yибфпа, torek 8. januarja —> Posamezna Številka 2 PONEDELJKA MESEČNA NAROČNINA 40 DIN в L A S I L O OSVOBODILNE FRONTE S L NIJE Ć ifâCedift ta ¿JugoAĆavije gore v zvezni vladi Milovan Dj1- ias je objavil v beograjski »Politiki« naslednji članek: Jugoslavija je stopila v dobo tako taaenovanega mirnega razvoja s svojskimi notranjimi pogoji in z gotov)' mi posebnimi potezami, ki jih v taki meri m v taki obliki m v nobeni osvobojeni deželi. Odtod bodo te značilnosti v veliki meri vplivale indi na njen nadaljnji razvoj, na smer in brzino tega razvoja. Predvsem je Jugoslavija izšla Jz vojne z mnogo globokejšimj notranjimi spremembami kakor katera kOk druga zasedena dežela. Te iz-premembe so bile ogromne ne samo po svojem značaju, po izmenjaj vsega starega, temveč ludi po svoji fr rini, — ni kraja in ni naselja, v katerega ne bi narodno osvobodilna borba ponesla svoje luči in nra dala poleta ter moči. Dočim so se te iz-premembe v Jugoslaviji dogajale že med vojno, v surovi oboroženi borbi proti fašizmu (proti osvajalcu in njihovim najemnikom ). so se v drugih zasedenih deželah v glavnem pričele izpremembe po njihovi osvoboditvi, brez one odločnosti, doslednosti in moči, ki jih morejo dati reševanju vprašanj samo vstaja, samo oborožen boj množic, samo dragocene in nenadomestljive izkušnje, pridobljene v ognju vojne. Ni zato niti malo slučajno, če je Jugoslavija v vsakem pogledu prehitela ostale dežele, tako v urejevanju notranjih poetičnih razmer kakor tudi v nagli obnovi in preurejanju ljudskega življenja. Vojna leta niso potekla zaman za narode Jugoslavije. Toda kljub tej nedvomni prednosti naše države ne bi bilo pravilno, ako si istočasno ne b* predočili, da je pred nami še ogromno težkoč, Iti jih bomo mogli obvladati z neomajno voljo in pripravljenostjo da do-yedemo stvari do kraja, samo z neutrudnim delom in močno, železno, zavestno disciplino ljudsk h množic In vsakega posameznika. Mimi razvoj v Jugoslaviji je ml-r°r samo v toliko, ker jo prenehala ojna. Namreč, za naše narode ni več vprašanja, da bi izgnali osvajalca z svoje države. Za ljudske množice prav tako ni vprašanja, da bi osvajale oblast z vojno, orožjem, kei imajo to oblast že v svojih rokah Samo v tem smislu je nastopila doba m rnega razvoja, bi to je ono, kar je tudi najvažnejše za us;-ehe v temi razvoju; delovne množice Jugoslavije prehajajo v dobo mirnega razvoja z oblastjo, ki jo repko drže v svojih rokah. Toda naš mirni razvoj se razvija In se mora razvijati s priličnimi tež-kočami, viharji, pretresi in raznovrstnimi nevšečnostmi za vse, ld komaj čakajo, da bi se »vse to že enkrat končalo«, da bi sc pričelo nekakšno njihovo »nomiamo stanje«, da bi prišlo do nekakšnih njihovih »urejenih razmer«. Predvsem je Jugoslavia nudo trpela v vojni. Ona je izšla iz vojne z ogromno izgubo tako gmotnih, in kar je še hujše, človeških proizvojahph sü. To je ona objektivna težkoča, bi jo imajo sicer v manjši mer: tudi druge osvobojene države. ~ xls nobena druga država ne more postaviti predse v tem trenutku reševanje tako velikih nalog, ki jih postavlja Jugoslavija. Dočim se v mnogih državah ljudske množice še bore za oblast ah pa se bore, ako je oblast pretežno v njihovih rokah, da bi jo prevzele do kraja, se za nas to ne pojavlja, če pa se pojavlja, potem gre samo za to, da oblast ojačimo, zgradimo in uredimo. Toda v mnogih državah ljudske množice niti nimajo oblasti v svojih rokah ali pa imajo v njej slab, neodločujoč delež. Glede na to more danes Jugoslavija pa tud; mora postaviti si mnogo važnejše naloge na področju obnove, na področju narodnega gospodarstva kakor katera koli zasedena dežela. Naloga, ki se postavlja pred ljudske množice Jugoslavije, se pred množice drugih držav ne postavlja s tako aktualnostjo in ostrino aP pa se postavlja v mnogo manjši meri in sicer iz enostavnega razloga, ker te dežele še niso dosegle naše stopnje političnega razvoja, ker še niso rešile cele vrste vprašanj, ki smo j’h mi rešili, da bi mogle pričeti reševat; vprašanja, kakršna so naša, M jih je življenje že postavilo pred nas z vso nujnostjo in pomenom. Za kakšna vprašanja gre? In kakšni so izgledi za njihovo rešitev? Pio katerem potu bo šlo njihovo reševanje? Osnovna vprašanja v naši državi so gospodarska. Kakor pa sem že rekel, to niso vprašanja obnove in gospodarstva v splošnem, odstranjevanja vojnega opustošenja v splošnem, — kar se pojavlja tudi v vseh drugih državah, — temveč so to vprašanja Izvajanja obnove 'n vodstva gospodarske politike na tak način, da bi Mio v korist ljudskih množic, namreč delavskega razreda, siromašnih in srednjih kmetov ter delovne inteligence, ki veže svojo usodo, svoje znanje in svoje talente z usodo ljudstva in jih postavlja v službo ljudstva. Tudi v drugih osvobojenih državah se pojavlja to vprašanje na stičen način (n. pr. Bolgarija, Poljska), toda te države še niso v svojem razvoju došle do one stopnje, do katere je prišla Jugoslavija, da bi mogle pričeti prav tako kakor mi njihovo reševanje. One še nimajo take možnosti, pa tudi ne brzine, ki jo more imeti naša država. V nekaterih drugih državah pa se obnova in razvoj gospodarskega življenja razvijata mnogokje na način, kj v nobenem primeru ne ustreza koristim ljudskih množic. V Franciji se n. pr. delavski razred še vedno trdovratno bori proti trustom, proti 200 družinam, ki gospodarijo z gospodarstvom Francije. Tam se vodijo trdovratne borbe za nacionalizacijo bank in nekaterih povezanih industrijskih panog. Tamkaj kopičijo kakor v Italiji in še v nekaterih drugih državah pod geslom obnove posamezniki, ki izkoriščajo bedo množic, ogromna bogastva z zakonito spekulacijo in ropanjem ob naslonitvi na državni ustroj. V današnji Jugoslaviji je to skoro nemogoče, v kolikor pa se dogaja, je nasprotno z njenim duhom, njenimi zakoni, njeno oblastjo in voljo ljudstva. Če sta za nas glavno vprašanje obnova in vodstvo gospodarske politike v korist delovnih slojev, potem to istočasno pomeni, da pri nas še obstojajo sile, ki vlečejo nazaj, ki bi hotele, da se ta razvoj ne giblje naprej v korist ljudstva, temveč, da M ustavil in celo krenil nazaj v korist posameznikov, brezdušnih izkoriščevalcev in oderuhov, ki nimajo v sebi ničesar svetega — nit; narodnostnega niti ljudskega čustva, niti morale, niti časti, temveč samo mislijo, kako bi obogateti, ne da bi izbirali sredstva in ne da bi se na kar koti ozirali. In zares, taki ljudje so pri nas. Oni so celo družbeni sloj. To je nova buržoazija, ki raste iz črne borze, špekulacije, iz korupcije uradnikov, iz malomarnega dela uradnikov in brezvestnih sodišč, iz razsip-ništva, iz neekspeditivnosti vseh nas, iz naših starti) navad, iz naše dobrodušnosti, iz našega starega, v stari Jugoslaviji udomačenega odnosa — delati za državo čim manj, dati ji čim manj, vzeti pa čim več, — v bistvu: vzeti čim več od ljudstva, odreti čim več iz njega. TO pomeni, da se danes v Jugosoaviji ruje ljudsvo, narodno gospodarstvo, z ostanki one roparske, gnile, korupt-ne, lopovske in odpravljene Jugoslavije. To pomenj nadalje, da je pred nami doba trdovratne borbe za obvladanje neorganiziranost1, lenobe, korupcije, črne borze, špekulacije, izigravanja zakonov, lopovščin, spletk in podtikanj vseh vrst, razsipništva, nediscipline, birokratizma in neugo-tavljanja, ati se odredbe in zakoni uvajajo v življenje. To pomeni, da je pred nami dot» trdovratne borbe med državnim sektorjem gospodarstva, malim in srednjim kmečkim gospodarstvom na en1 strani, a na drugi strani zasebnim sektorjem gospodarstva, ki noče spoštovati zakonov, ki izvaja in rodi korupcijo, ropanje, ustvarja desorganizad jo in anarhijo ter povečuje bedo množic. V tej borbi so zajete na ta ati oni način, na tej ali oni strani vse družbene sile in ona bo neizogibno dobila čim dalje ostrejše oblike. Ona ni niti malo lažja, niti enostavnejša, kakor je bila težka borba v vojni. - Ona ni niti malo manj pomembna za usodo države, za usodo ljudstva, kakor je bila oborožena borba za osvoboditev izpod tujca. Ona in samo ona more okrepiti in še bolj dvigniti ugled, ki si 8a j6 osvojila Jugoslavija pred svetom, pred drugim.; narodi z legendarnimi podvigi v vojni proti fašizmu. To je v resnici borba za ohranitev pridobitev narodno osvobodilne borbe. Ona ne zahteva nič manj, ako ne še več, junaštva, odločnosti, spretnosti, vztrajnosti, požrtvovalnosti in disiptine, kakor je bilo to potrebno v vojni. Ona ne sme in ne more trpeti mlačnosti, neodločnosti in strahopetnosti. Samo ona bo ljudstvu prinesla urejene razmere, normalne pogoje. l>a pa bi to dosegla, mora postati vihar, nevihta za vse, ki skušajo upreti se razvoju, ovirati zboljšanje obstoječega stanja, izigravati zakone, za vse, ki na kateri koti način škodujejo urejevanju in pravilnemu poslovanju državnega ustroja, dvigu gospodarstva v korist delovnih slojev. Ni treba dvomiti, da nima Jugoslavija notranje moči, — tabo v ljudskih množicah kakor v organizacijah, ki so vodBe ljudstvo v vojni —, da ne M izvršila te velike naloge. Tudi mednarodne razmere so ugodne, da bodo ljudske množice Jugoslavije premagale tudi v gospodarstvu svoje sovražnike, da bodo ustvarile vse pogoje za Ustanovitev Kontrolne komisije pri Predsedstvu Narodne vlade Slovenije Z odlokom predsednika Narodne vlade Slovenije, Borisa Kidriča, je bila na osnovi odloka predsednika 'ministrskega sveta in ministra za narodno obrambo FLRJ, maršala Josipa Broza-Tita, do ustanovitve državne kontrolne komisije kot samostojnega organa — osnovana Kontrolna komisija pri Predsedstvu NVS z naslednjimi nalogami: a) kontrola organov državne uprave in njihovih ustanov in podjetij; b) kontrola nad izvrševanjem uredb, naredi), pravilnikov in ostalih predpisov zvezne in federalne vlade s strani upravnih organov državnih oblasti, njihovih ustanov in podjetij; ' c) kontrola nad pravilnim izvajanjem gospodarskih in drugih ukrepov zvezne in federalne vlade. Z istim odlokom je Kontrolna komisija pri Predsedstva NVS pooblaščena, da imenuje okrožne in okrajne inšpektorje ter ostale svoje organe. Naše žene in matere o naši ustavi Nacisti napadajo koroške Slovence Pijana nacistična drhal je napadla na novega leta dan slovensko kulturna prireditev v Škocjanu Velikovec, 3. januarja Razmere na Koroškem so prav tafee, kakor v dobi klerofašističnega režima. Že sredi novembra 1945 so nacisti napadli Slovence, zbrane na kulturni prireditvi v Škodjanu. Pod okriljem svojega prosvetnega društva so igrali igro »Nemško ne znajo«. Nastopil je tudi domači pevski zbor, govoril je domači župnik Jože Koglék, po prireditvi pa je bila prosta zabava. Na to prireditev je prihrumelo 10 nacistov iz Kamna in okolice, ki so začeli Slovence zmerjati z banditi, jim trgati znake in jim groziti. Napadli so Mileno Mohar, tajnico Prosvetnega društva v Škoeijanu, in jo pretepli Ko so se Slovenci v Škoeijanu vadili za novoletno prireditev, so jim isti nacisti že 14 dni pred Norim letom sporočili, da bodo slovanufco prireditev razgnali Na Novega leta dam popoldne je hila v prostorih gostilničarja Banka Rudolfa v Škoeijanu slovenska kulturna prireditev. Na sporedu ao bile deklamacije, petje domačega pevskega zbora im igra »Tri sestre«. Dvorana je bila nabilto polna. Na prireditvi je bik) nad 300 ljudi, nád 200 pa jih je moralo oditi, ker niso dobili več prostora v dvorani. Med prireditvijo je pod vodstvom Petra Strasserja, sina nadgozdarja kneza Rosenberga iz Kamna in p. d. Dertscheta iz Piskrč pri Kamnu prihrumela drhal bivših nacistov in ustašev v Škocijan. Nadapadlci so bili po večini iz krajev severno od Velikovca in jim zasedbene oblasti niso zabranile prehoda na ozemlje južno od Drave, čeprav je promet med ozemljem severno in južno od Drave dovoljen samo s posebno dovolilnico. To drhal, ki je štela okoli 100 ljudi, je najprej napil znani nacistični kolovodja Josip Rabnl p. d. Maier, trgovec in gostilničar v Škocjanu. Najprej so napadli 2 slovenska fanta in sicer Prunča iz Št, Vida in njegovega prijatelja, ki sta se vračala iz Škocijana domov, ker nista dobila prostora na slovenski prireditvi Oba sta bivša koroška partizana, ki sta se na Koroškem borila zoper naeifašiste. s koli in bikovkami so ju pretepli in oba težko ranili. Nato je drhal vdrla v gostilno Banka Rudolfa p. d. Pukarta, kjer je bila slovenska prireditev. Vsi so bili oboroženi s koli, z bikovkami, eden je imel celo revolver. Razbijati so in tolkli po vratih dvorane, grozili Slovencem, da bodo vse poklali, in razbiti šipe. Njihov vodja Strasser Peter je kričal: »Prokleti banditi, pojdite nazaj v gozd.« Na vsak način so hoteli vdreti v dvorano, ker pa je bila nabito polna, niso mogli vdreti vrat. Čeprav so Slovenci takoj telefonično obvestiti orožniško postajo v Sinči vasi, so šele čez 1 uro prišli 3 orožniki Vsled enournega divjanja je v dvorani nastala velika panika. Po prihodu orožnikov so se ustaši odstraniti, nacisti pa so še naprej divjali. Peter Strasser je kričal pred orožniki: »Jaz sem s Führer jem držal do zadnje minute in sedaj naj bi se od teh banditov pustil še kaj dopasti.« Strasser je prišel šele pred kratkim iz vojnega ujetništva. Vzlic tem vzklikam orožniki S trass er ja niso aretirati. Med napadom je trgovska pomočnica, iz trgovine Josipa Rabel, lepila po Škocijamu in razširjala letake z napisom: »Naj živi nadonaflisooialietácna mladina«. V gostilni pri Pukaitu je bil istočasno župan Lipitz, ki je besne1 od jeze. kar so imeli Slovenci kulturno prireditev. On je zagrizen nasprotnik Slovencev, član socialistične stranke. Tudi on m nastopil proti, napadalcem in proti razgrajanju. Taka je demokracija danes na Koroškem, da Slovenci na svojih kulturnih prireditvah niso niti življenja var-Ponavljajo gg- isti dogodki kakor po plebiscitu. Tudi leta 1921.. ko je Prosvetno društvo v Škoeijanu prvič po plebiscitu priredilo igro, je isti Josip Rabel najel dihal in jo oaipil ter nato nahujukal k napadu na Slovence. Drhal je njegovo povelje točno izvršila in preprečila slovensko kulturno prireditev. Rabel je bil član najprej Heimatschutza in Maier Kaibitscheve-ga Heimatbunda, v času Merofašizma član »Vaterländische Front«, nato pa zagrizen Han nacistične stranke, v kateri je linei tudi vodilne posle. Takoj ob zasedbi Koroške po nacistih je ovadil slovenskega poslanca župnika Poljanca Vinka. Gestapo je tedaj Poljanca aretirala, mučila v zaporih v Celovcu in Pliberka ter ga zastrupila. Kabel je organiziral naciste, da so na grobu poslanca Poljanca polili vence in šopke z bencinom ter tih zažgali. Med vojno je ovajal Slovence Gdstepu in javno zahteval, da je treba Slovence izseliti. Povzročili je nešteto izselitev in aretacij nedolžnih ljudi Ovadil je tudi domačina zdravnika dr. Piceja Josipa, ki je bil zaradi te ovadbe aretiran in pozneje od Gestapa izseljen, z družino v Srbijo ter se je šele sedaj po zlomu nacizma vrnil v Slovan jgradec. Bivši nacisti divjajo zoper Slovence vpričo zasedbene oblasti in nastopajo vedno bolj predrzno. Po napadih nacistov na Slovence v Svečah, v Škofi-čaih, St. Uju ob Dravi, po razbitju Slovenske kulturne prireditve v božičnih praznikih v Rožu je sledil sedaj napad v Škoeijanu. Povezanost slovenskih in italijanskih žen v Primorju Tast, 4. januarja Antifašistke tržaškega okraja so pokazale pohvalno razumevanje do žena požganih kraških vasi. Njihov okraj ni toliko požgan, in prizadet, zato so sklenile organizirati pomoč od nacifa-šiistov požgani kraški vasi Cerovije v nabrežinskem okraju. Pomoč je dobro uspela. Zbrale so skoro dva stota raznih živil, 360 kosov različne posode ter precej obleke in perila. Vse zbrano blago so z vozom poslale v Cerovije. Tamkajšnji prebivalci so bili ganjeni nad požrtvovalnostjo itn razumevanjem tržaških žena, ¿Lasti še zato, ker je med njimi večina Italijank. V znak hvaležnosti go jih Cerovljanke povabile v nedeljo 30. decembra v svojo vais. Na postaji go jih prisrčno sprejele ter odpeljale v lepo okrašeno dvorano, kjer so jim skupno z mladino organizirale prireditev in jim v znak hvaležnosti podarile lepo sliko maršala Tita. Bo prireditvi je bila skupna večerja. V živahnem razgovoru se je pokazala globoka povezanost med italijan kimi in slovenskimi ženami, ki so sklenile nadaljevati skupno bori» za ohranitev priborjenih pravic. razcvet novega Divljenja. Potrebni so samo odločnost, nadznrstvo, spret nost, požrtvovanje, organi zatomi smisel, strokovna usposoMjenoet najboljših ljudi ter vestnost in disciplina na vseh področjih gospodarskega !n državnega življenja. Novoletne brzojavke Kimonova Georgijeva Sofija, 7. jan. Ministrski predsednik Kimon Geargijev je poslal v svojem ¡n v imenu bolgarske vlade pozdravne brzojavke generalisimu Stalinu, ministrskemu predsedniku generalu de Gautie-u, ministrskemu predsedniku maršalu Titu in miniiatrskenm predsedniku Rumunije dr. Grozo. Generalisim Stalin Kimonu Georgijevu Sofija, 6. jan. Generalisim Stalin je na pozdravno novoletno brzojavko Kimona Georgieva odgovoril: I »Zahvaljujem se vam za novoletne , čestitke in vas prosim, da sprejmete moje pozdrave, ki so namenjeni vam osebno in bolgarskemu ljudstvu ob vstopu v Novo leto.« Dar britanskih častnikov Kragujevca London, 2. jan. Iz Britanije je odplula trgovska ladja »Dubrovnik«, ki nosi s seboj amfoulančni avto, na katerem je napis »Dar meščanom Kragujevca, kot znak hvaležnosti za pomoč britanskim vojnim ujetnikom v juniju 1941. leta«. Ta amfaulančul avto je poklonilo 300 britanskih častnikov, ki so kot vojni ujetniki potovati škozi Jugoslavijo in dobiti v Kragujevcu pomoč od meščanov. Ì ŠIRITE TISK OF! V razlagi o poglavitnih značil-1 nostih naše nove ustave je dejal tov. Kardelj, da se je vlada odločila, da da ustavo v razpravo predvsem zato, »ker je ustava bolj kar koli drugega zadeva ljudstva. Vsi naši narodi, vsi sloji naših narodov, vse naše žene in matere, tudi naša mladina so vsebino in smisel tega poziva dobro razumele, saj je po vsej naši domovini na tisoče in tisoče množičnih, sestankov, kjer se ljudstvo seznanja z osnutkom ustave, kjer izraža svoje zadovoljstvo nad vsebino ustave, kjer iznaša svoje predloge za izboljšanje osnutka ustave. Kako brez-primerna razlika je med našo sedanjo ustavo in med ustavo, ki je veljala v časih stare Jugoslavije, kjer se začenja besedilo ustave takole: »Mi, Aleksander L, po milosti božji in volji naroda Kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo ustavo Kraljevine Jugoslavije!« Vsi naši narodi so se zavedali velike pravice, ki so si jo v letih boja pridobili, pravice, da smejo in morajo oni sami odločati o svojem življenju, torej tudi o ureditvi svoje države. Zato ni kraja, mirno lahko zapišemo, da ni človeka, skoraj ne še tako stare mamice in še tako zaposlene žene, kmetice aH delavke ali uradnice, ki se ne bi udeleževala sestankov, kjer govore o osnutku ustave. Vseh teh neštetih sestankov in študijskih krožkov se udeležuje naše ljudstvo s posebnim ponosom, z zanosom državljana, ki ve, da imajo razen državljanov Jugoslavije samo še državljani Sovjetske zveze pravico pred sprejetjem ustave razpravljati o njej in iznašati svoje misli, svoje predloge. Naše žene in matere se udeležujejo te obravnave v zavesti, da odločajo o osnovnih načelih, o ureditvi države, torej tudi o svoji m svojih otrok bodočnosti in blaginji. Antifašistična fronta žena pomaga pri organizaciji teh sestankov, opozarja žene na važnost udeležbe in kliše k živahni in odkriti razpravi, pri sestankih, ponekod tudi v krogu svoje ženske organizacije, zbira žene protifa-šistke in jim v njihovem krogu tolmači vsebino nove ustave. Žene na neštetih sestankih živo pripominjajo svoje misH posameznim členom nove ustave. Poročila dajejo jasno sliko o tem, da so pri razpravljanju o ustavi zelo razgibane naše žene tudi v tistih predelih, kjer so se v času volitev v Ustavodajno skupščino slabo pokazale. Človek bi skoraj dejal, da so začutile in poznale, kako napak so ravnale ob volitvah, in iz njihovih izjav 0 ustavi bi lahko sklepal, da so prav sedaj ob ustavi same začutile, kaj pomeni ljudska republika Jugoslavija prav za nekdaj imenovanega malega človeka in kaj še posebej pomeni za nekdaj brezpravno in tako zapostavljano ženo, za nezaščiteno mater in njenega otroka. Tako so se na primer 12. decembra ZBRALE V PTUJU ŽENE iz mesta in okolice; z nenavadno pozornostjo so sledile poročilu o osnovnih značilnostih nove ustave. Dan pozneje so se ŽENE IZ OKRAJA LJUTOMER zbrale, da bodo govorile o novi ustavi. Okrog 150 žena se je zbralo kljub slabemu vremenu in dolgi poti, čeprav so morale f nekatere hoditi po 3 ah 4 ure, da so prišle v Ljutomer, kjer je bilo zborovanje. Ko se je na zborovanju neka viničarska žena opogumila in : vprašala, če bo zemlja vsem taštim. ki jo imajo preveč, zares odvzeta, je med ženami kar završalo. Posebno viničarske žene so nekam zrasle v tistem hipu in njihove glave je bik> mogoče videti iznad vseh drugih. Ko jim je tov. predavatelj pojasnil zakon o 1 agrarni reformi, so se razjasnili njihovi obrazi. Vsako je preletel tisti značilni drobni smeh, ki se pokaže na obraza človeka, ki je po letih m letih trpljenja in preganjanja dobil zadoščenje. Ena izmed zbranih žena je nekam prestrašeno vstala in v skrbeh povedala, da je slišala govoriti, da imajo v Sovjetski zvezi 1 de ne ve prav, kaj Je to. Slišala pa je govoriti, da bodo morali kmetje pri nas oddati vso svojo zemljo nekakšnim kolhozom. Tov. poročevalec je razkrinkal takšno govorjenje lažnji-vih bogataških gospodov iz stare Jugoslavije, ki se boje za svoja preobilna posestva in za svoje preveliko premoženje. Namenoma, zlonamerno in hudobno širijo lažnjive vesti, kako bodo morali kmetje oddati vso zemljo in je ne bodo imeli sami niti toliko. da bi si vsaj malo solate posejali in nasadili krompirja za domačo uporabo. Kakor da so se ženam odpirale oči, se je zdelo človeku, ko je gledal njihove obraze. Ko jim je tovariš glasno in odločno prebral člen o praviri zasebne lastnine, so ogorčeno dejale: »Oni nam je lagali« NAŠE ŽENE PO DOLENJSKEM nimajo nič več takih težav, kakor jih še občuti marsikatera ¿jena na Štajerskem. Mnoge so že leta živele na osvobojenem partizanskem ozemlju, zato vedo, kaj je ljudska oblast in kaj daje ljudstvu, predvsem pa delovnemu kmetu in delavcu. Zato so bile žene v teh predelih naše domovine vse drugače odločne, ko so razpravljale o ustavi Ko so na sestanku ženš v Mirni peči govorili o agrarni reformi, da je prav, da se da zemlja tistemu, ki jo obdeluje, ki jo bo sam obdeloval in bi jo rad obdeloval, pa je nima. Ena izmed zená se je dvignila: »Župniki so imeli po sedem gruntov in nič otrok, jaz imam pa sedem otrok in nobenega grunta, kakšen red je bil to?« Kjerkoli so govorili o ločitvi cerkve od države, so žene razumele potrebo te ločitve. Celo stare ženice, za katere bi človek mislil, da ne bodo tako hitro razumele, zakaj je potrebno ločiti cerkev od države, so se oglašale v razgovorih in pritrjevale, kako pametno je to. V Smolenji vasi se je oglasila priletna ženica: »Take je prav! Saj je zapisano, da je svoboda. Kdor bo hotel v cerkev, bo lahko šel, komur pa ni do tega, pa ga ni treba siliti.« Žene so ji navdušeno ploskale m že se je oglasila iz množice vseh druga govornica: »Jaz sem vedno hodila v cerkev, ko sem pa -slišala, da so v cerkvi govorili proti OF in so celo molih za to, da hi OF propadla, nisem šla v cerkev«. Tudi ločitev cerkve od šole žene odobravajo. Ko so v Ločni pri Novem mestu govorili o verouku in šoli, se je dvignila ena izmed njih, še vsa polna bolečine za sinom, ki so ji ga beli obsodili na smrt, in s trasteo dejala: »Prav je, da se poučujejo o verouku le tisti otroci, katerih starši bodo to hoteli Jaz bom dobro premislila, kakšen duhovnik bo učil verouk mojega otroka, zakaj, mojega sina je duhovnik obsodil na smrt! Mar naj taki duhovniki še naprej uče otroke?« Zatavala maršala Tita kostelskim rudarjem Beograd, S. jan. Ko so čestitali maršalu Titu za Novo leto, so delavci rudnika lignita Stari Kostolac obvestili maršala, da so izkopali za državo prostovoljno 678 ton premoga. Na ta pozdrav jim je maršal Tito poslal naslednji odgovor: Dragi tovariši! Najlepše se vam zahvaljujem za čestitke ob Novem letu z željo, da hi v 1946. letu dosegli še večje uspehe. 678 ton premoga za en posad, kakor tudi vaš uspeh v trimesečnem tekmovanju lahko služita kat primer mnogim (frugim delavcem. To obenem pomeni, da ste pravilno razumeli svojo nalogo in vlogo pri izgradnji naše domovine. Želim vam srečno novo leto. Demanti izmišljene vesti italijanske agencije Beograd, 6. jan. Italijanska age cija »Orbis« je objavila vest o n mišljenih odnošajih med zavezniški) in jugoslovanskimi četami na razm jitveni črti v Julijski krajini. To ve so priobčili neki inozemski Usti. N; hovo pisanje je privzela francos! agencija Agence France Preš (AFP). Agencija Tanjug je poobl ščena, da demantira te vesti kot n resnične in popolnoma izmišljer Očividno ima razširjanje takih vet namen, porušiti obstoječe prijatelji odnose med zavezniškimi in jugos] vanskknj četami v Julijski krajni. 2 STRAH Drago zasedanje ljudske skupščine okrožnega mesta Ljubljane V soboto Je bilo v frančiškanski dvorani drugo zasedanje ljudske skupščine okrožnega mesta Ljubljane. Mestni izvršni odbor je skupščini podal poročilo o dosedanjem delu, ki ije vsekakor veliko in pomembno ter kaže, da je mestni odbor znal izkoristiti pobudo in pomoč svojih četrtnih odborov ter preko njih vsega zavednega ljubljanskega prebivalstva. To pobudo in pomoč bo mestai odbor moral izkoristiti še v večji meri v bodoče, pri uresničevanju obsežnih načrtov, ki jih je obravnavala skupščina. Zasedanju, na katerem so bffi. navzoči skoraj vsi člani skupščine, je prisostvovalo tudi številno občinstvo, ki je z velikim zanimanjem sledilo razpravam. Popoldanske razprave se je udeležil tudi predsednik ÎTVS tov. Kidrič. Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katero so bili izvoljeni ing. Turna, univ. prot dr. Plemelj in podpolkovnik Zlatnar, ije skupščina prešla na dnevni red. Razprava o ustavi Član skupščine dr. Pavel Lunaček, poslanec v Ustavodajni skupščini, je v kratkih in jedrnatih besedah poročal o zasedanju Ustavodajne skupščine. Njegovemu poročilu je sledila daljša razprava. Posamezni poslanci so poročali o željah in-pripombah, ki jih je podalo ljudstvo o načrtu usta-1 ve. Med drugim je bila izražena želja, naj bi bil pouk v srednjih in visokih šolah brezplačen in vsakomur dostopen. Glede bojazni, da bimo- gel v naši državi znova zavladati centralizem, so vsi govorniki naglasili, da je ta bojazen docela neutemeljena, ker je treba upoštevati, ker je sedaj oblast v rokah ljudstva, vrhu tega pa že sama federativna ureditev države in ureditev najvišjih predstavniških domov onemogoča vsak centralizem predvojnega kova Več govornikov je poudarilo željo, da bi se podržavila celotna zdravstvena služba in se na ta način omogočilo brezplačno zdravljenje tudi kmečkega prebivalstva. Uresničenje te splošne želje pa je zaenkrat zaradi pomanjkanja zdravnikov na eni ter pomanjkanja sredstev na drugi strani nemogoče in bo to vprašanje rešeno s posebnim zakonom. Ustava sama uzakonja samo dejansko stanje, nakazuje pa tudi že bodoči razvoj. Pač pa je bila v zvezi e tem poudarjena potreba, da se čimprej uvede socialno in starostno zavarovanje tudi za kmečko prebivalstvo. Ob koncu razprave je bila sprejeta resolucija, v kateri mestna skupščina v imenu vsega ljubljanskega prebivalstva pozdravlja načrt ustave, ki je popolnoma v skladu s koristmi in željami delovnega ljudstva in ki jamči neodvisnost ljudske oblasti. Persola Izvršnega dkra Po prečitanju sklepov prvega zasedanja so sledila poročila referentov izvršnega odbora. Podpredsednik izvršnega odbora tov. Sergej Kraigher je podal daljše poročilo o izgraditvi ljudske oblasti po osvoboditvi ter podčrtal naloge drugega zasedanja skupščine, ki more pri svojem delu upoštevati dosedanje izkušnje. Ljudski četrtni odbori, ki predstavljajo osnovno upravno enoto v mesta, so v tesnem sodelovanju z OF in njenimi množičnimi organizacijami pritegnili ljudske množice tako, da se vse zadeve rešujejo v tesnem sodelovanju množic. To sodelovanje pa je treba v bodoče še bolj poglobiti. V polni meri je bilo to sodelovanje doseženo med volilnim gibanjem pri sestavi votivnih imenikov in udeležbi pri volitvah. Man j se je to posrečilo v pobijanju špekulanstva in pri ugotavljanju vojnih dobičkarjev. Četrtni odbori so kot osnovna upravna edinica izvršili ogromno delo. Z razmeroma majhnimi sredstvi in maloštevilnim osebjem, povprečno 8 do 12 ljudi v posameznem odboru, izvršujejo obsežne naloge: izdajanje nakaznic, nakazovanje podpor, razdeljevanje živilskih nakaznic itd. Stari upravni aparat magistrata je bil v smislu sklepov prve skupščine temeljito reorganiziran. 270 uradnikov je bilo delno zaradi politične preteklosti, delno pa zaradi nesposobnosti odpuščeno. Sledile bodo še nadalnje. reorganizacije. Upravni aparat bo treba še v neki meri zmanjšati, treba pa bo poglobiti nadzorstvo, da bo mogoče vse hibe in napake takoj odstraniti. Nekateri izvoljeni člani četrtnih odborov so se izkazali nevredni ljudskega zaupanja. Tako je bil referent za preskrbo v Št Vidu razkrinkan kot špekulant. Na Ježici četrtni odbor ni prijavil imovine bivšega Prevoda ter je ž njo samolastno razpolagal. V teh primerih bodo -potrebne nove volitve. Sestaviti bo treba posebno disciplinsko komisijo, ki bo kaznovala nevestne uslužbence. Veliki napori za redno preskrbo Ljubljane 0 organizaciji oskrbe in zadružništva je poročal referent tov. Danilo Puc. Podal je obširen pregled organizacije za preskrbo ter naglasil, da je sistem racioniranja blaga in delitve na nakaznice za sedanje gospodarske razmere edino pravilen. Ogromno delo odseka za preskrbo se vidi po tem, da je bilo meseca novembra razdeljenih 105.864 živilskih nakaznic. 93.870 nakaznic za krompir ter blizu 7000 dodatnih nakaznic za bolnike. Ljubljana potrebuje na mesec nad 1,000.000 kg moke, nad četrt milijona kg zakuhe, nad 28.000 kg maščobe pri obroku 250 gramov, nad 42.000 kg sladkorja, 70.000 kg soli, 150.000 kg krompirja in nad 110.000 kg raznih krmil. Zaradi splošnega pomanjkanja v vsej Evropi se je moral tudi pri nas znižati obrok maščob. sladkorja in mleka. Kar se tiče maščob se Slovenija ne more oskrbovati iz lastnih sredstev, vendar pa bi lahko krila pri sedanjih obrokih svoje potrebe za dobo 3 mesecev, če bi vsi rejci oddajali predpisane količine. Proizvodnja mleka presega potrebe, vendar pa še ni do kraja izvedena organizacija zbirališč. Teinu se bo od pomoglo z ustanovitvijo živinorejce zadrug©- Dovoz mleka je padel od 15.000 litrov meseca junija na 5600 litrov meseca decembra. Dober del kmetov je oddal večje količine, kakor so predpisane, vendar pa je mnogo takih, ki se odtegujejo svoji dolžnosti. Tudi v preskrbi s krompirjem so težave. Ljubljana potrebuje nad 8,000.000 kg krompirja. Doslej je dobila башао 70 vagonov in potrebuje še 750 vagonov. Ljubljana sama krije komaj desetino potrebe. Težave so tudi zaradi tega, ker so mnogi nakupili krompir pri pridelovalcu, a klub temu niso vrniti nakaznic. Pri razdeljevanju tekstilnega blaga, obutve, železnine, gradiva, itd. opravljajo glavno delo četrtni odbori, ki izdajajo nakaznice. Doslej je bilo izdanih v Ljubljani 298.500 nakaznic te vrste. V šestih mesecih je bilo v Ljubljani izdanega petkrat več tekstilnega blaga in obutev kakor v vsej štiriletni dobi okupacije. Tudi pri tem delu so bile velike težave, ker niso povsod postopali dovolj objektivno in pravično. Dogajale so se tudi zlorabe. Takoj je n. pr. referent za nakaznice pri četrtnem odboru Bežigrad izročil svojemu prijatelju 25 neizpolnjenih nakaznic, ki jih je ta prodajal po 500 do 1000 din. Bil je seveda takoj odstavljen in izročen lavnemu tožilcu. Posebno važno vlogo igrajo na področju preskrbe zadruge, ki imajo važno nalogo v povezavi mesta in dežele. Ta povezanost preko zadrug bo v največji meri pripomogla, da se onemogoči špekulaci-a na račun kmeta in potrošnika ter doseže pravilna izmenjava blaga brez špekulativne trgovine in verižnikov. Meseca septembra je bila osnovana skupna Prodajna in nabavna zadruga, v katero se je vključilo 12 že obstoječih zadrug. Ta zadruga šteje nad 12.000 članov in je imela meseca decembra že nad 12,000.000 din prometa. Osnovana je bila tudi Zelenjadarska zadruga, ki ima svoj odsek za Trnovo in za Barje. Ta zadruga bo predvsem oskrbovala Ljubljano z zelenjavo in zelenjem. Ustanavlja se živinorejska zadruga, ki bo skrbela za zbiranje mleka, vodila pregled stanja živine in nadzirala zakdlj. V oskrbi sodeluje tudi zasebni sektor in sicer 260 špecerijskih, 70 manufakturnih, 130 galanterijskih trgovin in nad 100 mlekarn. Opaža ee, da mali trgovci vestno opravljajo svoje naloge, je pa tudi precej takih trgovcev, ki sabotirajo načrtno razdeljevanje in cene, prikrivajo zaloge in podpirajo črno borzo. Za pobijanje črne borze je bil osnovan poseben odsek, vendar pa ljudske množice pri tem premalo sodelujejo. Ta odsek je zaplenil meseca decembra 2351 kg masti. 549 kg slanine, 1027 kg mesa, 377 kg sladkorja, 138 litrov olja ter razkril tudi vrsto velikih špekulantov in jih izročil sodišču. Referent je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da Je treba črno borzo in špekulacijo obsoditi kot zločin nad ljudstvoin in brezobzirno nastopiti proti takim pojavom. Zaradi splošnega pomanjkanja živil se mora stopnjevati prizadevanje.^ da na lastnih tleh zberemo čim več živil in tako premagamo največje težave v preskrbi. S pomočjo četrtnih in uličnih odborov ter množičnih sestankov se mora izvajati najstrožje nadzorstvo, da bodo dobivali racionirana živila res samo oni, ki nimajo nobenih drugih zalog in ki so odvisni samo od živilskih nakaznic. Vsestransko se mora podpreti zadružništvo. Velikopotezni gospodarski načrti mestnega odbora Finančni referent tov. Tuma je podal obširen pregled o finančnem položaju mestnega odbora ter orisal težave, s katerimi se mora mestni odbor boriti. Zlasti v prvem polletju so zaradi nastalih izprememb tako v samem ustroju, kakor v splošni gospodarski organizaciji izostali pričakovani dohodki, tako da se je pokazal primanjkljaj v višini 12.9 milijonov. Za kritje nujnih potreb je Narodna vlada Slovenije prispevala 30 milijonov din. Skupni izdatki so znašali 60.8 milijona, dohodki pa 27 milijonov. Predvsem je bilo treba znižati osebne izdatke, ki so bili mnogo previsoki. Dočim imajo vea štiri ostala okrožja skupno 1966 uradnikov, jih ima Ljubljana sama še vedno nad 1000. Zato je potrebno še nadaljnje temeljito znižanje števila uradništva. Uradniki, ki bodo ostali, morajo biti iniciativni, požrtvovalni in se mora vse delo kljub povečanemu delokrogu čimbolj pospešiti. Za temeljito reorganizacijo vsega mestnega gospodarstva je bila ustanovljena posebna gospodarska komisija, ki ima poleg drugega nalogo, da zasnuje nova mestna podjetja. Delavski dom je prevzelo ministrstvo za socialno skrbstvo, zastavljalnica je £>ila kot nesodobna ukinjena. Bolestna točka je izguba mestne elektrarne, ki preide v državni sektor. Mestna uprava bo e tem izgubila poleg viška dohodkov elektrarne tudi ugodnosti pri dobavi toka za vodovod in cestno železnico. Klavnica se postopno popravlja. V klaivnici je povzročil okupator nad 50 milijonov din škode. Postavljeno je načelo, da morajo biti mestna podjetja na široki osnovi ne samo zaradi tega, da krijejo znaten del dohodkov, marveč še prav posebno zaradi tega, da bodo protiutež zasebnemu sektorju teT da bodo igrala važno vlogo pri uravnavanju cen. V načrta je ustanovitev gradbenega podjetja, ki bo poleg vzdrževanja 220 stanovanjskih objektov imel nalogo graditi nova stanovanja. V ta namen je določenih 124 milijonov din. Galanterijsko podjetje naj pritegne čim več obrtnikov, ki se bavijo izrazito samo s to panogo. Tovarna pohištva bo izdelovala ceneno in solidno pohištvo ter bo imela svoje prostore v stari remizi. Zelenjadarsko podjetje bo posvečeno predvsem obdelovanju Barja. Tovarna keksov in bonbonov bo prevzela bivšo tovarno Šumi. Mestno strojno podjetje bo izdelovalo razne stroje in nadomestne dele. Velike važnosti ^bo mestna pekarna. Klavnici se bo priključila predelovalnica mesa. Končno je nemeravano še posebno prevozno podjetje in tovarna dežnikov. Stara in- nova podjetja bodo zajela celotni uvoz v Ljubljano in bo s tem omogočena dokončna ukinitev mitnic Zaenkrat je ukinjena mitaina na nujne življenjske potrebščine. Mestna hranilnica je po dolgih letih dobila izvoljeno upravo. Porast vlog dokazuje veliko zaupanje, ki ga vživa ta zavod pri ljudstvu. Z financiranjem novih podjetij bo tudi ta zavod koristil malemu človeku. Referent je poudaril nujno potrebo dviganja davčne morale. Prenehati mora stara praksa, da je samo delavec in nameščenec do zadnje pare izpolnil svojo obveznost, velika podjetja pa so davčne predpise izigravala. Tako početje se mora danes smatrati za špekulativno izkoriščanje ljudske skupnosti Tudi v pogledu ugotavljanja vojnega dobička je treba čimbolj pritegnili ljudske množice. Doslej je bilo vloženih 110 prijav. To delo opravljajo četrtne komisije. Dve komisiji Bežigrada in Rakovnik, sta doslej ugotovili 108.000.000 din vojnega dobička. Vojni dobiček predstavlja najvažnejšo postavko sklada za obnovo. Stanovanjsko vprašanje Za stanovanjski odsek je poročal tov. Krese, ki je orisal veliko stanovanjsko stisko in naglasil potrebo nujne rešitve tega vprašanja. Vloženih je 6561 prošenj za stanovanja, 3350 za sobe in 650 za lokate in pisarne. Nujno je potrebnih 600 stanovanj za družine, . ki so brez vsake strehe. Pri tem imajo važno nalogo četrtni in ulični ljudski odbori, ki pa morajo bolj strogo ocenjevati potrebe prosilcev. V Ljubljani je 50 napol dograjenih stanovanjskih poslopij, katerih lastniki so bili poznani, da stavbe dograjajo. Sedaj se gradi na Savski cesti stanovanjska kolonija s 690 stanovanji. Zaradi težav pri nabavi gradiva, se je dograditev zavlekla in bo končana do poletja. Ljudska prosveta Za prosvetni oddelek je poročala tov. Marica Dekleva, ki je podala izčrpen pregled o stanju šolstva v Ljubljani. Skupno je 21 ljudskih šol, ljudska glasbena šola, 14 srednjih šol, 9 zavetišč in 6 internatov. V teh šolah poučuje 320 učiteljev in 390 profesor* jev. Prosvetna politika stremi za čim boljšimi odnosi med učiteljskim zborom in mladinskimi organizacijami. Med samostojne prosvetne ustanove spadajo mestni muzej, mestna knjižnica in mestni arhiv. Na področju ljudske prosvete in izobraževalnih ustanov je bilo poleg že obstoječih 5 ljudskih knjižnic ustanovljenih še 8 novih. Prav tako posluje že pet večjih dramskih društev in večje število manjših igralskih družin. Ustanovljene so bile 4 godbe na pihala in 2 tamburaška orkestra. Razveseljiv je razvoj pevskih zborov. Tudi Ljudska univerza uspešno razvija svoje delovanje. Razgiba-nje mladine na telesnovzgojnem področju je izredno važna naloga, ki ji prosvetni oddelek posveča vso pozornost Mestni odbor je tudi drugim prosvetnim ustanovam, kakor gledališču. glasbeni šoli itd. naklonil finančno podporo. V načrtu je ustanovitev slovanske knjižni». Poravnajte naročnino! Socialno skrbstvo 0 socialne» skrbstvu je poročala tov. Tilka Basar. Zaradi obubožanja širokih množic so naloge socialnega skrbstva posebno težavne. Ker je moral zaradi nujnih potreb socialni oddelek na hitro urediti vprašanje podpor, je sedaj v teku splošna revizija, tako da bodo dobili podpore samo tisti, ki so zares upravičeni Pojavili so se razni nedostatki, ki so bili takoj odločno odpravljeni. Posebno hude pritožbe so prihajale iz zavoda za onemogle, kjer je 231 oskrbovancev. Posebna komisija je pregledala vse poslovanje in je vse nedostatke odpravila. Na pristavi je bilo 16 otrok, med njimi duševno zaostati, normalni in otroci z odprto tuberkulozo. Vsi so bili nameščati v skupnem prostoru, slabo oblečeni in so morali prebivati v nezakurjenih sobah, ker so usmiljene sestre porabile kurjavo zase. Po ugotovitvi zdravnika so bili otroci slabo hranjeni, mleka sploh niso dobivali, pač pa so ga eestre pošiljale raznim duhovnikom v zavodu Sv. Jožefa. V tem zavodu so imeli tri razrede; dočim eo v III. razredu dobivali oskrbovanci nezabeljeno jed, je bila v I. razredu, v katerem so se hranile sestre in duhovniki, prvovrstna hrana s pečenko. To hrano so dobivati tudi lazaristi. Postavljen je bil delegat, ki vodi sedaj vse te zavode. V zavetiščih je 360 otrok. Nekateri otroci so oddani rejnikom in plačuje mestni odbor zanje po 500 din. 438 otrok iz Bosne je nastanjenih pri raznih družinah. Oddelek vodi tudi va-ruštvo nad 1200 varovanci. 507 siromašnih dijakov dobiva stanovanje, hrano ali mesečno podporo. V bivši enkrami je urejen prehodni dom. V bodoče se bo stremelo za tem, da se bodo delazmožni podniranci zaposlili in socialno zavarovali, ostalim pa se bodo podpore povišale. OddeJek posveča tudi vso potrebno skrb vajencem. Področje šolske poliklinike je bilo razširjeno na vse šole in je sedaj pod nadzorstvom 19.000 otrok. S 1. decembrom je začela poslovati tud? šolska kuhinja. V mestni ambulatici dobijo zdravniško pomoč siromašni. Ustanovljena je bila tudi dietična kuhinja. da se pomaga onim. ki nimajo prilike preskrbeti si dietično hrano. Kmetijstvo in gozdarstvo 0 delu tega oddelka je poročal tov. Tomc. Ta oddelek vodi upravo narodne imovine kmetijskega značaja in skrbi za izvedbo agrarne reforme. Gozdarski odsek vodi zaščito gozdov, zatiranje škodljivcev in pogozdovanje goličav. Nakupil je 11 plemenskih bikov za zboljšanje živinoreje. Izvedel je tudi izmenjavo semenskega krompirja. Ustanovljena je bila zelenjadarska in živinorejska zadruga. Predlagana je bila ustanovitev kmetijsko gospodarske šole na Bokalcih. Ljudski vrt Tivoli se bo združil s Ceki-novim posestvom in tam ustanovil ljudski botanični vrt. Na Barju bo ustanovljena zelenjadna poskusna far- a. Obrtništvo Pregledno poročilo o položaju obrtništva je podal referent tov. dr. Pretnar. V Ljubljani je 2716 samostojnih mojstrov, ki zaposlujejo 3000 kvalificiranih pomočnikov. Odsek je posvečal posebno važnost obnavljanju obrtniških delavnic, preskrbi surovin in ustanavljanju obrtniških zadrug. Posebno pozornost posveča vzgoji naraščaja. Gospodarski položaj obrtništva se je v splošnem znatno zboljšal in zaposlitev stalno narašča. Razprava 0 vseh teh poročilih se je razvila obširna razprava, v katero so posegali odposlanci vseh mestnih četrti. Skoro vsi govomikj so podčrtati potrebo čim odločnejše borbe proti špekulantom in ostalim ljudskim škodljivcem, prav tako pa tudi zmanjšanje upravnega aparata in večjo hitrost v delu. Tudi v pogledu prehrane naj se ukrene vse potrebno, da bodo pridelovalci enako vestno izpolnjevali svoje dolžnosti do skupnosti, kakor jih izDolnujeta delavstvo in delovna inteligenca. Kmečkemu prebivalstvu naj se na> račun mestnega prebivalstva dodeli več tekstilnega blaga in obutve, da bo tem raje pošiljalo svoje pridelke v mesto. Podan je bil tudi predlog, naj ee pregledajo zaloge zasebnikov, ker ni dvoma, da prejemajo mnogi živilske nakaznice, čeprav jih niso potrebni. Posamezne četrti naj med seboj tekmujejo v izsledo-vanju špekulantov in zlorabe živilskih nakaznic. Najostreje so govorniki obsojali brezvestno početje raznih sester v socialnih zavodih in zahtevali temeljito preureditev zlasti v zavetiščih. Za omiljenje stanovanjske stiske naj se izženejo iz Ljubljane vse belogardistične družine, ki so se med okupacijo nateple v Ljubljana Čevljarski zadrugi naj se dajo na razpolago večji prostori, ker je to v korist najširših množic in je hitro popravilo obutve pereča zadeva. Ob koncu razprave je ljudski odposlanec za četrt Šiško duhovnik Sorli izrekel v imenu skupščine izvršnemu odboru priznanje in zahvalo za njegovo dosedanje ielo. Po odobritvi poročil je sledila voli- tev novega tajnika, ker je Ml dosedanji tajnik tov. dr. Modic imenovan za podpredsednika vrhovnega sodišča, je bil na njegovo mesto soglasno izvoljen dosedanji načelnik oddelka za notranjo upravo tov. Krese. Po poročilu o delovanju ljudskih sodišč, ki sta ga podala za okrožno sodišče eoe. Verbič in za okrajno sodišče sos. dr. Omladič, se je razvila obširna razprava, v kateri so govorniki kritizirali predvsem premile obsodbe špekulantov, črnoborzijancev in podobnih ljudskih škodljivcev in zahtevali najstrožje obsodbe. Predlagane in eprejete so bile nekatere spremembe ter namestu odpoklicanih izvoljeni nekateri novi aodnftd, aoeoitafti te prisednikL K razpravi o (Mi imiHi sc■ te oglasni -h vij podpredsednik mestnega izvršnoga odbora tov. dr. Ivan Stanovnik, ki se je zavzemal za milejše sojenje iz »človečanskih razlogov», odposlanci pa so njegovim besedam odgovoril z ostrimi protesti. Ob koncu razprave je povzel besede predsednik narodne vlade Slovenije Boris Kidrič, ki je poetai nekaj prt pomb k razpravljanju skupščine. Ob zaključku zasedanja sta biti odposlani pozdravni brzojavki predsedniku Zvezne vlade maršalu Titu in Narodni vladi Slovenije. Nevedni malomarnost ali strahopetnost? Eno izmed težkih vprašanj je danes pri nas vprašanje prometa. Od pravilne in hitre reš tve tega vprašanja je odvisna rešitev cele vrste drugih težkoč. Tega se dobro zaveda naša ljudska oblast in se zavedajo dejavne množice. Da se čim preje reši vprašanje prometa, je ljudstvo marsikje sam» organiziralo u-damiSko dela Železničar^ so pokazali pri svojem delu veliko požrtvovalnost. Na porušenih železniških mostovih, progah in prelazih ter v delavnicah za popravilo lokomotiv •jn vagonov se delajo skoraj čudeži. Ker pa tudi s skrajnimi œporl ne moremo v tako kratkem času v celoti; obnoviti našega železniškega prometa in doseči predvojno zmogljivost je vlada organizirata avtomobilski promet. Tudi’ pri tem je bilo treba napeti vse sile, da smo od civilnih avtomobilov tn od zapuščine okupatorjev vsaj za prvo silo sesta-vìi vozni park, dokler nismo dob® avtomobilov iz tujine. Pred par meseci pa so začeli prihajati k nam med drugimi pošiljk?? trni UNRRA-e tudi dragoceni tovorni avtomobil Vsakdo, ki se zaveda, kolikšne važnosti 3o ti avtcmaobffî za naše gospodarstvo in za našo preskrbo, bi mástil, da vsi tisti, ki imajo kakršen koli opravek s temi avtomobili, pazijo nanje, kakor na punčico svojega očesa. Da temu ni tako, nam pričajo vsakodnevne izkušnje. O tem piše tud- beograjska »Borba«. Ona navaja primer šoferja Ibrahima KučskaJiča, ki je zaposlen pri avtomobilskem prometnem podjetju v Sarajevu. Zaradi maitamar-nošti tega šoferja je počil hladilnik nekega avtomobila, prav tako pa je šofer en avtomobil tud3 razbij. »Borba« pravi, da je takim pojavom kriv nepravilen odnos nekaterih naših ljudi do državnega premoženja, ker še vedno ne razumejo bistvenih sprememb, ki so nastale v državnem premoženju v odnosu do ljudstva. Državno premoženje v naši ljudski državi služ’ širokim ljudskim množicam in ne maloštevilni Miki, kot je služilo v stari Jugoslavi^. Ker služi to premoženje vsemu ljudstvu, se mora naš odnos do njega spremeniti in moramo državno premoženje čuvat', ko svoje lastno. »Borba« pravi, da primer šoferja Ibrahima, ni osamljen. Da je temu res tako, smo ee z testnimi očmi prepričali tudi v Sloveni j'1. Videli smo šoferje, ki so vozili s praznimi gumami, dogajali so se primeri, da so šoferji gume prodajam. Mnogi šoferji so vozili malomarno in so se često dogajale zaradi tega razne nesreča če smo šli po državni cesti od Ljubljane proti Postojni, smo često videti Stati ob cest’- pokvarjene unrine avtomobila Mnogo tekih avtamobGov stoji tudi v Ljubljani. Res je, da ti avtomobili niso nov2 in da že zaradi tega mnogi zahtevajo popravila, res pa je tudi, da bi bilo takih popravD mnogo, mnogo manj, če bi odgovora' ljudje bolj pazili Da imajo mnogi ljudje pravilen odnos do državnega premoženja in da jtii boli, ker se državno premoženje uničuje, nam potrjuje dopis, ki smo ga o teh avtomobilih prejel: od kovinarja Lpjza Plat še Iz Kožne dosine. Lojze PSatiša piše med drugim: »Eno izmed zbirnih mest za unrine avtomobile je tudi Ljubljana in bEžnja okolica. Odpoš Ijanje teh avtamobíiorv v notranjost države se je zavleklo, najbrže zaradi vremenskih, tehničnih in drugih zaprek, in tako se je na teh zbirnih mest h nabralo precejšnje števio avtomobilov. Vsi tl avtomobil bi brez večje škode prenesti eventueJno prezimovanje na prostem, ako b odgovorni ljudje pravočasno presta* beli za primerne ukrepe, ki so silno preprosti Predvsem b bilo treba iz-pušhti vodo, ld je bila nalita še v poletnih mesecih. S tem bi bila vsaka nevarnost zaradi mraza in zamrznjen j a odstranjena. . Toda tudi za ta preprosti postopek ni nihče pravočasno poskrbel in le nekaj stopinj mraza je opravilo svoje uničevalno delo. RazpokaCe so stene ci-tindrstah blokov in cilmdrskih glav. S Jem je btia povzročena velika škoda Ljudstvo se upravičeno vprašuje, zakaj se tako gospodaril z ljudskim premoženjem? Na ji i bodo ti avtomobili začasna ati tirijna last zvezne vlade ali kske federalne ectinlce, nekdo mora biti za to odgovoren. Vsako popuščanje v tej smeri se pravi omalovaževati žrtve n napore, M jih ljudstvo dnevno doprinaša na področju gospodarske obnove naše domovina Ne gre tuka j samo za gmotno škodo, temveč lahko to smatramo tudi kot napad na ugled ljudske* oblasti. Ljudstvo upravičeno pričakuje, da se oljski narodni svet, pravi: »Da bi zagotovili načrtno obnovo narodnega gospodarstva, neodvisnost države v gospodarstvu in splošni napredek, bodo brez odplačila podržavljena : industrijska in trgovika podjetja, ki so pripadala Nemčiji ali nemškim državljanom svobodnega mesta Gdanska, razen političnih strank ln organizacij, ki so v vladi zastopane. Goeringov sin pobegnil Pariz, 6. jan. Agencija France Prep -e prinaša vest praškega radia, da je sim Hermanna Goeringa pobegnil blizu Tješina iz ujetništva. Zmaga socialistov in komunistov na Norveškem London, 6. jam. Norveška hnaa.avna agencija poroča: Izidi pokraj Inkih volitev v Norveški, kjer pa ni všteta pokrajina Fimnarken im Daiijmi sever, so naslednji: Konservativna stranka je dobila 621 glasov (pri zadnjih volitvah 916), kmečka stranka 836 (1030), napredna lpanka 1134 (1438), škupma lista desničanjev 1568 (2075). krščanska ljudska stranila 823 (21), delavska stranka 5718 (5552), Komunistična stranka 1018 (59). onih podjetij, ki so pripadala osebam poljske narodnosti ali katere koti druge narodnosti, ki so jo Nemci preganjati; dalje podjetja, ki so pripadala nemškim in gdamskim pravnim osebam in družbam, nad Ki fai «It n viprin nrivnala katerimi so imeti nadzorstvo Nemci MtajSKa Viaua pnznaia ati pa gdanski meščani im končno Mongolsko ljudsko republiko podjetja, ki jih je vodila nemška j Cungking, 6. jan. (Tass). Kitajska ali gdanska. upirava, in so. popacala ljudska, vlada je objavila, da je pri- osebam. ki so zbežale k sovražniku. „Sence preteklosti“ v Avstriji sporno so komunisti edini, ki so v Celovec, 31. januarja Pod naslovom »Sence preteklosti« Je objavil »Oesterreichische Volks-stimme«, osrednje glasilo komunistične stranke Avstrije, ki izhaja na Dunaju, tale članek, ki osvetljuje razmere v povojni Avstriji in posle-dice nacifašizma: »Volitve v Avstriji so pokazale nepričakovan izid. Obnovile so stanje, ki ga Imamo še dobro v spominu iz prve republike, toda nikakor ne v najboljšem spominu. Tradicionalne stranke zasedajo zopet skoro v celoti položaje v parlamentu in tudi tradicionalna večina, v znamenju katere je šla prva republika v svoj propad, je zopet tu. Novi narodni svet kaže slabo večino za avstrijsko »ljudsko stranko«, torej za stranko, ki je Izšla lz krščansko socialne stranke in Heim-wehra. Poleg nje je samo za malo mandatov slabotnejša socialistična stranka Avstrije, ki je izšla iz socialdemokratske stranke. Novi so v tem parlamentu samo štirje poslanci komunistične stranke, ker komunistov v avstrijskem ljudskem zastopstvu prej nikdar ni bilo. Ali bo parlament dela zmožen ? All bodo mogle biti ogromne naloge, ki čakajo na hitro rešitev, Izpolnjene v korist Avstrije, če bo stara oblika skupnega dela v parlamentu tudi prežeta z nesrečnim starim duhom? Odgovornost obeh blokov, ki stojita v parlamentu drug poleg drugega, je velika, in ljudstvo, ki jima je pri volitvah izročilo usodo dežele, bo ob svojem času zahtevalo obračun. Kako mislimo o avstrijski »ljudski stranki«, je znano. Med votivno borbo je dala dovolj utemeljen razlog za dvom, da je pripravljena boriti se za demokracijo Avstrije ln da jo je odločena braniti. Poleg resničnih demokratov, ki pa prihajajo v njej vedno manj do veljave, delujejo v njej reakcionarne sile, ki podajajo smernice po starih geslih. Njihova imena so program, id ga še nismo zadnjih mesecih dosledno vodili bor- znala neodvisnost Mongolske ljudske republike, ki je bila proglašena z ljudskim glasovanjem v skladu s sporazumom, ki sta ga v preteklem letu podpisati Sovjetska zveza in Kitajska. Ljudskemu, glasovanju v ¡Mongolski ljudski republiki so prisostvovali predstavniki kitajske ljud ke vlade. Kratke vesti bo za očiščenje in obnovo nove drža- j ve, morajo pa se boriti proti premo- j čnemu odporu. Tu so vplivi fašizma, | ki se pojavljajo še vsepovsod, tu jej avstrijska »ljudska stranka«, M je j Odobritev potovanja rumunsko-preprečltev iztrebljenja ostankov fa- ; sovjetske banke »Sovrombank«. Z šizma postavila kot" del svojega pro- j odlokom ministrskega sveta je bilo grama in tu je socialistična stranka : odobreno poslovanje rumunsko-sov-Avstrije, ki je s svojim omahljivim j ieV4ke baake »Sovrombank« v Buka-in slabotnim stališčem v tem temelj- ; rešilnem vprašanju demokratične Avstri- j Bivši podravnatelj »Matina« ob^o-je delala proti mobilizaciji množic.: jen na prisilno delo. Bivši podravna-A H se more zoperstaviti uničujočemu j telj pariškega »Matina«, ki je bil učinku dolga leta po fašistih izva-: znan kolaboracionist, je bil obsojen jane lažne hnjskarije, M je služila, dosmrtno prisilno delo z edvze-1 i • mom državljanskih pravic m zapiem- kakor je znano, samo zastruplje-: ^ premože^ja MJ raa?ravo je tavanju src ш možganov lindi ter ¡ јауд. je krivda mojega očeta.« kompromitiranju demokracije ? \ o- ¡ Njegov oče je umrl v avgustu 1944. livni izid v Avstriji kaže, da o kaki 1 zavarovani demokraciji v Avstriji ni mogoče govoriti. Boj za demokracijo, ki je nerazdružno zvezan z neodvisnostjo dežele, se vodi zato dalje. Odgovornost, ki jo nalaga votivni izid in s tem nastali položaj vsem demokratom, posebno delavstvu, je velika. Skrbeti morajo za to, da izpod jarma nemškega fašizma osvobojena Avstrija postane res nova, demokratična Avstrija, da se ne sklonijo zopet nad deželo sence preteklosti. Francosko zastopstvo za skupščino Združenih narodov Pariz, 7. jan. Agencija France Presse poroča, da so določili francosko zastopstvo za skupščino Združenih narodov. t Predsednik zastopstva bo Georges Bidault, minister za zunanje zadeve. Nemiri v Parizu zaradi primanjkovanja kruha, v zvezi s težavami, ki ¿o zadnje dni nastale zaradi primanjkovanja kruha, so v področju Pa: iza nastali nemiri. Prišlo je tudi do policij-I skega posredovanja. Oblasti pojasnjujejo primanjkovanje kruha v Parizu s tem, da je prebivalstvo hotelo pred trvedho krušnih kart nakupiti večjo količino kruha kakor običajno. ______J Demonstracije proti guvernerju Malte, v La Vačetti je prišlo na nogometni tekmi med britanskim moštvom, sestavljenim iz letalcev, in krajevnim moštvom, do demonstracij proti guvernerju Malte, generalnemu poročniku siru Edmondu Striderti. Ko se je general Strider pojavil na nogometnem igrališču, ¡so ga gledalci izžvižgali. 200.090 delavcev v čikagu grozi s stavko. Dne 16. januarja bo stopilo radi povišanja plač v stavko 200.000 delavcev klavnic in tovarn za konzerve v Čikagu. Stavka bo zajela 147 tovarn za mesne proizvode. Neuspel socialistični manever v francoski ustavodajni sknf 1Ш4 pozabiti. N1 nobenega dvoma, da mora prenos večine na to stranko po vsem, kar Imamo za seboj, izzvati pri najboljših demokratih ln protifašistih, pri avstrijski stvari najbolj vdanih sinovih domovine, kakor tudi pri vseh prijateljih Avstrije po svetu, zaprepaščenost. In to po pravici, kajti nova Avstrija je v resni nevarnosti. Ati smo res zopet tam, kjer smo biti v letih okoli 1930? Ali naj bi se avstrijsko ljudstvo kot edino ljudstvo Evrope ničesar ne naučilo iz zgodovine. V nobeni deželi Evrope, osvobojeni fašizma, ni mogoče zaznamovati tak votivni Izid, kakce1 smo ga doživeli v Avstriji. Zakaj to? Ker v Avstriji narodni odpor proti nemškim zatiralcem niti v najmanjši meri ni zavzel tistega obsega kakor v drugih zasedenih deželah ln ker po osvoboditvi boj za Iztrebljenje zadnjih ostankov fašizma pri nas še id postal zadeva vsega ljudstva. Ne- Pariz, 7. jan. (Tass). Razprava, ki se je razvia v francoski ustavodajni skupščini o vprašanju vojnih posojal -za prvo tromesečje novega leta, je trajala z malimi presledki 36 ur. Izzvala bi kmalu vladno krizo, vendar izkušeni parlamentarni opazovale’ niso videti v tem nič nepričakovanega. Zanje je bilo že od samega začetka jasno, da bodo socialisti v skrajni sili odstopih od svojega predloga o zmanjšanju vojnih Izdatkov za 20%. Gemerai de GauMe je odločno nastopil proti temu predlogu in pretil celo z ostavko vlade. Socia'stl niso mogli vztrajati pri svojem predlogu. Trdovratno Stališče socialista André ИгШрре-а, kl se je zavzemal za zmanjšanje vojnih kreditov, je imelo samo namen pokazati, kako zagovarjajo soda! isti v ustavodajn- skupščini »levičarsko Stališče«. Socialisti so bili prepr čani, da se komunisti zaradi grožnje z vüadno kriz» ne bodo pridružili njihovemu predlogu o zmanjšanju vojaških kre-dtov za 20%. Pod takimi pogoji so računali, da njihov predlog ne bo dobil večine glasov in da stvar ne bo imela nevarnih posledc, za socialiste pa bo to vendarle učinkovita poteza v ustarodajti skupščin1. Na večernem zasedanju ustavodajne skupščine je Jacques Duelos v svojem govoru in v imenu komunistične skupine izrazil zaupanje vladi in obenem izjavil, da bodo ko-mun stični poslanci v interesu skupnega nastopa delavskega razreda glasovali za predlog socialistov. Socialisti so se ustrašili te nepričakovane podpore ln so na govorniški oder ustavodajne skupščine postali predstavu ka demokratične zveze socialistov ln odporniškega gibanja skupine ljudskih posdanev, ki so po svojih nazi ra njih blizu sodafstom, s pom rljivimi predlogi katere je, kakor je bito že prej javljeno, ustavodajna skupščina že sprejela. • / *. JANUARJA SLOVENSKI Maše gospodarstvo P O I O C E TA L ! (3 Mučili kmo iz gradisene siprave vse ostanke starega npravno-kkoicratskega aparata Vak j® bil prvi načelni in soglasni sklep vseh zastopnikov, ki so se udeležili zaključnega posvetovanja ministrstva za gradnje Slovenije k: ga moramo začeti -eševati že danes. že prej sem omenil, da je bilo v gradbeni stroki zaposlenih pred vojno povprečno 6350 težakov in 7450 izučenih rokodelcev. Tako je na 100 delavcev pr šio 117 izučenih rokodelcev. Iz današnjega razmerja pri gradnjah Gradisa in pri gradnjah pod lastnim vodstvom pa sledi, da pride na 100 navadnih delavcev le 62 izučenih rokodelcev, ne glede na vojne ujetnike, ki v glavnem opravljajo težaška dela. Kljub temu do sedaj povpraševanje po izučenih rokodelcih n' bilo večje od povpraševanja po navrdnih delavcih, to pa zaradi tega, ker se značaj del Gradisa in del pod lastnim vodstvom ne ujema s povprečnim značajem del pred vojno, in zato, ker je Storitev izučenih rokodelcev v glavnem skoro enaka predvojni storivi, medtem ko je v težaškem delu storitev pri delavnih, v še večji mer} pa pri ujetnikih, nasproti predvojnemu merilu nepričakovano n/zkn. Glede na prej navedene števične podaJtke, glede na to, da moramo s splošno ureditvijo razmer pričakovati, da se bo učinek težaškega déla dvignil na predvojno mero, in upoštevajoč okolnost, da bo pomanjkanje delovne sile zahtevalo v večji meri uporabo strojev, moramo za bodočnost pričakovati predvsem pomanjkanje :zučenih rokodelcev in še posebej priučenih delavcev. Ljubljana, 7. januarja. Na posvetovanju zastopnikov ministrstva za gradnje in gradbenih oddelkov okrožnih ljudskih odborov, ki se je vršilo, kakor smo že poročali, v petek in soboto v posvetovalnici mestnega ljudskega odbora v Ljubljani, je podal tov. inž. Jože Uršič važno poročilo o gradbenem osebju Sloven je. Med drugim je dejal: »Osebje rešuje vse! S tega stališča se pravilna rešitev vprašanja osebja kaže kot rešitev osnovnega vprašanja tudi v gradbeni stroki. Zato se moramo danes, ko polagamo temelje gradbeni službi nove značilne oblike, a?vedati, da bo ta nova oblika postajala resnica postopno in v takšni meri. kolikor nam bo uspelo pravilno rešiti vprašanje osebja in postaviti pravilna načela politike delovnih sil sploh. Baviti se moramo z vsem gradbenim osebjem, z delavci, izučenim' rokodelci, delovodji, tehniki, zemljemerci, inženirji in arhitekti, z njihovim števlom in razporeditvijo, z učinkom njihovega dela in z njego-, vim dviganjem, s strokovnim izpopolnjevanjem starega in vzgojo novega osebja. Delavci in izučeni rokodelci Pred vojno je bilo zaposlen h v Sloven ji v gradbeni strokj na stav-biščih povprečno 6350 težakov in 7450 izučenih rokodelcev poleg 3150 sfcvbnih in pohištvenih mizarjev, 720 ključavn čar jev in 400 kleparjev. Med zasedbo in narodno osvobodilno borbo se je njihovo število zrrrnjšalo v večji meri kakor se je znižalo povprečno celotno prebval-stvo Sloven je. žrtve delavstva so bile sorazmerno večje, sa j se je zločinski bes zasedbene oblasti znesel še posebej nad delavstvom. Po dosedanjih ugotovitvah se je šltevilo delavstva zmanjšalo za okoli 20%. Tako nam je v Sloveniji ostalo v celoti: 3200 zidarjev in fasaderjev. 560 tes rjev. 160 pečarjev, 390 sobos! karjev, 450 'nstalaterjiev za vodo, plin in elektriko. 2550 stavbnih in pohištvenih mizarjev, 600 ključavničarjev, 320 kleparjev in manj kot 700 drugih izučenih rokodelcev. Vse to delavstvo pa se doslej še n vrnilo v gradbeno stroko, tied vojno s je marsikdo poiskal kruha drugje, dostikrat pri neposrednem viru. mnogi so sl poiskali dela v in-lustriji, kjer zaposlite^/ n? vezana c a leno dobo. Zato ¡tenas nikakor ni mogoče določit , koliko se jih bo vrnilo v gradbeno stroko, tem bolj, ker bo v dobi obnove podeželja gradbena delavnost razbita na tisoče majhnih stavbšč, kjer si ljudstvo samo obnavlja svoja porušene domove. številčni po dr tki vsega tega doslej niso zajeli. Imamo podatke o delih s katerimi neposredno upravlja gradbena stroka. Lsni v novembru je bilo pri Gradisu in na tehničnih bazah zaposlenih 1620 izučenih rokodelcev vseh strok, 2590 navadnih delavcev poleg 3790 vojnih ujetnikov. če prištejemo še tšto delavstvo. ki je zaposleno pri zasedbenih gradbenih podjetjih, pri delih, k} jih izvršujejo železnice pod lastnim vodstvom, in v drug h strokah ter tisto gradbeno delava: vo, ki je zaradi padanja zaposlitvene dobe trenutno brez dela, bi lahko ocenili število gradbenih delivcev na kakih 7000 do 8000 .ljudi. Razmerje je torej še mnogo slabše, kakor je to pri industrijskem delavstvu. Po podatkih Javne borze dela je osti lo v gradben stroki vsak mesec nezasedenih okoli 500 mest za navadne delavce in nad 400 mest za izučene rokodelce. Povpraševanje je bilo zelo veliko, čeprav se gradbena delavnost še ni popolnoma razvila, čeprav je mnogo del izvršile vojska in čeprav smo imeli zaposlene številne vojne ujetnike. V bodoče moramo računat , da bo pomanjkanje delavcev in izučenih rokodelev eno glavnih vprašanj gradbene službe, Kako od pomoči pomanjkanja gradbenega delavstva Najbolj neposredno se neon reševanje te naloge kaže kot vprašanje dviganja delovne discipline in učinka dela. Gradbeni delavec se še vedno ne zaveda dovolj, da sedaj dela zase, za državo, ki ni zrrto tukaj, da b ga zatirala, ampak, da bi mu služila. Zato je vprašanje delovne discipline in storilnosti gradbenega delavca vprašanje političnega izgrajevanja tega delavca, ki danes nima tako visoko razvite delovne zavednosti, kakor je to pri industrijskih delavcih. Prav tako bodo morale množične organizacije na tem polju mnogo delati z vodstvi gradenj. Na drugi stran' je treba določiti današnje delovne mere kot izhodišče na-daljnega dela. V zvezi s tem se je treba v čim večji meri posluževati plačevanja po storjenem delu, ne pa po številu delovnih ur. Manjkajoče ročne delavce je trebe nadomestiti s stroji To je gotovo zèlo učinkovit način, s katerim se bomo morah v bodoče baviti v mnogo večji meri kakor doslej, živ-ljenjsk' pogoji industrijskega delav-j stva so nadalje nedvomno boljši kakor so življenjski pogoj' gradbenega delavstva. Te pogoje je treba izenačiti. Ker se kraj dela gradbenega delavca neprestano spreminja, so sredstva za izenačenje teh pogojev predvsem: ureditev skupne prehrane, človeka dostojne stanovanjske kolibe, prevoz na delo in drugo. Zlaet; pa bo treba premagati zavisnost gradbene delavnosti od letnih časov in vremena. Čeprav smo doslej imeli ugodne vremenske razmere, pada število zaposlenih delavcev v gradbeni stroki. To ima na eni strata za posledico, da nastopa brezposelnost prav tedaj, ko preneha delo na polju, na drug streni pa gradbena delavnost trpi na račun drugih strok. Vsak delavec si raje poišče zrposlitve drugje, pri stalnem délu. Gradbena delavnost mora tehnične stroke, morda 100 zemljemerci in nekaj nad 300 gradbenimi tehnik:. Skoro 80% vsega gradbenega tehničnega strokovnega osebja je zaposlenega v državnem odseku, od tega ned 70% v ministrstvu za gradnje, in sicer 30% v ministrstvu ta na glavnem sedežu Gradisa ter 70% na okrožjih, po tehničnih bazah, v podjetjih in gradbenih vodstvih. Ker upravni pošli še niso povsem ločeni od poslov izdelovanja načrtov in hs-vrševalnih poslov, ni mogoče nave-gti natančne podatke, kako so porazdeljeni pri delu. Po približnih cenitvah so v odseku mr'o'etrstva za gradnje zaposleni inženir^ in inže-nirji-arhitekti porabiš od celotnega delovnega časa 40% za izdelovanje načrtov, 30% za izvrševanje in 30% aa, upravno délo. Vsi ti posli se med seboj prepletajo, kar nedvomno ne povečuje storilnosti1 hi kakovosti déla. Z izjemo zemljemerskega osebja imamo danes strokovnega gradbenega osebja v Sloveniji dovolj. Nastopilo pa bo pomanjkanje v hipu, ko bo rešeno vprašanje pripadnosti Trsta in Primorske. Če pride danes v Sloveni^ 1 inženir oziroma arhitekt na približno 3300 prebivalcev, se bo takrat razmerje poslabšalo tako, da bo prišel 1 inženir ha 5500 prebivalcev. Vendar bo to vprašanje za nas rešljivo, če bomo preosno-valli oeidtno gradbeno službo, tako da se bo povečala storilnost dela, kar se bo zgodilo v primeru, ko bo ločeno upravn-o delo od izdelovanja načrtov in izvrševalnih del. Taka ureditev bo omogočiš uporabljati vse tiste postopke, ki povečujejo storilnost dela in njegovo kakovost. Smotrna deïtev déla, skupnostno delo in vskladenje, nadzorstvo, načelo osebne odgovornosti, tekmovanje, uveljavljenje načela »vsakomur po njegovem delu«, vseh teh stvari se lahko v največji meri poslužujejo finančno samostojna podjetja n uradi z» izdelovanje načrtov, ki so urejeni na trgovski osnovi. Se nekaj podatkov o stanju tehničnega osebja po vsej državi. V Jugoslaviji imamo danes največ 2300 gradbenh inženirjev. Torej pride na enega inženirja približno več kakor 6000 prebivalcev. Mnogo pod tem povprečjem je stanje v Črni gori, kjer je vsega 13 inženirjev in inže-nirjev-arhitektov, V Makedoniji, v Kosovsko-metohijski oblasti ter v Bosni in Hercegovini, če nas danes od tam proe jo za pomoč, jim te pomoči, čeprav sami nimamo preveč tega osebja, ne moremo odreči. Mi moramo najti način za čim uspešnejšo pomoč tem krajem. Spričo vseh vprašanj v zvezi z osebjem je jasno, da je treba za uspešno reševanje pri mita&trstvu za gradnje urediti poseben oddelek za osebje, ki bo skrbel aa gradbeno osebje na področju Slovenije.« Zaključno je poročevalec govoril o nalogah političnih in strokovnih organizacij in ugotovil, da bo treba delo v pravcu političnega izgrajevanja delavstva s strani političnih in strokovnih organizacij še okrepit:'. Po poročilih se je že v petek dopoldne začela obširna razprava o predlagani preosnovi. V razpravo so ž/vahno posegali vsi udeleženci posvetovanja. Razpravljali so o splošnih organizacijskih vprašanjih, o upravnih poslih na gradben h odseku in o izvrševalnih ustanovah pri ministrstvu in na okrožjih. Med razpravo so posamezni из stopu'ki obdelali nekatera važna vprašanja, ki niso zgolj organizacijskega značaja, zelo obširno in podrobno. O nekatera bomo še poročali. Glavni sklepi posvetovanja Ob sklepu razprave v soboto zvečer so bile odposlane pozdravne petAaneU odbor. SOgiaano odobreni sklepi naglašajo, da je posvetovanje eküienfflo iztočiti Iz gradbene državne uprave vse ostanke starega protiljuriskega uporavno-bi-rokratskega aparata. Zato se Izvede stroga delitev upravnih poslov od Kvrševalnih. Po načelih, M jih je postavil maršal Tito, ee izvede razdelitev postov z uradi drugih ministrstev. V korist dobrega gospodarjenja z gradbenim?, sredstvi in zaradi specializacije strokovnega osebja se osredotoči razmeščanje teh sredstev pri ministrstvu za gradnje. Sklepi nadalje natančno določajo, kaj spada v pristojnost federalnega ministrstva za gradnje, kaj v pristojnost oddelkov za gradnje pri pristojnih ljudskih odborih in kakšni oddelki bodo osnovani pri ministr- stvu m pil odborih. Končno dajejo sklepi navodila za reševanje vseh najvažnejših vprašanj, ki so danes povezana z dobrim in uspešnim delom gradbene Stroke in kl amo ЈШ naznačili že delno v našem poroči- lu, ko smo podali izvlečke iz posameznih poročil Naši strokovnjaki so đolžkd. uveljavil načeto osebne odgovornosti, spoštovati morajo ljudsko ablest in njeno nadzorstvo, prizadevati si morajo, da dvignejo storilnost dela, razkrinkavati pa morajo tudi sleherno premišljeno oviranje ih škodovanje. Povezati morajo svoje delo s pobudmcstjo množičnih organizacij, varovati se morajo birokratizma, voditi bolj neposredno kakor posredno obnovo in gradnje in gojiti državno in delovno dseipitno. Določbe novega zakona o taksah čim bolj izgubita značaj nestalne za- bva>y^ tov. Ttu zvez. poshtve, ker si bodo gradbena pod- j jetja le na stalno število delavcev, ki si bodo pridobil- delavsko zavest in občutek svoje povezanosti s podjetjem. Gradnjo bo treba 'industrializirat:, industrija bo morala, izdelovati nova gra-d va itd. ¡i, ! nemu ministru za gradnje Zečevlču ta načn lahko ustvanla . ^ predsedniku nartŠne vlade Slovenije Borisu Kidriču. V zaključni be- j sedi je minister dr. Kambič pouda- ¡ ril plodonosnost posvetovanja, ki ni ! bilo važno samo za ured tev gradbe- , ne stroke, temveč pomeni tudi va- i žen prispevek k izgradnji ljudske oblasti. Inženirji, zemljemerci in tehniki Danes razpolagamo s približno 190 gradbenimi inženirji, 100 inže-mrji-arhitekti, 35 inženirj- kulturno- kakor jih je sestavi poseben izvo- Na sestanku, ki se je vršil zvečer, so bdi prečitani sklepi posvetovanja, | Pripravlja se nov S 1. januarjem 1946 je stopil v veljavo novi zakon o taksah, ki je bil objavljen v Uradnem listu DFJ št. 71/1945 in ponatisnjen v »Zbirki finančnih predpisov« št. 13. Ta zakon vsebuje samo takse v ožjem pomenu besede, takozvane upravne (administrativne) takse, ki jih pobira država kot nekako odškodnino za usluge, ki jih nudi posamezniku. Stari taksni zakon pa vsebuje tudi razne druge vrste taks, ki pa s pojmom takse v ožjem pomenu upravnih taks nimajo prave zveze. Po starem taksnem zakonu se te takse pobirajo od vseh pravnih poslov, s katerimi se pó državljanskih zakonih pravice pridobivajo, prenašajo, ugotavljajo, spreminjajo ali ukinjajo (n. pr. družbene, zavarovalne, kupoprodajne, zakup-no-najemne, poscdbene, menjalne, posojilne, službene, zakonske odn. bračne, dobavne, služnostne itd. pogodbe) in na vse spise oziroma listine, ki predstavljajo vrednost ali zahtevek vrednosti (n. pr. menice, pobotnice, čeki, računi, nakaznice, tekoči računi i. t d.). Končno vsebuje stari zakon še razne druge takse, ki so bile v teku časa sprejete v taksni zakon zaradi fiskalnih potreb (n. pr. takse za točenje in prodajo alkoholnih pijač, takse na biljarde, na vstopnice, filme, vozila in vozovnice, takse pri stavah in tombolah, dopolnilna prenosna taksa i. t d.). Vse te takse iz starega taksnega zakona niso sprejete v novi taksni zakon, ker bo te takse vseboval novi zakon o posrednih davkih, ki se pripravlja v Beogradu. Dokler ta zakon ne bo stopil v veljavo, ostanejo po pojasnilu zveznega ministra za finance še nadalje v veljavi predpisi dosedanjega taksnega zakona, kolikor jih ne vsebujejo, spreminjajo ali ukinjajo predpisi novega zakona o taksah ali predpisi novega zakona o neposrednih davkih. Tako ha pr. je ukinjena dedna in darilna taksa, ker se po novem davčnem zakonu odmerja in pobira davek na dedščine in darila. Predpisi zakona in pravfltaPfca Za izvajanje novega taksnega zakona je zvezni finančni minister izdal pravilnik, ki je bil objavljen v »Uradnem listu FLRJ« štev. 101 z dne 28. decembra 1945. Ta pravilnik pojasnjuje posamezne člene zakona in določbe taksne tarife. Po členu 1. zakona se v korist države pobirajo takse: 1) Na vse pismene vloge in njih priloge, ki se vlagajo na organe državnih oblasti. Kot organi državnih oblasti se glede pobiranja taks smatrajo po pravilniku vsi uradi in ustanove, ne glede na to, ah so zvezni ali federalni ah pa so ljudski odbori. Državna gospodarska podjetja se ne smatrajo za organe oblasti po tem zakonu in so glede svojih pravic in dolžnosti izenačena z zasebnimi podjetji. Zato ni plačati taks na vloge, naslovljene na državna gospodarska podjetja. 2) Na vsa pismena izpričevala in potrdila, s katerimi organi državne oblasti ah privatne osebe potrjujejo kakšne osebne lastnosti, razmere ali okolnosti. Na izpričevala in potrdila, ki jih izdajo zasebniki, se plača taksa samo, če se uporabijo pred organi državne oblasti, in to v višini ustreznih taks za izpričevala in potrdila, izdana po organih državne oblasti, če torej želi kdo potrdilo o posrednih davkih ah izpričevalo, izdano od zasebnika brez takse v drug namen, uporabiti pozneje pred državnimi oblastmi, mora poprej to potrdilo ah izpričevalo pravilno taksirati. Tudi za potrdila in druge spise, izdane v inozemstvu, ki se predlože našim obla-stvom kot dokaz ah zaradi dosege kake- pravice, je poprej plačati takso po predpisih zakona o taksah, če zakon predpisuje takso za taka potrdila. 3) Na vse ostalo, kar je določeno v tarifi taksnega zakona. Kadar je vloga poslana brzojavno, položi pošiljatelj brzojavke takso za vlogo in tudi za potrdilo ah odločbo, ki jo zahteva. Uradnik, ld sprejme brzojavko, mora na koncu brzojavke zapisati, da je taksa plačana in navesti znesek in številko taksne tarife, takso pa mora nalepiti In jo razveljaviti na posebnem poročilu, ki ga mora poslati uradu, kateremu je brzojavka odposlana. Takso je plačati tudi za vloge, ki so poslane iz inozemstva. Po členu 2. zakona določa višino takse taksna tarifa. Kakor pojasnjuje pravilnik, ni dovoljeno pobirat! nobeno takso, ki ni predpisana z zakonom o taksah ali z dragimi posebnimi zakoni. Določene taksne zneske za spise je plačati ne glede na število in velikost pol, razen če je predpisana taksa od pole. člen 3. določa, da se plača, če obsega vloga več predmetov, ki povzročajo različne postopke, toliko taks, kolikor je predmetov, če n. pr. z isto vlogo zahteva potrdilo o višini davčne zadolžitve in obenem odlog plačila davkov, tedaj je plačati dvojno takso za vlogo in vrhu tega takso za potrdilo o višini davčne zadolžitve po tar. štev. 27 in takso za odločbo o odlogu plačila davkov po tar. štev. 7. če se več oseb, podpisanih na isti vlogi, pojavlja po naravi poslov kot ena stranka v Isti zadevi, ae plača samo ena taksa, ne glede na število podpisnikov. Tako je plačati samo eno takso za vlogo, ki jo podpiše več državljanov z zahtevo, da se zgradi šola v kraju, ah za vlogo podjetja, И jo podpišeta dva družabnika. če se z istim potrdilom potrjuje več dejstev, odnosov ah okoliščin (na pr. da je N. N. prebivalec določenega kraja, da je srednje trnovit in dobrega vedenja), tedaj je za tako potrdilo plačati samo eno takso, če pa se potrjuje več različnih okoliščin ah dejstev, tedaj je plačati takso tolikokrat, kolikor različnih dejstev ah okoliščin se potrjuje s potrdilom (tako je plačati trikratno takso, če se potrjuje, da je N. N. plačal za svoje podjetje davek, da je najemnik stanovanja v tej in tej ulici in da mu je izdana lovska karta). ČL 4. določa, da se mora na listinah, ki se izdajo brez plačila takse, navesti, na čigavo zahtevo in v kateri namen se listina izdaja in da se ne sme uporabiti v druge namene. Pravilnik še pojasnjuje, da mora biti na taki listini naveden predpis zakona o taksah, po katerem je listina oproščena takse, če želi kdo tako listino, Izdano v določen pamen brez takse, uporabiti v drug namen, mora prej listino pravilno taksirati in kolek pri oblastvu razveljaviti. (Nadaljevanje sledi) f" Deset novih avtobusov za promet v Sloveniji Ministrstvo za lokalni promet bo na avtobusnih progah v Sloveniji v kratkem postavilo v promet 10 novih avtobusov. Karoserije za te vozove izdeluje domače podjetje »Avtomontaža« z lastnimi močmi in domačim materialom. Karoserije so tako lepo in solidno zgrajene, da lahko tekmujejo z vsemi tovrstnimi tujimi izdelki. Novi avtobusi so dolgi 7—8 metrov in imajo 28 sedežev in stojišč. Po okretnosti so zelo primerni za vsako cesto. Poskusne vožnje so odlično uspele, šasije teh avtobusov z motorji je sestavila iz delov tovornih avtomobilov »Avto-obnova« ministrstva za promet v svojih delavnicah. Prva dva od teh avtobusov bosta vozila na progi Ljubljana—Koper. Poziv okrožnim in okrajnim referentom za trgovino in preskrbo Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS sklicuje za sredo 9. januarja t. L ob 9. uri dopoldne konferenco v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani (Beethovnova ulica 10). Konference se morajo obvezno udeležiti vsi poročevalci in načelniki oddelkov oziroma odsekov za trgovino in preskrbo vseh okrožnih in okrajnih odborov. Vabila so bila že razposlana — Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo NVS. Uvedba enotnega knjigovodstva za kreditne ustanove Po odloku o enotnem računovodstvu z dne 1. februarja 1945 je države'1 revizijski zavod izdelal računski načrt zlu kreditne ustanove. Glede na odločbo o rokih za poenotenje računovodstva (Odredba o tem je objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 2/1946) in3=jo s 1. jan. 1946 poenotiti svoja računovodstva po računskem načrtu vse kreditne ustanove, ki so po ČL 2 točkri a) in b) odloka o uvedbo, enotnega računovodstva zavezane, da uvedejo enotno računovodstvo. Računski načrt s shemo re čuna ¡izravnave in računa izgube in diobička za kreditne ustanove bo objavljen v posebni izdaji »Uradnega lista«. Cene za mineralno vodo V sporazumu z ministrstvom za narodno zdravje je ministrstvo za preskrbo NVS z odločbo od 27. decembra 1945 (V, št. 346/4) določilo za mineralne vode naslednje najvišje cene za območje Slovenije: 1. steklenica 14 del: franko vrelec 3. 25, franko namembna postaja 5, pri prodaji na debelo 8.50, pri prodaji na drobno 10 din; 2. steklenica 10 del: franko vrelec 3, franko namembna postaja 4.50, na debelo 7, na drobno 8.50 din; 3. steklenica 5 del: franko vrelec 2.50, franko namembna postaja 3.50, na débelo 6, na drobno 7 din; 4. kozarec 2 dei: na drobno 2 din. K gornjim cenam je prepovedano zaračunavati kakršne koli pribitke in je prekoračenje kaznivo po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije. izgubljene nakaznice za ma-mamiîakturno blago Okrajni ljudski odbor v Kamniku, odsek za trgovino in preskrbo, pogreša 2 bloka nakaznic za manufakturno blago. Zato so bili opozorjeni trgovci z manufakturnim blagom v kamniškem okraju, naj kontrolirajo pred izdajo blaga vse nakaznice. Pogrešane nakaznice so modre barve, manjka pa spodaj na levi podpis okrajnega ljudskega odbora, kakor tudi mokri žig v sredini nakaznice. Tej okolnosti je posvetiti posebno pozornost. Na desni je podpis »Polak«. Na zgornjem levem robu je odtisnjeno: Okrožni odbor OF — ljubljansko okrožje, oddelek za trgovino in preskrbo. Pogrešane nakaznice imajo datum 8. ah 9. november 1945. Prvi blok je numeriran od.vključno 33.401 do vključno 33.450, drugi blok pa od vključno 33.951 do vključno 34.000. Na navedene nakaznice je izdajanje blaga prepovedano. Prinašalcu je nakaznico odvzeti in zabeležiti njegov celoten naslov oziroma je napraviti primerne ukrepe, da se izvršijo potrebne poizvedbe. Življenje in dek?i v Sovjetski zvezi Jiistak! severnih morskih poti Deio sovjetskega ljudstva za izrabo najkrajše morske poti, ki bi vezala severna pristanišča dežele z Daljnim vzhodom in Pacifikom, je : bilo priznano z visokimi odlikova- ! njL še pred kratkim so bila obsežna : ozemlja, ki jih oblivajo severna mor- i ja in imajo neizmerna naravna bo- j gastva, še neraziskana. Velika severnomorska pot je po- : stala eden največjih načrtov v Sta- ! linovi petletki. še nikdar v zgodovini človeštva niso bila nova ozemlja, posebno v Artiku, raziskana po tako določnem in modrem načrtu, ki je velike važnosti za vso državo. Arktične pokrajine so postale polagoma bolj, in bolj primerne za življenje in bolj ■ in bolj obljudene. Arktični mornarji, letalci in znan- ] stven! delavci so zavzemali eno ark- ' tično trdnjavo za drugo. Vse to, kar se je zdelo še iz pradavnih časov nemogoče, je postalo dnevno opravilo preprostega sovjetskega človeka. ; V dobi tretje Stalinove petletke ' so v glavnem omogočili varno plev- 1 bo vzdolž te morske poti, zgradili arktična pristanišča, postavili oporišča za pogonska sredstva, podvojili moč ledolomilskih edinic in opravili nadvse važno delo pri raziskovanju sovjetskih arktičnih morij. Malo pred vojno je Stalin natančno proučil delo, ki so ga bili opravili arktični delavci. Naročil jim je, naj zvišajo blagovni promet vzdolž severne morske poti za petkrat ah šestkrat v nekaj letih. Vojna proti hitlerjevski Nemčiji je od arktičnih delavcev zahtevala še večje napore. Nemci so poizkušali prekiniti sovjetski prevoz v Artiku in pretrgati severne prometne zveze, da bi blokirali arktične pokrajine in jih odrezali od sovjetskih pristanišč. Kljub vsemu temu se je od leta 1940 do 1945 količina tovorov prevoženih vzdolž najsevernejših morskih poti zvečala za 180 odstotkov. Ker pa se je Mago prevažalo na daljših progah, se je celoten promet v tonskih miljah dvignil za 270 odstotkov. Uspešno delo prevozne mornarice je omogočilo nadaljni razvoj industrije v arktičnih predelih. V zamotanih in težavnih vojnih pogojih in v mrzlih arktičnih zimah je ledolo-milska mornarica do popolnosti in sijajno opravila svojo nalogo. Med vojno plovbo so ledolomilci vodili več sto ladij v belomorska pristanišča in skozi ožino Laporuz. Višina tovorov, ki jih je pripeljala ta mornarica, prekaša skoraj za dva in pol krat celotni tovorni promet po severni morski poti. Arktični letalci so opravili važno nalogo. Čeprav se je ob izbruhu vojne del najbolj izkušenih letalcev pridružil letalstvu, ni prenehala arktična letalska družba delovati niti za en sam dan. Na desetine hidrografskih ekspedicij in skupin je še nadalje raziskovalo obale in otoke v Arktičnem oceanu, merilo globine severnih morij in sestavljalo nove zemljevide. Geološke skupine pa so neumorno Iskale naravna bogastva. Celo tedaj, ko zavlada polama noč, nadaljujejo arktične postaje vsako uro z opazovalno službo. Nad ledenimi polji pa letajo letalci na dolge lzvidniške polete. Arktično letalstvo pa ne prevaža le znatnih količin tovorov in ne opravlja le potniškega prometa v velikem obsegu, temveč tudi proučuje premikanje ledu, kar je potrebno za natančen načrt, ki se bo po njem opravljal prihodnji prevoz. števine ekspedicije iščejo premog, nafto in neželeznate kovine v najbolj oddaljenih predelih tundre. Električne luči razsvetljujejo podnevi in ponoči nova industrijska središča. Mnogo teh središč do sedaj še niso zabeležili na zemljevidu. Mrzli Arktik že daje deželi dèi svojih bogastev. Nedavno je sprejela večja skupina delavcev osrednje uprave severnomorske poti odlikovanja za svoje delo. Tako se je domovina zahvalila junakom severnih morskih poti, junakom, ki jih občuduje vsa Sovjetska zveza in ves svet. (Po članku komtreadmirala Ivana Papanina v moskovski »Pravdi«) I50 letnica smrti arktičnega raziskovalca Pred kratkim so obhajali 150-let-nioo smrti slavnega potovalca in raziskovalca daljnega severa Grigori j a šelehova. Konec 18. stoletja je llštmpvU prvo rusko kolonijo na pa- cifiških otokih in na severno-ameriški oelinL Deta 1776 je Grigori j šelehov kot mlad mož odšel na prvo križarjenje po Ohotskem morju in Pacifiškem oceanu. C-dkril je mnogo novih otokov in raziskoval severnoameriško obalo. Na svojem drugem pomorskem potovanju je potovalec leta 1784 ustanovil prvo rusko naselbino na otoku Kodiak. Kasneje je Grigorlj šelehov raziskoval ruske pokrajine na skrajnem severu. Na otokih Je ustanavljal šole ter osnoval mnogo naselbin za ljudi, ki so znali razne obrti in so poleg tega obdelovali zemljo. Leta 1784 je sodeloval pri ustanovitvi trgovskega in industrijskega podjetja »Severnoameriška družba«. Delovanje te družbe je pripomoglo do raznih važnih zemljepisnih odkritij. Družba je organizirala prvo rusko vožnjo okrog sveta, M Jo je vodil Krusenstern. Spomin občudovanja vrednega ruskega potovalca Grigori ja šelehova je bil ovekovečen na ta način, da so daH njegovo ime morski ožini, M loči ameriško celino od otoka Kodiak. Poljedelstvo na severa Sovjetsko poljedelstvo od leta do leta vedno bolj prodira proti severu ter so pričeli celo z obdelovanjem vedno zmrznjene zemlje. Kmetom pomagajo znanstveniki-selekcionisti, bi so razvili gojenje različnih vrst zelenjave, krompirja in celo žitaric, ki so posebno pripravne za severne kraje, ker dozorijo v kratkem arktičnem poletju. Poizkusna postaja »Narimskaja«, ki leži pri 60 severne širine in, kjer znaša povprečna letna temperatura le 1.5 nad ničlo goji in razdeljuje med kmete semena severnih vrst zelenjav, pese, fižola in krompirja. Pred desetimi leti so prinesli sem paket z 200 semeni »Severjanke« iz Leningrada. Sedaj pa so iz tega pridelali več ton odličnega arktičnega žita, s katerim so posejani obširni predeli arktične dežele. Tu 90 razvili tudi dvoje novih vrst žita, ki vržeta po 300 centov na ha, dvoje severnih vrst ovsa in ječmena. Neka draga poizkusna postaja na skrajnem severa, »Polarnaja« je za časa vojne nudila kmetom arktičnih predelov 11 ton semen različnih letin in 2780 centov krompirja posebnih severnih vrst. Znanstveniki se bavijo s proučevanjem posebnih načinov za obdelavo In zelo učinkovito izrabo širokih rodovitnih rezerv, M jih predstavlja zemlja tundre. delu Cast in oblasti KULTURNI PREGLED Ferdo Godina „Bele tulpike“ Prekmurska ravnina je dala Slovencem dva pisatelja, Miška Kranjca in Ferda Godino. Medtem ko se je prvi pojavil v slovenski književnosti leta 1930. in je v naslednjih letih do vojne objavil dolgo vrsto manjših in večjih (tel, je Godirea širšemu krogu manj poznam v letih tik pied ugodnimi dogodki v svetu je tiskal nekaj svojih zgodb predvsem v Sodobnosti in kasneje tudi v Ljubljanskem Zvonu. s svojim prvim obširnejšim delam ра je stopu v javnost šele letos, ko je Slovenski knjižni zavod izdal njegov roman »Bele tuipike«. Prekmurska zemlja z vsemi svojimi značilnostmi, z nepreglednimi predeli ravnega, z jagnjedi in kolniki prepraženega sveta, s kmečkim življem, sezonskimi delavci, ki so odhajali po kruh v tujino, s svojevrstnim meščanstvom v Lendavi in Soboti, z Židi, Madžari, z Muro in s tistim posebnim, lagodnim, kot tok njenih voda malo vznemirljivim življenjem — vse to je bilo za nas novo, sveže in prepričljivo. Tako Prekmurje nam je odkril M&o Kranjec. Za mladega pisatelja, ki se je hotel uveljaviti, za pisatelja, ki je bil Kranjčev rojak, je bil početek gotovo težak Toda že prve Godinove novele so bile nedvomen dokaz, da je njegovo književno delo plod lastnega dožvljanja, močne samonikle narave, delo sicer, ki opisuje isti svet, iste ljudi, ki mu je tudi pogled na to življenje prekmurskega človeka gledan z nekako istega zrelišča, a vendar v bistvu samosvoj, prepričljiv in nov. Se bolj kot Godinove novele doka-zuje to roman »Bele tulpike«. Poudariti je treba, da je to obširno delo nametalo v letu 1941. Slovensko književnost ima že več podobnih del, se piavi del iz duhovniškega življenja, iz življenja tistih ljudi pri nas, ki so imeli v razvoju našega ljudstva vedno svoje posebno mesto in ki so v tem razvoju odigrali tudi eno najpomembnejših vlog. čeprav ne ob vsakem času in povsod ravno slovenskemu ljudstvu v korist Eno poslednjih takih del je biS Bevkov roman »Kaplan Martin Cedeitnac«. Pregelj jih je napisal celo vrito in nekaj podobnega, kar se je zgodilo avtorju »Thafoiti kumi«, bi se zgodilo tudi piscu »Belih tulpik«. če bi seveda ta roman ob prilikah, kakršne so bile pred nekaj leti, sploh snel iziti To pa skoraj ni venjetno. Prekmurska duhovščina, o kateri govori pričujoči roman, vsaj velik Odstotek te duhovščine se ne more pohvaliti s tem, da je bilo njeno delo med ljudstvom, ki bi nam moralo biti prav zaradi ¿vojega izjemnega položaja na robu slovenskega ozemlja posebno pri srcu, da je bilo to njeno delo temu ljudstvu v korist Danes je to dejstvo bolj vidno kot kdajikolj. Roman, ki nosi naslov »Bede tulpike«, je nekak dnevnik mladega, jetičnega in zaradi svoje bolezni nekoliko sentimentalnega in če hočemo tudi bolestno razpoloženega duhovnika. Glavna snov teh zapiskov pa je njegova prepovedana ljubezen do ¡epe Židinje. Omejiti se samo oa to lazmerje bi bilo za roman gotovo premalo. To bi utegnilo zanimati predvsem ljudi, ki jim je opis take nedovoljene, za'naše pojme tuje in nenavadne ljubezni, senzacionalno čtivo. Zato je v tej zgodbi važen zlasti okolje, vse tisto, kar se dogaja okoli središčnega motiva in kar je s tem osnovnim dogajanjem neločljivo povezano, se vanj prepleta, ga gojasnjuje in postavlja v nek določen svet. Medtem ko je čustvena štren romana, opis osebnega doživljanja mladega duhovnika, njegove ljubezni do lepe Rahele in do matere kot protiuteži tej prepovedani strasti, po svoji prepričevalnosti, iskrenosti izraza in človeško dragoceni toplini, ki preveva ta dva odnosa, žvo, nazoana in s prirodno silo prikazana stvaritev,' je njegova druga stsan. to je okolje, svet, v katerega je zgodba postavljena, risana bolj kot slučajna, preveč v ozadje potisnjena kulisa Prav ta je šibka plat romana. Važno pri zgodbi je dejstvo, da je svet, v katerem se godi in ki ji daje izrazito socialno obeležje, prekmurska zemlja z vso svojo značilnostjo ter zagonetnostjo. Nočem trditi, db je v romanu to okolje tako rekoč izpuščeno, so strani, ki so prav v opisu tega okolja, zlasti kmečkega žeto močne in mestoma celo najboljše strani v knjigi — tako prikaz Rebe in njenih otrok, gosenic —, vendar se mi zdi da je vse to v primeri z osrednjo snovjo preveč medlo, bežno in površno. Nemalo krivde je tudi v tem, ker je roman pisan kot dnevnik, kot zapiski zaljubljenega človeka, po značaju slabiča, ki skoro ne vidi drugega kot Rahelo na eni in mater na drugi strani Borba za neomadeževanost duhovniškega poklica je zanj borba z materjo, z njeno neomajno, malone nečloveško voljo, 3d je vea predana samo enemu hotenju. Arpad Zrim se zlomi prav ta V celoti pa je delo mladega pisatelja, njegovo prvo večje delo. pisano vseskozi zanimivo in živahno, celo tam, kjer se človeku, ki piše svoj prvi roman, najraje ponesreči, to je v zgiadbi, celo tam je Godini uspelo kot take so »Bele tulpike« na vsak način vreden doprinos v vreti slovenskih pripovednih del. M. S. Razgovor z Olg® Žiznfevo T torek 8. t. m. bo ? kinu »Union« predstava sovjetskega filma »VDOR«. Film je izdelan po drami Leonida Leonova, ki jo igrajo pri nas že na odru mariborske drame, Je pa tudi na sporedu ljubljanskega gledališča. Vlogo matere v »Vdoru« igra sov-jetska filmska igralka Olga Ziznjeva. Ze več mesecev živi v Jugoslaviji z Mosfilmofn in igra vlogo bosanske žene Andje v filmu »Vihar v Jugoslaviji«. V začetku decembre sem jo obiskala ▼ Opatiji, kjer žive zdaj Mosfibnovd. »Doma sem iz Leningrada. Preden sem prišla k filmu, sem igrala v dramskem gledališču v Leningradu. Zelo sem ljubila vloge iz Ostrovskega Večkrat sem tudi igiate moške vloge. Prvič me je poklical k filmu režiser Partazanov za vlogo v filmu »Njegov klic«. Prvo večjo vlogo sem igrala v komedija »Princesa treh milijonov«. Filmska komedija je imela velik ui-rpeh.« »Kako ste zadovoljni v Jugoslaviji?« »Všeč mi je pri ves. Bila sem enkrat vasici niže od Beograda med Srbkinjami Žal mi je le, da ne razumem jezika. »To je moja hčerka Alionka«. Tenka, droraj pretenka šestnajstlet-nica z dolgimi lasmi se nasmeje pri vratih. »Mama«. »To je moja hčerka«-, pripoveduje igralka Ziznjeva, »in bi seveda tudi rada pestala filmska igralka. Pa ne bo nič. Najprej bo končala študije na univerzi. Potem borno govorili naprej. Mislim, da bo z leti. stvari ornogo resneje gledala.« »Med vojno? Da, med vojno sem bila v Alma-Ati, v Kazakistanu. Tam smo filmali »Vdor«. Končali smo fil-matjje že v Moskvi« »Da. rada tonam vlogo Andje v »Viharju«. Zelo sem tudi zadovoljna s kostumi, ki mi jih je izdelala Milica Babič. kastuHierka beograjskega gledališča. V njih je čudovito zajet že sam karakter vloge. Tako računamo, da bo tja do poletja film končan.« Pogovar java se še o Gogolju, o Puškimi. Ogledujem si pisarno režiserja Rocana, kjer so pripete po stenah slike iz partizanskih bojev. Žiznjeva mi prinese svojo fotografijo in napiše nanjo besedo v spomin. Te dni bomo gledali Olgo Žiznjevo v filmu »Vdor«, kjer igra zdravnikovo ženo Talanovo. *»b. Predavatelj se naznani pozneje: Splošni glasbeni pouk (za slušatelje dramske igre, režije, ljudskega in mladinskega odra). Predavatelj se naznani pozneje: Ritmična gimnastika, sport, ples (za slušatelje dramske igre, režije, ljudskega in mladinskega odra). Predavatelj se naznani pozneje: Ruščina (za slušatelje vseh kurzov). Rektorat akademije za igralsko umetnost v Ljubljani sporoča, da se vpisovanje za Slušatelje vseh kurzov podaljšuje do 12. jan. 1946. Prijave in vse informacije se urejajo osebno ali Po pošti v odseku za gledališče ministrstva prosvete, II. nadstropje, soba štev. 50. med 15. do 18. uro popoldne. Kandidati, ki svojih dokumentov (rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo, karakteristika) ne morejo predložiti do tega roka, jih lahko izreče po opravljenem sprejemnem izpitu. Sprejemni izpiti bodo v ljubljanski Drami 15., 16. in 17. januarja t. L ob 15. uri. Vrstni red kandidatov bo objavljen 14. t. m. na objavni deski dramskega gledališča pri vratarja Za slušatelje dramske igre. režije, ljudskega i* mladinskega odra bo sprejemni izpit v obliki avdicije (recitacija, odlomki iz vlog, besedilo iz slovenske proze Ü“ podobno.) Slušatelji posebnih tečajev pa se bodo porazporedili po dogovoru z akademskim svetom, prav tako vsi tisti, ki so že obiskovali podobne gle-d ališko-vzgojne zavode. Teden slovenske knjige v mariborskem okrožju Te dni je v Mariboru in v vsem okrožju Teden slovenske knjige. Ob tej priložnosti nam pišejo iz Maribora: Nikjer pri nas se okupatorjev bes nad vsem, kar je predstavljalo Slovenko kulturo, ni tako razdivjal kakor na severnih mejah naše zemlje. Velike in bogate knjižnice so zgorele, po hišah se delali preiskave za tiskano besedo in slovenski časopis, ki so ga tujci vsilili našim ljudem, je brizgal v popačenih besedah strup. Prišla je svoboda in s to svobodo zopet slovenska knjiga. Socialni položaj naših ljudi na Štajerskem pa je ponekod kaj slab in marsikdo bi si rac’ kupil knjigo, pa ne zmore. Prosvetr ministnstvo je tukaj priskočilo na p( moč, dalo je na razpolago za mariborsko 'okrožje štirideset tisoč knjig po polovični ceni njihove predvojne veljave. Te knjige bodo prva osnova našim ljudskim knjižnicam. V tem tednu slovenske knjige naj zunaj po vaseh vsak žrtvuje malenkost za skujmo knjižnico, tako da bo mogel naš najrevnejši človek priti do knjige. Hnjiž-nica — to je merilo kulturnega dela oa vasi, ona naj bo tisto ognjišče, od katerega bodo žarki segli v poslednjo kočo. Zavedajmo se. da bo prav slovenska knjiga prva zagladila vse rane. ki jih je našim mladim vtrgala tuja krvoiočnaist, da bo izčistila jezik, v katerega se je ponekod naselilo mno_ go ljuljke in plevela. V tem tednu so povsod predavanja, literarne ure, vse z enim namenom, da vzbude zanimanje za slovensko knjigo. Oklepali smo se je v najtežjih časih, šla jez nami v gore, praromala je k marsikomu v internacijo, naj be sedaj naša prijateljica v svobodi odrske umetnosti Rektorat Akademije odrske umetnosti v Ljubljani objavlja sledeči okvirni načrt za delo v I. semestru: Ivan Levar, redni profesor, Marija Vera, redni prof. in Mira Danilova, bon. predavatelj : Studij dramskih ▼log in recitacija (osnovni kurz za slušatelje dramske igre, režije in ljudskega odra). Josip Vidmar, redni profesor: Razbor odrskega besedila (osnovni kurz za slušatelje dramske igre, režije, ljudskega in mladinskega odra, dramaturgije in kritike). Specialni dramaturški seminar (za slušatelje dramaturgije in kritike). Dr. France Koblar, redni profesor: Specialni dramaturški seminar (za ■lušatelje dramaturgije in kritike). Ing. Filip Kumbatovič, redni profesor: Splošna gledališka kultura (enciklopedični kurz aa vse slušatelje). Proseminar za gledališko kulturo (za začetnike akademskih kurzov ter za ljudski in mladinski oder). Ing. Bojan Stupica, hon. pred.: Režija (splošni kurz za slušatelje, režije ljudskega in mladinskega odra). Inscenacija (specialni kurz za scenografe) . Dr. Mirko Rupel, hon. pred.: Teo-. odrske slovenščine (kurz za slu-dramske igro, režije, ljudske- ga in mladinskega odra, dramaturgije in kritike). Proseminar odrske slovenščine (za začetnike, za ljudski in mladinski oder). Slavko Jan, hon. pred.: Govorna tehnika (praktični seminar odrske slovenščine za slušatelje dramske igre, režije, ljudskega in mladinskega odra, dramaturgije in kritike). Govorni zbor (za slušatelje dramske igre, režije, ljudskega in mladinskega odra). Prof. Bogomil Fatur, hon. pred.: Pregled slovenskega slovstva (za slušatelje vseh kurzov). Dr. Kristina Brenkova, hon. pred., in Mira Danilova, hon. pred.: Mla- dinski studio (za slušatelje mladinskega odra). Dr. Kristina Brenkova, hon. pred.: Uvod v psihologijo in pedagogiko (za slušatelje dramske Igre, režije, dramaturgije, kritike, ljudskega in mladinskega odra). Miran Petrovčič, hon. pred.: Organizacija ljudskih odrov (seminar za slušatelje mladinskega in ljudskega odra dramaturgije, režije in kritike). Predavatelj se naznani pozneje: Izbrana poglavja iz slovenske politične zgodovine (isa slušatelje vseh kurzov). Zapiski Sovjetski kulturni filmi. Sovjetski ki smo jih dolga leta težko pričakovali, so od osvoboditve dalje zmeraj češče v uaših kinematografih. Sovjetska filmska industrija ima tudi nedvomno prvenstvo v pwgledu dokumentarnih in kulturnih filmov. To ¿o priznali tudi ameriški in drugi filmski strokovnjaki. To smo lahko sami vidëli, ko so pri nas vrteli ruska dokumentarna filma »Berlin« in »San Francisco«. Pred dnevi so v kinu Moste predvajali vrsto sovjetskih kulturnih filmov, M so v vsakem pogledu lep in jasen dokaz, kaj vse merejo ustvariti delovni ljudje Sovjetske Zveze-Bili so to dailljši filmi »Iz življenja čebel«. »Lutkovno gledališče«, »Sovjetska umetnost štev. 3« in »Sovjetska umetnost štev 4—5«. V prvem filmu smo se pobliže seznanili z življenjem čebel, in sicer do najintimnejših podrobnosti. Celo v sam čebelnjak nas je filmska kamera povedla. Astronomsko točni in jasni posnetki so nam •prikazali koristno in načrtno delo čebele v času njenega kratkega življenja, ki je v bistvu nepretrgan, skrajno naporen deloven dan. V velikem mestu čebel ni niti enega.prebivalca, ki ne bi imeli določenega dela, ati pa bi celo lenaril V njihovi državi ne poznajo brezposelnstil Film »Lutkovno gledališče« je svojevrsten prikaz iz življenja lutk, v filmih »Sovjetska umetnost« 3, 4 in 5 pa vidimo nekaj odličnih plesnih točk in poslušamo najboljše pevce in znamenitega skladatelja Šostakoviča. Občinstvo je z velàio pozorno :tjo sledil predvajanju teh filmov in je treba le obžalovati, da ni bSo za časa primemo obveščeno o zanimivem sporeda Triglav pozimi. Te dni so biti ljubitelji narave, posebno pa planinci in smučarji, ki so gledali ruski film' »Bogdan aneljnicki«, prijetno presenečeni, ko so videti tudi kulturni film »Triglav pozimi«, ki ga prikazuje Državno filmsko podjetje. Je to film, ki nam prikazuje našega očaka pod zimsko odejo Dolga štiri leta so se v lepih pwletnih, še pogosteje pa v Zimških dneh obračati premnogi pogledi na naš najvišji vrh. ker m bilo dano, da bi uživali čare, lo jah nudi njegovo kraljestvo, v njegovem objemu. Ko tako sediš v kinu bi gledaš ta film. opremljen s primernim besetztem napovedovalca ob spremljavi mehko božajoče godbe, se ti za tremdek zdi, da ne sedB več v iri-da dožvijaj te krasoto» И Po domovi n i Prvič po štirih tetto smo preživeli božič v svobodi. Ob tej priliki smo se spomnili tistih, ki so največ žrtvovali za to svobodo — svoje zdravje. Da se jim vsaj skromno oddolžimo, smo sklenile žene AFŽ, da obdarujemo naše ranjence in bolnike v bolnicah. Ko smo zbirale po vaseh živila in denarne prispevke, ljudje niso godrnjali, še ceto tekmovali so, kdo bo daroval več. Radi imajo svoje vojake. Z zadovoljstvom smo ugotovile prav čedno zbirko, saj smo lahko obdarovale 120 ranjencev v centralni vojni bolnici. Preobširno hi bilo na tem mestu' razkladati srečo in hvaležnost vsakega obdarovanega bolnika ali ranjenca. Vsi so se prisrčno zahvaljevali in njihova lica so bila nasmejana. Bili so srečni, ker smo se jih spomnile. Med ženami in bolniki so se razvili živahni pogovori. Pripovedovali so nam svoje doživljaje in nam razkrivali svoje trpljenje, delo in dogodke iz preteklih partizanskih dni. Prišle smo v sobo štev. 28, kjer leži tovariš Živko. Ima posebno veselje do jjesništva. Tako je oddal našim i ženam svojo pesniško zbirko, iz kate- ¡ re bomo primerno pesem izbrale in] jo ob priliki priobčile. Pretekli teden smo imeti krajevne ¡ sestanke, na katerih smo razpravljali o ustavi. Prisostvovalo je vse našd ljudstvo in živahno razpravljalo. Zagotavljamo, da se bomo po novem letu še bolj lotili dela, ki nas še čaka, da‘bodo čimpreje izpolnjene težnje našega ljudstva. Francka V. na Ježici NASE ŽENE SO NAS OBISKALE Božični prazniki so. Ležimo ranjeni v bolnici in gledamo skozi okno vrvenje na cesti. Ljudje hitijo, človek v množici ne spozna človeka, vidiš te tople plašče in kožuhe. Burja, mraz — toda nam, ki z naših postelj opazujemo ta. vrvež, je toplo, toplo pri srcu... čeprav smo večji del osamljeni, ker smo daleč od naših in leže naši domovi daleč na jugu ali v drugih smereh — vendarle nismo osamljeni, nismo zapuščeni. Sioven-ske žene niso pozabile na nas. Spomnile so se na nas in nam prinesle toploto, kakor one same pravijo, s svojimi »skromnimi darili«. Morda se ve, žene, niti ne zavedate, kako so vaša darila bogata, bogata za nas. Spominjamo se praznikov v partizanih. Takrat smo biti deležni toplote velikega družinskega življenja. Nismo bili razočarani, tudi danes smo deležni toplote, ki vre iz src našega ljudstva. Zato se vam, drage žene z Ježice, iz Zadvora, iz kvarta Dev. Marija v Polju in iz Bresna pri Igu, najtopleje zahvaljujemo za vsa vaša darila, za vašo pozornost. Posebno pa se zahvaljujemo še vam, pionirčki z Ježice, ki ste nas razveselili z lepim petjem in nam prinesli toliko zdravja z vašimi rdečimi lički. Pričakujemo, da tudi v bodoče ne boste na nas pozabili in nas še obiskati z lepo pies-mijo in prijazno besedo. Radi bi kmalu spet stišati ubrano pesem, M nam bo lajšala bolečine In razvedrila naša srca. Torej na Skorajšnje svidenje. Ranjenci Stalne armijske bolnice. Na Brdu Na kUe zasužnjene domovine ge bila naša mladina prva, ki se je zavedala svoje dolžnosti in odzvala osvobodilnemu pokretu. S puško v roki se je borila proti okupatorju, umirala po koncentracijskih taboriščih in trpela po ječah. Danes, ko imamo svobodo, se vračajo naši borci na svoje domove, da v obnovi nadaljujejo delo za domovino, ki so ga v borbi začeli. Iz raznih taborišč 90 se vrnili naši najboljši tovariši, vendar ne vsi in smo utrpeli marsikatero bolečo izgubo. Tudi danes, ko je naša mladina odložila orožje, ne miruje. Zopet je prva na delu. Posvetila se je zlasti delu na kulturno - prosvetnem polju. Tako nam je naša mladina, včlanjena v ZMS na Brdu v nedeljo pred božičem nudila res pravi užitek. Da si naše 'judstvo želi čim več kulturnih prireditev, je pokazalo s svojo obilno udeležbo v dvorani pri Brdniku, ki je bila nabito polna*. Prikazali 90 nam igro »Zdrav rod«, dramo v trdh dejanjih, katere avtor je mladi borec Vrhunc Janez. Prav dobro je opisal življenje na deželi v času italijanske okupacije. Posrečilo se mu je opisati razliko med delom dobrega dušnega pastirja in zakrknje- j nega župnika, ki je pozabil na svoje poslanstvo ter se je v svojem sovraštvu do partizanov tako daleč spozabil, da je tujcu ovajal domačine^ organiziral beio gardo ter končno zavrgel lastno sestro, ki je spoznala pravo Dot k svobodi. Župnika-izdajalca je igral avtor sam in ga je dobro podal, tudi ostali so pokazali dobro voljo in dali igri pravega poudarka. Ljudje so navdušeno ploskali in izrazili svoje zadovoljstvo nad lepo uspelo igro. Saj so pa tudi igralci vložili mnogo truda v to svoje delo. Z igro »Zdrav rod« je mladina z Brda pokazala, da je na pravi poti in na tej poti ji želimo še obilo uspehov. Upamo, da nas bo kmalu povabila na prihodnjo kulturno prireditev. Nejče. Minia Kakor v čase borbe, tako tadi danes ne smemo zaostajati za drugimi kraji. Minila je doba stare Jugoslavije. Tedaj so v času državnozborskih volitev protiljudski oblastniki poslali v našo lepo tiho vas petdeset žan-darskih bajonetov. Za vzklik »Živijo Stalin k so na rokah in nogah ukle-nili danes že pokojnega tovariša partizana Dolfa, Letošnje volitve v ustavodajno skupščino so bile vse drugačne, bajonetov in žandar jev ni bilo, ljudje so svo-liodno izražati svojo voljo. Tudi mi smo dobili sirote iz Bosne. 29 osirotelih otrok so sprejele naše družine in jim dale topel dom. Pa kar srečno in zadovoljno se počutijo med nami. Kaše marljive žene jim posvečajo vso skrb. Tako so bili na Miklavževo vsi naši Bosančki obdarjeni. Slovenske žene so postale tem sirotam druge matere. Naše žene so kaj delavne in na se- stankih ne izostajajo. Zanimajo 9e tudi za politično delo in tako je prav. Le redke izjeme se še drže ob strani. Naše žene in matere so zelo ponosne na enakopravnost in votivno pravico, ki jo danes imajo, kar so pri novembrskih volitvah tudi dokazale. Splošna želja je, da se tudi pri nas skliče množični sestanek, kjer bi se lahko pogovorili o ■ marsičem, posebno še o ustavi. Saj je prvič v zgodovini da lahko širše ljudske množice razpravljajo o njej. V nedeljo. 23. decembra smo irr.eii kar dva ustanovna občna zbora zadrug, L j. živinorejske in obnovitvene zadruge. Dom kulture bo počasi oživel, šola je že pod streho, le notranja dela ne gredo prav naprej. V ostalem se pa v vseh ozirih kaže. da veje novi duh. da se mnogo dela v korist Ljudstva, za obnovo in boljše življenje nas vseh. S. L Velenjski rudarji za vdove in upakojence Prod kratkim je bilo v Velenju množično zborovanje rudarjev. Na tem zborovanju se je med drugim razpravljalo tudi o fondu za obnovo ter podpori upokojencem in partizanskim vdovam. Zborovalci so naglasili, da moramo ob vsaki priliki skrbeti za stare in onemogle. Ubogi starčki in njihove družine morajo zmrzovati, ker je danes težko dobiti kurjavo. Zato so se aktivni rudarji tega rudnika odločili, da bodo do splošne ureditve razmer delali po eno dnino na mesec prostovoljno, da si bodo upokojenci in vdove padlih partizanov lahko kupili premog po znižani ceni v višini deputata aktivnega rudarja. S sprejetjem predloga o podpori e premogom upokojencem in vdovam padlih partizanov eo velenjski radarji dokazati, da visoko cenijo žrtve upokojencev in vdov padlih boreev. Na zborovanju se je tndi ustanovil fond za obnovo, saj se rudarji zave- jo gledaš na pdatnu v naravi sami. Soj so nam znane vse stike, ki jih gledamo vsak pogled poznamo, pa vendar je to novo — prijetno doživetje. Krim, Kredenca. Škrlatica, Aljažev stolp, panorama » Triglava, lepota se vrsti za lepoto in le prehitro je fLlmđkega traku konec. Tatah domačih fitenov nam je treba. Upamo, da nas bo Državno filmsko podjetje kmalu spet presenetilo s kakim podobnim filmom. Film je tehnično dovršen in bo dostojno prikazal naše naravne lepote tutti v inozemstvu S. S. dajo, da je mnogo porušenega in da je treba to obnoviti. Velenjski rudarji so se v polni meri odzvali sveti dolžnosti pomagati pri obnovi domovine. Vsak mesec bodo odstopili po eno dnino v korist obnove. Izrazili so željo, da bi bil delovnemu ljudstvu čim-prej zagotovljen obstoj v federativni republiki Jugoslaviji Tudi ta predlog o fondu za obnovo je bil soglasno sprejet Razpravljali 90 tudi o osnutku ustave in ga v celoti odobriti. Zborovalci 90 bili pozvani, da pomagajo pri odkrivanju špekulantov in črnoborzijancev, ker le s skupnimi napori bomo v boju proti gospodarskim izžemalcem in izkoriščevalcem današnjega težkega stanja dosegli vidnejše uspehe. Kar se tiče špekulantov in črnoborzijancev, je delovno ljudstvo že razkrinkalo nekaj takih elementov v Velenju in okolici. To so razni trgovci in peki, ki izkoriščajo naše ljudi in si polnijo žepe na račun že itak revnega ljudstva. O .trgovcih, pekih m ostalih, Id so se pečali s črno borzo in nesramno špekulacijo v Velenju in okolici, je pač treba podrobneje spregovoriti. Dolžnost delovnega ljudstva j«, da razkrinka slehernega špekulanta, črnoborzijanca in podobno svojat, ki živi na račun znoja in krvavih žuljev ubogega sočloveka. Naslednjega dne je Ml sestanek uslužbencev rudnika. Tndi ushižbesei so sprejeti predloge o podpori upokojencem m partizanskim vdovam v ob-btiki premoga: prav tako so sprejeli predlog o fondu za obnovo IZLET INVALIDOV V VIPAVSKO DOLINO Stiki med prebivalstvom Vipavske doline in invalidi armijskega invalidskega doma so že etari in prisrčni Na željo AFŽ, ZMS in prebivalstva Vipavske doline je bil prirejen izlet V meglenem zimskem jutru stoji z venci, zastavicami in napisi okrašeni avtobus na dvorišču invalidskega doma. Okrog avtobusa se nestrpno gnete kopica invalidov, med njimi dosti Primorcev. Že odhitimo. Vesela partizanska pesem je odmevala v prebujajoče se jutro, bo je drvel voz proti Vrhniki. Kratko se ustavimo v Postojni. Naglo se je raznesla po mesto vest o našem prihodu. Na mah je bil voz (Alegan od množice prebivalstva, ki je hitelo navdušeno pozdravljati invalide. Po dve in polurni vožnji se je ustavil voz v Vipavi, kjer nas je prebivalstvo okoliških vasi in Vipave navdušeno sprejelo. Ker je bila prva skupina pripravljena, da še isti večer priredi v Podragi miting, smo se takoj odpeljati v Podrago, kjer so nas gostoljubno sprejeti in pogostili. V zahvalo za izkazano gostoljubje smo priredili lepo uspele mitinge v Podragi. Šempasu in Črničah. Na vseh prireditvah je prišlo do man ¡festativ-nega izraza trdne povezanosti primorskega naroda preko naših invalidov-borcev z narodi Jugoslavije. V tovariškem razpoloženju smo se prisrčno poslovili. »PO KRVAVIH SLEDEH ITALIJANSKIH FAŠISTOV V izdaji »Vjesnika« je izšla knji- ga pod naslovom »Po krvavih sledeh italijanskih fašistov«. Knjiga vsebuje reportaže o teških zločinih italijansko - kraljevskih fašističnih divjaških divizij, ki bo jih storili ▼ enem samem okrožju v Hrvatskem Primorju v času okupacije od 1942. do 1943. leta. Podatki za to knjigo so prikupljeni v mesecu septembru 1943. leta. Knjiga ima 88 strani, 49 fotografij in 7 risb. . • KOLAŠIN JE DOBIL RAZSVETLJAVO Zaradi poškodbe stare električne centrale in zaratti pomanjkanja elefe-trostrojnega osebja ni bilo v Kol asina razsvetljave. Ministrstvo za industrijo Črne gore je poslalo v Kolašin elektromotor 55 fes. ki daje razsvetljavo za mesto Kolašin in za zdravilišče jetičnih na Brezi. Ker ima Kolašin obilno vodne sSe. bodo pričeti graditi vodno centralo. IZENAČENJE CEN V BOSNI Ш HERCEGOVINI Deželni urad za cene pri predsedstvu vlade Bosne in Hercegovine je izdal odlok, glasom katerega se za blago, ki ga pošilja UNNRA potom zavoda za izredne nabavke, navedejo enake cene na področju cele Bosne in Hercegovine. Po tem odloku morajo vsa podjetja, direkcija za prehrano ter deželna trgovska podjetja, ki niso trgovci na debido in dobivajo UNRRA-ino blago za razdelitev, prodajati blago px> enaki ceni in franko pri vsaki razdelitvi. Na ime kritja stroškov prevoza in razdelitve je odobrena doklada na franko cene veleprodaja! cev. IZID TEKMOVANJA ZA OBNOVO POŽGANIH VASI DARUVARSKE-GA OKROŽJA Končano je štirimesečno tekmovanje okrožnega gradbenega oddelka za obnovo požganih in porušenih vasi v daruvarskem okrožju. Od 10. julija do 10. novembra 194-5 je izdelanih 564 stanovanjskih stavb, 273 gospodarskih poslopij, a popravljeno 853 stanovanjskih stavb in 296 gospodarskih poslopij kakor tudi 73 javnih poslopij. Od odobrenega kredita so porabili 6,500.000 dinarjev. Dovršena dela bi stala 9,964.000 dinarjev. 'Toda z organiziranjem prostovoljnih delovnih moči in z uporabo brezplačnega materiala se je razlika prihranila. Plačani so bili samo strokovni delavci. POSVETOVANJE PROSVETNIH DELAVCEV HRVATSKE V Delavskem domu v Zagrebu jo bilo prvo posvetovanje prosvetnih delavcev Hrvatske, ki so ga sklicale sindikalne podružnice prosvetnih delavcev in nameščencev. Okoli 150 delegatov je razpravljalo o organizaciji, o kulturno prosvetnem, gospodarskem, zadružnem in tarifno - pravnem ter zdravstvenem in socialnem sektorju sindikatov. Po vsakem referatu je b3 razgovor, v katerem so delegati pogovoriti o svojih izkušnjah. V začetku posvetovanja je govoril profesor Jerko Grgičevič, predsednik zveze prosvetnih delavcev, o vlogi m nalogah zveze prosvetnih delavcev in nameščencev. V razpravi o vseh važnejših sindikalnih vprašanjih je bilo posebno zanimivo poročilo o kulturno-pro-svetnem sektorju dela. OBSODBA VOJNEGA DOBIČKARJA V SARAJEVU Pred komisijo za ugotavljanje vojnega dobička v Sarajevu se je zagovarjal vojni dobičkar Ivan MatuškL Med zasedbo je nabavljal po vaseh velike množine živine, ki ¡jo je prevažal v rasne kraje v Bosni in prodajal po črnoborzijanskih cenah Kakor so izjavile priče, je Matuški nasilno s pomočjo okupatorskih oblasti odvzemal kmetom v Bosanski Posavini živino. Komisija ie po razpravi ugotovila, da znaša vojni dobiček Tvana Matu šk ega 500.000 din Razen tega mora Matuški plačati 150.000 din. ker je dal komisiji lažno prijave. a b c d PROBLEM 1 K. A. L. Kubbei Mat v 3 potezah Mična mimatura slovitega ruskega komponista, ki je žrtvoval življenje v d. Ô. ^ JMÜ V pretanjeni partiji iz o. kota Pirc-Tomović ¿e je prvi brez nadaljevanja vdaL V sodoto je Düo ocbgrano zadnje (9.) kolo. Rabar in Puc sta igrala slovansko obrambo damskega gambita. V mirnem razpletu je po zamenjavi figur in od obojestransko izenačeni igri rta-bar ponudii remis, ki ga je Puc ¿/prejel. V partiji Tomovič-Preinfalk je Tomovič igral zelo napadalno in predor-no, zasluzil kmeta in prisilil Preiniai-ka k predaji. V španski partiji Pachman - dr. Vidmar je prišlo do živahnih zapletov. Orni je igral napadamo, a Deli ¿e je odlično branil in vzdržai ravnotežje. Ko je Pachman predlagal remis, ga je dr. Vidmar sprejel. V kijeninovi obrambi, ki jo je ing. Vidmar kot črni igral proti Miliču, je ta piršel že v boljšo pozicijo in robil kmeta. Vidmar pa je napad rooro oranil in za izgubljeno kvaliteto aobil dva kmeta. Ko sta prišla aasneje oba igralca v časovno stisko, je Milič spregledal možnost, s katero je Vidmar dosegel metamorfozo kmeta, pa je ¿tule moral zanj dati celo figuro in s tem partijo isajuaijša je Dira partija GUgorič-Pirc. igrala sta špansko otvoritev. V ujej je Giigorič pr-Sei v prednost. Pirc pa se je uooro orami. V končnici je -ire miei možnost takoj remizirati pa je to priliko zamudil. Partija do io. ure še ni bila končana. Indi v nadaljevanju -Pire ni najbolje igral in končno moral v 67. potezi kapitulirati. ¡Stanje po 9. kolu: Giigorič 7 y2; dr. Vidmar, ing. Vidmar' oy2; Raoar 5; Pirc, Tomovič 4; .aiiic, rachinan, Puc 3%; Preinfalk V petek popoldne je priredila Slovenska šahovska zveza velik brzotur-nir, ki se ga je poleg 8 mojstrov, udeležilo tudi 8 najmočnejših brzopoteznih šahovskih amaterjev iz Ljubljane. Prijavilo se je kar 16 udeležencev, od teh 8 mojstrov in sicer: Giigorič, Milič, Pachman, Petek, Pirc, Preinfalk, Puc in Rabar ter sledečih 8 •najmočnejših brzopoteznih ljubljanskih amaterjev: Hren, Gabrovšek, Ku- melj, Majcenovič, Mlinar, Poljanšek, Slokan in Ciril Vidmar. Prireditev, ki je trajala od 15. do 20.30, torej celih 5 in pol ure, je seveda privabila velik krog gledalcev. Izid je bil naslednji: L Giigorič s 13 od 15 možnih točk (t. j. 90%-ni uspeh). Prejel je obenem prvo nagrado 500 dinarjev, velikodušno poklonjeno od Predsedstva SNOS-a; TT je bil naš velemojster Pirc z 11 točkami (nagrada 400.— din) ; TTT—IV. sta bila oba naša Preinfalk in Puc, 10 točk, vsak z 250.— din nagrade. Sledili so: V. B. Rabar (Zagreb) 9y2 točk (100.— din nagrade). VL—VIL mojstra Pachman (C. S. R.) in Petek, (Zagreb), 8% točk; VTTT Gabrovšek (amater, Ljubljana) 7 y2 točk; IX. In X. Kumelj (amater, Ljubljana) ln mojster Milič (Beograd). XL Slokan Vlado (amater, Ljubljana) 6; ХП. Poljanšek Iv. (amater, Ljubljana) 5^; XUI. Mlinar (amater, Ljubljana) 5; XIV. C. Vidmar (amater, Ljubljana) 4; XV. —XVL Hren in Majcenovič (amaterja, Ljubljana) 3 točke. * V soboto zvečer je predsednik SNOS-a tov. Josip Vidmar kot pokrovitelj šahovskega turnirja osvoboditve priredil turnirskim udeležen-cem-mojstrom na čast v srebrni unionski dvorani banket, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki Slovenske šahovske zveze. Po slavnostnem nagovoru pokrovitelja so bile tekmovalcem izročene turnirske nagrade. Pokrovitelj je mimo teh nagrad poklonil še dve posebni nagradi po tisoč dinarjev za dve najlepši v turnirju igrani partiji. Tako je minila ta velika šahovska prireditev v najlepšem razpoloženju in ko so «e tekmovalci razhajali, jih je spremljala ponosna zavest, da uživa šah pri pristojnih oblastvih ne le tisto polno razumevanje, ki ga po svojem bistvu in pomenu zasluži, temveč tudi njihovo izkazano naklonjenost in velikodušno podporo. ★ Damsko-indijska obramba IV. kdo, 29. XII. 1945. 1. d4, Sf6; 2. c4, e6: 3. SI3 (e to potezo vabi črnega v damski gambit z d5 aliv damsko-indijsko z b6, kakor je črni res odgovoril; tako se je izognil n. pr. Nimcovičevi indijski obrambi, ki nastane po 3. Sc3, Lb4) 3. .. b6; 4 g3, Lb7; 5. Lg2, Lb4+ (t-ega lovca si dandanes rajši pridrže (Le7), ker sicer partija prehitro zvodeni; sploh je pa ta obramba že tako linijah ki diagooatah, pñ čemer so posebno vežne defočene točke — križišča ki žarišča — kjer se ta ddovanja sečejo ter ovirajo. Da bo reševanje lažje, še povem, da je problem zgrajen na neposrednih grožnjah in da ima vdelan predvojni manever. Ob rešitvi bomo to natančneje razložili. raziskana, da navadno ne daje preveč krvavih bitk); 6. Ld2, LXd2+; 7. DXd2, d6; 8. Sc3, Se4 (potreben in za to obrambo značilen razbremenilni manever, ker se sicer beli z Dc2 polasti življenjsko važne točke e4); 9. Dc2, SXc3; 10. Dxc3 (vzeti s kmetom bi pomenilo, nevarno si oslabiti kmete za končnico) 10______ Le4; 11. 0—0, 0—0; 12. Sel (skakač želi na boljša mesta ter mora dovoliti nadaljnjo. menjavo) 12_____Lxg2; 13. Sxg2, Sd7; 14. Tadl, De7; 15. Tfel, Tad8; 16. e4 c5; 17. dc5 (beli morda malo prehitro menja, kaj pomembnega se seveda ne da doseči) 17------- dc5: 18. f4, Sb8; 19. Se3. Sc6; 20. Sc2, Txdl; 21. TX dl, Td8; 22. Td3, TXd3; 23. Dx