Ameriška Domovi ima E ■■■ ■m ^®aa®si j§339&{£ msatiSM ■■m /%■ IVR E RIC/% HI— ifiO IW1E AM€RICAN IN SPIRIT ffORCION IN LANGUAGE ONLY NO. 165 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 30, 1965 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXIH — VOL. LXHI Kina pripravljena na razgovore o Vietnamu ako bo sprejela v M Tako namigujejo v Parizu in upajo nekatedi, v ZN in tudi v naši deželi, čeprav dosedanja politika Peipinga ne nudi opore za to. PARIZ, Fr. — De Gaulle bi na vsak način rad spravil kitajske komuniste v Združene narode, da bi tam dobil novega zaveznika proti “Anglosakson-cem”. Zato se je tam rodila tudi sledeča zanimiva čenča: Mao je baje rekel francoskemu ministru Malrauxu, da bi rdeča Kitajska bila pripravljena, da se razgovarja o vietnamskem miru, ako bi postala članica Združenih 'narodov. Taka izjava nasprotuje sedanji kitajski zunanji politiki, ki hoče ZN uničiti, zato pa ustanoviti rdeče Združene narode, kar je prijatelj kitajskih komunistov indonezijski predsednik Sukamo že dostikrat jasno povedal in česar niso v Peipingu nikoli preklicali. Če je Mao dal kako izjavo, se verjetno glasi čisto drugače. Morda bo o njej kaj povedal De Gaulle na svoji tiskovni konferenci 9. septembra. Treba je torej počakati zanesljivejših vesti. V Združenih narodih so pa nekateri novopečeni črni diplo-matje takoj zagrabili za trnek in desetorica med njimi je že napravila načrt, kdaj in kako naj se v ZN začne debata o sprejemu rdeče Kitajske v članstvo ZN. Take debate so v ZN znane, se ponavljajo vsako leto, toda do sklepanja ni prišlo radi ameriškega odpora. Letos je stvar drugačna. Azijsko-afriški blok bi s pomočjo komunističnih držav lahko vsak čas sprejel sklep, da bodi rdeča Kitajska članica ZN. Naši diplomaciji bi potem ostalo le še pribežališče v Varnostnem svetu, kjer lahko porabi veto pravico. Ali bi jo rabila, je težko reči. Tudi med našimi diplomati bi dobilo zagovornike tisto stališče, ki verjame, da bi bili kitajski tovariši res pripravljeni, da v okviru ZN začno razgovore o miru v vietnamski vojni. Na prvi pogled je bolj verjetno, da bi rdeča kitajska diplomacija jporabila svoj položaj v ZN za hujskanje proti Ameriki in za spodkopavanje ugleda ruskih diplomatov. Novi grobovi John Pollack Včeraj je umrl 56 let stari John Pollack z 10406 Nelson Ave., rojen v Maderi, Pa., odkoder je prišel v Cleveland pred 35 leti. Zaposlen je bil pri Sanitary Tinning Co. Bil je član Društva Danica št. 34 SDZ. Zapustil je ženo Jean R., roj. Gustinčič, sina Jerry j a, starše Franka in Ano, brata Michaela ter sestro Mary Matier. Pogreb bo v sredo ob 8.30 zjutraj iz L. Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Ignatius Piškur Pretekli petek je umrl na svojem domu na 1065 E. 69 St. 51 let stari Ignatus Piškur, p. d. Nace. Njegov oče je umrl pred nekaj leti, zapustil pa je mater Frances, roj. Zagorjan, brata Josepha Piškurja in Anthonyja Piškurja. Pogreb bo danes ob 8.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. iafere predajajo otroke, da ki jih ohranile žive CLEVELAND, O. — Znani tednik “Time” poroča v svoji zadnji številki o položaju v republiki Haiti, kjer se je dal zdravnik Francois Duvalier po Titovem zgledu izvoliti za dosmrtnega predsednika. Duvalier drži oblast trdno v svojih rokah s pomočjo zveste policije, spravil pa je narodno gospodarstvo popolnoma na tla. Povprečni dohodek na osebo znaša v tej republiki le $70 na leto, povprečna življenjska doba je padla na 32 let, povprečno pride pri prehrani le 1,780 kalorij na človeka. Vse te tri stvari so naj-nižje v vsej Ameriki, Severni, Srednji in Južni. Komaj 10 odstotkov ljudi zna brati in pisati. Gospodarske razmere na podeželju so tako obupne, da stradajoče matere prosijo obiskovalce, naj kupijo njihove otročiče za 40 centov, v upanju, do bodo tako ostali pri življenju ... Obod rakete Titan II. našli v par urah CAPE KENNEDY, Fla. — Gondolo Gemini 5 je spravila v vesolje raketa Titan II. Ko je opravila svoje delo, so njeni deli padli zopet na zemljo, če niso med tem zgoreli radi trenja z zrakom. Na morsko površino je padel obod rakete, ki so ga mornarji rušilca Du Pont našli že nekaj ur pozneje kakih 400 milj jugovzhodno od Bermude. To je prva “astronavtska” raketa”, ki so našli njen obod na niorju. Po morju je veliko cenejše WASHINGTON, D.C. — Prevoz ljudi in blaga v Vietnam iz Združenih držav stane z letalom vsak funt teže okoli 57 centov, z ladjo pa lex 7 centov. Razumljivo je torej, da imajo ladje prednost, kjer je to le možno. Zadnje vesti SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Sinoči je prišlo tu do precej hudega streljanja med brazilskimi četami v okviru čet OAD in uporniki v sredini mesta. JOHNSON CITY, Tex.—Predsednik Johnson je včeraj objavil, da je imenoval glavnega poštarja Johna A. Gronouskega za poslanika na Poljskem, za novega glavnega poštarja pa L. F. O’Briena. Gronouski, sin poljskih priseljencev, je bil prvi Amerikanec poljskega rodu v vladi Združenih držav. JOHNSON CITY, Tex. Predsednik Johnson je včeraj objavil konec 75 dni trajajočega štrajka pristaniškega delavstva na vzhodni in zalivski obali ter zatrjeval, da bo storil vse za preprečitev štrajka v jeklarski industriji, ki je napovedan za jutri o polnoči, če dotlej ne pride do sporazuma med jeklarnami in unijo jeklarskega delavstva. SAIGON, J. Viet. — Bataljon marinov je včeraj očistil večje področje kakih 5 milj južno od Da Nanga. V hudem spopadu z rdečimi je bilo teh mrtvih ali ranjenih vsaj 25. Marini so imeli le “lahke izgube”. PITTSBURGH, Pa. — Sen. Morse, LeRoy Collins, trgovinski podtajnik, in W. E. Simkin, glavni zvezi posredovalec, so odleteli včeraj v Washington, da poročajo predsedniku o položaju v razgovorih za novo kolektivno pogodbo v jeklarski industriji. Poskus posredovanja, ki sta ga na predsednikovo naročilo izvedla sen. Morse in trgovinski podtajnik LeRoy, je ostal brez uspeha. Sen. Morse je obdolžil obe strani pomanjkanja patriotizma, ko v tako težavnem času ne poskusita vsega da bi dosegla kompromis. « ATENE, Gr. — Tsirimokos je v parlamentu doživel poraz in je podal ostavko svoje vlade kralju Konstantinu. Ta išče sedaj novo možnost rešitve vladne krize, ki se je začela 15. julija z odstavitvijo predsednika Papan-dreou-ja, ko je ta hotel doseči nadzor nad oboroženimi silami, čemur pa se je kralj uprl. Gemini 5 uspešno zaključila pot, astronavta se včeraj zdrava vrnila Zaksn o ‘pravid ds dela5 ogroža tag, poilmce WASHINGTON, D.C. — Že predsednik Johnson je s svojo izjavo na zadnji tiskovni konferenci močno ohladil upe na skorajšnje kongresne počitnice. Rekel je, da tičijo v odborih predstavniškega doma še 4 zakoni) ki jih je treba izglasovati v sedanjem zasedanju. V senatnih odborih jih je pa še celo 8. Pred plenumom doma in senata se pa nahaja tudi 12 zakonov, ki še niso izglasovani. V skupnih kongresnih konferencah je pa obtičalo 6 že izglasovanih zakonov. Trideset zakonskih načrtov čaka torej, kdaj pridejo Johnsonu na mizo v podpis. To vedo tudi senatorji, ki nasprotujejo brisanju paragrafa 14b v Taft-Hartleyjevem zakonu. Zakonski predlog je še v senatnem odboru, ki mu načeluje senator Hill, ki noče zakona. Nasprotniki zakona so se zato opogumili in trdijo, da ga bodo obstruirali, kakor hitro pride na senatni plenum. Podoba je, da bodo vsaj poskusili z obstrukcijo, ki se pa rednim potom ne bo dala zlomiti, kajti ne kaže, da bi večina mogla nabrati 67 glasov, ki so potrebni za zmago nad obstrukcijo. Zagovorniki zakona pa upajo nad Johnsonovo pomoč. Do neke meje je njihov up upravičen. Če ne bo, bodo senatorji stali pred težko odločitvijo: ali žrtvovati počitnice ali zakon o brisanju 14b. Vesoljsko vozilo Gemini 5 se je včeraj ob 8.55 zjutraj srečno in brez posebnih težav vrnilo z astronavtoma Cooperjem in Conradom na zemljo in pristalo na Atlantiku kakih 900 milj vzhodno od Jacksonviila v Floridi. Tam je na astronavta čakala letalonosilka Lake Champlain. V vesolju sta bila skupno 7 dni. 22 ur in 55 minut, v tem času sta napravila 3,338,200 milj poti, ko sta 120-krat poletela okoli Zemlje. Postavila sta nov rekord v dolžini poleta, ki ga je preje imel Rus Bikovski, prav tako sta v pogledu skupnega števila ur v vesolju pomagala Ameriki do vodstva. NASA ima 15-leten načrt za preiskovanje Marsa BLACKSBURG, Va. — NASA ima poseben oddelek, ki se peča samo z načrti, kako raziskovati Mars. Zaenkrat obsega prvi načrt dobo 15 let. šele 1. 1969 bodo strokovnjaki mogli poslati prvo gondolo v neposredno bližino Marsa, dve leti pozneje bo pa prva gondola že pristala na planetu samem, seveda še brez astronavta. Med 1. 1971 in 1980 Jo o pa padlo na Mars več gondol, ki bo imela vsaka svojo posebno nalogo. Na polete astronavtov na Mars še ne mislijo, imajo še premalo zanesljivih podatkov za tak poskus. HOUSTON, Tex. — Gemini 5 je včeraj ob 8.55 zjutraj pristala z astronavtoma Gordonom Cooperjem in Charlesom Conradom v Atlantiku okoli 900 milj vzhodno od Floride, kjer je čakala na njo letalonosilka Lake Champlain z dvema rušilcema malo dalje vstran. Astronavta sta poletela v vesolje v soboto, 21. avgusta, in premagala vrsto težav in bojazni, da bo treba polet končati pred določenim časom. Že prvi dan so zaradi težav v oskrbi z električno silo resno mislili, da bi se naj vesoljska ladja Gemini 5 vrnila po šesti obkrožitvi Zemlje na njo nekje na Pacifiku. Ko se je pokazalo, da dajejo kemične celice kljub vsemu dovolj elektrike, je vodstvo poleta odločilo, da naj ostaneta astronavta v vesolju še 24 ur. Nato je polet postopno podaljševalo od dneva do dneva in bi bil ta v celoti dosegel postavljeni cilj, da ni začel hurikan Betsy ogrožati predela, kjer je bil včeraj na Atlantiku predviden pristanek. Tako je bil polet skrajšan za eno obkrožite v Zemlje. Astronavta sta v Gemini 5 to obkrožila 120-krat in napravila pri tem 3,338,200 milj dolgo pot. V vesolju sta ostala 7 dni, 22 ur in 55 minut. Pristajanje je potekalo gladko brez vsakega vznemirjanja. Astronavta sta vključila zaviralne rakete ob 8.27 zjutraj 150 milj visoko na Pacifikom, 700 milj severovzhodno od Havajev. Postopno sta se spuščala proti zemlji in to dosegla na Atlantiku ob 8.55 zjutraj 103 milje od predvidenega mesta. Padala so delovala kot predvideno in pristanek je Tekma med Cape Kennedy in AFB Vanderherg bo stala bilijone Večinoma sončno in malo toplejše. Najvišja temperatura 73. CLEVELAND, O. — Najpre- lju iz 1. 1957 veliko prednosti je je treba razložiti naslov. Cape Kennedy je znan po vsej deželi. Od tam gredo v vesolje vse naše pomembnejše rakete; lahko nosijo atomske in vodikove glave, lahko pa tudi gondole za raziskovanje vesolja, kar je na primer delala gondola Gemini 5. AFB Vandenberg je manj znan kraj; je to vojaško letalsko oporišče ob Tihem oceanu. Tudi tam preskušajo rakete in jih pošiljajo v vesolje in okoli Zemlje, toda pri tem so merodajni samo interesi naše narodne varnosti, zato o njih ve naša javnost res zelo malo. Ni pa nobena tajnost, da vlada med civilnim oporiščem na Floridi in vojaškim ob Tihem oceanu že dolga leta čudna mešanica borbe in tekme. Na Cape Kennedy gospodari NASA, ki je čisto civilna ustanova in noče imeti nobene zveze z vojaki. Obenem ji je dal zakon o veso- pred vojaškimi interesi. To pa ni ustrašilo zagovornikov ideje, da mora tudi naša vojaščina imeti svoje rakete, gondole itd., da je torej neodvisna od organov NASA. Boj za ravnopravnost v tekmovanju je bil dolg in hud. To najbolje pove zgodovina načrta o vojaškem vesoljskem laboratoriju, ki so ga krstili z imenojn MOL. Tega imena ne bomo kmalu pozabili, kajti v njegovem znamenju bo morala naša dežela žrtvovati na bilijone dolarjev za raziskovanje vesolja. MOL , bo prikazen, podobna steklenici za pivo. Tam, kjer je vrat pri steklenici, bo stala gondola, truplu steklenice bo pa odgovarjal ogromen cilinder, ki bo v njem montiran laboratorij in stanovanjski prostor za strokovnjake. Obešen bo na gondolo. Laboratorij bo stalno krožil o-koli Zemlje. Gondola se bo dala odklopiti, da se bo lahko vrnila nazaj na Zemljo. Na njeno mesto bo priletela nova gondola, ki bo privezala laboratorij nase. To vse se lepo sliši, ne bo pa tako hitro narejeno. Računajo, da bo treba čakati cela 3 leta na prvi poskus, kjer pa še ne bodo astronavti stopili v akcijo. Ako se bo poskus posrečil, bo narejenih še 5 poskusov z astronavti. Postopek bo torej precej počasen, zato pa temeljit. Kaj pa stroški? Računajo, da bo prvi poskus zahteval poldrug bilijon dolarjev izdatkov. To je ocena, ki bo verjetnejše šla še kvišku, na pa na navzdol. Kar je pri tem dobro, je okoliščina, da bo NASA budno sledila poskusu in stroškom in takoj kritizirala vse, kar bo opazila napačnega z njenega stališča. Novica o MOL-u je seveda razburila vojaške kroge po vsem svetu. Vsi se strinjajo v tem,, da bo ta “laboratorij” o-pravljal tudi špijonske posle. Jih že kar naštevajo: bo fotografiral, bo opazoval rakete, domače in tuje, bo po potrebi uničeval tudi gondole, domače in tuje. Včasih bo namreč treba u-ničiti tudi domačo gondolo, da ne pade v “tuje” roke. Lovil in motil bo radijske zveze, kazil bo delo na radarskih postajah itd. Edino atomskega orožja ne bo smel nositi, tako se glasi sporazum, ki ga je 1. 1963 odobrila generalna skupščina Združenih narodov. Mislijo, da bo sporazum obstal v veljavi, akoravno ni še formalno popolnoma v redu. Beseda MOL nam bo torej o-stala v spominu. Upajmo, da ji ne bo treba sodelovati v nobeni atomski vojni. Tudi Rusi mislijo na svoj MOL, ki bo seveda naperjen proti Ameriki. Takrat bo pa MOL postal tudi znamenje strahu vsega človeštva. potekal v celoti popolnoma v redu. Gordon Cooper je sporočil preko radia: Sva na vodi in v dobrem stanju, čakava vas mornarje in vas letalce! Vreme je bilo krasno, nebo jasno in sončno, morje skoraj čisto mirno. Kljub temu, da sta astronavta pristala precej daleč od predvidenegam mesta, to ni povzročalo nobenih izrednih težav in skrbi. V bližini so bile poleg letalonosilke Lake Champlain še druge ladje, naj bližje pristanka rušilec DuPont. Trije helikopterji z letalonosilke so poleteli proti kraju pristanka in ob 9.40 so trije “Žabarji” skočili iz enega od njih v Atlantik in pritrdili na vesoljsko vozilo Gemini 5 gumijasti obroč, da je plavalo varno na morju. Astronavta sta nato zapustila vesoljsko vozilo, najprej Cooper, nato Conrad in bila 63 minut potem, ko sta pristala na morju, že v helikopterju na poti proti letalonosilki Lake Champlain. Zvečer ob 10.05 so dvignili iz morja tudi vesoljsko vozilo Gemini 5 in ga spravili na letalonosilko. Astronavta sta bila trdna in dobre volje, ko sta stopila iz helikopterja. Od veselja sta poskočila, ko sta stopila na letalonosilko Lake Champlain in bila tam svečano sprejeta. Prvi zdravniški pregled je pokazal, da sta dolgi polet v vesolju prenesla brez škode. Glavni namen celega poleta Gemini 5 je bil dognati vpliv dolgotrajnega bivanja v vesolju, kjer ni nobene težnosti, na človeško telo in duha. če človek ne bi mogel ostati dalj časa v vesolju brez škode, potem bi bil polet na Luno nemogoč. Uspešen polet Cooperja in Conrada je pokazal, da v tem pogledu ni posebnih ovir. Polet na Luno predvidoma ne bo trajal dalj kot polet Gemini 5. Skupno je bilo določenih za Gemini 5 poldrug ducat nalog, polovico jih je bilo uspešno opravljenih, več pa jih je bilo treba zaradi težav tekom poleta opustiti. Predsednik Johnson je astronavtoma čestital in jima sporočil, da pričakuje, da bosta šla na pot po svetu, da tega prepričata o ameriških miroljubnih ciljih v vesolju in delita z njim svoje skušnje in doživetja na doslej najdaljšem potovanju v vesolja. Kasneje sta z astronavtoma kratko govorili tudi njuni ženi. Astronavta bosta danes poletela na Cape Kennedy, kjer ju bodo zdravniki podrobno pregleda-vali do četrtka, nato pa bosta poletela v Houston, kjer bosta Iz Clevelanda in okolice V Marquette— Rev. J. Godina, do svoje, upokojitve lani kaplan pri Mariji Vnebovzete v Clevelandu in ravnatelj tamkajšnje slovenske šole, se je v soboto zglasil v uredništvu in povedal, da odpotuje v Marquette v Michiganu, kjer bo pomagal pri Baragovi zvezi. O njej in njenem delu bo redno poročal v Ameriški Domovini. Od časa do časa se bo tudi osebno oglasil v Clevelandu. Želimo mu veliko uspeha in zadovoljstva pri novem delu: Pobegnila od doma?— Policija išče 11 let starega Ervina in 8 let staro Mary Ruth McCoy, otroka Mr. in Mrs. Joe A. McCoy s 7700 Guthrie Ave., ki sta izginila v soboto popoldne ob treh od doma in ju od tedaj niso več videli. Ervin je že ponovno pobegnil od doma, zato ni izključeno, da je to storil tudi sedaj. Vaja— Akademsko društvo SAVA vabi nocoj ob sedmih svoje člane na vajo za prireditev v Chicagu. Oni, ki se bodo peljali na konvencvjo v Chicago s svojimi avtomobili in so pripravljeni vzeti še koga s seboj, so prošeni, da se nocoj ali pa v četrtek zvečer ob sedmih oglasijo v Baragovem domu ali pa kličejo EN 1-0280. Še nobenega znaka za mir v J. Vietnamu Državni tajnik Rusk je dejal časnikarjem, da je cilj Združenih držav v Vietnamu mir, toda žal doslej še ni znamenja, da bi to želeli tudi rdeči. WASHINGTON, D.C. — Na tiskovni konferenci pretekli petek je državni tajnik Dean Rusk znova pojasnjeval časnikarjem ameriško stališče in ameriške cilje v Vietnamu. Poudaril je, da je želja Združenih držav končati vojno v Vietnamu in zagotoviti Južnemu Vietnamu neodvisnost, svobodo in mirni napredek. Washington p a z n o zasleduje, če bi kje odkril kak znak, da je tudi komunistom do miru v Vietnamu. Žal, za sedaj še ni opazil nobenega takega znamenja ne v Južnem Vietnamu ne v Hanoiu ali Peipingu. Državni tajnik je pozdravil napore tretjih, nevtralnih držav za posredovanje v Vietnamu in izjavil, da so dobrodošli in bodo dobrodošli tudi v bodoče. Osnovo spora je Rusk označil takole: “Druga stran je izgleda odločena zavzeti Južni Vietnam s silo in nadzirati njegovo bodočnost, mi pa smo odločeni storiti vse potrebno, da se to ne bo zgodilo!” Združene države bi bile pripravljene ustaviti bombne napade na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, če bi Hanoi pokazal kako znamenje volje do opustitve svojih osvajalnih načrtov v Južnem Vietnamu, če bi na primer umaknil od tam svojo 325. armadno divizijo. podrobno opisala svoj polet, šele, ko bo to končano po predvidoma 11 dneh, se bosta astronavta sestala s svojima družinama in imela tiskovno konferenco. jtlld Miizistvi, I'4-a ' ■’ 'S * ?f fk ^,<.^4. ui ili