LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanaka povest. Spisal I. V. Starogorski. Paije.) Nato je za^pil BAlo!" Odz^ala se je atraža. nEoseaka, jaz moram ostati. Resi se sama! B'eži 7edao aaprej ia 8e skrivaj za grmo^je! Iskali te budo! Pazi le, da ae pades 7 kak jarek ia da te 7olko7i Be dobe. S?eta De^ica ia tvoj aagelj 7arah te čti7ajta in pripeljita Žarku!" Starca se je treael glas. Catil je, da raa je nekaj stisflilo srce. A4 je bila skrb za Koseako, ali bolest? — Sam ai 7edel razločiti. Poja^il ae je Aaim. »Kaj je?« BMnogo ia aiž! Glišo je pobegail z lepo harisko! Hotel me je, ali starega 7olka ae podero kmaln! Dal sera mu, a hariska je všla!" Anim pogleda Gliao, ki je ležal stegajea 7 mlaki krvi. »Alah ga je kazao^al po t7oji roki! — Vedel aem, da ai nič prida! člo^ek ima zapisaa svoj ZBačaj na obrazu!" ^Reaaica, pri Alahu! Ali kaj sedaj!" Aaim se zamisli. »Mislis aa oao begnako? Šel bi za ajo, ali obljabil aem . . .u Vjerasa bi ga aajraje objel. Slatil je, da ma malomaraoat ae da iti zasledo^at. BAli Oa^iabeg? Kaj poreče oa?" BDa bo di^jal, to je gotO7o," rečeAaim. BKer pa je zaupal 78e temn člo^eka, ae pade kri^da aa aas!" nAli oa je mrte7,a de Vjernša. nSkrijem ga, da se jaatrebi ne z^ohajo zaaj," reče Anim. BToraj ae ides lovit beguake?" nObljabil aem pii spomiau preroka... Ne grem!" ^Vzbudi bega!" nNočem! Naj pobegae, kaj mi mar eaa hariska! Ako jo pa8te 7olko7i, jo dobimo jatri. Daleč ae pride, ker je aoč. Ia po noči se ae da loviti!« nSovražaik žeask, kakor bi mi padel iz aebes", je zamrmral Vjernaa. Obrail se je ia odsel. Aaim je pa skril traplo Gliaa. »Ako ae ae izdaa aam, jaz te ae bom," si je mislil Vjernsa. Pre^darjal je, ali aaj pobegne ali ostaae. Skleail je ostati. Ako dobe Koseako, ji bo 86 stal 7 pomoč, če pa pobegae, pa ae bo 7edel ali 80 jo dobili ali ne. Za Slaviao pa ai 7edel, kje ae drži. Predao je legel, je ae pomolil, da bi Bog ob^aro^al nbogo deklico di^je z^eri, di7Jako7 in da bi se resila. IX. Koseflka je bežala med grmovjem ia kameajern. Ni pazila, kam je atopila, ai čutila, da ji kr?a7e aoge, da je zmudeaa aa smrt. Proč, le proč 7 7area kraj, proč od di^jako?! Ta miael jo je gaala, da ae ni zgradila. Angel 7aruh jo je ču^al na potn, da ai zaala 7 kak prepad, da si ni zlomila aoge ali se celo abila Ako ae je spodtakaila in padla, je vatala zopet, ae da bi se ji kaj pripetilo ia bitela dalje . . . dalje — aama ai 7edela kam. Nekak nagoa ji je pravil, da beži prav. Dobri aagel je pa ču7al airoto io odganjal 7olkore . . . Ali Koeeaka je bila tadi člo^ek, posoda iz ikmce, ki se vbije. Njeae moči ao peaale, strab ia aočai beg, ki zdela človeka ae bolj, ker ničesar B8 vidi, 786 to jo je prisililo, da je morala obstati. Ni mogla dalje. Noge so krravele in bile težke, kakor s^inec. Celo telo jo je bolelo ia zahte^alo mira. Sedla je za gost grm ia se aaaloaila nanj. Po7zdigaila je roke k aebeaom ia z globoko molit7ijo zahvalila Gospoda, da jo je otel iz tnrakib rok. Inkreao je proeila 87eto Bogorodaico, Baj jo <5a7a dalje ia kmala pripelje k Žarka. Z otroako aežnostjo je prosila, da se je aebeaki Oče amebljaje aagnil ni avojem prestola ia poslasal molit^e 87oje hčerke. Ib poalal je velikega aagela Mihaela, da je bedel nad ajo. Sredi molitve je zaapala tako brezskrbao io 8ladko, kakor bi bila doma 7 koči pri dedn. Saajala je lepe saaje, da ide k poroki z Žarkom, ia potem kako.Brečao skapaj živita. Videla je resite^ domo7ine ia zuaago Bad zasmeho^alci KristnBo^imi. Po otožnem obličja se ji je razlil blažea aasmehljaj in ajeaa usta bo še 7 spaaja sepetala zah^alo aebeakema Oietn. Nad ajo je pa bedel visji aagel Mibael. Ia kdo bi se ae čatil 7araega pod mečem takega zaščitaika? Nedolžua arca aajdejo tadi 7 najhajsih stiskah rair ia pokoj, ker so si 8763ta, da bede nad ajimi oči Gospodove. Že 86 je STitalo, ko se prebudi Koaenka. Svež jatraaji zrak ji je bcžsl ličici, da ata bili videti, kakor c^etje TitBice. Vstala je z B070 močjo 7 adib, okrepčaaa aa dubu. Sprva ai 7edela, kaj je z ajo ia kje je? Videla je krog sebe same skale, tn gole, tam obrasčeae z mahovjem ia grmičjem, OBtre in koničaste, pod ajimi pa globoke prepade. Nad gla^o ji je šnmelo 7 jutraaji sapici listje drevea ia gozd je sepetal akrivaostao, kakor bi ai pripovedo^al 0 krivicab, ki ae gode raji, in občado^al deklico, ki je iakala zavetja 7 ajegovi seaci. Zopet dalje je videla skale, jedao strmejao od drage, ia daleč, daleč tam, akoraj na obzorja 76liko prostranatvo, Teto^o polje, po katerem se je 7ila, kakor srebra trak, reka Vardar. Vae to ae je spajalo 7 aeko prdobo, ki je napra^ljalo aa Koaeako aekak tajiastvea, malone divji ntia, brez Boglasja. Počasi 86 je domialila, da je pobegaila 8 po močjo Vjeruše iz rok divjakov, da je bežala celo aoč i« potem zaapala pod tem grmom. Spomaila 86 je aanj ia zdele so ae ji tako reaaičae, da je aebote zdrkaila na koleai ia molila k Boga. Zdelo se ji je, da je oni grm, pod katerim je spala, avet, ker se ji ai pripetilo aič budega. Zdelo se ji je, da je čala glas, kakor aekdaj Mojzes: BSezaj 87oje čevlje, ker kraj, aa katerem stojia, je 87et kraj!" Po opra^ljeai molit^i je sla dalje. Pri dae^ai svetlobi je hodila lažje ia ^ztrajaejse. V gaezdu Oj^iabega pa ai vladal tako7 svet mir. Oaviflbeg je preklinjal in divjal, dragi se grozili vstaiem. Eomaj 80 jeli Tarki vstajati ia se obračati k Meki ia Medini, da opra^ijo jatrafljo kiadijo,* ae je z^edelo; kaj ae je dogodilo. Oa^inbeg je zaslišal 7se straže, 7se so odločao izjavljale, da pri njih ni aikdo vael. Kje bi 86 aaj izmnzBil? Oa^iflbeg je 7edel, da ma je bil beg 8 Koaeako labkotea, ker je bil voditelj do Slavisa ia au 7si 7edeli, da je prost ia gre kamor hoče. V pr^i di^josti je hotel 7se straže postreliti, pozfleje, ko se je Bekoliko pomiril, 7edoč, da rabi vsako moč, je obsodbo preklical. Škripal je z zobmi ia poslal majhae tolpe po pet mož za begaacema, obljubljaje bogate aagrade oaim, ki mu jo pri^edejo. Grozao ae je hotel osvetiti aad Gliaem in tadi predrzao bariako pretepati, da ji izbije misli aa beg iz neverBe gla^e. čas je tekel, tolpe poslaae za beguacema so se vračale prazae, oa pa jih je zopet pognal za sledom. Zdelo se ma je, da brez lepe gjanrke ne moreprebiti. Njeae temne oči, s^ež, milobea obrazek, ki je odse^al od nekakega zapovedajočega ponosa, se ma je vtianil 7 raožgaae, da ga ai mogel pozabiti. Njego^o atrastao srce je gorelo za ajo ia Beatrpao je čakal, ali ma jo privedejo. Vedno ia 7edao je razpoailjal ljcdi aa vse straai, misleč, da daleč ne more biti. Ženska ne more bežati po noči, ker ae ve kam. Za Glisa je že dal pripra^iH kolec, da ga živega odere. Vjeraaa se je prijemal za gla^o, da se prepriča, ali jo se ima, aato je pljuval ia godel. * Eindija je molitev. (Dalje prih.)