Poštnina plačana v gotovini
Štev. 40.
V Ljubljani, sobota 19. februarja 1938.
Cena Din 1*-
Leto III.
Izjava »Hitlerjeve desnice", dunajskega poslanika Papena:
Avstrija - Prvi korak do srednjeevropske
zveze pod oblastjo Hitlerjeve Nemčije
Dunaj, 19. febr. m. Nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki je z zmago hitlerjevstva v Avstriji dosegel svojo življenjsko nalogo, se poslavlja. Pred odhodom je dal za nemške liste izjavo o pomenu razgovorov v Berchtesgadenu in o pomenu Političnih sprememb v Avstriji. To je prva izjava koke odločujoče nemške osebnosti o zmagi hitler-jeetva v AvBtriji.
Von Papen je dejal med drugim tole:
Dejstvo, da je hitlerjanstvo zavladalo v Avstriji, vodi k avstrijskemu in mednarodnemu iniru.
zdaj bo za avstrijsko neodvisnost jamčila Ncm-**ja. Nemški nacionalisti v Avstriji imajo zdaj Pravico izražati svoje mnenje in delovati kakor delujejo druge politične skupine. Spremembe v Avstriji ne bodo privedle do spora med Nemčijo in Italijo, saj je taka nemška politika Italiji samo v *»rist. Italija in Nemčija hočeta doseči v Evropi Pravičen mir, ki je pa nemogoč brez sporazuma in Prijateljstva med državama, v katerih prebiva isti narod. Ni res, da je avstrijski kancler dr. Schusch-nigg tri dni iskal zveze z Mussolinijem, da bi ga prosil pomoči pred Nemčijo. Mussolini je t novim stanjem docela zadovoljen. Ni dvoma, da sta se o spremembah v Avstriji razgovarjala Hitler in Mussolini že ob ducejskem potovanju v Berlin v septembru lani.
Nemčija ne namerava Avstrije prisiliti, da bi zapustila Zveza narodov in se pridružila zvezi proti Kominterni. Pač pa drži, da bo Avstrija pomemben člen v mogočni skupnosti srednjeevropskih narodov, ko jo je zasnoval von Papen. Ta skupnost se bo ustvarila in bo živela pod nemškim vodstvom.
Prva stopnja za uresničenje tega načrta o zvezi srednjeevropskih držav pod Hitlerjevim vodstvom, je sporazum med Avstrijo in Nemčijo. V to zvezo bodo prišle predvsem države, ki so naslednice bivše avstroogrske monarhije. Razpad Avstrije po svetovni vojni je uničil politične in gospodarske koristi teh pokrajin. Zaradi tega so te države pomenile neprestano nevarnost za evropski mir.
Hitlerjevi in Papenovi napori so bili neprene-homa posvečeni nalogi, da bi ustvarila mir v Srednji Evropi. Prvi pogoj zanj pa je prijateljstvo med Avstrijo^ in Nemčijo, ki se je prenehalo tedaj, ko je avstrijska diktatorska vlada razglasila hitlerjev-ce za protidržavne ljudi. Vsa sporna vprašanja med Avstrijo in Nemčijo je treba rešiti po naravni poti, saj prebiva v obeh državah isti narod. To prijateljstvo bo pripomoglo k splošnemu evropskemu miru.
Najvažnejša vsebina sporazuma med Avstrijo in Nemčijo je v tem, da se bo začelo tesno gospodarsko sodelovanje, ki bo dobilo izraza v carinskih olajšavah in v tem, da bo Avstrija pomagala pri nemškem štiriletnem gospodarskem- načrtu. Sodelovanje se bo razširilo na pojaško področje, saj to zahteva obramba Avstrije in Nemčije. Notranja in zunanja politika bosta tudi šli po isti poti.
Glede sebe in svojega bodočega dela je Papen povedal na koncu izjave, da ima Hitler zanj še neko novo, zelo važno nalogo, o kateri pa še no sme govoriti.
Iz te izjave Hitlerjevskega zastopnika na Dunaju je moči popolnoma jasno razbrati, da si Nemčija zamišlja sodelovanje z Avstrijo tako, da bo Avstrija samo še podružnica velike Nemčije.
Hitlerjevci bodo »branili" avstrijsko neodvisnost
Dunaj, 19. februarja« AA. Havas. Vodstvo domovinske fronte poroča, da je sklenilo, da morajo vsi narodni socialisti, ki hočejo vstopiti v domovinsko fronto, položiti prisego, da bodo branili avstrijsko neodvisnost. Dalje pravi uradno poročilo iz predsedstva domovinske fronte, da se domovinska fronta ne more deliti ali pa cepiti. Vendar bo domovinska fronta dopustila, da se njeni člani lahko bolj zanimajo za nemško idejo ali pa za socialna vprašanja. Najvažnejši pa je tisti sklep, da bodo izključeni vsi tisti Avstrijci, ki bi s svojim delom onemogočali delo za pomirjanje med Avstrijo in Nemčijo. Vse take bodo takoj izgnali iz Avstrije.
Sporazum uradno
Dunaj, 19. februarja. AA. Havas. V snočnjem uradnem poročilu o sklepih, ki so bili v zvezi s sestankom v Berchtesgadenu, stoji, da se daje narodnim socialistom svoboda v okviru ustave in da nemška vlada ne bo ničesar storila, da bi se nemška narodno-socialistična stranka vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Sedanji način gospodarske izmenjave z Nemčijo ostane isti in tudi v denarni politiki se ne bo nič spremenilo. Da bi se pa zboljšali gospodarski odnošaji med Avstrijo in Nemčijo, bodo v trgovinskem ministrstvu ustanovili odsek za trgovinsko sodelovanje med Avstrijo in Nemčijo. Na čelu tega odseka bo dr. Fusbeck, ravnatelj avstrijske zavarovalnice.
Nemški vdor v Avstrijo fe pospešil
Začetek pogajanj med Italijo in Anglijo
London, 19. febr. o. Na povabilo predsednika angleške vlade je včeraj prišlo do dveh dolgih razgovorov med njim, zunanjim ministrom Edenom jn italijanskim poslanikom v Londonu Grandijem. ]swgovor je imel namen pripraviti pogoje za zaplet pogajanj med Italijo in Anglijo. Pobudo za to, da Anglija sili na začetek pogajanj z Italijo, so dali zadnji dogodki v Avstriji, ki so nemško moč v Srednji Evropi silno ojačili in so po drugi strani nevarni tudi Italiji. Zaradi tega si Anglija prizadeva, da bi Italijo pregovorila k večji popustljivosti.
„ .Včerajšnji razgovori so se nanašali na vprašanje prostovoljcev v Španiji, na vprašanje o priznanju italijanske zasedbe Abe&inije in na to. če bi bila Italija po sporazumu z Anglijo pripravljena podpirati Anglijo in Francijo pri skupnem nastopu za ohranitev avstrijske neodvisnosti in za krotitev Nemčije. S tem bi se obnovil sporazum, ki so ga leta 1934 sklenile Anglija, Francija in Italija v Stresi.
Včerajšnji razgovori, ki jih bodo nadaljevali danes, niso privedli do stvarnega zakljukča, čeprav so potekali prav prisrčno. Italijanski poslanik je odbil zahtevo, naj pojasni, kakšno je italijansko stališče do zmage hitlerjevstva v Avstriji. Kakor so dogodki v Avstriji za Italijo kljub njeni novi zvezi z Nemčijo nevarni, ji vendar »lužijo pri razgovorih z Anglijo za sredstvo, s katerim namerava od Anglije izsiliti čimveč ugodnosti.
Kapital beži pred vojno na varno:
I O tem včerajšnjem sestanku veliko ugiblje angleško in francosko časopisje in pravi, da utegnejo pogajanja ali odstraniti nasprotje med Italijo in Anglijo ter blažilno uplivabi na težki jx)ložaj v Evropi, ali pa če se končajo brez uspeha, povečati nasprotje zaradi Španije taiko zelo, da bi to >lošnep-;
utegnilo privesti do 6pk>Šnega spopada’ na Sredo-j zerr.iju.
Italijanska uradna agencija Stefani jx>roča, da 6e je italijanski veleposlanik Grandi dvakrat sestal s Chamberlainom in Edenom. Prvi sestanek je trajal poldrugo uro, drugi pa eno uro. Angleški poučeni krogi izjavljajo, da so na tem sestanku govorili samo o vprašanjih, ki se nanašajo na Anglijo in Italijo in sicer posebno o priznanju italijanskega cesarstva v Afoesiniji. Pogovori o tem se bodo nadaljevali naravnost med obema vladama in sicer med grofom Cianom in lordom Perthom v Rimu. Pogajanja se bodo začela zopet tam, kjer so se po pismih med Mussolinijem in Camber-lainom ustavila. Vest o sestankih je izzvala f>ovsod silno zanimanje.
Rim, 19. febr. A A. Reuter: Včerajšnji j»govori Grandija s Chamberlainom in Edenom 60 izzvali v Rimo veliko zanimanja in tudi optimističnega razpoloženja. Sicer ni bilo sklenjenega še nič odločilnega, vendar j>a mislijo, da so se začela pogajanja med Italijo in Anglijo ali pa 6e je govorilo o Avstriji. Dobro znamenje pa je, da je Grandi govoril 6 Chamberlainom.
Boj Švice proti silni poplavi zlata
Bern, 19. febr. o. Švicarski vladi prizadeva hude težave vse močnejši dotok kapitala in zlata, ki ga tuji bogataši zaradi negotovosti časov skušajo naložiti v švicarske denarne zavode, da bi imeli svoje imetje na varnem, če kaj pride. Ta zlata {Poplava je za Švico veliko breme, ker nimajo švicarske banke toliko vlog v gotovini in zlatu, da ne morejo denarja več nikamor nalagati. Skupna vsota tuje gotovine v Švici znaša danes okrog 50 milijard dinarjev. Denar pripada jx>-večim znanim evropskim finančnikom, velikim trgovcem in članom raznih vladarskih rodbin. Preobilje denarja pomeni za Švico nesrečo, zato pripravlja bernska vlada neusmiljene ukrepe za izgon tujega denarja.
Švicarska narodna banka je sklenila novembra l. 1. prijateljski dogovor z drugimi bankami, po katerem se tuje vloge, naložene na kratek rok v Švici, ne bodo več obrestovale. Danes je treba ugotoviti, da je od sklenitve tega dogovora vplačilo v zlatu in devizah v narodno banko jx>-fiovno poskočilo za več ko 200 milijonov švicarskih
frankov. Možno je, da je v tem znesku vštet tudi švicarski denar, ki se je vrnil iz tujine. Ni pa dvoma, da denar še zmerom doteka in da 6e je prijateljski dogovor izkazal kot neučinkovit. Uradno poročilo švicarske vlade kaže, da so švicarska oblastva začela razmišljati, kako naj izdajo strožje ukrepe za odtok tujega kapitala. Švicarska narodna banka je dejansko v nerodnem položaju, kajti nove vloge v zlatu in devizah znesejo tisoč švicarskih frankov povprečno na prebivalca. Celo v USA, kjer začenja dotok zlata vznemirjati oblastva, znaša vplačilo v zlatu v državno banko samo jx>vprečno po 500 švicarskih frankov na prebivalca. Švica ni voljna dalje nositi nevarnosti, ki je zvezana s takšnim nenormalnim vplačevanjem v zlatu. Ta trenutek javnost še ne ve, kakšne ukrepe bodo oblastva izdala, pričakuje pa objavo statistike o tujem kapitalu, naloženem v Švici, prav tako pa tudi objavo o tem, koliko tega kapitala odpade na posamezne države. Govore celo o jx>sebnem davku ne samo na obveznice in kupone, temveč tudi na vse druge oblike tujega kapitala v Švici,
Izjava zunanjega ministra Tatareska:
Romunska diktatura in Jugoslavija
Ugovor Svete stolice
Vatikan, 19. febr. AA. (Havas.) »Osservatore Romano« poroča v nepodpisanem članku, ki je izšel s poluradne strani, da je Sveta stolica vložila 15. t. m. protest pri jugoslovanski vladi zaradi usode, ki je doletela julija 1935 podpisani konkordat, ki po besedah samega predsednika jugoslovanske vlade »ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v odobritev«.
Rešitev miru je - v orožju
London, 19. februarja. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain je s noči govoril v Birminghamu in rekel, da je glavno, da rešimo mir, da Anglijo tako oborožimo, da si ne bo nikdo upal jo napasti. Mi želimo, da bi se sedanja spora — eden v Evropi in drugi v Ažiji — ne razširila in da se mi vanje ne bi zapletli. Mi pa nismo zadovoljni s samim opazovanjem, ker želimo, da se mir ohrani in je zato naša dolžnost, da ob vsaki priliki storimo potrebne korake, da se odstranijo vzroki za nove vojne. Mi se dnevno zmeraj bolj oborožujemo in želimo, da bi bili iz dneva v dan močnejši. Ob koncu pa je Chamberlain rekel:
Ravno zato, ker smo vsak dan močnejši, ee zmeraj bolj zanimamo za zadeve v Evropi, in to za tiste zadeve, v katere se pred leti ne bi vmešavali.
Sovjeti utrjujejo mejo proti Romuniji
Bukarešta, 19. febr. m. Suočnja izdaja lista »Ordinea« objavlja daljše poročilo iz Besarabije, v katerem poudarja, da je sovjetska Rusija pričela z mrzlično naglico utrjevati mejo na drugi strani l)a jest ra. Na tem kraju nameravajo sovjeti izgraditi več velikih trdnjav, ki bodo pod zemljo zvezane druga z drugo s predori, z ozad-djem pa jih bodo vezale ceste. Na istem področju nameravajo tudi zgraditi več letališč, na Črnem morju pa okrepiti svojo mornarico.
Belgrad, 19. febr. m. Današnje >Vremo« objavlja razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik v Bukarešti s podpredsednikom romunske vlade in zunanjim ministrom Tatarcscom. V tej svoji izjavi je minister Tatarescu med drugim poudaril, da *o bo v Belgradu sestal s predsednikom naše vlado dr. Stojadinovičem, nakar hosta skupno odpotovala v Ankaro. Na potu med Solunom in Carigradom s» jima bo pridružil tudi grški predsednik vlado, general Metaxas.
Tatarescu v svoji izjavi naglaša, da jo zelo srežen, ko se mu spot nudi prilika za sestanek it' Stojadinovičcm* s kaetrim sc je vedno najsrčnejše mogel pogovoriti o vseh zadevah, ki
se tičejo tesnega sodelovanja med romunsko in jugoslovansko državo. V Belgradu bo Tatrescu ostal en dan ter bo ob tej priliki sprejet v avdienco tudi pri knezu namestniku Pavlu. Iz Ankare pa se bo Tatarescu vrnil v Romunijo preko Sofije, ter bo imel tudi tu razgovore z vodilnimi bolgarskimi politiki in posebno še s predsednikom bolgarske vlade in zunanjim ministrom Kjosei-vanovim.
0 svojem potovanju v Pariz in London Ta-tarescu ni mogel ničesar določnega povedati in je samo poudaril, da vprašanje njegovega jjotovanja tja še ni rešeno. Prav tako tudi ni mogel dati tožnejših obvestil o zadnjih dogodkih, ki eo se
Vse, ki smo jim poslali letake za nagradno izžrebanje prosimo, da jih razdele v svojem kraju)
Propagandni odbor »Slovenca«,
Za nagradno žrebanje, ki ga razpisuje »Slovenec« za svoje naročnike si še lahko pridobite pravico jutri v nedeljo in v ponedeljek 21. t. m. — Oglejte si poročilo jutri r nedeljskem »Slovencu«
Propagandni odbor »Slovenca«.
Zanimivo predavanje »Med dvema dobamac. Univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar se je odzval vabilu Kluba absolviranih trgovskih akademikov ter predava o temi: >Med dvema dobama« — v ponedeljek, dne 21. t. m. v veliki dvorani Trgovske akademije. Vstop prost.
odigrali v Avstriji. 0 Butenkovem primeru je pa Tatarescu izjavil, da se čudi poročilu komunistične agencije, v katerem trdi, da je pismo, ki da ga je pisal Butenku, lažno, in da mu je bilo vsiljeno. Tatarescu smatra, da to uradno poročilo ni iskreno in da zasleduje ta cilj, da bi Butenkov položaj prikazalo tako, da ne odgovarja resnici.
Tatarescu je izrazil tudi svoje veliko zadovoljstvo nad poročanjem jugoslovanskega časopisja o zadnjih dogodkih v Romuniji ter je svojo izjavo zaključil z ugotovitvijo, da mu je zelo ljubo, ko bo ob priliki svoje vrnitve iz Ankare imel priložnost razmotrivati tudi vprašanja tiskovnega sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo.
Tataresca bo v Ankaro spremljalo več višjih uradnikov romunskega zunanjega ministrstva {er predstojnik osrednjega tiskovnega urada Raul Auastasiu.
Vesti 19. februarja
Nad 300.000 gostov iiz tujine pričakujejo za evharistični kongres v Budimpešti.
Nov letalski rekord v skupinskem letu za težke ■bombnike so postavili Amerikanci, ki so s šestimi letali prebrzeli progo med Miamijem v Združenih državah in med Limo, prestolnico Peruja v Južni Ameriki.
Voditelj francoske ljudske fronte, Blum, se
bo baje umaknil iz vodstva socialistične stranke
ter se s svojimi milijoni vred naselil na prelepem gradu v Švici, ki ga je kupil blizu Ženevskega jezera od nekega člana habsburške vladarske rodbine, kakor se to za proletarskega voditelia. ki era ohožuip.in fiuli
voditelja, ki ga obožujejo tudi naši socialisti, sjx>dobi.
Vodja nemškega oddelka za kolonije, general Epp, bo odpotoval na italijansko povabilo v Tripolis, da se seznani z organizacijo italijanskega kolonialnega dela.
Organizacijo za propagando oboroževanja so ustanovili v Angliji. Predseduje ji bivši indijski podkralj lord Willingdon.
Napadi na judovske kmetije in naselbine v Palestini se množe. Zaradi tega so morali vsepovsod ojačiti policijske in vojaške straže.
Snežni vihar je ujel ruskega letalca čerevič-nega, ki je z ledolomilca »Murmanca« letel na pomoč učenjakom na Papaninovi plošči. Letalec se je moral spustiti in je dva dni čakal rešitve na samotni plošči.
Slovesno večerjo tujim diplomatom in njihovim ženam sta priredila bolgarski kralj in kraljica.
Nad milijon mark za zimsko pomoč so zbrali zelo ugledni nemški gospodarstveniki, ki jih je Hitler pred dvema dnevoma jx>vabil k sebi na čaj.
Ameriške trgovske ladje morajo še vedno graditi v tujih ladjedelnicah, ker potrebuje Amerika vse svoje delavnice za gradnjo vojnega brodovja, če hoče, da bo njena vojna mornarica izpopolnjena v določenem času.
50 milijonov funtov šterlingov posojila bo dala Anglija Turčiji za industrializacijo držvve, ki jo mora Turčija 6 to ogromno vsoto (12.500 milijonov dinarjev) izvesti v petih letih.
Romunski zunanji minister Tatarescu obišče konec marca Francijo in Anglijo. Mislijo, da bo spremljal tudi kralja Karola na njegovem potovanju v London.
Do hudih spopadov med češkimi Nemci je prišlo v Karlovih Varih, kamor je sklicala zborovanje nemška socialno demokratska 6trauka. Zborovalce 60 napadli češki hitlerjevci. prišlo je do pretepa, v katerem 60 60cial>isti namahali hitlerjevskega poslanca Wallnerja. Zadnjo in odločilno besedo je seveda imela policija.
Grde napade na predsednika naše vlade dr. Stojadinoviča prinaša češka revija »Pritomnost«. Napadi ne veljajo politiaiemu, marveč zasebnemu življenju. Ta list je glasilo čeških salonskih bolj-ševiikov. Zanimivo je, da je z njim v dofcrih od-nošajih ljubljansko »Jutro«, ki sikoraj vsak teden ponatiekuje odstavke iz tega lista.
Veliko presenečenje v francoski javnosti vzbujajo članki, ki jih je začel prinašati opozicijski tisk glede desničarskih zarot. Listi dokazujejo, da je te zarote da! uprizoriti s pomočjo policije bivši socialistični notranji minister Dorin^, da bi odvrnil pozornost od razcepa v ljudski fronti in utrdil svoje politično stališče.
Danski kralj in kraljica sta včeraj dopotovala v Berlin, od koder j>ojdeta na letovišče v južno Francijo .
Italijansko stališče do judovstva je vzbudilo veliko odobravanje zlasti v Angliji, ker so se močno bali, da bi tudi Italija ne krenila za nemškim zgledom in začela Jude izganjati iz države.
Naš prometni minister dr. Spaho se je včeraj pripeljal v Milan, k jer so ga sprejeli nastop t niki italijanskega železniškega ministrstva in industrije.
Nov bataljon kolonialne policije bodo te dni odposlali iz Rima v Addis Abebo.
120.000 delavcev zaposlnje nemška avtomobilska industrija. Njihovo število se je v petih letih početverilo. Tako kažejo številke na nemški avtomobilski razstavi, ki so jo odprli včeraj v Berlinu.
Velik razgovor o zunanji politiki se bo začel v ponedeljek v angleški poslanski zbornici. Razgovor se bo nanašal na Španijo, Kitajsko in Avstrijo. Zunanji minister Eden bo dal pri tej priliki daljšo izjavo.
171 topov, 1110 strojnic. 298.000 pusk in 1500 samokresov so zaplenile italijanske oblasti v Abesiniji od začetka vojne do dasnes. Vse orožje je najnovejše vrste.
Avstrijske radijske postaje bodo jutri pre-našle Hitlerjev govor, nemški odda jniki pa prihodnji četrtek govor kancler ja dr. Schuschnigga, ki ga bo imel pred avstrijskim zveznim svetom. Pa naj kdo reče, da Avstrija ni v enakopravna Nemči ji...
Poldrug dinar na dan zaslužijo sovjetski gozdni delavci, kakor je jx»kazala razprava proti 17 gozdarskim uradnikom v Novosibirsku, kjer je prišlo na dan dejstvo, da dobe delavci po 48 kopejk mezde, kar ustreza kupni vrednosti poldrugega dinar ja.
Belgijski kralj je sprejel včeraj bivšega predsednika amer. Združenih držav Hooverja.
Nemčija bo v kratkem j>riznala mandžursko državo in poslala tja svojega diplomatskega zastopnika. Najbrž, da bo priznanje razglasil Hitler jutri v svojem govoru.
Umrl je ustanovitelj belgijske socialno-de-mokratske stranke, večkratni bivši minister Edvard Ansel. Star je bil 82 let. Pred neka j časa se je umaknil iz političnega življenja, ker se je razočaral nad svojo stranko.
Atentat na bivšega carskega admirala Sobo-
Ijeva, ki zivi v Bruslju, je včeraj poskušal neznan človek. Atentator je admirala ranil in tiobefrnil Gre najbrž za agenta boljševiške skrivne policije.
Obvezno delovno službo po nemškem vzorcu
bo uvedla v kratkem tudi Japonska.
O	položaju v Srednji Evropi bo govoril v lorek francoski zunanji minister Delbos pred pansko poslansko aboruico
Banski svet zaključuje svoje delo
Iz poročila o oddelku za socialno politiko in narodno zdravje, ki ga je predsinočnjim podal na zasedanju banskega sveta načelnik tega oddelka g. Anton Kosi, danes še na kratko posnemamo:
Zaradi pomanjkljivih sredstev je socialno skrbstvo moralo v preteklem letu ostati skoraj na isti višini kot je bilo prej. Najbolj obubožano je naše kmečko ljudstvo, ki se stalno zateka na banovino po pomoč. Poleg njih pa so vedno bolj upravičeni do podpore tudi obrtniki, ki so izgubili v veliki meri svoj zaslužek. Banska uprava do sedaj še ni mogla ustanoviti nujno potrebnih zavodov in ustanov, ki bi na polju socialne politike prinesel malo več zboljšanja. Sredstva so komaj zadostovala za najnujnejše potrebe. Za socialnopolitične namene je bilo na razpolago okoli 4,000.000 dinarjev iz sredstev banovinskega proračuna in bednostnega sklada. Mladinsko skrbstvo se izvaja deloma v banovinskih domovih, kakor v Ljubljani in v Mariboru, deloma pa po karitativnih organizacijah ter s pomočjo družinske od-goje na deželi. Banovina je podpirala tudi mladinske in šolske kuhinje, nekaj podpor pa je podelila tudi revnim akademikom.
Precejšnje vsote je banovina žrtvovala tudi za prehrano v zgodnji spomladi. Za kraje, ki so bili prizadeti po elementarni nezgodi, je banovina dala 1.3 milj. dinarjev, vlada pa tudi 1 milijon.
V	sedmih banovinskih bolnišnicah se je število postelj zvečalo za 265 in znaša zdaj 1.860. Državne bolnišnice imajo pa samo 1.650 postelj. Banovina se zaveda, da je razširitev starih bolnišnic, kakor tudi ustanovitev novih nujna potreba in da bo v tem oziru treba v bodoče žrtvovati večje vsote. Sploh banovina v zdravstvenem oziru mnogo več stori, kakor pa država za naše kraje.
Združenih zdravstvenih občin je 114, samostojnih pa 8. Banovina ima tudi tri moderna zdravilišča, Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina, ki so se zadnje čase zelo modernizirala.
Razprava
Po tem poročilu je nastopilo več govornikov, ki so opozarjali na najnujnejše ukrepe v zdravstvenem oziru ter prosili bana, da nakloni v ta namen vso pomoč. Med ostalimi predlogi, ki so jih banskem svetu stavili posamezni zastopniki okrajev, je posebno važna resolucija, ki jo je predlagal banski svetnik Klekl glede izseljencev.
Resolucija zahteva:
1. da se čimprej priznajo in zakonito odobre že ustanovljene izseljeniške zbornice,
2. da se decentralizira izseljenski fond in razdeli na posamezne izseljeniške zbornice, po razmerju na te zbornice odpadajočih izseljencev,
3. da se takoj izroči v preteklem letu 1937. v dravski banovini nabrana glavarina v znesku 804.875, vsaj do polovice dravski banovini in Rafaelovim družbam, ki se bavijo z varstvom izseljencev,
4. da se glavarina izroča tem ustanovam tudi v naprej v istem razmerju do izvršitve predlagane decentralizacije izseljeniškega fonda,
5. da se iz že obstoječega izseljeniškega fonda takoj zgradi v Ljubljani izseljeniški dom.
Med številnimi drugimi je govoril tudi trži-ški župan Ivan Majeršič, ki se je dotaknil perečega vprašanja brezposelnosti in beračenja. Čeprav se je zaradi zboljšanja gospodarskih razmer zadnje čase tudi v tem oziru obrnilo nekoliko na boljše, vendar bo treba podvzeti ukrepe, da se statistika še bolj omili. Brezposelne je treba na vsak način spraviti v njihove domovinske občine. Ustanoviti tudi ne bi bilo napačno delavska taborišča, v katerih bi dobili zaposlitev brezposelni, ki bi radi še delali. Nastopil je odločno tudi proti nedeljskemu delu. Prepovedati je predvsem treba glasovanje, ali naj se dela tudi v nedeljah in praznikih, ali ne. Proti beračenju je velike važnosti starostno zavarovanje in zavarovanje za stalnost in onemoglost.
Tudi med delavstvom naj se uvede zadružni sistem podjetij. Banovina pa naj bi posvetila vso skrb tudi produktivnemu zadružništvu.
Finančni oddelek
Za razpravo o oddelku za socialno politiko in narodno zdravje je podal poročilo za finančni oddelek načelnik g. dr. Filip Orel.
Iz njegovega poročila je razvidno, da iz vseh kreditov tega oddelka odpade na osebne izdatke
1,812.200 din. Pokojnine dobiva 57 oseb, stalne podpore pa 68 upokojencev cestarjev. Banovina je lani nakupila razna posestva, zaradi česar se je dolg povečal za nekaj nad 2.1 milijonov dinarjev, tako da zdaj znaša skupni dolg 74,696.748 din. Posojila so v januarju narastla za 63 milijonov. To posojilo je bilo za sanacijo našega zadružništva. Skupna posojila zdaj znašajo 137,696.748 din. Banovinska posestva bodo zdaj prinesi« nekaj več in se bo s tem denarjem počasi amortiziralo posojilo. Ostali krediti za druge izdatke tega oddelka so v veliki meri ostali, kakor so bili prej. Razprava o finančnem oddelku je odpadla.
Trgovina in industrija
Včeraj popoldne je prišlo tudi že na vrsto poročilo oddelka za trgovino industrijo, ki ga je podal načelnik dr. Rataj. Iz tega poročila posnemamo:
V	preteklem letu je bilo zabeležiti nadaljnje izboljšanje gospodarskega položaja, dasiravno v Dravski banovini ne v tolikšni meri, kakor bi se moglo pričakovati vsled splošnega izboljšanja gospodarskih prilik v državi. Vzroki so bili različni: vremenske neprilike in elementarne nezgode po mnogih predelih banovine, dalje 5e neurejene prilike na našem denarnem trgu ter pomanjkanje gotovine, zlasti pri kmetijskem prebivalstvu. Nedvomno pa je na gospodarski položaj najmočneje vplival porast cen poljedelskih produktov. Lesna industrija in trgovina, ki predstavljata glavno panogo nagega gospod a rstva, sta oživeli.
Industrija je bila vobče dobro zaposlena, kar je omogočalo nove investicije in »popolnitve obratov, zlasti v tekstilni in železarski stroki. Tudi povečana produkcija v naših premogovnikih, ki leta 1937. niso praznovali, kaže na izboljšanje gospodarskih razmer.
Statistika gibanja obratov je nekako kazalo pri izpremembah gospodarskih razmer. V letu 1907. moremo namreč po daljšem presledku zopet zabeležiti več obrtnih prijav kakor odjav, iz česar se da
Restavracija KOŠAK, TC”’*
povečana in vzorno preurejena. Priporoča prvovrstno hrano in vina. Vsak petek ribe.
Slaščičarna KOŠAK
sklepati, da se je tudi v mali trgovini in v rokodelskih obrtih stanje nekoliko popravilo.
Po zakonu o banski upravi naj bi obstojal pri oddelku za trgovino, obrt im industrijo tudi odsek za rudarstvo, ki pa še ni organiziran, ker ni bil še izdan rudarski zakon ter opravlja tozadevne posle radarsko glavarstvo v Ljubljani. Radi tega je v banovinskem proračunu predvidena zaenkrat samo podpora za rudarsko šolstvo, t. j. za rudarsko šolo v Celju.
Deio v tem oddelku banske uprave stalno narašča.
Pri izvrševanqu ban. nar. o zapiranju in odpiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, ki je stopila v veljavo dne 15. maja 1937., se je izkazalo, da nekatere določbe ne ustrezajo. Na podlagi iz-preminjevalnih predlogov, ki so jih stavile delodajalske in delojemaleke organizacije, in o katerih se je vršila anketa, kateri so sledila še nadaljnja posvetovanja z zastopniki imenovanih organizacij, se je izdelala v oddelku novela k omenjeni naredbi ter dostavila Zbornici za TOI in Delavski zbornici
v	Ljubljani v izjavo, nakar se mora pred objavo še predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo in ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v odobritev.
Banska uprava je v letu 1937. podelila 47 obrtnih dovolil; od teh je 20 dovolil za prevažanje blaga z motornimi vozili, kar znači modernizacijo prometa in razvoj trgovine, ostala dovolila se pa nanašajo na kinematografe, menjalnice, elektrarne, tiskarne ind ruge važnejše obrte.
Položaj avtobusnih podjetij, ki jih je bilo v letu 1937. 50 na 75 progah v dolžini 1840 kin, se razvija dalje v znamenju izboljšanja prilik, kar se zrcali v napredujoči obnovitvi in moderzaciji vozil.
Oddelek je prejel od Zbornice za TOI in obrtnih združenj več pritožb radi šušmaretva, ki se je razpaslo zlasti v gradbeni stroki. V tej stvari se je vršila na banski upravi konferenca s predstavniki zbornice, da se najde način, kako bi bilo uspešneje zajeziti nelegalno obrtniško delo kljub nezadostnim obrtno-kazenskim predpisom. V smislu predlogov na tej konferenci bo banska uprava izdala ponovno potrebne ukrepe. Izvršitev teh ukrepov bo pa olajšana, ko bo ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo uredbo o pobijanju nelegalnega obrtniškega dela, ki je v osnutku pripravljena.
Položaj večjih denarnih zavodov, ki so deloma pod zaščito, se je napram prejšnjemu letu izboljšal ter so nove vloge v porastu. Tudi stanje manjših
denarnih zavodov, zlasti regulativnih hranilnic, ki so pod zaščito, se popravlja, zlasti vsled podeljevanja likviditetnih kreditov s strani Narodne banke. Ustroj in poslovanje banovinskih hranilnic bo urejen s posebno uredbo ministrstva za trgovino in industrijo. Oba osnutka sta pripravljena, a 6ta še predmet diskusije in posvetovanj.
Pospeševanje obrti
Ker v držajem proračunu že od 1. 1931-1932 dalje ni za obrtno pospeševanje v Dravski banovini nobenega posebnega kredita več, se je moralo poskrbeti za potrebna sredstva v banovinskem proračunu. Državni zavod za pospeševanje industrije in' obrtni šiva pri ministrstvu za trgovino in industrijo ima v letošnjem proračunu za svoje namene le 138.000 din na razpolago in to za celo državo, isti znesek je predviden tudi v predlogu proračuna za leto 1938-39.
Banska uprava je tudi poskrbela, da so mogli obrtniki 6vojo na tečajih spopolnjeno spretnost in pridobljeni obrtniški okus pokazati z razstavo izdelkov na obeh prireditvah ljubljanskega velesejma. Z razstavo združeni stroški na obeh prireditvah v znesku 10.000 eo 6e krili iz banovinskega proračuna.
Strokovno šolstvo
Na vseh trgovskih srednjih šolah se je tudi v tekočem letu dvignilo število priglašencev. Posebno velik naval je bil letos na tekstilno šolo v Kranju. Priglasilo se je 156 učencev, sprejetih pa je moglo biti zaradi omejenih učnih in delavnih prostorov skupaj le 54 učencev. Na pletarski šoli v Ptuju je bilo sprejetih 25 učencev napram 21 v lanskem šolskem letu. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani izkazuje za letos 552 gojenk napram 396 v preteklem šolskem letu.
Drt. osrednii zavod za žemko domačo obrt
Zavod ima namen gojiti v pasivnih krajih in med revnimi sloji prebivalstva zanimanje za ženske domače obrte, jih ustanavljati, izpopolnjevati in širiti. Dasiravno ima zavod tako iz državnega kakor iz banovinskega proračuna le skromna sredstva na razpolago, je vršil zadovoljivo svojo nalogo kljub temu, da njegova organizacija zaradi nezadostnih kreditov ni najbolje izvedena. Zavod, ki goji v svojih delavnicah predvsem čipkarstvo,
potem filet-tehniko in vezenje, si je v zadnjih^ letih nadel nalogo, da propagira prodajo naših čipk v inozemstvu. V preteklem letu mu je trgovinski muzej pri ministrstvu za trgovino in industrijo omogočil udeležbo na razstavah v Milanu in Bariju, potem tudi v Parizu ter poravnal zavodove tozadevne stroške.
Tulski promet
Uradno pospeševanje tujskega prometa v banovini je osredotočeno pri kraljevski banski upravi, oddelku za trgovino, obrt in industrijo, ki ima turistični referat in kjer se vodijo posli banovinskega turističnega sveta. Po uredbi o pospeševanju turizma so bili v avtonomnih mestih ustanovljeni mestni turistični odbori. Na isti osnovi drugim občinam in njih turističnim odborom naloženo delo pri pospeševanju turizma se še ni moglo organizirati, ker banskega pravilnika za občinske krajevne turistične odbore še ni bilo mogoče objaviti. Osnutek pravilnika je izdelan, a se je pred izdajo moral predložiti se ministrstvu za notranje posle v odobritev
Dravska banovina je imela v letu 1937 . 70 turističnih krajev in sicer 32 takih v ožjem pomenu, 29 turističnih krajev klimatsko planinskega značaja in 9 turističnih krajev kopališkega značaja.
Razvoj naših turističnih postojank, ki po veliki večini še ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki se zahtevajo s pravilnikom o proglašenju turističnih krajev, je šel v smeri zunanjega in notranjega izpopolnjevanja. Pomanjkanje denarnih sredstev in ne povsem povoljne turistične sezone so občutna ovira zi hitrejši tempo tega razvoja. Zaradi tega preti izvestnim krajem po citiranem pravilnika nevarnost, da bodo koneme leta 1938. oficielno črtani kot turistične postojanke.
Škodljivo za boljši in hitrejši razvoj turističnih krajev je tudi dejstvo, da so posebne ugodnosti za te kraje ali nezadostne ali pa, da se jim sploh ne priznavajo.
Dalje vplivajo nepovoljno na stanje in razvoj turizma v banovini slabe ceste, ne povsem ustrezajoča prometna sredstva zlasti v železniškem prometu in organizatorne hibe pri pospeševanju turizma vključno propaganda in reklama.
Gostinstvo počasi napreduje in se modernizira. Smisla in volje za to zasebni inciativi ni mogoče odrekati, manjkajo pa ji sredstva in ceneni krediti. Večje hotelske industrije, urejene za mondeno publiko, če izvzammo Bled, še nimamo. Za celoletno ugodno obratovanje ni nikjer pogojev.
Danes dopoldne se je še nadaljevala razprava
o	proračunih ostalih oddelkov. Zvečer bo konec letošnjega zasedanja banskega sveta in ga bo končal z zaključnim govorom ban dr. Marko Natlačen.
Najrazkošnejši evropski iilm — ponos dunajske filmske produkci e!
V	glavni vlogi igra in poje slovita Švedinja
ŽARAH IEANDER
V	prekrasnih baletnih prizorih sodeluje skupina uajlepših pariških girlsov, in nad 300 dunajskih balerin in plesalcev. Ples je naštudiral koreograf Du Pont iz HolIy-wooda.
Premiera
KfNO UNION
Telefon št. 22-21
Dejanje tega krasnega in z ogromnimi stroški izdelanega velefilma se godi za kulisami in na odru največjega luksurioznega ameriškega revijskega teatra! IZREDNO NAPETA VSEBINA Režija: Oe*a Bolvary Glasba: Schmidt ©entner
Predstave dane« ob 16,1915,21 ts uri. Jutri v nedeljo ob 15.17,19,21. uri.
HALO!
V nedeljo ob 1030 dop.
vesela opereta R. Stolza
z Leonom Slezakom
Burja smeha. # Matinejske
Delo Rdečega križa v Celju
Celje, 18. februarja.
Tudi v preteklem letu je odbor Rdečega križa po svojih močeh deloval v smieiu nalog in zahtev društva RK. Zbiral je članstvo, spodbujal občin-eke odbore celjskega okraja k delu za RK ter zbiral ob raznih prilikah prispevke, da je priskočil na pomoč, kjer je bila potreba nujna. Društvo šteje 366 članov. Odbor se je zavedal važnosti in pomena samarijanskih tečajev, zato je v preteklem letu organiziral tak tečaj, ki je trajal dva meseca in se je drugega maja zaključil z javnimi izpiti. Med celjskim občinstvom vlada resno zanimanje za pouk v temeljnih naukih zdravoslovja in prve pomoči v nezgodah ter v negi bolnikov. Ta teden se je pričel bolničarski tečaj, h kateremu je prijavilo 54 udeležencev. Tečaj bo obsegal 64 učnih ur. Teoretična predavanja 60 ob 6redah in petkih od
7	do 9 zvečer v Zdravstvenem domu, praktična predavanja pa ob nedeljah dopoldne v bolnišnici. Odbor je razdelil .v pretekli poslovni dobi več podpor raznim celjskim šolam. Iz prispevkov RK je v teku nabava lekarniških omaric s potrebščinami za prvo Tiomoč. Omarice ee bedo naineetole po posameznih krajih na prometni hcestah po bližnji celjski okolici. V četrtek zvečer je bil v mestni posvetovalnici na poglavarstvu 11. občni zbor RK. Iz poročil posameznih odbornikov smo razvideli, da je RK kljub skromnim sredstvom zadostil v preteklem letu svoji nalogi. Pomladek RK v Celju šteje 1416 članov. Društvo je izdalo 12.378 din. Skupnega denarnega prometa je bilo 45.571 din. Pri volitvah je bil izvoljen 6tari odbor.
Novi upravni odbor obč'nske hranilnice v Gornji Radgoni
Občina Gornja Radgona je na svoji seji dne
11.	decembra 1937 izvolila novi upravni odbor Občinske hranilnice v Gornji Radgoni, katere uprava je te dni prevzela posle od dosedanjega začasnega gerenta g. Joža Hrastlja ter se je konstituirala sledeče:
Člani upravnega odbora; predsednik g. Anton Pernat, namestnik g. Joža Hrastelj, člani gg.: dr. Karel Šabec, inž. svetnik Vladimir Knez, dr. Rudolf Rožič, Ajiton Fabjan, Franc Mulec, Jakob Ajlec in Črnko Jožef
Člani ravnateljstva: predsednik in pisarniški ravnatelj g. Joža Hrastelj, namestnik dr. šabec Karel, člani: inž. svetnik Vladimir Knez, dr Rudolf Rožič in Fabjan Anton.
Na svoji prvi seji je upravni odbor na predlog ravnateljstva soglasno sprejel sledeči sklep: Ne oziraje se na zaprošeni likviditetni kredit pri Narodni banki, ki bo Občinski hranilnici v kratkem na razpolago, se s 1. marcem 1938 stavijo na razpolago vlagateljem vse stare vloge, ki ne presegajo zneska 1.000 din, oziroma se iste avtomatično prenesejo na nove vloge ter so vsak čas na razipoiago vlagateljem.
Vse nove vloge, ki znašajo danes preko 500 tisoč din in ki so vsak čas na razpolago vlagateljem, se od 1. januarja 1938 obrestujejo, in to nevezane po 4%, vezane na 3 mesečno odpoved pa po 4 in pol odstotka.
Novemu upravnemu odboru želimo pri njegovem delu mnogo uspeha, da eirapreje vzposta-
vi	normalno poslovanje tega važnega obmejnega denarnega zavoda, kar bo vsekakor ugodno vplivalo tudi na ostalo javno in zasebno gospodarstvo našega obmejnega kraja.
Celjske novice
m«,.d?« s»cž» peovo	J	Naročajte	Slovenski	dom!
V. prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva v Celju bo v ponedeljek, 21. februarja ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na 6poredu je zanimivo predavanje o balkanski vojni. Govoril bo g. prof. Vinko Šarabon iz Ljubljane. Krasne skioptične slike. Abonenti imajo rezervirane prostore, drugi dobe vstopnice po zelo nizkih cenah v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 21. t. m., bo predaval g. prof. na univerzi v Zagrebu dr. Zl. Pregrad o temi »Psihologija v službi izbire poklica«. G. predavatelj je vodja stanice za nasveto-vanje poklica v Zagrebu in bodo njegova izvajanja gotovo zelo zanimiva za vse starše in vzgojitelje.
Huda nesreča 77-letne delavke.v Westnovi tovarni. V četrtek popoldne je padla na tlaku v West-novi tovarni 77-letna delavka Voh Marija iz Celja. Pri padcu si je zlomila desno roko v zapestju. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Medklubsko skakalno tekmo, združeno z otvoritvijo nove skakalnice, priredi športni klub Celje v nedeljo 20. t. m. ob 3 popoldne v Zagradu pri hotelu Stegu. Tekme so za seniorje in juniorje.
četverna mladinska kombinacija za Mislejev pokal, ki jo priredi S k Olimp, bo v nedeljo 20. t. in. Tek na 5 km ob pol 9 dopoldne pri restavraciji Stegu. Skoki popoldne ob 3 na skakalnici v Zagradu. Skakalne tekme so združene s tekmo SK Celje.
Protiftuberkutozni dinar
Maribor, 18. febr
Protituberkuloznii dinar je v mesecu januarju 1938 dosegel kosmato vsoto 366.050 din, ki je namenjena iza zgradbo azila jetičnim bolnikom Izven stanovanjske akcije so prispevali v ta fond 6ledeei gg. darovalci: Turk Anton iz Zg. Kumgote 436 din, Elektrana Fala 100 din, tvrdka Štamparh & čomp. 100 din, tvrdka inž. jelene & inž. Šlajmer 100 din, Ubald Nassirn-beni 100 din, Jug. Baiersdorf 100 din. Semenišče 100 din, Knezoškof. ordinariat 100 din, Kreditni zavod 100 din, uradniki Narodne banke 100 din, »Jugotekstil« 200 din, »Jugosvila« 100 din, tvrdka Ludovik Franz 100 din, tvrdka Marko Hossner 100 din, tvrdka Hutter in drug 600 din. tvrdka Viljem Freuiul 120 din, nastavljenci tvrdke Viljem Freund 150 din, tvrdka sMargo« 100 din, Neimenovani 100 din, tvrdka Karel Thoma 400 dinarjev, lastnik Velike kavarne g. Klešič Aleks. 100 din, H. Kafer 30 din, rodbin« Kleinviichter 100 din, Celjska posojilnica 50 din, Ljubljanska kreditna banka 50 din. tovarna Avgust Flirlich 150 din, Splošna stavbena družba 100 din, tvrdka 1'rane S\vaty 100 din. tovarna Zelenka & Comp. 50 din. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru 180 din. tvrdka >Teksta« 100 din in tvrdka Josip Tscholigi 240 din. — Protituberku-lozna liga v Mariboru je prejela tudi od hišnih posestnikov in stanovanjskh najemnikov prav lepe mesečne prispevke, zlasti od nekaterih hiš, zato se vsem prav iskreno zahvaljuje!
LitSia
V	nedeljo, 20. februarja bo ob i> dopoldne v litijski ljudski Soli sadjarski tečaj, ki ga priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Vsi sadjarji lepo vabljeni! Vstopnine ni.
Prosvetno društvo uprizori drevi ob 8 in v nedeljo, 20. t. m. ob 3 popoldne v dvorani »Ljudskega doma« komedijo »Zanikarna trojica« (Lum-pacij vagabund). Nestroyeva burka vsebuje polno smeha in razvedrila zato ne zamudite prilike in jo poselite!
Filmi
Tri zlate deklice. (Kino Sloga.) Amerikand so se naveličali takozvanega modnega« ženskega tipa. Zadnje čase se ogrevajo za novo žensko pri* vlačnost: ljubko, naivno, neprisiljeno; »glamourS pravijo temu novemu lepotnemu idealu. Ženska naj bo preprosta, prirodna, zdrava — to je zadnja deviza. Prvi film, ki smo ga dobili v Ljubljano in ki nam že kaže ta nov ameriški in nazadnje tudi evropski sodobni ideal, teče te dni v kinu Slogi. Tri mlada dekleta, vedra, prešerna, pa nepokvarjena in prirod no dobra dve uri prisrčno zabavajo gledalce. Po mnogih pol bridkih, pol veselih dogodkih se jim posreči prikleniti naso očeta, ki živi ločeno od matere ter se misli vnovič poročiti z lepo, pa brezvestno izkoriščevalko. Na koncu prispe iz Evrope še mati in družinska sreča spet zacvete. Kljub temu, da v filmu naletiš tu pa tam še na kakšno zablodelo >amerikanščino«, odhajaš zadovoljen. Igra treh mladih deklet je prav prepričevalna in predvsem — neprisiljena, brez spakovanja; prva mladost se izpričuje tako kakor je: veselje in brige mladih deklet, ki stopajo v življenje, brezskrbno čebljanje, polotročje prešernosti, smeh in razposajenost in solze, ki šo Še ne znajo brzdati. Dobra fotografija in prijetno petje mlade Deanne Durbinove sta dve prav izdatni odliki tega filma.
Za gorenjsko delavstvo
Kranj, 18. februarja.
Pred štirinajstimi dnevi je bil v kranjskem Ljudskem doinu socialni tečaj, na katerem je predavalo več predavateljev poznavalcev delavskih razmer. Ob zaključku tečaja je bila ustanovljena Zveza združenih delavcev, katere doslej v Kranju ni bilo, obenem po se od takrat živahnejše giblje tudi pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice društva >^druzenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« za sodni okraj Kranj.
Pisarna Zveze združenih delavcev posluje sedaj v knjižnici Ljudskega doma, in sicer vsak dan- Pisarna sprejema nove člane, daje pojasnila glede služb, obenem pa bo iskala zaposlen je brezposelni nidelavceni id delavkam. Tukaj ie obenem začasno tudi pisarna tekstilne zadruge.
SK LJUBLJANA :ŽAK (Subotica)
Jutri ob četrt nn 4 na igrišču SK Ljubljane
Ker je najavljena reprezentanca zagrebškega prvega razreda odpovedala, je SK Ljubljana povabila neprimerno močnejšega — pa seveda Ji«	J^žjega — nasprotnika, odlič-
nega ŽAk-a lz Subotice. ŽAK je zadnje čase postal pravi strah; v Splitu ie porazil Hajduka
f .L l V i i1-	." je Poraz>l Slavijo z 2:0 in pre-
teKio nedeljo je_ kronal svoje zadnje zaporedne uspehe s 3;3 v igri z odličnim romunskim klubom Hipensio.
HOCKEy TEKMA KSUJLIRIJA
v soboto ob 20, v nedeljo ob 9 dopoldne
I	Ioekey sekcija S K Ilirije je povabila ua dvodnevno gostovanje K. SU. Karlovac, ki jft pred tremi leti igral s SK Ilirijo neodločeno 2:2. Sedaj se hočejo belo-<zeleni revanžirati K. SU. * tekmo v Ljubljani.
Slalom klub 34 bo izvedel v nedeljo 20. t. ni. intimno klubsko tekmo v skokih na Polževem pri Višnji gori. Ker je .tekma propagandnega značaja, lahko štartajo tudi tekmovalci drugih klubov, kakor tudi neorganizirani, zlasti domačini. Start bo točno ob t±. Skakalnica dopušča skoke do 23'm in bo pripravljeno za trening ? soboto in nedeljo dopoldne. Prvi v konkurenci, kakor tudi izven konkurence’, prejme ®pominsko darilo, drugi in tretji pa diplomo. Prijave najkasneje .v nedeljo do 12 v doinu na Polževem.
Danes ob 15. in H. url veliki mladinski predstavi pravljičnih risanih filmov
Sla vrti mornar PopaJ In drugi..
Ob 19.15 in 21.15 url premiera
Indija v senci razkošja, tradicije in 1000 letnih zagonetk v velefilmu
EŠNAPURSKI TIGER
GUSTAV DIESSEL — LA JANA — THEO LINGEN Rezervirajte vstopnice!	KINO	MATICA	21-24
Zdravstvo v Ljubljani
Število bolnišnic m zdravstvenih zavodov je odločno premajhno
Pod udarom paragrafa
Ljubljana, 19. februarja.
V	dvorani ši 79 so se včeraj najprej vrstile pred prizivnim, tričlanskim senatom prizivne razprave glede sodb okrajnih sodišč, 6 katerimi so bili obtoženci obsojeni odnosno oproščeni zaradi raznih prestopkov. Veliki senat, ki so ga tvorili gg. sodniki: Ivan Kralj kot predsednik ter kot so-sodniki Ivan Brelih, Fran Kovač, Rajko Lederhas in Joža Kokalj, pa se je nato sestal, da sodi v tajni obravnavi o komunistični propagandi.
Ko ima č oveh take pr^aterel
Po naših krajih razširjena komunistična golazen in svojat uporablja vsako priliko, da po tajnih letakih skuša širiti komunizem in proslavlja ruske sovjete. Lani ob 20-letnici boljševiške revolucije so po celi Sloveniji raztrosili nebroj letakov, tako tudi po Kropi, Kamni gorici, po Selcah in Dobravi. Ti letaki so polni trapastih fraz o boljseviejkem raju. Obljubljajo našemu človeku — »trdno blagostanje«. Zatrjujejo, da so se komunisti vedno borili za »demokracijo in mir!« To vidimo sedaj v sovjetski Rusiji. Letaki nazivljejo krvoločnega »talina »genialnega voditelja narodove
Zaradi suma širjenja in trošenja teh leta ov v noči 9. novembra lani je bil aretiran f“dl, Benedičič, 24:letni slaščičarki,.	'J1*,	J
Zgor. Dobravi, pristojen v občino Selce.	■
e&nokazenski preiskavi je bil od drz,t«il a g. Branka Goslarja obtožen zločinstva p •	’, -	•
1	zakona o zaščiti javne varnosti in r^a v dr“vl; ko ip trosil lMake ki merijo na to, da se ogrozi javni mirin spravi’v nevarnost javni red. Razprava e bila tajna, Lmo sodba je bila javno razglašena. Razprava pa je podala prav značilne zamnuvosti, kako lahko za par kovačev prijatelj prijatelja izda.
Obtoženec je krivdo odločno zanikal. V svoji obrambi je bil siceT odkritosrčen, toda čudno je mahal z rokami in gestiknliral. Napravil je vtis, da ni popolnoma normalen. Sodnikom je zatrjeval: >Na politiko se sploh nič ne razumem. Zupana pa imamrad, zato sem podpisal njegovo kandidatno listo.« Dalje je priznal: »Veliko napako imam, da ko okusim alkohol, pijem ga do nezavesti. Prijatelju eem se pobahal, da sem jaz trosil le lake. Šla sva s Filipom pozneje v Podnart. Pravil mi je, da bo postal župan in da pride tja gospod z Jesenic,
ki ima za seboj 6 apostolov. Ti vse store, da bo župan.
Franceta je prijatelj v Podnartu opijanil. Pozneje sta »čokančkala< (pila žganje) v neki trgovini. Prišel je k njemu neznan civilist, ki ga je spraševal, kako je trosil letake. France je bil bahav in se je ponašal, da zna trositi komunistične letake Padel je v pripravljeno past in je bil kmalu aretiran. Prijatelj je od neznanca pričakoval lepo nagrado 200 din, toda ta nagrada je splahnela.
Veliki senat — 6aj so sodniki uvideli Francetovo duševno razpolženje in neumno bahavost — je Franceta po §-u 280 k. z. zaradi pomanjkanja tehtnih dokazov oprostil vsake krivde in kazni.
Pred sodbo je bil dobri France zelo potrt, kajti v zaporih so mu paragrafarski strokovnjaki
natvezli, da bo dobil leta in leta. Ko je čul opro- ________________ __	_______ _____
stilno sodbo, je bil vesel, toda senatnemu predsed- I SOcialno-medicin,ski oddelek higienskega nikuniku je pripomnil, da je brez denarja in ga | privatni ortopedični telovadnici, prosil za vožnjo. Pristavil je ironično: »Tako je, lco so taki prijatelji U Po predpisih so Franceta predstavili ljubljanski policiji, ki ga je nato odpravila domov. France si bo pač zapomnil, kako je preživel 3 mesece v preiskovalnem zaporu.
Ljubljana, 19. februarja. Včeraj smo poročali o življenju, zdravju ter o umiranju v Ljubljani, danes pa prinašamo poročilo o zdravstvenih ustanovah v našem mestu.
Zdravstvene ustanove
Med zdravstvene ustanove sodijo v Ljubljani sanatoriji, lekarne, bolnišnice in zdravstv. zavod',.
V Ljubljani so tile sanatoriji: Leonišče, Zaloška cesta, last družbe usmiljenih sester; Šlajmarjev dom, Zaloška cesta, last Trgovskega bolniškega in podpornega društva; Sanatorij Emona, Komenskega ulica, last dr. Franca Derganca, šefa-primarija ki-rurgičnega oddelka sploJnc drž. bolnišnice v Ljub-ljani v pokoju.
V Ljubljani je 15 lekarn v dobrem stanju, preskrbljenih z vsem. Zdravila se po predpisih izdajajo na recept in brez njega. Število lekarn je zadostno.	^
Bolnišnice in zdravstveni zavodi so: Obča drž bolnišnica, bolnišnica za ženske bolezni in porodnišnica, bolnišnica za duševne bolezni na Poljanskem nasipu in hiralnici Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, Mestno zavetišče. Hiralnica sv. Jožefa, Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece, Dravska stalna vojna bolnica.
Število bolnišnic in zdravstvenih zavodov je odločno premajhno, njih zdravstveni nivo je visok,
Poleg omenjenih zdravstvenih zavodov imamo v Ljubljani še; Mestno šolsko polikliniko, državno šolsko polikliniko, Protituberkulozni dispanzer in
zavoda ter
Mestna sotska poliklinika
Sleparile s hranilnimi knjižicami
Mali kazenski senat je že prejšnji mesec sodil večjo družbo, ki je organizirano ponarejala hranilne knjižice in ž njimi okrog sleparila. Takrat je bil glavni slepar Štefan Ciperle obsojen na 2 leti strogega zapora in na 1140 din denarne kazni, ostali na večmesečne zaporne kazni, med njinn tudi bivši gostilničar U. Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Kovača bi imel te dni soditi tudi gostilničarja U. zaradi prestopka poneverbe po §-u 318 k. z. Obtožnica mu je očitala, da je prejel od Ivan Č. 4000 din gotovine, last Dragotina L., da bi za tega kupil kako hranilno knjižico. Obtoženec U. pa je denar za sebe porabil. Do razprave pa ni prišlo, ker eo se obtoženec in prizadeti stranki poravnali in pobotali. Oba oškodovanca sta pred senatom izjavila, da umakneta predlog na kazenski progon, ker sta 6e z obtožencem izvensodno poravnala. Državni tožilec je nato umaknil obtožbo proti U. Senat je nato objavil rešitev, da se kazensko postopanje proti U. po §-u 219 k. p. ustavi in odrejena razprava odpove.
Okoliška zemljišča prodana za 8 milif. din
Ljubljana, 19. februarja.
Okoliške kmetije so stale v mnogem pogledu trdne in so kljubovale vsem viharjem gospo-tesltih kriz. Na okoliške gospodarje so navalile stiske v taki meri, da so mnogi klonili in se zatekali pod zaščito k vsem mogočim faktorjem. Nekateri bo se zadolžili do glave, drugi pa so začeli odproda jati lepe parcele od svoje velike grude. Mnogo kmetov je bilo res zaščitenih. V zemljiški knjigi je že opažati, kako prevzemlje Privilegirana agrarna banka kmetske dolgove v ljubljanski okolici. Izvedeni so bili v zemljiški knjigi že mnogi prenosi vknjiženih posojil, danih od denarnih zavodov, na omenjeno PAB.
Lani pa se je opazii še drug pojav. Mnogi kmetje, tlačeni od dolgov in raznih javnih bremen, so začeli odprodajati posamezne kose zemlje. Tako je neki kmet odprodal kar 12 lepih parcel, da je skupil okoli 80.000 din in s tem denarjem pokril svoje obveznosti.	.	.	,.
V	najbližje okoliške vasi pa je bil lam tudi velik dotok delavstva in sploh varčnih družili, Ki si grade skromne, drugače čedne in zdrave stanovanjske hišice. Stavbno gibanje v okolici je bilo
v tem pogledu prav živahno. Cene stavbnim parcelam so razmeroma še nizke.
Splošno so bile kupčije s parcelami in posestvi preteklo leto prav živahne. Tako do 80% parcel je bilo prodanih po prav nizkih cenah od 1000 do 5000 din, nekatere pa celo po 200, 300 in 500 din. Zemlja na Barju je prav po ceni. človek dobi celo pusto v obsegu nad 10.000 kv. m za par jur jev. Drugod, zlasti za obdelan in suh svet, pa so cene višje.
Zanimiv je splošen pregled o sklenjenih kupnih pogodbah za okoliške parcele in posetva. Prijavljenih in zaznamovanih je bilo lani 715 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 8,401.692 din.
Celotna kupna vrednost bi se gotovo podvojila, ko bi bila kupna pogodba glede prodaje nekdanjega vjaškega vežbališča pri D. M. v Polju od sirani merodajnih ministrstev v Belgradu potrjena. Kupnina za ta zemljiški kompleks je bila določena na 8,842.50 din.
Okolica je drugače letos januarja zaznamovala že 64 kupnih pogodb za celotno kupnino 839.751 din, lani pa januarja 61 pogodb za 414.645 din. Očitno je, da so se cene zemlji v okolici dvignile.
Naš radio odkriva stare slovenske humoristične liste
Ljubljana, 19. februarja.
Nocoj ob pol 21 bo oddajal naš radio prerez skozi Levstikovega »Pavliho«, ki je izhajal leta 1870. na Dunaju. Ta oddaja ni prva te vrste. Ze januarja meseca je oddajal naš radio prerez skozi Alešovčevega »Brenecljna«. Pripravlja se za vsak mesec tekočega leta oddaja po enega takega prereza. Na vrsto bodo prišli vsi značilnejši slovenski humoristični listi v preteklosti. Tega gotovo selo hvaležnega dela se je lotil pri našem radiu prof. Niko Kuret, ki si je izbral za naslednje večere te vrste sledeče liste: Martelančevega »Jurija s paše« (Trst, 1869), »Škrate« <1883), »Rogača« (1886), >Brns« (1889), »Brivca« (1891), »Jela« (1902), »Ose« (1005), »Kurenta« (1918), »Muhe« (1926) in »Čaka na palei« (1923).
Gotovo je prav, da se stari slovenski humor otme pozabi vsaj za en kratek večer v mesecu, že »Brenceljnov« večer je dal razveseljive vpoglede v tako redko posejani slovenski humor. Ale-šovec je bil v svojem načinu pač eden>najboljših naših humoristov. Manj humorista je bil Levstik, zato pa se je Martelanc v svojem »Juriju s pušo« s pridom okoriščal z »Brenceljnovo« duhovitostjo.
Humor prve dobe naših šaljivih listov je bil predvsem političen. Strele lete na nemškutarje iu Uhone, toda v nič manjši meri tudi na slovenske politike, ki jim ni bilo mar narodnih koristi. Tu pa tam šine tudi udarec po zunanjepolitičnih razmerah vendar Slovenci takrat zanje 6e nismo imeli dosti interesa. Pač pa je razburkal slovenske duhove Bismarck, nekoliko tudi nemško-fran-coska vojska. Humorja drugačne vrste v tej prvi dobi skoraj ni, niti sledu ni o kakih dvomljivih ali samo rahlo n« ljubezen cikajočih dovtipih.
Človek, ki prebira stare letnike teh listov, •e nehote zamisli. Dve vaini spoznanji ee mu porodita: prvo je to, da se razmere pri nas v mnogo-?p.m nis« spremenile in da bi bil marsikateri dovtip » spremenjenimi imeni ati nazivi danes Prav tako aktualen kaker je bil pred 60, 70 leti; orugo pa je presenetljivo dejstvo, da je bilo v tisti dobi neverjetno mnogo — svobode... Ostri 'n neposredni napadi na politične osebnosti, drzne karikature bo izhajale brez težav. Poglejte samo <lr. Zamika v KlSčevi karikaturi! Kje bi Slovenci danes prenesli takšne karikature narodnih veli-C*Q‘? Res je ta karikatura slučaino uničila Levsti
kovega >Pavliho< — toda izšla je neovirano in pred njo in po njej mnogo njej podobnih in Se
hujših ...
Večeri te vrste, ki jih je začel prirejati za nas radio, so tedaj v resnici poučni in za spoznavanje naše preteklosti zelo dobrodošli. Da pa zraven tudi zabave ni ravno malo, je razumljivo.
Mestna šolska poliklinika vrši s svojimi zdravniki zdravstveno službo na mestnih osnovnih šolah v smi®lu zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Na šolah so redne zdravniške preiskave, v ambulanci mestne šolske poliklinike pa nadzorstvo in zdravljenje ogrožene ter bolne dece, Mestni zdravniki so »a razpolago šolskim vodstvom in učiteljstvu s stroškovnimi nasveti glede šolske vzgojne higiene.
V času zdravniških preiskav imajo zdravstvene nagovore in predavanja o deci. Na nekaterih šolah so vpeljana zdravstvena predavanja za deco in roditeljski večeri, kjer tudi predavajo mestni zdravniki. V polikliniki se zdravijo vsi nepremožni otroci in dobijo tudi brezplačno vsa potrebna zdravila, ako si preskrbe ubožni listek eocialno-političnega oddelka. Samo obsevanje z višinskim soncem je ne-zavisno od premoženjskega stanja staršev. Deca, ki je zavarovana po svojih starših v raznih bolniških blagajnah, se sicer zdravniško preišče, staršem nasvetuje način zdravljenja, ne predpisujejo 6e pa zdravila, ter se tozadevno napoti deca pristojni bolniški blagajni.
Pripomniti je, da mestna šolska poliklinika nima lastnega specialista za očesne bolezni in bolezni grla, nosa ter ušes. Posluževati sc mora konsitiar-no specialnih ambulanc v splošni bolnišnici, kamor pa imajo pristop samo otroci ubogih in otroci drž. uslužbencev. Pač pa je brez izjeme vsem nadzorovanim otrokom na razpolago protituberkulozni dispanzer, kjer je možen vsak dan brezplačen pregled po specialistu in tudi brezplačna rentgenolo-ška preiskava. Izkazalo se je, da je pri zdravljenju otrok potrebno pojem ubožnosti razširiti in nuditi zdravila tudi otrokom onih staršev, ki niso ubožni v smislu prakse ocenjevanja pri socialno-političnem oddelku (nižji uslužbenci, mali posestniki z velikimi družinami itd.). Seveda bo treba v tem primeru znatno zvišati vsoto, določeno za zdravljenje šol-
dece«
V letu 1937 je bilo 2704 sistematičnih zdravniških pregledov šolske dece (1034 moške in 1670 ženske dece), kontrolnih zdravniških pregledov je bilo 2478 (1530 moške in 948 ženske dece), Skupno je bilo torej 5182 zdravniških pregledov dece. Ob tej priliki so bile ugotovljene glavne napake v zdravstvenem razvoju šolske dece kot so: po manjkljivest telesne čistoče, kožni bolezni ostalo okostje, motnje srca, živcev, pljuč, povečanje ščit-ne žleze, bolezni oči, napake vida, napake v nosu, ustih, sluha in ušesa, defektno zobovje, povečanje žrelnice in nebnice, zatekle žleze, druge motnje.
Potrebno je, kakor se je že ponovno poudarilo, odpraviti visokoodstotno telesno nečistočo, ki se paža v veliki meri, zlasti v šolah v bližini zasilnih naselij na periferiji mesta. Velik odstotek defektnega robovja med osonvno šolsko deco zahteva nujno ustanovitev lastnega zobnega ambulatorija, ki bi sitematičoo skrbel za zobno nego dece. V lanskem proračunskem letu v ta namen vnešena V6ota 30.000 din se bo porabila samo za zdravljenje prvih stalnih zob. Pogoste napake na okostju in hrbtenici so največkrat posledica slabega razvoja v predšolski dobi in rahitisa, morejo pa tudi biti v zvezi s slabo držo v neprimernih šolskih klopeh. Precejšen odstotek defektov na okostju in napak v telesni drži kliče po ustanovitvi posebne šolske ortopedske telovadnice. V Ljubljani vrši društvo Atena žc več let hvalevredno pionirsko delo na tem polju, vendar še v majhnem obsegu. V telovadnici Atene se na račun mestne občine zdravi red-
no okoli 20 otrok iz mestnih osnovnih šol. V telovadnici drž. učiteljišča posluje pod vodstvom iz-vežbanega strokovnjaka in pod nadzorstvom drž. higienskega zavoda posebene zavod za korektivno telovadbo, ki sodeluje tudi z drž. šolsko polikliniko.
Zaradi razmeroma nizkega odstotka težje pohabljenih, na težki napaki srca ali govora bolnih otrok ter otrok s progresivnimi očesnimi defekti, v Ljubljani še ni potreba po posebnih ukrepih ali zavodu za tako deco, kot je to v drugih večjih mestih. Pač pa je število slabotnih in ogroženih otrok spričo poslabšanja socialnih razmer tolikšno, da se uvaja poleg redne prehrane nekaterih otrok v zavetiščih posebna dodatna prehrana ubožne dece po šolah. Ako ostanejo prilike v mestu še nadalje za veliko število prebivalstva neugodne, bo treba uvesti to dodatno hrano na širši bazi. Z ustanovitvijo gozdne šole bo preskrbljeno vsaj za nekaj od tuberkuloze ogroženih otrok.
Med letom je bilo v ambulatoriju šolske poliklinike 2295 ordinacij in 6176 obsevanj z višinskim soncem ter 226 zdravljenj s tonizatorjem.
Človekoljubne ustanove
Privatne ustanove in društva s socialno-medi-cinskim in humanim obeležjem so v Ljubljani: Zavod za gluhon-emno deco, Oražnov dijaški dom, Jo-sefinfum, na Poljanski cesti, akademski kolegij, Alojzijevišče, mestna ogrevalnica, Marjanišče, Salezijanski zavod na Rakovniku, Lichtenthurnov za-od, Mladinski dom na Viču, banovinski dečji dom, dnevna mestna zavetišča (Tabor, Prule, Šiška, Sv. Florjan), vajeniški dom, društvo »Skrb za mladino«, društvo za mladinsko skrbstvo in otroško skrb za sodni okrai Ljubljana, družba Sv. Vincencija, Rdeči križ, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, centralna železniška ambulanca, Trgovsko bolniško in podporno društvo, bolniška blagajna Merkur, bolniške blagajne obrtnikov, gostilničarjev, mestnih nameščencev, javnih nameščencev, akademikov, Zavod sv. Marte, društvo Dom slepih.
Javna kopališča
Mestni fizikat nadzoruje higienske naprave v javnih pokališčih. Ljubljana ima tale zimska zaprta javna kopališča: Mestno kopališče v Prečni ulici, kopališče v mestni hiši v Jegličevi ulici, javno kopališče v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, javno kopališče v hotelu Slon, na Taboru in zimski bazen športnega kluba »Ilirija«.
S prhami opremljenih kopališč imamo v Ljubljani šest. Enaka kopališča ima večina telovadnih in športnih organizacij.
Na prostem so v Ljubljani v poletju uporabljiva kopališča: Mestno kopališče v Koleziji, mestno kopališče na Ljubljanici, mestno kopališče v Mednem, katero zadnja leta uporabljajo udeleženci mestne počitniške kolonije, privatno kopališče na Savi, kopališče ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici, najlepše in najmodernejše pa je kopališče športnega kluba »Ilirija«, ki je uporabljivo tudi za mednarodne tekme.
Z ozirom na dejstvo, da so opremljene skoraj vse nove zgradbe v središču mesta z lastnimi kopalnicami, se zdi, da obstoječa zimska kopališča v glavnem zadostujejo potrebam prebivalstva. Zaradi oddaljenosti od mestnega središča se javlja potreba, da se ustanovi za okoliške dele mesta javno kopališče za šišenski, vodmatski in viški okraj.
Mesina občina je v skrbi za zdravje svojega delavskega kadra uredila v prošlem letu zanj posebno kopališče v bivši Šcntpetrski vojašnici. Na predlog mestnega ambulatorija je v preteklem letu izdal frocialno-politični oddelek 1209 nakazii za brezplačno kadno kopel v mestnem kopališču. Ker so ti mestni ubogi večkrat precej zanemarjeni, včasih celo polni mrčesa, bi mogli zaradi tega motiti obrat in druge obiskovalce kopališča. Zato smatra mestni fizikat za potrebno, da se za mestne uboge napravi sčasoma posebno kopališče, ali pa določi eno izmed že obstoječih samo v ta namen. V poštev bi prišlo kako manj frekventivno kopališče, ev. ono v Jegličevi ulici.
Za delavstvo, ki stanuje v Delavskem domu je mestna občina že uredila prav lepo kopališče.
Slabe higienske prilike v Malem grabnu in Grubarjevem prekopu ter v Ljubljanici pod iztokom kanalov zahtevajo, da se takoj po izvršeni regulaciji Ljubljanice izvede projekt javnega brezplačnega kopališča na Špici in nabrežju Ljubljanice do Prulskega mostu, zlasti Za deco, ki bi se kopala pod nadzorstvom in za one kopalce, ki ne morejo na Savo ali jim je pa predraga vstopnina v javna letna kopališča.
Ker mu očita, da ni njegov sin, je streljal na očeta
Maribor, 19. februarja.
Pred okrožnim sodiščem ee vrši danes zanimiva razprava. Na zatožni klopi eedi 89*letni posestniški cin Franc Žunkovič iz Sester. Državni pravdnik ga je obtožil poskusa umora lastnega očeta. Obdolženec živi pri svojem 67-letnem očetu ki je posestnik v Seetržah. Med obema vlada skrajno napeto razmerje, ker stari Žunkovič očita obdolžencu, de ni njegov sin. Ko je bil fant še mlajši, ga je oče pogosto pretepal ter je moral bežati od doma ter prenočevati na prostem ali pri sosedih. Poleg lega pa je oče zelo skop, doma vse zaklepa pred svojo rodbino, kar je zopet vplivalo ne razmerje med njim in sinom. Dne 19. novembra, ko sta bila pri starem Žunkoviču na obisku dva soseda, je prišlo zopet do prepira mod očetom in sinom in sicer zaradi tega, ker oče sprva ni hotel dati ključi, da bi šel sin v klet po ocet, katerega je mati rabila za napravo večerje. Končno je oče zagnal ključ po mizi ter je sin odšel v klet, iz katere 6e je kmalu vrnil. Začel je očetu o&tati, zakaj zaklepa klet. N«stal je spor, ki je sina mo&io razburil ter je v jezi zapustil sobo. I* hiše grede pa je še zaslišal svojega očeta, ki je vprašal soseda, kako je spravil svojega svaka v blaznico. To je sina še bolj razburilo, ker je mislil, da je to očetovo vprašanje namenjeno njemu, pa je v silni jezi skočil v patino, kjer je imel skrito puško, s katero je hodil na divji tov. Puška je bila dvocevka ter nabita. Priskočil je e puško k oknu, pa je oddal skozi šipo dva strela v sobo v smeri proti peči, pri kateri je sedel oče. Šibre enega strela eo očeta res zadele in sicer v glavo, vendar eo ga le lelrtco ranile. Ker
je zaradi strela ugasnila v sobi luč, pa tudi 6e ni nihče oglasil, je sin mislil, da je oče mrtev ter je odšel k sosedu in ga prosil, naj ga ostriže, ces da bodo kmalu prišli poni orožniki, ker je očeta ubil. Res je potem tudi orožnikom priznal, da^Je nameraval v jezi očeta ustreliti. Ob casu poročila sodba še ni izrečena.
Šole
Osnovnih šol je enaindvajset, srednješolskih za* vodov sedem, strokovnih šol osem in ena nepopolna univerza. Higiensko stanje šol je zadovoljivo, njih število pa je še vedno premajhno. Zdravstveno pomoč nudijo osnovnim šolam mestno poglavarstvo v Ljubljani, srednjim šolam državna šolska poliklinika, univerza ima svojo bolniško blagajno.
Pokopališča v Ljubljani
Ljubljansko centralno pokopališče pri Sv. Križu, ki je od mesta primerno oddaljeno, ustreza vsem higienskim predpisom in bo še dolga leta zadostovalo potrebam mesta. Pokopališče pri Sv. Krištofu je opuščeno. Izraelitsko in evangeljsko pokopališče ee tudi že opušča. Nadalje obstoje v veliki Ljubljani še pokopališča v Stepanji vasi, v Dravljah in na Viču.
Zgraditev mrliške veže na centralnem pokopališču pri' Sv. Križu, za katero so izvršene že vse priprave, je nujna zdravstvena zahteva. Kakor se vidi, bo mrliška veža v najkrajšem času zgrajena.
Zapeljivca svoje žene zaklal na njivi
Maribor, 19. februarja.
Pred senatom treh sodnikov sedi danes na založni klopi 36-letni posestnik Franc Bratkovič, iz Petajncev ter se zagovarja zaradi uboja. Na zatožno klop ga je spravil usodni sunek noža, s katerim je končat življenje hlapcu Jožefu Sircu dne 19. avgusta lanskega leta, ker mu je zapeljal njegovo ženo.
Bratkovič se je poročil v mladih letih že lela 1923, ter imata z ženo 6 otrok, od katerih je najmlajši star komaj leto dni, najslarejši pa ima 16 let. Oba imata lepo posestvo, ki pa je nekoliko zadolženo. Že pred dvema letoma so začeli Bratkovičev! sosedje govoriti, da ima njegova žena razmerje s hlapcem Jožetom Šircem, ki je služil v soseščini. Širec je bil bahav, pa brhek in leip mlad fatit, za katerim so se ženske rade ozirale. Za te govorice je zvedel tudi Bratkovič ter je ostro prijel svojo ženo, ona pa mu je vse utajila.
Dne 18. avgusta zjutraj se je odpravil Bratkovič s svojo materjo ter dvema najstarejMma otro-
koma sušit seno na travnik ob Muri. Okrog li, m je vrni! s travnika na kolesu domov. Tjakaj je prišel takrat tudi njegov sosed Sosič, ki mu je zaupno povedal, da so videli njegovo ženo v družbi Širca v Sosičevi koruzi .Popisal mu je precej natanko kraj, kjer ju lahko najde. Bratkovič je odhitel na mesto, 'ki ga je naznačil Sosič in res je tam zasačil ženo s Šircem. Ves besen je s krikom navalil na oba, žena je prestrašena pobegnila, hlapca pa je zgrabil ter'ga tako razgaljenega liotcl polegniti iz koruze na travnik, da bi ga vsi videli. Hlapec se je branil, pa je nastalo ruvanje. Naenkrat se je Sirec iztrgal ter zbežal po njivi in travniku, vendar ni naredil niti 50 korakov, ko je padel ter ni več vstal. Prišli so ljudje, ki so opazili, da ima na vratu rano, zadano z žepnim nožem. Ostrina je presekala glavno Žilo ter ne bi nesrečnežu niti zdravnik več mogel rešiti življenja. Nesrečnež je v nekaj minutah zaradi izkrvavitve umri, Bratkovič dejanje priznava, zagovarja pa se s silobranom, češ da je Sireč prvi potegnil nož ter ga je z njim ogrožal. Razprava ob času poročila traja.
Družabna komedija italijanskega dramatika Aida de Benedetti-a
Rdeče rože
Za predpust smo dobili v drami duhovito družabno komedijo, ki jo je napisal italijanski dramatik Alda de Benedetti, prevedel pa izredno dobro Ciril Kosmač.
Vsebina in problem te komične igre je kaj enostavna in malenkostna. Žena Marina Verani se odpravlja v planine. Rada bi se iztrgala iz zakonske vsakdanjosti, prijetno je vznemirjena pred pustolovskimi doživetji, ki si jih želi njena romantična natura. Tudi njen mož ing. Albert Verani si želi svobode. Že hoče poslati 2 tucata rdečih vrtnic neznani grofici z skrivnostnim podpisom Misterij . Toda žena najde vrtnice na mizi in misli, da so namenjene njej. — Tu se začne smeš-no-tragičen zaplet. Mož postave nenadoma ljubosumen in sklene ženi še naprej pošiljati vsak dan vrtnice s podpisom : Misterij«. Žena postaja vznemirjena. Vsi znaki kažejo, da se je zaljubila v neznanega moškega. Mož pod pritiskom radovednosti in ljubosumnosti vztraja v svoji vlogi. Ženi napove sestanek in negotov pričakuje kaj bo naredila. — Ce gre, je pripravljena ga varali, če ne gre, mu je zvesta. Toda žena se odloči, da gre. Pove mu, da je pripravljena na vse, da ljubi neznanca. Tik pred katastrofo reši oba prijatelj Tomaž Savelli, ki prevzame nehvaležno vlogo "Misterija;:. Ko spozna žena, kdo je bil neznanec, se strezni in v zakonsko življenje se vrne ponovno tiha idila.
V	to že samo po sebi smešno snov, pa avtor vpleta izredno dobra psihološka razpoloženja, dvogovore, misli, ki dajejo vsej komediji vrednost
duhovite analize meščanskega zakonskega življenja vsaj z ene strani. Konča z rahlo opozo-ritvijo, da je treba ženi izpolniti tudi skrite misli in zahteve, ker v nasprotnem slučaju čaka neznanca, ki si ga vedno znova ustvarja njena fantazija.
Komedijo je režiral Bratko Kreft, ki je dal dejanju tisti tempo in okretnost, ki jo igra s tako maloštevilnimi igralci zahteva, da ni dolgočasna in pusta. Na ta način je prišla vsa situacijska in besedna komika do svojega popolnega izraza.
K uspehu sta predvsem veliko pripomogla g. M. Danilova kot Marina in g. Sl. Jan kot ing. Albert Verani. M. Danilova s polnim vživetjem in razumevanjem je igrala meščansko napolraz-vajeno gospo, ki v svojem skritem kotičku srca hrepeni za pustolovščinami. Izredno dobra je bila, ko je podajala užaljeno, razočarano ženo. G. Jan je bil temperamenten — vendar ob momentih nekoliko sentimentalen mož, ki si želi sprave s svojo ženo. — G. Sancin je igral prijatelja dr. Tomaža Savellija. S svojo neodločnostjo je dajal pravilno ozadje razpletu, ki se zaostruje in rešuje odločno in jasno.
Komedija je ugajala občinstvu. Njena smešnost in duhovitost je prijetna, analiza ne preveč žgoča, osnovna misel pa človeško zaželjena. Idealizirano meščansko okolje pa daje tisto razpoloženje, ki odgovarja našemu občinstvu.
Komedijo je z okusom insceniral inž. Franz Ernest.
Velik pomen obrtnega šolstva
za ureditev našega narodnega šolstva
Delomrzneii in tatovi v Poljanski dolini
Da ne bi šel v Abesinijo je prišel k nam, kjer misli, da mu je
dovoljeno krasti
Lučine, Poljanska dolina, 17. febr.
Ze nekaj let sem se pri nas v Poljanski dolini zelo množe tatvine in goljufije, ki dostikrat že res nimajo nobene meje več. Ljudje, ki se ba-vijo s takšnim poslom, so včasih res že kar malo podobni ameriškim gangsterjem po svoji premetenosti in duhovitih domislekih. Le redkokdaj pa se zgodi, da bi takšni tatovi tudi prišli v roke pravici in da bi vsaj malo okusili kazen, ki jo zaslužijo. Vzrok temu so dostikrat naši pridni kmetje sami, ker si takšnih sumljivih potepuhov niti ne upajo prijaviti orožnikom iz strahu, da se ne bi hudobni ljudje nato nad njimi še bolj maščevali, ali pa se jim ne ljubi, da bi hodili po sodnijah in imeli morda še kakšne druge sitnosti. To
*	seveda ni prav. Vsak mora dobiti svojev tudi potepuhi, ki jim pošteno delo ne diši. Takšne nadloge se bomo znebili le, če bomo vsakega sumljivega človeka takoj prijavili in mu pravočasno, če ne z orožniki, pa kar sami stopili na prste.
Ljudi, ki s tatinskimi nameni hodijo pri nas od hiše do hiše, je precej. Med njimi je n. pr. tudi neki zamejec, ki je star komaj šele 27 let. Če ne dobi prilike, da bi kradel, si naroči žganja in kaj za pod zob, malo posedi, ter si hišo nalaučno ogleda od vseh strani. Vse, kar je zapil in zajedel, v redu plača in je skoro kar malo užaljen, če se kdo čudi, da ima toliko denarja. »Saj sem z bogate hiše doma, kaj pa mislite! Zaradi Abesinijp sem jo moral potegniti iz Italije in priti senu — lako pravi in gre. Pride še drugič, ko se mu zdi, da bo imel več prilike za svoje tatinske podvige. Vse mu pride prav: orodje, obleka, denar ima pa še najrajši, toda pri nas ga ljudje bog ve kaj ni-
majo. Kaki dve uri daleč proč pa že vso to pokradeno roko proda. Tako se je zgodilo, da je tesarju Mačku Jerneju s Črnega Vrha ukradel tesarsko orodje, Kavčiču Jakobu z Žirovskega vrha pa 200 dinarjev težko prisluženega denarja. Prišel je k hiši kot bi bil čisto domač človek. Igral se je nekaj časa z otroci, nato pa je smuknil v sobo, vzel denar ter izginil. Maksu Krmelju iz Bačen je odnesel površnik. Tu je prenočeval, ponoči pa je nenadoma vstal in izginil s tujim površnikom v noč. Tudi žage mu pridejo prav. Izdaja se tudi za finančnega uslužbenca ter izvršuje hišne preiskave, češ da hoče dognati, kdo tihotapi saharin in drugo robo čez mejo. Če pri tej preiskavi naleti na denar, ga seveda zapleni. Če kdo zahteva, se tudi rad legitimira, seveda s ponarejeno legitimacijo. S seboj nosi tudi orožje. Če se mu ne zdi kaj prav, zagrozi s sodnijo in s kaznijo. In ko pride spet v drugo vas, se predstavlja za živinskega trgovca, ki nakupuje živino za izvoz v Italijo, Nemčijo ali celo Bolgarijo. Je seveda lepo oblečen in ima tudi polno denarnico. Ze najde kak trik, da izvleče iz ljudi denar. Pride h kakemu lahkovemežu in pravi: Kupil sem tu in tam vola, pa mi je nekaj denarja zmanjkalo. Posodite mi ga za en dan.« Obljubi tudi nagrado. Tako »obere« prvega in drugega, nato pa izgine kot kafra.
Povsod v škofjeloških, Polhovgrajskih in Ži-rovskih hribih je ta goljuf iz zamejstva že zapustil po nekaj »spominov«.
Zadnji čas bi že bil, da bi naše kraje že očistili takšnih »Abesineev« ter jih zaprli ali vsaj s silo pripravili do tega, da bi začeli sami služiti kruh. Pri nas ga za takšne potepuhe ni.
Samo še danes in jutri se predvaja v kinu	f'ltn, kakor ga še niste videli v Ljubljani
Deanna v filmu Grizlate
očara s svojo lepoto in dražestjo in s svojim divnim glasom, ki sega do srca prav vsakogar Predstave danes ob 16., 19.15 in 2P15 uri, jutri v nedeljo pa ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri.
Izza naših meja
Smučarske tekme na Goriškem. Poročali smo že o tem, da so bile pred kratkim v Lokvi ha Če-povanki planoti tekme GIL-a, to je mladinskih fašističnih organizacij, ki nosijo sedaj ime Gioventu Italiana del Littorio — ital. litorijska mladina. Tedaj je šlo za tekme med posameznimi skupinami. Po tej tekmi se je vršila druga za izbor posameznikov v raznih disciplinah tega športa. Tekmovali so seveda slovenski fantje iz raznih gorLških vasi, ki pa morajo biti člani mladinske fašistične organizacije. Zanimiva je tabela tekmovalcev na progi 12 kilometrov, za katero se je prijavilo 25 tekmovalcev, a jih je prišlo na cilj 18. Po uradnem poročilu so zasedli mesta tako-lc: 1. Josip Kogaj s Trnovega (1 uro 4 min. 23 sek.), 2. Peter Česnik iz Dol. Otelce, 3. Viktor Krivic s Trnovega, 4. Ivan Koline s Trnovega, 5. Ivan Poljanec iz Otelce, 6. Karel Vončina iz Čepovana, 7. Franc Vidic iz Otelce; dalje po vrsti; Rafael Kolenc, Anton Bizjak, Josip Hvala, Emil Trušnovič, Rudolf Rijavec, Albin Ber-loš, Friderik Hvala, Fran Kofol, Cvetko Simčič, Ivan Tinravec, Leopold Poljanšek. Vse časopisje je uspeh slovenskih fantov posebe poudarjajo.
Dve nesreči v Gorici. V goriško bolnišnico so pripeljali 35 letnega Franca Podgornika s Kanala, ki si je zlomil nogo in zadobil tudi druge težje poškodbe pri delu v Doblarjih. — Valentin Božič, star 30 let, čuvaj go,riškega gradu, si je pa zlomil nogo v bližini svojega stanovanja, kjer je padel zelo nesrečno.
Z motorjem je podrl na trgu Sv. Andreia v Gorici 27 letni Andrej Uršič iz Sovodenj Franca Zavadlava, starega 54 let, tako, da je ta obležal s prebito lobanjo in drugimi poškodbami. V bolnišnici je poškodbam podlegel.
V Iilirski Bistrici je šlo na dražbo veliko Smu-kovo posestvo z gostilno in mesnico. Smukova gostilna in mesnica je bila znana daleč na okoli
ter je bila ena najstarejših v kraju.
Sindikat tržaških ladjedelničarjev je dal na razpolago 350.000 lir za zgradbo monumentalnega fašističnega doma v Trstu ter za otroške počitniške kolonije.
V Trstu se bo vršila 23. februarja, zanimiva razprava proti fašistu Ivanu Kreovu iz Milj, ki je na mestu s strelom ubil Marija Rossettija. Dogodek je svoječasno vzbudil veliko razburjenje. Ros-setti se je namreč vrnil iz Francije in je bil proti sedanjemu stanju v Italiji, ki ga je tudi kritiziral. Morilec se je čutil poklicanega, da brani režim in je Rossetija ustrelil sredi belega dne. Posledica umora je bilo med drugim tudi to, da so zaprli mnogo domačinov, ki so umor javno obsojali in nastopali proti takemu načinu obračunavanja. Oblasti pa 60 končno, ko so bile poučene o pravem sta-
nju, vse žrtve izpustile. Pričakujejo, da bo sodišče krivca obsodilo po pravici.
V	zadnjem času so v fašistični stranki ustanovili posebno čast za one bojevnike, ki so bili bodisi v Abesiniji, bodisi v Španiji. Vsi taki se morajo vpisati v stranko, tvorijo v njej poseben kader in uživajo posebne časti; tako smejo zlasti ob svečanostih stati poleg gostov in funkcionarjev ter korakati takoj za njimi, okrašeni s posebnimi znamenji. Med 72., ki so jih sprejeli pretekli teden v stranko, ie tudi 38 slovenskih fantov iz tržaške okolice, ki so bili v Abesiniji.
Zaradi tajne žganjekuhe so bili naznanjeni sodišču Birsa Maks, star 28 let, in Franc Valič, star 47 let, oba iz Nabrežine. Kuhanje žganja brez dovoljenja je v Italiji zelo strogo prepovedano in so kazni za take prestopke izredno visoke.
Težko se je ponesrečil Franc Mozetič, star 35 let, s Proseka. S kolesom se je peljal po strmi cesti z Opčin v Irst. Med potjo se je hotel izogniti nekemu avtomobilu, pa je zadel ob blatnik. Padel je tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane.
Grozna nesreča je zadela 44letno Marijo 2boga rjevo iz Lažen nad čepovansiko dolino. Vračala se je namreč po neki bližnjici domov, pri tem pa ji je na poledeneli stezi spodrsnilo in padla je v prepad, globok nad 300 »vetrov. Pri tem je seveda našla smrt.
OUZD v januarju 1938
Povprečno število zavarovancev OUZD-a je znašalo v januarju 1938 88.242 oseb. Letni prirast znaša v primerjavi z januarjem 1937 + 6.299, v primerjavi z decembrom lanskega leta pa je število zavarovancev padlo za — 5348 oseb.
Absolutno število bolnikov je ostalo kljub prirastu članstva na skoraj isti višini, kot v januarju pretečenega leta. Nekoliko je popustil odstotek bolnikov, in sicer za 0.23%, vendar je kljub padcu šc vedno precej nad normalo. Odstotek bolnikov skupno s porodnicami znaša v januarju 1938 3.08 odstotka.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja dnevnemu povprečnemu zaslužku delavca v dravski banovini, f* v primerjavi z januarjem 1937 narastla za + 1.32 din, v primerjavi z decembre 1937 pa nazadovala za —0.10 din.
Celotna dnevna zavarovana mezda, ki zavisi od števila zavarovancev in njihovih zaslužkov, je napram januarju 1937 poskočila za + 258.295.20 din in znaša 2,095.140.80 din, nasproti decembru 1937 pa je nazadovala za 136.150 din.
Ljubljana, 19. februarja. 1
Naše prve obrtne šole so bile ustanovljene v onih krajih, v katerih okolišu se je najbolj raz- j vijala obrt in kjer je nastajala naša prva indu- | strija. Ustanavljale pa so se pred vsem tam, kjer j so bili podani tudi drugače najboljši pogoji za j razvoj in napredek tega šolstva, ta je v naših gospodarskih in kulturnih centrih.
Vedno bolj razvijajoča se industrijska produkcija preje' izključno obrtnih izdelkov pa je zadnja desetletja pred vojno močno škodovala obrtom. Ovirala je njihov razvoj in utežkočala njihov obstoj. Ker obrtništvo ni moglo s svojim ročnim delom konkurirati cenejši strojni produkciji, je vedno bolj propadalo in obubožalo.
Pomanjkanje dela pa je moralo vplivati tudi na razvoj iu napredek obrtnega šolstva. Obrtniki in njihove organizacije uiso iniele več sredstev za vzdrževanje, zato je obrtno šolstvo začelo nazadovati. Da poživi obrtništvo in da mu pomaga, je avstrijska vlada med drugim z državnimi sredstvi izpopolnila obrtno šolstvo in prispevala znatne vsoto za njegovo vzdrževanje. Preorientacijo obrtne produkcije je mogla izvesti država le s pravočasnim posegom v strokovno vzgojo obrtnega naraščaja. Reorganizacija strokovnega pouka je bila tako temeljita, da je v razmeroma kratkem času seznanila obrtni naraščaj z novimi gradivi in novimi metodami produkcije in z uporabo strojev v obrtnih delavnicah.
Tehnološka zbirka in obrtni muzeji
Večja mesta in gospodarski centri bivše Avstro-ogrske so si za vzgojne namene ustanovili posebne obrtne muzeje in jih napolnili z bogatimi zbirkami gradiva, orodja, strojev itd. Zbirke so sproti dopolnjevali z novimi gradivi in novimi tehničnimi pridobitvami. Tem muzejem so pozneje priključili še delavnice, ateljeje in laboratorije.
V njih so znanstveniki in praktiki preskušali nove tvarine, nova gradiva in njih lastnosti za produktivne in gradbene namene. V laboratorijih so preizkušali nove konstruktivne metode in nove konstrukcije z ozirom na njihovo nosilnost pri raznih obremenitvah itd. Vsa ta dobro in temeljito preizkušena gradiva in metode in vsa ostala znanstvena dognanja so potem izročali obrtom in industriji v praktično uporabo in gospodarsko izrabo.
V vzgojnem oziru so bile te ustanove matice za vse strokovne obrtne šole v provinci. Od njih oo dobivale učne pripomočke, pobudo in smernice za nadaljnjo .strokovno vzgojno delo. Znanstveno ln tudi umetniško delo je šlo roko v roki s praktičnim delom v obrti in industriji. Že takrat so bile strokovne ustanove v zvezi s šolstvom važen faktor za narodno gospodarstvo. Vzgajale so naraščaj, ki je bil sposoben za obrtniško ročno delo in za industrijsko strojno produkcijo.
V umetniškem oziru so bili ateljeji teh institucij vodilni in merodajni za takratni estetski okus, posebno pri izdelavi umetno-obrtnih predmetov, kateri so v tem času zopet pridobili individualno noto in umetniško vrednost.
Da preskrbi in opremi vse strokovne obrtne sole po enotnem sistemu in načrtu z enotnimi učili, je bil ustanovljen na Dunaju poseben institut za zbiranje učnega gradiva in za izdelavo učil. Ta institut je bil prideljen obrtnemu muzeju.
Avstrijska vlada je zgradila v raznih mestih države številne javne zgradbe in naprave. Zanje so bili izdelani točni načrti. Načrte, posebno one za profesionistovska dela, so prepuščali po dovršenem delu obrtnemu muzeju. Institut za učila je te načrte primerno opremil, razmnožil in jih razpošiljal strokovnim obrtnim šolam po vsej državi, itateri so služili kot prvovrstne predloge za strokovni pouk.
Specialne strokovne šole
Hitro se razvijajoča industrija je rabila vedno večje število delavskega naraščaja s posebno iz-vežbanostjo za delo pri strojih. Specializacija dela v industrijski produkciji je zahtevala ločitev strokovnega pouka obrtnega in industrijskega naraščaja. Ker je imela zadostna denarna sredstva na razpolago, si je ustanovila svoje lastne strokovne šole, katere je opremila tudi z delavnicami in s stroji. Najprej zelezna, pozneje tekstilna, nato kemična, grafična, elektrotehnična in druga industrija je uvedla v teh šolah popolno specializacijo strokovnega pouka. Razvoj in napredek strokovnih šol za industrijski delavski naraščaj je postajal vse večji. To je imelo za posledico izboljšanje kvalitete industrijskih izdelkov. Kvaliteta dela je postala tudi v industrijski produkciji odvisna od strokovne izvežbanosti delavskega naraščaja.
Naša politična in gospodarska osamosvoiite¥
. Obnova po vojni opustošenih krajev je povzročila veliko potrebo in povpraševanje po vseh mogočih obrtnih in industrijskih izdelkih. Niti naša obrt niti industrija pa ni bila pripravljena na tako gospodarsko konjunkturo. Ne ena ne druga ni mogla izdelati tistih množin, ki jih je rabila obnova mlade države. Zato so se na hitro ustanavljala nova obrtna in industrijska podjetja v velikem številu. Ta nenaden in nepripravljen porast podjetij pa je imel to slabo stran, da niso mogla dobiU zadostnega števila izučenih delavcev. Ker tudi naše strokovno šolstvo na to ni bilo pripravljeno, ni moglo vzgojili pravočasno dovolj naraščaja. Gospodarska konjunktura je bila vzrok, da so obrtne oblasti izdajale koncesije in obrtna dovoljenja tudi ]>odjetnikoin brez zadostne strokovne izobrazbe. Oblasti pri tem niso mislile na kvarne posledice. Pri podeljevanju koncesij posebno omenjenih, bi morale zahtevati naknadno strokovno izpopolnitev in staviti to kot pogoj za poznejše izvrševanje obrtne in industrijske prakse. Naše strokovne šole, bi pa morale nuditi tem mojstrom in podjetnikom manjknjoče strokovno znanje. S temi koncesijami so oblastva odprla vrata šušmarstvu, katerega zlo danes skoro ni mogoče zatreti. Sicer je šušmarstvo iz pravnega vidika vsako izvajanje strokovnega poklica brez zakonitega obrtnega dovoljenja. Taka doVoljenja so podjetniki 6icer imeli, niso pa imeli zadostne kvalifikacije, da bi mogli pravilno izvrševati svojo obrt. Šušmarstvo pa je dejansko vsako izvrševanje strokovnega dela brez zadostne kvalifikacije, ne glede na škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Ponajveč jih je upropastila nelojalna konkurenca in nesolidnost mlajših podjetij.
Ttrci
Tuja industrija, ki uvaža v našo državo svoje proizvode, posebno stroje in aparature, pošilja z njimi tudi svoje specialiste, da jih montirajo in instalirajo, toda le za kratko dobo.
Zaradi neznanja našega jezika ti ljudje navadno ne pridejo v ožji stik z našimi obrtniki iz-
ven obrata, v katerem so zaposleni. Zato se tudi naši ljudje od njih ne morejo ničesar naučiti. Ti specialisti tudi nimajo nikakega interesa naučiti naše ljudi novih tehničnih pridobitev, ker nimajo od tega prav nobenih koristi, pač pa si ustvarjajo s tem le konkurenco. Za naš obrtni in delavski naraščaj, za njegovo strokovno vzgojo ostane njihova zaposlitev v naših podjetjih brez vsakega vpliva in koristi. Ker si naše gospodarstvo s temi specialisti za silo pomaga, odlagamo temeljito reorganizacijo strokovne vzgoje svojega naraščaja na poznejši čas. Naše narodno gospodarstvo pa ima od tega dvojno škodo. Naša podjetja so primorana »specialiste« drago plačevati. Denar, katerega ti ljudje prejmejo, navadno pošiljajo svojcem v tujino in ga tako odtegujejo našemu denarnemu prometu. Naše gospodarstvo pa mora nositi težka sociaiua bremena podpor in drugih dajatev za naše brezposelno delavstvo.
Pozor!
Roman
Pozor!
Poročnik
indijske brigade
izide prve dni marca v knjigi.
Krasna knjiga bo obsegala okrog
300 strani velike oblike s slikami
Cena: Za naše naročnike 14 dinarjev za nenaročnike 24 dinarjev
Vsak nov naročnik, ki se priglasi od danes dalje direktno, ne po kom dragem, in plača naročnino za tri mesece naprej, dobi to lepo knjigo
zastoni!
Naročila sprejema: Uredništvo »Slov. doma«.
Literarne nagrade Mladinske matice
Na razpis književnih nagrad je prejela Mladinska matica 24 rokopisov, vendar je 2 izločila, ker nista prišla v predpisanem roku, tako da je prišlo za nagrado v poštev 22 rokopisov. Od teh je bilo 15 predloženih kot primerni za učence višjih razredov, 5 za učence nižjih razredov in 2 za knjigo realne vsebine.
Od predloženih del za otroke od 9.—14. leta je sklenil odbor na predlog literarnega odseka, da se odkupijo sledeča dela: »Hribčcv Gregec« »Tonče« (Lojze Krivda — psevdonim znanega pisatelja), Verni prijatelji v snegu in ledu (Sonja Sever) in brezobvezno še »Sirote« (A. Ingolič) in »Ljudje v viharju« (A. Adamič). Od teh jet‘ bila nagrajena kot najboljša povest »Hribčev Gr.egec« s 3000 din, Ker avjor tega nagrajenega' 'ddla, pi navedel v zaprti kuverti svojega naslova, je na-prošen, da se čimprej javi pri tajništvu Mladinske matice. Od prejetih del za realno knjižico, je bilo sklenjeno, da se oba rokopisa »Zgodbe o bombažu« od 0. Hudalesa in »Za tri dinarje elektrike« od Kunsta Vilima odkupita. »Zgodbe o bombažu« se nagradijo z 2500 din, poučno delo od Kunsta pa bo izhajalo v prihodnjem letniku »Našega roda« in izide tudi v ponatisu v izrednih publikacijah Mladinske matice, ker je po kakovosti skoro enakovredno nagrajenemu rokopisu, kar se bo avtorju pri honorarju tudi upoštevalo.
Od rokopisov, poslanih za naše najmlajše, je odbor sklenil odkupiti 3 slikanice, in sicer »Pisane lutke«, ki jih je napisal J. Ribičič in ilustrirala Ksenija Prunkova, slikanico »Tinkin zajkee«, prav tako z besedilom Ribičiča, a z ilustracijami Fr. Miheliča ter »Grajskega vrabca« od avtorja, ki ni navedel svojega imena.
Nagrado 2000 din je odbor prisodil »Pisanini lutkam«, »Tinkin zajček« kot enakovreden prvemu delu pa naj bi izhajal v »Našem rodu«, s ponatisom v izrednih publikacijah.
Vsa ostala dela se odklonijo, čeprav so med njimi tudi dela vredna tiska, ki so pa izpadla zaradi hude konkurence. Ker je Josip Ribičič, iz razlogov, ki jih je odboru podrobno obrazložil in ki ne zadevajo ne odbora Mladinske matice in ne njenega literarnega odseka, oba svoja rokopisa odtegnil, izidejo v letošnjih rednih publikacijah »Hribčev Gregec«, »Zgodbe o bombažu« in »Grajski vrabec«.	^
Slovenska matica izda letos naslednje tri izvirne knjige kot svoje redne publikacije: Miška Kranjca novi roman »Kapitanovi« (400 strani), Pavleta Sedmaka roman »Kaplan Martin Čedermac« (250 strani) in zaključni (5.) snopič »Zgodovine slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti« univ. prof. dr. Franceta Kidriča. Ta snopič bo imel okrog 180 strani leksikonskega formata. Vse tri knjige dobe člani broširane za 50 din. Lahko pa dobe tudi vezane za doplačilo 12 din za vsako knjigo. Član postane lahko vsakdo, pristopnine ni, Natančnejše prospekte dobite pri upravi Slovenske matice, Ljubljana, Kongresni trg 7.
Svedinja Žarah Leander, eno izmed zadnjih »odkritij« v filmskem 6vetu, igra glavno vlogo v filmu »Premiera«, ki ga prične danes kazati ljub* Ijan&ki Ja»o »Union«.	■	•
Temperatur? v Cf
Veter
Od tu in tam
Poslanec dr. Rudolf Dobovišek, ki je bil izvoljen v šmarskem okraju na listi dr. Mačka, je
predvčerajšnjim prišel v Belgrad in iztožil skupščini svoje poverilnice, da se mu odobri poslanski mandat. Dr. Dobovišek je potem povedal časnikarjem razloge, zaradi katerih se je odločil priti v ^skupščino. Med drugim je navedel tudi svoje težko materielno stanje, kakor smo o tem v našem listu že poročali. Dalje je bil precej razoča-[an .na<^ dr. Mačkom in ostalimi voditelji KDK koalicije, ker Dobovišek in njegovi prijatelji niso mogli dobiti od dr. Mačka zagotovila, da se bo nehala propaganda za priključitev nekaterih slovenskih krajev, ki meje na Hrvaško, k Hrvaški. Prav tako so se čutili dr. Dobovišek in njegovi sodelavci ponižane zaradi tega, ker jih je vodstvo KDK odrivalo v stran in jim ni priznavalo položaja, kakor bi ga morali imeti oni kot slovenski pristaši tega gibanja. Za dr. Mačka so upali, da bo dal izjavo, v kateri zavrača vse izjave tistih svojih sodelavcev, ki so večkrat naglašali hrvaški značaj nekaterih delov slovenske zemlje. To pričakovanje pa se ni izpolnilo. Ti in še drugi razlogi so nazadnje veleli dr. Dobovišku, da je sklical zaupnike iz šmarskega okraja, da jim je razložil svoje načrte. Zaupniki so z veliko večino pritrdili in odobrili Dobovišku odhod v skupščino. Zaupniki so obsodili abstinentsko politiko.
Arhierejski sabor pravoslavne cerkve se bavi *pdaj s pripravami za volitev novega patrijarha. Sabor ima sedaj nalogo izbrati iz svoje srede ?est kandidatov, izmed katerih bodo na volitvah izbrali tri, nakar bo kraljevo namestništvo izbralo eaeRa za patrijarha po predlogu pravosodnega ministra. Arhierejski sabor bo jutri objavil listo sv®jih šest kandidatov.
p Bogataša, ki redno prosjači, imajo v Subotici, j °licija je tamkaj prijela nekega Zvezdo Arac-kega, berača, ki je ves naberačeni denar redno zapil. Preiskava je bila za moža porazna. Ugoto-v'l so namreč, da ima mož veliko posestvo, vred-n° skoro četrt milijona dinarjev. Aracki se je že Vv mladosti vdal pijači, da ga je nazadnje moral 016 postaviti pod skrbnika. Ker Aracki ni prišel Ye£ do denarja, je začel prosjačiti. Zaradi tega ga le policija kaznovala s tremi dnevi zapora.
Mladega izsiljevalca so izsledili r Sarajevu, bani je časopisje poročalo o požrtvovalnosti kmeta Kovačeviča, ki je prepotoval več kakor sto kilometrov dolgo pot peš samo zato, da bi za svojega mlajšega ukaželjnega brata nabral nekaj denarja in mu kupil šolske knjige. Neki belgrajski list je za mladega Ranka razpisal celo zbirko in s tem omogočil, da si je mladi dijak kupil ne samo knjige, temveč celo obleko in še kaj drugega. Pre-yelika pozornost, ki je je bil deček deležen, je jmela prav nasproten učinek, kakor so ga želeli številni dobrotniki in tudi njegov brat. Fantič je vlomil v pisarno okrajnega glavarja v Rogatici, ukradel uradni pečat in začel na razne ljudi pisariti pisma, opremljena s pečatom okrajnega glavarstva in podpisom okrajnega glavarja. Vsakega naslovnika je tako osmukal za nekaj kovačev. Ko so ga prijeli, je povedal, da je na tak način nabral nič manj kakor 16 jurjev. Izsiljevanja pa se je lotil samo zato, ker je spoznal, da 1^ .tudi v naši domovini silno veliko število lahkotnih ljudi...	'	’	:	,
ši/i	tega. ker je ropotal s pločevinasto
"jttrjo, je kmet Svetislav Korunovič iz Glogovca Pr> Jagodini ubil svojega soseda Božina Milosavljeviča. Svetislava so upniki pognali na boben, bakar je moral zapustiti svojo hišo. Ko se je selil, Pa je sosed Božina vzel pločevinasto škatljo in v slovo zaropotal. Svetislava je to toliko ujezilo, da je Božino enostavno ubil. Oba sta bila že nekaj let sprta, ker sta se njuni ženi skregali zaradi neke platnene cunje. Svetislav je bil zaradi uboja obsojen na pet let težke ječe.
V	Skoplju se je začela razprava proti petim clanoin odbora združenja vojnih invalidov, ker so
Poneverili za tričetrt milijona društvenega denarja. Odborniki so si nakazovali denar za udeležbo na sejah, dalje so si dali izplačevati obilne dnevnice za prisostvovanje sejam odbora Glavnega praženja invalidov v Belgradu, čeprav k sejani bi so hodili. Prav tako so zaslužili debele provizije mkrat, ko se je v Skoplju gradil Invalidski dom.
Izredno debele jesenove hlodč so te dni pribijali na valjev.ski trg kmetje iz I,e$kovca. V Sozdu blizu Leskovca so kanctje posekali ogrom-bo jesenovo drevo, za katero pravijo, da je bilo sfaPo najmanj 300 let. Najdobelejši hlod ima v Premeru poldrug meter, težak pa je 2400 kg.
Na včerajšnjem zasedanju Narodne skupščine le poslanec JNS Raševič kritiziral postopanje obisti ob priliki etavikc delavcev v niški tovarni Ristič. Navajal je stvari, ki «i60 resnične. Mini-®ler Cvetkovič mu je odgovoril, da je oblast stala "a strani delavstva pač zato, ker eo delavci imeli vse razloge, da 60 stopili v 6tavko. Tovarnar Ri-stič zasluži letno debele milijone, pa kljub temu Plačuje 6voje delavce po 8 do 10 dinarjev dnevno. Ko so delavci hoteli izvoliti iz 6voje srede običajne delavske zaupnike, je Ristič 20 delavcev takoj odpustil. Ni čudno, če 60 take metode delodajalca razburile delavstvo, da je začelo stavkati. Ker je oblast videla, da je pravica na 6trani delavstva, je stavko dopustila. Minister Cvetkovič je dodal, da je Ristič tudi znan prvak združene opozicije. Nato je pozval poslanca Rašoviča, naj vloži •lujuo interpelacijo v tej zadevi, ki ji bo minister takoj sprejel nujnost.
Avtomobilsko cesto od Sarajeva do Splita bi radi imeli Sarajevčani. Sedaj ko traja razprava o Predlogu proračuna v skupščini, je poslala trgovska in industrijska zbornica v Sarajevu vlogo na ministra za gradbe, naj se še v ta proračun vstavi Primerna vsota za ureditev avtomobilske ceste in °benem za podržavljenje ceste. Računajo, da bo
8	tako novo zvezo pridobil mnogo tujski |>romet pnako tudi Bosna sama, ki že izza Avstrije nima dobrih cestnih zvez ,z morjem.
Za 80 milijonov dinarjev je večji letošnji proračun dunavske banovine od lanskoletnega. Lani J« znašal 138,002.000, letošnji pa kar 218.952.000 dinarjev. Povišek se bo kril z banovinsko doklado
*	višini 33 odst., kj je lani znašala le 10 odst. Za 5jajhen znesek so povečane tudi dajatve za šolo.
.' ovečatije proračuna 6e naslanja na izredno dobro j? H no lani m zarndi izredno dobrih kupčij s po-Medelskimi pridelki. Banovina hoče zgraditi več n°vih cest.
Obletnico žalostnih dogodkov na sabora hrvaških velikašev v Križevcih l. 1397 bodo slojno praznovali prihodnjo nedeljo v Križevcih. ,r.ed petsto štiridesetimi leti so hrvaški in madžar-j?1..plemiči, pristaši kralja Sigismunda, zvabili v i„r*?uvce 03 sabor več uglednih hrvaških velikašev o 1'h.Potem pobili in razsekati na kosce. Proslavo Samzira društvo »Hrvatski zmaj«.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Pada
Ljubljana
Maribor
Zagreb
Belgrad
Sarajevo
Sušab
Split
Kurnboi
Rab
Ljubljana danes
Vremenska napoved: Stalno, čez dan sončno in toplo vreme, jutranja megla. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bila do 7.20 gosta nizka megla, ob 8.30 je bito že večinoma jasno, ob 9.15 se je megla popolnoma dvignila. Do 9.50 je bito popolnoma jasno, nato pa so se od jugozapada pojavili lahki visoki oblaki, ki so ostali do noči. Ponoči se je zjasnilo in mečno ohladilo, proti jutru pa je nastopila nizka gosta megla. Najnižja temperatura zraka na aerodromu —7.8° C.
Evharistični kongres v Bndimpešti. V času od 25. do 59. maja 1938 priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji, zastopništvo »Putnika«, v sporazumu s stalnim odborom za evharistične K<)I1j?Fe,sY v Jugoslaviji in v sporazumu s knezo-skofijskim pooblaščencem za ljubljansko škofijo g. Jernejem Hafnerjem romanje na 54 svetovni evharistični kongres v Budimpešto. Spored in cene potovanja bodo v najkrajšem času poslane skupino s prijavnicami vsem župnim uradom,
V	vseh poslovalnicah »Putnika« v Sloveniji se dobe podatki in navodila glede vožnje, prehrane m prenočišča ter skupnega potnega lista kakor vse ostalo. Poleg tega je iPutnik« preskrbel, da se lahko za romanje v Budimpešto določeni znesek vplača v treh mesečnih zaporednih obrokih. Odhod na romanje iz Ljubljane je določen na dan 25. maja okoli 8 zjutraj s prihodom v Budimpešto ob 6 zvečer. Romarji se vračajo dne 30. maja okoli 6 zjutraj.	- ... ■_
Kolelar
Danes, 19. februarja: Julijan,
Nedelja, 20. februarja: Rajmund.
Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Frančiškanska prosveta M. O. Ljubljana ponovi v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani pravljično veseloigro s petjem in plesom v štirih dejanjih: »Krojaček - junači e k«. Ne zamudite posetiti to čarobno pravljično igro, ki razveseli in zabava stare in mlade. Ta mladinska igra je pri premieri preteklo nedeljo sijajno uspela. Dvorana je bila razprodana, zato opozarjamo p. n. občinstvo, da si že v predprodaji (pisarna Pax et bonum v frančiškanski pasaži) rezervira vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din. — Zaradi visokih režijskih stroškov se igra ne bo več ponovila in je torej v nedeljo oadnjikrat na programu.
Opozarjamo na II. javno produkcijo gojeneeT ljubljanskega drž. konservatorija, ki bo v ponedeljek, dne 21, t. tu. ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Spored obsega samospeve, klavirske točke, violinske skladbe, dalje skladbe za flavto in pihalni kvartet. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Kat. akad. društva Danica. Savica. Zarja va bijo na predavanje g. inž. L. Žumra: Problemi našega podeželja. Predavanje bo v Beli dvorani Uniona v ponedeljek ob 8 zvečer. Vstop vsakomur prost, za člane pa je udeležba obvezna. Po predavanju debata!
Pripravljalni tečaj za srednješolce, ki ga organizira Društvo brezposelnih prof. kandidatov se vrši na II. drž. gimnaziji, Vpisovanje ob torkih, četrtkih m sobotah od pol 4 do pol 5 na istem zavodu in V6ak dan od 10 do 12 v društvenem lokalu, Krakovska ulica 35. — Odbor DBPK.
V	ponedeljek, dne Sl. I. m nastopijo na II. ja eni produkciji gojencev dri. konservatorija naslednji gojenci: Eiletz Raf. (klavir), Korunovič (ineazosoprau), Gregorc (violina), Lupša (bas), Loger (klaVir) Ažman Herman, VThovmk Pegan (kvartet za trobila) Pavl Iovfiič (mezzosopran), Prettner (flavta), Kuščer (klavir), Bradač (klavir), Polajnar (sopran). Gojenci so iz šol m oddelkov prof. Lipovška, prof. Lovšetov«, prof. Slajša, rav. Betetta prof. Janka Ravnika, prof. Kara-sa, prof. Trostove in prof. Korošca. Produkcija bo v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek, 21 t. m. ob četrt na sedem zvečer. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Redni občni zbor udruženja trafikantov za dravsko banovina v Liubljani bo v nedeljo, dne 20. februarja 1938 ob 15.30 popoldne v lovski dvorani hotela Miklič, poleg kolodvora.
šiška. - Ljubljana. Zanimivo skioptično predavanje; uskodljivei na zc.Ienjadi In jagodičevju« priredi naše. Katoliško prosvetno društvo po podružnici SV 1* za Šiško v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani v šiški. Zatiranje teh škodljivcev bo s slikami pojasnjeval gosp. Škulj, tajnik SVD za Slovenijo.
Fotografije v barvah. O tej zanimivi temi bo pod okriljem Prirodoslovnega društva v Ljubljani predaval v torek, 22. februarja ob 20 v mali filharmonični dvorani kina Matice g. Janko Brane. Predavanje je zasnovano na eksperimentalni podlagi in ga bo_ dopolnilo lepo število izbranih posnetkov na Kodaekrom in novi Agfacolor film, ki hočejo pokazati, da slovenska fotografija tudi tu ne mara zaostajati za svetovno.
Rokodelski oder v Ljubljani ponovi 20. febr. ob 5 mladinsko igro :>Pepelka< (Desetnik in siro-tica). Ker je za to ljubko mladinsko predstavo veliko zanimanje, si preskrbite vstopnice v predprodaji na dan predstave v društveni pisarni od 10 do 12 dopoldne. Vstopnina znižana!
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 20 url Sobota, (9. februarja: ob 15 »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 do 2 dinarja.
Nedelja, 20. februarja: ob 15 »Šimkovi«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20 »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 21. februarja: Zakprto.
Torek, 22. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Bela bolezen«.)
Opera. - Začetek ob 20 ori.
Sobota, 19. februarja: »Mamon«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Znižane cene.
Nedelja, 20. februarja: ob 15 »Navihanka«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol, ob 20 »Helteja«. Izven. Znižane cehe. Ponedeljek, 21. februarja: Zaprto.
Torek, 22. februarja: »Don Juan«. Premiera. Proslava 25»letnice umetniškega delovanja ravnatelja Poliča. Izven.
Ga. Zlata Gjungjenac kot Man on. Kdor je imel imel priliko videti go. Gjungjenac v Massenetovi operi »Manon«, mora pritrditi, da je to njena najboljša vloga. Tudi odlični inozemski gcetje, ki so videli pri nas go. Gjungjenac v tej partiji, eo izjavili, da je zelo malo pevk, ki bi to vlogo v pevskem in igralskem pogledu tako odlično izvedle kakor ga. Gjungjenac. To vlogo poje zopet na našem odru danes zvečer. Ostala zasedba: Chevalier des Grieux — Banovec, grof des Grieux — Betetto, Leacaut — Janko. Opero dirigira kapelnik Štritof. Veljajo znižane operne cene.
Topla obutev
najboljši varuh
Najboljši prijatelj šolskih otrok za deževno In mokre dni so naše rnioše, m ne prepuščajo vode, ne mokrote. Za majhen denar gl bodo Vaši malčki obvarovali dragoceno zdravje. — Od štev. 31 do 34 din 25.—, od Ster. 35 do 38 din St _____
Snežni čevlji za otroke, gorko podloženi, Vam varujejo otroke pred mokroto la prehladom. Od štev. 3f do 35 din 51____________
ženski nizki čevlji, vsi iz Btimija, elegantne zunanjosti, Vara bodo služili bolj praktično in bolje od katerih koli drugih v deževnem in blatnem vremenu. Njihova cena je tako nizka, da jih more kupiti tudi najsiromašnejša ženska.
Gorki otroški čevlji, izdelani Iz finega usnja, gorko podloženi ia obšiti s fino
kožuhovino.
Zadnja novost! Elegantne ženske gaiaša, f?.rJL -l! f !*hke Prožne snovi, zaradi česar so gatoše nenavadno udobne.
Zenske galoše ir. gumija z napol visoko peto s podloženimi konicami In z robom bodo varovali Vašo obutev mokrote in blata v deževnih februarskih dneh.
Elegantne In močne moške galnše s posebno ojačenim podplatom Vam varujejo čevlje pred mokroto, dom pred blatom.
Na teh škornjih so ojačeni vsi občutljivi deli, da bi čim dalje in čim bolje služili delavcu In kmetu.
Kaj (e zadnji cilj japonske vojske
Koreja zaradi Japonske, Mandžurija zaradi Koieje, Džehoi zaradi
Mandžurije in tako daije ...
Japonski zunanji minister Hirota je v enem svojih zadinjih govorov razlagal, zakaj in čemu se mora Japonska bojevati na Daljnem vzhodu. Posebno je naglašal, da morajo Japonci za vsako ceno zatreti na Kitajskem vsako proti japonsko gibanje in delati na to, da na Kitajskem zavladajo takšni možje, s katerimi bodo Japonci lahko živeli v mirnem sožitju in v prijateljskih stikih. Na vse zadnje sta pa Japonska in Kitajska — tako je Hirota dalje poudarjal — tudi dve sosednji državi, ki ju vežejo stari prijateljski odnošajL Kitajski državniki bi bili morali mialo bolje razumeti vzhodnoazijsko vprašanje, uvideti svoje napake in si želeti samo mirnega sožitja z Japonsko. Tako Hirota!
Da! Kakšni pa so cilji Japonske in kaj se bo zgodilo, če bo nekoč 400 milijonski narod Kitajcev živel v popolnem soglasju z Japonci? Zgodovina japonskih osvajalnih bojev je zelo poučna. V prvih letih tega stoletja so Japonci po fjutih lx>jih zasedli polotok Korejo. To osvojitev so Japonci utemeljili s tem, češ da je Japonska neprestano v nevarnosti, če bi bil ta polotok v oblasti kakšne druge države. Koreja je Japonce stal ogromno denarnih in človeških žrtev, ni pa zmožna dati odgovarjajočih koristi. In da bi zavarovali Korejo, je bilo treba zasesti Mandžurijo, da bi bila varna Mandžurija, je morala pasti v roke Japoncev tudi provincija Džehol in za varstvo te je bilo treba zasesti tudi ostale severne kitajske dežele. Itd., eaj razumete, ne?
Za zgledom Mandžurije
Mandžurija ni bila z Japonsko združena, pač pa je postala »samostojna država<. Ima svojega cesarja, svojo vlado, celo svoj parlament s sto poslanci, katerih polovico postavlja cesar, drugo polovico pa jih »volijo«. V vsej deželi je »samot 600 višjih japonskih uradnikov kot »svetovalcev«. To je res, toda ti zavzemajo vsa odločilna mesta in so v resnici prava vlada.
To je tisto, kar je hotel povedati Hirota. Gre za to, da tudi Kitajska dobi takšno vlado.
Toda, prezreti ne smemo tudi tega, kaj so Japonci v Mandžuriji naredili. Še pred nekaj leti so tam nemoteno opravljale svoj posel razbojniške tolpe. Japonci so deželo očistili takšnih ljudi. Zgradili so mnogo železnic in še več cest ter organizirali tudi zdravstveno skrbstvo. Leta 1933 je imela Mandžurija že 15.000 km cest, pridružilo se je temu cestnemu omrežju še drugih
5000 km cest. Ves program gradnje še ni dovršen, ko pa bo, bodo v Mandžuriji imeli 50 tisoč kilometrov takšnih cest, ki bodo zavidanja vredne. Urejen je tudi že v veliki meri letalski promet in zgrajene najmodernejše šole tam, kjer prej šol sploh ni bilo.
Nastane seveda vprašanje, čemu Japonska vse to dela? Čomu se toliko prizadeva, da bi dvignila tujim narodom njihovo kulturno stopnjo? Ali gre morda res samo za to, da Japonska dobi v teh novo osvojenih pokrajinah svoje surovine ter na drugi strani prostora za svoje pregosto naseljene ljudi?
$e drugih »samostojnih držav" *e treba
Ne! Japonski cilji so dlje. Japonska namerava tako organizirati še celo vrsto drugih pokrajin v »samostojne države«. V njih bodo dvignili kulturno stopnjo prebivalstva, predvsem pa bodo novoosvojene dežele vojaško prekvasili. Japonci streme za tem, da bi postavili na noge armado, ki jo more dati le narod, ki ima 400 milijonov ljudi, narod kakor je kitajski. S pomočjo te armade menda namerava Japonska prisiliti svet, da bi padel pred njo na kolena. Za sedaj gre seveda le za podjarmljenje Kitajske, toda za varnost te ogromne pokrajine bo po japonski zamisli samo treba gledati tudi na osvajanje drugih dežel, ki bodo količkaj lahko ogrožale Kitajsko In to 6o kar po vrsti Sibirija, In-dokina, Avstralija, Nova Zeelandija... In morda bo to še tudi premalo.
Na Japonskem so za vojno res neverjetno navdušeni. Ko so spet poklicali novince v vojsko, so bili njihovi starši tega tako veseli, da so prišli na ulice % zastavami, na katere so napisali imena svojih
ljubljencev-vojakov.
Če se pravočasno ne bodo zganile močnejše japonske sosede in izaustavile pot japonskemu navalu, se sčasoma v zgodovini zna res začeti še drugo veliko preseljevanje narodov iz Azije, ki bo zalilo pomehkuženo Evropo.
Postaja »Severni tečaj" št. 1.
Kljub slabim znakom se je drzni poskus ruskih znanstvenikov vendarle posrečil. Zopet se je izkazalo, da teoriji saani ni mogoče popolnoma zaupati, da tudi najboljši računi lahko pridejo navzkriž z dejstvi. Po računih ruskih znanstvenikov bi morala namreč trajati vožnja na ledeni plošči vsaj še do aprila. Tedaj šele bi drzne znanstvenike šla iskat ladja na dogovorjeno in preračunano mesto.
>Danes sicer vemo, da se v polarnih pokrajinah delajo ledene gore, se rušijo, potujejo,
Tekme s kolesi če* drn in strn so pri Francozih t
tekmah treba imeti
elo priljubljen šport, precej potrpljenja.
Slika kaže, da je pri takšnih
se zopet strnejo in plavajo, kamor jih pač žene tok. Toda izvedeti hočemo podroben roman take ledene gore, njeno natančno pot, vse vremenske in magnetične vplive severnega tečaja nanjo, tisočletne skrivnostne zakone arktičnih zmed in grozovitosti podiranja ledenih gora. Zato nam je treba l judi, ki bi se hoteli prepustiti vsem muham take ledene gore, čakati na njej tudi leto dni ali še več, proučevati njeno pot, njeno presnavljanje itd. Treba je torej živega stroja, človeka, ki bi potrpežljivo živel na plošči in eaznamoval vse podrobnosti tega potovanja.«
Tako je preti letom dni govoril profesor Schmidt krogu ruskih znanstvenikov. Takoj se jih je priglasilo večje število, odbrali pa so tri strokovnjake polarnih pokrajin in enega zve-zdoslovca. Pod vodstvom profesorja so se odpeljali proti Groenlandiji in po daljšem iskan ju našli primerno ledeno ploščo, ki bi se zdaj zdaj morala odtrgati od ledene gmote. Postavili 60 na njej šotore, nanosili vanje živil in zopet je Schmidt povzel besedo: »Sedaj pa lepo čakajte v svojih šotorih in opazujte. Po mojih računih vas bomo mi prišli iskat in vas naložili zopet na in tod in čez leto dni boste tam in tam, kjer vas bomo mi prišli iskat in vas azložili nopet na ladjo. Torej na svidenje čez leto dni!«
To je bilo 21. maja lanskega leta. Ladja je izginila, ostali so popolnoma sami sredi severnega ledu. Z ostalim svetom jih je družila radio-postaja. Kmalu se je njihovo »bivališče« res odtrgalo od celote, nevidni, skrivnostni motorji so jih začeli potiskati skozi morje ledenih gora proti severnemu tečaju. Minilo je poletje, minila jesen in njihovo počasno potovanje je res šlo tako, kot jim je Schmidt napovedat: najprej proti severu, nato pa nazaj proti jugu.
Okoli novega leta pa so se računi začeli mešati. Vodja posadke in glavar plavajočega ledenega otoka Papanin je po radiu sporočil Schmidtu: »Nenavadno hitro nas nese proti jugu. že sedaj smo tam, kjer bi morali biti šele marca meseca. Vendar se nikar ne vKnemirjajte!«
Schmidt pa se je vznemiril, prosil je za pomoč in dobil 3 ledolomilce: Murmanca, Tajmira in Ermaka ter odhitel na dogovorjeno mesto, kamor je mislil iti šele majnika meseca. Toda zimski čas je tudi ledolomilcem pošteno nagajal.
Značaj narodov v obrazcih
Kitajski pisatelj Yang je značaj različnih narodov skušal podati kar v kratkih matematičnih obrazcev. Ti obrazci so sestavljeni na podlagi štirih činiteljev, ki so: smisel za realizem; fantazija, smisel za šale in občutljivost. Obrazci za posamezne narode bi se glasili:
113, F2, Š2, Ot — Angleži,
113, F4, Šl, 02 — Nemci,
R3, F5, Š2, 02 = Amerikanci,
R2, F3, Š3, 03 — Francozi,
R2, F3, Šl, Ol = Japonci,
R4, Fl, Š3, 03 = Kitajci.
Kitajski pisatelj torej prišteva svoj narod k največjim realistom. Fantazi je po tem obrazcu Kitajci skoraj nič nimajo, Nemci pa največ. Nemce in Japonce je predstavil kot dva naroda, ki nimata nobenega smisla iza humor. Japonci in Angleži so čisto neobčutljivi ljudje.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 79. febr.: 12.00 Plošča aa ploščo hiti v venček veselih stvari — 12.45 Poročila — 13.00 Napovedi — 13.20 Akademski pevski kvintet — 14.00 Poročila — 17.00 Za delopust! (igra Radijski orkester) —• 17.40 Skrb za delavstvo v drugih državah (g. dr. J. Adlešič) — 18.00 Za zabavo in za ples (plošče) -- 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.00 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki (g. urednik dr. A. Kuhar) — 20.30 Pavliha — pester večer — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Vesel konec (igra Radijski orkester).
Drugi programi
Sobota. 19. febr.: Belgrad: 20 Opereta »Terezina« — Zagreb: 20 Komorni trio, 20.30 Ženski zbor, 21 Komorni tno, 21.30 Lahka gl., 22.20 Plesna el. — Dunaj-' 19.23 Opereta -Plesalka t’»nny Elssler«, 20.40 Plesa« gl. — Budimpešta: miO Igra, 21.45 Cig. ork.,J02.1O Ploj? gl., 22.45 Cig. ork., 23.15 Jazz — Rint-Bari: 16 Sit#f: konc., 21 Opera »Andrea Chenier« — Praga. m pieeo' tedaj,20.30 Orkester in zbor, 22.30 Jazz — ydfim-dil Poljska gl., 21 Pesna gl. — Sofija: 19.10 Nar. glB8W» 19.25 Jazz. 20 Celo. 20.45 Simf. skladbe, 21.15 Klavir, 22 Operne skladbe, 22.40 Lahka iu plesna glasba, 23.20 Nar. gl. — Hamburg: 20.15 Operetna in filmska gl. — Lipsko: 1S.30 Večer zabavne gl. _ Koln. 19.10 Karneval — Frankfurt: 19.10 Pihala, 20 Koncert v prid zimske pomoči — Monakovo: 20 Šramli — Strasbourg: 21.30 Simfonični koncert.
Dva sta kmalu zastala, eden pa je srečno prišel
v Groenlandsko morje, kjer so tudi njemu začele grozovito pretiti ledene gore in plavajoči kosi ledu. Medtem sta se k sreči ostali ladji toliko izmotali, da sta postali zopet porabni. Dogodki so se začeli hitro vrstiti. Ko je bil »Mui:.-manec< še 300 km od plošče učenjakov, se je ta razbila in jih pripravila ob zalogo živil. Tedaj so prišla v poštev letala, ki jih je nosil »Tajinir« in v zadnjem trenutku se je z velikimi težavami posrečilo rešiti učenjake.
ROBERT LORD
POD CRNO KRINKO
Nazadnje je še Buddy utihnil, ko je spoznal, da je brezuspešno vse njegovo prizadevanje, da bi očeta spravil v dobro voljo.
Komaj so povečerjali so se že zaslišali pred vrati veseli glasovi. Nekdo je prihajal na obisk. Ruth je hitela odpirat. Bila sta Ed in Betty.
»Halo, sosedje, prišli smo po vas, da gremo skupaj v kino,« se je oglasila z nenaravno in narejeno veselostjo Betty.
»No, pojdimo v kino, da se malo razvedrimo!« je dodal Ed.
Frank pa je takoj spoznal, da sta prišla Ed in Betty samo zato, ker se jima je smilil. Vedel je, da sta doma govorila o njem, nato pa sklenila, da gresta po Franka in njegovo ženo ter ju pregovorila, da bi šli v kino. To vse samo zato, da bi se nesrečni Frank malo razvedril in pozabil na krivico, ki so mu jo prizadejali. Frank je to takoj čutil in v hipu postal še bolj nerazpoložen.
»Pustita me pri miru! Kaj kino! Zdaj mi res ni nič zanj.«
»Morda pa le pojdimo,« se je okorajžila Ruth in pogledala sprašujoče Franka. Tudi ona je bila prepričana, da bi Frank v kinu vsaj za nekaj časa pozabil na vse, kar se mu je pripetilo.
»Kar pojdi ti, Ruth, z njima, mene pa pustite pri miru. Hvala vam za skrb!«
»Potem tudi jaz ne grem. Saj imam dovolj dela, če drugega ne, moram šivati nogavice.«
»No, za božjo voljo, nikar ne bodita taka. V kinu vrte danes krasen film,« je spet začela prigovarjati Betty.
»Lepo te prosim, kaj boš vendar delal doma?« se je tudi Ed spravil nad Franka.
»Ed, prizanesi mi, če si moj prijatelj!« ga je odbil jezno Frank. »Pojdita vendar v kino sama z Betty, meni pa dajta mir!«
»Frank, še tako visoko mesto v tovarni ni vredno, da bi se žalostil, če ga ne dobiš. Še dovolj časa imaš za tega nesrečnega nadzornika« To je pa res prava reč, če kdo postane nadzornik!«
Frank je srepo pogledal Eda ter spregovoril:
»Saj si tudi ti dejal, da bom to mesto dobil jaz! Zakaj ga vendar nisem dobil?« Odgovori! Od go vo—ri!« se je čedalje bolj jezil Frank. Skoraj vpil je na Eda. Toda Ed je ostal trezen in čisto miren.
»Podjetje je hotelo drugače. Vprašaj ravnatelja, ki neprestano žveči gumi!«
»Od kdaj je ta Dombrowski tako dober delavec? No, povej, od kdaj?« se je še kar naprej jezil Frank.
»Izumil je nov način, kako je mogoče bolje mazati stroje. Prihranijo dosti denarja,« je razlagal Ed.
»Da, da, tisti, ki neprestano žvečijo gumi, mislijo samo na kako bi čim več prihranili • • • Mislijo ...«
Frank je besen z velikimi koraki meril sobo. Ed se je na-na omaro in ga opazoval. Ruth in Betty sta stali ob strani se bali, da se ne bi Frank in Ed na vse zadnje še sporekla. Ed je mirno nadaljeval:
»Poleg tega pa se Joe udeležuje tudi nočnih tečajev. Vse noči je pri knjigah. Dela zares. Mi vsega tega posla nimamo. Zvečer gremo v kino, ali pa pijančujemo po gostilnah in zapravljamo denar.
Frank je potisnil roke globoko v žepe. Postal je nekaj časa pre doknom in kazal drugim hrbet. Gledal je skozi okno v noč. Nekaj trenutkov nihče ni spregovoril niti besede. Nato pa se je Frank obrnil, šel počasi proti Edu ter mu čisto mirno in hladno dejal:
»Joe Dombrowski je zaslužil to mesto!«
Ed je skomignil z rameni:
»Saj ga je tudi dobil!... Betty, pojdimo v kino!«
Betty je prisrčno stisnila roko svoji prijateljici, pozdravila Franka in hotela oditi z Edom.
»Po tvojem, Ed, bi se torej reklo, da bi jaz bil lahko tudi predsednik Združenih držav, če bi prebral zadosti knjig?«
»Če hočeš znoreti, potem še kar naprej tako misli, Frank,« se mu je nasmehnil Ed.
»Kaj, mar nimam pravice, da znorim!« je Frank zavpil, tako da sta ga mogla še slišati Betty in Ed, ki sta bila že zunaj.
Ruth je stala vznemirjena sredi sobe in ni vedela, kako bi nadaljevala pogovor s Frankom. Predobro ga je poznala in vedela, da ga vsaka stvar takoj razburi, če ni dobre volje. Tedaj
je Frank prišel bližje k njej, za spoznanje mirnejši kakor je bil prej.
»Oprosti, Routh! Ti moraš vendar to razumeti. Dolgo, zelo dolgo sem se že nadejal, da dobim mesto nadzornika.«
»Frank, saj si v življenju že marsikaj dosegel in boš tudi to nekoč.«
»0, dosegel pa, dosegel. Zdaj sem na primer dosegel, da se mi nekaj tovarišev skrivaj smeje, drugi pa sočustvujejo Z menoj. Tega ne trpim! Zdi se mi, da se mi je žolč razlil, najrajši bi...«
Pozvonil je telefon. Frank je pretrgal stavek in šel k aparatu.
»Halo, tu Jenkins — Pokazal sem vam tisti avtomobil • • • Ste se že odločili?« se je oglasil Jenkins po telefonu.
»Pozabite na to, gospod Jenkins. Ne potrebujem avtomobila. Ne, ne ... ne morem ga kupiti.«
»Kako to? Pa tako je vendar krasen... Samo spomnite se nanj!«
»Rekel sem vam, da ga ne potrebujem,« je na kratko končal Frank razgovor s trgovcem, ki mu je zjutraj ponujal avtomobil. Še tega je manjkalo zdaj, ko si je že bil čisto na jasnemi kako strašna je bila njegova zabloda, ko je mislil, da postane nadzornik! Jezno je zaprl telefon ter stopil spet nekaj korakov po sobi. Prav nič ni vedel, česa naj se loti.
Ruth je privlekla na dan raztrgane nogavice in se lotil* šivanja. Buddy, ki je ves ta čas pripravljal svoje šolske stvari« je prinesel na mizo zvezek ter začel na vso moč nekaj premišljevati. Svinčniku njegovi zobje niso prav nič prizanašali-
Frank je še kar naprej hodil po sobi. Nazadnje se je spomnil na radio in ga odprl. Plesna godba... Franku zanjo očitno m bilo dosti, kajti hitro je poiskal drugo postajo. Spet godba. Ve* nemiren je vrtel gumb na zvočniku. Postaje so se vrstile drug® za drugo. Nazadnje je iz radia le zadonel zvočen glas ... Nekdff je predaval.., Frank je poslušal prve besede ... Zdele so s® mu zanimive .,. Vzel je stol, ga postavil poleg zvočnika in sede>' Podprl je glavo z rokama in poslušal. Čim dalje je poslušal, te*11 bolj je postajal pozoren na glas, ki je ognjevito udarjal >z zvočnika.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob <2 Mesečna oarofnina 12 Din, ea inozemstvo s? 01 n Urednljtvo. Kopitar jr »a ollca 4/II1 Telefon 4001 do «05. Uprava, Kopitarjeva ulica *.
- Za Jogotlovausko titlurut s Ljubijtmii &, čffi. izdajatelj) Ivan R&kuvec* Urednik; Jože Košiček.