Telefon Št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti prejeman: za relo leto naprej 2fi K — h pol leta četrt > mesec 18 » — , 8 » 50 i a»20» V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20K — h pol leta » 10 » — ► četrt » » 6 „ — » mepec » 1 »70» Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec. iS ■ •.<■•,.,• fi Političen list za slovenski narod. Naroinino in inserate »prejema upravnIStvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« veprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak dan,izvzem$l nedelje in praznike ob pol ti. uri popoldne. Štev. 24. V Ljubljani, v petek, 30. januarja 1903. Letnik XXXI. Državni zbor. Dunaj, 29. prosinca. Obresti se znižajo. Ž9 nekaj let so je govorilo, da Avstrija zniža obresti od svojih dolgov. Kakor znano, znaša skupni državni dolg 5 026,790 045 K. Obresti od tega drž. dolga znašajo za letos 224 008 622 K; od teh plača Avstrija 163 687 561, Ogrska 60 321.061 K. Poleg tega pa ima Avstrija od 1. 1867 še svoje posfbne dolgove, od katerih plača letos 1513,430 899 K. Skupne avstrijske obresti od državnih dolgov torej znašajo 320,118.460 kron. Gosp. finančni minister pa ima vedno večje skrbi, kako bi pokrival vedno večje troške, oziroma kako bi kaj prihranil. Ker z ozirom na vedno rastoče potrebe troškov ne more znižati, začel je misliti, ali bi ne bilo mogoče znižati obresti od državnih dolgov. Posvetoval se je z raznimi bankami in finančnimi vesčaki, ki so mu svetovali, naj poskusi s konverzijo državnega dolga, to je, državni zbor naj sklene, da Avstrija v bodoče ne plačuje 4 2 % od dolgov, marveč samo 4^. 'lako bi Avstrija na leto prihranila na obrestih okroglo 7 mil. kron. Dalje je znano, da avstrijska vlada ne sme storiti koraka brez ogrck". Zsto je imel g. finančni minister pri obravnavah z ogrsko vlado gledo nagodbe ugodno priliko, da vpraša, kaj Ogri sodijo. Ogrska vlada je bila s konverzijo zadovoljna, toda s pogojem, ki ga avstrijska vlada ni odobrila. V smislu zakona iz 1. 1867, torej po prvi avstro ogrski nagodbi, je Avstrija prevzela ves .stari državni dolg in Ogrska od tistega časa plačuje k skupnim obrestim stalno vsako leto okroglo 60 mil. kron. Gosp. pl. Szell si je sedaj mislil: Dobro, Ogri smo zadovoljni, da se izvrši konverzija starega skupnega držav, dolga, toda pod tem pogojem, da se onih 60 milijonov kapitaiizuje na podlagi 5%. Z drugimi besedami: Doslej smo plačevali na leto k skupnim obrestim po 4 2 okroglo 60 milijonov, v bodočo pa hočemo plačevati nekaj milijonov manj. To je isto »načelno stališče", ki se ga drži ogrska vlada proti avstrijski. Toda avstrijski lin. minister se ni ustrašil ogrskega »stališča", marveč je včeraj zbornici predložil načrt zakona, da konver-tuje 3 620.000.000 kron državnega dolga, to je, sedanje državne obligacije zameni z novimi, ki se bodo obrestovale le pe 4 %, in ne več po 4 2. Ta velikanska operacija bi so v istini izplačala, ker vsako leto bi država nu obrestih prihranila okrogle 7 milijonov. Stvar pa ima tudi svojo senčno stran. Ogrska 4 od-Btotna renta še ti »al pari", kar pa se gotovo zgodi, ko se izvrši avstrijska konverzija. Ko pa se to zgodi, bodo Ogri takoj kapitalizirali svoj stalni letni donesek ter izplačali dotično svoto, kar jim doneso lep dobiček. Prvič si prihranijo O 2 % pri svojem prispevku, drugič bodo s svojega »načelnega stališča" zahtevali, da so jim letni prispevek zaračuna na podlagi 5 %, s čimer si pri od-, plačilu dolga prihranijo lepe milijone. Konečno pa ni izključeno, da ograka vlada čez nekaj let konvertuje svoj dolg v 3 5 odstotno posojilo, in Avstrija je zopet udarjena za mnogo milijonov. Iz tega sledi, da je ogrski m. minister pl. Litkacs lahko vesei te operacije, ki bo v prvi vrsti odprla pet ogrski renti. Stvar torej ni tako ugodna, kakor se vidi na prvi pogled. Lnogo di traffico. Grcfu Taaffeju so vedno očitali njegovi politični nasprotniki, da ima za svoje prijatelje na razpolago »luogo ditrafliko«. Vprašali bi danes, ali ni sladorni zakon v pravem pomenu besede .luogo di traflico?" Vladni načrt rarujo v prvi vrsti koristi rofi-nerjev, torej takozvarih sladornih baronov; v drugi ali mnogo nižji meri se ozira na večje tovarne, ki proizvajajo surovi slador. Male tovarne, ki proizvajajo slador z mnogo višjimi troški, so izročene na milost in ne- milost večjim kapitalistom ; naravnost tepeni pa bodo poljedelci, ki sad6 sladorno peso. Tudi je še veliko vprašanje, ali bode v istini za domače konsumente slador cenejši. Sladorni karteli so po novem zakonu sicer prepovedani, toda vsak zakon ima toliko vrzeli, da si ptički znajo vedno pomagati iz mreže. Ako lastniki tovaren ne bodo snovali karte-lov, storili bodo to njihovi ravnatelji. In s tega stfdišja je porazdelitev mej tovarne nevarna za poljedelstvo in manjše tovarne. Posebno Cehi se ustavljajo vladnemu načrtu, ki zagotovlja največji dobiček ralinerjem. Vprašanje je jako zapleteno ; razumeti je more le tisti, ki pozna razmere, navade in razvade v sladorni industriji. Stvar je kratko ta: Velika večina tovarn izdeluje le surov slador, ki ni za predajo. Ta surovi slador čistijo refinerji, ki so doslej v Avstriji imeli neprodiren kartel. Ta kartel, ki je uničil vsakega, ki ni bil član, je brezozirno in neomejeno narekaval ceno sladorja. Tovarne so morale surovi slador prodajati rafinerjem, ki so imeli sladorni monopol v rokah. Ti takozvani sladorni baroni so delali dobičke na škodo tovaren in poljedelcev. Vzgled naj pojasni. Meterski stot čistega sladorja stane rclinerja 27 kron, davek 38, skupaj 65 kron. Kartel pa jo določil 85 kron, kar je rafinerjem doiiašalo na leto okoli 40 milijonov do-v.kji pa je n.finer s'.»dcr poslal čez mejo, dobil je cd vlade 5 krcn premijo od met. stota in pa še povrnjenih 38 kron da\ka. Zato je bil na Angleškem, [kjer ni uvozne carine, avstrijski slador trikrat cenejši nego doma. Ker je bil avstrijski slador v Švici dvakrat cenejši, so je dogajalo, da so avstrijski slador skozi Tirolsko uvažali v Švico, potem pa ga vtihotaj>ljali zopet nazaj, kakor svoj čas tobak čez hrvaško-kranjsko mejo. ho iz tega je razvidno, da so to naravnost škandalozne razmere. Bruseljska pogodba ima namen, da razbije te kartele v posameznih državah in da svetovni trg določa ceno sladorju. Dasi je ta pogodba na korist Angležem, kakor sem že dokazal minoli teden v dotičnem članku, a je v sedanjih razmerah potrebno zlo. Stranke v zbornici se tudi ne protivijo tej pogodbi, pač pa tretjemu zakonu, ki poraz-deluje slador, oziroma dobiček. Novi zakon ne pozna premij, ki so doslej znašalo v Aystriji 13, na Ogrskem 5 milijonov kron. Te milijone si vladi prihranita. A prepir je sedaj, kako naj se porazdeli 6 frankov carine od met. stota, ki stopi v veljavo 1. septembra. Cena sladorju se namreč določi, ako se soštejejo troški produkcije, davki in carina. Ker pa od doma prodanega in kon-sumiranega sladorja ni treba plačati carine, je torej pri stotu 6 frankov dobička. To je nova premija v drugi obliki. Rslinerji zahtevajo z3-se vseh 6 frankov, surove tovarne in poljedelci pa za-se. In za to se pulijo sedaj že več dni. Danes so bile razmere vsled teh prepirov že tako napete, da so Čehi in tudi nemški kmečki zastopniki pretili z obstrukcijo. Popoludne so ra-finerji odnehali za 2 5 frankov na korist tovarnarjem. Jutri mora zbornica skleniti zakon ali vsaj odobriti bruseljsko pogodbo, da jo v soboto potrdi tudi gosposka zbornica. To je zadnji dan, sicer jo Avstrija izključena iz pogodbe. Doslej so govorili Kulp, dr. GlombinBki, dr. Eilenbogen, Luksch, fin. minister, Udr-žal, dr Oftier, Peiefcka in dr. Leoher. Kriza v mladočeškem klubu. Mej brzojavnimi vestmi smo včeraj sporočili, da je mladočeški poslanec dr. P a c a k odložil ne samo načelništvo v državno- in deželnozborskem kluhu, marveč tudi oba poslanska mandata, za državni in deželni zbor. Povod temu odločnemu koraku je znani govor mladočeškega posl. F o f t a, ki je minulo nedeljo na volivskem shodu v Ko-linu očital vodstvu mladočeškega kluba preveliko popustljivost nasproti vladi in pozival klub, naj prične z odločno obstrukcijo. Kajpada se je posl. dr. Pacak s tem čutil užaljenega ter izvajal iz tega posledice. Ta svoj korak je oficielno naznanil v včerajšnji seji mladočeškega kluba ter se potem odstranil iz posvetovavnice. Mesto njega je prevzel predsedstvo v klubu podpredsednik dr. LISTEK. Slovaška omladina. JJoTtd«. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. Pismonoša je stopil skozi nizka vratca v hišo Andreja Bogatega. Tja ni zašel ve likokrat. Bogati je bil dosti reven krznar v trgu Zavodje, bil neutrudljiv v svojem obrtu, vozil na vsak semenj velike zaboje in dolge droge, iz katerih si je postavil tržni šator zase in za svoje kmečke kožuhe in čepice. Andrej je pogledal piamonoša nezaupljivo, skoro boječe. Ni imel vzroka zato, saj mu je prinesel dobro novico. Mojster si je obrisal roke ob predpasnik ter počasi či-tal prejemnico. »Dorka! Dorka !«, poklical je z globokim glasom svojo ženo, »prinesi mi naočnike!« Njegova žena je prihitela vsa ustra-šena. Že enkrat jo je bil klicil tako, ko je moral podpisati poziv. Koliko nemirnih no-čij ji je provzročil takrat oni nesrečni pod pis! Andrej je bil kupil namreč od žida na up ovčje volne — dal mu je zadolžnico. Po dolgem trudu in vestni štedljivosti je poplačal židu dolg, radosti ni pozabil izpiti več vina, pa pozabil zadolžnico in pobotnico v rokah oderuhovih. Zidov dedič ga je tožil. S 4 Prepirala sta se precej časa pred sodnijo, in stvar je stala krznarja nekaj kožuhov. Advokat Luty je konečno rešil reveža od dvojnega plačevanja. Zato se je tresla danes starki roka, da je naočnike komaj v rokah držala. Andrej je podpisal prejemnico in dobil od pismonoša pismo. Zakonska sta bila zdaj sama. Po dolgem premišljevanju in važnem pre-udarjenju sta se sporazumela, da more biti pismo le od sina; še le potem sta prelomila pečat. Zares, pismo sicer ni bilo uprav od sina, pač pa se ga je vsaj dotikalo. Njegov razrednik je poslal starišem poluletno Štefanovo izpričevalo in zraven še pismo. Na iz-pričevalu so se bliskale same odlike, kakor zvezde, in v pismu — sama hvala. Kar je pa najbolj potešilo stariše, je bil konec hvalo-pisa: »Vaš sin je prvi v osmem razredu«. Doroteja se je nasmehnila tako milo, srečno, njeno lice se je pri tem nasmehu še bolj zgubančilo, oči so zamežikale. Temnilo se ji je pred očmi, kajti mej toliko bogatimi, plemenitimi mladeniči je bil njen odinček, njen ljubček — prvi! Njen edinček, za katerega je toliko srčnih boli prenesla, toliko tajnega strahu pretrpela, toliko vročih molitvio odposlala k nebesoml Tuj svet se ji je zdel kakor brezdno, tuji ljudje — zapelji vci, ki nimajo druge skrbi, kakor pre- žati na njenega Štefana in mu nastavljati prekanjene mreže. Kako težko se je poslavljala vselej z ljubljenim sinom! Ako bi ne bilo Andrejevega trdosrčnega mrmranja, gotovo bi ga bila vselej pri postavljanju s solzami porosila, oklenila bi se ga bila in ga pritisnila k srcu, ter ga ne izpustila. Pa navadno je komaj mogla svojega sina prekrižati, in Andrej je že klical: »Na voz, fant, na voz! Konji že čakajo! Stelan se je izmuznil iz materinega objema ter sedel na voz. Mati je pristopila k vozu. »Imaš li ogri-njačo ?« vprašala ga je, čeprav je dobro vedela, da mu jo je sama položila na sedlo. »Ali nisi pozabil robca ?« Vprašanje so spremljale debele solze. »Varuj se prehlajenja, Štefan!« »Od voza, stara, umažeS se«, za-mrmral je Andrej in švignil konje čez hrbet: »llajdi v božjem imenu!« — Čez nekaj časa je bilo videti starico na vrtu v naj-skritejšem kotičku pod gostoliBtno lesko. Ondi se je mogla svobodno izjokati. Pa vsak strah je bil danes neopravičen 1 Njen sin je priden fant in je prvi v najvišjem razredu I Oj, uboga Štefanova glavica ! Koliko muk in koliko truda mora pretrpeti ! Prvo nedeljo se je usedla srečna mati k mizi in risala na debeli papir starodavne črke. Pisala je Vroče ljubljeni sin! Pozdravljajo Te oče, teta, botra; i jas Tebe pozdravljam in poljubljam tisočkrat ter ti voščim od ljubega Bsga, da Te to-Ie pismo pri dobrem in trdnem zdravju najde. Zelo veseli smo Tvojega napredka; oče se raduje izpričeval. Pazi na pernice, da Ti ne ukradejo kaj perja — ljudje so hudobni l Perilo seštej pri vsakem pranju! Gospod župnik Te hvalijo, i fiikal i sodnik. Pozdravljam Te, poljubljam tisočkrat Doroteja Bogata. Na koncu pisma če »postscriptum«: »Pošiljam Ti petak, oče ne vedo o tem. Porabi ga, sinček moj, v zdravju! Ne pozabi molitve, hodi v cerkev, varuj se pitja, slabih ljudi in kvart!« Štefan je sprejel petak in materinske nasvete, ki so bili stereotipni v vsakem njenem pismu. Dijaško življenje je bilo tem zanimivejše, ker se je družilo ž njim še romantično, fanatično prijateljstvo, boj in večno razvnetje. Štefan je spadal namreč v krog dijakov, ki so goreli z mladostnim ognjem za narodno stvar. V očimskem madjaron-skem uvodu, mej večnimi psovkami in kletvinami čez vse, kar je bilo slovaško, se je razvnel v mladeniških srcih majhni pla-monček domovinske ljubezni. Majhno število je bilo onih mladeničev, pa je stalo za narodno stvar s odločnostjo in trdnostjo, katero more vstvariti le idealen, čist ogenj za resnico. Štefan, v rojstni hiši odgojer v ne- S t r a n s k y, ki je vodil nadaljnje tozadevno posvetovanje. Poslanec P 1 a č e k je predlagal, naj se o postopanju poal. F o f t a •ploh ne izreka nikaka sodba Ta predlog je bil odklonjen z vsemi proti dvema glasovoma. obveljal je pa drug predlog, ki za hteva, naj klub izjavi, dasenestrinja z izvajanji poslanca F o f t a, v kolikor se tiče kritike najnovejšega naatopa inladočeikega kluba. Proti predlogu je glasoval le en član Obenem se je prebralo piimo poal. dr. F o 11 a, ki opravičuje svojo odsotnost z boleznijo, ter izjavlja, da bo avojedobno odgovoril na najnovejše napade. Konečno je klub soglasno izrazil poslancu Pacaku zaupanje ter ga sklenil na prositi, da ne vstraja pri demisiji. — Poslednji se doslej Še ni odločil in noče počakati sklepov izvršilnega odbora, ki ae vrši v nedeljo v Pragi. Prcmeinba poslovnika. Pod vtisom vojne in nagodbenib predlog je sedaj poslanska zbornica nekoliko pozabila na nedavno vložena nujna predloga glede premembe zborniškega poalovnika ter Se niti ni izvolila v dotičnih predlogih označenega posebnega odseka. Menda s tema nujnima predlogoma ne bodo postopali tako kot z enakim predlogom, ki ga ]e skoro pred dvema letoma predložil grot P a 111 y. Tedaj, dnč 13. februvarija 1901, je poalanec grel Palll'y, ne sicer nujno, vložil nastopni predlog, ki ga je podpisalo 50 poslancev : Izvoli naj ae odsek 48 članov, ki naj razmišlja o času prim. premembi poslovnika in o tem poda poročilo tekom šestih tednov. — Ko bi bili tedaj z vspehom rešili še da nes veljavni, a ie zaprašeni predlog, bi ae bilo pač marsikaj premenilo. Combcs in kongregacije. Razni pariški listi poročaio, da se je to dni ministerski predsednik Cimbes razgo-varjal z nekim cerkvenim dostojanstvenikom o izidu znane kongregacijske razprave v zbornici. Minister je zatrdil, da bo zbornica brezdvomno odklonila vse prošnje za avtorizacijo, toda vlada bo zahtevala, da se sprejme tudi resolucija, ki bo dovolila vladi potrebnega o d loga, da more vso zadevo urediti primerno interesom ko n-gregacij in javnega miru. Za izvedbo tjga zakona se bo torej potrebovalo 5, 10 ali morda celo 15 le t. Ta doba bo omogočila, da si kongregacije preskrbe nova bivališča, obenem pa tudi v 1 s d a dobi potrebnega časa, da brez posebnih težav nadomesti šole in druge z a v o d e , ki so jih imele doslej v oskrbi kongregacije. — Torej zopet korak nazaj, ki ga pa ni provzročila, kakor pravi Combes, tudi skrb za nadaljnjo usodo kon-gregacij, marveč v prvi vrsti strah pred javnim mnenjem in pa skrb za nadomestitev mnogih šolskih, vzgojevalnih in sirotinskih zavodov ter bolnišnic. Viliar t francoski zbornici. V sredini seji francoske zbornice so socialisti zopet poskrbeli za zabavo, ki pa vladi ni bila posebno všeč. V razpravi je bil proračun ministerstva za javna dela. Povodom debate o neki železniški pogodbi je zahteval poslanec Bourrat, naj minister v senatu zagovarja v zbornici že sprejeti predlog glede zboljšanja položaja železniških uslužbencev. Ko je eden poslancev omenil, da proraču nava uprava v to Bvrho 275 milijonov novih stroškov, je socialistični poslanec Cade-nat očital vladi, da sporoča napačne šte- zavedni hladnosti, v duhu očitnega odpad-stva, je prišel slučajno k spoznanju in čutenju za svoj narod. Živi, nadarjeni mladenič ■e je vrgel v bajni tok z vso krepostjo Kako so žarele njegove modre oči, ko je nauduševal v revnem stanovanju zbrane tovariše ! »Ti le mladi ljudje znorijo«, dejala je večkrat Barbara \Vundrova, Nemka, pri kateri je Štefan stanoval. Ni mogla razumeti, kako more petnajst mladih ljudij, stisnjenih v zakajeni luknji prebiti tri ure brez pitja, brez krika, kvart in razuzdanosti. Njena hčerka Helena jih je pa često poslu Sala v drugi sobi. Slovaški je sicer malo razumela, pa veselil jo je oni jasni zvok mladih glasov, ona milina oduševljenih be-aedijl V sobi je vse vrelo, šumelo! Koliko hrepenenj in ognjenih nad je vzniklo tam, koliko neustrašenih, še nezrelih mislij je našlo tam svoj izraz! Helena je nestrpno čakala sabote, mladi ljudje, ki so se shajali v njihovem stanovanju, ono živo gibanje, včasih tiho stisnjeno petje: to vse je bilo nenavadno, posebno. Devino življenje je bilo dolgočasno, jednolično. Veliko je šivala, veliko se je morala truditi. Krasote dosti velikega mesta ni poznala, Ie v kolikor jo je videla skozi okno. Tiba melanholija je vladala njeno mlado dušo. (l>aij* pcih.) vilke, da bi preprečila potrebne reforme, ter rekel ministru, da je satajil svoj program, kakor je to storil tudi še ministerski predsednik pri razpravi o proračunu za bogo častjo. Minister je takoj odgovoril na napad ter izjavil: »Sem in ostanem mož, ki mu je kaj do časti; toda nehal bi biti, ko bi odgovoril s tako »atožbo.« To je bilo socialističnemu poslanou Cidenatu preveč; vrgel se je z vso silo proti miniaterskim sedežem, a zavrnili so ga reditelji. Saja je bila nato zaključena, a Cadenat Be ni miroval.. Lotil se je poslanca chapuisa, češ, da je grajal njegov napad na ministra, potem se pa zagnal vanj in ga temeljito opraskal Obdela-vala sta se tako dolgo, da so reditelji odvedli Cidenata iz zbornice. — aioer so pa socialisti vkljub temu še prijatelji Combe-sove vlade. Povodom razgovora o znani C^mbesovi izjavi so sklenili namreč resolucijo, ki »sicer obžaluje Combesovo izjavo o potrebi vere, toda iz ozirov višje politike bo stranka še nadalje podpirala vlado, ker je prepričana, da bo v bodoče postopala enako energično nego doslej.« Stranka, iz katere srede sta izšla minister in zborn. podpredsednik, kajpada ne sme odreči vladi podpore. Odbiti naskok francoskih frama-sonov na cerkev. Včeraj ao francoski framasoni zopet poskušali s vojo srečo v poslanski zbornici. Pri razpravi o proračunu za zunanje minister-stvo je namreč poslanec b e m b a t predlagal, naj se odpravi poslaništvo pri Vatikanu. Temu predlogu se je pa uprl sam zunanji minister Del-c a s s e ter se je izjavil ne le proti o d -pravi poslaništva, marveč tudi prdmenitvi istega v poslaništvo nižje vrste, kajti, rekel je minister dobesedno, »tak korak bi nikakor ne zmanjšal ugledaVatikana, a tudi ugleda Francije bi ne povečal. Naša prva dolžnjst obstoji v tem, da skrbimo za ugled Francije«. Predlog bsmbatov je bil nato odklonjen s 3Ž5 glasovi proti 215. — Combesova vlada je torej včeraj zopet izja vila pred zbornico in vsem svetom, kako nujno potrebna je za sedaj verska ideja za Francijo, ter da se ima republika za svoj sedanji ugled kot evropska velesila zahvaliti edino le zvesi z Vatikanom. Seveda si je s to svojo izjavo nakopala vlada zopet novo sovraštvo pri svojih framasonskih zaveznikih, ki jej ta korak silno zamerijo ! — Konečno je s 331 proti 6 glasovom obveljal predlog poslanca Trouina. naj se objavijo VBi akti o razmerju Francije do Vatikana in o pogajanjih glede kongregacij. Katoliški poslanci niso hoteli glasovati ne za ne proti, da na eni strani ne podpirajo predloga najbolj zagrizenih nasprotnikov, na drugi pa omogočijo dokaz, koliko ugodnosti je imela doslej Francija od zveze z Rimom. Iz brzojavk. Zmaga krščanskih social-c c v v F 1 o r i s d o r f u. Pri volitvi dru-zega razreda za občinski odbor v Fioris-dortu so zmagali kršč. socialci. — Pogodba mej Avstro Ogrsko in Nemčijo. Državni tajnik grof Posadovv-ski je izjavil v nemškem državnem zboru, da se brezdvomno posreči skleniti z Avstro-Ogrsko ugodno pogodbo. — G r o 1 B a 11 e-strem zopet izvoljen. Nemški državni zbor je s 195 od 28b oddanih glasov iznova izvolil grof« Ballestrema svojim predsednikom, 89 glasovnic je bilo praznih. Podpredsednik grot Stolberg je naznanil, da bo odsotnega grot* Ballestrema vprašal, če Bprejme izvolitev. Pozneje je res grof Balle strem sam prevzel predsedstvo. — Poraz marokanskega pretendenta. Iz Tangerja javljajo, da so sultanove četo popolnoma porazile pretendentovo armado ter da je sam pobegnil neznano kam. — Razpor mej Brazilijo in Bolivijo. Mej tema dvema južno-ameriškima državama se je vnel razpor radi ozemlja A c r e , ki je reklamira za-se tudi Peru. Bolivija je hotela te dni odstopiti ta svet, ki je bogat kaučukovih gozdov in obljuden z Braziljani, nekemu tujemu sindikatu. Obenem si hoče Bolivija podjarmiti to prebivalstvo, ter je ravno sedaj nje predsednik Pando udri s 300 možmi v pokrajine Acre. Proti temu nastopita Brazilija in bržkone tudi Peru. Društveno življenje. Iz Tržiča, 28. jan. Leto 1902 je bilo za katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču leto vsestranskega napredka. Kako raste zanimanje za to izobražev. društvo, kaže najlepše število udov, ki se je samo v tekočem letu pomnožilo za eno četrtino — 27 udov. Saj pa tudi društvo nudi svojim udom ugodno priliko do prave izobrazbe. V bralni sobi je ležalo skozi leto na razpolago 17 časnikov; knjižnica je narasla na 436 knjig, knjih se je med letom izposodilo 1033. Z) 1. 1903 se bo moral na zahtevo občnega zbora naročiti še en iztin »Slovenca«, ki je najbolj čitan. Društvo je priredilo tekom leta pet predstav : »Čevljar«, »Dr. Vseinal is njegov sluga fitipko Tiček«, slavuostno predstavo povodom 25letnice slavnega Leons XIII. »Spoštuj Očeta«, v prid podružnici sv. Cirila in Metoda »Dva gospoda in en sluga«, kar je prineslo prepotrebni podružnici lep dobiček. Pri vseh igrah so nastopali društveni pevci pod spretnim vodstvom g. Fr. Slabeta. Igralo in pelo ae je, smem reči, vsakokrat dovršeno. Zato pa bo bili tudi prostori vedno natlačeno polni priprostega ljudstva, kakor tudi odličnega občinstva. Vedno bolj se kaše potreba po večjih, lastnih prostorih. Med letom smo imeli dvojno predavanje in ea slavnosten govor. Predavala sta nsš dični gospod dr. Krek, pravi (voditelj) oče slovenskih delavoev, in gospod predsednik J. Kržiinik. Oba sta govorila o potrebi, pomagati obolelim udom. Njiju trud ni bil brez vspeha. Že tekom leta seje jela nabirati mosečnina za novo ustanovljeni »bolniški sklad«, ki je pričel delovati s novim letom 1903. Skoro vsi društveniki so tudi udje tega sklada, ki ima svoj upravni odsek. Tako se vedno bolj udejstvuje glavno pravilo: »Skrbeti za gmotni in dušni blagor svojih udov.« V slavnostnem govoru ob priliki petin -dvajsetletnice Leona XIII. pa je pokazal č. g. podpredsednik Ivan Barle Leona XIII. neustrašenega pastirja katoliške cerkve, dobrega očeta naa Slovencev in najboljšega prijatelja delavcev. Poleg predstav je priredilo društvo dva izleta. 29. junija so se radovali društveniki s svojo obiteljo v svežem gorskem zraku prijazne vasico Lom. Bilo je res pravo ljudsko veselje. 10. avguita pa smo so udeležili z zastavo slavnosti bratskega nam društva v Križah povodom blagoslovljenja ondotne društvene zastavo. Milim društvenikom v Križah bodo pač ostal ta dan z zlatimi črkami zapisan v zgodovinski knjigi njihovega razvoja. Neizbrisen pa jim tudi gotovo ostane spomin na društvo sv. Jočefa, ki je radostnim srcem pohitelo k svojim bratom v tako impozantnem številu. Društveno petje vrlo napreduje. Mogočen zbor — nad 20 pevcev — s svojimi krepkimi in izvežbanimi močmi je naatopa-ob raznih prilikah. Zilasti se je odlikoval po vodom podoknice, ki so jo priredili društvel niki svojemu ljubljenemu nadpastirju, ko so prišli delit zakrament sveto birme našim otrokom, in pri podoknici gospoda novo-mašnika Matevža A h a č i č , našega vrlega domačina. Da se je društvo udeležilo po svojih treh zastopnikih shoda zveze krščansko-so-cialnih nepolitičnik društev, so razume. Saj je društvo tudi ud te zvezo. Društvo je priredilo svojim družinam nekaj zabavnih večerov, med katerimi so se najbolj odlikovali oni sv. Miklavža in sveti večer. Razvila se je ob tskih prilikah ne prisiljena, ljubka zabava, ki more le vladati tam, kjer so vsi enega eroa in enega duha. Naj bi mogočni zaščitnik tega društva, sveti J-.žel, tudi v letu 1903 s svojo pri-prošnjo izprosil obilni blagoslov nad vse društvo. Odbor katoliškega izobraževalnega društva v Tržiču se je na občnem zboru za leto 1903 sledeče konstituiral: Predsednik Jožef K r ž i š -n i k . podpredsednik Ivan Barle, tajnik Fran Ahačič, blagajnik Anton M i k i č , knjižničar I v a n P a p o v, odborniki : Jožef Bahun, P. Perko, Jožef Roiič, Karol Konča r, Fran Slabe, Fran Vidi c. V odgovor liberalcem. I z I d r i j e 2 9. j a n. Mnogobrojni napadi liberalnih liBtov »Slov. Naroda" in »Jednakopravnosti« silijo mi pero v roke, katere se do danes še nikdar niso ganile v dopisovalne namene. Sicer se mi podtikuje, da sem stalen dopisovalec „Slovenca" in .Slov. L sta", toda odgovorna urednika teh listov lahko brez strahu deneta roke v ogenj, da jih nisem še nikdar nadlegoval s kakim dopisom. To sumničenje dopisovalca »Slov. Naroda« mi je sicer zelo častno, ker se mi pripoznava vsaj toliko zmožnosti, da sem v stanu tudi poleg kvartanja in biljardiranja in konečno faliranja biti še časniški poročevalec. Ker imam tedaj še toliko zmožnosti, hočem v svojo obrambo par vrstic napisati. Ni je številke ^Jednakopravnosti" od zadnjih volitev sem, v kateri bi se moje osebe ne omenjalo in sicer na najostudnejši način z vsemi napakami in slabostmi, ki jih je le mogoče mi podtikati. Sistematično delajo nasprotniki na to, da mi spodkopljeje ugled, katerega imam mej ljudstvom, in moje ime kolikor mogoče najbolj osramotiti. Da sem po nesreči prišel v konkurz, znano je vsakemu domačinu prav dobro, znano je pa tudi, da sem dosegel z lastnim trudom poravnavo, in da sem danes v stanu VBakojako kupčijo pričeti. Ta udarec je bil sicer za mojo osebo kakor za mojo družino zolo težak, toda prestal Bem ga, a ne pri- voščim ga niti najhujšemu sovražniku, iu tudi ne brezsrčnim dopisovalcem, katerim tako, kakor je meni, visi Damoklejev meč nad glavami. Druzega tedaj ne znam, pravi »Slovenski Narod" v šte/. od 26. t m., kakor kvarteti in biljardirati; ■ tem si, po liberalni trditvi, kruh služim, in politično moje prepričanje je baje imenitno markiranje mišljenja »mojega žepa«. Prevzel sem pred dvema letoma kot varuh mladoletnih otrok pokojnega svaka Serjuna njegovo kavarno m sicer začetkoma z namenom, ta obrt toliko časa izvrševati, da bi precejšno zalogo blaga, ki jo je zapustil rajni Serjun vnovčil in deloma tudi, da bi ne prenehala obrt, ki je bila last te družine nad 40 let S tem sem prevzel tedaj vse dolžnosti, ki jih mora kavarnar izvrševati; igranje na biljardu, kvartanje itd, te grehe pa dela še marsikateri političnih mojih nasprotnikov, ki pa še kavarnar ni. Ha-zardiral a kvartarni in visoko igral na biljardu pa nikdar nisem in to tudi ni bil vzrok mojega konkurza. Toda vsaka sila do vremena! llazardiranje v politiki in sistematično spodkopavanje dobrega imena političnega svojega nasprotnika je tudi nevarno početje, ki so zna s časoma šo bridko maščevati. Na pošten način služim kruh za številno svojo družino, pa ji ga vendar nič ne manjka. Da imam čiste roke, akoravno mi jih sili „Jednakopravnost" vedno v žepe občine, priča mi idrijsko ljudstvo, kstero mi zaupa svoje premoženje že dolgo vrsto let, in ljudstvo dobro ve, da sem vedno pošteno in pravično gospodaril z njegovim premoženjem, tudi takrat, ko sem bil v hudih stiskah in nadlogah. Da bi le imel vsak mojih nasprotnikov, kar se tiče ljudskega premoženja, tako lahko veat, kakor jo imam jaz. Sramotiti svojega političnega nasprotnika, njegovo dobro ime po blatu valjati, ga na vso mogoče načine sumničiti, to je vaše orožje, katero jemljete vedno v roke, kar vam pa ne dela kar nič časti in vas ponižuje celo v očeh vaših ožjih somišljenikov. V ospredje se nisem silil pri zadnjih volitvah, kar je vsom mojim volilcem dobro znano, udal sem se strankini disciplini. Nobenemu velilcu se nisem silil ali prosil za njegov glas. Kdor ga je meni dal, dal ga je prostovoljno brez vsake prošnje ali pritiska. Pripravljen Bem plačati 200 K tistemu, kdor mi dokaže da sem na kakega volilca vplival. Ni mi bilo potreba osebno po hišah hoditi in za glaa prosjačiti, to so delali drugi, ki bo bolj lakomni na mandate v občinskem zastopu. Morda res kaj nesejo ? Ko sem zvedel, da je zmagala naša stranka, takoj sem bil uverjen, da bom jaz oni, kateri bode moral vse mogoče napade prenašati, vedel sem, da se mi bode vest iz-praševalo tako, kakor mi jo nobeden spovednik boljši ne m ire. Kakor sem pričakoval, se je zgodilo. Bili ste me in bili me bote še, toda moj hrbet je precej širok, da vse Vaše udarce prenese, a varujte se gospodi moji politični nasprotniki, da ti udarci in te brce kedaj z vso Bilo na Vas ne odleiijo in Vam bolj občutljive bolečine ne provzročijo, kakor meni. Jaz pa bom po svojih skromnih močeh delal, da ustregam željam volilcev vkljub vaem napadom. France Kos. Vabilo na naročbo. S I. februarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. ZJpravništvo ,,Slovenca Dnevne novice. V Ljubljani, 30. januvarija. Cesar je včeraj sprejel v avdijenci prevz. g. knezoškofa dr. Jegliča. Skupščina hrvatskih oposicijonal- nih strank je včeraj v Zagrebu sijajno izpadla. V dvorani »Hrvatskega bokola« se je zbrala množica odličnih Hrvatov iz vseh strani hrvatskih zemelj, da srečno izvedo dogovor gleda fuzije hrvaških opozicijskih «trank. Bilo je prisotnih 506 oaeb. Navzoči so bili tudi zaatopniki Dalmacije in Utre. Tudi pristali čiste stranke prava so bili na-vzočni, kar je znamenje, da utegne končno tudi v teh krogih zmagati tremi razum. Po govorih dr. B r e s 11 y e n s s k e g a, dr. I I a* r a m b a 9 i ('a in dr. Derenčinasose sprejele resolucije, katere smo 2e priobčili v Bohotni »Slovenčevi« številki, združeni stranki prava in bivfia narodna neodvisna stranka se sedaj imenujeta »Hrvatska stranka prava«. Predsednik hrvatske čiste stranke prava K u m i č i č je pozdravil namen zjedi-njenja, vendar ta stranka še ni pristopila k skupnemu delovanju. Kumičič je dejal, da odobruje predlog, naj bi opozicijske stranke v deželnem zboru skupno delovale. Navdušeni hrvatski domoljub, pisatelj in iupnik J e m e r š i č je potdravil združenje dveh hrvatskih opozicijskih strank in prosil čisto stranko prava, da ne moti sloge. Jemeršič je pokleknil pred vodji čiste stranke prava Kumičič« in dr. Franka, ter ju solznimi očmi prosil, naj stranka takoj pristopi k združitvi. Dr. Frank je odgovoril, da ga klub čiste stranke prava ni pooblastil podati izjave, kakeršne želi g. Jemeršič 'o delovanjem bo stranka pokazala, da je v bodoče za tako združenje. Sledile so še razne izjave od strani mladine, delavstva, Hrvatov is Dalmacije in Istre. Na to se je volil ii-vrševalni odbor nove »Hrvatske stranke prava«. Izvoljeni so: dr. Neuman Dragu -tin, dr. M a z z u r a Sime, K r e š i c' Milan, B a r t u 1 i c Jaroslav, B r o z Mirko, H o m o-t a r i č Vjekoslav dr., D e i m a n Milivoj dr, Plan i č G., Sutej M., Radič Ante dr., S e i t z L., M a g d i č Pero dr., Križ iz Čabra, Folnegovio Fran, P a s a r i č Josip, S u p i 1 o Frano, L o r k o v i č Ivan dr., Korporič Svetimir dr., Ileimrl Milan dr., Sirovatka Hinko. — Odboru se je naložilo stopiti v dogovor s čisto stranko prava. Koncem skupščine so zboro-valci priredili burno ovacijo dalmatinskim I Irvatom, posebno poslancu g. B i a n k i n i j u, ki se je zahvalil z navdušenim govorom. Upamo, da bo naš zagrebški dopisnik o tem shodu še izpregovoril, danes izražamo željo, d« bi se posrečilo zbrati Hrvate k skupnemu odporu proti mažarskemu nasilju, ki z vsakim dnem postaja opasnejši za hrvatski narod. Duhovniško vesti s Štajarskega. Provizorjem na Remšniku je imenovan č. g. Fr. Mandeliček, kaplan istotam. Poročilo o duhovniških spremembah v zadnjem listu je treba popraviti tako le: č. g. Ivan Jelš-n i k iz St. Martina pri Slov. Gradcu v Raj-henburg, Rudolf K o e i p e r iz St. Ruperta nad Laškim v Griie. Imenovanje. Namestnikom pl. Tauben-berga v štajerskem deželnem šolskem svetu je imenovan dr. Manger vitez pl. Kirchsberg. O a poroča v deželnem šolskem svetu o upravnih in gospodarskih rečeh. Monsignor Abram v Gorici je že 14 mesecev nepretrgoma v postelji. Blagi starček bo 18. maja t. 1. izpolnil 90. leto svoje starosti. Želesnica Škofja Loka—Železniki. Poroča se nam: V uvodnem Članku: .Železnica Škofja Loka—Železniki« urinila ae je pomota v stavku: »Zidalo bi sicer železnico akcijsko društvo« i. t. d. 11 tega stavka se sklepa, d a b i s i c e r zidalo akcijsko društvo, a d a n e b o. To pa ni res. Zidalo bo železnico res akcijsko društvo, a obrniti se hočemo do države in dežele samo za podporo. Shod goriških županov in podžupanov bo jutri ob 2. uri popoludne na Goričici. Nov ruski kružok ustanove v Mariboru. Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v občini Buče Vrenskagorica na Štajerskem je propadel dosedanji nemškutara-joči župan in je bil izvoljen popolnoma slovenski občinski odbor. 1390 kron zgubil. Iz Maribora se poroča: V četrtek, 22. t. mes. se je posestnik Fr. Fras tako napil v neki gostilni, je zgubil mošnjo s 1390 K, katere je botel naložiti v posojilnici. Vendar enkrat! Radi množečega se brezdelja v Brnu je oblast določila, da v Brnu kaznjenci ne smejo več delati pri stavbah. Skrajni čas bi bil, da bi se kaj ta kega izposlovalo tudi drugod, posebno v Ljubljani, kjer kasnjenoi delajo kričečo konkurenco poštenim delaveem. Kar velja za Brno, mora veljati tudi za Ljubljano! — Vojaiki nabori na Kranjskem. Vojaški nabori se vrle na Kranjskem letos po naslednjem redu: A. Naborna komisija c. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva štev. Iv v Ljubljani: Dne 1. in 3. marca: v.Kam-n i k u ; 4. in 4 na P r e v o j a h za sodni okraj Brdo; 6. in 7. na V r b n i k i; 9., 10., 11.in 12. marca: Nabor v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanske okolioe; 13. in 14. v Višnji gori; 16, 17. in 18. v Liti j i; 20. in 21. v L j u b 1 j a n i za mesto Ljubljano; 23. v Radečah; 24. in 26. na Krškem; 27. v Kostanjevici; 28. vMokronogu; 30. vTrebnjem; 31. v Žužemberku; 2 , 3. in 4. aprila: vlludollovem; 0. v Metliki; 7. v Črnomlju; 14. in 15. v Kočevju; 16. in 17 v R i b n i o i; 18. v V e 1 i k i h Lašičah; 20., 21. in 22. v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora; 28., 24. in 25. v K r a n j u ; 27. »Tržiču; 28., 29. in 30 v Skofji Loki. — B. Naborna komisija c. in kr. dopolnitvenega okrajnega poveljstva št. 9 7 v Trstu. Naborna komisija št I : 14 aprila: Nabor v L o ž u ; 16. in 17. v C e r k n i o i; 18. v Logatcu; 20. in 21. v Idriji. Naborna komisija št. II.: 20. in 21. aprila: Nabor v V i p a v i; 23. in 24. v Ilirski Bistrici; 27., 28. in 29. v P o s t o j n i za sodna okraja Postojna in Senožeče. — Za mesto Ljubljano je toraj nabor dne 20. in 21. marca; dne 20. marca pridejo tuji, dne 21. marca pa domači stavljenci k naboru. — Zmrznil je v Šmarju pri Jelšah 551etni deiavec Jurij Smole. — Na begu iz bolnioe zmrznil. Iz bolnice v Slovenjem Gradou je pobegnil mizarski pomočnik Jožef Jenko, doma v omartnem pri Ljubljani. Na sebi je imel le srajco. Našli so ga zmrznjenega v snegu. —• Ustavljen pouk radi mraza. Dokler traja huda zima, se v prvem razredu ljudske šole v Ptuju n« bo podučevalo. — Važno za domobrance. Neposredno v deželno brambo uvrščeni nadomestni rezervniki letnikov 1892 do 1902, ki še niso izvežbani, ter vsi novinci, morajo spomladi k osemtedenskemu izvežbanju, ako jim ni bila dovoljens kaka olajšava v tem oziru. Obenem bodo dotičniki takoj delali prvo orožno vajo ter torej ostali pri vojakih še štiri tedne. — Koroške novice Smrt na cesti. Andrenikov hlapec na Ojstrici, And. Krainz, se je hotel podati v bolnišnico v Slovenjem Gradou. Na potu mu je postalo slabo, vsedel se je na cestni kamen, a kmalu je izdihnil svojo dušo. — Blizu Trga se je dne 9. jan, o b e s i 1 57 letni klobučar Al. VV i 1 b e 1 m e r. — Na Koroškem je sedaj 30 odvetnikov, od teh 14 v Celovcu. Slovenci nimajo svojega odvetnika. — V Črni, obč. Motnica so našli v gozdu mrtvega nekega kmeta ki se je bil podal na lov. Ali se je zgodila nezgoda ali umor, se ne vč. — Tatvini na sled so prišli v vojaških skladiščih v Golovcu. V sredo 21. t. m. izvršila sta v Otmanjih orožnika iz Gosposvete hišno preiskavo pri posestniku Pašniku. Našla sta obilo vojaške obleke in obuvala. Krivce ie imajo, govori se, da so računski podčastniki. Prizadet je menda tudi neki celovški redar, ki je bil prej podčastnik. — Tele v postelji. Iz ribniškega okraja se nam poroča: Hudi mraz smo občutili tudi pri nas. Naši ljudje imajo jako slabe hleve; mraz ima povsod prost vhod. Primerilo se je, da je nekje v tem hudem mrazu krava teletila. V strahu, da ne bi tele zmrznilo, so je nesli v hišo in je položili » posteljo. Ali so je tudi ogrnili z odejo, nam ni znano. — Umor in samomor. Včeraj je v Pulju ustrelil neki pevec z Reke neko pevko in sebe. Skril se je v sobi in ko je došla pevka domov, jo je ustrelil. — Umrli so: Oče g. Friderika E m i c h , profesorja na tehnični visoki šoli v Gradcu, Peter Karol Emioh je nagloma v Konjicah umrl. — VRadgonije umrla železninarjeva soproga Ivana Halbiirtb. — V G o t o v 1 j a h pri Celju je umrla nadučiteljeva soproga gospa Marija Sumljak roj. Topolnik, v 26 Mu starosti. — Semenj v Črnomlji. Dne 5. febr. 1.1. bo v Črnomlji navadni mesečni živinski semenj. — Zavarujte se ob pravem času Zgorelo je poslopie posestnika Jakoba Riedl v Pobrežju pri Mariboru. Posestnik je bil si-oer zavarovan, ker pa ni plačal zavarovalnine, katere rok je pretekel s koncem lanskega leta, se ne ve, ali mu bode zavarovalnica izplačala zavarovalnino. ljubljanske novice. .Kikeriki" na nemškem odru v Ljubljani. Nemci postajajo v deželnem gledališču vedno predrznejši. Nemški igralei se kar očitno na odru norčujejo iz Slovencev in nikogar ni, ki bi to preprečil ali saj bedastim ekstemporom nadutih nemških igralcev postavil meje. Posebno radi zsničujejo nemški igralci Čahe in te dni seje neki nemški igraleo na odru kar očitno norčeval, češ da so cehi tatovi. Tistim »zavednim Slovencem«, ki sedaj hočejo dunajski »Kikeriki« bojkotirati v Ljubljani, se tu odpira hva-letno polje, da se Nemci, ki tako izzivajoč« nastopajo ▼ Ljubljani, nauče večje ponii* nosti. Vseksko je treba dobiti sredstev, s katerimi se odpravi ialoatno dejstvo, da Slovenci v deželnem gledališču pri nemških predstavah, katerim daje deželni zbor celo podporo, puste izzivati sebe in svoje slovanske brate. Tudi v deželnem zboru je enkrat pri podpori nemškemu gledališču treba govoriti odločno besedo. Ze danes pa povemo nemškim krogom, ki upajo, da bodo, ko pridejo iz deželnega v novo nemško gledališče, katerega nameravajo zgraditi v Ljubljani, še svobodnejši pri zabavljanju Slovanom, da se kruto motijo in da se bo v Ljubljani ie dobilo Slovencev, kateri bodo tudi potem našli pot, kako naučiti Nemce dostojnosti. Tatvina. Hlapcu Antonu Rojou na Poljanski cesti št. 7 je ukradel delavec Anton Ivan iz Savelj srebrno uro in verižico. Ukradeno uro je Iran prodal v oavljah. Modra jopica je bila v soboto zvečer najdena v nekem fijakarskem vozu. Fijakar je jopico oddal na policiji. Starko našli z ranami na glavi. Uršulo Upel. nad 80 let staro vdovo, stanujočo n« sv. Petra cesti St. 19, našli so daneB zjutraj v postelji z ranami na glavi. Koj se je razneslo po mestu, da je bila napadena. Zdravnik jo je pregledal in konstatiral, da ima na glavi le kožne odrtine in da se je morala poškodovati le, da je kje padla. Nekatere kožne odrtine so že stare. Urša Upel je bila včasih tudi zmešana in je sploh težko govorila Zahajala je prav rada v eerkev in se ji je baje večkrat pripetilo, da je bila po noči v cerkev zaprta, ker je mežnar ni zapazil. Prepeljali so jo v bolnico. Važno za krojače in iivilje. Pripravljalni odbor za ustanovitev »airovinskega društva« za krojače in šivilje vabi Vaše blagorodje najuljudneje na sestanek krojačev in šivilj, ki sa bode vršil v nedeljo dne 1. svečana t. 1. popoludne ob 2. uri v gostilni »pri Kroni« v Gradišču. Namen tega sestanka je, prečitati društvena pravila, sprejemati člane in določiti ustanovni shod. Ker je stvar jako važna, vabijo se vsi člani zadruge, da se tega sestanka v obilnem številu udeležiti blagovolijo. Žid, ki svoje obleke ne pozna. Suknjo in klobuk zamenjal je včeraj zvečer v kavarni »pri Slonu« nekdo nekemu budape-štanskemu židu. Dobil je drugo suknjo in klobuk, gostje pa so videli, da je to njegovo in da le ni spoznal svoje suknje in svojega klobuka. Lov na tata. Na Starem trgu je včeraj popoludne pri prodajalnici Blaža Jesenkota vzel neki postopač zvunaj pred prodajalnico viseče hlače. Jesenko je tekel za tatom in ga vjel na sv. Jakoba nabrežju. Tat je dejal da se piše Matija Ravavš, kar pa menda ne bo res. Najbrže je kak nevaren tat, ki je prišel v pest policiji. Aretacije na kolodvoru. Ferd. Hoppe, brezposelni trgovski pomočnik, pristojen v Jaegerndorf v Sleziji je ukradel včeraj popoludne v Divači delovodji na driavni železnici Aialbertu Klossu, kateri ga je imel skoz 10 dni kot rojaka brezplačno na hrani in na stanovanju, zlato uro, 35 K denarja, suknjič in telovnik in jo je na to popihal. Sel je v Postojino, kjer Bi je kupil vozni list za vožnjo na Dunaj in se je s poštnim vlakom ponoči odpeljal. Kondukterji v poštnem vlaku pa so že vedeli o tatvini, ki se je zgodila v Divači, in so v Ljubljani povedali policijskemu stražniku na kolodvoru, da je v vlaku taka in taka oseba, ki je sumljiva, da je izvršila tatvino v Divači. Stražnik je dotičnika ustavil in ker se ni mogel legitimirati, ga je predstavil na stražnico, kjer so ga preiskali in načli pri njem ukradeno zlato uro in obleko. Denar je bil že skoraj ves zapravil. Policaj je Iloppeja aretoval in policija ga je izročila sodišču. — Na južnem kolodvoru je bil včeraj zve čer pri mešanem vlaku prijet podobarski pomočnik Josip Bevc iz Prevoj v bre-škem okraju. V Mariboru si je kupil vozni Lst do postaje Hoče, a pripeljal se je ž njim do Ljubljane, kamor je tudi hotel priti. Ker je na ta način južno železnico ogoljufal za voznino od Koč do Ljubljane, so ga tukaj prijeli in izročili policiji. V Žabkarjevi livarni na Dunajski cesti sta včeraj popoludne ponesrečila livarja Martin Štrukelj iz St. Vida in France Perri iz Sp. SiSke št 192. Štrukelj je nesel posodo z raztopljenim železom, katera se je razletela in tekoče železo je pljusknilo Stru-keljnu po obrazu in po levi roki, Perriu pa samo po lovi roki. Oba sta opečena, štrukelj Be nahaja v bolnioi. Iz bolnice. Včeraj popoldne je v Kropi delavoc Anton Pctrič, 44 let sta.' padel po stopnicah in si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v bolnioo. Nepošten vajenec. Ivan Podgorelec, mesarski vajenec v GradiIču, je svojemu gospodarju poneveril denar, ki ga je dobil pri usnjarju za prodane kože, in Dobegnil. Danes ponoči je bil tukaj na Vodnikovem trgu prijet. Blazna Ljubljančanka na Reki. Na Reki je zblaznela 28 ietna Ljubljančanka Marija K a u č i č. Bila je v službi v Voloskem, a nedavno je povila nezakonsko dete. Tega deteta sedaj ni nikjer. Kaučič pripoveduje, da pozna mater, ki je ubila svoje dete, a druzega ni spraviti ničesar iz nje. Na vsa vprašanja odgovarja: »Pustite me, da grem na most in skočim v vodo.« Strelski klub »Deteljica" priredi v soboto, dne 31. jan. 1903. v gostilniških prostorih g. Kosa pri »Dateljici", Sv. Fiorijana ulic« št. 24. S vira oddelek si. društvene godbe. Ples se vrši v lovsko opremljeni sobi; za cenj. goste je pripravljenih več okrašenih sob. Začetek ob 8 uri zvečer. — Vstopnina 20. kr. Predavanje gospoda ravnatelja Ivana Šu- bica o motorjih se je v četrtek dne 29. L mes. nadaljevalo ob obilnem obisku. Predavatelj je načrtal osnovo prvotnih električnih strojev z jeklenimi magneti, katerim so Blodili magneto električni stroji, dokler ni Wer-ner Siemens b svojim »dinamoelektričnim principom« otvoril nove poti za grajenje di-namo strojev. Predavatelj je z obilnimi risbami na tabli razlagal zanimivi predmet ter končno pokazal slušateljem večji električni motor, imajoč eno konjsko silo, v delu. — Prihodnje predavanje, ki bode v četrtek dne 5. februvarija, prinese zaključek o elektromotorjih, potem pride na vrste parna mašina. Ples ljubljanskih gostilničarjev, zadruga ljubljanskih gostilničarjev nam piše: Mnogo govorice »zbuja po Ljubljani vest, da priredi zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. svoj plesni venček v restavracijskih prostorih gospoda Ederja. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. si šteje v dolžnost, da zadevo pojasni. Čisti dobiček plesnega venčka, kakor ie opetovano omenjeno, namenjen j« ustanovitvi bolniške blagajne za gostilničarje ia njihove ualužbenoe. Namen tega plesnega venčka je tedaj samo dobrodelen in ravno is tega vzroka prepustil je gospod Eier prostore in razsvetljavo brezplačno. To in ničesar druzega napotilo je zadrugo, da si je izvolila te prostore, ker je ravno s tem korakom pridobila bolniški blagajni najmanj« 300 kron. Zadruga je uverjena, da bode ta izjava zadušila vse neosnovane govorica in da bode preprečila, da bi se slov. ljubljanskim gostilničarjem predbscivalo, da so postali nemškutarji. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče Sinoči smo se poslovili za letodnjo sezono od »P s o -g 1 a v c e v«. In bilo nam je skoraj žal. Kajti čim večkrat sliši človek to godbo, tem globočje se utaplja v te skicirane barve, katere je nametal skladatelj pred naše duševne oči, in konečne se poraja harmonija, v kateri čutimo, kako veliko nam je hotel skladatelj dati. S sinočno uprizoritvijo smo bili zadovoljni, na višini je bil zopet gospod Vlček, čigar Kozine ne bodemo lahko pozabili. — Jutri »Poskusni kandidat«. * Repertoire slovenskega gleda lišfia. Jutri, v soboto se igra dramska noviteta, Maksa Drajerja »Poskusni kandidat". Dejanje se vrši na realni gimnaziji v malem meatu. Glavno naslovno ulogo igra g II a š 1 e r; večje uloge imajo g. Dobrovolnj, g. Lier.g. Verovšek, g. Dragutinovičter gdč. R t c k o v a in gdč. Kreisova. — V ponedeljek, dne 2. fabr. sta dve predstavi: pop. narodna igra b petjem »Revček Andrejček". — Zvečer opera »F a u s t— Dne 6 febr. je jubilejna predstava na korist g. D a n i 1 u Ca-rarju. Igra ee »Deseti brat". * Gospa Borštnik Zvonarjeva je včeraj zopet nastopila na hrvatskem odru v Zagrebu v igri »Petar Zrinjski«. Reški »Novi List" piše o tem: »Danas u četvrtak stupa u Btojoj sjajnoj ulozi Jelene, Kumiči-čevog »Petra Zrinjskog«, gdja Borštnik opet pred hrvatsko občinstvo, koje ju je od njene prve pojave zavoljelo, a sada ju jedva čeka. Nemio nesporazumak učinio je dugačku pa uzu u njenom djelovanju, koje je sa arih strana nalazilo toplih i zaslulenih priznanja, i ta se pauza primakla srotno kraju, tako te ča nam naša slavljsna umjetnica opet pokazati niz zvojih lepih ulogah i velikih kreacija. Opažalo se, da manjka puno toga u našem umj?tničkom esemblu izbivanjem gdje Borštnik. Opazilo se, da je njezino mjesto ostalo bez zamjene, jer so je u obča nije moglo nači. I tako ča se sad moči opet is-nieti dramah s gdjom Borštnikovom, koje se nisu mogle bez nje da7ati, a to u prvom redu več danas u »Petru Zrinskom«, u kojem nas je Fa svojem Jelenom znala zsdi\iti. Za to nem jo pohvaliti i kazaliStnu upravu, što je naetoiala, da opet primi u svezu gdju Bor itnik Zvonarjevu, a umjetnioi želimo, t. j.ne želimo joj vižo takih gorkih dana doživjeti, k80 prigodom ovog nesporsv.umka, premda je ftara riefi: umjetnost je sladka, al gorak je život! __ Kužno stvari. NajnovejSe od rasnih strani Gironin princezinja Luiiza sta prišla cbisltat te dni — Morto Carlo. Giron je igral za neznatne svete. Princezinja je pri tem stala za njim in mu držala Klobuk. — Proti slikarju Allersu, katerega so dolžili, da ie storilec zločina, ki so ga podtikali scc. lemokrfrtje Krupru, je — ustavljeno sednijsko postopanje. — Upor vojakov. Vojaki 6. bateri|e 83. Iranco fkrga artilerijskega polka v Foitersu so zapustili v ponedeljek zv< čer vsi vojašnico ter 80 po noči popivali v mestni okolici. Vrnili so se v vojašnico še-le v torek zjutraj. — Tatvina na ruskem dvoru. Neznani storilci so ukradli dragocene tapete, katere so bile pripravljene za preuredbo sob ru skega carja. — Nesreča v livarni. V Kvarni v Inistonu v Albaniji se je razpofil kotel ter zletel v zrak. 6 osib je mrtvih, 20 ranjenih. — Stavke. V Amsterdamu stavkfio delavci transportnih družb. Stavka tudi 300 delavcev in mašinistov holandske železniške družbe. — Obravnava o ločitvi zakona princezinje Lujize ae je preložila. Sladkorni baroni pometeni i z zbornice. Dunaj, 30. januvar. (C. B.) Danes pred sejo poslanske zbornice so se sošli v posvet zastopniki proizvajalcev sladkorja kot surovine in rafinerjev v od-sekovi dvorani poslanske zbornice, da se konečno dogovore o porazdelitvi sla do r nega kontingenta. — To dejstvo je dalo povod nekaterim poslancem, da so ob otvoritvi seje poslanske zbornice, izražali svoje ogorčenje, ker zborujejo v parlamentu neparlamentarci in tako eta-blirajo stranski parlament v parlamentu. Posl. Ellenbogen vpraša predsednika, če se je to zgodilo z njegovo vednostjo. Predsednik je odgovoril, da je bil poučen o tem malo trenutkov pred pričetkom seje in da ga ni nihče prosil za prepustitev prostora. Poslan. Per-n e r s t o r f e r je predlagal, naj se seja za toliko časa suspendira, da bo mogoče vsiljivce i z t i r a t i iz zbornice. Nato je odgovoril predsednik, da so mu ravnokar sporočili, da so že izpraznjeni vsi zborniški prostori. Potem je zahteval posl. Iro, naj predsednik imenuje onega uradnika, ki je dal tovarnarjem in ralinerjem dovoljenje za zborovanje, poslanec D e r -s c h a 11 a je pa izražal svoje globoko obžalovanje, da se glasom predsednikove izjave zlorablja zbornica za zborovanja neparlamentarcev, ter iznova predlagal, da se prekine seja, ker se baje ti ljudje še vedno nahajajo v zbornici. Predsednik je res za pol ure prekinil sejo. Mej tem časom je bil v zbornici velik nemir in opetovano so se čali glasovi ogorčenja. Dunaj, 30. jan. (C. B.) Mej temi dogodki v zbornici se je podalo večje število poslancev pod vodstvom dveh rediteljev v odsekovo posvetovavnico, kjer so bili še zbrani sladorni industrijci. Te so poslanci pozvali, naj se odstranijo iz dvorane. — Po zopetni otvoritvi seje je izjavil predsednik, da se je že večkrat pripetilo, da so zborovali tudi neparlamentarci v zborniških prostorih. Današnjega posvetovanja so se udeležili tudi poslanci in vladni zastopnik. Ker je predsednik tem ljudem dovolil neko prejšnje zborovanje, so današnji udeležniki računali s tem dovoljenjem. On obžaluje, da je njegovo prejšnjo izjavo morda kdo napačno tolmačil, ter prosi zbornico, naj sedaj mirno nadaljuje razpravo o sla d ornem zakonu. Dunaj, 30. jan. V prostorih proračunskega odseka državnega zbora se je danes pripetil velik škandal. Na povabilo vlade so bili zbrani v prostorih tega odseka sladorni tovarnarji, posestniki ralinerij in tovarnarji neprečišče-nega sladkorja, da se napravi mej njimi sporazumijenje glede carine na sladkor. Mej zbornično sejo so se pritožili poslanci F^llenbogen. Pernerstorfer in Le-miseh, da so zbrani ti gospodje v zborničnih prostorih, kjer hočejo ustvariti tako rekoč nov sladorni kartel, na kar je okolu 30 nemških poslancev in socialnih demokratov udrlo v prostore proračunskega odseka. Na čelu jim je bil reditelj VValz. Poslanci so vpili: Tu smo mi gospodarji! Ven s sladkornimi baroni! Ven z lumpi! Proč s to pa-kažo!" Posebno glasna sta bila poslanca Adalbert in Kldersch, ki je posebno vpil na tovarnarja Ducha. Dneh je zaklical: Doslej so se poslanci pred svojimi volivci plazili po trebuhih! Kldersch je zagrabil Ducha in ga vrgel ven. Drugi nemški in socialnodemokraški poslanci so se vrgli na ostale navzoče tovarnarje in jih izrinili mej silnim vriščem iz prostorov. Tudi navzočni člani gosposke zbornice Trantmannsdorf, Lobko\vic, Thurn-Taxis so morali zapustiti prostor. Walz je kričal: Tu ni borza! Veti židje! Plemenitaš Thurn-Taxis je, kakor se govori, takoj Walza pozval na dvoboj. Češki poslanec Sehnal se je pritožil vsled tega nastopa Nemcev. Sladorni tovarnarji so se pritožili pri minister-skem predsedniku, a ta je dejal, da obžaluje te prizore, da je pa stvar zborničnega predsednika, kaj ukreniti v tej zadevi. Radi teh prizorov je zbornica prekinila sejo. a skoro nato se je seja zopet pričela. Dunaj, 30. jan Grof Sylva Ta-rouca je dejal, da ako bi se škandali v prostorih proračunskega odseka primerili le pol ure prej, bi ne došlo glede sladkorne predloge do nobenega zaključka in zbornica bi bila razpuščena, sladkorna predloga pa rešena po § 14. Kini, 30. jan. Radi bolezni črnogorskega kneza je kneginja Milena odpotovali na Oetinje. Sofija, 30. jan. Makedonski vstaški odbor hoče najeti veliko posojilo. 1U0 tukajšnjih meščanov je pripravljenih prevzeti poroštvo. Pariz, 30. jan. V slučaju, da parlament zopet odkloni prošnje ~>4 moških kongregaoij za avtorizacijo, se govori, da se kongregacije umaknejo lo najskrajnejši vojaški sili. London, 30. jan. V Kini so odkrili zaroto, ki je hotela na južnem Kitajskem ustvariti posebno vlado. Odenburg, 30. jan. Zaprli so poštarja v Zorndorfu, ki je oropal on-dotno pošto.__ Umrli ho: 27. jan. Berta Janežič, učiteljeva žena, 36 let, Poljanski iia'in 14, Anaemia, notranje krvavenie. — K a gen SuSnik, hraniInični asistent, 30 let. Strel Ske ulice 2, Tubeirut pulm. — Frarja Valentinčid, delavka. 27 let. Karolinška zemlja 16, jetika f) smrt j sli a borza dn<5 I!0 januvarija. Skupni državni dolg v notah.....101-70 Skupni državni dolg v srebru.....tOO'70 Avstrijska zluta renta 4% .....121-2o Avstrijska kronska renta 4%.....101-75 Ogcrska zlata rentn 4* ......12120 O merska kronska renta 4% .....99-80 Avstro-ogi*r.-