Sfev. 62 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, ¥ četrtek 7. marca 1918 letnik Xllif. gzhaja vsalc dan zjutraj, tod! ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo-Ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefranklrana pisma s« ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja o- Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj list* „Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, % Tfstu, ulica sv. Frančiška Asiškega St 20. — Telefon uredništva in uprav« Bt. H-57. — Naročnina znaSa: Za celo leto K 81*20, pol leta K 15*60, tli c.esece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za eefo leto K 6 20, pol leta K 3*60. EDINOST Posamezne številke po S vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na milima ti« V širokosti ene kolone. Cene s oglasi trgovcev in obrtnikov nun po vin j osmrtnice, zahvale, poslanice, vabita, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vial Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst K 20.-; vsaka nadaljna vi sta K T-. MaM oglasi po 6 vin- beseda, najraanj pa 00 vin. Oglase sprejema iuseratnl oddelek .Edinosti-. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista Plačuje a# Izključno le upravi .Edino«««. Plača ta toži se v Trstu. Uprava in inseratni odddeft te nahajata v uLsv. Frančiška As. 3t 20, PoStnohranilnični račun it 8U.0&& Poslanska zbornica. DUNAJ, 6. (Kor.) Začetkom današnje seje je obvestil ministrski predsednik dr. Seidler zbornico o podpisu preliminiranega miru z Romunijo in na-snanil vsebino pogodbe. Ministrski predsednik je končal z besedami: Čestitam odkritosrčno zbornici k temu, da je bila z vojaškim in političnim skupnim nastopanjem Avstro - Ogrske z zvestimi zavezniki dosežena ta nova važna etapa na poti k splošnemu miru. (Živahno, dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.) Poslanci" dr. AdJer, Seltz in tovariši so vložili nujno vprašanje glede postopanja z vojnimi ujetniki, vračajočimi se iz ruskega vojnega ujetništva, ki pczivlja brambnega ministra, naj skrbi za to, da bo za vračajoče se vojne ujetnike poskrbljeno za nastanitev iu oskrbo, uniforme in periio in da dobe takoj po končanju kvarantene, ki naj traja največ 21 dn!, najmanje trimesečen dopust. Vpra-tanje poživlja dalje brambnega ministra, naj takoj poroča o odredbah glede pospešenja in organiziranj prevažanja v domovino. Razprava o nujne n vprašanju je bila združena z drugim čitanjem proračunskega provizorija. Zbornica je prešla nato na dnevni red, to je, na nadaljevanje drugega čitanja proračunskega provizorija in razpravljanje nujnih vprašanj o postopanju z avsiro-ogrskimi ujetniki. Finančni minister baron VVimmer je govoril o raznih določbah proračunskega provizorija. Jedro predloge je vsekakor § 3, v katerem prosi vlada za dovolitev posojila v znesku 6 milijard kron. Le po dovolitvi tega posojila je mogoče dobiti denar za ;pripadnike vpoklicanih in za dela za vzpostavitev vojnih ozemelj. Ali naj morda, je rekel minister, razpustimo fronto proti našemu dednemu italijanskemu sovražniku? Ako bi storili to, bi sledila invazija Italije fn pri tem se gotovo ne bi oziralo j na samoodloče valno pravico narodov/Zasedena bi bila, kar moramo preprečiti, ne samo italijanska, ampak tudi nemška in slovanska ozemlja. Minister re mnenja, da gospodje opozicije niso proti proračunski prediosi, kajti tudi oni nočejo prepustiti 'svoie domovine sovražnikom. Prosi zbornico, naj ,'dovoli vladi posojila. (Živahno odobravanje.) n Nato se je oglasil k besedi brambni minister !fm1. pL Czapp, ki je naglasa!, da vojaška uprava prisrčno pozdravlja iz ruskega ujetništva vračajoče se vojnike. Odrejeno je bilo že ponovno čim najdobrohotnejše postopanje ž njimi. Ako je prišlo tkljub temu do pritožb, gre pri tem le za ukazom 'nasprotujoče prestopke (Čujte, čujte!) podrejenih ■organov, čemur se bo kmalu odpomoglo. Na druJ strani pa je bilo armadno vojdstvo, ko te postalo število vračajočih se vojakov večje, opozorjeno na to, da se nahaja med vračajočimi se mnogo oseb, ki so bile pridobljene za revolucionarne ideje In odposlane k nam kot emisarji za propagiranje omenjenih tendenc. Ssmoobsebi umljivo je ne samo pravica, ampak tudi absolutna dolžnost vsake države, da se bori proti propagiranju idej, ki streme po prevratu, revoluciji in odpravi njene socijalne in pravne strukture. (Odobravanje.) Zato je bilo potrebno, da se odrede gotove odredbe, da se nastop! proti omenjeni propagandi. Takoj začetkom gibanja je vojaška uprava posvečala vso svojo po-'zornost da izboljša položaj vračajočih se ujetnikov in sicer z večjim dovažanjem oblačil ln živil *in z ustanovitvijo zdravstvenim zahtevam odgovarjajočih nastanišČ. Kar se tiče očitanja, da bodo ujetniki, ako so sposobni za vojno službovanje, takoj dodeljeni formacijam na bojišču, zamore minister v pomirjenje naznaniti, da temu ni tako. Take trditve so le sid nesporazumljenja. Seveda morajo ujetniki najprej prebiti gotovo dobo v armadnem območju. Na dri;si strar.i pa zahtevajo to tudi gotovi važni m-> menti splošne državne narave. Nikakor ni treba opozarjati, da zahtevajo gotovi dogodki pri zajetju in ujetništvu primerno kaznovanje, ako naj ne rt2pade disciplina armade. Kaznovanje takih pre-sgreškov zahteva tudi ogromna večina ujetnikov, :ki so ob najtežjih razmerah izvršili svojo dolžnost. ■ (živahno odobravanje.) Zavlačevanje uvedbe postopanja bi bila nevarnost za dognanje resnice. (Odobravanje.) Vojaška uprava je sedaj spontano določila ono dobo, ki po zgradnji organizacije dopušča skrajšanje prvotno za bivanje v armadnem območju določenih šestih tednov. To bivanje bo znašalo sedaj povprečno, vštevši kvaranteno, le 4 tedne. Po prihodu k pristojnemu nadomestnemu bataljonu bo dovoljen 4 tedenski dopust. Na daljši •dopust vsled točasnih vojaških razmer ui misliti, vendar Je samoobsebt umljivo, da bodo tudi ujet-uiki dobili splošno določene kmetijske dopuste in jim bodo v siučaiu zadostne utemeljitve priznana tudi oproščenja. Tekom nadaljue razprave je poslanec dr. Ravnl-har. govoreč o sporu med Poljaki in Ukrajinci, izjavil, da Jugoslovani zahtevajo, naj ustvarijo pogajanja od naroda do naroda jasnost in naj odloča eventualno objektivno razsodišče. Jugoslovani bodo za pravice, svobodo in neodvisnost poljske narodnosti. za samoodločevalno pravico za ves poljski narod nastopali ravnotako, kakor tudi za lastne pravice. Razpravljajoč o proračunskem provizoriju, je govornik naglasa!, da Jugoslovani sredstev ne odrekajo državi, ampak sistemu sedanje vlade. Jugoslovani zahtevajo temeljno izpremembo sistema. Proč z dualizmom, doli z nadvladio Nemcev! Posl. Selte je obširno utemeljeval sklep socijalnih demokratov, da bodo glasovali za proračunski provizorij ob izločenju vojnih kreditov. Pri razpravljanju miru z Romunijo je izjavljal govornik, da je prepričan, da ta mir nikakor ne bo tvoril etape za pomirjenje sveta in za trajen mir in svaril, da bi se tudi ua zapadu dosegel enak mir. Razprava ie bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri. Preliminarna mirovna pogodba z Romunijo. se poroča z DUNAJ, 6. (Kor.) Iz Bukarešta dne 5. marca: V Buftei je bila danes, ob 7 zvečer, med Nem čijo, Avstro - Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo na eni in Romunijo na drugi strani podpisana sledeča preliminiraina mirovna pogodba: »V želji, da končajo vojno stanje med Nemčijo Avstro - Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo na eni Romunijo na drugi strani in da ustvarijo mir, so se podpisani in sicer državni tajnik dr. Kiihlmann kot pooblaščenec Nemčije, zunanji minister grof Czer nin kot pooblaščenec Avstro - Ogrske, podpredsed nik sobranja dr. Momčiiov kot pooblaščenec Bol garske in veliki vezir Talaat paša kot pooblašče nec Turčije na eni in gospod Argentojanu kot pooblaščenec Romunije na drugi strani, dogovorili v smislu, da naj se, ker je bilo v Focsani 1. 1917 podpisano premirje dne 2. marca odpovedano in se je končalo 5. marca ob 12 opoldne, prične od 5. marca opolnoči dalje prične 14 dnevno premirje s tridnevno odpovedjo. Med podpisanimi vlada popolno soglasje o tem, da bo tekom tega časa sklenjen končni mir in sicer na podlagi sledečih dogovorov 1. Romunija odstopi zveznim državam Dobrudžo do Donave. 2. Vlasti četverozveze bodo skrbele za vzdrževanje trgovinske poti za Romunijo preko Konstan ce v Črno morje. 3. Romunija sprejme v principu od Avstro-Ogrske zahtevane mejne korekture na avstro -ogrsko - romunski meji. 4. Istotako se priznavajo položaju odgovarjajoče odredbe na gospodarskem polju. 5. Romunska vlada se zavezuje, da demobilizira takoj najmanj 8 divizij romunske armade. Vodstvo demobilizacije se izvrši skupno potom vrhovnega poveljstva Mackensenove armade in romunskega vrhovnega armadnega vodstva. 6. Kakor hitro bo vzpostavljen tudi mir med Romunijo in Rusijo, bodo demobilizirani tudi ostali deli romunske armade, v kolikor niso potrebni za varnostno službo na rusko - romunski meji. Romunske čete morajo takoj izprazniti zasedeno avstro-ogrsko ozemlje. 7. Romunska vlada se zavezuje, da bo z vsemi silami podpirala železniško prevažanje čet osrednjih vlasti skozi Moldavo in Besarabijo v Odeso. 8. Romunija se zavezuje, da takoj odpusti v romunski službi nahajajoče se oficirje držav, ki so v vojni s Četverozvezo. Tem oficirjem zagotove čet-verozvezne vlasti prosto spremstvo. Ta pogodba stopi takoj v veljavo. V potrdilo so pooblaščenci podpisali to pogodbo in jo opremili s svojimi "ečati. Izdelano v petih spisih v Buftei; dne 5. marca 1918. — Slede podpisi.« PODLISTEK. ina^^ strast«' Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. Uradniki so izvlekli vse predale, prebrskali vse papirje, prelistali vse knjige in trkali s svojimi palicami po stenah in tleh. Potem so prosili dovoljenja, da smejo stopiti v sosednjo sobo. Sonja je pritrjevalno prikimala z glavo, toda v njenih zelenih očeh je zažarela iskra onemogle jeze. Vendar pa se ni bala ničesar. Vedela je, da bodo zastonj preiskava!! po mali sobici, ki je b:la njena spalnica: niti železno posteijišče, niti bela omara nista hranila ničesar, kar bi jo moglo izdati, toda njen ženski ponos je trpel pod sirovimi podrobnostmi te hišne preiskave. Dočim sta oba redarstvenika preiskavala celo podlago njetuh skromnih oblek, Je njun predstojnik" Bodoča ruska zapadna meja DUNAJ, 6. (Kor.) V členu III. z Rusijo sklenjene mirovne pogodbe omenjena črta, ki odloči od Rusije ona ozemlja, ki v bodoče ne bodo spadala več pod rusko vlado, gre od severa proti Jugu, kakor sledi: Veliki Scnd (otok! ostanejo zapadno), Jespar se verno Rise. Hinzenberg, Oger Galle, južni breg Dvine do Druie. potem zapadno nazaj do severnega konca Trisvjatskega Jezera, Vidsy, vzhodno Svendzjanov, Mihališki, Oervijanl, Slobotnika, zapadno Ošmiiane, izliv potoka Garoje v Njemen, izliv Ščare, Želva. Rodžani, Pružani, (oba ostaneta vzhodno), Kamenjec Litovski, Visoko Litovsk, Mielnikl, Sarnaki. Pred pohodom Japonske v Sibirijo WASHINGTON, 5. (Kor.> Reuterjev urad poroča: Pričakovati je, da prične vojaška akcija Japonske v Sibiriji neposredno. Ameriška vlada ni podala nobene izjave. V diplomatičnib krogih r.3 zatrjuje, da bodo Japonci z ozirom na potrebo naglega napredovanja, nadaljevali istočasno diplo-matična pogajanja, da se sporzumejo z Združenimi državami in ostalimi zavezniki o cilju in obsegu akcije. NEWYORK, 5. (Kor.) Associated Press poroča iz \Vashingtona: Združene države so se v principu sporazumele k. Japonsko, Veliko Britanijo in drugimi zavezniki glede nastopa v Sibiriji. Posameznosti je treba še izdelati- * ostal pri Sonji v prvi sobi in Je opazoval, ne da bi pokazal to, vsako kretnjo mladega dekleta in zlasti smer njenih pogledov. Sonja se ni genila z mesta ter je z uprtimi očmi zrla skozi tanke zastore na oknu tja gori v sivo, mračno decembrsko nebo, a katerega Je tupatam prlfrlcla snežinka. Končno so oblastveni možje menda dokončali svojo nalogo; nekako bojazljivo so se spogledali, čudeč se, da morajo oditi praznih rok. Tedaj pa so med oknom in pečjo zagledali polico. Na polici so se nahajali samo krožniki, kozarci iu nekaj praznih steklenic. Ko je eden redarstvenikov stopil k polici, se je zazdelo njegovemu predstojniku, da so se stresle roke gospice Ka večin ove — Kaj se nahaja na tej polici? — jo je vprašal, samo da bi mogel opazovati, kako ji bo zvenel glas. — Poglejte, — je odgovorila kar najmimeje. Ob vsakem predmetu, ki sta ga vzela v roke oiia Trgovinski odnošaji med Avstro-Ogrsko in Rusijo. DUNAJ, 6. (Kor.) Gospodarski odnošaji med Avstro - Ogrsko bi Rusijo so urejeni v posebni prilogi, ki tvori sestavni del mirovne pogodbe. Ti dogovori so glede vsebine večjidel podobni določbam ukrajinske mirovne pogodbe. Pogodbeniki se zavezujejo, da prično čim hitreje po- sklenitvi splošnega miru pogajanja glede sklenitve nove trgovinske in plovitbene pogodbe. Do tega časa, vsekakor pa do 31. deecrabra 1919, naj veljajo za obojestranske odnošaje v posebni podprilogi navedene določbe, ki se bistveno krijejo z vsebino av-stro-ruske trgovinsko - plovbene pogodbe z leta 1906. Vsakemu pogodbeniku je dana možnost, da odpove te določbe od 30. junija 1919 dalje na šest mesecev. Vsekakor bodo do konca 1925 pripadniki trgovinskih, pridobitnih in finančnih družb, ki imajo zemljiške in obrtnijske izdelke in ladje v ozemljih drugega dela, vživaii največje pogodnosti; pogodnosti, ki jih Je hotela dovoliti Avstro - Ogrska Nemčiji na podlagi carinske zveze, so izključene od največjih pogodnosti. Enak pridržek je določen tudi na korist Rusije za pogodnosti, k! jih dovoli Rusija kaki ž njo v carinski zvezi se nahajajoči zvezni državL V kolikor ni v tarifni prilogi določeno drugače, bo za vso dobo provizorija veljal splošni ruski tarif z 1. 1903. Dalje se zavezujeta pogodbo sklepajoča dela, da se ne bosta niti direktno niti indirektno udeleževala pri odredbah, ki streme po nadaljevanju sovražnosti na finančnem in gospodarskem polju in da bosta v lastnih ozemljih z vsemi sredstvi preprečila take odredbe. obojestranskih postojankah na otokih. 2 ozirom na poročila Agenzie Štefani, da je bU pri bombardiranju Pule dne 28. februarja-v mornariškem arzenaiu in v drugih vojaških utrdbah dosežen dober učinek. se konstatira, da.na pomorski arzenal in na pristanišče niso padle nobene bombe; Dodekanez za Grško in proti Italiji. ~ LUGANO, 5. (Kor.) Glasom italijanskih listov ?e sprejela v Atenah zborujoča skupščina Grkov z Dodekaneza sklep, da mora Italija prepustiti Dodekanez Grški in da so prebivalci Dodekaneza podvrženi službovanju v grški armadi. Sklep »e bil naznanjen vladam Anglije, Francije, Amerike *n Italije. Stavbe v Franciji. MADRID, 2. (Kor.) Glasom listov Je bila danes ponoči špansko - francoska meja zaprta za nedoločen čas. »ABC« poroča iz Iruna, da so odredbe francoske vlade v zvezi z izbruhom stavk v Franciji in s predstoječo ofenzivo na zapadni fronti. Položal v Maroku. BERN, 6. (Kor.) »Temps« poroča iz Tangerja: V notranjosti Maroka se vrše zopet spopadi. Agitacija med arabskimi plemeni narašča. mm MMIBM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno ser azglaša: Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov. Premirje z Romunijo je bilo formalno podpisano. SednJ se prično mirovna pogajanja. • Načelnik generalnega šraba. NEMŠKO. • BEROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Sovražnik je srdito obstreljeval s topovi naše postojanke na severnem brega Lysa. Močen angleški sunek ;iri Waastenu je bil odbit v boju iz bližine. Na obeh straneh Scarpe in v zvezi z lastnimi uspešnimi poizvedovanji severno in jugozapadno St. Quen;ina. je oživelo bojno delovanje. — Armada nemškega cesar je viča: V posameznih odsekih topovski boj. Napadalni oddelki so v okolišu Ornesa vdrli tv francoske jarke in ujeli 28 mož. — Armada vojvode Albrehta: Južno prekopa Ren—Marne, v thannskl dolini In pri AH-kirchu živahno delovanje Francozov. Vzhodna f r o a t a, — V smislu prošnje finske vlade za vojaško pomoč so se nemške Čete izkrcale ca Alandske otoke. Premirje z Romunijo je vnovič formelno podpisano. Pogajanja so se neposredno priključila. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pL Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 5. (Kor.) Vzhodno Ohridskega jezera In pri Bitofju je naša artiljerija z uspehom obstre Ijevala sovražne postojanke. Na več točkah v kolenu Čeme in vzhodno Var dar ja kratko obojestransko topovsko streljanje. Južno Barakll Džu-maje smo razpršili angleški pehoto! oddelek, ki se je hotel približati našim postojankam. V Dobrudži premirje. TURSKO. CARIGRAD. 5. (Kor.) Na palestinski fronti slaboten topovski ogenj. Sicer nobenih važnih dogodkov. _ SOVRA2NA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 5. marca. — Slabo vreme je trajalo ve3 dan ln omejilo včeraj bojno delovanje na zelo kratke frontne odseke. V okolišu Loppia je vladalo na obeh straneh živahno topovsko delovanje. Naše patrulje so povzročile z živahnimi akcijami alarm v sovražnih črtah. Ob Piavi Je prisilil naš koncentrični ogenj sovražne baterije vzhodno Cornabelle pri San Doni k molku. Neurje aa Italijanski fronti DUNAJ, 5. (Kor.) Vojni poročevalski stan Javila: l epo, toplo vreme, ki je koncem februarja izredno pospeševalo poizvedovalno delovanje s patruljami in letalsko gibanje, se Je nenadoma Izpremenilo na vsej italijanski fronti Na tirolski zapadni fronti ia na obeh straneh Brente Je prfčelo ob viharju in megli močno snežiti. Ob izlivu Piave voda vsled deževja in viharja neprestano nsrašCa, tako da Je bojno delovanje na vse! fronti močno ovirano. Le ob srednji Piavl Je bilo Živahnejše topovsko delovanje. Posebno v ozemlju na obeh straneh Mon-tclia so Italijani ponovno obstreljevali naše črte. V asiaški okolici Je bila manjša sovražna akcija proti naš'!m predstražnim postojankam Izjalovljena. V ustju Pive Je prišlo vsled visoke vode do gibanj v ničesar, prav tako tudi ne v kozarcih.... morda steklenicah! — Kaj ie v teh steklenicah? — jo je vprašal zopet. Neizpremenjeno mirno mu je odgovorila: — Držite jih proti svetlobi.... povohajte. Vzel je steklenico v roko. — Zdi se mi, da Je bila mineralna voda v njej. — Da, bila Je mineralna voda. Stresal je steklenico, držal jo proti svetlobi. S* klerJce so bile Iz črne, skoraj neprozorne steklo-ine in so bile skoraj do vratu prelepljene z reklamami nekega kopališča. Očividno so bile prazne. Gospića Kavečinova je tvegala preveč, ko ga je pozvala, da naj natančneje preiskuje steklenice. Obrnil se ie zopet k njej in je sedaj opazil popolnoma razJočno, da je pobledela. Tedaj pa je v dozdevni nerodnosti spustil steklenico na tla. Državna kriza, i. Dejstvo, Id mu ne more oporekati več nikdo in ki ga tudi nobena državniška umetnost ne more več prikrivati, je: nahajamo se v težki državni krizi. Prišlo je drugače, nego si je domišljala tista vrsta morda sicer poštenih ljudij z najboljimi nameni, a slabih političnih muzikantov! Slabih, ker menijo, da jim patrijotizem nalaga dolžnost, da vse branijo in hvalijo, da se navdušujejo za vse, kar — je v naši državi, četudi ni dobro! Kdor si dovoljuje drugačno sodbo, kdor označa kot slabo, kar je slabo, in sosebno še, kdor je tako drzen, da zahteva, naj se to slabo izpremeni, izboljša, ta je za te patrijote — slab patrijotl Očitajo mu in ga obtožujejo, da nima ljubezni do te države, da nima smisla za državo in r.je ediustvenost, da stavlja svoje — po njihovem mnenju — malenkostne želje nad potrebe skupnosti, da je torej nevaren, destruktiven element, ali celo kar naravnost — izdajica na državi, ker jej noče dovoliti pogojev za zasiguranje nje bodočnosti. Iz kratka: slab patrijot, nezanesljiv, a!i celo nevaren državljan! Še več, še hujše v sedanjih Časih: tajen zaveznik In pomagač vnanjih sovražnikov drŽave! _ Tako govore in sodijo in očitajo patrijotje za vsako ceno — večini prebivalstva v državi! Kajti, neutajljivo dejstvo je. da je danes velika večina državljanov nezadovoljna s sedanjimi razmerami v notranjem drŽave. V resnici pa so ravno oni. rečeni patrijotje---- najslabši patrijotje! Ne namenoma, to jim koncediramo radi. Marveč zato, ker nočejo videti resnice, ker so si vedno zatiskali cči pred tem, kar nI dobrega v državi, ker so smatrali za svojo najvišo državljansko dolžnost, da vse hvalijo: ker se v tem svojem, slabo umeva-nem In škodljivo izvajanem patrijotizmu postali — zares slepi! Oni so tisti nevarni element, ker so one tam gori, ki upravljajo državo in določajo smeri njene politike, zavajali v pogubno mnenje, da Je v državi vse prav in v najboljšem redu, da živimo tu v najboljšem vseh svetov, da drugače sploh ne more in ne sme biti. In tako je prišlo, da istotako. kakor oni, tudi oni tam gori niso imeli smisla za resnične potrebe te države, izhajajoče izlasti iz nje narodnostne sestave, da niso Imeli umevanja in zato tudi ne čuta za zahteve narodov, da sploh niso mogli razumeti, kako da vsi ti narodi morejo kaj zahtevati, kar ni v skladu s po trebami države, kakor si jih tolmačijo oni tam gori. Niso imeli razumevanja In smisla za idejale naro dov, ker oni sami idejala — niso imeli! Imeli so pač svoj idol, svojega malika: vsemožnost države brez vsakega ozira na zahteve, čutstvovanja. srčne utripljaje in potrebe nje komponentov — državljanov, narodovi Vsi in vse naj bi se v slepi pokorščini podrejali tisti pretvezni, po njih do-md toani veličini države, ki pa je — tista »veličina« — le vir njene slabosti, vzrok, ki Je dovedel do sedanje državne krize! Niso imeli pravega in pravilnega ' koncepta o razmerju med državo in državljani, domnevajoči si. da imajo pač državljani (v avstrijskem slučaju: nje narodi) dolžnosti do države, ki jih morajo izpolnjevati brezpogojno, brez oporekanja in v polnem obsegu, da pa država nima dolžnosti, da bi se ozirala na potrebe državljanov, narodov, ter da bi svoje zahteve spravljala v sklad z zahtevani in potrebami teb poslednjih! V tej svoj! ideologiji o razmerju med državo in državljani, niso oni tam gori seveda nikdar prišli do tega, da bi razumevali narodno dušo in so vsled tega menili, da za dobro vladanje fn varovanje državnih koristi zadošča popolnoma njihova — pamet, njihova državniška umetnost, oprta na upravni aparat In na — oboroženo moč. Nikdar niso bili narodnostni psihologi in so bili zato uver-jeni, da so njihove naredbe in odredbe barikada, preko katere narodi ne bodo mogli; ali pa jez, ki bo trajno zaustavljal reko nacijonalnega osvešče-nja, ki sicer ni bila nikdar deroča — kar Je posledica zgodovinskega razmerja, v katerem so živeli avstrijski narodi, — pač pa je trajno, nepretrgoma, Intenzivno izpodjedala vse, kar se jej je postavljalo nasproti. Po tistem znanem latinskem reku: Gutta cavat lapidem! Tudi drobna kaplja, če pada trajno na trdo skalo. Jo ifdolblia polagoma! Kaplja, ki je padala iz narodnega osveščenja, iz narodne resurekcije, na trdo skalo krivega tolmačenja, kakor da bi bili narodi tu radi države, in ne narobe: država radi svojih državljanov, ki naj jim nudi varno zavetje in zagotavlja pogoje za mirno in varno življenje, pogoje za njihovo blagostanje, matcrijeluo in etično: ta kaplja je imela gori označeni, neizogibni učinek. In danes ta kaplja ni več tako drobna kapljica! Množila sc je in množila — danes lije že na tisto skalo domišJjevane vsemožnosti države in neuveževnnja želja in zahtev narodov. Narodi sc odlašajo iu zahtevajo, o- da bo moghi nuditi narodom varno zavetišče, za-Jamčiti Jim vse pogoje in kavtele za njihov obstanek. napredek in razvoj, za njihovo srečo in zadovoljstvo! Razmerje med državo — kakor so si Jo domišljali krivi in nesrečni patrijotje, — in med narodi, kt se zavedajo svojih legitimnih pravic do države in nočejo odnehati od svojih legitimnih stremljenj. Je postalo akutno ln je prišlo sedaj do najostrejega izraza v državni krizi, ki jo preživlja naša država! Koliko se je grešilo! AH le bilo tega treba? Kako vse drugače bi bilo lahko v tej državi, da ni bilo toliko slepote med »patrijotU in tam gori! In morda, morda — mi se no moremo iznebiti te misli — naša država ne bi bila doživeta sedanjih strašnih dni svetovnega požara, da je znala o pravem času priti v pravo razmerje do svojih narodov. mesto da je podala sedanjim vnanjim nasprotnikom vsaj pretvezo za trditve, da ni spo-s-.bna, da bi sama dovedla do zdravih razmer v svoji notranjosti, ali, da pevemo naravnost: da hočejo reševanje avstrijskega problema proglašati kot mednarodno vprašanje. Narodi niso odnehali od svojih stremljenj, kakor so »državniki* pričakovali v svofi slepoti in svojem nerazumevanju potreb države, izhajajočih iz nje narodnostne sestave, rarveč zahtevajo danes neizprosno. V tem je geneza sedanje državne krize, ki jo morajo videti tudi slepci in jej razumeti vzroke tudi najprimitivniji možgani! dva, je opazovn! Sonjo.... med krožniki ni bilo Iict papirja. Steklenica je sadela ob rob mramornatega peč-ne^a podstavka in se je razletela. Tedaj pa se je j pozarjajoč državo r.a nje dolžnosti do njih, oJJo-pokazalo, da je bil znotra; ^fo spre*no prilcp'"?^ j čno zahtevajoč, naj sc država tako uredi in pre-' uredi, da bo mogla zadoščati lei svoji dolžnosti, Proračunska kriza. Z PimtMa se poroča 5. t. m.: Tekom tega tedna se odloči že cel mesec trajajoča proračunska kriza. Posredovalni predlogi doslej še niso dovedli do nikakršnega ci!Ja, in tako bo pač potrebno, kakor vse lia/.e, da stranke same v zbornici odločijo o vprašanju, proračunskega provizorija in vojnih kreditov. Premere ctlede večine v zbornici so enake, kot so pile v začetku minulega tedna. Poljaki, Celif In Jugoslovani vztrajajo v brezpogojni opoziciji, socijalni dsmokratje h(,C.ejo glasovati slej ko prej srmo za § \ proračunskega provizorija, nikakor pa ne za vo'ne kredite, kateri bi mogli biti sprejeti samo tod ie bi pri glasovanju ne bilo navzočih vetje število opozic*jona.l-cev. Kakor se čuie, se bo z opo -cijonalne strani tekom razprave o drugem branju proračunskega provizorija stavil predlog, da naj se pravi provizorij razpravlja ločeno od vojnih kreditov. Vlada pa noče pristati na to. — fj^nejše poročilo z Dunaja pa pravi: Dasira\uo se ie iormalno začela v zbornici razprava o proračunskem provizoriju, kriza v poslanski zbornici vo.idar ie ni razjasnjena. Vsekakor pa že ta četrtek, ko se bo glasovalo o proračunskem provizor. <. odloči usodo zbornice. Danes, v torek, popo'Jue ra< un slovanskih klu-hovih posvetovanj ni bilo u'V-aVrSnih pogajanj mei strankami v stvari sprejetja r-ora.anskega provizorija. V popoldanskih- urc.lt r.o se v salonu zborničnega podpredsedn'ka, Polbka Germana, zbrali voditelji slovanske opozicije. Na tem posveti vanju se je razpravljalo o vprafaniu ustavne reforme, a pokazalo se je zzlo malo volje za sprejem vodilnih načel, kakor Jih je z »črtala vlada. To posvetovanje se bo še nadaljevalo. Odmevi s sestanka juzoslovinskih politikov v Zagrebu. Zagrebški listi, kolikor nam jih Je došlo doslej, se omejajo na beleženU* dejstev in priob-ćitev sklenjene Izjave in ne rinejo nikakih refleksij ali komentarjev. Ce je temu kak poseben razlog, bi ga utegnili pogoditi. Dogodki so dobili odmeva tudi v hrvatskem sahoru Poslanci, ki so se udeležil? sestanka in ki so bili prizadeti po tistei:i odurnem, nc2aslišanem nastoou zagrebške policije, so vložili nastopni nujni predlog: »Iz razlog!, d i so dne 2. marca 191*. organi državne policiie v Zagrebu, sosebno pa redi'ji. $ surovo silo vdrli v /aprte prostore, v kateri so podpisani člani tec,'i sabora Imeli prijateljski razgovor z nekaterimi poslanci državnega zbora, kakor tudi bosenskej^a, dalmatinskega in istrskega deželnega zbora: iz razloga, da Je policija tem povodom omejevala člane sabora v njih osebni svobodi In je torej kršila njih imuniteto; iz razloga, da Je policija brca vzroka s surovo silo napadla občinstvo, ko je mirno in na dostoianstven način častilo naše tovariše. poslance Imenovanih korporacij; iz razloga, da je policija dne 3. t m. povodom odhoda predsednika Jugoslovanskega kluba, dra. Korošca, ponovila surovi napad na občinstvo, skleni sabor: 1. Po omenjenem postopanju policiie je bila kršena Imuniteta poslancev (slede imena); 2.) se vlada poživlja. posebno pa ban. da se nemudoma izjavi, ali so se omenjena dejanja vršila z njeno vednostjo in odobrenjem, in kako se opraviči; v nasprotnem siučaiu se vlada poživlja, da najstrožje kaznuje krivce radi kršenja Imunitete poslancev, kakor tudi provzročitelja brutalnega postopanja policijskih organov nasproti občinstvu; 3.) ban sc poživlja, da takoj ukrene odredbe, da se u.ka kT-šenja imunitete v bodoče ne bodo dogajala. — Nujni predlog omenja dogodke za odhoda dra Korošca iz Zagreba. Pred državnim kolodvorom se je zbrala velika množica ljudstva, ki Je prirejalo dru. Korošcu burne ovacije. Mladina ga Je obsula s cvetjem ln zapela odkritih glav »Hej Slovani!« Dr. Korošec se je odzval, uaglašujoč, da ne smemo popustiti niti pedi v težki borbi za narodno svobodo in samostalnost. Nato ga je mladina na rokah odnesla na kolodvor.......? K vesti o nameri mili arizlrauja časnikarjev. de na interpelacijo poslancev Habermanna in to radi namere milttariziranla urednikov — seveda takih, ki niso izvestmm krogom pozodu — nagla-ša rAbend«, da vsebina nI točna. Zato obžaluje, da se je vložila Interpelacija, ki vladi — olajšuje odgovor. *Pod_enjali bi — pravi rečeni list — naše vojaške kroge, al:o bi jim prisojali namene, kakar so opisani v vprašanju. Militarlčnl aparat nima več potrebe, da bi tako nerodno deloval. Nima uikake-ga smisla, ako bi urednike neljubih listov kot vojake komandirali k pisalni mizi. ko zado5ča. če jih — \ pokličejo. Ust, ki nima sol rudniko v, n: more izhajati, in list, ki ne Izhaja, ie še yedno bolji \ dotične kroge), nego pa Hst, ki ga pišejo konian-dirani vojaki in ki mu nikdo r.e veruje. Dr. go s;; !-stvo, da bi se i^n-bili neodvisnega čc^c.'iiia, bi biLi odtegnitev papirja, ki se sedaj državne upravlja. O obeh teh sečrilh se scd;ij — nu tez nI nife^- i Stran IT. „EDINOST" itev. 62 V Trstu, dae 7. marca fftlS kega dvoma — razmišlja. Vlada bo morala kmalu izpoznati, kam vodi nje kurz! Ali z gosposko zbornico In vojaškim vmešavanjem v politično življenje, aH proti reakciji za demokracijo!« — Tako »Abend*. Popravlja sicer navedbe v gori omenjeni interpelaciji, ali jih — ne ublažuje! Kar pripoveduje — in sicer v pozitivni obliki — je šc hujše nego ono v interpelaciji! Za liste, ki niso ljubi na kakem mestu, se odpira perspektiva, oziroma alternativa: ali ostanejo brez urednikov (v kolikor Jih »veže vojaška dolžnost), ali pa brez papirja!! No, eno tolažbo imajo, to namreč, da vojni časi ne trajajo večno in zato tudi ne razmere, ki jih taki Časi prinašajo s seboj! V trutnovskl a'eri je gospod ministrski predsed-sednik dr. Seidler korajžno nastopil — retirado. Vsfed silnega upora Cehov in pa med tem nasto-plvšega opozicijskega vedenja Poljakov je umaknil — kakor poroča *AHdeutsche Korrespondenz« — svoje obljube, dane nemŠko-ČeŠkim poslancem glede ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovem, ter je že Cehe obvestil o tem sklepu. Ta retirada. ali, točneje rečeno, nje vzroki so kaj pončni za nas Slovane v državi. Pripovedujejo nam, da tudi Nemci ne morejo vsega dosegati, če/mi zares nočemo. in če tudi kažemo s primernim povdarkom, da nočemo. Ne morejo, tudi če »im je vlada že zagotovila. Saj vidimo v tem slučaju, kako je pred odporom Cehov in opozicijo Foljakov vlada po hlevno preklicala svoje obljube. Proglašenje naglega sodstva v LikL Hrvatska vlada je odredila v področjih okrajev Gračac, Donji Lapac in Udbina naglo sodstvo za zločine umora, razboiništva in požiga. Vsakdo, ki zagreši tak zločin, bo potom nagle sodbe obsojep na smrt. — Vzrok tej odredbi je v tem, da so se v rečenih okrajih dogajala taka zločinstva, ogrožujoča ne le Javni mir in red, ampak tudi življenje in imetje vsega prebivalstva- Tako so se v zadnjem času dogodili trije slučaji razbojništva, dva slučaja umora, en slučaj roparskega umora In mnogo slučajev tatvine. V okraju Gračac so se pojavile razbojniške čete, ki so postale strah in trepet za tamošnje prebivalstvo. Ker se doslej vkliub koncentraciji močnih orožniških sil ni posrečilo, preprečiti take zločine in nasilja, se je vlada odločila za uvedbo naglega sodstva. Graja češkim članom gosposke zbornice. Izvr-ševalni odbor čeških državnopravnih demokratov je izrekel češkim članom gosposke zbornice grajo, ker so tedaj, ko se !e izražalo v gosposki zbornici zaupanje grofu Czerninu, zapustili zbornico in niso, kakor Poljaki, glasovali proti predlogu. Poljaki in Ukrajinci. Iz Lvova se poroča 4. t.m.: V včerajšnji seji lvovskega občinskega sveta ie predsedujoči dr. Rutowski odvzel besedo ukrajinskemu občinskemu svetovalcu dr. Tedaku, ker le le-ta govoril ukrajinski. Dr. Tedak je s protestom zapustil dvorano. Dogodek bo imel še svoje posledice v parlamentu. k Geppa 10, (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Nova mitnica: št. 401—568 (ob. št. 28) 8. 3. nI. Gelsi 13. (cena 1 K 39 vin. za 10 kg), št. 569—707 (ob. št. 28) in št. 1—131 (ob. št. 29) 9. 3. nI. Acquedotto 20 (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). Krekevo slavje. Včeraj naznanjeni koraki so do-vedli do uspeha: namesto v Teatro Fenice, ki bi bil pretesen, se bo slavnost vršila v Politeama Rossetti. Glavnemu smotru, da slavnost uspe čim veiičastnejše in da se je zamore občinstvo udeležiti v čim večjem številu, so se morali podrediti vsi dri:gi oziri. Zato naj tudi občinstvo blagovoli potrpeti radi malh nepri-!ik, ki jih povzroči prememba, izvršena sedaj, ko so vsi sedeži že razprodani. Seveda se bodo pridobljene pravice varovale, a radi kontrole se morajo kupljeni Ustki izmenjati. Danes so na vrsti lože in sedeži v pdtličju, in sicer se je treba oglasiti t a ?s popoldne od ! do 6 v veži Narodnega doma. Lože se oddajajo po 50 K; k temu galerijska vstop-n na za vsako osebo po 2 K. Cene sadežem v pritličju ostanejo neizpre-menjene po 6, oziroma 5 in 4 K. Posestnikom že kupljenih sedežev "v pritličju so reservirairi, z majhnimi neizogibnimi premestitvami, od-£ova~" ;ei sedeži, za katere pa je tre' ib po nove i:s:ke, vrnivši stare. . ijg teh že prodanih sede-ž v je uritličju ua razpolago, (ker je glecbHšče toliko prostornejše), še kn V novih, h katerim pridejo konči-o ->e on», ki postanejo prosti jradi i5i> . lavr 7 ložami. Na to se opozarjajo p osem o cniT Id so ku-pAi sedeže pod galerijo (na ^adi-in seči. j lahko proti doplačilu dobijo. < označenih mejah, se-id že v pri » • - lože. Kar se pa tire prodaji, o. roma izmenjave listkov za sedeže pod galerijo (na gra-ciinatah) in na prvi galeriji v Politima Rossetti, se objavi potrebno j tri. Danes, krfcor rečeno, so na v sti samo iože in sedeži v pritličju. ODBOR. Prodala T.f - Ogije. 10 k« na rdeče i.?, mesto: št. 5S6- 935 (ob. št. 1> ,. .L Vol-to 2, (cena 84 vin. ki). IVovo mesto: št. 83)—930 (ob. št. 7) 8. 3. ui. Roroevie 13, (cena 84 vin. k?! — Nova mitnica: št. 801—1300 (ob. št. 7) 8. 3. ul. Zaccaria 3, št. 1301—1450 (ob št. 7) 8. 3. al. Acque 20, (cena 84 vin. kg). — SkorkSja: št. 1—327 (ob. it. 7) 7. 3. ul Carpison 10. (cena M vin. kg). _ Kolooja: št. 101—375 (ob. št. 5) 8. 3. ul. Carpison 10. št. 1—200 (ob. št. 6) 9. 3. ul. Carpison 10, (cena 84 vin. kg). 10 Lg na rumeno Izkaznico. Stara mitnica: št. 2*0!—2872 (ob. št. 5) 8. 3. ul. Rigutti 31, št. 2*73—3022 (ob. št. 5) 8. 3. ul. Pon-zianfno 5, (cena 20 vin. kg). — Sv. M. M. zgornja: St. 1—38 (ob. št.-5) 8. 3. ul. Rigutti 31, (cena 20 vin. kg). •Premog (fossUe). 20 kg na modre Izkaznice. Novo mesto: št. 54—203 (ob. št. 26) 8. 3. jI Osebna vest. Ivan Šor?:, sin dvornega svetnika v p. in bivšega okrajnega glavarja v Pazinu, je imenovan za poročnika v rezervi pri bnsn. herc£. polku Št. 4. Crnovojniškl obvezane! z odznaki enoletnikov ki imajo dne 15. t m. oditi pod orožje, se poživlja jo. da vzamejo s seboj jedilno skledico, Žlico, nož vilice, potem živil za dvadnevno potovanje. Tako javita poveljstvo deželno-brambovskega dopolnil nega okraja. Za deklaracijo. Svoječasno podpisani možje mladeniči, žene in dekleta vasi Rlcmanje-Log občina Dolina v Istri se z dušo in telesom pridru žuierao »Jugoslovanski deklaraciji« * dne 30. maja 1917* Izrekamo Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje, ter mu kličemo: »Le naprej v tem sm? slu!« Bolje umreti, nego živeti brez Jugoslovanske majniške deklaracije! Sledi 420 podpisov. * Pod tem naslovom objavlja ljubljanski »Slovenski Narod« interpelacijo držav nega poslanca dr. Gregorčiča o življenjskih razme rah v Posočju, katera Je bila v naši torkovi števil ki zaplenjena vsa, da nI ostalo drugo nego naslov »Interpelacija«. Takega postopanja cenzurnih oblasti pač ne moremo razumeti. Kako je mogoče da tržaški list ne sme objavljati, kar smejo ljub Ijanski listi, ki se ravno tako čitajo v Trstu In na Primorskem, kakor ljubljanski listi? Ali |e morda bolj nevarno za »vnanjo politiko in koristi voleva nja« — to je namreč stereotipni povod vsake za plembe — če objavi interpelacijo tržaški list, kot pa če Jo objavi ljublianski? Morda Ima pa naš list toliko večji vpliv na naše domače ljudstvo in morda celo tudi na Inozemstvo in toliko večji ugled, da se njemu pač verjame, da je resnica, kar piše, dočim pa drugI listi pišejo le la?i.' ki jih svet Itak ne verjame? Smemo pač res biti ponosni na tako priznanje 1 Samo dr bi ne bila vsa ta dvojna konfiskacijska praksa tako neusmiljeno žalostno-smešnal Vncbovpfjoče razmere v mestni ubožnici. V ne deljskem »Lavoratoru* opisuje član »Lavoratorje-vega« uredništva razmere v mestni ubožnici,, katere si je ogledal na lastne oči. Opis je naravnost grozen In človeku skoraj res vstajajo lasje pokon cu, ko čita stvari, za katere bi mislil, da so bile morda pač mogoče kje tam v srednjem veku, ni kakor pa da bi se dale tudi le pomisliti v tržašk mestni ubožnici v prosvetljenem dvajsetem stoletju. Poročevalec pravi, da Je prišel v mestno ubožnico, ne da bi kdo vedel za to, in da Je najbrž zato tudi videl vso resnico. Ogledal si je zalogo živil: nekoliko žaganja, nekoliko sode, nekoliko okaje nega mesa. kondenziranega mleka, marmelade, par vreč koruzne moke In kaka škatlja cikorije. To je vse. Slanine nič, krompirja nič, fižola nič, jajcc nič. In aprovlzacijska komisija Izjavlja, dine mot e dati več, ker bi morala odtrgati ostalemr prebivalstvu, da bi dala ubožnici. V kuhinji se Je kuhal o^ed — koruzni močnik, pol litra za vsakega, ki Je v zavodu, za one pa, ki bivajo znnaj, pa tri četrt litra. In to Je vse. Enkrat na teden se dobi meso, če ga Je kaj. Za zajtrk se dobi nekoliko cikorije brez mleka in košček kruha, opoldne večinoma koruzni močnik, kisla aH sladka repa, večkrat skoraj čista voda, v kateri plava samo nekoliko zrnc koruznega zdroba, In Se to skoraj popolnoma nezabeljeno. Kruha dobe normalni odmerek 23 dek. Med jedjo se dobe večkrat — črvi. Jedilnice so skrajno zapuščene, umazane, hrana se daje ljudem — tako pravi »Lavoratore« — kot prašičem, brez ozira na higijeno, brez ozira na nesrečne ljudi, ki se morajo hraniti tu kot sužnji. Jedilnica za moške Je še bolj umazana in ogabna kot za ženske. Nekateri morajo Jesti stoje, ker ni dovolj miz, drugi brez žlic, ker zavod ne daje žlic ubogim ljudem. V Jedilnici za dečke so 20 minut pred poldnevom že devali močnik v skledlce. Dečki pa prihajajo Jest šele ob eni. Ni torej dovolj da ne dobijo skoraj ničesar, temveč morajo še one malo, kar dobe. pojesti čisto mrzlo. In tako se de la vedno. V spalnicah strahovit nered, vse umazano. nesnažno. Cel mesec že niso dali dečkom svežih nogavic. Rjuhe se premenjavajo vsakih 14 dni ali pa tudi vsak mesec. Celo mali otroci si morajo postil jati sami; zato Je vsa posteljnina vse-navzkriž. Naravnost ogabno pa Je ,v spalnici, kjer spe otroci, ki močijo posteljo. Neznosen smrad, in nihče se ne briga za te revčke, da bi se izneblll te napake. Otroci so skoraj vsevprek polni mrčesa. Redno se dogaja, da dečki uhajajo iz zavoda, nc da bi tvdo opazil to, in se potepajo potem po mestu. Ves zavod je popolnoma desorganiziraa, ni pa nikogar, ki bi spravil zavod zopet v red, ker se nihče ne meni zanj. »Lavoratore« vprašuje končno: Kdo je odgovoren za vse te neznosne razmere, ki povzročajo pogin in smrt toliko siromakov? — Da, res, kdo je odgovoren? Zakaj ne pove tega »Lavoratoie«, ko bi vendar lahko imenoval krivce? Morda jih ne imenuje za to, ker je pač sam — v sorodu žnjiml! Iz Dekanov ▼ Istru Neradi sme se odloČili, da iz-pregovorimo javno. Ali, nujno potrebno Je, da sc oglasimo in pritožimo. Kmalu bodo štiri leta, odkar divja ta strašna vojna, štiri leta, odkar smo revne ženske zapuščene — brez nobene pomoči. Naši možje, sinovi in bratje se bore In žrtvujejo na bojiščih, a za nas, njihove žene, matere in sestre, se nikdo ne meni ves ta čas. Prave sestradane državljanke smo. Obupujemo ob tej strašni draginji. Dve leti ste minuli, ko nismo videli ni-kakega lastnega pridelka z vsega našega polja. Vse nam je pobrala strašna suša — prav tako kakor da bi ras tudi nebo sovražilo. In v teh dveh letih malo da nismo tudi svo;ih kosti pustili na polju. Ves trud in vsa muka sta bila zastonj, tako, da moramo, oziroma bi morali (ker to ni življenje, marveč hiranje) živeti le od tega, kar nam daje aprovizacija, ki pa skrbi za nas, kakor — palica za psa. In najhuje Je to, da je ni v naSi občini niti ene osebe, ki bi se kaj zavzemala za nas. AH na} se obrnemo do vlade? Grenke misli nas obhajajo. Vendar nam ne preostaja drugega, nego. da se obrnemo direktno do vlade, naj se nas usmili, naj napravi konec naš? stiski In naj pošlje tudi v našo aprovizacijo nekoliko pravice, da bomo dobivali toliko kot druge občine v tem našem okraju, kakor n pr. Milje, Koper itd. Sicer dobivajo tudi vsaj skromno, aH dobivajo vsaj. V naši občini smo dobili od 25. decembra do vsega februarja 210 dek na osebo koruzne moke, 30 dek krompirja 8 dek masti in na družino H litra petroleja, tako, da vse zimo nismo videli luči, razun, kadar se ozira- mo v okna slavne aprovi/ tcije, ali pa učitelja in duhovnika. Odločno zahtevamo, da se razdele tiste živilske izkaznice, ki so že davno prišle tudi v Dekane, kakor so jih r^rdeliJe miljska. koprska in druge občine. nekaj moramo povedati. Nedavno je prišlo — ne vemo, od kje — več lesenih črevljev za revno. ljudstvo, posebno otroke. Ali dobili so jih le tisti — srečneji. Te dni so razdeljevali meso. Vsa vas ie čakala vse jutro v vrstah. Vendar so bile nekatere ženske tako srečne, da so megle mimo vrste v mesnico. Me, ki snio čekale, pa smo dobile, — kar je ostalo. Za bo?ične praznike smo imeli dobiti 1h riža. Ubogo ljudstvo je komaj čakalo. Ali, nič nismo dobili. Rekli so nam, da hranijo riž za bolnike. Nu, dejstvo je, da je šla neka ženska prosit za težko bolno in staro mater, a dobila nI nič, kar odpodill so Jo. Take stvari se dogajajo v Dekanih. Zato prosimo, naj nam pomore, kdor more! / Bodi prlobčeno v njegovo čast hi slavo! Prejeli smo iako-le pisemce, ki Je priobčujemo, kakor ie, brez nobene izpretsembe: Ko sem prečital danes Vaš cenj. članek »Aprov. in slovenščina« sem'se' moral na ves glas smejati- Ali res nimate druzega dela kot hujskati proti raznimi uradi, družbam aprovlzacijl itd. Popre? ste se izgovarjali, da Vas drugi dražijo z raznimi psovkami, sedaj pa Vas nobeden ne tika. Vi se pa vseeno vedno utikate vmes. Kako naj aprovizacija sprejema slov. uslužbence ko JI nI treba? Kdor je lačen bode že znal si pomagat:. AH mislite, da v Trstu se ae more živeti brez slovenščine? Bolje bi bilo, da sedaj v tel; hudih časih, daste kak dober nasvet stradujo-čemu ljudstvu kakor pa. da se toliko brigate s to neumiro politiko. Ali je to lepo, da kadar imate kako veselico, primite ljudi kar direktno za vrat. Kakšne cene so bile na čajevem večeru v Roja-nu? Direktno oderuške! Zakaj so bile užigalice sv. Cir. in Metoda vedno 2 vin. dražje kakor druge? Zakaj Je »Edinost" 2 vinarja dražja negoli drugi listi? Ali morda kupjte VI dražje papir negoli drugi? Plačujete VI morda Vaše uslužbence bolje negoli drugi? Odgovorite na to vprašanje! Gre seveda za narodne namene. Ce nimate denarja pa nI treba, da vzdržujete razne šole In družbe. Ali mislite, da Slovenci ne bodo hodili v šolo zaradi Vaših slavnih C. AL šoL Le ne loliko kričati če Vas nobeden ne draži. Slovenci ste preneumni, da bi gospodarili čez Trst. Gorje nam potem; oderuhov se ne bi manjkalo, ki nam bi slekli kožo. Toliko -ta znanje slav. uredništvu, da naj se prihrani čes, ^apir, čmilo Itd za to neumno hujskanje. — I. Ka-rabaich. Malenkostne odredbe v velikem času. »Lidovc No vin y« javljajo, da Je vojno ministrstvo z rezer-■atnim odlokom prepovedalo častnikom vstati, ko e r ulici Cecllia de <..ttmeyer St. 3 od X—1> pop. l»0i MlflVSIflP naprej se prodaja v Hotelu Balkan IIUIlKl nftjboljSe ogrsko pivo 1871 1871 Pozor beM! najem zrmljišča. Ivan Peric v Trtiču iMun-cone> ic. 174 oddaja v Stanovanje preskrbljeno. I®41 Vreče v«ake vrate kupnja Babič Fraas. Holino grmnde 20. 18^3 Me Opčine št. 45fi. Srnina drevesa izbra e drevje Ko nni ■ode kupuje,a ▼ vsaki množini. TI i m I o c«y viijih daaainjih cenah. Zuidfr-ič _1S77 • h u6ke cepljen« na kutuo, • jablane, č^ešjuj« in drugo (Goridko) vrete prodaja Josip Štrekclj v 8149 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdtr^njs zob \/ brez bo* Iccin. — Plombiranje, j — UMETNI ZOBJE — Lisavmv ! flaM-Vaits Trst - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od S^zvetosM ^^ Vstopnina R 2 ^^ S ; Trst, VI3 Cassa ef 1 Rls?3rml9 3 (Isslna poslo^Ie) 3 Kapital In rezana K 13,299.903.— :» FILIJALA t;: Dunaj Tegethfbtiasse 7 9, s Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, ,Metko/14, Split, Šibenik, Za Ja*. VLOGE NA KNJIŽICE 1 Oj 3 O en kcmpkfeks, cb cesti, sedem mfnut od postaje miiam >rske ali grljanske, na 225C0 m5 zemlje, • 12000 mB \inog ada s trtami | nrfjbolj^ih vrst, krasna lega, n.-ij cp5a stavbl-šča s kamnolo.rom na posestvu, z napel avo ekktrike čez pose tvo, in mlB s osmimi sobam i ter gospodarsko poslopje je pod zelo ugodnimi pogoji na procia.% od đn-'va rloge do dnore vzdiha. Rentnl daveče ■i paca « banica HToje^a O bi štovan je vlcaj na / tekočem in žiroračuau pj aogovocu - Akf« x«tiv , čeki in nakaznic na tu-ia Laaz jiusii tciiJaa t KUPUJE IN PRODAJA: vrednoto« r% n-]o r rente, obligacije, iintarna pi?ma, prijorite e I detaice, srečke, valute deri e. promese itd Daje I PREDUJME na vrednos*ae papirje in f ležeče v javnih skladiičih. SAFS DSPOSITS PROMESE.--Prod j* ar »fik rair-doe lote ^ rje. Zavarovanj« vsakovrstnih papirjev proti borzni izpuhi, revizija žreb nja Kre3« t. t. J. brezplačno. Stavbni kredit, rembaur* krediti. Borzna naročila. — Inka«o. MENJALNICA. — — ES&OMT MENIO Telefoni; 1463, 17D3 in 267d Urofln« iar«a «4 • 1 pa?jlJna Brzojavi: JADRANSKA. Pogoje se Izve pri Trstu, ulica Kocjančfčii Jerneju Carlutfa 19, 1. ▼ Trstu se Je »jrescH!« n» it l/l v blvSo stetirnte«