Štev, 59,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FracKžfti Asl&ega št 20, I. nadstr. — Vd do;«!si naj se pošiljajo uredaiStvu list*. j\Tcfrankl:ana pisma se nt eprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izd j itelj !a odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoraij lista' .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge* omejenim pcroStvorn v Trstu, ulica Sv. Frančiška AtUkega št. 20, Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo teto.......K 24.— Zi pol leta ... -...................12.— it trt mesece........................S"— za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta.................2^0 V Trstu, v ponedaHrtt 28, fbraarla 1916. Letnik XII. Posiaezae Številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarje*, zastarele itcvllke po 10 vinarjev. Oflsst se računao na milimetre v Širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvate, poslanice, oglasi denarnih zavodov . . . ...........mm po 20 vIcl Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . Z— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema loseratal oddelek .EdlnosK'. Narchifi* Id reklamacije se poSUJaJo upravi lista. Plačuje se Izključno t« upravi .Edinosti". — Plač« in to« se v Trstu. Uprava (n inseratoi oddelek se nahajata v uild Sv. FranHik« Asttkega Št 20. — PoitaohraailntČnl račun št 841.65? Preštet! nsjnavejifli dogodkov. Balkansko bojišče. — Naše čete zasedle Drač. Sicer na Balkanu nič važnega. Zapadno bojišče. — Pet francoskih napadov v svrho reokupacije Douaumonta krvavo odbitih. Nemci zasedli Champneu-ville, Cote de Talon in utrjene naprave pri liardauniontu. V nižini \\oevre prodirajo Nemci med boji proti Cotes Lorrai-nes Dosedaj ujetih 15.000 neranjemh Francozov. Letalske akcije obojestranskih zračnih brodovij. Ruska bojišča. — Na vseh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Italijanska fronta. — Topovski in srditi manjši pehotni boji na več točkah primorske fronte. Krvavo odbit napad Italijanov na goro sv. Mihela in vzhodno Polazza. Turška bojišča. — Na raznih frontah nobenih posebnih dogodkov. Angleško poročilo o položaju v Iraku.___ lials uradno poročilo. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. februarja 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko b o i i š č e. — Včerai so se na primorski ironti, izvzemsi živahnih topovskih bojev, vršili na več iočkah tudi srditi manjši pehotni bo i. Pred dnevnim svitom so izvršili oadelki posadke goriškega predmostja izpad pri Pevmi. presenetili spečega sovražnika, zasuli en jarek in privedli 46 ujetnikov. Na robu doberdobske planote je pričela sovražna pehota po močni topovski pripravi prodirati proti naši postojanki na obeh straneh gore sv. Mihela in vzhodno Poiazza. Italijani so bili odbiti ob velikih krvavih izgubah in so pustili vrh tega v naših ro*7. februarja 1916. Zapadno bojišče. — Na raznSU mestih fronte so se vršili živahni topovski boji in boji z minami. Jugovzhodno Yper-na ?e bil angleški nzpad odbit. Na višinah desno Moze so poizkušali Francozi v petkratnih ponovnih napadih s svežini četami zopet osvojiti oklopno utrdbo Douaumont. Bili so krvavo odbiti. Zapadno u-trdbe so zavzele naše čete sedaj tudi Chatnpneiivilie, Cote de Taloii in so prispele do južnega roba gozda severovzhodno Brasa. Vzhodno utrdbe so zavzele z naskokom obširne utrjene naora-ve pri Hardsumoatu. V nižini Woevre napreduje nemška fronta med boli krepko proti vznožju Cotes Lorraines. V kolikor so došla poročila, znaša število neranje-nih ujetnikov sedaj skoro 15.000 mož. V Flandriji so naša letalska brodovja obnovila napade na sovražna četna taborišča. V Metzu je bilo vsled metanja bomb sovražnih letalcev ranjenih aH ubitih 8 civilnih oseb in sedem vojakov. Par hiš je bito poškodovanih. V zračnem boju in po naših obrambuih topovih je bilo v območju trdnjave sestreljeno po eno letalo. Letalci, med njimi dva stotnika, so bili ujeti. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Zavzetje utrdbe Douaumont. BERLIN. 27. (Kor.) Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča iz velikega glavnega stana z dne 26. t. m.: Včeraj popoldne so brandenburške čete z naskokom zavzele najmočnejšo, popolnoma moderno utrdbo Douaumont velikega utrjenega taborišča Verdun. Ravno tako kakor so francoski vojaški pisatelji Verdun označali za svojo najbolj utrjeno in najbolj nezavzetno trdnjavo, bomo te dni bržkone lahko čitali, da je Verdun zastarel in malopomemben. Utrdba Douaumont se je smatrala za najmočnejši del trdnjave same. Utrdba tvori po svoji legi dejansko vogelnik cele severne fronte. Od središča mesta verdunskega je oddaljena ravno eno nemško miljo. Nahaja se na Tako je sedel nekega dne zopet v sobi in delal. Maurice je bil zaposlen z novo pastelno sliko, Leontina je pa v ateljeju sedela v naslonjaču in se bavila z ročnim delom. Vstopil |e sluga Josip in javil: — Zunaj sta gospodična in gospod, ki želita vstopiti. — Kdo sta ta gospodična in gospod? — je vprašal Maurice. — Nista povedala imena; toda govoriti želita z gospodom de Saint Andrejem. — Torej ju javi njemu. Josip je vstopil v sobo h Karlu in inu javil. Karel je stopil v atelje in dejal: — Dragi moj Maurice, saj veš, da nimam nikakršnih skrivnosti pred teboj; zato mislim, da bi bilo najbolje, da sprejmem ta neznanca v tvoji navzočnosti in v prisotnosti gospice Leontine. Kaj ne da? — Prosim, prosim, — je odgovoril Maurice in Leontina je prikimala. — Naj vstopita, — je dejal Karel Josipu. Par trenutkov pozneje je Josip razgrnil zagrinjalo ob vratih. — Margareta! Gospod de Clement! — je vzkliknil Karel in hitel poljubovat roko gospodični, ki je vstopila, prva, in po- najvišji točki severovzhodno Moze dvi-gajočega se višinskega grebena, ki se tamkaj strmo dviga skoraj 200 metrov nad svojo okolico in le-to na daleč obvladuje. Velikanski betonski in jekleni oklop je v razvalinah. Se neka druga, nedaleč odtod se nahajajoča utrdba, je zletela v zrak po enem samem težkem strelu, ki jc prebil od zgoraj skozi vsa nadstropja do municijskega skladišča. — Organizacija napada na severni fronti Verduna je bila že sama po sebi mojstrsko delo. Dela velikanskega obsega so se morala najprej izvršiti popolnoma na skrivnem, ako se je hotelo, da se res posreči boj proti ne-zavzetnim postojankam. Oddaljenosti, ki jih je morala premagati težka artiljerija v stran od normalnih železniških črt, so tvorile vsled trajno slabega vremena in slabega stanja cest veliko težkočo. Na stotine ljudi je moraLo šele popravljati pota. Nadaljna težkoča je bilo dobro fundiranje podstav, od katerih je bila odvisna šele točnost ognja težke artiljerije. Kako bajno natančno se je streljalo potem, to danes vemo. Oči vidno se je posrečilo razdreti telefonske zveze več artiljerijskih opazovalnic, ker je verdunska artiljerija včasih v zelo važnih trenutkih molčala, ali pa je posegla vmes veliko prepozno. Včeraj sploh ni bilo slišati skoraj nobenega važnejšega streljanja. Nasproti temu so pripovedovali sicer zelo dobro adjustirani ujetniki, da je bil učinek naše težke artiljerije prav nepopisno strašen. Nihče da tega ne more vzdržati dalje časa. Ujetniki so se očividno čutili olajšani, da so ubežali temu peklu. LONDON, 26. (Kor.) Pariški korespon-dent »Times« poroča: Vsa poročila s fronte pravijo soglasno, da tudi najstrahovi-tejšega topovskega ognja pri ofenzivi v Šair.j-anji ni mogoče primerjati z brezobzirnem bombardiranjem, ki je bobnelo ta teden z grmečo silo nad višinami Moze. Sloviti 30'5 in 42 cm možnarji so ojačili zbor in pomagali pri razrivanju zemlje. Jarki in utrdbe so bile razbite na kose in uničene, pri čemer so napravile granate majhne griče ali luknje. Nikdar poprej ni bila nobena bitka pripravljena tako na drobno ali kaka armada tako bogato oborožena z materijalijami za zmago. »Mor-ning Post« piše v uTodnem članku: Mi moramo priznati strahoviti karakter nemškega napada. Mi nikakor ne smatramo energičnega napada na inočno postojanko za blaznost ali obup in sicer iz enostavnega vzroka, ker brani močno postojanko cbičajno tudi važna postojanka. Ona je enakovredna nevarnosti. Zgodovina dokazuje vedno bolj pravilnost naziranja. da je malo postojank tako močno branjenih, da bi bile nezavzetne. Radi tega ne zasra-mujmo Nemcev. Oni poizkušajo sedaj s Francozi isto. kar so izvršili z dobrim uspehom v Galiciji in Belgiji. Poizkušali so osvojiti močno zavarovano postojanko z veliko lavino materijala in moštva in z vso temeljitostjo in energijo nemškega vojaškega intelekta. Izbrali so si dobo napada z običajno jasnostjo. V Šampanji in Flandriji je ozemlje pač dozdevno tako, da ni mogoče izvesti nobenega napada. Nemci računajo nedvomno tudi na mir na vzhodni fronti. Vreme ščiti večji del nemške črte pred protinapadi. Velika vrednost Verduna kot ključa francoske postojanke je tako jasna, da nam ni treba misliti, da bi pričeli Nemci to akcijo morda vsled sestradanja ali blaznosti. Pač pa je mogoče reči, da so napeli veliko silo, da končajo vojno z enim udarcem, vojno — ki bi v slučaju ponesrečenja — zamo-gla imeti resen učinek na vojaški in s tem tudi na politični položaj. Potopljeni parnikL L.ONDON, 26. (Kor.) Lloyd poroča: Britski parnik »Fastnet« je bil potopljen. Vse osebe so bile rešene. — Britski parnik »Dido« je bil takisto potopljen. Samo del posadke je bil rešen. tem stiskat desnico gospodu, ki je vstopil za njo. ' — Dovolite, da va6 predstavim, — je nadaljeval Karel in seznanil prišleca z Leontiuo in Mauricom. Po prvih pozdravnih besedah je Leontina odvedla gospico Margareto v svojo sobo in gospodje so ostali sami. Tedaj se je razvezal jezik Karlu, ki prve trenutke skoraj ni vedel, kaj naj bi bil počel in kaj govoril. — Dragi gospod de Clement, — je pričel, — kaj vaju je vendar privedlo v Pariz? — Hm, kaj? — je odgovoril brodolast-nik. — Ali si ne moreš misliti? — Ne! — je odvrnil Karel in vprašujoče pogledal brodolastnika. — No, da! Citali smo v časopisih, da se je na francoskem literarnem nebu . . . jaz sicer ne poznam dosti tega neba. ker sem se mol živ dan bavil vedno le z bu-solo in tistim nebom, o katerem menda ti nimaš dosti po]ma ... . torej da se je na francoskem literarnem nebu pokazala neka nova zvezda, ki se slučajno imenuje Karel de Saint Andrć. Jaz se za to zvezdo nisem zanimal dosti, toda bil je nekdo drug, namreč moju Marjeta, ki je na vsak načiu LONDON. 26. (Kor.) (Reuteriev urad.) Britska parnika »Dendby« in »TumtneU sta bila potopljena. Pet oseb parnika »Tummel« je bilo rešenih, sedem oseb pa se pogreša. »PARIZ, 27. (Kor.) (Agence Havas.) Po naznanilu mornariškega ministra je bil angleški parnik »Fastnet«, ki se je potopil, v zapadnem Sredozemskem morju potopljen po podmorskem čolnu. Posadko je rešila neka francoska ladja. Kapitan parnika »Fastnet« je izjavil, da je videl, da je isti podvodnik potopil prej švedsko ladjo »Tornborg«. Podvodnik je vlekel s seboj rešilne čolne »Tornborga«. ♦ Napaden poštni parnik. MARSEILLE, 26. (Kor.) Poštni parnik »Ville de Madrid« družbe Transantlique, ki je dospel semkaj, je bil med vožnjo obstreljevan po sovražnem podmorskem čolnu. S polno, paro se je posrečilo par-niku, ki je bil dvakrat zadet, ne da bi bil zadobil kakih težjih poškodb, da je ušel podmorskemu čolnu. Zadeva oboroženih trgovskih parnikov. \VASHINGTON, 26. (Kor.) DTŽavni tajnik Lansing je naznanil, da je neka en-tentna vlast odgovorila na predlog, da se razorožijo trgovske ladje. Ne pove pa, katera ententna vlast je to bila in kako se je glasil odgovor. Associatcd Press doznava, da je bila Italija, ki je dala odgovor. V tem odgovoru se je opozarjalo na to, da italijanski trgovski parniki, kadar od-plujejo iz ameriških pristanišč, jamčijo za to, da se bo orožje rabilo samo za o-brambo. _ s mu mu CARIGRAD. 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: D^rdanelska fronta: Dne 25. t. m. smo par rušilcev torpedovk, ki so bombardirali obrežje Jenišehirja in Orhanie, pregnali z ognjem baterij. Z o-stalih front ni dospelo nobeno poročilo o kaki važni izpremebi položaja. LONDON, 26. (Kor.) Zastopnik angleškega časopisja brzojavlja iz Mezopota-mje iz dne 21. t. m.: Tekom zadnjega meseca so vedno nastopale patrulje, da vznemirjajo sovražnika, dočim je tekom dneva delovala artiljerija. Sovražni ogenj je imel malo učinka. Mi smo pomaknili naše jarke 600 jardov od turške postojanke. Ob jasnih dneh zamoremo slišati topove iz Kutelamare. Od generala Townshenda prihajajo dobra poročila. Sedaj je sejal sočivje. Zaprosil je za gramofonske plošče. Neko naše letalo jih je z drugim blagom vred z lahkoto spustilo v taborišče. General je naznanil, da je za dolgo časa dovolj zalog. Razne politične vesti. -Italija in balkanski problem. Sir Artur Ewans je trdil te dni v angleškem listu »Manchester Guardian«, da se je Italija s pogodbo obvezala za sodelovanje, a angleški urad za vnanje stvari je privolil v to, da velika področja Avstrije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, po zmagi entente anektira Italija. Prva posledica tega izdajstva na naciionalnih pravicah Slovanov je bila ta, da je skupen vojni načrt med Italijo in Srbijo postal ne možen in da so Srbi izgubili navdušenje za skupno stvar. To postopanje napram Srbiji je onemogočilo tudi sporazum med Bolgarsko in Srbijo. Do tega časa je francoska flota držala avstro - ogrsko na jadranskem morju v šahu. Toda, Italijani so odločno zahtevali, da se to bojišče prepusti njim. Posledica te italijanske zahteve je bila, da so v kritičnem času avstro-ogrski podvodniki gospodarili ob črnogorski obali in svobodno vporabljali kotorsko luko, ki so jo poprej Francozi blokirali. Crngorska vojska je bila prepuščena sama sebi in Italija jej ni dajala ne municije ne živežnih sredstev. 25.000 ita- hotela videti to zvezdo in nje sijaj. Ni mi dala miru, dokler se nisem odločil, da jo povedem v Pariz, kjer se baje nahaja ta nova zvezda. In tako sva tu. Kakor pa veš, dra^i moj, imava midva neko pogodbo. Čas zapadlosti res ni več daleč, toda manjka pa vendar še par mesecev. Kakor me poznaš, se strogo držim svoje besede in me ne odvrne od nje prav nič, pa naj bi se tudi svet podrl za to. Zato tudi ne bi prišel v Pariz, da se ni dogodilo še nekaj drugega. Kakor se dobro spominjaš in kakor si gotovo tudi povedal tu svojemu prijatelju, sva se domenila, da ne dam svoje hčere nikomur, dokler dekle ne dopolni devetnajstega leta. Potegoval se je zanjo, kakor sem ti povedal, tudi Lelorrain, mož z znatno težjo blagajno, kot pa je bila tvoja, a zadovoljiti se je moral, ravno tako kot ti, s pogojem, da počaka do Margaretinega devetnajstega leta. Dal sem mu častno besedo, da Margarete ne omožim dotedaj; druge obljube ni zahteval. Rekel sem tudi, da po tem roku nikakor nočem vpKvati na svojo hčer, temveč prepuščam njej sam% da se odloči. Tebi pa sem dejal, da skrbi za to, da si pomnožiš svoje dohodke za deset-tisoč frankov na leto, ker drugače ti ne lijanskih mož s topništvom bi bilo moglo braniti Lovčen. Italija pa je sklenila, da odpošlje le neznatno ckspedicijo v Va-!ono, samo da podpre svojo pravico do tc luke. — -Nation« pripominja k temu Članku: »Mi se sicer ne pridružujemo v vsem mnenju, naglašanemu v tem članku, vendar dokazujejo Ewansove trditve, da sporazum z Italijo samo škodi enten-tml stvari na Balkanu!!« — Gotovo in jasno je to. To ravno smo mi vedno na-glašali. Dve neutaljivi dejstvi, ste tu: ekzistenci srbskih in italijanskih aspiracij na vzhodno obal Adrije. Uresničenje teh aspiracij na eni strani izključuje uresničenje onih na drugi strani. To je vendar tako naravno, kakor je naraven zakon, da se voda in ogenj ne moreta spajati. Lim sta prišla v dotiko, mora ali ugasniti ogenj, ali izhlapeli voda. Tretje možnosti ni. vsi politični najslavneji aihemisti vseh časov ne bi mogli zvariti zlata — soglasja med srbskimi in italijanskimi aspiracija-ini. In da je trditev, da se je navdušenje v Srbiji — čim je ententa pritegnila k sebi itahjo — za skupno stvar četverospora-zuma ohladila, o tem so pričale neštevilne m mestoma celo zelo strupene polemike med italijanskimi in srbskimi listi. In koliko kriz mora trpeti in reševati ententa radt navskrižja med aspiracijami Italije v Albaniji in interesi Grške v Epiru ?! Ravno sedaj mora ententa gasiti enega teh neprestanih požarov, ker so v grški zbornici nespoštljivo govorili o Italiji in njenem kralju. Zato je tudi na dlani veljavnost trditve, da je priključenje Italije le škodovalo stvari entente na Balkanu. Prava zvezda nesreče plava nad vsakim sodelovanjem Italije, nesreče za tistega, ki mu Italija »pomaga«. Je že kompromitiran. Samo enega ne razumemo prav v trditvah Evvansa. Trditve namreč, da so aspiracijo Italije onemogočile sporazum med Srbijo in Bolgarsko. Tu bi nas zanimalo kako pobližje obrazloženje. Ker nam bi se zdela stvar nasprotna: predoča se narn namreč tako, da bi bila Srbija laglje odpenjala napram Bolgarski, če bi imela gotovost, da se uresničijo nje aspi-racije na Adriji. Navskrižje med Bolgarsko in Srbijo ie nekako avtonomno v balkanskem problemu; izvira iz starega nasprotstva med njima samima radi aspi-racij na makedonsko ozemlje. To navskrižje bi bilo ostalo in učinkovalo, tudi ^e ne bi bila Italija posegla v to vojno, lako je naše mnenje. Olomuška škofovska stolica je definitivno zasedena, ker sta cesar in papež potrdila izvolitev dosedanjega praškega nadskota-kardinala barona Skrbenskega. S tem • so definitivno odpravljene vse govorice in namigavanja o nekih protestih od strani olomuškega kapitija. oziroma poedmih njegovih članov. Tu par po-datkov* ki utegnejo zanimati. V Avstriji ste le dve škofiji, kjer ima kapitelj pravico volitve škofa: Solnograška in Olomuška. Konkordat v \Vormsu (1122) je sicer zagotovil kapiteljem svobodno ka-nomško volitev. Ali v Avstriji se je tekom časa bolj m bolj vršil ta princip v prilog katoliški vladarski hiši in se nadomeščal s iormo vladarskega imenovanja, da ste ostali le še imenovani dve škofiji s pravico volitve. Vo stanje je bilo pripoznano s členom 19. avstrijskega konkordata (pogodbe s sv. Stolico) od 18. avgusta 1855 1. I ekom časov se je škofovska stolica v Olumucu dotirala z velikimi posestvi, tako, da je danes med najbolje dot i ranim i v Avstriji. To stolico so že zasedali 4 nadvojvode in med temi dva cesarska sina. Zadnji je bil nadvojvoda Rudolf, ki jc leta 1819. zasedel škofovsko stolico v Olumucu. Med olomuškimi škofi je bilo sinov iz najstarejega visokega plemstva Avstrije. Tudi kardinal Skrbensky je potomec staroplemiške moravske rodbine. Je torej domačin. Žnjim dobi olomuška škofija svojega 64. škofa. morem dati hčere, ker nočem, da bi morala živeti drugače, kot pa je živela doslej. Tako je bila stvar, ko sri odšel v Pariz. — In ali je sedaj drugačna? — je vprašal z velikim zanimanjem Karel. — Drugačna, drugačna! — je odgovoril de Clement. — Stvar je toliko drugačna, da me je Lelorrain sam odvezal moje besede napram njemu, in to je bil tudi glavni vzrok, da sem se odločil za potovanje v Pariz. Lelorrain je poštenjak od nog do glave. Čast mu. Vrnil se je s svojega potovanja, na katerem si je še znatno povečal svoje imetje. Kmalu po svoji vrnitvi v Brest pa se je oglasil pri meni in mi dejal: »Gospod de Clement! Izvedel sem, da je vaša hčerka že prej, kot sem vas pa jaz zaprosil za njeno roko, dala svoje srce nekemu drugemu. Ne bilo bi častno zame, da bi poizkušal razdirati njeno srečo; zato vas prosim, da me od-vežete moje besede, kakor tudi jaz odvezujem vas vaše. Vsekakor pa zato ostajava vendarle dobra prijatelja.« Kaj sem hotel storiti drugega kot sprejeti to njegovo ponudbo. Podala sva si roke in ostala dobra prijatelja. In tako stoji stvar sedaj precej drugače, kot pa tedaj, ko si ti odšel iz Bresfta. 5iran II. »CDf NOS I*« Hm. 99. V Trstu, dne 28. februarja 1916. Adrija. Oficijozna »VViener Abendpost« obsuje v posebnem članku trpljenja in zatiranja, ki iih ie moralo prebivalstvo na obali Adrije pretrpeti pod beneškim gospodstvom, kako so se mu kratili vsi pognoji gospodarski razvoj v prilog Benetkam, kjer se ie koncentrirala vsa trgovina. Ali, nekaj je skrbelo Benečane, kakor pri-pomtnja praška »Union«: kako bf temu ozemlju podali italijanski videz s tem, da so slovanska označenja mest in občin, rek in gora stlačili v italijansko formo. Iz Šibenika so napravili Sebenico, iz Trogira Trau, ali pa so kar ta označenja nadomestili z izmišljenimi italijanskimi imeni: za Tržič Monfalcone, za Hvar Lešina, za Vis Lissa itd. Praški list nadaljuje: »Nad eno stoletje, odkar ta ozemlja spadaio k monarhiji, se je (ali treba še le praviti, koga si misli »Union« pri tem »se«?! Prip. ured. »Ed.«) storilo vse možno zanje. Gole opustošene gore so se pogozdovale, pristanišča so se dozida-vala, napravlja!e železnice in druga o-bratna sredstva. Ali eno je ostalo: po Benečanih izvedeni italijanski videz in na tega opirajo Italijani svoje zahteve po »osvobojenju«, ki bi bilo identično s povrnitvijo benečanskega nasilnega gospodstva. , _ _ Zaslužno delo je, da profesor Lukas v Gradcu kritično osvetljuje te zahteve Italijanov. Prihaja do zaključka, da se romanska kultura kaže le na površju m se omeja na par krajev na obrežju, docun ni bilo v notranjih goratih krajih Istre in Dalmacije nikoli govora o kakem globlje segajočem kolonizuiočem vplivu Runa. Istotako neopravičene so zahteve, ki se stavltaio na podlagi nekega pretveznega močnega obljudenja dežele po Italijanih. Med 51 in četrt milijona prebivalcev obdo-navske monarhije je bilo po štetju l 1910. Ie 743.000 Iitalijanov. Skoro polovica teh, 392.000, žive v Tirolu in Predarlški. Na vzhodni obali Adrije prebiva torej le 400.000 Italijanov, ki so skupaj stisnjeni na severu: v Goriško-Gradiščanski 90.000, v Trstu 119.000, v Istri 147.000. V Dalmaciji pa jih živi ie 17.000. V Hrvatski, v Bosni in na Hrvatskem je vsega skupaj 35.000 italijanskih duš, a glavna njih masa je na Reki. K tem prihaja še kakih 600.000 renjikolov, največ v Trstu, kjer jih je občinska uprava na vse načine pospeševala na škodo domačega prebivalstva, tako, da se je vlada često čutila primorano, da je posegala vmes v smislu veljavnih zakonov. Praški list pripominja" zopet: V tem pogledu je izpolniti izvajanja prof. Luka-sa. V nasprotju z določbami zakona, po katerih je vstop v javne službe za ino-zemce odvisen od pridobitve avstr. državljanstva, sprejemali so se v občinske u-rade inozemci in se je domače delavsko prebivalstvo zapostavljalo v prilog ino-zemcev. Neitalijanoin, Slovanom in Nemcem, so se kratile ljudske šole v materinem jeziku. Za Nemce jih je ustanovila država. Slovani pa so bili v tem pogledu do zadnjih časov navezani na samopomoč. (In so po največjem delu šel Prip. ur. »Ed.«) S takimi sredstvi se je posrečilo ustanoviti v Trstu italijansko večino 62'3 odstotkov. Glede Dalmacije naglasa prof. Lukas, da se italijaustvo omeja skoro izključno na glavno mesto Zader. Dalmatinci nimajo prav nič opraviti z italijanskim plemenom. Kar pa pTavi o Srbo-Hrvatih, ki so nastopali kot Italijani, izpopolnjuje praški list, rekši, da je tu mnogo deloval narodni pritisk, a ko je ta nehal, so se povrnile naravne razmere. Vrhu tega da bi bilo pripomniti, da se je tudi dobre Srbe in Hrvate izven Dalmacije smatralo za Italijane in nadejati da se je, da bo korak prof. Lukasa deloval poučevalno in da pripravi veljavo resnici, da je prebivalstvo na obalih Adrije s priklopljenjem k Avstriji že več nego- eno stoletje osvobojeno ter da bi »osvobojenje«, o katerem govore razni Anunzio, Barzilai-i in drugi, pomenjalo le povrnitev k staremu hlapčevstvu. Dolgo je trebalo, da je svet začel iz-poznavati resnične razmere in pravi narodni značaj teh naših pokrajin. Zato ie vse to, kar govore sedaj vladno glasilo »Wiener Abendpost«, prof. Lukas in praški list za nas v največje zadoščenje, saj je v tem pripoznanje vsega onega, kar smo mi leta in leta dan na dan propovedo-vali — gluhim ušesom! Edino, kar nam manjša to zadoščenje in zagreneva čuvstva, je dejstvo, da je trebalo še le tako hudih, težkih in usodnih dogodkov, da nam je prišlo to zadoščenje. Zelo vabljivo bi bilo tudi zasledovanje tistih činiteljev, ki so bili krivi ali sokrivi, da se je mogla tako dolgo prikrivati resnica nam in državi na škodo! Grenka beseda nam sili iz peresa. Pa naj bo! Kar je bilo, je bilo. Samo to bi vprašali, kje se nahajajo sedaj tisti gospodie, ki so svojo »Wochenpost« tirali ob zadnjih tržaških volitvah v usodno zmoto do viška, in pa tisti gospodje, ki so od severnih pokrajin države prihajali v Trst, da so dajali — kako bi rekli, no? — protislovenski politiki v Trstu direktive, po katerih je pomagala vzdrževati tisti videz, ki ga sedaj prof. Lukas odločno obsoja! Kje so, da bi jih pozvali, naj se branijo pred forumom pravice in resnice in državnega interesa?! Sedeli bi na obtožni klopi in ni ga branitelja s tako zgovornostjo, da bi jih mogel braniti. Prišlo je zadoščenje, le žal, da za tako težko ceno! Um Dalmacije z monarhijo. Zaderski »Narodni list« je dobesedno ponatisnil pripombe, ki smo jih bili mi napisali z ozirom na zatrditev, ki jo je dalmatinsko odposlanstvo dobilo na Du- naju, da se namreč zgradi toli potrebna — potrebna v interesu obeh strani: dežele in monarhije — železniška zveza Dalmacije z notranjostjo monarhije preko Hrvatske. Zaderski list pritrja s tem naši trditvi, da vzrokov, da se ta zveza še ni zgradila, čeprav Je nje potreba evidentna in nujna, ni iskati v naši polovici, marveč — če smemo danes jasneje govoriti — v Budimpešti. Razlogov, ki so odločevali tam, seveda ne moremo analizirati in pobližje označati, ker bi se morali podati na delikatno polje državne politike, oziroma razmerja med polovicama monarhije, a to polje je v sedanjih časih zelo opoizel parket, na katerem se kaj lahko izpodtikaš ob gospodo pri — cenzuri. S tem predmetom se je bavil te dni tudi strokovni list za trgovino, obrt in gospodarstvo »Hrvatski Ltoyd«. Pred vojno ie bila — piše uvodoma — zveza Dalmacije s Hrvatsko (in ta bi ravno posredovala zvezo z notranjostjo monarhije) minimalna in je vsa trgovina gravitirala v Trst in nekoliko na Reko. Dalmacija je za Hrvatsko v trgovskem vprašanju povsem tuja zemlja. Na tem pa da so tudi Hrvatje sami krivi, ker si niso prizadevali, da bi stopifi v ožje trgovske stike z Dalmacijo. Druga neprilika je, da za Dalmacijo veljajo druge norme, nego za Hrvatsko, ker prva spada pod Avstrijo in je osebno občevanje zelo težko radi oddaljenosti in velikih troškov. Iz 7agrpfea v Budimpešto moreš priti v pol dneva, na Dunaj v eni noči, potovanje v Dalmacijo pa je spojeno z velikimi troski in veliko izgubo časa. Po železniški zvezi Dalmacije s Hrvatsko bi prišlo do velikih izprememb v trgovskem pogledu, posebno, ako se pojde prometu na roko z znižanjem železniških tarifov, ker sicer nima železnica gospodarskega pomena, ampak le vojaški karakter. V resnici pa se more združiti ene z drugim. »Hrvatski Lloyd* meni, da Hrvatje ne bi smeli čakati, da bo železnica gotova, ampak, morali bi že sedaj iskati trgovskih zvez z dalmatinsko trgovino, da jih nove razpiere ne zalote nepripravljene. Izkustva — pridobljena v času vojne — morajo Hrvatje izkoristiti Končno izraža željo, da bodo tudi dalmatinski trgovski krogi podpirali prizadevanja Hrvatov za trgovsko zbližanje. * Ni treba še Ie naglašati, da so izvajanja v navedenem listu pisana s specijelno hrvatskega stališča in da so narekovana po specifično hrvatskem interesu. Posneli pa smo jih vendar kot zanimiv prispevek k temu vprašanju. Potrebno je to že radi dejstva, da se to vprašanje — glasom merodajnih krogov na Dunaju — bliža svojemu uresničenju in je zato potrebno, da se tudi naš trgovski svet pripravi za to izpremembo. Zanimivo in karakteristično pa je, da se je Ogrska upirala zgradbi te zveze, da-si bi bila na korist Hrvatski, ki živi z Ogrsko v zajednici. O da: če bi se dala ta zveza zgraditi mimo Hrvatske, potem bi stalo vprašanje za Ogrsko povsem drugače.....! (Manje ljudsKssa pomnoževanja o vojskujočih državah. »Neue Ziiricher Zeitung« je objavila te dni članek, ki razpravlja o vprašanju največjega pomena za bodočnost vojskujočih držav, v kolikor je odvisno od fizičnega in moraličnega zdravja narodov, ki danes krvave in se pogubljajo v tej krvavi borbi. Fizično in moraiično zdravje je vprašanje politične, socijalne in gospodarske bodočnosti naroda, torej skupno narodno vprašanje v najeminitnejem smislu te besede. Evo, gospoda iz različnih strank, eno tistih velikih nalog, ki vas čakajo v bodočnosti in ki vas mora — če res ljubite svoj narod — združiti vse h skupnemu delu, da se sanirajo škode, ki jih je ta vojna na to stran provzročila — zastonj bi bilo, ako bi si hoteli prikrivati to — tudi našemu slovenskemu narodu. Fizično In moraiično zdravje bodočih naših generacij je v nevarnosti. C lan kar konstatuje, da se v vseh vojskujočih državah obrača že sedaj največja pozornost temu vprašanju. Posebno pa v Nemčiji in Franciji, ker je tam vojna provzročila največja opustošenja. Na Francoskem hočejo pomnoževati ljudstvo na umeten način: z adoptiranjem belgijskih in srbskih sirot po padlih vojakih. Pa tudi žene hočejo odslej v tem pogledu v polni meri vršiti svojo dolžnost napram domovini. Se odločneje hočejo nastopati v Nemčiji, kjer se iz privatnih in državnih krogov oglašajo z nasveti, kako bi se ustavilo padanje v številu rojstev. S tem vprašanjem so združena druga stranska, kakor n. pr. zaščita materam, podpora za zboljšanje položaja ubožnih .mater in dojenčkov. Število državnih in privatnih porodnišnic in najdenišnic se je znatno pomnožilo v času vojne in množe se tudi glasovi, ki zahtevajo, .naj država direktno poseza v rodbinske razmere in naj se dajajo premije in podpore v spodbudo, da se ffndje ne bodo bali večjega števila otrok. Clankar priznava sicer, da je taka prizadevanja s stališča domovinske ljubezni le pozdravljati, toda vprašanje je, afi Je sploh priporočati, da vojskujoče države sedaj pospešujejo pomnože vanje ljudstva. Clankar navaja tehtne pomisleke proti temu. Posebno so to moralični pomisleki. Sedanja vojna je gotovo najbolj krvava in v svojih posledicah naj strašneja, kolikor jih je Evropa doživeta doslej. Naj se nam ne odgovarja, da saj je bilo že vojen, ne da bi bile pozneje bližnje generacije tako zelo nesrečne! Kajti, niti v tridesetletni vojni niso bila opustošenja in strahote tolike kakor v sedanji vojni, a živci ljudi v 17. stoletju so bili drugačni, nego so sedanjega Evropejca. Državnikov in vseh pravih prijateljev ljudstva naloga je, da v interesu domovine in človeštva opozarjajo različna ljudstva, na nevarnosti, ki bi iz neomejenega porajanja otrok izhajale za njihove potomce. Podpora države se ne sme omejati na to, da stavlja v proračun pot ali celo milijardo v namene oskrbovanja dojencev, marveč treba takoj ukreniti energične odredbe, da se bo zabranjalo ženitve telesno ali duševno bolnih, za ozdravljenje in popolno okrevanje onih, ki so ostali pri življenju! Država mora po sklepu miru na eni strani skrbeti za to, da bodo najširše plasti prebivalstva čim največ uživale materijalne in morailčne blagoslove miru, da se torej usoda delujočega ljudstva čim najbolj zboijša, na drugi strani pa, da se bo prebivalstvo z dobrimi nasveti poučevalo, kako naj ravna napram toli važnemu vprašanju pomnoževanja ljudstva. Zasedaj in tudi za čas vojne naj se opušča vsaka propaganda takozvanim »vojnim. ženitvam« v prilog in več ali mani jasna namigavanja moštvu na dopustu, kako naj vrši svojfe dolžnosti doma. Da se pri tem ne sme zanemarjati skrb za že rojene otroke, aU one, ki se imajo roditi, in da se mora marveč z vsemi sredstvi in močmi gledati na to, da bodo dobro hranjeni in se vzgajali na način, ki bo pospeševal zdravje, da se bodo morebitne po materinem mleku pridobljene bolezni pobijale — to je seveda na dlani. V tem pogledu morejo privatne in državne naprave mnogo storiti. Seveda so sredstva, da bi se popolnoma ustreglo potrebi, nezadostna. Tem bolj se je — zaključuje clankar — omejati v željah in zahtevah po velikem številu rojstev, da ne bodo prihodnje generacije trpele na posledicah bolezni in slabe prehrane. Tako clankar v švicarskem listu. No, on ima v prvi vrsi blagirijo prihodnjih generacij pred očmi. Toda, ta skrb nalaga še posebno skrb za sedanjo generacijo, ki preživlja to vojno in ki bo neposredno občutila posledice vojne. Če bomo skrbeli za to, bo mnogo storjenega za prihodnjo generacijo. To smo hoteli posebno naglasiti in opozarjati vse mero davne činitelje v narodu na veliko nalogo, ki se je morajo lotiti vsi s skupnim delom: za saniranje zdravstvenih in mo-raiienih škod, ki jih je vojna prinesla v naše ljudstvo! Z živo besedo, s poukom, zgledi in svarili. Vsi razumniki — pred vsein pa duhovščina in učiteljstvo. ki živita z ljudstvom v neprestanih stikih — so poklicani na to delo. A da bo to delo donašalo sadu, treba da je združeno, koncentrirano: roka v roko morajo vršiti vsi to delo. Že to delo zahteva koncentracije narodnih sil medsebojnega sporazuma, in zato tudi spremembe v našem dosedanjem medsebojnem razmerju — dosedanjega nasprotovanja in izogibanja drugega drugemu! Vsaka strankarska tesnosrčnost ali celo zagrizenost bi bila napram vprašanju blaginje nareda v bodočnosti v sedanjih časih — zločin!_ Ruski trgoMd minister o problema gospodarskega mira. Predstojeća mednarodna trgovinska konferenca, h kateri se bodo sestali zastopniki ententnih držav, bo imela nalog, da doseže gospodarsko zbližanje dežel četverosporazuma in trajno oslabitev nemških in avstrijskih trgovinskih interesov. Bivši ruski trgovinski minister TI-mirjajev razpravlja v »Birževijih Vjedo-mostih« o tem vprašanja sledeče: Nasilna gospodarska politika Nemčije izsiljuje boj, ki ga bo treba izvojevati po končanja vojne. Rusija in njeni prijatelji bodo morali izvojevati energično urejeno trgovinsko politiko, ki se bo morala gibati v dveh smereh: v kolikor mogoče najožjem gospodarskem zbližanju med zveznimi državami hi v izpodrivanju Nemčije m njenih prijateljev z evropskih in transatlantsltih tržišč. Interparlamentarne konference z Nemčijo vojujočih Se držav zamorejo doseči v tej smeri sicer mnogo koristi, toda velika napaka bi bila, ako bi se domnevalo, da bi bile s tem izčrpane gospodarske naloge bodočnosti. Radi tega predlagam sledeči načrt za izvedbo te naloge: V vsaki zveznih držav se mora ustanoviti vladna organizacija pod vodstvom državnikov in znanstvenih strokovnjakov. Organizacija naj praktično preštudira gospodarske probleme in ne sme končati svojega delovanja pred koncem vojne. Cilj organizacije je dvojen: sestavitev temeljev za bodočo notranjo in mednarodno državno gospodarsko politiko. Z ozirom na to morajo biti organizacije posameznih prijateljskih držav neprestano v živahnih stikih; mednarodna trgovinska pogodba četverosporazuma in razširjenje odredb v svrho izmenjave blaga ne smeta biti sprejeta poprej, dokler ne privolijo v to vsi udeleženci. Temu pogoju je pripisovati poseben pomen. Kakor so se en-tentne države med vojno zavezale, da ne bodo sklenile nobenega separatnega miru, ravnotako je potrebno, da pogodbenim potom izključijo tudi vsak trgovinski dogovor s sovražnikom. Kaka pomožna sredstva je treba vpo-rabljati v to svrho, to je za enkrat še težko dognati. Principijelno pa je pripomniti sledeče: Rusija s svojo mlado industrijo in neomejeno možnostjo ojačenja produktivnih sil soie zahtevati posebno ugodne pogoje v tej mednarodni gospodarski pogodbi. K temu spada v prvi vrsti na temeljih zaščitne carinske politike sestavljeni carinski tarif in pa avtonomna pravica posiuževanja tega tarifa. Nemčija, ki ie svoječasno ugodno politično konjunkturo izrabila, nas je prisilila k temu, da smo se odpovedali avtomne-mu carinskemu tarifu in zahtevali kon-vencijske ugodnosti. Toda kar je bilo za Nemčijo plodonosno, je bilo nam škodljivo, ker smo morali zmanjšane tarife ponuditi tudi drugim državam. V celoti se je pokazalo, da je pripadel glavni del dobička Nemčiji, ne pa drugim državam. Avtonomni carinski tarif brez vsake kon-vencijske vrzeli je življensko vprašanje Rusije. Zahteva po razširjanju njenih trgovinskih sil je potrebna za Rusijo že radi tega, ker bo ie tako mogoče zmanjšati ogromna finančna bremena vojne. Mi moramo radi tega zastaviti vse svoje sile, da prepričamo naše zaveznike, da je potrebno prepustiti Rusiji, da sestavi ~o vojni svoj carinski tarif po svoji lastni volji in poljubno m da se zavezniki odpovedo vsem zahtevam na kake večje ali manjše ugodnosti Kakor sem rekel že preje: Ustanovitev dveh carinskih tarifov, eneera prijateljskega za zaveznike in enega visokega za Nemčijo, se mi ne zdi ugodna za interese Rusije. Ko bo enkrat sklenjen mir, Nemčiji nikakor ne bo mogoče odvzeti pravice do največjih ugodnosti, v tem slučaju pa bi vse ugodnosti, ki bi jih dali zaveznikom, prišle prej-alislej tudi Nemčiji v korist, in ker je dokazala izkušnja, da zna Nemčija bolje izrabljati ugodnosti kakor druge države, zato gotovo ni v interesu prijateljskih držav Rusije, ki streme po gospodarskem oslabljenju Nemčije, da vztrajajo pri dosedanjem sistemu konvencijskih tarifov. Razne vesti. Milan in Monza. Glede na zadnje napade naših aviiatikov na gornje italijanski mesti je umestno* da izpregovorimo nekoliko o njima. Milan, ki je trgovsko in industrijalno najvažneje mesto Italije in leži v najproduktivneji in naiplodoviteji pokrajini, je bil od ustanovitve kraljestva intelektualno središče nove Italije in njegovi ugledni možje so bili s kraljevo hišo skoro v istotako zaupnem razmerju, kakor nje ožji deželami Pijemontezi. Na osvobojenje Italije iz avstrijskega gospodstva je gledal vsak Italijan s ponosom in »Cinciue giornate*. pet dni meseca junija 1859, slave še danes. Pomembnost Milana je tako mnogostranska, da se to longobardsko mesto s prekrasnimi zgradbami in velemesto v polnem pomenu te besede ne more na kratko opisati. Ima geografski tako ugoden položaj, da jc glavno križišče vseh železniških prog severne Italije, ki tečejo po rodovitni dolini reke Po, ob obalih Jadranskega in Tiren-skega morja in na podnožju Alp. V središču lepega mesta, ki je Italijanom samo v poletju nekoliko prevroče, a po zimi malo prehladno, leži trg katedrale z najlepšo gotsko zgradbo vsega sveta, ki dela velik utisek posebno zato, ker je sezidana iz popolno snežnobelega marmorja. S srednjega stolpa te nepripodobljive katedrale se vidijo ob jasnem vremenu Alpe. Milan ima še gledališče »Scala«, v katerem je prostora za nad 3000 gledalcev. S trga. katedrale godijo štiri ulice proti 14 glasovitim mestnim vratom. Znamenitost mesta je prekrasna palača Brera z najlepšimi slikami Rafiaela de Vincia (kateremu je na Piazza delto Scala postavljen spomenik), Bellinija, Ouercina, Tiziana, van Dicka, skulpturami Canove itd. Mlada Italija ni hotela zaostati za velikimi sta-rejimi deli, pak je leta 1865 postavila v središču mesta zgradbo — Galleria Vittorio Emanuele. Železnica, ki vodi iz Milana v Chiasso, se ustavlja v mestu mnogih predilnic svile, Monza na Lam-bru, ki ga je že od daleč videti z njega 80 metrov visokim stolpom. Monza je prastaro mesto, nekdanja prestolnica longobardskih kraljev in iz tistih časov je tudi lepa katedralka. V njej se hrani »železna krona«, ki je bila od L 1859. do 1866. v dunajski državni zakladnici, prav za prav longobardska kraljeva krona, s katero sta se kronala Napoleon I. in cesar Ferdinand L — Monza ima marljivo in- dustrijalno prebivalstvo, ki obdeluje velik del svile, ki jo izvaža Italija. V neposredni bližini se nahaja letni dvorec italijanske kraljeve rodbine. Vila Reale, ki izhaja iz 18. stoletja. Vila leži sredi prekrasnega parka. Na vratih tega parka je ustrelil Angelo Bresci kralja Umberta v juliiu leta leta 1900. Trije učenjaki. Gazeta Lodzka z dne 16. t. m. objavlja sledečo zanimivo do-godbo: Nekoč je bila neka naravoslovska družba. Ta je poslala v dežele vročega pasu tri učenjake in sicer: enega Nemca, enega Francoza in enega Poljaka, ki naj bi natančno preštudirali življenje slonov in napisali o rezultatih učenjaških študij znanstvene knjige. In zgodilo se je tako. Nemški učenjak je spisal po svojem povratku znamenit spis v treh knjigah z naslovom: Sion v biološkem, geološkem, paleontološke m, etnografskem, zgodovinskem in vojaškem ozira.« Delo je bilo jako zanimivo, a dostopno Ie za učenjake. Francoski učenjak stvari ni vzel preveč resno in je mesto debele knjige napisal kot rezultat svoiih opazovanj kratkomalo famozen feuilleton z naslovom: »L' e-lephant et ses amours« (Slon in njegova ljubimkanja), ki je zelo ugajal. Poljski učenjak je poslal končno že s potovanja članek z naslovom: »Slon i spraw pol-ska« (Slon in poljsko vprašanle). Darovi. Za naše hrabre branitelje so darovali: Deca »srpske škole« 30 blazinic in 30 prevlak za ranjence; N. N. množino raznih krp za blazine; Tri vrle ^Neime-novane«: 9 blazin in 9 prevlak za blazine, 200 cigar, 300 cigaret, 36 zvezkov »Svetovne vojne«, 1 knjigo; N. N. več ilu-strovanih časopisov; Sv. Ivanska »Marijina Družba« po g.čni Brani: 2 blazini, 16 obveznih krp, 1 letnik Oesterr.-Rundschau, več časopisov; A. Siavik 6 blazin, g.a F. Ukmar: 9 blazin; g.a Stepančič Hi knjig. Zahvaljevajc se blagim darovateljem prosi sc nadaljnili prispevkov. Ženski podružnici CMD v Trstu daruje gdč. Roza Goli 10 K namesto cvetja na grob svojemu bratrancu Franu Ooliju. Darovi za okrepčevalnice, došli c. kr. nam. predsedntštvu niiu Coinmerciale M, mezanin. <"K) ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Umetni zobje ? Infirez CeUnstt, zlate Krone In o&raUHl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ol. Caserma sL 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Zlato, sre&ro ia platin v vsaki obliki Kupuje po najnižjih cenab Zavod R. Dussich & C.o ulica Acguedotto 62. ^ Zaloga dalmatinske^ uina ^ lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević aflca Carintia št. 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostihia-Buffet v nI. Nuova St. 9, v kateri to« svoja vina prve vrste. i i m J