Oglasi 2 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Tretja stran Vsebina Kmetijska zadruga Šaleška dolina Gibanje je bolj pomembno, kot si mislite 7 Zadovoljni, da lahko prispevajo k več sonaravne pridelave ............................. 5 Teden gozdov 2022 Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi ................ 7 VP Nazarje ŠS Država bo h gradnji prizidka zdravstvenega doma primaknila milijon ............. 11 16 Ljubno ob Savinji Zdravstvena postaja bo še letos dobila prostore za nove dejavnosti ........................... 11 Gornji Grad Zemljišče za vrtove urejeno in pripravljeno za oddajo ........................... 12 19 ŠS Občina Mozirje Državna sredstva za zdravstvo tudi v Mozirje ... 12 Ljubno ob Savinji Kultura je povezovala ljudi po zaslugi zavednih posameznikov ................... 16 Kulturno društvo Bočna Četrt stoletja prireditve Pesem pomladi ................. 19 21 PGD Okonina Mladina s koncertom zbirala denar za novo gasilsko vozilo ................... 19 Radmirje Vas, v kateri se veliko poje in igra ........................ 20 90 let Antonije Štorgelj Živi mirno in spokojno življenje, a ni bilo vedno tako ......................... 21 22 Zavod Gibaj in zmagaj Jabolko na dan pelje otroke na tabor ................. 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 23, 10. junij 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. RŠ Tema tedna tokratne številke Savinjskih novic je posvečena gibanju. Natančneje povedano - nasprotnemu stanju gibanja, torej negibanju in negativnim posledicam, ki jih takšen življenjski slog povzroča. Pri tem se je kolegica Tatiana Angioi omejila na negativne učinke, ki se kažejo v prekomerni telesni teži, kar seveda je problem, a je hkrati samo vrh ledene gore. Gibanje ima namreč neposreden vpliv tako na fizično kot na psihično stanje posameznika, in to v veliko večji meri, kot se zaveda večina populacije. Pomanjkanje telesne aktivnosti ima poleg škodljivih učinkov na fizično zdravje in imunski sistem tudi negativen vpliv na posameznikovo psihično zdravje in počutje. Gibanje prispeva k boljši samopodobi, bolj stabilnemu čustvenemu stanju, več motivacije in manj stresa. Velja za vse generacije in za vsa starostna obdobja. Zakaj je temu tako? Gibanje v telesu spodbudi izločanje endorfinov in enkefalinov, naravnih hormonov za dobro počutje. Že samo osredotočanje na telesno vadbo, ki jo izvajamo, omogoča odklop od trenutnih skrbi. Gibanje je zato primerljivo s farmakološkim zdravljenjem, predvsem pri stanjih, kot so blaga do zmerna depresija, demenca in anksioznost. Če boste prebrali intervju z zdravnico Andrejo Pečnik na straneh 14 in 15, boste med drugim zasledili tudi njeno priporočilo za gibanje, predvsem v naravi. Gibanje pozitivno vpliva na možgane, ker izboljša oskrbo s krvjo, to pa prispeva k boljšemu stanju nevronov. Posledice gibanja so zato boljši spomin, višja stopnja čustvene stabilnosti in boljši odnosi z drugimi. Tony Robbins, eden vodilnih strokovnjakov na področju osebnostne rasti, pravi, da se odgovor na vprašanje, zakaj je danes toliko ljudi nesrečnih, nahaja v njihovi neaktivnosti. Živijo kot v škatli: zjutraj se zbudijo v »škatli« oziroma v stanovanju, delovno mesto imajo v »škatli« oziroma v pisarni, kosilo imajo v »škatli« oziroma v restavraciji, zabavajo se v »škatli« oziroma v gostinskih lokalih, potujejo v »škatli« oziroma v avtomobilu … Skratka - ne gibljejo se. Če želimo biti dobro razpoloženi, se moramo gibati. Več kot se gibljemo, bolj se počutimo žive. Če pa se znajdemo v negativnem (nezaželenem) čustvenem stanju, ga lahko hitro spremenimo, če spremenimo držo telesa: dvignemo pogled, nasmehnemo se, četudi nam takrat ni do smeha, naredimo nekaj globokih vdihov, vzravnamo ramena, vstanemo, začnemo se gibati … in takoj se počutimo bolje. Obstaja pa še en način za izboljšanje čustvenega stanja: tuširanje z mrzlo vodo. Ne verjamete? Morda boste verjeli 100-letnici Zofiji Komar iz Poljan. V pogovoru za rečiško občinsko glasilo je povedala, da se vsak dan umiva z mrzlo vodo. Potrebujete še kak boljši dokaz? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 3 Tema tedna TELESNA AKTIVNOST ODRASLIH IN OTROK VSE SLABŠA Postajamo sužnji sedečega načina življenja Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so konec leta 2020 začeli z izvajanjem raziskave o vplivu pandemije na različna področja življenja prebivalcev Slovenije. Raziskavo so poimenovali SI-PANDA. V zadnjih ponovitvah je raziskava pokazala zaskrbljujoče rezultate o opazno upadajoči telesni aktivnosti Slovencev. SEDEČI NAČIN ŽIVLJENJA IZZIV ZA VSE GENERACIJE V primerjavi z obdobjem pred pandemijo je približno tretjina prebivalcev Slovenije, starih 18 let in več, manj telesno aktivna. Sedeči način življenja tako postaja za vse generacije velik življenjski izziv oziroma boj s prekomerno telesno težo. Zaradi sedečega načina življenja narašča tudi prekomerna prehranjenost otrok in mladostnikov, kar kažejo tudi zadnji podatki na portalu Zdravje v občini. 56,5 % odraslih Zgornjesavinjčanov je po zadnjih podatkih NIJZ prekomerno prehranjenih. ŽIVIMO V DEBELILNEM OKOLJU Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ima na območju Evropske unije več kot eden od dveh odraslih in skoraj eden od šestih otrok prekomerno telesno težo. Strokovnjaki to stanje definirajo kot »debelilno okolje«. To je okolje, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim (pre)velikega energijskega vnosa in obenem (pre)majhne porabe. Preprosto ŠS Peter Podgoršek, ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji: »Naša šola je ena izmed redkih v Sloveniji, kjer pouk naravoslovnih predmetov že štiri leta poteka v kinestetični učilnici. Učilnica je opremljena s posebnimi mizami, za katerimi učenci ves čas stojijo. Delo je sprva zahtevalo nekaj privajanja, z leti pa je telesu prijaznejši pouk postal nekaj povsem normalnega, kar učencem očitno ustreza. Učiteljica Zvonka Kladnik ob tem opaža več zbranosti pri delu, več aktivnega sodelovanja pri pouku in manj motenja sošolcev.« In kaj o tem pravijo učenci? povedano: na voljo imamo velike količine hrane, ki jo prekomerno konzumiramo, hkrati pa ima velik del prebivalstva sedeči življenjski slog. Kot opozarjajo na NIJZ, v primeru daljših ciklov neprekinjenega sedenja vseh posledičnih negativnih učinkov ne moremo izničiti niti z redno telesno aktivnostjo. PREKOMERNO PREHRANJENIH VEČ KOT POLOVICA PREBIVALCEV Po podatkih s portala Zdravje v občini je bila v letu 2020 več kot polovica Slovencev prekomerno prehranjenih (to so osebe, ki imajo indeks telesne mase (ITM) enak ali večji od 25,0). Prekomerno prehranjenih je bilo več kot polovica (55,9 %) Slovencev, v Zgornji Savinjski dolini pa je bil ta delež celo višji Jan: Mize so zelo fajn, ker so ploskve nagnjene in si jih lahko nastavljaš po višini, to mi je zelo všeč. Lažje se učim v tej učilnici kot v ostalih, ker se lahko malo gibam. Žan: Mize so zelo fajn, ker se lahko gibaš, premikaš noge. To mi zelo pomaga, kadar sem živčen. Jakob: Mizo si lahko nastaviš, ploskev je nagnjena, lahko guncaš noge, lepe barve so in to mi je všeč. Čas hitreje teče. Maks: Mize so boljše kot navadne, saj jih lahko prilagajam in mi ni dolgčas. Florjan: Zelo je fajn, ker lahko zibam noge. Pri pouku lahko stojim, sedim, se gibljem … Ines: Res fajn učilnica, ker se lahko giblješ, premikaš in nastavljaš višino mize. - 56,5 odstotka. Dobra novica ob tem je, da je tako na državnem kot na lokalnem nivoju zaznati trend upadanja prekomerne prehranjenosti med odraslimi. V primerjavi s podatki iz leta 2019 je bilo predlani prekomerno prehranjenih odraslih v Sloveniji 4,2 odstotka manj, v naši dolini pa 6,2 odstotka manj. Delež prekomerno prehranjenih se je pri nas povečal le v občini Ljubno (+ 2,8 %). Največji padec tega deleža so zabeležili v občini Rečica ob Savinji (- 13,4 %). Rečičani so tako po tem kazalniku padli s prvega na zadnje mesto v zgornjesavinjskem merilu, kar pomeni, da imajo sedaj najmanjši delež prekomerno prehranjenih odraslih občanov. ŠTEVILO PREOBILNIH OTROK NARAŠČA Zanimivo je, da podoben trend v rečiški občini beležijo tudi pri otrocih in 4 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Tema tedna, Gospodarstvo mladostnikih. Iz objave v letu 2016 je mogoče razbrati, da je bil delež pred- in predebelih otrok v naši dolini nad državnim povprečjem (Slovenija 24,6 %, Zgornja Savinjska 27,9 %). V letošnji objavi najdemo sveže podatke samo za občine Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Luče in Solčava. Zaradi omejitvenih ukrepov v času pandemije covida-19 namreč v več kot polovici slovenskih šol niso izvedli meritev za športnovzgojni karton. Glede na dostopne podatke število prekomerno prehranjenih otrok narašča: v državnem merilu jih je 27,8 odstotka, v občinah Solčava in Luče (ista šola) 32 odstotkov, v občini Gornji Grad 25,3 odstotka, v občini Rečica pa kljub 13-odstotnemu upadu 28,8 odstotka. V PROSTEM ČASU SEDIJO PREKO ŠTIRI URE Zakaj je stanje takšno, kažejo izsledki raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije covida-19. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je bilo v letu 2020 vsak dan vsaj eno uro telesno dejavnih le 20 odstotkov mladostnikov. Pri tem so čezmerno sedenje zabeležili pri 37 odstotkih mladostnikov. Slednji so med tednom v prostem času več kot štiri ure dnevno preživeli v sedečem položaju. Strokovnjaki zato opozarjajo na pomen čim pogostejšega gibanja, česar se v nekaterih šolah lotevajo tudi s t. i. kinestetičnimi učilnicami. Pouk v taki učilnici poteka za kinestetičnimi mizami, ki omogočajo gibanje tudi med poukom (gugalnica za noge, kolo, steper, surf …). Takšno učilnico imajo že več let na osnovni šoli na Rečici ob Savinji. Tatiana Angioi KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Zadovoljni, da lahko prispevajo k več sonaravne pridelave Na občnem zboru članov Kmetijske zadruge Šaleška dolina (KZŠD) v Šoštanju so predstavili poslovanje v minulem obdobju, rezultate projekta Razvoj lokalnega trga osrednje Slovenije s prodajo ekološkega govejega mesa in proizvodov iz tega mesa ter podelili priznanja za dolgoletno sodelovanje z zadrugo. RAST PRIHODKOV KZŠD je lani povečala prihodke, in sicer so čisti prihodki od prodaje znašali 20,2 milijona evrov, medtem ko so leta 2020 znašali slabih 18 milijonov. Nekoliko so se ob tem povečali tudi stroški dela, ki so lani znašali skoraj 1,8 milijona evrov, predlani pa 1,6 milijona. V PROJEKT VKLJUČENIH ENAJST REJCEV KZŠD je vodilni partner v projektu Razvoj lokalnega trga osrednje Slovenije s prodajo ekološkega govejega mesa in proizvodov iz tega mesa. Partnerstvo sestavlja še enajst rejcev ekološke govedi iz okolice. Vseh enajst je vključenih v shemo Izbrana kakovost Slovenije, deset jih izvaja tudi ukrepe iz programa Dobrobit živali. Za več kot 2 milijona EUR je Kmetijska zadruga Šaleška dolina lani povečala prihodke. VZPOSTAVILI LOKALNI TRG ZA EKOLOŠKO GOVEJE MESO »Pozitivna posledica povezave več kmetijskih gospodarstev in vnaprej dogovorjen ter s strani vodilnega partnerja zagotovljen odkup s skupno predelavo in enotnim pakiranjem je prepoznavnost in lažji nastop na trgu s stalnejšo ponudbo kvalitetnega govejega ekološkega mesa in hrenovk skozi vse leto,« je povedal pomočnik direktorja Jernej Hudournik. Partnerstvu je v času trajanja projekta kljub omejitvam, ki jih je prinesla epidemija covida-19, uspelo na lokalnem trgu (trenutno sodelujejo z več kot 20 javnimi zavodi, ki so od vsakega člana partnerstva oziroma predelovalnega obrata oddaljeni največ 75 km zračne razdalje) oziroma s kratko prodajno verigo (le en posrednik - vodilni partner - med rejcem in končnim potrošnikom) ustvariti več kot 200 tisoč evrov prihodkov od prodaje. To pomeni, da jim je uspelo vzpostaviti lokalni trg. SEJEMSKE PREDSTAVITVE Da bi s certifikati potrjeno kakovost reje in ponujenega mesa ter izdelkov še izboljšali, je bila s strani svetovalcev Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj na vsaki vključeni kmetiji narejena analiza stanja reje in svetovanje za izboljšanje. Neposredno informiranje in ozaveščanje potencialnih kupcev je bilo v času epidemije zelo omejeno, so pa uspeli način ekološke reje, prednosti lokalne oskrbe in same proizvode predstaviti na Dnevih domačih dobrot v Parku Brdo, na sejmu Agra v Gornji Radgoni, na MOS v Celju in na sejmu Narava in zdravje v Ljubljani. NOVE PRODAJNE POTI V času epidemije, ko so bili obrati javne prehrane in tudi šole ter vrtci zaprti, gibanje pa omejeno na občine, so v partnerstvu ugotovili, da je bilo za zagotavljanje odkupa ključno naslavljati oziroma imeti različne vrste kupcev, zato so uporabljali različne prodajne poti (lastne prodajalne, spletna prodaja, premična stojnica), omogočali različne možnosti plačil in zagotavljali dostavo na dom. OZAVEŠČANJE ODJEMALCEV Izkazalo se je tudi, da je za oboje- Pomočnik direktorja Jernej Hudournik je predstavil razvoj lokalnega trga za prodajo ekološkega govejega mesa. (Foto: arhiv zadruge) stransko zadovoljstvo pri oskrbi s kvalitetnim svežim mesom potrebno javne zavode in končne potrošnike informirati o načinu vzreje in jim razložiti, da svežega mesa brez vmesnega zamrzovanja ni mogoče dobiti z danes na jutri, ampak je potrebno naročilo oddati nekaj dni vnaprej. »Zavedamo se, da bo za ohranjanje vzpostavljenega lokalnega trga potrebno nadaljnje trdo delo. Zadovoljni smo, da lahko prispevamo k več sonaravne pridelave, k izboljšanju oskrbe javnih zavodov z ekološkimi lokalno pridelanimi živili in ohranjanju slovenskega podeželja,« je še povedal Hudournik. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 5 Gospodarstvo MEGA M VELENJE Podjetje, v katerem so ustvarili klimo »velike družine« Podjetje Mega M iz Velenja se ponaša z dvajsetletno tradicijo delovanja kot operater telekomunikacijskih storitev in ponudnik informacijsko-komunikacijskih rešitev za poslovni in rezidenčni trg. 26. maja so na slavnostni prireditvi, na katero so povabili poslovne partnerje in zaposlene, proslavili dosedanjo uspešno pot, ki so jo tlakovale drzne poslovne ideje. ZAČELI S TRANZITOM MEDNARODNEGA TELEFONSKEGA PROMETA Dejavnost podjetja Mega M se je začela leta 2002, ko so v Evropi začeli padati monopoli tradicionalnih, uveljavljenih telekomunikacijskih operaterjev. Tisti čas je zaznamoval hiter razvoj digitalne obdelave signalov in s tem tehnologij, ki so omogočale učinkovit prenos telefonskega prometa preko internetnih omrežij. Na trgu se je pojavila konkurenca uveljavljenim tradicionalnim ponudnikom telekomunikacijskih storitev. Najbolj izrazita je bila v tržnem segmentu tranzita mednarodnih telefonskih pogovorov, kjer so bile marže in razlike v ceni tradicionalno najvišje. V podjetju Mega M so v tem prepoznali poslovno priložnost in postavili vozlišča v Londonu in Ljubljani ter pričeli s tranzitom mednarodnega telefonskega prometa znotraj Evrope in tudi medcelinsko povezovanje. SISTEM IP TELEFONIJE IN DOSTOP DO INTERNETA Bili so med prvimi operaterji na trgu, ki so ob zagotavljanju visoke kakovosti delovanja in dodatnih funkcionalnosti telefonskega sistema lahko ponudili prehod s tradicionalnih sistemov na IP telefonijo. Pomemben prodajni element je bil znižanje stroškov, predvsem naročnin in klicev v tujino. Uvedli so tudi celovit sistem obravnave strank, ki omogoča personalizirane promocije, segmentacijo strank in pregled nad ključnimi parametri poslovanja. Poleg nenehnega dodajanja novih funkcionalnosti sistemu IP telefonije so leta 2006 dodali še storitev dostopa do interneta. Leta 2009 so implementirali rešitve s področja upravljanja taksi služb, dostave prehrane in drugih storitveno-logističnih dejavnosti. VIRTUALNI MOBILNI OPERATER IN VIRTUALNA PISARNA Z blagovno znamko Me2 so leta 2016 postali eden od virtualnih mobilnih operaterjev v Sloveniji. Tekom let so 6 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Lastnika uspešnega in inovativnega podjetja Mega M sta brata Matej (levo) in Miran Meža. interneta, ki omogoča uporabnikom interaktivni ogled – ogled televizijskih programov za nazaj in elektronski programski vodič. Podjetje je danes tehnološki partner štirinajstim kabelskim operaterjem v Sloveniji. Leto kasneje so razvili še inovativni poslovni model SIM IoT kartic, s katerim so vstopili na področje povezljivosti pametnih naprav, kot so, na primer, naprave za merjenje porabe električne energije, vode in ogrevanja, z internetom in zalednimi sistemi. TEHNOLOŠKI LIDER ZA PAMETNO POVEZLJIVOST Leta 2020 je podjetje postalo prvi operater storitve eMobilnosti v Sloveniji, ki svojim uporabnikom omogoča enovito izkušnjo ePolnjenja tako doma kot v tujini na 240 tisoč polnilnicah v EU. S tem je podjetje postalo tehnološki lider za pametno povezljivost in trajnostno sodelovanje. Lastnika in glavna direktorja podjetja sta brata Matej in Mi- Zaposleni so za predano delo in prispevek k uspešnosti podjetja prejeli priznanja. postali partner številnih lokalnih in regionalnih kabelskih operaterjev. Trendi so sčasoma postavili tradicionalne ponudnike informacijsko-komunikacijskih rešitev pred potrebo po vpeljavi lastne oblačne infrastrukture in nudenju številnih storitev iz oblaka, kar so izkoristili tudi pri Mega M. Rešitev se je v času pandemije izkazala kot prava smer v razvoju novih storitev. Leta 2018 so vpeljali storitev televizije prek ran Meža, ki sta magistrirala s področja elektrotehnike, smer telekomunikacije. Na prireditvi ob dvajsetletnici delovanja, na kateri so kot gostje presenečenja nastopili člani Slovenskega okteta, sta poudarila, da so ključni za uspeh zaposleni, s katerimi so oblikovali močne vezi in v podjetju ustvarili klimo »velike družine«. Vesna Petkovšek, foto: Aljoša Videtič Gospodarstvo TEDEN GOZDOV 2022 Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je ob tednu gozdov zadnji torek v maju v Nazarjah organizirala prireditev, na kateri so predstavili najskrbnejše lastnike gozdov posameznih organizacijskih enot (Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje in Šoštanj), najprizadevnejšega gozdarja in drevo leta 2022. LE PRIMERNO NEGOVAN GOZD JE DOVOLJ ODPOREN Teden gozdov je tradicionalna akcija promocije gozdov in gozdarstva v Sloveniji, ki vsako leto poteka zadnji teden v maju. Geslo letošnjega tedna gozdov je bilo Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi. Nega gozda je najpomembnejša dejavnost sodobnega gozdarstva. Je glavno orodje za usmerjanje razvoja gozdov in temelj ter hkrati kazalec skrbnega gospodarjenja z gozdom. Z nego gozda namreč krepimo kakovost, odpornost in raznovrstnost gozdov. Le primerno negovan gozd bo dovolj odporen na posledice klimatskih sprememb in tako tudi ekonomsko stabilen ter koristen za lastnika in družbo. SKORAJ VSI GOZDOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI ZASEBNI Za Zgornjo Savinjsko dolino je značilna velika gozdnatost, skoraj tri četrtine površine pokriva gozd. Vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije dr. Darij Krajčič je poudaril: »Sodobna nega gozdov se od klasične GOSPODARSTVO SAŠA REGIJE Odlično poslovanje v letu 2021 AJPES je objavil prve podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji v minulem letu. Podatki kažejo bistveno izboljšanje v primerjavi z letom 2020 tako pri obsegu poslovanja kot pri neto rezultatu. Še posebej spodbudna je skoraj 30-odstotna rast neto dodane vrednosti na zaposlenega, s čimer smo po dolgoletnem zaostajanju presegli republiško povprečje. Bolj podrobno o gospodarskih rezultatih pa čez en mesec, ko bodo znani vsi podatki. Franci Kotnik razlikuje po tem, da se še bolj prepustimo aktivnostim narave same, ji prisluhnemo in manj posegamo v gozd. S tem delamo gozd bolj odporen na izzive sedanjega časa, kot so podnebne spremembe. Suše, podlubniki, ujme so pogostejši, kot so bili kadarkoli prej, zato rabimo danes drugačen gozd - močnejši, stabilnejši. Naši gozdovi so precej pri- Aleksander Ošep iz Podolševe za krajevno enoto Luče, Slavica in Janez Robida s Planine za krajevno enoto Gornji Grad - revirno pisarno Ljubno in Denis Fale z Brda za revirno pisarno Gornji Grad, Martin Mikek iz Radegunde za revirno pisarno Nazarje, ki sodi pod krajevno enoto Šoštanj, za revirno enoto Šoštanj pa Marko Meža iz Podkraja. Najskrbnejši lastniki gozdov in gozdar leta s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije. (Foto: Vesna Petkovšek) zadeti od ujm, zato bo treba odpornosti, pestrosti in naravnosti nameniti še več pozornosti.« Več kot 95 odstotkov gozdov v naši dolini je zasebnih, zato je sodelovanje z lastniki zelo pomembno. »Da je last zasebna, je po moji oceni pozitivno, vendar potrebujemo dobre lastnike gozdov – ozaveščene in skrbne, ki v gozdu ne vidijo le kratkoročnih zaslužkov temveč mnogo več. Zato veliko delamo z njimi in se tudi sami izobražujemo,« je še poudaril Krajčič. NAJSKRBNEJŠI LASTNIKI GOZDOV SO … Za najprizadevnejšega gozdarja letošnjega leta so razglasili Blaža Presečnika, ki vodi krajevno enoto zavoda za gozdove Gornji Grad. Najskrbnejše lastnike gozdov v posameznih organizacijskih enotah izberejo na podlagi več kriterijev, med drugim upoštevajo negovanost in stanje gozda, kakovost in obseg opravljenih gojitvenih ter varstvenih del, kakovost opravljene sečnje in spravila lesa, upoštevanje mnogonamenske vloge gozda, samoiniciativnost za vzdrževanje gozdnih prometnic, sodelovanje z gozdarji in udeležbo na izobraževanjih. Priznanja so prejeli: CEMPRIN - DREVO LETA 2022 V muzeju gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec so ob tej priložnosti odprli razstavo letakov, na katerih predstavljajo izbrane drevesne vrste in konkretna impozantna drevesa iz naše doline. Izbor je nastal v obdobju od 1996 do 2022, v katerem nazarska enota zavoda za gozdove vsako leto razglasi drevo leta. Za letošnje drevo leta so izbrali cemprin oziroma vrsto bora, ki ras- Več kot 1000 let starosti lahko v ekstremnih primerih doseže cemprin – drevo leta 2022. te v Evropi (največ v Švici in Avstriji) in Aziji. Največkrat se nahaja na območju zgornje gozdne meje, torej nad 1300 metri nadmorske višine, in doseže starost nad 700 let, v ekstremih celo več kot tisoč let. Cemprin je v Sloveniji zelo redko, a še vedno samoniklo (avtohtono) drevo, ki ga najdemo na Pohorju, Peci in Smrekovcu. Savinjsko gozdarsko društvo je pred leti planinskim društvom na našem območju podarilo po eno sadiko, najlepše uspeva pri koči na Farbanci. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 7 Oglasi 8 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Intervju ANA NUŠA REBERNIK, ŽUPANJA OBČINE REČICA OB SAVINJI »Občina smo ljudje ni floskula, ima globok pomen« V juniju na Rečici ob Savinji praznujejo občinski praznik v spomin na leto 1899, ko je bilo ustanovljeno kmetijsko društvo, in podelitev trških pravic leta 1585. Kulturni, športni in drugi dogodki se vrstijo skoraj ves mesec, najbolj slavnostna pa je seveda podelitev občinskih priznanj. • Kako potekajo priprave na občinski praznik in kakšen nabor dogodkov si lahko obetamo v mesecu juniju? Organizacijski odbor je zasnoval pester nabor dogodkov, kjer sodelujejo vsa naša društva s svojo dejavnostjo. Različni dogodki si bodo sledili ves mesec, od začetka do konca junija, zato vabljeni, da se pridružite in doživite praznični utrip naše občine. • V sklopu občinskega praznika bo potekala težko pričakovana otvoritev obnovljene ceste na Pobrežjah. Dokončanje del se je nekoliko zamaknilo, a kljub temu je sedaj čas za veselje, kajne? Zamiku je botrovala epidemija, zimske temperature, pa tudi sočasno polaganje celotne komunalne infrastrukture v ali ob cestno telo, kar zahteva dobro usklajenost različnih izvajalcev. 27. maja je bila na veselje vseh nas, predvsem pa Pobrežanov, cesta asfaltirana po celotni trasi, slavnostna otvoritev pa bo 18. junija. • Pobreška cesta je bila sanirana v okviru koncesijske pogodbe. Kje se bodo dela nadaljevala? Gradbeni materiali so se v tem času zelo podražili. Od koncesionarja, podjetja VOC, smo prejeli specifikacijo podražitev, ki je za naš proračun zelo obremenjujoča. Kljub temu so občinski svetniki potrdili nadaljevanje investicij. V kolikor bomo uspešni pri brezplačnem prenosu potrebnih zemljišč za širitev cest s strani občanov na občino, nadaljujemo z odcepoma od gruške proti kamnolomu in Varpolje–Šentjanž. • Živahen utrip dogajanju na Rečici ob Savinji daje ves čas, ne samo v dneh občinskega praznika, Medgenborza ... Prebujanje narave in konec omejitev druženja je spodbudilo aktivnosti društev. Medgenborza je odprta za vsa društva in njihove dejavnosti. Tudi večina občnih zborov društev se je odvijala v večnamenskem prostoru Medgenborze. Sicer pa je to kraj, kjer prirejamo izobraževanja in delavnice, je pa tudi pribežališče pred osamljenostjo in tegobami. • V polnem teku so dela na državni cesti na Reneku, kjer poteka gradnja krožnega križišča. Že veste, kaj bo krasilo medprostor v krožišču? Po dolgih letih čakanja smo dočakali. Sedaj bomo bolj varni pri vključevanju s stranskih na državno cesto. Tema za »Od vročega županskega stola se poslavljam.« medprostor bo povezovala občine naše doline. Izvedba bo preprosta, teme pa še ne bi izdala. • Pogosto poudarjate nujo po novih stanovanjih in zazidalnih parcelah v občini. Je kaj novega na tem področju? Na moje veliko razočaranje ni kaj veliko novega. Smo podeželska občina s kmetijskimi zemljišči. Za prekategorizacijo v stavbna zemljišča je potrebno pridobiti soglasja lastnikov, potem pa še od zunanjih presojevalcev, med katerimi je najstrožje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Žal smo neuspešni. Občani težko razumejo, da je za napredek občine potreben priliv mladine in kapitala. Zaradi neekonomičnosti poslovanja smo izgubili banko, pošto in dve trgovini. Upam, da bo med starajočimi občani z nižjimi prihodki obstal vsaj še poslednji trgovec. • Ena od perečih točk ostaja tudi most v Spodnji Rečici. Si lahko v kratkem obetamo sanacijo? Seveda si neizmerno želimo sanirati dotrajan in že skoraj nevaren most v Spodnji Rečici. Z Ministrstvom za okolje in prostor se o tej nameri in možnosti sofinanciranja iz malhe škod po naravnih nesrečah pogovarjamo že dalj časa. Sprva so bili njihovi obeti zelo pozitivni, sedaj pa se je slika spremenila. Imamo izdelane študije izvedljivosti in pridobljeno projektno dokumentacijo. Javno naročilo za izbor izvajalca je v teku. »Občani težko razumejo, da je za napredek občine potreben priliv mladine in kapitala.« • Izdelana je študija protipoplavne varnosti za potok Rečica. Kaj bo prvi korak za večjo varnost pred poplavami? Junija bomo občanom predstavili protipoplavno študijo. Njena realizacija bo zahtevna, draga, dolgotrajna in soodvisna od razumevanja in dobrohotnosti lastnikov zemljišč ob strugi. Marsikdaj je potrebno pridobiti zemljišča, ki so v zasebni lasti, in zadnje čase naslavljamo več takih prošenj. Razumem neodobravanje, ampak brez razumevanja vseh akterjev ni napredka. Vedno vsak članek zaključujem s stavkom »občina smo ljudje«, kar ni floskula, ima globok pomen. Srčno upam, da bo potok Rečica letos očiščen nanosov proda in prekomernega rastja in bo s tem zagotovljena boljša pretočnost ob nalivih ter manjša nevarnost poplav. • Novembra nas čakajo lokalne volitve. Se boste potegovali še za en mandat? Od vročega županskega stola se poslavljam. Kdor me pozna, ve, da sem sedla na ta stol z velikim entuziazmom po izboljšanju našega, že tako lepega naravnega okolja, da sem samokritična, kritična, pravična, subtilna, vztrajna s težnjo po novostih, a morda nekoliko nevšečna zaradi svojega dokaj koleričnega značaja in neposrednosti. Upam si trditi, da smo naslednji županji ali županu v tem kratkem obdobju dobro tlakovali pot in upam, da jo bo znal oziroma znala na postavljenih temeljih uspešno nadaljevati. Za konec vse občane in goste od drugod vabim, da se nam pridružite na praznovanju praznika naše občine, ponosno pa bomo praznovali tudi dan državnosti. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 9 Oglasi 10 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Iz občin NAZARJE Država bo h gradnji prizidka zdravstvenega doma primaknila milijon Kot smo poročali, se je Občina Nazarje prijavila na razpis ministrstva za zdravje za sofinanciranje gradnje prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Pred dnevi so prejeli sklep, da bo država namenila 949 tisoč evrov sredstev za sofinanciranje izgradnje prizidka in opreme v njem. Sredstva bodo najverjetneje prejeli letos in v naslednjih dveh letih, kot je tudi načrtovana gradnja in notranje opremljanje. OBČINE BODO VLOŽILE OKROG PET MILIJONOV Po projektantski oceni naj bi prizidek stal nekaj manj kot šest milijonov. Razliko v višini dobrih petih milijonov bodo morale pokriti občine. Točna vrednost investicije bo znana prihodnji mesec. Po prijavah izvajalcev na javni razpis, ki bo objavljen v juniju, bodo izvajalca izbrali nekje sredi julija. Gradnja bi lahko stekla že jeseni, zaključek pa Sredi leta 2024 bo pogled na težko pričakovani prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah takšen. je realno pričakovati konec naslednjega leta ali v začetku leta 2024. Sledilo bo opremljanje, sredi leta 2024 pa naj bi prizidek predali namenu. Vse dejavnosti se bodo iz sedanje stavbe preselile v prizidek. Nujna medicinska pomoč bo ostala v Mozirju, kjer so že prenovili prostore. DOGOVOR GLEDE FINANCIRANJA SKLENJEN Po dogovoru, ki so ga župani sklenili že pred časom, bo polovico vrednosti investicije pokrila Občina Nazarje, ostalih 50 odstotkov pa se razdeli med šest občin po ključu števila prebivalcev. Sofinanciranje občin bo dorečeno po odbitku sofinancerskih sredstev države od vrednosti projekta. Nazarski župan Matej Pečovnik je povedal, da je bila vrednost sredstev, dobljenih na razpisu ministrstva za zdravje, izračunana na osnovi števila prebivalcev. Na vsakega prebivalca je bila omejitev 80 evrov. Ker sta občini Mozirje in Ljubno tudi sami kandidirali na razpisu za sredstva za svoji zdravstveni postaji, je znesek za prizidek v Nazarjah nekoliko manjši, kot bi bil, če bi se na razpis prijavili samo s skupnim projektom prizidka. Štefka Sem LJUBNO OB SAVINJI Zdravstvena postaja bo še letos dobila prostore za nove dejavnosti Občina Ljubno je že pred časom pripravila dokumentacijo in pridobila vsa potrebna dovoljenja za dograditev, nadzidavo in rekonstrukcijo zdravstvene postaje na Ljubnem ob Savinji. Potreba po še enem pediatru v dolini je spodbudila idejo o ureditvi pediatrične ambulante. Poleg le-te bo stavba dobila dvigalo, manjši laboratorij, infekcijsko sobo, vetrolov, popolnoma prenovljena bo zobna ambulanta za odrasle, dejavnosti pa bodo v objektu razporedili bolj smiselno, zato bo tudi nekaj selitev ambulant. FINANČNA SREDSTVA ZAGOTOVLJENA Občinska uprava je sama pripravila vso dokumentacijo za prijavo na razpis ministrstva za zdravje, projektant je studio LIST. Za izvedbo investicije so sredstva zagotovljena v občinskem proračunu, 206 tisoč evrov pa bodo dobili s strani države na podlagi uspešne prijave na omenjeni razpis. V PRITLIČJU DEJAVNOSTI ZA ODRASLE PACIENTE V zdravstveni postaji Ljubno je sedaj v pritličju ambulanta družinske medicine in šolska zobna ambulanta. Slednjo bodo po prenovi preselili v prvo nadstropje, v njenih prostorih pa bo referenčna ambulanta. V prvem nadstropju bo tudi nova pediatrična ambulanta. Prenovili bodo prezračevanje celotne stavbe in vgradili nove strojne ter elektro instalacije. DVIGALO ZA LAŽJI DOSTOP Garaži ob vhodu v zdravstveno postajo bodo preuredili v manjši laboratorij in sobo za izolacijo, v ta del stavbe pa bodo vgradili tudi dvigalo, ki bo mamicam omogočalo lažji dostop do pediatrične ambulante in ostalim pacientom do dejavnosti, ki ne bodo locirane v pritličju. Pred vhodom v zdravstveni dom bo postavljen vetrolov. PRENOVA ZOBNE AMBULANTE Popolnoma bodo prenovili zobno ambulanto za odrasle v medetaži. Na novo bodo narejene vse instalacije, zamenjali bodo tudi stavbno in notranje pohištvo ter zobozdravstveno opremo. OTVORITEV KONEC OKTOBRA Ljubenska zdravstvena postaja bo tako deležna celovite prenove, povečan pa bo tudi obseg storitev, ki jih bodo pacienti lahko opravili na Ljubnem. Projektantska vrednost projekta znaša 350 tisoč evrov, kot omenjeno bo 206 tisoč evrov občina prejela od države. Javni razpis za izvajalca del bo objavljen v teh dneh, nakar bo izbran najugodnejši ponudnik. Dela bodo začeli izvajati avgusta, odprtje novih prostorov pa bo najverjetneje konec oktobra. Štefka Sem Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 11 Iz občin GORNJI GRAD Zemljišče za vrtove urejeno in pripravljeno za oddajo Občina Gornji Grad je na lokaciji nedaleč od trškega jedra ob Dreti uredila zemljišče, ki je namenjeno za vrtove. V najem ga lahko vzamejo občani, ki nimajo primernih površin za lastno pridelavo vrtnin. Zeleno luč za ureditev vrtov je dal občinski svet in tudi potrdil ceno najema, ki znaša en evro na kvadratni meter na leto. Kljub dostopni ceni na občini velikega interesa za najem vrtov za zdaj ne beležijo. LE UREJEN KRAJ PRIVLAČEN ZA TURISTE Župan Anton Špeh pričakuje od tistih, ki so se pritoževali glede vrtičkov okoli stanovanjskih stavb, da se bodo oglasili na občini in si zagotovili zemljišče na lokaciji, ki so ga že pred časom uporabljali občani trga v Gornjem Gradu. »Naša prizadevanja za lepši videz in urejen kraj se bodo nadaljevala, zato občane pozivamo k strpnosti in urejenosti okolice svojih bivališč. Le tako lahko pride občina spet na zemljevid lepih in urejenih krajev, kot je že nekdaj bila. Postopoma bo boljši obisk turistov, kar bo izboljšalo pogoje za vse, ki so kakorkoli vpeti v delo v turistični branži, poleg tega pa bo urejen kraj bolj privlačen za mlade, da tukaj prepoznajo priložnosti za svoj razvojni potencial,« je še povedal župan. NAMESTO VRTOV OB BLOKU Kot smo poročali, so v Gornjem Gradu ugotovili, da se vrtički na občinskem zemljišču okrog enega od tamkajšnjih blokov ne skladajo z načrtovano ureditvijo zelenih površin v občini. Da bi tudi tistim, ki bodo po sanaciji tega neskladja ostali brez vrtov, zagotovili možnost, da si pridelajo svojo zelenjavo, je občina zagotovila prostor za najem zemljišč, a stanovalci interesa doslej niso izkazali. Kot so povedali, v bloku stanujejo večinoma starejši in invalidi, ki jim lokacija občinskih vrtov predstavlja težavo zaradi oddaljenosti. Na občini so potrdili, da so se stanovalci omenjenega bloka odločili, da nadaljujejo z obdelavo vrtov na stari lokaciji in niso pripravljeni vzeti v najem zemljišč na novi lokaciji. V občinski upravi napovedujejo, da bodo ukrepali skladno z zakonskimi predpisi. Štefka Sem Zemljišče za vrtove ob Dreti je urejeno na lokaciji, kjer so nekdaj že bili trški vrtovi. (Foto: AŠ) OBČINA SOLČAVA Zaradi premalo prihodkov potrebna zadolžitev Solčavski občinski svetniki so potrdili rebalans proračuna Občine Solčava za leto 2022, ki je bil potreben zaradi uskladitve nekaterih postavk z realizacijo in spremembe finančne konstrukcije načrtovanih projektov. Proračun po rebalansu znaša 2,6 milijona evrov. POSODOBITEV SISTEMA ZA VSTOP V LOGARSKO DOLINO Nekaj sprememb je pri investicijah v komunalno in cestno infrastrukturo in razpisih s področja kmetijstva in gospodarstva. V Krajinskem parku Logarska dolina še pred poletjem načrtujejo vzpostavitev sistema avtomatskih zapornic za pobiranja prispevka za vstop v park, predvidena pa je tudi vzpostavitev delovanja male komunalne čistilne naprave Plest. PRED PRIČETKOM GRADNJE NOVE TELOVADNICE Kot je povedala županja Občine Solčava Katarina Prelesnik, je do sprememb prišlo tudi zaradi uskladitve finančne konstrukcije in terminskega plana projekta za izgradnjo telovadnice. V proračun so naknadno umestili nov projekt - sanacijo pešpoti do 12 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 cerkve Marije Snežne, imenovane Ta puklasta. Gre za zelo strm teren, ki je destabiliziran po položitvi visokonapetostnega kabla v zemljo. Glede nastale situacije se bodo obrnili tudi na Elektro Celje. ODHODKI NAD PRIHODKI Po rebalansu proračuna so prihodki v primerjavi s prvotnim proračunom za leto 2022 višji za enajst odstotkov, odhodki pa za 27 odstotkov. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki 2,6 milijona evrov znaša proračun Občine Solčava za leto 2022 po sprejetem rebalansu. se bo občina zadolžila do višine 500 tisoč evrov z dobo odplačevanja 10 let in možnostjo predčasnega vračila brez dodatnih stroškov. Barbara Rozoničnik OBČINA MOZIRJE Državna sredstva za zdravstvo tudi v Mozirje Ministrstvo za zdravje bo z nekaj manj kot 97 tisoč evri sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov splošne in družinske medicine v zdravstveni postaji v Mozirju. Za sredstva je na razpisu uspešno kandidirala Občina Mozirje. Prenova prostorov v izmeri 153 kvadratnih metrov bi morala biti zaključena že v maju, celotna vrednost investicije pa znaša nekaj več kot 250 tisoč evrov. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Luče sredi 19. stoletja (3) PETER WEISS Končuje se pregled stanja v župniji Luče iz sredine 19. stoletja (za časovno primerjavo: s konca Prešernovega življenja), kot je bilo popisano na osnovi ankete nadvojvoda Janeza Habsburškega, brata takratnega avstrijskega cesarja. Nadvojvoda se je odločil poizvedeti, kaj vse je na razpolago po posameznih predelih, da bi se potem lahko lotil ukrepov za družbeni in gospodarski dvig krajev, ki niso bili kdo ve kako razviti. Zbirka odgovorov za kraje Slovenske Štajerske, ki so bili zajeti v anketi in ki so vsi po vrsti zapisani v nemščini, je danes ohranjena kot »Göthova topografija« in večinoma še ni prevedena v slovenščino. V njej so tudi odgovori za vsega približno 40 krajev iz Zgornje Savinjske doline. Nekatere prevode je že objavil etnolog Niko Kuret in so izšli v nekaj natisnjenih zvezkih, konkretnega o Lučah pa je prevedel in uredil Angelos Baš. Po njegovi objavi v Savinjskem zborniku leta 1983 je (bil) tule ponatisnjen z nekaj izpopolnitvami. Čisto uporabni podatki za čas pred letom 1850 so recimo, da so v župnijo Luče spadale poleg občine Luče še občine Krnica, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Konjski Vrh in Strmčki Vrh (danes Strmec). Izvemo tudi, koliko je bilo v vsaki od vasi hiš ter prebivalcev in prebivalk. Med dejavnostmi se navaja poljedelstvo z ržjo, pšenico, ječmenom in ovsom kot glavnimi žitaricami. Odgovor o mlatilnicah govori o primerjalni tehnični razvitosti teh krajev, saj so se drugod že začeli pojavljati prvi poljedelski stroji, poleg tega pa so v lučki občini ob reki Savinji navedeni dva mlina in dve žagi. Kot dobro zastopano je omenjeno čebelarstvo. Čisto na koncu je zapisana pripovedka o čudežnem »žegnanem« studencu. Studence so povezovali (in jih morda še povezujejo) s podobnimi okoliščinami tudi drugod, recimo v Gornjem Gradu ali na Rečici ob Savinji, je pa seveda kakovost vode dobro preverjati na kak sodobnejši način kot s pričevanjem hudo žejne duhovščine pred stoletji. PREBIVALCI LUČ IN OKOLICE Tako ob nedeljah in praznikih radi posedajo po krčmah, tam so radi veseli, plešejo in pojejo. Plesne melodije so nemške in zgornještajerske. Za ples igrajo na gosli, klarinet, lovski rog in trobento. Na svatbah morajo povabljeni gostje prispevati k plačilu stroškov. Po pogrebih ni gostij, temveč pogostijo vse sorodnike in sosede v gostilni, in sicer z vinom in kruhom. V lučki župniji sta župnik in kaplan. Župnik dobiva od župne srenje pšenično in ovseno bero in pa 143 goldinarjev in 24 krajcarjev prispevka iz verskega sklada, medtem ko dobiva kaplan samo pšenično in ovseno bero. – K župni cerkvi v Lučah spada podružnična svetega Antona Puščavnika v občini Podvolovljek; ta podružnica je v ravnini in z vseh strani obdana z gorami; od Luč je oddaljena dve uri. – V tej župniji ni nobene opuščene cerkve. Do 1845 je v Lučah v posebni stavbi nedeljska šola, ki jo vodita župnik in kaplan in ki jo obiskuje okoli 30 otrok. Od 1845 je v Lučah zasebna šola, ki jo obiskuje malone toliko otrok kot prej nedeljsko šolo. Poučujeta jih kaplan in izprašan organist, ki ga plačuje župna srenja. – Razen za snežne plazove, ki se včasih utrgajo in kdajpakdaj terjajo človeško življenje, ne vejo tukaj za nikakršne izredne dogodke. V teh krajih nimajo gasilnih priprav. Celja]. Preostali trije zvonovi so iz novejšega časa. – V podružnični cerkvi v Podvolovljeku ni nič posebnega. – Stanje, v katerem sta v lučki župniji cerkvi in duhovniški stavbi, je zelo dobro. In v tej župniji ni nikakršnih kapelic, križev ipd. ŽEGNANI STUDENEC Med prebivalci lučke župnije je na splošno znana naslednja pripovedka: V občini Podvolovljek je še danes v neki gorski globeli okoli dve uri hoda dolg in temen pragozd, ki se imenuje Bela. V tem gozdu se je v nekdanjih časih izgubil neki prelat (ali škof), ki je bil s svojimi spremljevalci tu na lovu. Po dolgem tavanju je, kot pravijo, ves utrujen in hudo žejen sédel na kamen ob vznožju nekega griča. Ker je umiral od žeje, se je obrnil k Bogu, edinemu pomočniku v stiski. Ko se je tako oziral po Božjem usmiljenju, se mu je zazdelo, da sliši pod kamnom, na katerem je sedel, žuboreti vodo. Prisluhnil je, vstal in odvalil kamen, na katerem je sedel. In glej: iz majhne vdolbine je na njegovo največje veselje pritekla kristalno bistra studenčnica. Tedaj so prišli njegovi spremljevalci, ki so prav tako vsi umirali od žeje. Prelat (ali škof) jim je pokazal izvirek, povedal, kako ga je odkril, vzdignil roke proti nebu in blagoslovil studenčnico. Vsi so jo pili in si pogasili Zgornji del Zgornje Savinjske doline na zemljevidu celjskega okrožja leta 1832 V lučki cerkvi sta v velikem oltarju zelo dober in pozlačen kip svetega Lovrenca s svetniškim sijem in slika, na kateri je upodobljeno svetnikovo mučenje; sicer ni v tej cerkvi nič zanimivega. V njej so štirje zvonovi. Na velikem zvonu piše: St. Laur. ora pro nobis 1693 – Nicolaus – Urbanus Cilläe me fudit [latinsko: Sveti Lovrenc, prosi za nas 1693 – ulil me je Nikolaj Urban (Boset) iz žgočo žejo, kakršne dotlej niso poznali. Potem so se zahvalili Bogu in ga hvalili, delivca vsega dobrega. Okrepčana in poživljena se je nato vsa družba odpravila proti domu. Še zdaj teče iz tega izvirka zelo bistra in čudovita voda; slovensko se ji pravi »žegnani studenec«. Vsi, ki jih pelje pot skozi to divjino in mimo tega izvirka, radi pijejo to izjemno vodo, tudi če niso žejni. Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 13 Intervju ANDREJA PEČNIK, DR. MED., SPEC. INTERNE MEDICINE »Potrebujemo več komunikacije med družinskimi zdravniki in specialisti« Foto: Marija Šukalo tega, ali bomo uspeli bolnikom nuditi vse, kar potrebujejo. Iz tedna v teden so se stvari spreminjale, tudi pristop k zdravljenju, ker so prihajala vedno nova spoznanja. Pol leta so bili članki o covidu moja edina literatura, šele kasneje sem spet posegla po kriminalkah. Potrebovala sem tudi določen čas, da sem se »Preveč žalostnih zgodb sem videla, zato težko sprejmem trditve nekaterih, da je covid »k'r neki«.« Andreja Pečnik živi od prvih dni svojega življenja na Prihovi. Zdoma je bila le v času študija medicine v Ljubljani, ki ga je zaključila leta 1988, in v času specializacije. Prvo leto po opravljenem stažu in strokovnem izpitu je bila zaposlena v ambulanti splošne medicine v Zdravstvenem domu Velenje, potem pa se je pokazala priložnost specializacije iz interne medicine, ki jo je z veseljem izkoristila. Tako se je začela njena strokovna pot na pljučnem oddelku in v intenzivni enoti v Bolnišnici Topolšica, ki traja še danes. Od vseh delovnih obveznosti ima najraje delo v enoti intenzivne terapije, opravlja pa že vrsto let tudi delo zdravnika za obvladovanje bolnišničnih okužb. • Bolnišnica Topolšica je eden izmed centrov za covidne bolnike v Sloveniji. Kako ste vi osebno doživljali minulo obdobje, ki ga ja zaznamovala epidemija? Bolnišnica Topolšica je sprejela prve covidne bolnike jeseni leta 2020. Takrat smo imeli samo »navadni oddelek«. Bolnike, ki so potrebovali intenzivni oddelek, smo morali preseliti v drugo ustrezno bolnišnico, kar je predstavljalo kar precejšen podvig, ker so se poslabšanja pogosto zgodila v času dežurstva. Jeseni 2021 smo odprli covid intenzivno enoto. V začetku epidemije me je bilo precej strah, pa ne zase, pač pa 14 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 navadila delati in živeti v zaščitni opravi. V lanskem letu smo bili že nekoliko bolj korajžni, predvsem na račun cepiva in že uveljavljenih shem zdravljenja. V naši bolnišnici smo zdravniki stoodstotno precepljeni. Epidemija me je še podkrepila v vedenju, da se je potrebno zaščitno obnašati, da bi lahko ščitil sebe in sočloveka. • Kako smo se na ukrepe v času epidemije odzvali Zgornjesavinjčani? Ste opazili kakšna odstopanja od preostalega dela Slovenije? Glede odziva na ukrepe menim, da nismo bili v naši dolini nič kaj dosti drugačni od ostalih delov Slovenije, nimam pa uradnih podatkov. Precej so me spravljale v nejevoljo »kampanje proti cepljenju« in kolikor sem imela priložnosti, sem ljudem pojasnjevala prednosti, predvsem za bolj ogroženo populacijo. • Jeseni najbrž lahko pričakujemo nadaljevanje epidemije oziroma nov val okužb s koronavirusom. Se bo to sploh kdaj nehalo, ali bomo morali živeti z vedno novimi različicami? Ne vemo zanesljivo, kako se bodo koronavirusne okužbe pojavljale v prihodnje. Vsekakor pričakujem preko poletja nadaljevanje zatišja, najverjetneje pa se bo v jesensko-zimskem času število okužb ponovno povečalo. Z izvajanjem zaščitnih ukrepov moramo vsi skupaj poskrbeti, da ne glede na različico ne bomo dovolili intenzivnega širjenja virusa. V sezoni virusnih okužb je vsekakor smiselno nositi zaščitno masko v zaprtih prostorih, kjer je več ljudi. Umivanje in razkuževanje rok je ukrep, ki bi ga moral izvajati vsak civiliziran človek. • Pogosto slišimo, da covid-19 ni veliko drugačen od gripe in da so že pred to epidemijo ljudje s pridruženimi boleznimi umirali zaradi okužb z virusi gripe. Kako odgovarjate na to? Res je, ljudje s pridruženimi boleznimi so in bodo umirali tudi pri okužbah z gripo ali drugimi respiratornimi virusi, vendar pa je odstotek umrljivosti pri covidu bistveno višji. Umirali so tudi ljudje brez pridruženih bolezni. Verjemite, da je zelo hudo sprejeti, ko izgubljaš bitko pri človeku, ki je precej mlajši od tebe. Preveč žalostnih zgodb sem videla, zato težko sprejmem trditve nekaterih, da je covid »k'r neki«. • Zdravstvu je bilo očitano, da se nismo ustrezno pripravili na drugi, tretji val okužb, čeprav smo ju pričakovali. Bili smo vedno znova »presenečeni« in situacija v bolnišnicah je bila težko obvladljiva. Ali smo sedaj bolje pripravljeni? Ne znam odgovoriti, ali bomo na naslednje vale dovolj dobro pripravljeni. Vsekakor imamo na razpolago nekaj več možnih zdravil, razvijajo se nova cepiva, poznamo načine prenosa virusa in možnosti zaščite. Seveda pa nimamo »V začetku epidemije me je bilo precej strah, pa ne zase, pač pa tega, ali bomo uspeli bolnikom nuditi vse, kar potrebujejo.« in tudi še čez leto dni ne bomo imeli na voljo več prostorskih kapacitet, enoposteljnih sob v bolnišnicah in tudi ne neomejenega števila zdravstvenega kadra. Poslušali smo, da je izgradnja nove infekcijske klinike prioriteta, pa ne vem, če že sploh imajo lokacijo, kaj šele kaj drugega. Infekcijski oddelki v Sloveniji so podhranjeni in prostorsko neustrezni. • Čakalne vrste za obisk specialistov so se, tudi pri vas, v času epidemije še podaljšale. Kje vidite rešitev? Čakalne dobe so se v zadnjih dveh letih tudi v naši bolnišnici podaljšale, ker je zaradi potrebe po prerazporeditvah kadra ambulantna dejavnost, z izjemo urgentnih stanj in diagnostike rakavih bolezni, povsem odpadla za nekaj mesecev. Letošnje leto ambulante delujejo bolj ali manj normalno, prve preglede se trudimo opraviti v roku, ki je predviden za posamezne stopnje napotitve, težje pa je opraviti tudi vse potrebne kontrolne preglede. Skrajšanje čakalnih dob brez zagotovitve zadostnega števila ambulantnih ekip ni mogoče. Pri nas je število specialistov za pokritje vseh dejavnosti premajhno, zato pridejo v poštev samo dodatne ure dela, kar pa je seveda ob vsaj štirih dežurstvih na mesec že Intervju obremenitev, ki je na dolgi rok ne zmoreš. Rešitev je torej v zaposlitvi večjega števila zdravnikov in medicinskih sester. Kako jih privabiti, je pa že skoraj »misija nemogoče«. Menim, da bi morali in bi tudi lahko izboljšali komunikacijo med primarnim in sekundarnim »Zaupanje med bolnikom in zdravnikom je proces, ki se ne zgradi ob enem srečanju.« nivojem, podatki na napotnici so včasih tako suhoparni, da se res ne da razbrati, zakaj bi nekdo potreboval prednostno obravnavo. Menim, da potrebujemo več neposredne komunikacije med družinskimi zdravniki in specialisti na sekundarnem nivoju. • Kaj bi spremenili v zdravstvenem sistemu? Želela bi, da se v državi končno odločimo, kakšno zdravstvo želimo imeti, koliko smo za to pripravljeni in sposobni dati, kako bomo pridobili nove kadre in zadržali sedanje, da ne bodo odhajali. Potrebujemo dolgoročni načrt izobraževanja potrebnih kadrov in da se ideje ter želje vladajočih ne spreminjajo vsaki dve ali štiri leta. Pomembno se mi zdi tudi to, da se vsi, tako izvajalci kot uporabniki, obnašamo racionalno, tako pri porabi sredstev kot izrabi delovne sile. Sem zagovornica močne in kakovostne javne zdravstvene mreže, ki je dostopna vsem. Seveda pa moramo tudi uporabniki skrbeti za to, da zdravstva po nepotrebnem ne izkoriščamo in obremenjujemo. • Včasih je bil poklic zdravnika zelo spoštovan, zato so se mladi raje odločali za ta študij. Danes je vse precej drugače. Kje vi vidite razloge za te spremembe? V vsakem poklicu je potrebno spoštovanje do tistih, ki ga opravljajo. Je pa potrebno povedati tudi to, kaj se komu ne zdi prav, vendar na ustreznih mestih, in ne kar vse povprek »šimfati«, kako je vse zanič. Zaupanje med bolnikom in zdravnikom je proces, ki se ne zgradi ob enem srečanju. Zelo neugodno je, če mora bolnik pogosto menjati zdravnika, a se to vse pogosteje dogaja. Pri odločanju za poklic pri mladih je najbrž pomembno tudi to, da je študij skupaj s specializacijo zelo dolg, potem te pa čaka delo preko polnega delovnega časa in neskončno število neprespanih noči, kar na prvi pogled vsekakor ni spodbudno. • Nezaupanje se kaže tudi v tem, da pacienti pogosto ne sodelujejo z zdravnikom, dvignejo sicer zdravila na recept v lekarni, a jih ne uživajo, kar zdravnikom zamolčijo, morda tudi iz strahu. To je problematično z več vidikov: zdravnik nima realne slike o poteku zdravljenja, nastaja nepotrebna ekonomska škoda, velike količine zdravil se kot odpadki odlagajo v okolje … Kako prekiniti ta začarani krog? Sodelovanje bolnika v procesu zdravljenja je vedno izziv. Najlažje je pri težkih bolnikih, ti praviloma dobro sodelujejo. Manj kot je bolezen ogrožajoča, več je zdravljenja po svoje. Pomembno je, da bolniku razložiš, zakaj je določeno zdravilo ali postopek potreben, da ve tudi za možne zaplete in neželene učinke. Imeti mora tudi možnost, da predstavi svoje dvome ali strahove. Imamo pa nekaj »strokovnjakov Google medicine«, ki imajo že izdelano diagnozo in pričakujejo točno tisto, kar so si zamislili, in če tega ne dobijo, niso zadovoljni. Kadar nekdo meni, da mu zdravila ne ustrezajo, je vsekakor prav, da to pove in se najde rešitev. Sama zdravnikov, ki mislijo, da imajo vse prav, nimam najraje. • Po drugi strani pacienti od zdravnikov včasih pričakujejo nemogoče. Da bodo dobili čudežno tabletko, ki bo nemudoma rešila vse težave. A večina bolezni ni tako preprosto rešljivih … • Morda bi bilo dobro več narediti na področju preventive in ljudi spodbujati, da sami poskrbijo za svoje zdravje. Preventiva je vsekakor pomembna, zahteva pa veliko samodiscipline. Razvadam se je težko odpovedati, redna telesna aktivnost terja čas in voljo, pripravljanje in uživanje zdravih obrokov hrane je marsikdaj dolgočasno. Se pa splača ljudi k temu spodbujati. • Kaj lahko kot posamezniki sami naredimo za boljše zdravstveno in imunsko stanje? K dobremu počutju, krepitvi imunosti in premagovanju stresa pomaga gibanje, predvsem v naravi. Če se le da, tudi smeh, druženje s prijetnimi ljudmi, uživanje dovolj tekočine, pri čemer seveda ne mislim na sladke gazirane pijače in alkohol, dovolj spanja ... • Kako močno na zdravstveno stanje vplivajo stres, zaskrbljenost, tesnoba? Ta stanja in občutki se namreč krepijo tudi zaradi neprekinjenega medijskega bombardiranja o krizah in katastrofah, ki vzbujajo občutek, da je okolje, v katerem živimo, nevarno, da je prihodnost negotova ... Krizne situacije neugodno vplivajo na našo psiho pa tudi na povsem telesna stanja. Prihaja do hormonskih neravnovesij, povišanja krvnega tlaka, poslabšanja dihalnih težav, imunsko pogoje»Včasih je daljši pogovor in poslušanje več vredno od zdravil in preiskav.« »Še vedno grem zelo rada delat, ne hodim samo v službo, čeprav sem pogosto utrujena in mi gre včasih kaj na živce.« (Foto: osebni arhiv) Čudežnih tabletk ni, razen … Včasih je daljši pogovor in poslušanje več vredno od zdravil in preiskav. Seveda obstajajo zdravila, ki imajo veliko neželenih učinkov, vendar pa so za določena stanja nepogrešljiva. Če pomislimo na kemoterapijo in zdravila, ki zavirajo imunski sistem, moramo priznati, da rešujejo življenja, kar za posameznika ni zanemarljivo. Veliko je ljudi, ki so zelo nekritični do jemanja antibiotikov; na tem področju bomo morali še veliko narediti. nih bolezni, vse več je depresivnih stanj. Potrebujemo različne možnosti in načine sproščanja, so pa seveda za različne ljudi tudi te metode različne. Nekdo to dela sam, drugi potrebuje skupino, marsikdaj pa bi bilo koristno, da bi se oprijeli strokovne pomoči. • Gospa Pečnik, zakaj ste se vi odločili za medicino? Ste po vseh teh letih z odločitvijo še zadovoljni? Danes pravzaprav ne vem več, kaj je prevladalo pri odločitvi za medicino. Mogoče delno tudi to, da sem se z zdravstvenim sistemom že v svojem otroštvu redno srečevala kot uporabnik. Rada sem imela naravoslovne predmete, ni se mi bilo težko učiti, zanimali so me ljudje in v tistih letih, ko se je bilo potrebno odločiti za poklic, sem bila prepričana, da lahko rešujem svet. Druga želja, ko sem bila še v osnovni šoli, je bila postati pomorščak, samo to za dekleta ni prišlo v poštev. V bistvu sem srečna, da sem se odločila za to pot. Še vedno grem zelo rada delat, ne hodim samo v službo, čeprav sem pogosto utrujena in mi gre včasih kaj na živce. Res pa je, da delam v super kolektivu. Če bi se danes odločala za poklic, bi skoraj zanesljivo izbrala enako. To delo mi nekako gre dobro od rok. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 15 Kultura 100 LET KULTURNEGA UDEJSTVOVANJA NA LJUBNEM OB SAVINJI Kultura je povezovala ljudi po zaslugi zavednih posameznikov Pisalo se je leto 1922, ko je bil na Ljubnem ob Savinji ustanovljen moški pevski zbor Raduha. Od tega dogodka je mi- Franjo Naraločnik je v govoru omenil, da bodo 100-letnico kulturne dejavnosti obeležili tudi s prihodnjimi dogodki, ki se bodo zvrstili skozi leto 2022. Ob jubileju je dolgoletna članica društva Helena Šlogar pripravila zbornik, razstavo in kulturno pot. CVET NASTOPAJOČIH V kulturnem programu so nastopili Ajda Julija Ozimic na klavirju, harmonikarski orkester Primoža Zvira, mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji pod vodstvom Mitje Venišnika, Kvartet Štiglic in Oktet Žetev. Posebne glasbene gostje so bile članice dekliškega noneta Lipca. Po 14 letih so se ponovno zbrale in zapele ter z nastopom privabile solze na oči njihovi mentorici in učiteljici Lenki Kralj, ki se jim je pri petju z veseljem pridružila. Štefka Sem Lenka Kralj (tretja z desne) se je na odru z veseljem pridružila svojim nekdanjim učenkam, ki so tvorile nonet Lipca. (Foto: Štefka Sem) nilo okroglih sto let, zato so se v ljubenskem hramu kulture zadnjo soboto v maju zbrali ustvarjalci in ljubitelji kulture ter proslavili ta visoki jubilej. Večer je bil posvečen vsem, ki so pustili nepozabne sledi v lokalnem kulturnem prostoru. POPOTOVANJE PO ZGODOVINI Organizirano delovanja kulture se je na Ljubnem začelo z ustanovitvijo moškega pevskega zbora Raduha na pobudo Milka Rajnerja. Njegova žena Lucija je vodila dramsko sekcijo, ki se je razvila ob pevskem društvu. Za njima se je zvrstilo veliko odličnih zborovodij in režiserjev. Moderatorja Nina in Janez Pogačar sta med glasbenimi nastopi predstavila zgodovino krajevne folklore, knjižnice, kina, oblačilne dediščine, otroške folklorne skupine, ljudskih godcev in pevcev ter gledališke dejavnosti. Obiskovalce prireditve so razveselili tudi posnetki uspešnih predstav, ki so jih ljubenski gledališčniki odigrali v preteklosti. JUBILEJNO ZLATO PRIZNANJE KULTURNEMU DRUŠTVU Kultura gradi in ohranja identiteto naroda, je v nagovoru povedala predsednica ljubenskega kulturnega društva mag. Zvonka Kladnik, ki je nato od vodje mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Tatjane Vidmar v imenu društva sprejela jubilejno zlato priznanje JSKD. Za popolnoma prenovljen kulturni center se je Kladnikova zahvalila direktorju podjetja KLS Ljubno Mirku Strašku in Občini Ljubno. Župan 16 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Na Pikapolončku prepevalo devet zborčkov Po dveh letih premora so se v Športnem centru Luče zbrali najmlajši pevci iz Zgornje Savinjske doline. Devet zborčkov se je predstavilo na območnem srečanju predšolskih pevskih zborov in zborov prve triade osnovnih šol, ki nosi naslov Pikapolonček. Ena redkih tovrstnih revij je potekala v sklopu vseslovenske akcije Tedna ljubiteljske kulture in v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, območne izpostave Mozirje. S spremno besedo je poslušalce med nastopi pevskih sestavov popeljal Boštjan Oder. Barbara Rozoničnik Mlajši otroški pevski zbor osnovne šole Blaža Arniča Luče pod vodstvom Mitje Venišnika (foto: Dejan Tonkli) Organizacije REVIJA HARMONIKARSKEGA ORKESTRA PRIMOŽA ZVIRA Avsenikove in Slakove viže navdušile občinstvo V rečiški osnovni šoli so predzadnjo majsko nedeljo odmevali zvoki harmonik. Harmonikarski orkester Primoža Zvira je pripravil revijo, na kateri so mladi glasbeniki pod vodstvom svojega mentorja številčnemu občinstvu predstavili, kaj so se naučili v tem šolskem letu. REVIJO POPESTRILI PEVCI IZ VRTCA Zaigrali so tako tisti, ki se harmonike učijo šele nekaj mesecev, kot tisti, ki se lahko uvrščajo med izkušene glasbenike. Slišati je bilo priljubljene Avsenikove in Slakove viže ter melodije nekaterih drugih avtorjev. Za popestritev dogodka so poskrbeli pevci iz rečiškega vrtca Lipa pod taktirko Vesne Ugovšek. UČENJE TUDI PREKO SPLETNE ŠOLE Pevci so ob spremljavi harmonikarjev poslušalce navdušili z novo čebelarsko himno Martina Juharta Hvala vam, čebelice. Harmonikarji so se omenjene pesmi naučili preko spletne šole Vharmonika. Premierno so z njo gostovali v TV-oddaji V petek zvečer. Gost večera Žiga Bukšek, prav tako Zvirov učenec, je zaigral program, s katerim bo skušal prepričati komisijo na svetovnem prvenstvu frajtonarjev. RŠ Vi o Savinjskih novicah Mladi harmonikarji so pokazali, kaj so se naučili v tem šolskem letu. (Foto: arhiv Primoža Zvira) BRALNI KLUBI OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE Zaključno druženje na Ljubnem ob Savinji Knjižničarji Osrednje knjižnice Mozirje so ob zaključku tokratne sezone bralnih klubov organizirali izlet za bralce, ki se udeležujejo mesečnih pogovorov o knjigi. Obiskali so prenovljeni kompleks Udeleženci izleta so si ogledali tudi zbirko cvetnonedeljskih potic. (Foto: Roman Mežnar) zadružnega in kulturnega doma ter kongresnega centra na Ljubnem ob Savinji. PET BRALNIH KLUBOV V Osrednji knjižnici Mozirje si sistematično prizadevajo za spodbujanje branja in bralne kulture. V ta namen imajo organiziranih pet bralnih klubov, in sicer v krajevnih knjižnicah v Gornjem Gradu, Nazarjah, na Rečici, v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji. Slednja kluba sta začela delovati v drugi polovici lanskega leta, ljubenski pa poteka v okviru operacije Čebela BERE med. PRISLUHNILI FLOSARSKI PRIPOVEDI Vsako leto za udeležence klubov organizirajo zaključni izlet. Letos so si ogledali interaktivne flosarske zbirke in zbirko cvetnonedeljskih potic. Prisluhnili so pripovedi, skozi katero je Martin Juvan - Čuks, potomec ljubenskih flosarjev, predstavil 500-letno tradicijo splavarjenja po reki Savinji. Ogledali so si tudi novo ljubensko knjižnico, srečanje pa so - navdušeni nad organizacijo in druženjem - sklenili s skupno malico. Roman Mežnar Nejc Slapnik, glasbenik, igralec, animator in turistični vodnik Savinjske novice so zelo »fajn« časopis. Do pred kratkim so JM naznanjale konec tedna, sedaj pa jih lahko prebiramo ob poslušanju četrtkovega Večera domačih pesmi in napevov. A šalo na stran! Nisem naročnik Savinjskih novic, je pa nanje naročena moja mama. Zato grem vsak četrtek - takoj po obisku poštarja nemudoma pogledat v spodnji nabiralnik, če je kaj pošte za »ta zgornje«. Seveda najprej na hitro preletim naslove člankov in fotografije, podrobnejše branje člankov pa pride na vrsto kak dan kasneje. Prav imenitno je dobiti vse informacije iz naše doline na enem mestu in te so v Savinjskih novicah prav gotovo zapisane. Zato je vaš slogan »O čemer ne poročamo, se pravzaprav sploh ni zgodilo« (upam, da sem prav zapisal) povsem na mestu. Zato vsa pohvala vašim novinarjem, ki vedno poskrbijo za zanimive članke. Morda bi lahko bili malo bolj »udarni«, kakor je včasih znal razmišljati, zapisati in začiniti Edi Mavrič. Zelo so mi bili všeč zgodovinski zapiski Aleksandra Videčnika, katere imam skrbno shranjene. Vesel sem, da sedaj v novicah berem članke dr. Petra Weissa, ki nam na nek povsem nov način odstira zgodovino naše doline. Hvala zagnani ekipi Savinjskih novic! Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 17 Organizacije, Oglasi GLASBENA ŠOLA NAZARJE Z baletno predstavo Grdi raček kar šestkrat na odru Učenci baletnega oddelka Glasbene šole Nazarje so 20. maja v nazarskem kulturnem domu odplesali prvo od skupno šestih izvedb baletne predstave Grdi raček. Pod vodstvom Katarine Čegovnik so mlade baleri- baletne pripravnice do vseh 6. razredov baleta, se je moralo za tako obsežen projekt kar nekajkrat zbrati na dodatnih skupnih vajah. S svojimi idejami so pri koreografiji nemalokrat sodelovali tudi učenci sami. Grdi raček je žalostna zgodba s srečnim koncem v izvedbi baletnega oddelka Glasbene šole Nazarje. (Foto: arhiv šole) ne in baletnik po dveh meseZa organizacijo nastocih intenzivnih priprav navpa in koreografijo prestave dušili najprej starše in ostaGrdi raček po Labodjem jelo občinstvo, na predstavah, zeru je poskrbela Čegovniki so sledile, pa še učenke in kova. S pomočjo oblikovalca učence osnovnih šol Zgornje luči in zvoka Andreja Raka Savinjske doline. so se v ozadju nastopajočih »Zelo sem ponosna na vrstile diaprojekcije, precizno naše balerine in baletnika, ki izbrana glasba in luči pa so je odplesal glavno vlogo grpredstavi, poleg plesalcev, dega račka,« je povedala Čedali poseben čar. Za kostugovnikova in dodala, da so mografijo dogajanja na kmebili vsi zelo prizadevni na vatiji, kjer se raci izvali »grd rajah, vsak posameznik posecman«, ki ga vsi preganjajo in bej pa je s svojo izraznostjo obupan komaj preživi zimo, gibov in mimike dodal svoj spomladi pa se pridruži jati kamenček v mozaik celotne čudovitih labodov, je poskrpredstave. 42 učencev, ki obibela Barbara Verhovnik. Barbara Rozoničnik skujejo baletni oddelek, od EPIDEMIJA COVIDA-19 Le še 15 aktivnih okužb v dolini V soboto, 4. junija, so v Sloveniji ob 242 PCR-testih in tisoč hitrih antigenskih testih potrdili 85 okužb z novim koronavirusom, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po njihovi oceni je v državi okrog 3700 aktivnih primerov. V 18 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 občini Mozirje jih je bilo v soboto sedem, v Nazarjah štiri, v Gornjem Gradu dve, na Rečici ob Savinji in na Ljubnem po en aktiven primer okužbe, okuženih pa trenutno ne beležijo v občinah Luče in Solčava. Štefka Sem Organizacije KULTURNO DRUŠTVO BOČNA Četrt stoletja prireditve Pesem pomladi Zadnjo soboto v maju je v kulturnem domu v Bočni potekala 25. prireditev Pesem pomladi. Po premoru zaradi omejitev druženja v preteklih dveh letih so bili pevci in tudi poslušalci zelo veseli ponovnega srečanja. NASTOPILO ŠEST ZBOROV Na odru se je zvrstilo šest zborov, trije domači in trije gostujoči. Kot običajno so se poslušalcem najprej predstavile članice ženskega pevskega zbora Kulturnega društva (KD) Bočna pod vodstvom Jožeta Pustoslemška. Sestav deluje že 74 let. Zbor trenutno tvori enajst pevk, ki rade nastopajo na prireditvah v kraju in okolici. V nadaljevanju so se predstavili moški pevski zbor Lipa Trojane, mešani pevski zbor Lisca Sevnica in moški pevski zbor Društva upokojencev Miklavž na Dravskem polju. VEČ KOT STOLETNA TRADICIJA PETJA Kot predzadnji je nastopil mešani pevski zbor KD Nazarje, ki ga je dolga leta vodil Anton Acman, kot zborovodkinja ga je nasledila Kristina Šuster Uršič, nedavno pa je vodenje prevzel Damjan Žvipelj. Kot šesti po vrsti so zapeli člani domačega moškega zbora, ki se ponašajo z več kot stoletno tradicijo. Zbor, ki ga sestavljajo pevci različnih generacij, že leta vodi Matjaž Železnik, na koncertu pa ga je nadomeščal Jože Pustoslemšek. Skozi nastope posameznih zborov je poslušalce spretno vodila Tina Krebs. Za mogočen sklepni del jubilejne prireditve Pesem pomladi so v pesmi Pa se sliš' moči združili ženski in moški zbor iz Bočne ter mešani zbor iz Nazarij. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Ob koncu prireditve so pod vodstvom Jožeta Pustoslemška skupaj zapeli ženski in moški zbor iz Bočne ter mešani zbor iz Nazarij. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Mladina s koncertom zbirala denar za novo gasilsko vozilo Zadnji petek v maju je pred gasilskim domom v Okonini kar vrvelo mladeži, ki se je zbrala, da prispeva svoj delež k zbiranju sredstev za nakup novega gasilskega avtomobila. Med gosti prireditve je bil tudi direktor podjetja Rosenbauer Marjan Cvikl, s katerim je predsednik PGD Okonina Toni Novak podpisal pogodbo o nadgradnji vozila. Prisotne je nagovoril tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik. GASILSKI DOM PONOS KRAJA Kraj s 180 prebivalci, kjer so skoraj vsi člani gasilskega društva, je navdušil Marjana Cvikla, saj še ni videl tako urejenega gasilskega doma in tudi tako enotnih krajanov ne, ko gre za gasilstvo. Tudi župan Naraločnik je izrekel številne pohvalne besede na račun gostiteljev. S tolikšno vnemo in pristopom, ki ga kažejo člani društva ter krajani, sploh ni dileme, ali bo potrebno vozilo v skrbnem upravljanju okoninskih gasilcev služilo vsem, ki bodo potrebovali pomoč. Otroci iz Okonine so dokazali, koliko talentov premorejo. Nastopili so skupinsko, takrat je bil oder na tovornjaku skoraj premajhen, pa tudi posamično. Obiskovalci dobrodelnega koncerta so lahko slišali nadarjene pevce, harmonikarje, pianiste, kitariste, violiniste in recitatorje ter si ogledali nastope plesalcev in igralcev. Okoninska mladina bi, sodeč po vseh omenjenih nastopih, lahko sestavila mali lokalni orkester in gledališče. Štefka Sem Otroci iz Okonine so dokazali, koliko talentov in nadarjenosti premorejo. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 19 Ljudje in dogodki, Za razvedrilo MAJSKA PESEM V RADMIRJU Vas, v kateri se veliko poje in igra Predzadnjo majsko nedeljo je po dveh letih v radmirskem kulturnem domu zadonelo petje, prostor so napolnili zvoki harmonike. Po obdobju epidemije so se pevski sestavi vrnili na vaje in sestavili še en zbor. Ženskemu pevskemu zboru Jutro in pomlajenemu moškemu zboru Zarja se je prvič predstavil mešani pevski zbor. Tako kot ženskega ga vodi Rosana Štiglic, moški zbor pa prepeva pod vodstvom Bernarde Jug. Predstavile so se tudi nekatere družine, ki so živ dokaz, Za konec so na odru zaigrali vsi nastopajoči instrumentalisti. (Foto: Štefka Sem) 20 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 da se v Radmirju rado poje in igra tudi v družinskem krogu. NOV DRUŽINSKI ANSAMBEL V FLORJANU Obiskovalcem so zapele članice Kvarteta Štiglic, ki so v družbi moških članov Tiršekove družine nastopile še enkrat. Ob spremljavi harmonike so zapeli Jermanovi. Nov družinski ansambel je nastal v Florjanu, katerega del spada pod faro Radmirje. Nastopili so Jamlski – Ambrož, Matjaž in njegovo dekle harmonikarica Breda Detmar. BREZ SVERJANSKIH GADOV V RADMIRJU NI PRIREDITVE Tamladi Rmski - Maša, mama Marija in ati Klemen - so zaigrali na harmonike, osnovnošolka Maša pa je pogumno zaigrala tudi sama in dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Brez harmonikarjev - Sverjanskih gadov - v Radmirju ni prave prireditve. Poučuje in povezuje jih David Kaker. Ob koncu prireditve so se na odru zbrali vsi instrumentalisti in k plesu privabili tako nastopajoče kot obiskovalce. Prireditev je povezovala Urška Nerat. Štefka Sem Ljudje in dogodki 90 LET ANTONIJE ŠTORGELJ IZ GRUŠOVELJ Živi mirno in spokojno življenje, a ni bilo vedno tako Antonija Štorgelj iz Grušovelj ob svojem življenjskem jubileju ni mogla skriti veselja. Ob 90-letnici so ji postavili mlaj, voščit so ji prišli sosedje, prijatelji in sorodniki, zaigrali so godci, Antonija pa je zaplesala. Z obiskom so jo razveselili tudi predstavniki rečiškega društva upokojencev. TRDO DELO NA DOMAČI KMETIJI Antonija je odraščala na Kijevi domačiji v bližini Ljubnega. Družina je bila številčna, bilo je osem otrok, na hribovski kmetiji je bilo mogoče preživeti le s trdim delom. Ker so vsa dela opravljal ročno, je vsak par rok prišel prav. Zato Antonija ni hodila v šolo, le kratek čas, med drugo svetovno vojno, je obiskovala nemško šolo. Vojna je otrokom vzela očeta. VDOVA ŽE SKORAJ POL STOLETJA Po vojni je spoznala godca Stanka, s katerim sta si ustvarila družino. Sprva sta kmetovala na Tončkini domačiji, pozneje sta se za nekaj časa preselila v Okonino, nato pa v Grušovlje. Tu sta kupila Pinturjevo kmetijo. Rodili so se jima hčerka Majda in sinova Srečo, ki je pred leti umrl v prometni nesreči, in Stanko, ki si je družino ustvaril doma. »Kmetija je bila majhna, le nekaj zemlje Antonija Štorgelj: »Tu in tam še kaj postorim, se zamotim z delom v vrtu ali pa odidem v gozd.« za preživetje. Zato je mož hodil v službo, sama pa sem se podala v »taverh« po okoliških kmetijah. Za plačilo sem prejela pridelke, ki jih je bilo toliko, da jih sami nismo mogli pojesti. Zato sem redila svinje, ovce in kokoši, v hlevu je bila tudi krava,« se spominja Antonija, ki je že skoraj pol stoletja vdova. ZA IZLETE NI BILO NE ČASA NE DENARJA Na življenje z možem nima najlepših spominov, saj je bil v družini prisoten alkohol, včasih tudi nasilje, mož pa je bil rahlega zdravja. Nekoč je bilo tako, da so zabave prirejali kar na domačijah. Pesem se je slišala prenekatero nedeljo ali praznik. Tudi Antonija je ob kakšni priložnosti zapela in tudi na Pinturjevem so znali zaplesati. Za izlete ni bilo nikoli ne časa ne denarja. SIN STANKO V VELIKO OPORO »Od smrti moža gospodariva s sinom Stankom, ki mi je v veliko oporo. Nemalokrat skupaj posediva in »vesujeva«, kolikor se da. Jaz namreč že slabše slišim,« pripoveduje sogovornica. »Sedaj živim mirno in spokojno življenje. Tu in tam še kaj postorim, se zamotim z delom v vrtu ali pa odidem v gozd, kjer z žagico malo klestim in čistim dračje. Včasih vzamem v roke pletilke ali kvačko ter ustvarjam, tu in tam pa še sedem za šivalni stroj,« je svojo pripoved sklenila prijazna Pinturjeva mama. Tekst in foto: RŠ RAZSTAVA GRAMOFONSKIH PLOŠČ LOJZETA SLAKA NA REČICI OB SAVINJI Spomin na čas, ko v glasbi še ni bilo digitalne tehnologije V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so tretjo soboto v maju odprli razstavo gramofonskih plošč Lojzeta Slaka z naslovom Moje plošče so moje knjige. Zvočne eksponate je v sodelovanju z rečiškim društvom prijateljev mladine razstavil domačin Klemen Breznik. ZVOK GRAMOFONSKIH PLOŠČ NEKAJ IZJEMNEGA Na ogled je postavljeno več kot štirideset plošč, s katerimi želi lastnik mlade opozoriti na čas, ko še ni bilo sodobne digitalne tehnologije, starejše pa popeljati nazaj v čas njihove mladosti. Breznika glasba dolenjskega virtuoza na diatonični harmoniki navdušuje, zvok s plošč pa se mu zdi nekaj izjemnega. Poleg tega je z dogodkom želel obeležiti deseto obletnico smrti legende slovenske narodno-zabavne glasbe. Breznik ima sicer v svoji zbirki več kot štiristo primerkov plošč različnih izvajalcev. SLAKOVE VIŽE TUDI V ŽIVO Kulturni program ob odprtju razstave sta s Slakovimi vižami oblikovala harmonikarja Matej Jager in Klemen Poljanšek. Lojzeta Slaka je predstavil voditelj programa Luka Paulič in med drugim povedal, da je ustvaril več kot štiristo izvirnih melodij ter veliko število besedil in glasbenih priredb. Razstavo je z vklopom gramofona in predvajanjem glasbe odprl Klemen Breznik. Tekst in foto: RŠ Klemen Breznik (desno) ima v svoji zbirki več kot 400 gramofonskih plošč. Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 21 Šport 10. HITROSTNI VZPON NA FARBANCO Tekači premagali blatno progo in slabo vreme Kljub dežju in trasi, ki je na trenutke bolj spominjala na blatno kopel kot na planinsko pot, je jubilejni hitrostni vzpon na Farbanco, ki ga organizira Planinsko društvo Nazarje, uspel tako po mnenju tekmovalcev kot organizatorjev. Tekme se je udeležilo petnajst tekmovalcev, od tega je bila tretjina žensk. ZAVOD GIBAJ IN ZMAGAJ Jabolko na dan pelje otroke na tabor Zadnje ugotovitve kažejo, da so se od začetka epidemije covida-19 poslabšale vse gibalne sposobnosti otrok, delež otrok z debelostjo pa se je v Sloveniji povečal za 30 odstotkov. V začetku julija bodo strokovnjaki Zavoda Gibaj in zmagaj (ZGZ), ki ga vodi Mozirjan Marko Janko, na poletnem taboru pomagali otrokom s prekomerno težo in tistim, ki želijo počitnice preživeti aktivno ter se ob tem zabavati. Trgovsko podjetje Hofer je tabor podprlo z donacijo, pri kateri lahko sodelujejo tudi kupci. ZDRAVE NAVADE SE ZAČNEJO DOMA V ZGZ poudarjajo, da je glavno vodilo za zdrav življenjski slog zmernost. To velja tudi pri usvajanju novih navad. Namesto nenadnih, drastičnih sprememb priporočajo postopne korake, ki vsem družinskim članom pokažejo, da je zdravo lahko zabavno, preprosto in enostavno dobro. Njihov tabor je zasnovan tako, da predstavlja »odskočno desko« v bolj zdravo in srečno prihodnost za celotno družino, ki lahko s pridobljenim znanjem spremeni svoj življenjski slog. POSEBNA AKCIJA V SODELOVANJU S HOFERJEM Dolgoletno sodelovanje sta Hofer in ZGZ letos nadgradila s posebno akcijo, ki v vseh Hoferjevih trgovinah poteka med 30. majem in 25. junijem. V tem času bodo od vsakega prodanega dvokilogramskega paketa slovenskih zelenih jabolk namenili 20 centov za izvedbo poletnega tabora, ki bo od 3. in 9. julija v Kokarjah. Zbrana sredstva bo ZGZ namenil za kritje organizacijskih stroškov in brezplačno udeležbo za socialno ogrožene. Vesna Petkovšek 22 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Skupna dolžina proge, ki večinoma poteka skozi gozd in vodi do društvene koče PD Nazarje, znaša 2100 metrov, višinska razlika je 321 metrov. Skupinski štart tekačev je bil v Potoku na Mali ravni. Tam se je zbrala pisana druščina ljubiteljev hitrostnih vzponov, razlika v letih med najstarejšim in najmlajšo udeleženko je znašala kar pol stoletja. Ker si nazarski planinci prizadevajo za čim rednejše medgeneracijsko povezovanje, so bili raznolike starostne strukture tekmovalcev toliko bolj veseli. NA CILJU PRVI MATIC TEVŽ Absolutni zmagovalec tokratnega vzpona je bil član domačega društva Matic Tevž s časom 15:38. Drugi je na cilj pritekel dolgoletni udeleženec Milan Vivod, tretja pa je bila najboljša predstavnica nežnejšega spola Anja Lončarek. Najbolj glasnega navijanja je bila deležna najmlajša tekmovalka, osnovnošolka Neja Finkšt, ki s hitrostnim vzponom pravzaprav raste, saj je štart tekmovanja vsako leto skoraj pred pragom njenega doma. Tatiana Angioi Udeleženci in udeleženke jubilejnega hitrostnega vzpona na Farbanco (foto: Tatiana Angioi) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Kolar in Požežnikova zmagovalca tekme z MK pištolo Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču lovske družine v Gornjem Gradu organiziralo še tretjo tekmo z malokalibrsko pištolo drulov. Zaradi slabšega vremena ni prišlo do sprememb v skupni uvrstitvi, saj je večina strelcev dosegla slabše rezultate kot na prvih dveh tekmah. Na zadnji tekmi je zmagal Rok Rup s 87 krogi, krog manj je dosegel Jan Purnat, tretji pa je je bil Jože Grudnik z 82 krogi. Za skupno razvrstitev je štel najboljši rezultat na eni tekmi. Prvo mesto je pripadlo Cirilu Kolarju (93 krogov), drugi mesto je zasedel Ivan Rihter (89), tretje pa Jan Purnat (88). V ženski konkurenci je slavila Glorija Požežnik (81) pred Anito Slabe (79) in Ksenijo Pahovnik (76). Janez Kolar Glorija Požežnik je ugnala vso konkurenco pri ženskah. (Foto: Ivan Rihter) Zahvale, Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • UKRADLI VEČJO KOLIČINO PALET • TAT KRADEL V TRGOVINI Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Nazarje: 30. maja v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni o tatvini euro palet iz dveh skladišč na območju Prihove. Neznani storilci so jih ukradli preko 50, materialna škoda znaša okoli 700 evrov. Mozirje: 31. maja popoldan je varnostnik iz prodajalne Spar policiste obvestil o tatvini artiklov. Neznani moški jih je odnesel v skupni vrednosti 21,30 evrov. Policisti so z zbiranjem obvestil našli storilca kaznivega dejanja, zoper katerega bo podana kazenska ovadba. • POHODNIKA OBŠLA SLABOST Luče: 4. junija ob 10.03 je na planini Arta planinca obšla slabost. Posredovali so reševalci gorske reševalne službe Celje in posadka s helikopterjem Slovenske vojske z dežurno ekipo GRS Brnik na krovu, ki so obolelega prepeljali v bolnišnico. ZAHVALA Rafael KERZNAR ml. 1969 – 2021 11. 6. 2022 mineva žalostno leto, ko nas je zapustil naš dragi Rafko. Ostal boš vedno v spominu. Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižgete svečko. Žalujoči vsi domači in hčerka Anja z družino Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Za razvedrilo, Informacije KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 10. junij Sobota, 11. junij Nedelja, 12. junij Ponedeljek, 13. junij Sreda, 15. junij Četrtek, 16. junij ob 18.30. Gasilski dom Rečica ob Savinji Slovesno odprtje prenovljenega stanovanja ob 19.00. Gasilski dom Rečica ob Savinji Slavnostna seja ob 140-letnici PGD Rečica ob Savinji ob 19.00. Jakijeva hiša – Galerija Nazarje Odprtje razstave akademske slikarke in restavratorke Mire Ličen ob 8.00. Pred OŠ Rečica ob Savinji Pohod po mejah Občine Rečica ob Savinji ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Razstava zelišč ob Festivalu zelišč ob 9.00. Pred vrtcem na Rečici ob Savinji Pohod na Kuglo ob 9.00. Cinkarna Celje, PE Kemija Mozirje Dan odprtih vrat ob 10.00. Sejmišče v Mozirju Golažijada ob 18.00. Gasilski dom Rečica ob Savinji Parada ob 140-letnici PGD Rečica ob Savinji ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Revija odraslih pevskih zborov ZSD ob 20.00. Gasilski dom Rečica ob Savinji Gasilska veselica z ansamblom Veseli svatje ob 8.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačne meritve krvnega sladkorja in holesterola ob 19.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava Nostalgična komedija ob 14.00. OŠ Ljubno ob Savinji Predstavitev slikanice Damjana Žviplja Miška Potepiška ob 10.15. Center starejših Gornji Grad Seminar Osteoporoza pri starostniku ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Ali prepoznamo nasilje na delovnem mestu ob 9.00. Prostori diabetikov v Mozirju Meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka ob 17.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Vadba, primerna za sladkorne bolnike ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prodam prašiče lastne reje, mesnate pasme, z dostavo, od 100 do 130 kg; gsm 041 561 893. Prodam pasje mladičke – švicarska planšarka in japonski hačiko; gsm 051 439 080. Prodam 4 odrasle telice za nadaljnjo rejo; gsm 051 626 804. Kokljo feniks z 10 piščanci prodam; gsm 070 870 321. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. 26 Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 Kupim jalove krave in telice za zakol ali dopitanje, plačilo takoj + davek; gsm 040 673 009. DRUGO – PRODAM Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Zgrabalnik manjši in lažji model prodam; gsm 041 37 20 40. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Prodam trajno gorečo peč in kiperbuš; gsm 031 539 051. Prodam motokultivator muta. Priključek, plug, kultivator, tudi ogrodje za prikolico; gsm 070 439 445. L3E motorno kolo skuter 125 m3, 4,9 kW prodam, možna menjava; gsm 031 774 520. Kosilnico čelno potinger, 3 m delovne širine, prodam; gsm 051 626 627. Oglasi Savinjske novice št. 23, 10. junij 2022 27