v kinodvorane prišel pred mesecem dni, pa bodo predvajali na začetku marca tudi v Trstu.
Na nedeljskem sklepnem slavju so prireditelji filmskega srečanja za srednjo in vzhodno
Evropo tudi imenovali letošnje nagrajence. Najprestižnejšo nagrado, ki je znašala 10 milijonov lir, je prejel Poljak Jan Jakub Kolški, ki se je na tržaškem festivalu pred-
RAZSTAVA O AVANTGARDI V ZAČETKU STOLETJA / MODERNA GALERIJA
Tank ali novi prihodnosti naproti
Z nezadržnim veseljem sem se pred nekaj dnevi odpravila v ljubljansko Moderno galerijo, da bi se naužila pronicujočega aktivizma, ki si ga je lahko privoščila le avantgarda v desetih in dvajsetih letih tega stoletja. Vedela sem, da me pričakuje nekaj mogočnega, nasilno lepega, ko sem že na sami fasadi galerije zagledala ogromen rdeč lepak z jeznim napisom Tank! To je bil naslov razstave, obenem pa tudi naslov revije, ki je v Sloveniji izhajala od leta 1927 in je bila z urednikom Ferdom Delakom prava eksplozija slovenskega avantgardističnega gibanja v umetnosti. Ob navdušenju, ki me je prevzelo ob vstopu v ogromno, votlo dvorano, z nasičeno prebarvanimi in popisanimi stenami, se je v meni nenadoma porodil sum, ali ni tvegano in pravzaprav že od vsega začetka protislovno pripraviti razstavo o avantgardi, ki je bila sama že načeloma proti takemu muzejskemu postavljanju na ogled vsega preteklega, »passatistic-nega«. Na sreCo, in v veliko korist razstavi, so se njeni organizatorji te pasti dobro zavedali, tako da so (seveda ne brez tveganja) že sami pripravili neke vrste »avantgardistično« razstavo o avantgardi. Niso je torej postavili v muzej, obudili so jo. In ravno to je tisto, kar obiskovalec začuti, ko se potopi v prostor: diha avantgardo.
Vse to je bilo treba povedati, da bi na nek način Podoživeli desetletje slovenske umetniške zgodovine, za katerega bi lahko rekli, da sta bili odločilni Predvsem dve predpostavki: prvič, vera v evolucijsko vlogo umetnosti, drugič, povezovanje nje-
nih različnih diskurzov, se pravi glasbe, literature, gledališča, slikarstva itd., v skupno gibanje, v nekakšno Gesamtkun-stwerk (celostno umetnino). To je razlog, zaradi katerega je bila pripravljena multimedijska razsta-. va, na kateri se srečamo s Kogojevo in OsterCevo glasbo, Kosovelovo in Pod-bevškovo poezijo, Černigojevim in Pilonovim likovnim ustvarjanjem, Delakovim gledališčem itd. Vse pa je obogateno s primemo razlago, manifesti, glasbenim in filmskim dokumentom, opremo in kritikami sočasnih intelektualcev, ki so se na tak ali drugačen naCin odzivali na slovensko in splošno avantgardo, za katero je predstavljal pojem inter-nacionalnosti in mednarodni pretok idej vir in obenem smisel obstoja, prekrvavitev navdiha.
Sam izraz avantgarda je relativno nov v umetniških vedah, vendar predstavlja edini primerni krovni pojem za enkratni aktivistični korelat umetnosti, ki jim je bila prva svetovna vojna oziroma že nasičeno in tesnobno ozračje pred njo in pričakovanje na ... nekaj, kar bi ga lahko razpršilo, vzrok njene eksistence in esence. Tako se že pred samim začetkom prve svetovne vojne in še po njej pojavljajo po Evropi gibanja, ki se rojevajo v različnih nacijah in v različnih umetnostih, a se kmalu vbrizgajo v internacionalni tok avantgarde, v kateri lahko razločimo najprej: futurizem, ekspresionizem in še dadaizem, imaginizem, nadrealizem in konstruktivizem. Z njimi pa dobiva razstava svoj poseben peCat in to morda prav zaradi tega, ker je bil
konstruktivizem pojav, ki je še najbolj homogeno preplavil različne slovenske umetniške diskurze in iz njih naredil heterono-men konstrukt.
Razgraditi in ponovno konstruirati vse. Vse na novo. Predvsem Človeka, predvsem mešCana; nasičenega, oglatega, starega, zatohlega Človeka, ki je dušil življenje, razvoj, individualnost. Zgodnji avantgardisti so pozdravili vojno kot tisto, kar bo razgradilo staro in prineslo veliko novega . Potrebovali pa so celo leto, da so dojeli njeno neCloveškost. Kljub temu pa so avantgardisti našli naCin, kako premagati metafizični nihilizem, ki so ga zavohali na vojnih bojiščih in vsepovsod v Evropi: na novo!
Volja teh mladih ljudi me je prevzela. Cele tri ure sem živela v njihovem svetu, sicer polnem aporij, toda prav zaradi tega aktivnem do onemo-
glosti, hitrem ko vlak, s katerim so želeli prehiteti svoj Cas in se znajti v novi prihodnosti, ki je nikoli ni bilo.
Martina Slavec
stavil z delom Historia kina w Popjelatvach. V slednjem avtor pripoveduje na pravljičen naCin zgodbo o iznajdljivem kovaču, ki izdela filmski projektor in to pred bratoma Lumier, ki sta ga resnično izumila. Žirija, ki so jo sestavljali univerzitetni študentje fakultete za komunikacijske vede, je v obrazložitvi nagrade predvsem pohvalila režiserjevo učinkovito izbiro zgodbe ter njeno moralo. Laskave besede je slednja izrazila tudi na raCun Čudovite pripovedi noire, vsebine z naslovom Szendvedely (Strast), ki jo je madžarski režiser Seher povzel po filmskem klasiku Poštar zvoni vedno dvakrat.
Kot najboljše delo v kategoriji kratkometraž-cev so mladi elani žirije ocenili italijansko-fran-cosko delo z naslovom Un accent parfait Nicole Sornage, ki je prejel tri-milijonsko nagrado mednarodnega laboratorija Sredozemlja. Nagrado tržaške Pokrajine pa sta ex-equo prejela švicarska filmska prispevka z naslovom A Nendjad ter Hotel Bel-grad.
V konCni obrazložitvi so elani žirije tudi podčrtali dejstvo, da so vsi nagrajeni prispevki dejansko obravnavali vprašanje ježikovpih pregrad ter težav komunikacije med ljudmi različne narodnosti. In ravno za preseganje teh ter za iskanje dialoga med različnimi si festival Al-pe-Adria prizadeva že od samega nastanka, nedvomno je v tem uspel tudi letos.
Matej Caharija
U2 poje besedila S. Rushdieja
Irska rock skupina U2 je uglasbila pesem pisatelja Salmana Rushdieja, avtorja spornih Satanskih stihov. Kot poroča časnik The Guardian, so Rono in njegova druščina za svojo skladbo uporabili ljubezensko pesem iz Rushdiejevega najnovejšega romana z naslovom The Ground Beneath Her Feet (Zemlja pod njenimi nogami), ki bo na prodajne police prišel 17. aprila. Rushdie je pesem opisal kot balado. (STA)
GORICA / KONCERT OB ZAKLJUČKU TEČAJA
Glasbeni tečaj s prof. Srugom
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici je med 7. in 18. januarjem gostil priznanega profesorja Victorja Srugo iz'Argentine. Udeleženci so ob zaključku teCaja v komorni dvorani centra Lojze Bratuž pripravili koncert. Glasbena delavnica za solopevce, ki jo je vodil Victor Srugo, docent na Institute Superior de Arte opernega gledališča Colon v Buenos Airesu, je navdušila tako 12 aktivnih in 9 pasivnih udeležencev, kot tudi samo občinstvo, ki je prisluhnilo zaključnemu nastopu. Mirjam Pahor (Gorica), Aljoša PeCenko (Selo), Sonja Makuc (Nova Gorica), Helena Komavli (Šempeter), Daria Pavio (Gorica), Martin Srebrnic (Gorica), Jerica Rudolf (Črni vrh), Erika Regulyova (Gorica),
gojenci in študentje različnih primorskih glasbneih ustanov, različnih starosti in izobrazbe, so s prijetno, simpatično produkcijo ponudili nekakšen vzorčni primer (detajl) stopnje naše pevske kulture: v pisani paleti glasovnih zmožnosti so vendar razkrili tudi nekatere posebnosti, ki so jih v skromnih desetih dnevih že slišno izbojša-li na lekcijah z argentinskim profesorjem. V petindvajsetletnem delu s pevci si je Victor Srugo pridobil veliko znanja in izkušenj, iz njegove šole je izšlo veC uspešnih glasbenih umetnikov, med njimi tudi znana imena argentinskih Slovencev, ki danes pojejo v Sloveniji in po Evropi, nekateri pa so tudi zablesteli na svetovnem glasbenem prizorišču (Bernarda Fink,
Marko Fink, Juan Vasle). S presenetljivim pedagoškim Čarom, potrpežljivostjo, vztrajnostjo in predvsem z zaupanjem v dobrobit pevske vzoje je argentinski strokovnjak nesebično predajal svoje bogato vedenje udeležencem teCaja v Gorici in v melodiji slednjih pedagoških kvalitet je »zapel« tudi koncert ob zaključku. V šestnajstih glasbenih točkah veCera (klavirska spremljava: Valentina Pavio, Ingrid Solic, Danila Vodice) je izstopala velika zavzetost in prizadevnost do obvladanja umetnosti solopetja. V bolj in manj intonanCno preciznih, sproščenih in korektnih izvedbah sta z glasovno kultiviranostjo in prepričljivim izrazom vendar izstopali Jerica Rudolf in Erika Re-gulyova. Prof. Srugo pa je v
krajšem klepetu po koncertu o svojem obisku v Gorici povedal: »Slovenci so muzikalen narod. Veliko jih študira solopetje in kar je še posebej razveseljivo, za solopetje imajo tudi izreden smisel. To jim nedvomno olajša študij, meni pa delo z njimi. S slovenskimi pevci sem delal tudi že v Buenos Airesu, poznam torej njihovo pevsko izobrazbo in resnično jih lahko pohvalim. Delo v Gorici mi je bilo v veliko veselje in izredno sem zadovoljen, da imata slovenska država in seveda Gorica tolikšen posluh za vzgojo pevcev. Med udeleženci teCaja v Gorici pa bi rad opozoril na pevca, ki je izjemno talentiran, obenem pa ima tudi neverjetno željo do študija in dela.«
Tatjana Gregorič
GORICA
Torek, 26. januarja 1999
NOVICE
GLASBA / 5. REVIJA KRAŠKIH GODB
POKAJINA / BRANDOLIN FIORELLIJU
Uspelo srečanje v malem nogometu na Vrhu
Tudi letos se je vrhovska klapa srečala na tekmi v malem nogometu med starimi in mladimi. Kljub slabemu vremenu - tekma je bila pred več kakor dvema tednoma - se je v kulturnem in športnem centru Danica zbrala številna publika. Vzdušje je bilo enkratno, vrhovska dekleta so glasno navijala za mlade in manj mlade nadebudne igralce. Tekma se je pričela ob 14. uri in zaključila s zmago “ta starih”, ki so jo proslavili z ognjemetom. Ob koncu so se vsi igralci zbrali ob kaplici vina in pašti. Družabnost se je nadaljevla pozno v noč. Prireditelji se posebej zahvaljujejo sodniku Igorju Pavletiču, ki je profesionalno sodil srečanje.
Priznanje klubu»Soroptimist«
Goriški klub»Soroptimist«je bil deležen posebnega priznanja»Best Service 1998 for Excepcional Service as a Global Voice for VVomeen«, ki ga vsako leto podeljujejo za posebne dosežke na področju sodelovanja in integracije v mednarodnem okviru. Goriški klub je leta 1996 začel zelo pomembno pobudo sodelovanja s sorodno organizacijo na Koroškem in v Sloveniji ter priredil seminar o preseganju meja, prijateljstvu, kulturnem sodelovanju in multikulturnosti.
V	Gorici ustanavljajo urad združenja IOW
V	četrtek je bil na obisku v Gorici dr. A. Veigl glavni tajnik mednarodnega združenja IOW, ki deluje v sklopu UNESCA in ima sedež na Dunaju. Veigl je bil s predsednikom Pro loco Ser-giom Piemontijem na obisku pri županu in ga je seznanil s skorajšnjim odprtjem v Gorici italijanskega urada omenjene organizacije. Nakazane so bile možnosti, da bi v Gorici leta 2001 priredili svetovni kongres o kulturnem turizmu v tretjem tisočletju in da bi v sklopu proslav ob tisočletnici Gorice priredili Se druge pobude.
Interpelacija Antonaza (SKP) o kemični tovarni v Tržiču
Deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz je na predsednika deželne vlade naslovil vprašanje v zvezi z gradnjo kemične tovarne Zeta Italia v industrijski coni v Tržiču. Antonaz vprašuje, če so na deželi vedeli, da je omenjeno podjetje neposredni naslednik tovarne SIRIC v Roveretu, ki so ga zaprli leta 1989, če Dežela ne namerava začasno ustaviti gradnjo in odrediti izvedbo posebne ekspertize glede vpliva na okolje (V.I.A.), če je dežela seznanjhena s proizvodnimi načrti in kapacitetami. Antonaz navaja, da je podjetje, kjer naj bi izdelovali posebna lepila, dobilo 25. junija 1997 gradbeno dovoljenje v Tržiču.
Odkrili 62 kg školjk
Finančni stražniki so v avtomobilu hrvaške registracije odkrili lepo količino školjk, domnevno tihotapskega izvora. Morski sadeži "dondoli” so bili prikriti v prtljažniku, pod sedeži in tudi v posebnem prostoru pri motorju. Tovor so finančni stražniki zasegli, voznika, hrvaškega avtomobilista, pA prijavili sodišču. Pred dnevi so pri Tržiču prestregli še večjo pošiljko morskih sadežev.
Godbeni koncert »vžgal« občinstvo
Na prireditvi ZSKD kvalitetni nastopi godb V. Parma iz Trebč, iz Komna in Kras iz Doberdoba
Nastop pihalne godbe Viktorja Parme iz Trebč (foto Bumbaca)
Ponoven odkup tovarne Vouk ni uresničljiv
Denar Fundacije je vinkuliran
Predlog Zelenih, da bi Gorica spet odkupila od lastnikov iz Brescie tovarno Vouk, ni uresničljiv. Tako piše predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin v odgovoru na pisno interpelacijo pokrajinskega svetovalca Renata Fiorellija. Srž predloga je bil v tem, naj bi Brandolin, tudi kot član upravnega sveta Fundacije goriške hranilnice, posegel zato da bi Fundacija odkupu tovarne namenila pomenljiv del 150 milijard, ki jih je vnovčila od prodaje banke. S to osnovo in ljudskim delničarstvom, začenši pri samih delavcih tovarne Vouk, bi morda bil odkup možen.
Poseg Fundacije pa je nemogoč, odgovarja Brandolin, ker zakoni
točno vinkulirajo njeno premoženje. Kar 60% morajo investirati v delnice in obveznice kotiranih družb ali v investicijske sklade, tudi za preostalo premoženje pa so investicije dovoljene le za statutarne dejavnosti in s privoljenjem zakladnega ministrstva.
Brandolin je hipotezo prodaje preveril tudi z goriškimi industrijci, ki pa so odvrnili, da niso zainteresirani za sodelovanje pri morebitnem odkupu, in pri lastnikih: slednji tovarne Vouk ne nameravajo prodati, pač pa vztrajajo pri izvajanju načrtovane reorganizacije celotne grupe, ki naj bi prizadela tudi goriško tovarno s selitvijo dela proizvodnje iz Gorice v Brescio.
V soboto zvečer se je v Kulturnem domu v Gorici odvijala že tradicionalna 5. revija Kraških pihalnih godh, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Revija je tudi tokrat privabila precejšnje število gledalcev in nastopajoče godbe jih niso razočarale. Izvajanje nastopajočih je bilo namreč prijetno in zabavno, kar je ustvarilo v dvorani sproščeno vzdušje.
Najprej je na oder stopila godba društva Viktor Parma iz Trebč pod vodstvom dirigenta Leandra Pegana, ki je takoj »vžgala« s slovenskimi narodnimi pesmimi kot tudi s koračnicami. Z godbo iz Trebč se je ob tej priložnosti predstavil tudi solist Lean Ravalico Pegan.
Kot druga je nastopila godba Komen, tudi pod vodstvom Leandra Pegana, s solistom baritonistom
Damjanom Locatellijem. Koncert je zaključil pihalni orkester Kras iz Doberdoba pod vodstvom mladega domačega dirigenta Igorja Perica. Doberdobci so se tudi ob tej priložnosti izkazali kot kvaliteten orkester z raznolikim in bogatim programom. Se posebej gre omeniti predzadnjo pesem, ki so jo izvajali in sicer izraelsko narodno »Shalom chaverim« v priredbi T. Johnsona, ki jo je občinstvo nadvse toplo sprejelo in nagradilo z dolgim ploskanjem.
Revija Kraških pihalnih godb, ki se je razvila v treh etapah - najprej v Divači, nato v soboto v Gorici in v nedeljo v Boljuncu - je potrdila, da ljubiteljev tovrstne kulturne dejavnosti v našem krogu res ne manjka in da je kvalitetna raven nastopajočih skupin nadvse zadovoljiva.
KRONIKA / PO ARETACIJI DVEH ALŽIRK IN GORIČANA
Ustavili razpečevanje stotisočakov
Odlično ponarejene bankovce naj bi dobavljal neki Maročan
Poročali smo že o aretaciji dveh Alžirk, 26-letne N. G. in 24-letne S. G. (na slikah), ki sta 15. januarja v neki trgovini blizu ljudskega vrta v Gorici skušali plačati nakup s ponarejenim 100-tisočakom. Policijska preiskava, ki je sledila, je obrodila rezultate, ki so jih s kvesture javili včeraj.
Takoj po aretaciji žensk so aretirali tudi 35-letnega Goričana C. B., pri katerem sta stanovali. Na njegovem domu so našli še druge ponarejene bankovce in kozmetične izdelke, oblačila, perilo ter dru-ge»nakupe«s ponaredki.
Kasneje so izsledili in prijavili sodstvu še domnevnega dobavitelja odlično ponarejenih 100-ti-sočakov, 35-letnega B. N., Maročana z bivališčem v Gorici. Pri njem so našli nekaj zlatnine sumljivega izvora.
Policija je ugotovila, da je trojica aretiranih po go-riških barih potrosila precej ponaredkov take kakovosti, da je bilo težko zlahka odkriti goljufijo. Po aretacijah, ugotavljajo, se je število ponaredkov v obtoku močno zmanjšalo.
POHOD / NA POBUDO KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ
RONKE / TRADICIONALNI KONCERT SLOVENCEV V LAŠKEM
Brez človekovih pravic ni miru
Pozornost bolnikom, tretjemu svetu, zapornikom in otrokom
Približno 500 udeležencev se je v soboto pod večer odzvalo povabilu združenja »Azione cattolica« in drugih katoliških laikalnih organizacij, ki so priredile pohod za mir pod geslom »Mir sloni na človekovih pravicah« (na sliki - foto Bumbaca). Zbrali so se pred splošno bolnišnico in se skozi Podturn in mimo zapora podali do stolnice v sprevodu s svečkami. Namen je bil izpostaviti potrebo po bratstvu in spoštovanju pravic šibkejših, brez katerih ni pravega miru.
Poudarili so pravice slehernega človeka in vseh manjšin, še posebej pa so med štirimi postanki opozorili na težave najšibkejših. Pred bolnišnico so se spomnili bolnikov s pričevanjem predstavnice združenja AVO (prostovoljci v zdravstvu) iz Tržiča gospe Sfolladore; v Podturnu sta slovenska goriška
misijonarka v Togu So-lange Degenhardt in mladinec iz Cameruna opozorila na pravice ljudi iz tretjega sveta; pred zaporom so kaplan kaznilnice in dva skavta spregovorili o pravicah zapornikov, v stolnici pa so predstavniki raznih združenj poudarili pravice otrok (do
življenja, družine, resnice, igre, bratstva).
Nadškof Bommarco je daroval mašo in med ho-milijo poudaril človekovo dostojanstvo in svobodo. Darove so namenili posvojitvi na daljavo, zbirali pa so tudi podpise za odpravo smrtne kazni po vsem svetu v letu 2000.
Srečanje in utrjevanje čezmejnih vezi
Gostovali trije zbori iz Opatjega sela - Pozdrava županov Ronk in Mirna - Kostanjevice
Trije pevski zbori so nastopili na tradicionalnem koncertu božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah v nedeljo, 17. januarja. Vsi trije zbori - otroški, cerkveni mešani in moški pevski zbor Kras - so prišli iz Opatjega sela, kjer imajo korenine številni rojaki v Laškem, ki so se zato v lepem številu udeležili srečanja v organizaciji društva Jadro v sodelovanju z domačim ženskim pevskim zborom in župnijo. Udeležence sta pozdravila tudi župana Ronk Enzo Novelli in občine Miren - Kostanjevica Zlatko Marušič.
Posebej velja zabeležiti, da se je na koncertu zbralo tudi lepo število poslušalcev italijanske narodnosti, ki prireditev spremljajo že vrsto let in izvajalce, zlasti člane moškega zbora Kras, poznajo po nastopih ob različnih priložnostih.
Čeprav je bil koncert
napovedan kot božični, seznanili o starih vaških so izvajalci ponudili zelo - običajih v Opatjem selu. pester in zanimiv spored Pri orglah je spremljal in vanj vtkali tudi veliko Marko Vuk, zborovodja izvirnega. Tako je moški pa je bil Pavel Pahor, zbor poleg spleta znanih 20. božični koncert se in ponarodelih pesmi je sklenil z znano pesmijo predstavil dve zanimivi Sveta noč, ki so jo zapeli koledniški pesmi; po- združeni pevski zbori, slušalce so tudi z besedo Srečanje se je nadaljevalo
na domačiji Silvana Marušiča, ki je tudi sam Opajc, v prijetnem razpoloženju in ob kozarcu domačega. Res lepo pevsko, prijateljsko in tudi sorodstveno srečanje, ugotavljajo prireditelji.
Na sliki: nastop moškega zbora Kras
GORICA / SINOČI V OBČINSKEM SVETU
Kritike sponsorizaciji SDAG košarkarjem
Polemike o sprejemu X. Mas - Pričakovanje za slovensko konzulto in razpravo o bolnišnici
ŠOLE / PREDSTAVITEV NOVE SLIKANICE
Tri muce obiskale malčke in učence
Tako v Doberdobu kot v Sovodnjah so jih naši najmlajši sprejeli z velikim navdušenjem
Tako je bilo na predstavitvenem srečanju v Sovodnjah (foto Bumbaca)
Goriški občinski svet je sinoči zaCel dvodnevno zasedanje (seja bo spet danes ob 17.30), med katerim bodo morali vzeti v pretres nekatere pomembne točke. Na dnevnem resu je že peti poskus izvolitve občanovega pravobranilca: v prvih štirih poskusih je zaradi nesoglasij v koaliciji vsakič spodletela izvolitev kandidatu NZ Raffaeleju Pagliari.
Večina se utegne nevarno razdeliti tudi ob osnutku sklepa, ki ga je predložila Oljka v zvezi z bolnišnico. Oljka predlaga, naj se občinski svet jasno izreCe proti selitvi v bolnišnico Janeza od Boga, za dograditev kompleksa v Ul. V. Veneto in za čezmejno sodelovanje s Šempetrom. Selitve nočejo tudi NZ in del FI, kar bi utegnilo spraviti v zadrego večinski del skupine Forza Italia, ki je blizu stališčem deželnega odbornika Ro-molija. Ozračje v občinskem svetu je bilo sinoči že od vsega začetka naelektreno zaradi prisotnosti predstavnikov rajonskih svetov, ki nasprotujejo selitvi.
Na dnevnem redu seje je tudi imenovanje Kon-zulte za vprašanja slovenske manjšine. Občinski svet mora potrediti 12 predstavnikov manjšine (po 5, ki ju predlagata SKGZ in ZSKP, in 2 od Sindikata slovenske šole) ter imenovati še tri, dva na predlog večinske koalicije in enega iz opozicije.
Vsi navedeni problemi, ko poročamo, še niso prišli v razpravo, ki se je v začetnem delu osredotočila na županova sporočila. Valenti je poročal o obisku ministra Fassina in o
sponsorizaciji družbe SDAG, ki je košarkarskemu prvoligašu namenila 300 milijonov lir. Pomisleke o tem so imeli Baioc-chi (CDU), Crocetti (Oljka) in Romano (SKP). Ugovarjali so izbiri, da se sponzoiizirajo profesionalci, ko občinska športna igrišCa razpadajo, pa tudi postopku, češ da se se je odločalo, kot da bi SDAG bila privatna last, v resnici pa je lastnik občina. Crocetti je menil da FI nevarno prepleta javni in zasebni interes. Valenti je na kritike odvrnil, da je spon-sorizacija bila ugodna komercialna poteza.
Glede sporočila o Fassi-novem obisku je načelnik Oljke Rupeni predlagal namensko sejo občinskega sveta o Čezmejnem sodelovanju. Zelo omejevalno se
mu zdi Valentijevo stališče, da je sodelovanje potrebno, da se prepreči izguba nekaj stotin delovnih mest z vstopom Slovenije v EU. V resnici mora to sodelovanje dati Gorici dosti več.
Romano (SKP) je zbodel župana in nekatere skrajneže iz vrst MS, NZ in tudi FI, ko je vprašal, zakaj je občina priredila sprejem za veterane fašistične X. MAS. Valenti se je skliceval na nekakšno ekvidi-stanco in dejal, da so zorni koti do preteklosti različni in da so zanj, ki je prišel iz Istre, bili morilci partizani. Njega in neofašiste iz raznih prej navedenih strank je Romano v repliki spomnil na republiško ustavo, ki ne dopušča obnavljanja fašistične stranke in propagande.
V osnovnih šolah v Doberdobu in Sovodnjah je bilo v petek praznično in živahno: učence osnovnih šol in vrtcev so namreč obiskale »Tri muce« in osvojile pozornost naših najmlajših. V Doberdobu in v Sovodnjah so namreč predstavili ilustrirano pravljico slovenskega otroškega pisatelja Janeza Bitenca Tri muce, ki jo je ilustrirala Aleksandra Maraž iz Števerja-na. Pravljico je na predstavitvah prebrala Barbara Rustja, ki je s svojo pripovedjo pritegnila pozornost malih poslušalcev, obenem pa privabila k sodelovanju »občinstvo«.
Slikanico Tri muce sta izdala Kulturni dom iz Gorice in kulturna zadruga Maja, v sodelovanju z Zadružnima kreditnima bankama iz Doberdoba in Sovodenj. Na predstavitvi v Doberdobu je najprej
prisotne predstavila ravnateljica Nataša Paulin, nato pa je malčke nagovorila predsednica dober-dobske kreditne banke Severina Peric, ki jim je zaželela prijetno branje in barvanje. Doberdobsko banko je poleg predsednice predstavljal tudi ravnatelj Maks Gergolet. Skupaj sta ob zaključku porazdelila številnim učencem bralno darilo Tri muce. Pozdrav in zahvalo je v imenu pobudnikov prispeval tudi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel.
Podobno je bilo v Sovodnjah, kjer je poleg prirediteljev pozdravil predsednik Zadružne kreditne banke Sovodnje Mirko Hmeljak, ki je podčrtal, da se je sovodenjska banka takoj aktivno vključila v pobudo za tisk slikanice skupno z doberdobsko banko. Tudi tu so učenci
so pozorno in aktivno sledili izvajanju pravljice s strani Barbare Rustja, ilustratorka Aleksandra Maraž pa je pravljično dogajanje spremljala s sočasnim risanjem prizorov na veliko belo polo. Predsednik Hmeljak in ravnatelj banke Savo Ušaj sta nato podarila vsakemu otroku izvod slikanice. Ob prejemu darila so otroci obljubili, da bodo doma pravljico prebrali in jo lepo pobarvali.
Pobudniki iniciative so se zahvalili tako sovodenj ski kot doberdobski zadružni banki za pomoč, ravnateljstvom osnovnih slovenskih šol in vrtcev iz Doberdoba in Gorice pa sodelovanje in aktivni pristope, s katerima sta omogočili izpeljavo predstavitvenih srečanj. »Tri muce« pa se vsem toplo zahvaljujejo s trikratnim: mijau, mijau, mijau...
Na preturi obtožen Cossigov svetovalec
Na goriški preturi se je včeraj začel in takoj prekinil proces proti vojaškemu svetovalcu nekdanjega predsednika republike Francesca Cossi-ge, armadnemu generalu Carlu Jeanu. 63-letni general, ki živi v Rimu, je obtožen, da je 5. februarja 1995 v Gorici grozil trem karabinjerjem.
Karabinjerji so takrat ustavili avto, ki ga je upravljala neka gospa, ob kateri je sedel Jean, ker je ob rdeči luči semaforja zapeljala čez križišče. General je - po obtožnici - posegel v bran voznice in zaCel ustrahovati karabinjerje, češ da bo posegel pri njihovemu generalnemu poveljniku in jih dal premestiti. Karabinjerjem gre priznati, da niso klonili ustrahovanju: voznici so naprtili globo, generala pa spravili pred sodišče.
Jean se skuša sedaj sodbi izogniti s sklicevanjem na diplomatsko imuniteto kot član misije v Sarajevu. O tem bo pretor odločal na naslednji obravnavi, ki bo 24. junija.
KMEČKA BANKA / DOMNEVNE DAVČNE UTAJE Z RAČUNI NEREZIDENTOV
UPOKOJENCI / PRIJAVE DO 3.2.
Sojenje upraviteljem in klientom
V soboto se je zaključila predhodna obravnava proti nekdanjim upraviteljem Kmečke banke, članom nadzornega odbora, nekaterim funkcionarjem ter okrog stotim klientom bančnega zavoda v zvezi z upravljanjem računov takoimenovanih nerezidentov. Proti skupini upraviteljev in funkcionarjev je bila vložena obtožnica zaradi združevanja v zločinske namene, poneverbe bilanc in sodelovanja, skupaj s klienti, pri davčni utaji. Klienti so bili v glavnem obtoženi davčne utaje. Manjša skupina obtožencev - predvsem iz vrst klientov - je račune s sodstvom že poravnala (z dogovorno kaznijo in plaCi-•dom globe 600 tisoč lir), nekaj obtožencev je pa tudi medtem že umrlo in je bil proti njim postopek ustavljen. Vse druge osumljence pa čaka sojenje. Prva obravnava bo Cez približno dve leti,
6. oktobra 2000. Tako je sklenil sodnik za predhodne preiskave Alberto Scaramuzza.
Pred sodiščem se bodo tako zagovarjali takratni ravnatelj banke Borut Leban, predsednik upravnega sveta Ksaverij Leban, člani upravnega sveta Karlo Primožič, Livio Antoni, Jože Gej, Andrej Kosič, Joško Sirk, Mirko Primožič in Boris Peric, predsednik in elani nadzornega odbora Silvano Mesesnel, Stefan Bukovec, Saverij Nanut in Aleš Hoban.
Kazenski postopek je posledica pregleda, ki ga je v banki opravila finančna straža v začetku leta 1994. Kmalu zatem je kontrolo opravila Ban-ca dTtalia, zadnje dejanje pa je bilo imenovanje komisarske uprave, ki je trajalo do aprila leta 1997.
V Cern naj bi upravitelji, funkcionarji in nadzorniki ter, posredno
klienti, kršili zakon? V preprostih besedah povedano, kakor nam je obrazložil eden od zagovornikov, s tem, da naj bi na raCune takoimenovanih nerezidentov nakazovali denar. Ker so bile takrat vloge tujih (nerezidentov) oseb oproščene plačevanja 30 odsotnega davka na obresti, naj bi s tem zagrešili davčno utajo. Ostali dve točki obtožnice sta, takorekoč, avtomatični. Bilo je odgovornih več oseb, zadeva pa se je seveda odražala tudi v bilancah. Domneva funkcionarjev na kateri temelji obtožnica je v tem, da naj bi na račune nerezidentov nalagali denar tudi italijanski državljani. Zaradi tega se je znašlo na spisku osumljencev tudi okrog sto klientov banke.
Drugačno stališče imajo zagovorniki (vseh je kar ducat), ki se sklicujejo predvsem na nejasnost, nedorečenost in
prepletanje predpisov s področja davkov, valutnega poslovanja, ukrepov proti pranju denarja.
Devet osumljencev oziroma obtožencev (zagovarjali so jih odvetniki Terpin, Sanzin Samo, Rizzato in Obizzi) je bilo že med predhodno preiskavo oproščenih, ker niso zagrešili pripisanih jim kaznivih dejanj. Sest obtožencev je svoj račun sklenilo z dogovorno kaznijo, nekaj pa jih je medtem tudi umrlo. Med predhodnim postopkom so rešili tudi primer, ko so preiskovalci v zadevo vpletli dve osebi z istim imenom. Vse druge pa Čaka sojenje oktobra leta 2000. Nekdanje upravitelje Kmečke banke zagovarja odvetnik Nereo Ba-tello, kliente pa poleg že zgoraj navedenih odvetnikov še odvetniki Dono-lato, Ziani, Miseri, Sor-rentino, Corubolo, Zucal-li, Caruso, Majo, Lippi in Terziari.
Še nekaj prostih mest za dvotedenski izlet na Kubo
Predsednik Društva slovenskih upokojencev nas je zaprosil, naj morebitne interesente opozorimo, da pohitijo z vpisom za dvotedenski izlet in letovanje na Kubi, ki ga društvo prireja od 19. marca do 2. aprila. Program je zelo zanimiv in pester. Polet bo iz Benetk s sodobnim airbusom 350. Prvi teden na Kubi bodo posvetili ogledu zanimivosti karibskega otoka v spremstvu lokalnega vodiča in vodiCa-spremljevalca, ki bo z njimi potoval iz Gorice. Med drugim si bodo ogledali izvire žveplene termalne vode z možnostjo kopanja, prazgodovinske jame, muzeje in stvarnost kubanske revolucije, farmo krokodilov in druge zanimivosti. Napovedani sta tudi dve kosili v tipičnih restavracijah.
Drugi teden se bodo izletniki nastanili v hotelu Los delfines v ob-
morskem letovišču Vara-dero. Ob sprostivi pod slamnatimi senčniki na plaži, udobju hotela, ki je podoben vili (sobe so s kopalnico, klimatizacijo, telefonom in satelitsko TV) bo na voljo zabava, kubanska foklora in možnost dodatnih izletov v okolico. Vseh 14 dni bodo imeli kompletni penzion, v Varaderu z italijanskim šefom kuhinje.
Na voljo je še nekaj mest. Prijaviti se je treba najkasneje do 3. februarja pri odbornikih ali na sedežu društva. Potreben je individualni potni list, v ceni izleta so všteti vizum, zavarovanje in letališke takse.
Sezonsko
znižanje

moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.00-20.00-22.00 »Amori e incantesimi«. I. S. Bullock in N. Kidman.
VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Conflitto dlnteressi«. Rež. Robert Altman.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Lost in space«. Modra dvorana: 17.30-19.45-22.00 »Ronin«. Rumena dvorana: 16.45-18.30 20.15-22.00 »Z la formica«. TRZIC
EXCELSIOR 17.40-20.00-22-20 »Lost in space«.
a SPISKE VESTI
ODBOR STARSEV did. ravnateljstva Gorica in Skupina mladih družin prirejata v petek, 29. januarja, ob 20. uri v OS O. Zupančiča v ul. Brolo 21 srečanje »Slovensko? Si, grazie! «. Na njem bodo posamezniki italijanske narodnosti, ki so se naučili sloveščine, spregovorili o lastni izkušnji.
til PRIREDITVE
V LUDOTEKI PIKA NO-GAVICKA v dijaškem domu v Gorici bo jutri ob 16. uri na otroke iz vrtcev nastop dijakov pedagoškega liceja S. Gregorčiča pod vodstvom prof. Irene Pahor z igrico Božična skrivnost.
SPDG vabi v četrtek, 28. t.m., ob 20.30 na planinski v čitalnici Križni utici. Dolgoletni odbornik Ivo Berdon bo . prikazal video posnetke -z društvenih izletov (Kobilja glava nad Tolminom, izlet v Tersko dolino in še kaj).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo priredilo pustovanje v Gaglianu 13. februarja. Prijave do 3. februarja na sedežu in pri poverjenikih.
SKRD JADRO IZ RONK vabi danes ob 20. uri na sedež v Romjanu na večer s prof. Joškom Šavlijem, ki bo govoril O mitologiji Slovencev.
IŽ3 OBVESTILA
SPDG obvešča, da bo 7. februarja na Nevejskem sedlu društveno tekmovanje v veleslalomu in deskanju. Prijave na sedežu do 4. februarja
: ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO. Carduc-cijevaul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Tig re-pubblica 16, tel. 410341.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 12.45, Ladislao Cechet iz bolnišnice Janeza od Boga v Foljan.
Iz Tržiča 9.40, Bruno Gad-di z glavnega pokopališča v cerkev sv. Miklavža; 10.40, Angelina Dreos vd. Apostoli iz splošne bolnišnice v cerkev Marcelliana in na pokopališče v Ronkah; 10.50, Enrico Doria z glavnega pokopališča v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče.
Ob slovesu od Huberta Berganta se Svet slovenskih organizacij za Goriško klanja spominu velikega človeka in umetnika. Hubert Bergant je s svojim delom in pričevanjem zapustil neizbrisno in enkratno dragoceno sled tudi v življenju Slovencev v zamejstvu.
Svet slovenskih organizacij za Goriško
IRAK-ZDA / POTEM KO JE IRAŠKI ZUNANJI MINISTER IZ PROTESTA ZAPUSTIL ZASEDANJE ARABSKE LIGE
Irak obtožuje ZDA, da so pri Basri bombardirale civilne cilje
BAGDAD, VVASHING-TON - Po treh nedeljskih incidentih severno od 36. poldnevnika, med katerimi so ameriška in britanska letala bombardirala iraške protiletalske baterije, ki so jih osvetlile s svojimi radarji, je včeraj prišlo do incidenta tudi na južnem območju prepovedi poletov (pod 33. poldnevnikom. Po trditvah baške tiskovne agencije INA so ameriška in britanska letala tokrat bombardirala tudi civilne cilje, in sicer vas Abu-al-Filut, kjer naj bi bilo ogromno mrtvih med civilnim prebivalstvom, letališče v Basri in naftna črpališča v al-Rumaijahu.
Pentagon je včeraj potrdil raketiranje neke protiletalske baterije pri Basri, a je zanikal, da bi ciljali civilne cilje, kot to bdijo Iračani. Kot je povedal neki funkcionar Pentagona, je do napada prišlo na območju »kjer so malenkostne možnosti sbanske škode«. S takim izrazom vojaki navadno omenjajo civilne objekte, bačani se s tako oceno ne strinjajo in navajajo, naj bi ena raketa priletela na stanovanjsko četrt Al-Džumhurija v bližini Basre, ki leži 500 kilometrov južno od Bagdada. »Po prvih ocenah je bilo nekaj oseb ubitih, nekaj je ranjenih, večinoma pa gre za Zenske in oboke,« je še poročala INA in dodala, da je čebt uničena ter da ekipe civilne zaščite evakuirajo obomCje. Agencija se sklicuje tudi na navedbe prič, ki trdijo, da naj bi letala priletela z zahoda iz smeri Savdske Arabije.
Trenutno je težko pre-
veriti, katera verzija je ve-rodostojnejša. Sodeč po zapletu na vrhu Arabske lige v Kairu Iračani poskušajo dodatno očrniti arabske države, ki niso podprle Sadamovega režima, tako da je iraški zunanji minister Mohamed Said al-Sahaf v nedeljo protestno zapustil dvorano v Kabu, kjer za zaprtimi vrati poteka srečanje zunanjih minisbov držav članic Arabske lige, posvečeno Iraku. Vodja baške diplomacije je tako protestiral proti besedilu sklepne izjave zasedanja.
»Ta izjava je le preobleka za neskončno podaljševanje sankcij Zduženih narodov proti naši državi,« je novinarjem povedal podsekretar baškega zunanjega ministrstva Nabil Najm in
dodal, da se udeleženke s sklepno	izjavo
»norčujejo« iz baka.
Besedilo izjave namreč ne vsebuje zahteve po takojšnji prekinitvi sankcij, ne obsoja decembrskih ameriško-britanskih letalskih napadov in osbo kritizira »provokativne izjave« iraških voditeljev v zvezi s Kuvajtom. Iraška delegacija je članicam Arabske lige predlagala, naj se arabske države v resoluciji zavzamejo za »takojšnjo in enosbansko odpravo sankcij proti baku.«
Povsem razumljivo so ZDA z vidnim zadovoljstvom ocenile resolucijo Arabske lige, ki od baka zahteva spoštovanje resolucij Varnostnega sveta OZN. Predstavnik za tisk ameriškega zunanjega mi-
nistrstva James Foley je dodal, da predčasni odhod baške delegacije v bistvu pomeni osamitev bagdadskega režima v arabskih vrstah. Foley je bil nadvse zadovoljen, ker je Arabska liga zavrnila nedavne grožnje baka proti svojim sosedom.
Za iraškega zunanjega minisba Mohameda Saida al-Sahafa je resolucija prava zarota in služi kot zavesa za nov ameriško-britan-ski napad na Irak. Tega mnenja pa seveda ni arabsko časopisje, ki trdi, da bodo rešili arabsko enotnost in pomagali baškemu - ljudstvu, ko bodo »defene-strbali« Sadama Huseina. Posebno časopisje iz Kuvajta in Savdske Arabije najosbeje obsoja Sadamov režim, ker je z njim vsako pogajanje nemogoče.
Letala z ameriške letalonosilke Carl Vlnson, ki nadzorujejo jug Iraka (Telefoto AR)
ZDA / MONICA LEWINSKY MORA PRIČATI
Proces v senatu se je že izrodil
IVASHINGTON - Proces proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu se izrojeva v spopad, v katerem je vse dovoljeno.
Republikanska stranka je včeraj zavrnila kompromis, ki bi preprečil frontalni spopad ob vprašanju pričevanja Monice Lewinsky.
»Proces bi lahko končal v enem tednu,« je predlagal vodja demokratov Tom Daschle. Sondaža televizijske mreže CNN je ugotovila, da je kar 67 odstotkov intervjuvancev sitih poroce-sa in zahtevajo njegov čimprejšnji konec. Trinajst republikanskih tožiteljev pa niso tega mnenja in hočejo, da Monica Levvin-sky priča pred senatorji. Vsa sbanka je podprla ta predlog. Pokorili so se tudi tisti zmerni republikanci, ki so bili mnenja, da bi imeli vsi največ koristi od Daschlovega načrta. Se preden so demokrati predlagali kompromis so se nekateri republikanski senatorji zavzeti za čimprejšnji konec procesa. Med njimi Larry Caraig, Slade Gor-ton in Richard Shelbi. Za hiter konec procesa je bil celo teksaški guverner George Bush jr., ki je eden od možnih kandidatov za novega ameriškega predsednika.
Vse pa je bilo zaman, saj so se republikanci sbnili ob Hydu, večina pa je k pokorščini prisilila disidente. Asa Hut-schinson, eden od binajstih tožiteljev, je pojasnil, da ne pristajajo na kompromis in da mora postopek nadaljevati po predvideni poti.
Monica Lewinsky tako čaka, kaj bo morala storiti, potem ko so jo bije tožitelji
predvčerajšnjim skoraj dve uri zasliševali. »Nič nisem rekla,« je Lewinskyjeva povedala neki svoji prijateljici. Tudi njen odvetnik je povedal, da ni navedla nič novega. Kot kaže tožitelji niso tega mnenja in navajajo, da so izvedli marsikatero podrobnost o manevrih Bele hiše, ki se je hotela dokopati do daril, ki jih je dekletu poklonil Clinton.
Hydova komisija je pripravila seznam prič in na prvem mestu je seveda Monica Lewinsky. Pred dvema mesecema je Hy-de izključil, da bi zaslišali Lewinskyjevo, ker je že vse povedala Kennethu Stanu. Sedaj se je kot kaže premislil. Republikanci hočejo na Clintona z vreči še nekaj govna preden bo senat napravil konec celotni zadevi in se bo vse končalo z navadnim opominom. Republikanci nimajo namreč dvebetjinske večine, tako da se bo Clinton skoraj gotovo izmazal. Na odgovornost sedaj kličejo demokratske senatorje v upanju, da bi med njimi našli kakega odpadnika. To strategijo vsi obsojajo. Washington Post je včeraj zapisal, da je 55 republikancev postalo eksekucijski vod, ki sbelja s slepimi naboji, a si istočasno koplje grob.
KOSOVO / PET MRTVIH V KRIZNEM OGNJU MED SRBSKIMI SILAMI IN BORCI UCK
Svetovna diplomacija se še vedno vrti v začaranem krogu kosovske krize
Jugoslovansko vojaško vozilo s protiletalsko strojnico v vasi Stimlje (Telefoto AR)
PRIŠTINA, BRUSELJ, DUNAJ -Pet mrtvib albanskih civilistov se je prejšnjo noč znašlo v križnem ognju med srbskimi varnostnimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova (UCK). Trupla beh odraslih in dveh obok so našli ob zori med Djakovico in Klino. To je bil edini incidenta, saj so tako UCK kot srbske sile v glavnem mbovale, ker je sedaj na potezi diplomacija. Seveda so finski in jugoslovanski sbokovnjaki za sodno medicino nadaljevali z obdukcijami trupel 45 Albancev, ki so jih ubili v vasi Račak. Obe ekipi shokovnjakov delata v prisotnosti beloruskih specialistov in opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE), poskušata pa ugotoviti natačne okoliščine poboja 45 Albancev v Račku na jugu Kosova.
Vodja opazovahre misije OVSE na Kosovu VVilliam VValker je jugoslovanske varnostne sile obtožil, da so »pobile« civiliste, beograjske oblasti pa bdijo, da naj bi bile žrtve pripadniki Osvobodilne vojske Kosova, ki
naj bi bili ubiti v spopadih.
Finski predstavnik je še povedal, da bodo z obdukcijo trupel končali »najverjetneje v sredo ali četrtek«.
Po tem srhljivem pokolu, je kot rečeno sedaj na potezi diplomacija. Generala Clark in Neumann sta se z Beograda vrnila praznih rok, tako da so danes v Bruslju o Kosovu razpravljali zunanji ministri Evropske unije. Ponovno pa smo bili priča tolikšnim podobnim sestankom, saj je petnajsterica ponovno pozvala vole-tene sbani, naj mimo rešijo spopad in izosbila sankcije proti ZR Jugoslo-- vi ji. Tudi pogoji, ki jih je postavilo nemško predsedstvo EU izpadejo kot mlatenje prazne slame. Nemci so Beogradu postavili sedem pogojev, in sicer: naj spoštujejo dogovore, ki so jih sklenile z zvezo Nato in OVSE, naj sodelujejo z misijo OVSE, ki nad-zomje razmere na Kosovu, naj preiskovalcem mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji takoj omogočijo izvedbo preiskave glede pokola v Račku in dostop do
Kosova omogočijo tožilki Louise Ar-bour, naj kaznujejo odgovorne za pokol, med preiskavo o pokolu začasno odstavijo častnike, ki so bili v času incidenta na območju Račka ter ob udeležbi mednarodne skupnosti začnejo pogajanja s kosovskimi Albanci.
Na papirju so pogoji pravšni, a kaj, ko jih Beograd skoraj gotovo ne bo spoštoval, tako da bodo morali seči po dragih sredstvi. Po katerih še vedno ni jasno, kljub temu da zveza Nato grozi z letalskimi napadi in da je v južni Jadran zaplula eskadra zveze Nato. Sodeč po predsinočnjih izjavah italijanskega zunanjega minisba Lamberta Dinija in generalnega tajnika zveze Nato Javerja Solana, se vsi zavzemajo za diplomatsko pobudo. Tudi odposlanje vojaških sil na mejo s Kosovom in Albanijo je zelo vprašljivo, ker bi to morali zahtevati obe državi. Medtem se v Tirani mudi delegacija predstavnikov kosovskih Albancev, ki mora poiskati skupno strategijo za Kosovo.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVRO / GOVORICE O RAZVREDNOTENJU KITAJSKE VALUTE NEGATIVNO VPLIVALE NA TRGE
Evro potrjuje vlogo ščita pred širjenjem krize v Evropo
BRUSELJ - Evro nima še niti mesec življenja, pa je že prepričal zahtevne Skandinavce, da je Cito spodobna valuta. Iz zadnjih javnomnenjskih sondaž izhaja, da se za vstop v monetarno unijo ogreva 50 odstotkov Dancev in 51 odstotkov Švedov. Toliko bi se jih namreč na referendumu izreklo za vpeljavo skupne evropske valute. Proti bi bilo na Danskem 38 odstotkov, na Švedskem pa 31 odstotkov vprašanih. Nasprotniki uvedbe evra kot oviro najpogosteje navajajo strah pred izgubo nacionalne suverenosti. Švedske oblasti so se evru odpovedale predvsem zaradi ostrega nasprotovanja javnosti, M pa je po uspešnem startu evra oCitno začela spreminjati mnenje o njem. Švedska centralna banka ocenjuje, da se bo država priključila EMU januarja 2002, enako pa je mogoCe napovedati tudi za Dansko.
Na svetovnih valutnih trgih se je evro včeraj rahlo okrepil do dolarja in jena, kar gre pripisati glasovom o možnosti razvrednotenja kitajskega juana. Te govorice so imele včeraj zelo negativni vpliv na trge, še posebno, ker še zdaleč ni mimo negativno učinkovanje brazilske krize.
Razvrednotenja kitajske valute se bojijo zlasti v jugovzhodni Aziji, kjer se rešujejo iz krize prav po zaslugi trdne monetarne politike Pekinga. Toda Kitajska medtem doživlja
občutno zaviranje gospodarske rasti (ki je doslej dosegala okrog 8 odstotkov) in predvsem izvoza, ki je lani prvič po 15 letih upadel. Juan je edina valuta tamkajšnjega območja, ki zaradi krize ni bila razvrednotena, za kar je Peking unovčil politični Cek, a je v zameno utrpel znatno ekonomsko škodo. Odgovorno ravnanje Kitajske, ki ni spremenila svojega teCaja, je namreč preprečilo dodatno razvrednotenje najšibkejših krajevnih valut, Peking pa se je v zameno povzdignil na svetovni gospodarski sceni,
tako da že marsikdo ocenjuje, da bi ga bilo treba sprejeti v klub G8.
Evropski komisar za monetarne zadeve Yves Thibault de Silguy je v zvezi z občutljivim trenutkom na finančnih trgih opozoril, da je treba skrbeti za ohranjanje njihovega zaupanja v evropsko gospodarstvo in evro, ki sta manj izpostavljena regionalnim krizam kot druga območja sveta. V krizi naj bi po nekaterih besedah bilo že 60 odstotkov svetovnega gospodarstva, območje evra pa se po de Sil-guyevih lahko obrani kontaminacije s pametno poli-
tiko nadaljnjega konsolidiranja nacionalnih gospodarstev. Ošibitev teh prizadevanj se bi namreč hitro pokazala v povečanju pritiskov na Evropsko centralno banko in v precenjenosti evra, kar bi imelo zelo negativne učinke na zaposlenost, je dejal de Sil-guy med včerajšnjo avdicijo v monetarni komisiji Evropskega parlamenta. Proračunske naCrte za leto 1999 je zato treba zelo strogo izvajati, kajti gibanje deficitov ne pušCa nobenega manevrskega prostora za popuščanje. Komisar je torej ponovno pozval k disciplini na področju jav-
nih financ, ki je po velikih napredkih v letih 1996 in 1997 lani pokazala znake popuščanja. De Silguy je torej vztrajal pri stališču, ki sta ga že večkrat zavzeli tako Evropska komisija kot centralna banka v Frankfurtu, ki vztrajno opozarjata, da je treba Čimbolj znižati deficite, s Čemer bi zagotovili prostor ekspan-zivnim posegom za pospeševanje gospodarske rasti in z njo zaposlovanja. Tako gibanje pa bi po komisarjevem mnenju tudi moCno vplivalo na dvig zaupanja trgov in bi bilo naravna ovira za širjenje krize v Evropo.
EU / POROČILO ZAKLADNIŠTVA O REALNEM GOSPODARSTVU
V Italiji napredka tudi upiranje reformam
Najbolj neustrezni sta poštva in železnica - Razkorak med severom in jugom ostaja
RIM - V Italiji, kjer je vrsta sistemskih reform zaCela dajati prve rezultate, je kljub napredku še vedno precej upiranja spremebam, kar je najbolj vidno na poštnem in železniškem področju, kjer ni nobenega posluha za bližnji nastop popolne konkurence. V zamudi ostaja tudi jug države, pa Čeprav je končno prišlo do zasuka in se kažejo prvi znaki gospodarske rasti.
To je v strnjenih besedah glavna ugotovitev iz poročila o položaju italijanskega realnega gospodarstva, ki ga je zakladno ministrstvo poslalo v Bruselj in ga je vCeraj z novinarji komentiral minister Ciampi (na posnetku AP) . Poročilo, ki ne vsebuje javnofinančnih kazalcev, razClenja dosežen napredek in hkrati navaja probleme, ki še Čakajo na
rešitve. Ciampijev pregled služi za oceno strukturnega gibanja italijanskega gospodarstva in dopolnjuje kvantitavne ocene enakega poročila, ki ga zahteva pakt o stabilnosti.
Ciampi je posebej zadovoljen z
oceno - ki bo dokončna konec prihodnjega meseca - po kateri naj bi lani delež proračunskega primanjkljaja na BDP znašal le 2,6%, med ostalimi pomembnimi znaki napredovanja pa je navedel sproščanje trga (npr. reforma trgovine), reformo davčnega sistema, javne uprave in financ. Med problemi, ki ostajajo, pa izstopajo predvsem štiri: razkorak med severom in jugom, upiranje reformam, neurejen bančni sektor in popolnoma neustrezen sistem poste in železnice. Največ' kritike sta si v ministrovem poročilu zaslužili prav zadnji dve področji, ki sta po Ciampijevih besedah še zelo daleč od evropskega standarda, zato bo potrebna moCna pospešitev procesa prestrukturiranja.
SLOVENIJA / GUVERNER FRANC ARHAR O SPREMEMBAH V MONETARNI POLITIKI
Zelo ugodna ocena lanskih gibanj
LJUBLJANA - Svet Banke Slovenije (BS) je pretekli petek sprejel oceno uresničevanja denarnega cilja za leto 1998 in zastavil cilj denarne politike za letošnje leto, o Čemer je včeraj na novinarski konferenci podrobneje govoril guverner centralne banke France Arhar. Dejal je, da bi moral denarni agregat M3 letos rasti v razponu od 16% do 24%, medtem ko je bilo lansko gibanje M3 - porasel je za 20, 2% - posledica predvsem domačega kreditiranja. Svet je sprejel tudi novosti glede vplačila tolarskega depozita za finančne kredite, najete pri tuji osebi, ki ga bo BS zahtevala le v primeru večjih kratkoročnih kapitalskih tokov.
Lani se je bil agregat M3 gibal znotraj postavljenega razpona (18%-26%), saj se je povečal za 20, 2%. Lanska rast agregata M3 je bila posledica domačega kreditiranja, medtem ko so ga predlani oblikovali kapitalski tokovi. Lani je upadlo zadolževanje podjetij v tujini, banke so se lani prvič neto zadolžile, prav tako se je zadolžila država, manjši pa je bil tudi odkup v menjalnicah. Poleg tega so bile neposredne naložbe manjše kot v letu poprej, portfeljne naložbe pa so bile lani izravnane, je pojasnil Arhar, ki je dodal, da je razmerje med slovenskim dolgom v višini 4, 9 milijarde dolarjev in deviznih rezerv Slovenije v višini 4, 76 milijarde dolarjev najboljše med državami na prehodu.
Lani so občutno porasli tudi krediti bank podjetjem, in sicer za 134 milijard tolarjev,
predlani le za 44 milijard tolarjev. Porasli so tudi krediti prebivalstvu in državi. »Ob tem pa je spodbudna rast tolarskih depozitov (+26, 8%), tudi glede ročnosti, kar kaže, da se krepi zaupanje v domači denar,« je dejal Arhar. Sploh svet BS ocenjuje lanska gibanja za zelo uspešna, prav tako kot ocenjuje za uspešne rezultate slovenskega gospodarstva. Ti so bili odvisni od mednarodnega okolja, pri čemer so bili tuji trgi naklonjeni slovenski menjavi s tujino.
Po 11-meseCnih podatkih je bil v plačilni bilanci lani zabeležen simbolični presežek 49 milijonov dolarjev, tako da je bila konec leta plačilna bilanca približno izravnana, Arhar pa je opozoril na strukturne premike v plačilni bilanci. Izboljšala se je namreč trgovinska bilanca, saj se je primanjkljaj v blagovni menjavi znižal s predlanskih 728 milijonov dolarjev na 655 milijonov, vendar se je znižal tudi presežek v bilanci storitev, in to predvsem zaradi upada obmejnega turizma. »Rast tujega povpraševanja, ki je motor slovenskega gospodarstva, bo letos predvidoma padla z lanskih 7% na letošnjih 5%,« je poudaril Arhar, ki je opozoril na zelo labilno okolje, tako glede rasti kot navzkrižnih tečajev. Zato svet BS opozarja, da morajo biti slovenska podjetja zelo realna glede rasti stroškov, umiranje plaC pa bi se moralo nadaljevati, ker domačega povpraševanja ne more nadomestiti tuje.
V BS so konec lanskega leta in v začetku
letošnjega spremenili tudi vrsto instrumentov, v skladu s ciljno inflacijo 4, 8%. Z novim letom se je spremenila tudi raven eskontne in lombardne obrestne mere, poleg tega ima BS od tega dne že vse kratkoročne instrumente v nominalnih obrestnih merah, blagajniške zapise pa bo izdajala le še v dolarjih in evru. Od letošnjega leta se v devizno pozicijo štejejo tudi tveganja, ki v bankah nastajajo zaradi različnih valut, tako da bo položaj slovenskih bank kmalu primerljiv z razmerami v tujih bankah, je dejal guverner BS.
Sklep o vplačilu tolarskega depozita za finančne kredite, ki ga je svet BS sprejel v 22. januarja in bo začel veljati 1. februarja letos, je drugačen od dosedanjega. Depozit naj bi znašal od 0 do 30%, BS pa si po novem prilašča diskrecijsko pravico, ki jo bo uporabljala glede na dimenzijo in strukturo kapitalskih tokov. Poleg tega naj bi bil depozit pri osrednji banki le dve leti, guverner je pri tem opozoril tudi na nov zakon o bančništvu, po katerem bodo lahko imele devizne raCune tudi pravne osebe.
V pričakovanju povečanja konkurence je BS dala soglasje Novi Kreditni banki Maribor za nakup 24, 05-odstotnega lastniškega deleža Dolenjske banke. »Želimo si večje domaCe konkurence pred prihodom tuje, zato osrednja banka ne more biti dovzetna za lokalne občutke,« je kometiral Arhar. (STA)
— TEČAJNICE —
I EVKO= 1.936,27 URE
		
25. JANUAR 1999	povprečniHtecaj	1	
VALUTA	25.01.	22.01.
ameriški dolar	1,1584	1,1567
japonski jen	132,09	131,88
grška drahma	322,05	322,65
danska krona	. 7,4367	7,4372
švedska krona	8,9400	9,0110
britanski funt	0,69890	0,70050
norveška krona	8,6125	8,6225
češka krona	36,211	36,287
ciprska lira	0,58167	0,58173
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,47	250,16
poljski zlot	4,1607	4,1587
slovenski tolar	188,7438	188,4587
švicarski frank	1,5966	1,5983
kanadski dolar	1,7620	1,7515
avstralski dolar	1,8317	1,8225
novozelanski dolar	2,1659	2,1519
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
25. JANUAR 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
SJOIMLC VMLUIC	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,1688	1,1506
britanski funt	0,7059	0,6920
švicarski frank	1,6106	1,5776
danska krona	7,5759	7,2901
norveška krona	8,8033	8,4087
švedska krona	9,1436	8,7062
kanadski dolar	1,7969	1,7307
grška drahma	338,77	294,88
japonski jen	137,14	128,84
avstralski dolar	1,9274	1,8005
slovenski tolar	193,72	188,08
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.?. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
25. JANUAR 1999	EVRO		URE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1714	1,1510	1653	1682
britanski funt	0,7118	0,6953	2720	2785
kanadski dolar	1,7942	1,7528	1079	1105
japonski jen	134,7932	131,7078	14,36	14,70
švicarski frank	1,6252	1,6878	1191	1219
norveška krona	8,7541	8,5578	221,18	226,26
švedska krona	9,0720	8,8682	213,43	216,34
grška drahma	327,4903	320,0608	5,91	6,05
danska krona	7,5608	7,3847	256,09	262,20
avstralski dolar	1,8666	1,8252	1037	1061
slovenski tolar	191,71	188,35	10,10	10,28
hrvaška kuna	8,00	7,45	242	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
25. JANUAR 1999		INDEKS MIB 30: -0,29%	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,086 -1,43	ITALGAS	5,503 +1,94
ALLEANZA	10,796 +1,18	MEDIASET	8,179 +3,68
COMU	5,259 -1,77	MEDIOBANCA	9,761 -2,15
BCA Dl ROMA 1,310 -2,01		MEDIOLANUM	6,145 -2,13
FIDEURAM	5,371 -1,72	MONTEDISON	0,900 -1,29
INTESA	4,584 -0,99	OLIVETTI	3,157 +4,46
BENETTON	1,477 -1,92	PARMALAT	1,299 -0,68
COMPART	0,618 -1,59	PIRELLI SPA ’	2,264 -0,91
EDISON	10,206 +2,68	RAS	9,949 -0,73
ENI	5,145 -0,36	ROLO BCA 1473	21,920 +0,64
FIAT	2,673 +1,48	SAIPEM	3,007 +2,07
FINMECCANICA 0,884 -0,11		SAN PAOLO IMI	14,691 +1,19
GENERALI	35,610 -0,14	TIM	5,709 +0,10
HDP	0,617 +3,44	TELECOM ITA	7,902 +0,31
INA	2,037 -2,02	UNICRED1T	4,662 +0,04
O	ljubljanska banka Podružnica Milano		
Torek, 26. januarja 1999
PRIREDITVE
Beckettov Konec igre v Četrtek v Novi Gorici
Primorsko dramsko gledališče bo v četrtek, 28. januarja premierno uprizorilo delo Nobelovega nagrajenca Samuela Becketta Konec igre, ki ga bo v novem prevodu Srečka Fišerja na oder postavil režiser Vito Taufer.
Beckett, ki ga ob Arthurju Adamovu, Eugenu Ionescu in Jeanu Genetu uvrščajo v krog piscev t.i. »gledališča absurda«, katerih skupna značilnost je uprizarjanje občutja metafizične tesnobe spričo nesmiselnosti človekove usode v razvrednotenem svetu, je delo napisal v francoščini med leti 1954 in 1956, kasneje pa ga je
sam tudi prevedel v angleščino. V Koncu igre ga zanima predvsem elementarno v človeku, torej tisto, kar ostane, Ce mu odvzamemo spone spomina, morale, vere in iluzij. Igra ujame osebe v trenutku, ko se je vse, kar se je v njihovih življenjih imelo zgoditi, že zgodilo. Vpete so v situacijo, ki si je niso same izbrale in nanjo ne morejo vplivati; kot v vicah Čakajo na odrešitev ter pri tem skušajo pregnati iz sebe praznino z nenehnimi ponavljanji in verbalnimi igrami. Konec igre je smešna igra, obenem pa sta v njej
krutost in pesimizem izpeljana do absurdnosti; in hkrati delo, ki zaobjema temeljna ontološka vprašanja 20. stoletja. Je besedilo, ki ne dopušCa ene same razlage, in prav zaradi te odprtosti vedno znova pritegne s svojo univerzalnostjo.
Ob režiserju Vitu Tauerju, ki je tudi avtor scenografije in kostumografije, ter prevajalcu in lektorju Srečku Fišerju, so predstavo sooblikovali dramaturginja Marinka Poštrak, oblikovalec luči Samo Oblokar ter igralci Ivo Ba-rišiC, Radoš Bolčina, Barbara Babic in Boris Mihalj.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
V	ponedeljek, 1. februarja ob 18.00, »Eno uro z ... Ulrichom Dunnebachom«.
Gledališče Rossetti
Danes, 26. januarja ob 20.30, jutri, 27. januarja ob 16.00, 28., 29. in 30. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 31. januarja ob 16.00, bo Novo gledališče -Diana Orsi podalo delo Peppina De Filippa »Don Raffaele il trombone cupicfo scherza e spazza«. Režija Silvio Orlando.
V	torek, 2. ob 20.30 in v sredo, 3. februarja ob 16.00 bo gledališka skupina La Famiglia delle Or-tiche. podalo delo »La solitudine nei campi di co-tone«. Režija Cherif.
Od 5. do 14. februarja bo na sporedu delo »Le fal-se confidenze«, ki ga bo'podalo gledališče iz Genove. Režija Marco Sciaccaluga.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Gristallo
. Od 29. januarja do 7. februarja, George Bernard Shaw »La professione della signora Warren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 29. in 30. januarja ob 20.30, 31. januarja ob 16.30, 2. februarja ob 16.30, 3., 4., 5., in 6. februarja ob 20.30 " ter 7. februarja ob 16.30..
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatra degli Asinelli« bo v soboto, 30. ob 20.30 in v nedeljo, 31. januarja ob 17.30 ter ponovitvi v soboto, 6. in v nedelno, 7. februarja, podalo delo Alana Ayckbourna »Camere da letto«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
Jutri, 27. januarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu - predvajali delo »Maria della Baia degli angeli« Manuela Pradala.
BOUUNEC Gledališče »F. Prešeren«
Danes, 26. januarja ob 16. uri (red I) gostuje SSG s komedijo Alana Ayckbourna »Polovične resnice«. Režija Vladimir Jurc.
Jutri, 27. januarja ob 20.30 ponovitev Kobalove komedije »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
DOLINA
Dvorano KD »Valentin Vodnik«
V	soboto, 30. januarja ob 20.30 gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jasa Jamnik.
Kulturni dom
28. januarja bo Stalno gledališče iz Parme podalo delo »Aliče oltre lo specchio«. Režiser Giorgio Gallione.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 26. in jutri, 27. januarja bo Stalno gledališče iz Parme podalo delo »Aliče oltre lo specchio«. Režiser Giorgio Gallione.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
Danes. 26. januarja ob 19.30 in ob 22.00 - skupina »Časa degli Alfieri« bo v režiji Luciana Nattina podalo Magrisovo pripoved »II Conde«.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
27., 28., 29., 30. in 31. januarja bo Piccolo Teatra di Milano podalo delo »La grande magia«, pravljico v treh dejanjih E. De Filippa. Režiser Giorgio Strehler.
Gledališče delle Mostre
29. in 30. januarja bo Stalno gledališče iz Parme podalo delo »Aliče oltre lo specchio«. Režiser Giorgio Gallione.
_______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče
Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo 5. februarja ob 20. uri.
27., 28. in 29. januarja ob 20.00, Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer. Reprize: 4., 6., 12. in 13. februarja vedno ob 20.00.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
Danes, 26. jan. ob 15.30 in 19.30, 27. jan. ob 19.30 VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
28.	januarja ob 19.30 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
29.	in 30. januarja ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
Cankarjev dom
Jutri, 27. in v Četrtek, 28. januarja ob 20. uri monodrama »Karajan C.«. Besedilo in režija Dušan Jovanovič, igra Branko Šturbej.
■ čl Wi"
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Danes, 26. jan. ob 20.30, v Četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 31. jan. ob 16.00, »Salome« Riharda Straussa.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 1. februarja ob 20.30 nastop A. Specchi - »Accademici della Fondazione A. Toscanini« - B. VVohlfarth.
Športna palača (čarbola)
V	petek, 29. januarja dobrodelni koncert, ki ga bo imel Luca Carbo-ni ob 5. obletnici smrti Marka Lucchetta, SaSa Ote, Darija D'Angela, Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi.
Glasbena matica
V	torek, 9. februarja ob 20.30 bo v Deutscher Hilfsverein, Ul. Coro-
neo 15, Cetri abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Duo Danja Lukan -sopran, Marko Ozbic - klavir.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	Četrtek, 28. januarja ob 20.30 nastop Komornega zbora »Ipavska« in glasbeni atelje Emil Komel. Dirigent Matjaž Scek.
_____________________SLOVENIJA ________________________
IZOLA
Dvorana glasbene šole (palača Besenghi)
V	torek, 2. februarja ob 19.30 bo koncert tria Luwigana. Darko Brlek - klarinet, Igor Škerjanec - violončelo in Vladimir Mlinaric - klavir.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 1. februarja nastop komornega orkestra »Ferenc Liszt« iz Budimpešte.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 27. januarja ob 19.30, bo v Gallusovi dvorani nastop Simfoničnega orkestra akademije za glasbo v Ljubljani.
V petek, 29. januarja ob 20. uri Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Lior Shambadal, solist Anton Sorokow, violina.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
Danes, 26. januarja ob 20. uri, bo v viteški dvorani, četrti koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«. Godalni kvartet Tartini, Harald Schoneweg, viola, Igor Mitrovič, violončelo.
_______________________KOROŠKA___________________________
CELOVEC Mestno gledališče
Danes, 26. in 28. januarja ob 19.30 - La clemenza di Tito (opera -W. A. Mozart).
29.	januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi).
28. in 30. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta - E. Kal-man).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do
10.	februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Art Gallery (Ul. s. Servolo, 6): do 30. januarja VIII. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto.
Državna knjižnica (palaCa Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
OPČINE
V Zadružni kraški banki in v Prosvetnem domu
bodo do 11. februarja razstavljali umetniki v spomin na Avgusta Černigoja pod naslovom Zarek ustvarjalnega duha. Otvoritev bo v petek, 29. januarja ob 18.30.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: v sredo, 27. januarja ob 18.00 otvoritev razstave Zore Koren Skerk.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv, Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA_______________
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
NOVA GORICA
Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: Stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska
zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. VeC-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt-od -10. do 18. ure.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
10.00
11.30
11.35
12.25
13.00
14.05
15.00 15.45
17.35
17.45
18.00
18.35
19.30
20.00
20.35 20.40
22.50
22.55
0.00
0.30
1.00
1.25
Euronervs
Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodit^ Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Passione selvaggia (dram., ZDA ’47, r. Zoltan Korda, i. G. Pečk, Joan Bennel)
Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: II tocco di un angelc (i. Rosa Downey)
Dok,: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Princesa Sissi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Nogomet: Bologna - Ju-ventus (pokal Italije) Dnevnik
Nan.: Primer za Schvvar-za (i. Klaus VVennemann, Rainer Grenkovvitz)
NoCni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: II grillo, 0.55 Aforizmi Sottovoce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo)
Nad.: Komisar Maigret
RAI 2
7.00
9.45
10.50
11.10
11.30
13.00
14.00 14.40
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.40
23.45
0.40
Variete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
Aktualno: Ljubim živali (vodi R. Dell’ Abate)
Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
Kronika v živo - La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Squadra Speciale Cobra Loto ob osmih Dnevnik
TV film: La vita che verra (kom., It. ’98, i. V. Golino, S. Dionisi, 4. del) Aktualno: Pinocchio Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme Glasba: Umbria Jazz ’98: Jorge Ben Jor
Jk RAI 3
	Jutranji dnevnik, vreme
	Media/Mente, 8.55 Kinematografija, 9.00 Zgodovina
	Nan.: Charlie Grace
flgj	Šport: Snotvboard
jju	Dnevnik, 12.20 Šport
	Aktualno: Telesogni, 13.00 Umetnost
	Deželne vesti,dnevnik
	Znanstveni dnevnik
	Pravljice in risanke
	Športno popoldne
I	Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved
1*1	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
fig	Variete: Blob
s	Nan.: Superman
	Oddaja o izginulih osa-beha: Chi 1’ ha visto?
	Dnevnik, deželne vesti
8	Dokumenti: Alfabeto ita-liano
H	Tgr - Sredozemlje
H	Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme
	Fuori orario
	Film: La settima stanza (dram., ’95)
gg RETE 4	<Q> ITALIA 1	|r Slovenija 1
	Nad.: Un volto, dne don-		Nan.: Ocean Girl		Vremenska panorama
	ne, 6.50 Guadalupe		Otroški variete, vmes		Napovedniki
	Pregled tiska		Ciao Ciao mattina in ri-		TV prodaja
	Nad.: Renzo in Lucia,		sanke		Tedenski izbor: Rado-
	9.45 Huracan, 10.45 Feb-		Nan.: Mac Gyver		vedni Taček: Oglje, 9.45
	bre d’ amore		Film: Si ringrazia la re-		nan.: Pustolovščine (No-
JBcTj	Dnevnik		gione Puglia per a vere i		va Zelandija, 19. ep.),
mm	Aktualno: Forum		fornito i milanesi (kom.,		10.20 Recept za zdravo
RkS	Dnevnik		It. ’82, i. G. Porcaro)		življenje, 11.10 Potepanja
mm	Kviz: Kolo sreče		Šport studio, 12.25 Odpr-		Nan.: Komisar Rex (Av-
	Nad.: Sentieri - Steze		ti studio		strija, i. Tobias Moretti)
	Film: Aragosta a colazio-		Nan.: V osmih pod streho		Poročila, vreme, šport
	ne (kom., It.-Fr. ’79, i. E.		Risanke		Vremenska panorama
	Montesano, C. Brasseur)		Variete: Colpo di fulmi-		Prisluhnimo tišini
	Kviz: OK, il prezzo e gin-		ne, 15.00 Fuego!		Po Sloveniji
	sto		Nan.: Beverly Hills (i. Ja-	raS	Sprehodi v naravo: Storži
	Dnevnik in vreme		son Priestley)	regi	Nad.: Dobri duh iz Av-
	Nan.: Colombo		Variete za najmlajše,		stralije (Avstral., 3. del)
	Film: Frantic (krim.,		vmes risanke		Obzornik, vreme, šport
	ZDA ’88, r. R. Polanski, i.		Nan.: Baywatch		Dok.: Afera Diareja
	H. Ford, B. Buckley)		Odprti studio, 18.55		Risanke
	Film: Hamburger Hill -		Šport studio		TV dnevnik
	Collina 937 (vojni, ZDA		Nogomet: Pariš- St. Ger-		Vreme, šport
	’87, i. C. B. Vanče)		main - Milan		Nan.: Učitelj (Francija,
	Pregled tiska		Variete: Sarabanda (vodi		13. epizoda)
	Made in Italy		Enrico Papi)		Mednarodna obzorja
			Variete: Gornici (vodi Se-		Odmevi, kultura, vreme
			rena Dandini)		Šport, marketing
B CANALE 5			Variete: Le iene (vodi Simona Ventura)		Drama: Zadnji kurir (M. Seelig, Nemčija, r. A.
			Nogomet: Milan - Ander-		VVinkelmann, i. Sissi Per-
			lecht		linger, H. M. Stier, 2. del)
	Na prvi strani, vreme		Odprti studio, 1.00 Fatti		Dok. oddaja: Znameniti
	Jutranji dnevnik Tg5		e misfatti, 1.10 Šport		umetniki - Arthur Koe-
	Aktualna odd. o dobrem		Film		stier (Fr.)
	počutju: Vivere bene				Dokumentarije: Afera
	Variete: Maurizio Costan-				Diareja (pon.)
	zo Show Nan.: Un detective in	# TELE 4			
	corsia, 12.30 Nonno Feli-				
	ce Dnevnik TG 5		16.45, 19.30, 23.00, 1.30		
	Aktualno: Sgarbi quoti-		Dogodki in odmevi		
	diani		Film: Princ Azim		
	Nad.: Beautiful	nm	Rokomet: ACSI Lib.		
	Aktualna odd.: Uomini e		Haenna - Genertel TS		
	donne - Moški in ženske		Mozaik		
	(vodi Maria De Filippi)	Btnj	Akjtualno: Quadrato		
	TV film: Danielle Steel,		Nan.: Get Smart, 0.00		
	nekoč je bila princesa (dram., ZDA ’95, i. Melis-sa Gilbert, B. Boxleitner)	m	Agente speciale		TV PRIMORKA
	Aktualna oddaja: Verissi-	(•) MONTECARLO ,			
	mo (vodi Cristina Paradi)				
	Variete: Passaparola (vo-			Edm	17.00 Videostrani
	di Gerry Scotti)			BM	Videospot dneva
	Dnevnik TG 5		19.45, 22.45, 1.40 Dnev-	Rm	Posebni zavod Dutovlje
	Variete: Striscia la noti-		nik, 12.30, 20.10 Šport	Wm	Športni ponedeljek
	zia (vodita Ezio Greggio		Nan.: Agencija Rockford,		Adrenalin za vsak dan:
	in Enzo lacchetti)		13.05 Ellery Queen		Boarder Week
	TV film: In punta dicuo-		Film: 11 dilemma del dot-		Otroškikotiček
	re (kom., It. ’98, i. I. Pa-		tore (kom., VB ’59)	n	Videostrani
	sco, M.G. Cucinotta, M.		Variete: Tappeto volante	Smj	Dnevnik, vreme
	Reale, 1. del)		Variete: Zap Zap		Misel dneva
	Variete: Maurizio Costan-		Film: I cavalieri della Ta-		Za boljši vid
	zo Show		vola rotonda (pust., ’53)	BFfl	Glasba: Pop rock svet
Wml	Nočni dnevnik		Šport: Crono	689	Oddaja za zamejce v Ita-
	Striscia la notizia		Film: Vittime di guerra		liji: Med Sočo in Nadižo
	Nan.: Hill Street		(vojni, ZDA ’89)		Dnevnik TV Primorka
{f* Slovenija 2
8.45
9.00
10.00 10.30
11.20
12.15
12.45
14.15
15.15 16.55 18.00
19.00
20.00 20.20
21.00
22.00
23.35
0.05 Teletekst Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor Nad.: Sestre III (1. del) Gospodarska panorama: Ekonomska razpotja Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Studio City
Kontaktna oddaja: Jasno in glasno Film: Telegrafist Tenis Grand Siam Nad.: Gospa svetovalka (Fr., 6. del)
Pomp kviz Turistične akcije Potopisna serija: Dežela padavin
Dokumentarna oddaja: Zora dobe kloniranja Film: Hajka (Srbija 1977, r. Zivojin Pavlovič, i. Rade Serbedžija, Pavle Vujisič, Boro Begovič) Svet poroča
Koper
■	Euronervs
1	Otroška oddaja: Gugalni-
■	Vatikanski muzeji
	Na naslovni strani
	Kulturni magazin: 2000 besed
	Program v slovenskem jeziku: Potovanje v zeleno
	Primorska kronika
	Tv Dnevnik, vreme, šport
	Gugalnica
	Dokumentarec
	Globus, 21.15 Pogovorimo se o...
	TV Dnevnik
	Tenis: Mednarodno prvenstvo Avstralije
	Košarka: Ducato Siena -SDAG Gorizia (IP A lige) Vsedanes - Tv Dnevnik
'N
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 28. del); 9.30 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe;
11.00	Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12.40 ZPZ Višarski kvintet; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic;
15.30	Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Nad.: Franc in njegovi II - Trst v poznih 50-ih letih (M. Uršič, 4. del); 18.45 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe;!7.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Glasb. utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan;
8.00	Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do
19,00	Iz kulturnega sveta; Prenos RS; 20.00 Večrni pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS; do 0:00 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7,15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o,..; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20,00 Maribor.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Slovenščina; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasb, šole; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje;
13.00	Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15,30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latlna; 18.00 Vročer hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15,30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora:
10.00-	14,00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
28
Torek, 26. januarja 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
X-.. SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
6 !A6

MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
Danes: ob 4.44 najvišje 36 cm, ob 12.15 najnižje -34 cm, ob 18.42 najvišje 9 cm, ob 23.24 najnižje -9 cm.
Jutri: ob 5.51 najvišje 39 cm, ob 13.08 najnižje -45 cm, ob 19.44 najvišje 18 cm.

^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Sloveni^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............4
1000 m..............3
1500 m..............2
Vremenska obremenitev se bo postopoma krepila, do večera se bodo vremensko pogojene težave pojavile pri mnogih ljudeh. Moteno bo tudi spanje v noči na sredo.
2000 m...........'.O
2500 m ...........-2
2864 m............-3
J

X CA
DANES
GRADEC
-3/5
TRBIŽ
a
CELOVEC O -7/2
af
M. SOBOTA O -3/5
a
a
2/8 O
OVIDEM 2/8
O
S. GRADEC -7/2
MARIBOR O -3/6
O PTUJ
CEUE O -2/7
a#1 a^
-*»N. GORICA 2/8 GORICA a
2/8 O
N. MESTO ‘3/7
O
UMAG
ZAGREB
>3/7
O
a^
Danes bo sprva delno jasno, popoldne se bo postopno pooblačilo. Pihal bo jugozahodni veter, ki bo prevetril nižine. Proti večeru bodo v zahodni Sloveniji že manjše padavine. SOSEDNJE POKRAJINE: Do večera se bo povsod pooblačilo in v severni Italiji ter v Alpah bodo že manjše padavine
JUTRI

SH	aa	celovec
TRBIŽ	O •1/1
O	-T/o
O
KRANJSKA GORA Q
Wic
a:aa':j
9.
o"
M. SOBOTA
o °'2
MAflBOR
GRApjEp
66
OVIDEM

PTUJ
N. GOJILA 66
O
KRANJ
aa 6 s
>U|J^JANA
srn
6f|


aa
8>W01 6
POSTNA
O
UMAG
i/iAGREB Vr
o
V	sredo bo oblačno s padavinami, v nižinah bo deloma deževalo, deloma snežilo. V noči na četrtek bo dež po nižinah povsod prešel v sneg. Na Primorskem bo zapihala burja.
V	četrtek popoldne bodo padavine povsod ponehale in v zahodni Sloveniji se bo delno razjasnilo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Sfevenu Spielbergu zlati globus za vojaka Ryana Central do Brani Walterja Sallesa najboljši tuji film
LOS ANGELES - V Los Angelesu je predsinočnjim Združenje tujih novinarjev v Hollywoodu že 56. podelilo zlate globuse. Vojaška drama Stevena Spielberga (na sliki) Reševanje vojaka Ryana je bila z zlatim globusom nagrajena za najboljšo dramo in režijo, s tem pa potrdila status favorita za oskarje. Največ, po tri globuse, je združenje podelilo filmu Trumanov show Petra VVeira in Zaljubljeni Shakespeare (Shakespeare in Love) Johna Maddena.
Zaljubljeni Shakespeare je bil nagrajen za najboljšo komedijo, protagonistka filma Gwy-neth Paltrovv za najboljšo glavno žensko vlogo v komediji, scenarista (Marc Norman in dramaturg Tom Stoppard) pa za najboljši scenarij. Jim Car-rey, znan predvsem po komičnih vlogah, je zlati globus prejel za najboljšo glavno moško vlogo v drami Trumanov show. V tem filmu režiserja Petra VVeira je bil za najboljšo moško stransko vlogo v drami nagrajen Ed Harris, za izvirno glasbo pa Burkhard Dallvvitz.
Cate Blanchett je bila z globusom nagrajena za najboljšo žensko glavno vlogo v drami za vlogo v filmu Elizabeta Shekhurja Kaphurja. Za najboljšo moško glavno vlogo v komediji pa je bil nagrajen Michael Caine v filmu Droben glas (Little Voice).
Za najboljši tuji film je bil nagrajen francosko-brazilski Glavna postaja Brazil (Central do Brazil) VValterja Sallesa, ki govori o zagrenjeni ženski, ki se ji življenje spremeni po srečanju z otrokom. V kategoriji tujega filma so bili nominirani tudi danski Praznovanje Thomasa Vinterberga, španski
Hombres Armados Američana Johna Saylesa, argentinski Tango Spanca Carlosa Saure ter nizozemski De Poolse Bruid (Poljska zaročenka).
Za najboljšo žensko stransko vlogo je bila nagrajena Lynn
Redgrave za vlogo v filmu Gods and Monsters (Bogovi in pošasti).
Združenje tujih novinarjev je zlatega globusa za kariero podelilo igralcu Jacku Nichol-sonu; lani ga je nagradilo za
najboljšo glavno vlogo v komediji Bolje ne bo nikoli.
Kljub temu da nagrajence za globuse izbira samo 82 članov združenja, oskarje pa 5500 članov ameriške filmske akademije, pomenijo globusi pomemben kazalec prihodnjih nagrajencev za najprestižnejšo ameriško filmsko nagrado oskar. Tako je lani v šestih glavnih kategorijah oskarje dobilo pet nagrajencev z globusi.
Največ nominacij za globuse so imeli filmi Reševanje vojaka Ryana (pet) ter Trumanov show in Zaljubljeni Shakespeare (po šest). Po tri nominacije so imeli filmi Bulworth, Elizabeta ter Bogovi in pošasti. Za najboljši film v kategoriji drame so ob Trumanovem showu in Reševanju vojaka Ryana bili nominirani še Elizabeta, Bogovi in pošasti ter Šepetati konjem. Za najboljšo komedijo ali mjuzikal pa Bul-hvorth, Zorrojeva maska, Patch Adams, Zaljubljeni Shakespeare, Stil Crazy (Se vedno nor) in Nor na Mary.
Zlate globuse, ki jih podeljuje Združenje tujih novinarjev v Hollywoodu, za razliko od Oskarjev podeljujejo v vseh kategorijah (najboljši film, glavne vloge itd.) v dveh skupinah - za dramo in komedijo ali mjuzikal. Zlate globuse v obeh skupinah podeljujejo tudi za dosežke v televizijski produkciji. Za najboljšo televizijsko serijo v žanru drame so tako z globusom nagradili The Practice (Praksa), za najboljšo televizijsko nanizanko v žanru komedije pa Ally McBeal. Za najboljšega televizijskega igralca v komični nanizanki je bil nagrajen Michael J. Fox (Spin City), za igralko pa Jenna Elf-man (Dharma in Greg). (STA/AFP/AP)
MOSKVA - General Jurij Kobaladze, nekdanji sovjetski vohun, ki je deloval zlasti v Londonu, sicer pa je blizu premiera Jevgeniju Primakovu, je postal prvi poddirek-tor najpomembnejše ruske tiskovne agencije Itar-Tass, je danes sporočila agencija. Doslej je bil Kobaladze (50) tiskovni predstavnik ruske protiobveščevalne službe. Kobaladze je v zvezi s svojo novo službo menil, da mu lahko "izkušnje agenta koristijo povsod." (STA/AFP)
V 90. letih rekordno število priseljencev v ZDA
LOS ANGELES - Najnovejši statistični podatki ameriškega urada za priseljence kažejo na zgodovinsko rast priseljencev v Združenih državah Amerike. Število zakonitih priseljencev naj bi v tem desetletju doseglo 10 milijonov, kar je več kot med letoma 1901 in 1910, ko se je v ZDA priselilo 8, 8 milijona ljudi. Samo med letoma 1996 in 1997 so ZDA sprejele približno 800.000 zakonitih priseljencev, od katerih jih je več kot četrtina ostala v Kaliforniji, je danes zapisal The Los Angeles Times. Kritiki ameriške politike priseljevanja menijo, da bo naval novih priseljencev poslabšal razmere v javnih šolah, odvzel delo domačemu prebivalstvu in povečal kulturne razlike v ZDA. (STA/Hina)
Na kosu ledene plošče odneslo 400 ribičev
VLADIVOSTOK - Na ruskem Daljnem vzhodu je na kosu ledene plošče proti odprtemu morju odneslo približno 400 ribičev. Nesreča se je zgodila v bližini vasi Lesnoje na ruskem otoku Sahahnu. Po podatkih reševalnega centra v Vladivostoku so iz bližnjega mesta na pomoč že poslali dva helikopterja in več ribiških čolnov. (STA/Itar-tass)
Supermama pričakuje svojega 20. otroka
LONDON - 40-letna Britanka Nicola Pridham, ki ima že 19 otrok, je ponovno noseča in bo svojega 20. otroka povila maja, poroča britanski tabloid News of World. Toda "supermama", ki s soprogom Kevinom (38) skrbi za hišo z osmimi sobami v Lincolnu na vzhodu Velike Britanije, je še daleč od svetovnega in celo državnega rekorda na tem področju. Svetovna rekorderka po številu rojstev je namreč neka ruska kmetica iz 18. stoletja, ki naj bi rodila kar 69 otrok. Britanska rekorderka pa je Elizabeth Mott iz Kirbvja v osrednji Angliji, ki je v letih 1676 in 1720 povila 42 otrok. Nicola in Kevin imata sicer že Anthonyja (20), Alexandra (19), Saro (18), Victo-rio (17), Charlotte (16), Jamesa (15), Damiena (14), Adama (13), Katie (12), Emmo (11), Daniela (10), Alistaira (9), Louise (8), Rebecco (7), Oliverja (6), Elliota (5), Ash-leyja (4), Aidana (3) in VVilliama, ki je star leto in pol. (STA/AFP)