MflMMMMMMBMn Najvišji tlovcnsiu d nemile v Ziruieiuh (iiitvah V«lj* a« *»• leto . . . $6.00 g Z* pol let*.....$3.00 Z* New 1 Zj •two celo leto GLAS NAR List slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in tke United State«. I»«ued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. IJSS33I TELEFON: 3Tt Entered u Second Class Matter, September 21, IMS, at tbe Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. SI. — fiTEV. 51. NEW YORK. MONDAY, MARCH 3, 1930. — PONDELJEK, 3. MARCA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL SPLOŠNA NEZAPOSLENOST V VSEH STROKAH FEBRUARJA SO SE RAZMERE V PRIMERI S PREJŠNJIM t , MESECEM ZELO POSLABŠALE Kaj pravi statistika Ameriške Delavske Federacije. — Dvaindvajset odstotkov članov največje ameriške strokovne organizcije je brez zslužka. Najslabši položaj vlada v stavbinski industriji, kjer je 43 odstotkov delavcev brez dela. WASHINGTON, D. C, !. marca. — Vodstvo American Federation of Labor je izdalo statistiko, iz katere je razvidno, da je število brezposelnih v zadnjem mesecu znatno naraslo. Statistika temelji na poročilih, ki jih je dobila organizacija iz štiriindvajsetih mest. Meseca februarja je bilo dvaindvajset odstotkov članov Ameriške Delavske Federacije brez dela in zaslužka, v mesecu februarju je pa to število naraslo za dva odstotka. Izza lanske zime se je zvišalo število za štiri odstotke. Najslabši položaj je v stavbinski industriji, kjer je bilo meseca februarja 43 odstotkov delavcev o rez dela, v primeri z 38 odstotki meseca februarja. V jeklarski in kovinarski industriji je poskočilo število brezposelnih od I 5 odstotkov meseca januarja na I 8 odstotkov meseca februarja. Samo enkrat, odkar izdaja Organizacija tozadevne statistike, je bila v jeklarski industriji neza-I>oslenost tako velika kot je danes, namreč meseca januarja leta I 928. Nadalje je brez dela 22 odstotkov krojačev, o-ziroma izdelovalcev oblek, dasi se običajno V tem času začne največja sezija. V drugih industrijah znaša nezaposlenost od dvajset do petindvajset odstotkov. Meseca januarja je bilo brez dela trideset odstotkov mornarjev in pristaniških delavcev, februarja je pa naraslo število na 38. SEN. BORAH ZA {ŠPANSKI SE RAZOROŽITEV BLIŽA NOVA Ne oziraje se na sklepe in zaključke londonske mornariške konference, je pozval senator Borah vse narode, naj prenehajo z blaznim tekmovanjem. WASHINGTON, D C., 2. marca. Včeraj je govoril po radio senator William E. Borah predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve. Govoril je o razoroževanju in sc pri tem ni čisto nič oziral na sklepe in zaključke konference peterih velesil, ki zborujejo v Londonu. — Časopisje poroča, — je rekci Borah — o splošni nezaposlenosti. Brezposelni prirejajo demonstracije, policija pa pretepa demonstranta s krepelci. Ta politika nasilja ne more vzbuditi zadovoljstva in pokorščine v narodu, ki je do gotove mere nezaposlen in preobložen z davki. — Ako ne pridejo vlade do prepričanja, da je skrajni čas, da vzamejo z ramen narodov silna breme na oboroževanj, bo v dogiednem času morda prepozno. Kot največjo slabost razorožitve- ZDRAVSTVENO STANJETAFTA DIKTATURA Njegovo zdravstveno sta* nje se je oči vidno izboljšalo. —Predsednik, njegova žena in podpredsednik Curtis so ga obiskali. Agitacijo za špansko republiko je vlada baje uspešno zatrla. —Kralj bi ne odstopil brez odpora. — Novi diktaturi bi načeloval general Anido. MADRID. Španska 2 marca. --Vsled razkola, ki jc nastal med bivšim španskim ministrskim predsednikom Guerro in vlado, sc bodo pojavili na Španskem senzacijonalni razvoji. Nihče ne domneva, da bi kralj kar meni nič. tebi nič odstopil, ampak bo v slučaju nevarnosti, z vsemi silami branil svoj prestol. V to -svrh<» so j;e tudi pred kratkim sestali v Barceloni generali Anido, Bar**™ del Borh in Sagnier Temu sestanku pripisujejo veliko važnost tor domnevajo, da smatra kralj ?a edino rešitev še strožjo vojaško diktaturo kot je bila diktatura de Rive-re. V tem slučaiu bi bil imenovan diktatorjem general Anido. Položaj v Saguto je nespreme- PETROZAVODSK Karriija. So-vjetska Un;ja, .2 marca. Dosedaj I so zaprli tukaj 58 cerkva, 4 kate WASHINGTON, D C. 2 marca Predsednik Hoover in njegova žen^i sta včeraj zapet obiskala prejšnjega najvišjega sodnika ter bivšega predsednika. William H. Tafta. To jc bil že drugi obisk Hoover ja izza časa. ko se jc vrnil iz Ashville N. C. dne 4. februarja. Prvikrat n: videl svojega starega prijatelja, a govoril je s Taftovo ženo ter ponovil ponudbo, da mu da na razpolaga vse ugodnosti Bole hiše. Predsednika je spremljal njegov „ , „ , , , ..........i trozavodsku so pretopili v m s:n, Herbert Hoover mlajši, ki pa je' . . . , . . ter uporab.li kovino v ra? S0VJETIS0 V INDIJI BO ZAPRLI ŠE KMALU ZAVRELO 62 CERKVA Izbruhnila bo baje vojna, kakorsne ne pomni sve- Celi okraji sovjetske republike Karelije so brez duhovnikov. — Angleški mornarji smejo privatno moliti Za prega- | AMADABAD. Indija. 2 mirra njane kristjane. I vaiiaw»i Patei. ki je zaupnik . tovnazgodovina.-Ghandi ne bo objavil besedila ultimata. _ dijskega voditelja Mahatme Ghandi ja J p izjavil na nekem zborovanju, da se bo vkratkem pričela Indijik . vojna Svrha zborovanja je bila dolo iti, drale in 30 drugih svetišč. Poslopja j Rdaj naj ^ prienr splo~I5 l kamp, nja nepokorščine, ki Je bila odobre- ni ! njen. Vodstvo delavskih unij v Vane konference jc označil BoTah dej - ( lenriji jei zjavilo, da bo proglasilo iz sivo. da so vsi delegati do zob obo- j simpatije začasni generalni štrajk roženi In da predstavljajo države.; Oblasti so sklenila koncentrirati v ki imajo pod orožjem trident mili- j Valenciji veliko policijsko silo. jonov mož. - ' — Večje hinavščinc si ne moremo MADRID. Španska. 2. marca. --predstavljati! — jc vzkliknil. j Španski ministrski predsednik Bc- — Tekom zadnjega leta so vele- j renguer je storil vse da reši monar-sile, ki so zastopane v Londonu, iz- hijo pred naraščujočim valom re- i dale za oboroževanje na morju mi- publikani2ma. ostal v avtomobilu, doAlm sta pred sednik in njegova žena obiskala bolnika. Predsednik se je oglasil na domu Tafta dve uri potem, k > so zdravniki priobčili presenetljivo novico, da se* je bolniku zdravje obrnilo na boljše. To pa jc nudilo družini te mali. ix>dnla. kajti narava njegove bolezni kaže. da se pojavijo taka izboljšanja le neposredno pred smrtjo. IRSKI KARDINAL 0 PREGANJANJU KRISTIJANOV so uporabili v razne gospodarske kulturne svrho. Sovjetske oblasti pravijo, d i pr • tiversko gibanje neprespano nar»> ča. V petih okrajih ni nobene rer-kve in nobenega duhovnika V Pese 7 V porabili kovino v razne indu strijalne namene. Oblasti poročajo, da je v navzo nosil velikega števila kmetov odi na na vsclndustrijskem konere . i V kratkem bo izbruhnila vojna, kakorsne še ni videl svet je rekel Pate! Izbruhnila bo v bombay-skem okraju Oujarat. Oni, ki se ho-| je smrti, naj čimprej mn«o^e po-i begnejo v tuje dežele. Ghandi bije ne bo objavil besedila ultimata ki ga bo p .lal t»od- žilo šest duhovnikov svoje urade ! kralj / Duhovniki so pri tem izjavili, rti i vera le krinka za protorevoiucii-Članstvo brezbožnih družb jc p'» deseter!! >. ne dobi i :a dovoljei bo vsebo d p :r al p* ne z lijardo dolarjev. Samo Združene države so izdale v to svrho skoro štiristo milijonov. BELFAST. 2 marca — Kardinal Danes so bile izdane odredbe za j Piavi dane3 v Pastirskem > pismu, da ne more nihče zanikati. zatrtje nadaljmh protimonarhistič nih demonstracij, in če sc bo zde da se ne vrši v Rusiji veliko prega- MUSSOLINI KMETOVALEC italijanski miniatr. predsednik bo potoval po Italiji in učil kmete umnega kmetijstva. RIM. Italija, 2. marca. — I tali -j a tiski ministri*] predsednik Mussolini bo te dni nastopil v novi vlogi in sicer kot inštruktor umnega kmetijstva Poteg sebe bo mul več 1 znanstvenikov in agronomov, ki sc bodo vozili po deieli v osmih velikih avtomobilih. V vsakem večjem kraju bodo imeli predavanj« ter učili kmečke sinove. lutko je treba obdelovati zemljo. da bo fcnlje obrodila Kot znano, ima Mu&solini veliko u zorno farmo v provinci Froli in po uzorcu te farme namerava preurediti vse italijansko kmetijstvo. Načrt sa to nenavadno ekspedici-jo Je napravil poljedelski minister ter m bo vršila pod pokroviteljstvom fašistične stranke. Nadalje Je bilo objavljeno, da se bo rrtlla Jeseni velika poljedelska razstava Ln da bodo dobili kmetje, ki bodo imeli nsJlepAe pridelke, precejšnje nagrade JUGOSLOVANSKA DIKTATURA BO ODPRAVLJENA BUDIMPEŠTA, Madžarska, 2. marca. — Kct poročajo iz Beograda. bo kmalu parlamentarna vlada stopila na mesto dosedanje diktature. Kot naslednika sedanjega diktatorskega ministrskega predsednika. generala Živkoviča, imenujejo Nmčiča. Volitve v parlament se bodo vr-bile pozno v spomladi. ŽENSKA TEŽKO OSUMLJENA WHEELING, W. Va . 2. marca. — Neko. še neidentificirano žensko Je pridržal šerif Mercer brez jamščine potem ko so našli truplo tridesetletnega Fred Lowmana brez glave i njegovem stanovanju. Ženska je bila baje gospodinja pri Lowmanu. V drugi sobi hiše so našli puško. Uvedena je bila preiskava. di vojno pravo. V Madridu in provinci se niso lo Vladi potrebno, bo proglašeno tu- ! "Janje knstijanov. i — Morda so poročila pretirana, ' je rečeno v pastirskem pismu. včeraT vršili~nikaki"nemiri, z edino to_ne izpremeni dejstva, da se izjemo, da sc je pojavila na balkonu univerze skupina študentov, ki so začeli kričati: — Proč z monarhijo! Živela republika ! Podcfcni prizori se odigravali tudi v Barceloni. LONDON, Anglija. 1 n;urn Prvi lord angleške admiralUrt Alexander, je izjavil, da iunv» ni • proti temu, če angleški mornarji dne 16 marca privatno molijo /■■ preganjane kristijan0 na Ruskem, nikakor pa noče dovoliti v ta na men oficijelnih božjih služb DUESSELD0RFSK1 MORILEC iokler Ija tozadevne Ultimatum pod katerimi naj bi kampanja nepokorščine. V avtoritat vnih krTgih pa iz iv-Ijajo, da se bo kampanja pri čel j najkasneje v dveh tednih. VEC RANJENIH PRI POTRESU NA TISOČE RUSOV BEŽI NA POLJSKO BERLIN. Nemčija. 2. marca. — Nov val ruskih izseljencev je Je vlil preko iztočne meje Poljske. Med te so vključene stotine kmetov. ki nočejo delati pod novim kolektivnim sistemom, katerega so jim vsilile sovjetske oblasti in ki in vol -vira rckvi-TanJe njih iita ln tovorne živine. Na tisoče družin je prestalo strašna trpljenja, ko so taborile v Šumi na begu iz Rusie. Čeprav so sovjetske oblasti podvojile ali potrojlle vse obmejne stražnike, niso mogle zapreti meje, kajti več sto se Jih nahaja že na poljskem ozemlju. Posebni poročevalec nekega varšavskega lista jih opisuje kot množico napol nagih in skrajno bednih barbarov, kojih številni niso imeli Že več dni niti mrvice kruha. Mnogi begunci so odšli najprej v cerkev, ker so bile vse njihove cerkve v Rusiji zaprte tekom zadnjih par mesecev. DEVET DELAVCEV MRTVIH VSLED PLINA MOSKVA. Rusija. 2. marca. — V , Leninovih napravah pri Dnjepra-petrovsku je bilo devet delavcev u-smrčenih od strupenih plinov, ki so uhajali iz velikih peči. Pet delavcev pa je .bilo smrtnonevamo poškodovanih. Dva inžinirja ssta bila aretirana radi zanikrnosti in nemarnosti. vrsi v in proti veri. D U ESSELDO R F. Nemčija, 2 marca. — Prebivalstvo je skrajno razburjeno vsled pisma, katerega je naslovil duesseldorski morilec na Rusiji kampanja proti Bogu časopisje in v katerem zelo podrobno opisuje motive več kot dvajsetih umorov ter način svojega življenja. Pismo je brez dvoma pristno in policija mrzlično išče pisca, ki je gotovo največja kriminalna uganki modernega časa. BBAWLEV. Cal . 2 mar ca - Pri celi vrsti potresnih !unk' sv je b.lo včeraj 7jutraj poškodovani h več ose'o in rušile so sc tudi hiše in proda- jalirv Potre--, se je pričel v rsodaj p.>- poldoe ter je trajal do vp:" :cra V eni sami uri so občutili dese t močnej- ših potresnih sunkov. URENA PREVZEL URAD SANTO DOMINGO, 2. marca. — General Urena, voditelj vstaškega gibanja, je prevA-l danes urad ministra za notranje zadeve. Kakor -hitro pa bo zapustil Vasrjuez glavno mesto, bo Urena prevzel vse ek-sekutivne posle. Senjor Vasquez bo v kratkem od -potoval v Portorico. "EUROPA" DOSEGLA NOV REKORD BREMEN, Nemčija, 2. marca. — Veliki parnik "Europa", ki je last North German Lloyda se je ravnokar vrn;l s poskusnega potovanja. I je dosegel naglico, ki znaša več kot sedem ln dvajset milj na uro Ta STROJNE PUŠKE UKRADENE uspeh je bil dosežen, čeprav niso . delale vse turbine radi napake v y fiEMClJl strojih. Prihodnji teden bodo nadaljevali s poskusnim vožnjami r vsemi turbinami. Uspeh bo gotovo presenetil ves svet. m ADVERTISE "GLAS NARODA" POKVARJENA SVINJINA WAYNE. Pa., 2. marca Dve >-sebi sta umrli in Štirinajst jih ; : zbolelo na trihinozi po uživanju kvarjene svinjine. Mrtva sta J >li:. Mansoto ter njegova svakinja, Mr.'. Alfred Monsoto. Mansoto sta kupila pred kratkim prašiča na farmi ter napravila iz njega šunke in klobase. STAVKARJIV GUADELOUPE UBITI PARIZ Francija. 2. marca. — Dva stavkarja sta bila ubita in več na-daljnih Je bilo ranjenih, ko so se obnovile stavkarske demonstracije v Gudciopc. kot jc danes objavilo kolonijalno ministrstvo. LIPSKO, Nemčija, 23. februarja. Trideset strojnih pušk in municijo je ncznancc ukradel iz tukajšnje vojašnice. Oblasti so razpisale nagrado za onega, ki bi privedel oblasti na pravo sled. Čeprav se je pre-| iskava vršila povsem tajno, so vrn- I ra pokopališču kaznilnice v Mel- dar *zvedeli ljudje' da Je b,1° ^ ! bourn u so odkopavali zemske o- MORILČEVA LOBANJA TRINAJST OBSOJENIH RADI UPORA NA SMRT PARIZ, Francija, 2. marca. — Trinajst mož. ki so bili odgovorni za izbruh vstaje v francoski posadki v Yen zalivu, v Indokini, je bilo obsojenih na smrt. Med obsojenimi so: en sdravnik, en učitelj, dva trgovca, trije kmeti,« trije podčastniki in trije ostrostrelci. Dva nadaijna puntarja sta bila obsojena na dosmrtno ječo v kaznilni koloniji. stanke kaznjcneccv in med drugimi so odkopali tudi lobanjo zloglasnega morilca Deeminga. katerega zločin je vairudil leta 1892 splošno senzacijo. V juliju omenjenga leta je umoril Deming svojo ženo in štiri otroke, trupla je pa skril v kleti. Čez leto dni je bil usmrčen. Že takrat Je njegbv zagovornik trdil, da Je Deeming izrodek, ki ima o svojem zločinu približno tak pojem, kakor zver. Ravnatelj avstralskega anatomič-nega zavoda prof. Collin Mackenzie je preiskal morilčevo lobanjo in ugotovil, da je čudovito podobna lobanjam ljudi iz predpotopne dobe. Morilec Deeming, živeč v 19. stoletju, Je bil torej na isti duševni in moralni stopnji, kakor pračlovek na najnižji stopnji človeškega razvoja. ljano orožje z težkim avtomobilom, na kar je popolnoma izginilo. VSi UREDNIKI ZAPUSTILI JJST LONDON. Anglija, 23. februarja. Vsi uredniki tedenskega lista '"Saturday Review" bodo odstopili v znamenje protesta, ker se je lastnik tega lista, lord Beaverbrook nenadno pridružil United Empire stranki. V zadnjih par letih je bil ta list glavna opora konservativne stranke, čeprav je užival simpatije tudi številnih progresivnih elementov. Sedaj pa je lastnik izpremenil svoje nazore in posledica, tega lista je bila, da bodo resignirali vsi glavni uredniki. , DENARNA NAKAZILA ZA VAAE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Italijo v Jugoslavijo Din 500 ...................... * 9-35 1000 .......................... $1R 50 25S0 ........................ * 46 00 5000 .................... 5 91.90 10,000 ........................ 1181.00 Lir 100 200 . 300 500 . 1000 S 5.75 S 11.30 S lf,J4o S 27.40 % 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 27o Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumele glede načina nakazila. Ixpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treb tednlhu I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEK ZA PRISTOJBINO 75e. SAKSER STATE BANK 82 CorUandt Street New York, N. T. Telephone: Barclay 0380 NEW YORK, MONDAY, MARCH 3, 1930 The LARGEST SLOVENE DAILY ta O. S. A. Dopisi. RAZSTAVA SLIKARJA JAKACA Dt7 Except Band*/» »ad Holidays. i* odo leto velja list w Ameriko Za New York sa celo leto ___91-00 ta Kanado ...... ..........$aoo Za pol leta ......$3.50 S* pol leta .....-......J3.00 Za inozemstvo aa celo leto ____ri.00! C* četrt leta _ ...........$1.50 Za pol leta___________________ _______S3.50 Bubaeriptioa Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Olu Naroda" Izhaja vsaki dan izrzanM nedelj In praznikov. DooM bra podpisa Is osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poifUatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, t odi prejšnje blvaliiče naznani, da hitreje najdemo našlo mika. "GLAS NARODA", t|( W. l«tb Street. N< : CbeftM* stil ew York, H. L IZREDNA POSTAVA Odkar j Jupx4iviji uvetima diktatura *** je mar-m k a j i/|>r*ni»'Uil«». Posebno izprvnirniU* v pravosodju mi bila ii.qumur uveljavljena tloloeha, da j<¥ na mul iVej .r «\ it i let. *eb«», ki je
  • ]M(lnila Marost navala ta MaroMua meja rivaj- U*ll j >Uv a« a |*i«.ti i M-/a. ni«»m . jr oZlUKViid ajne^a /at*T ■za *l**Iil«*lll Izli- vi -t lit na iavarne dan — h« važne. Tako jnoffori* othM uMMMJfttitl .«et let. /nasilna j žaljivim 0x4*ki ko pulf^J hI»| sirup- kazni. Ptp|»<»vmUI Xfiaidjivr trikrat, >tirrkn vtiled cVsar jim .Veekrat ne iz mesta v nj« * luž 1>4) V UH'St 11. Oblasti imajo jnavi.-o **nezaželjivt gospodarsko uničiti. i^^.ii.i arjfin jemljejo koiire^ijt*. tr^oveeni in obrt-jrkoia zapirajo trgovine in delavnice. Odvetnikom jem-Jjejo prakso, zdravnikom ordinacijo. Ta postava je nadaljni dokaz >ke diktature. Pittsburgh, Pa. Prijetno je slišati od časa do časa vesti iz slovenskih naselbin sirom Amerike. Iz Pittsourgha se redko kdaj oglasi kakšen rojak. Vsak dan je nekaj novega tudi pri nas ali zdi se nam. da ni toliko važn3. da bi prišlo v javnost. Že 47. dan je miml, odkar so na stavki vozniki taxicabov, in še danes rojaki, ki pridejo iz drugih mest, povprašujejo na postaji po taxicabih. Zdi se, da se bo kmalu sklenil mir in 'Green" in "Yellow Cabs" bodo zopet na razpolago občinst-stvu. Na 25. februarja smo spremili k večnemu počitku pokojno Ano Mi-helčič, soprogo Gčorga Mihelčiča, 5205 Natrona Way. Danes, v petek 28 feruarja. smo spremili na pokopališče sv. Nikolaja v Milvalc pokojno Ana Satovšek. rojena Mra-vintz. Naj v miru počivajo. Sorodnikom in prijateljem naše sožaljc! Hitra sprememba vremena je po-I vzročila marsikatero ibolezen v naselbini. Mr. John Skoff. 19 Gangstei Et., Etna. Pa., je v jakokritičnem po k>žaju. Miss Mary Kunič. 5?20 Por Way je bila odpeljana v Monieipai H^pital. Tam se nahajajo Mrs. M Ivanič i z Blonox. Mis? Heler Fa-tec m Frank Maurm. mlajši. Dru gi so pa po drugih bolnišnicah. V.^m želimo, da bi kmalu okrevali in da bi se kmalu povrnili na svoje domove. 1 »v rojstni kraj, v s led «Vsar je M: zdravi, sturi .:> mladi, t:.«4j. k., dfiamo m drugi, ki srno na prisiljenih počitnicah, se pa postno zabavamo na raznih vesriicah katerih ne manjka v tem pred pus t nem času. V srede večer sin? b.ii na Orlovski veseelk-i — Slovenski Orel. umo-rtCjno društvo. — ki je bila jako le-jK»li»*ij^ki |x»staji. pc obokana Jutn. v soboto veče*. 1 marca, pride na vrsto veselica za Slovenski Dom. v pokritje stroškov za managarjev^ hišo. V nedel>o zvečer b; priredila sol. mladina iz Sloven. Šole Matere Božje veliko n; zanimivo igro. V pondeljek zvečer, rustni pondeljek. je zepet velika cerkvena veselica. Kakor vse kaže v naš. naselbini je veselje doma. v kljub depresiji, k: se pojavlja po celi Ameriki. Toliko sem navedel, da boste zna-slabo^ti •jujioslovan- 1L da pittsburška naselbina še obstaja na svetovni mapi. jlltt J<* j;«»MUlit* sr motajo večkrat (H'tkrat — javiti j t hI vzeta vsaka ino/nost zaslužka. • ]>ri)»etilo, da i/^uali *Mn/aželjivt" iz; rubil USODA PREMOGAEJA IVemogarjein, jiosebno premolar jeni v Illiinasu. s" .vediio slabše ^inli. Delavce -ilijo k vee j i produkciji, dočiin so plaee isn* oziroma manjše. Ako primerjamo številke lanske-a deeeinlna in letošnjega jaiumrja. pridemo do zaključka, da je bilo meseca januarja zapornih manj ljudi in da so delali manj dni pa h> navzlic temu nakopali 17.1,000 ton vee premoga kot pa meseca dcecmhra. Številke, ki jih j«. sestavil državni ravnatelj z* uia.«-ne in mineral i je. John O. Miliums«', kažejo: inesecn. decembru ji- bilo zaposlenih "jI.I^m pieni<»-farjev, januarja pa povprečno mi delali luajnar- ji v decembra dvajset dni, januarja pa devetnajst dni. Decembra so nakopali b,41o,KWS ton premoga, doeim j<> znašalo to število meseca januarja (>,5110.275. Meseca januarja se je v illinoiškem okraju smrtno ponesrečilo deset pmnogarjev, sc jih je pa vee ali manj težko poškodovalo. 2cne in politika. Poleg dosedanjih sovražnikov je; ža. Ali preveč so osebne, da bi lah-i) Mussolini zameril še Njenemu' ko koristile javnosti." veličanstvu — teni. Objavil )e v Ta napad je izzval na Angleškem londonskem "Sunday Dispatchu"' silno ogorčenje. Mu*.oliniju je od-članek z naslovom: "Taceat mu-j govorila gospa Snow d en, soproga lier" (Ženska naj moiči!) Navedel j finančnega ministra, kar je tem je Napoleonovo besedo svoji sopro- bolj značilno, ker je ta gospa obso-gl: "Madame! otenil sem se z va- > jala izgrede angleških sufražetk. SEZNAM ARANŽIRANI H KONCERTOV. Chicago, m. Pri družini Mr. Toneta Tomše se je oglasila radodarna gospa Štorklja ter pustila za spomin zalo hčerko. Mati in otrok sta zdrava. Čestitam! Krstna botra sta bila Mr. Mi-ba in gospa Reza Baškovič. Ob tej priliki smo se zbrali va. bližnji sosedje. Ofenzivo smo imeli v hiši Mr. Matevža Baškoviča in borih smo se z musolin.jem do ranega jutra. Da se je strop udri — in da se je betrček z mašino po sidewalku do-mo peljal, — je baje krivda male Pepce, Za lačne je skrbela Mrs. Marie Roblek, za no — hm — žejne pa Mr. in Mrs. Ašbalt. Mr. Štrukl nam je pa polke na flauto sviral. Bog te pozdravi. Tone, m glej, da nas čez leto dni zopet na botrinjo povabiš! Pozdrav vsem! Rudolf Schrocf. IZ KOLCAKOVE PRETEK LOSTI Admiral Kelčak. katerega so b >li-sevrki ustrelili 7. februarja 1920 v Irkutsku. je bil rojen 1 1873 v Pr-trogradu kot sin aktivnega častnika Ožeinl se je v Irkutsk« 1 lf»04 L^-'a 1895 jc postal p-nno^mk p>-ve^nika posadke na knžark: • R t-rikKer bi bii rad ixiknl mzni tečaj. se je posebr.o zanimal za o-ceanografjjo in hidroerafijo. Le"a 1900 -e -e učil pr Nansenu m ;-e u-deležil iste«a leta Toliove ek;ped:-eij. Leta 1902 ;e organ^iral novo Oglas, Mr. in Mrs. Plevnik. Jos. Pen-kc, Mr. m Mrs. Frank Plut. Mr. in Mrs. Janko N. Rogelj, James Rotter. Mr. in Mrs. Truger. Miss M Steiniiz. Rev. Stojakovich. Miss G Schneller. A J. Terbovec. Mr. m Mrs. Terbižan. Mr. in Mrs. Vaupo-tich. Mr in Mrs. Ivan Zorman. Mr. in Mrs. Jos. Zorman. Miss Mary Za-krajšek in Mr. in Mrs. Zupan. V oabrr za dekoracijo so odbrarv: Dr. J. W. Mally in Mrs Mally. Math Grdina. Math Berosh. Jos. Likar in slikar B. Jakac. Vstopnina na razstava bo 25 centov za odrasle, za otroke pa 10 centov. Dovolila pa se bo šolskim otrokom v spremstvu šolskih rediteljev in rediteljic, da si ogledajo razstavo forez vsake vstopnine. Sporazumno s šolami se bo določil čas. da si naša slovenska mladina ogleda te slike. Zunanje naselbine: Lorain. Bar-berton, Akron. Euclid in druge slovenske naselbine se opozarja, da ana jo veliko priliko cgledali si to raz stavo preko sobute in nedelje. Enakih prilik jc malo v življenju. Vse priprave za ta \cliko in pomembno razstavo so v teku. Kdor se spominja Peruškove rar.-tave \ Clevciandu. gotov j pride pogledat tudi to razstavo, ki vam kaže nasi staro domovino v podobah, ki va.-zanese v afriški* življenje in potem zopet v življenje v Ameriki. Mr. H Jakar je prinesel veliko slik s jeb • ; severn -e je vr- Naročnik. Cleveland. O. SprejeL smo poroeilo od g Johr.a Modica. da mu je preminul v Ljubljanski bolnici po kratki bolezni niekcv oče Ivan Modic, bivši posest-; nik. trgovec in gostilničar, doma iz vasi Fara, .'očina Bloke. Dotieni je bil svoječasno tudi župan cbčine Bloke in je bil tam j sploino poznan. Smrt ga je dohitela še v najboljši moški dobi. Bil je star 54 let. Naj mu bo lahka domača gruda! Pczdrav! rorocTvalc:. eksped-cijo .sam in ugotovil, da je Tc^i mrtev. Prostovoljno se jc u-deiežil bojev z Japonci v Port A**-ahurju. kjer je bila po njegovi zaslugi potopljena japonska križar-ka. Nekaj časa je deloval v vo i-ški akademiji, 1. 1909 se je pa u-deležil nove znanstvene ekspertici-je. ki je preiskala Beringovo ožino. Leta 1916 je postal poveljnik čr-nomerske^a brodovja in povišan bil v viceadmirala. Udariti bi bi! moral na Carigrad, toda revolucija je prekrižala njegove račune. Kot dober Rus je smatral za svojo dolžnost podpirati vsako vlado, ki bi nadaljevala vojno. Revolucijonrni duh je bil objel tudi mornarje in zato je Kolčak odklonil mesto poveljnika baltiškega brodovja in odložil tudi poveljstvo v Sevastopolu. Odpotovati je hotel v Ameriko, spotoma je pa vstepil v angleško službo in poslali so ga na daljni vzhod, da bi organiziral armado proti boijševikom. Iz Vladivostoka j? prišel v Omsk, kjer je postal vojni minister zapadnosibirske vlade. Fe prevratu v omskem direktoriju je postal Kolčak takozvani vrhovni upravitelj Sibirije. Direktcrij Slovenskega narodnega doma v Cleveland-u. Ohio, je dal nalogo svojemu prosvetnemu odboru, da v vseh ozirih pomaga Mr Bcž.dar Jakac-u, slikarju in umetniku iz stare domovine, da razstavi svoja dela iz domovine. Afrike i:: Amerike v spodnji dvorani S. N. D Prosvetni odbor je obvestil predsednike podpornih, kulturnih in gospodarskih skupin, kakortudi posamezniki. da pridejo na skupno sejo. kjer zamislijo najbolj praktičen načrt za uspelo in dobro obiskano razstavo pastelov in grafik. Seja se je vršila 17. februarja. Izvoljen je sledeči odbor: predsednik Vatro Grill, podpredsednik J. B. Mihaljevič, tajnik Janko N. Rogelj. blagajnik Ludvik Medvešek. nadzorni odbor: Jchn Marn. John Močnik in Frank Virant. Na večer 19. februarja se je vršila seja tega odbora. Zaključki o-beh sestankov so doprinesti sledeči spored: Razstava Mr. B. Jakac-a se otvo-ri slovesno v sredo zvečer, 12. marca ter se konča 20. marca. Pričetek cb 8. uri zvečer, zaprto ob 11. uri. V soboto m nedeljo se odpic razstava že pred drugo uro popoldan. Radio Trio »Miss Irma Kalan, Anton Eppich in L. M. Kolar> so obljubili, da igrajo na razsatvi. Tak , r^jr tudi na otvoritveni večer operni pevec i? domovine R. Banovec Scdelcvanje jc obljubila ' otako operna pevka Zora Ropasova ter L uis Brile s svojimi pevc:. D< klela in jrv.r Jugoslav »Slovene» kluba priskočijo na pomo kot rediteljice na razstavi. V nede- j u-tavj se Ijo 16 marmi pa napravijo cujan;: ' p^rku za Amen kan re. katere povabijo n Or^:« : umetnostno razstavo. Reditel.nce dramatičnih drujytev Ivan Cankar m Triglav se p_rvabi da pomagaj -na razstavi Odbralo se je publicijski odsek, ki sestoja iz urednikov posameznih listov Clevelandu. zuna:iie Lste pu obvešča upravni c^dbor. Hrvatske liste oskrbuje z informacijami J. B Mihaljevič. Angleške liste preskr bita z gradivom umetnik m tajnik Druga seja ie imenovala tudi takozvani informacijski in sprejemni odbor, ki sestoja do sedaj iz sle- j ~Razstavljene že v 45 razstava! dečih imen: Mr in Mrs. Bukovnik ; giim je ,mel ze neka} ,VOJlh ;ndivi_ Math Braidich. Jr . Mr. in Mrs. Be-roth. Alex Donchevich, Mr. in Mrs Gornik. Anton Grdina, Math Grd.- i na. Mr. in Mrs. Gril!. Mr. in Mrs j Ivanush. Mr. in Mrs. Jakšič. Dr. F ; T. Kern in Mrs. Kern. Mr. in Mrs.' Frank Kerže. Miss Irma Kalan. Mis- | Mary Križmančič. Mr. in Mrs. Ka- ( Lsh. Miss Risie Kovach. Dr in Mrs. i J. W. Mally, Mr. in Mrs. Mihalje- j ViCh. Miss Julia Močnik. Mr. in Mrs. j Močnik. Mis* Danica Oblak. Frank ' Janko N. IJogelj. tajnik I Peter Zgaga i v Amer'.ko. Bil je dv.ikr.it Afriki. Pre d me.scceni dni n:l nazaj v Cleveland po sečnem o tovanju na ie v Yeilo Astt : LU.nt scu. tem v San Fra:. in Hoilraoodu, Vr; . i. dii v Grand Canyon-u Za padu c Natio- Angi Mr B :.ur kuli trideset lei vetra mesta na pohajal v Idr.. Jakac- je se inLid. o-star. Doma e iz No Dolenjskem. V š lo t i, v realko, kjer se jc priučil franco..cmc in nemi ine. li. mu kaj dubro -iužita v Ameriki Umetnost >e študiral v Pr.igi in pozneje v Parizu. Njegtve slike so bi- i duaimh razstav. Zadnja, ki se ;e vr-| šila pred letom v Ljubljani, je b:ia zelo dobro obiskana V Clevelandu se ie nastanil pri svojem bratrancu Mr. Anton Co-larič-u. 5338 St. Clair Ave. V Clevelandu je dobro znan med umetniškimi krogi. Imel je že raz stavo v galeriji Eastman & Boiton Za Prosvetni odbor S. N. D : ŠE NEKAJ 0 GEN. KUTJEP0VU ml, da mi rodite otroke, na pa da ml dajete nasvete.** Žene se naj ne vmeSavajo t politiko, ker znajo samo posnemati, vstvarjajoče sile p« nimajo, de ženske mode izumijo tnoSkl krojači. Država bi pod žen-vodstvom doživela žalostno Politične pravice ženo odtujijo rodbinskem žlvlje-tai sanemarjenl otroci pomenijo Visoko spoštujem lastno a vendar nikoli nisem <1 i ho rite ženske. Čust-UtthkL t ln slfcčni čari nare-ieno maot vredno kakor je Ne teci a pa, da ne bi *tet- 0*r "Muasolmijevi dokazi so smeš ni!" pravi gospa Snowdenova. "Noben angleški poslanec ne bo trdil, da razume žena v politiki manj kakor mož. Seveda so otroci in družina glavni posel, ki ga je narava namenila ženi. Vendar bi bilo bedasto prepovedati ji drugo ude|-stvovanje Vsi vettki ljudje dolgujejo ženam. Zgodovina našteva dosti velikih umetnic in znanstvenic. Če se zanima žena za politiko, je to njena pravica in dolžnost, ki sledi iz njene ljubezni do moža in otrok. Kje so časi ko so bile žene zaprte doma. Ne mislite, da ste vi zmožni rawroj." 5. marca: Cleveland. O.. il i lc~ deči pogovor: Oh. ti ne veš. kako .-.eni jaz ne-srečen. je zašepetal fant. S temi besedami je fant dobro začel, tako da boljše skoro ni mogel Ka,i. ženske so usmiljenega sred. in vse se jini smili O. vse se jim vmiii Vsaka živalica sc jun smili, pa bi sc jiin zaljubljen osel ne. — Zakaj si nesrečen? ua jo vprašala I. zato. ker te imam rad To ;e bilo pa že nekoliko prenagljeno. Ni; je bilo -acer preccj vroče pi» srcu. pa se ni hotela izdati in je re-iC.a Kar "aKO — Ah. beži beži mene imaš lad 1 To pa že ni re^ O. samo tebe. — je jecljal Da bJ ?a še malo bolj preizkusila. je rekla: Saj je vendar dosti bolj pametnih in lepših na svetu kakor fem jaz Ko je to rekla, je hotel 0x1 se nekaj bolj pametnega povedati, pa ga je strahovito polomil z naslednjim komplimentom: — Ah jas pa nočem nobene pametne in lepe ženske. Jaz imam le tebe rad. * Dve že bolj priletni, sta pa takole modrovali: — Vina ne delamo doma. ampak pir kuham. Pir je jako dober In tudi kozarček šnopsa imam vedno doma Samo za recnije — O. jaz pa ne. jaz pa ne. )r ugovarjala prijateljica. — Cc bi biij nas doma kaka recnija. bi bit stan vedno bolan. pri moj Z usodo generala Kutjepova se je začela pečati tudi berlinska politična policija. Pred kratkim je prispel v Berlin višji uradnik pariške policije. ki bo z berlinskimi policijskimi oblastmi vodil preiskavo. Z njim je prispelo več detektivov, ki so izjavili, da vodi zadnja sled za generalom v Berlin. Kutjepov je imel v januarju v Berlinu več tajnih posvetovanj, med katerimi so ga tudi svarili naj bo previden, ker ga nameravajo komunisti napasti. V četrtem kotu t»o pa razpravljali o zdravilstvu in zdravljenju v splos-nem. — Ja. kaieli, to ti rečem, kašelj, to jc nekaj strašnega Moj dedcc jc zacel pokailjcvati. pa sc Icar bojim, nič nc vem. kaj bo. — Rabarbare mu skuhaj, rabar-barc — ji jc svetovala prijateljica — Rabarbare na mleku. In rabar-baro naj pije zjutraj in zvečer. Tudi moj je kašljal. odkar mu pa raba rbaro kuham, si nc upa več za-kašljati. * Taki in podobni pogovori so se vršili na maškaradi Že iz tega je razvidino. da je moralo biti jako zabavno. Bilo je pač tako kot je skoro vselej ob takih prilikah. Opolnoči je bilo treba maske odložiti. toda čimbolj se je bližala jutranja ura, temveč maškar je bilo vsepovsod. * No, pa kaj bi človek stokal in la-mentaril. Jutri je pust. Vsem. ki se jih tiče, želim za god vse najboljše. Ne smejo zameriti, ker tudi jaz ne zamerim nikomur. Meni čestitajo rojaki in rojakinje na ta račun že štirinajst dni, in zdi se ml. da bo jutri največji naval. Da bi se me že vsaj kdo spomnil z mastnim m debelim a mikom Na same čestitke, pa naj bodo se tako ljubeznjive. niti vino ne tekne. U9NCT39K •QkAl NARODA* WBW TORE, MONDAY, MAKU 3, 1930 Ttat LARGEST SLOVENS D/11LT In V. 9. A MORILEC OBSOJEN 100-LETNICA OKUPACIJE ALŽIRA V Parizu je te dni zbudila veliko toženec pod nesrečno zvezdo roje-senzacijo sodna razprava proti 25 no dete. Njena nasprotnica odvet-; neporavnani spori šp iz časov ve letneu Georgeu Legayu, ki se je ma- nica Lucille Tinayre je opozarjala, like revolucije zaradi vojnih do GLJEB IVANOVIC USPENSKIJ: ALI JE PISMEN ČLOVEK POTREBEN Sličica ii ruskega sela predvojne dobe. *vi dan po prihodu v selo a vsiljevali z v-h ^r^nl taki vaškega življenja, da sem idei. in čutil nekaj, s čf*n?r u kot pismen človek svoj tj sem se namreč pripeljal lem sem postal pozoren na .ino vrvrnje in rasburjenje delavnik m snežilo je Oo vremenu je vaAčan rad do-apecku. to pot pa je bilo na navadno živahno Kmetje tU pesti v zrak, a nekdo jih mer pregovarjal in tolažil ij neki imajo. —> sem vpra-nTga voznika. bog .vi ga vedi. — kaj jih jo ,z)arik>." je odvrnil b Uči-a nekoica vrata z okrajnim ti. da učitelj počenja Kaj ii nedovoljenega. Trdnu . da zbeži m od ncsrče in uri v to zadevo, vendar tako usojeno kajti ti»«.i prišla nasprcii razkačc-ictov. uj pomeni ta krik i«i vpraieval kmete. L; Mi vsi hkrati, da ni-U besedice, dokler u " i* star Jcmet hi silno c- * pravice na svetu' V ij črno na belem, da /e kralj Salomon je napo-ride čas, ko je več ne bo. videl kamentt stolp, ob->ok. da je segal v oblake, a pa je skočil zajec m se je v hipu sesul. Kt-.olp je stala pravim, iz- pod njega pa je skočila krivica la ! se kot nedolžen zajček »prehaja po sv-tu Tako je in nč drugače. Konec »veta se bliža, nč n"* pomaga j •sat je tako prerokovano. Tolpa okoli govornika je globoko j nila da se je t rudo m a in s poveše-no glavo napotil proti svoji hiši Torej, ljudje, zdaj pa po pa-j meti: kaj se je zgodilo tako strašnega. sem vpraAal ponovno. |1 Takoj mi odgovori drugi kmet, m-»-daj t h let. polti ob« pa in srdi: — S sveta nas hočejo »praviti, tu je vse. Ni mogoče! Zakaj pa J —- E. to pa ni naša krivda: zakaj OCivictno jim je tega treba. To je neumnost, to so bedaste čenče, jwontf vendar že kct pametni ljudje — jih ponovno pozovem - Ho, pa vprašajte okrajnega NE KAPLJAJTE! it nakit« »« tali Swie&Ch. natfivtnl* kalijev' Zrn uttavit* na«t«i^* tč«. • Severa • C * u ( h SatMimm, Pr. mat«. J Ml ! rsm i«* otrokom m«4 4» >«( Vkm, U-»Mino Ltktm«r • « i«t D*« v«. StkOfti, ZH m ftOc kvtrj'i Taoiel«] COUCH BALSAM sla. tega. ki je prijezdil. Pomislite, ali nt to uničenje kmetov, ako nam velevajo razkrit! streh? na hlevih, živine ne imeti v hišah, gnoj voziti iz vasi, jesti iz posebnih skled, sežigati cunje in razno staro šaro? To je naša smrt! In še prete nam, kajti tam je rečeno: V nasprotnem primeru nastopi vojni codišce.. Pri nas nas je dvanajstero, kje n«j vzamem denar, da kupim dvanajst čaš za čaj. Nikakor ne zmorem tega. Ostane mi tedaj samo vojno sodišče. nasprotni primer in smrt. Postalo mi je jasno, da je okrajni sel povzročil zmešnjavo z napačnim tolmačenjem kakih oblastvenih higijenskih navodil. — Kar mi ukažejo, to delam,— te kričal srdito. — Vi pa bodite pokorni. ali pa bom vse upornike po-zapssal in tako bo nesreča š? prej tu. L« zapisujte, kolikor hočete, sem mu odvrnil. — Kakor vidna. ste vi krivec tesa razburjenja Vi ste s svojo neumnostjo preplašili kmete. Nikar s? ne vtikajte v uradno poslovanje. Dvajsetkrat sem jim vse razloiniačil, če pa nočejo razumeti. ni moja krivda. Tu s?m •>-pravil! In sel je obrnil konja in e pripravljal, da bi odjezdil. Zdaj se je vmešal tudi učitelj: Vi zahtevate nečesa, česar v razglasu spioh ni. Ne razumete, kaj pomeni določba o treh kubičnih metrih zraka, zato zahtevate, da bi moral p ^vaditi učence tri metre drugega od drugega. To je radi dihanja rečeno, razumete.H Nu. dovolite, da vas vprašam, kako pa se diha s kubičnimi metri1' In kdo je na vsem božjem svetu že kdaj dxhal z metrom, povejte mi to vi, ki ste izobraženi. Če dihamo kot pošteni ljudje, hvala bogu takole: in je nekajkrat prav krepko potegnil sapo v ogromna pljuča — Tako diham in naj vrag vzame vaš meter, kaj ga ne*i rabim pri d!hanju' Kmetom je bilo to dokazovanje jasnejše nego prizadevanje učitelja da bi pravilno razložil odraslim in bradatim glavam pravi smisel. Nepismenost je praznovala orgije zma goslavja. vendar se učitelj ni vdal. Dokazoval je >lu. da so te odredb« samo za primer nalezljive bolezni, ki bi jo moral šele ugotoviti sreski zdravnik. Kmetje so se oddahnili, ko so po malem razumeli, da jim za sedaj ne preti nikaka nevarnost, za prihodnost bo pa že kako. Tudi sel je polagoma opuščal svojo trmoglavo oblastnost. veiidir je še vedno skušal nasprotovati: — Dobro, pa naj otroci po vasem dihajo z metri, jaz bom po starem, kakor doslej. — In spet jc pokazal, kako krasno zna dihati. — Kako pa je z razkrivanjem streh? Ali tudi tega ni treba? — Seveda ni treba, saj navodilo pravi, da sc naj slama v strehah prenovi ob toplem vremenu, zdaj je pa sneg! — Tudi čase za čaj niso potrebne? — Tudi ne. dokler ni nalezljive bolezni; kadar pa bo, bodo p a kmetje toliko pametni, da ne bodo siamranstnui: i (!!■-<,»..,! .■.,..;!,'»:&,.■■ ^WWtHBIBBIWSluJhlirrtlP-J Naročite SLOVENSfcO-AMERIKANSKl KOLEDAR za leto 1930 ki jt letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM OA POŠTNINE PROSTO ZA 50c pili čaja iz iste posode, kakor 51 je bil bolnik. Ali ni res. mužički. — se obrača učitelj k tolpi. * — Ne bomo ga, toliko pameti že imamo. — je v zboru odgovorila množica. Tako so se izkazale vse stroge odredbe za sedaj popolnoma nepotrebne in prav nič ni bilo primerno, da je ljudstvo zašumelo o smrti pravice na zemlji. Zmeda je nastala zbog tega, ker so bila higi-jenska navodila preko vsake mere dolgovezna in podrobna, namestu, da bi se ljudstvu pojasnila stvar v par besedah. Uradni zastopnik nepismenosti pa je široko zajezdil v vas in na dolgo in široko razka-dal, česar niti sam ni razumel, dokler ni prišlo do razkrivanja streh ln podobnih bedarij, nad katerim je plavala strahovita grožnja "vojno sodišče".... — Naš posel je. dragi priiat ij je že povsem pokorno govoril mogočni nosilec Jobovih vesti, — poslušati ukaze, za ostalo pa se ne meniti Ali nima morda, kdo ščip-ca tobaka, ljudje krščanski, strašno sem se namučil z vami. Zažgal si je pipo, obrnil konja in objezdil v druge kraje propovedo-vat prihod krivice na zemljo. Kmetje pa so po njegovem odhodu planih v gromovit smeh. — Nu. kakšen ukaz pa bi tudi to bil da mora ves svet pomreti, ha, ha, ha Nenadoma se jim je prejšnja resna groza zazdela čudovito smešna. A starec Mironič pa, — ^e tolče po kolenih neki kmetič. — ta pa je takoj pri roki. s svojim zajcem — krivico. Ta jo je pa res potu.hI.al, pravi Salomon! Seznanil sem se pri tem z učiteljem in še dolgo sva ostala tsr se smejala s kmeti. Med splošnim smehom pa sem slišal tudi nekaj, kar m je prepričalo, da nepismena tema ni premagana, ako smo dokazali okrajnem slu. da je >edak. Nekdo izmed kmetov je namreč strogo in važno govoril: — Bolezen prihaja od hudobnega človeka, ne pa od gnoja! Kdo je v Sirejki spustil kugo nad ovce? Vsi vemo: Bukaniha, vojakova žena! — Znana stvar, — so vsi pritrdili. — Ni treba strehe razkrivati.: ampak p >šteno mahniti po gla /i, 1 pa je vseh nesreč konec! — Seveda, hudiču je treba poka- j zati kar mu gre, pa je precej vse j dobro. Tu pa členkajo o gnoju in dihati nas učijo. ral zagovarjati pred porotniki za radi umora lastnega očeta. Za razpravo je vladalo v pariški javnosti ogromne zanimanje, naval na sodno dvorano je bil silen. Legay je pred nekaj meseci streljal na očeta in ga usmrtil, dozdevno očetovo ljubico go. Roso Fran- j cois pa precej težko ranil. Ozadje nenavadne rodbinske tragedje je bilo gmotne narave. George Lega/ v kupčiji ni imel posebne sreče in je bil večinoma odvisen od svojega očeta. Mladenič je pri zaslišanj-i zatrjeval, da je njegov oče večino' svojih dohodkov in imetje potro-l šil za svoj oljubico. njega pa zato' zanemarjal. Obtožencu pa se ni pri zaslišanju niti pri razpravi posrečilo dokazati, da je imel njegov oče res razmerje z go. Francoi-i. Med Francijo in Alžirom so biu mož. 19. junija zjutraj je udaril bejev zet Ibrahim na Francoee s tako silo, da je prodrl v njihovo ta-porotnike, da George Legay ni niti bav, katere je Napoleon naročil pla- borišče. jer se ie vnel boj na nož. Toda Francozi so spretno odbili napad in sovražnik se je moral v splošni zmedi umakniti. Potem «e je Bourmont pripravil na odločilni udarec. 4 julija je navalil na trenutek pomišljal, ko je streljal čati bankirju Backru. ki je pa več na go. Francois, mater otroka, ki bi čino denarja spravil v žep in umrl. lahko postal sirota. ! predno so bili računi poravnani. Porotniki so se posvetovali eno! poleg tega so alžirski pirati napad-uro ter soglasno potrdili vprašanje! u in oplenili francoske trgovske o umoru, obenem pa tudi dodatno, jadje in ko njihov poglavar ni ho- glavno mesto, katero ie kmalu za-vprašanje o olajšilnlh okolnostih.' tel plačati odškodnine, je Francija sede!. Bej sam je dal trdnjavo nosna Sodišče je obsodilo Legaya na do-] zasedla pristanišče Call*. Leta 1827 tj v zrak Sledila ;e kap.tulacija *>< smrtno prisilno delo. Obtoženec jej s(? je alžirski poglavar ali bej. ka-jokaje poslušal sodbo, dočim je bi- j kor mu pravijo Alžlrci. v pogovoru la njegova mati popolnoma apa-. ga jc p>štni inšpektor varjala obtoženca odvetnica Jeanc zmerjal in žalil tako. da te ni mo-Rospars-Legrand, dočim jc druga sel več premagovati. Dcfravdant znana pariška odvetnica. Maitrc in v';ijalec je bil obsojen na smrt. Lucille Tinayre. zastopala zasebno Priz.v je bil zavrnjen, kajti veliki obtoženko go. Roso Francois. Za- svečenik, kateremu jc bila po .ctar:! znala za zakonitega vladarja slišana jc bila cela vrsta prič, ki jih tradiciji poverjena ebsojenčeva Turčija preprečila je predsednik sodišča predvsem iz- prošnja - kralju slede pomilostitve nc preostaja o Franciji drutiz- prašcval. če je res. da je imel Pierre ni hotel prositi kralja, naj obsojen- ; nego izsilili si zadoš^nje v. Lagay ljubavno razmerje z go. ca pomilosti. Inozemski na vinar, ki j orožjem ccprav je hotela vlada ob-Francois in če jc zanjo res trosil jc prisejtvoval usmrtitvi, jo opisu- ! enem odvrniti pozornost javnosti denar. Nobena priča pa ni mogla v .ie takole: tem pogledu ničesar izpovedati, pač, Ni, kahirskcga sodiš 1.1 pa so potrdile, da je bil pokojni sc jc zi>raJo ob 8 zjutl-aj vce sodnih uradnikov in novinarjev. Državni pravdmk jc ukazal privesti obso- stopnikom tako razburil, da j? udaril Francoza s pahljačo po obrazu Zato je zahtevala Francija običa,-no zadoščenje, katero so Alžirci odklonili in še Istega leta je bil Al-žir blokiran. Blokada pa ni dosegla zaželjene-ga uspeha, kajti Alžir ni imel li-dij. da bi jih Francozi uničili, r.e trgovine, da bi jo ustavili. Zato se hotel Francozi leta 18?9 z Alžirci pobotati in skleniti priiatelj-sko pogodbo. Toda poglavar jim j" odgovoril, da ima dovolj smodnik i in topov. Sramotenje francoske zastave in kršitev mednarodnega pri, va je zahtevala strogo kazen Kiju o temu je novi franco, ki mini^trs'-i. predsednik Pclisnac pozval egipt-skega Me hm e d Alija. na i se polasti Alžlra, na kar bi Francija rri- Ko to akcijo. ' ~ istega dne in Francozi so dobili v knežji palači tako sijajen p'.en. da so krili vse vojne strošk? Neposredni uspeh je b:l v tem. da je biio unično zloglasno razbojniško gnezdo. ki je bilo 300 let ^trah in trepet vseh trgovcev Be? se je zatekel z rodbino in velikim premože-niem v Neapol Francczi so pa postali gospodarji glavneea mesta in vse dežele. Zmagovalec Bourmont je takr;j poskrbel, da je Francija kljub odporu Arabcev in Berberov z a gospodarila v Alžiru Minilo je sic^r še vee let predno si ;,e Francija zasigurala oblast nad to deželo. ki je po obsegu vei i.i od Francije. toda svetovna vej na ie pokazala. da je Pariz dobro gospodaril v Alžiru. Francija lahko po pravi- ci proslavi 100 lHnico turnega poslanstva v če. ker je bilo blagosli želi. vcjefia kul-Afriki vob- za de- POZIV! Legay res velik skupuh in da jc .*; sinom, ki je sicer dobrosrčen, a zelo rad naglo vzkipi. zelo slabo rav- i jcnca v sprcmstvu dveh jetniških nal. paznikov jc prišel Husein v rrie:i 5000 LET STAR MAVZOLEJ KJE SE NAHAJA FRANK MLAKAR, doma iz Ravnega Brda, št. 3.? Ko sem zadnjič slišal o njem, je delal v pennsyIvanskih majnah. Zanj bi rad izvedel njegov bratranec: — Ferdinand Mlakar, c o Glas Naroda, 216 W. IS. Street, New York City. <3* 1.2.3» KJE i?E NAHAJAJO FRANK GROZ-NIK, doma iz Zaloga, VINCENC KLEŠNIK. istotako iz Zaloga ter FRANK BOHINC, ki se je svoje-časno mudil v Milwaukee, Wis Z g laso naj se naslov: — Glas Naroda, 216 W., 18. Slreet, New York Citly. <3x 1,2.3) Državni pravdnik jc v svojem go- ; rrajci kot znaku na 5mrt obsojenin voru zahteval najstrožjo kazen m j in s težkimi -^rigamj na rokah in obtoženca, češ. da gre za zločin 1 nognh. odvedli so Sa v takozvano najtežje vrste. Obtoženčeva zage- j 6mo cehc:. v katerih se vržc j usti-vomica Rospars-Legrand jc v svo- j nkacijc. IzročiU so ga dvema zajem zagovoru apelirala na porotni aicr5kima krvnikoma ogromne poke. da naj milo sodijo, češ. da je ob- j 5tave Krvnika sta mu snela verige 1 m nadomestila z vrvicami. Husein ~ se je tresel in prosil naj mu dovoli- jo moliti. Državni pravdnik je nje-gevo pro?njo odklonil, češ da mora j cbsojcnec najprej poslušati smrtno --obsodbo in sklep vrhovnega sodl- Pariški listi poročajo iz Kaire. da i Prečital je oboje in pripomnil so našli egiptski arheologi blizu ve-: Bog >odi m;lcstiv tvoji duši. like sfinge staroegiptski mavzolei.; ki je eden največjih in tudi naj- Obsojenca je obšla nepopisna starejših. Iz napisov je razvidn { -ro2a- Omedel je in krvnik ga jc koda gre za ogromen nagrobni spo- ! sPravil k zavesti. Potem so ga menik velikega svečenika egiptske odvedli na sredo črne celice. Obso-boginje Neheb Ra Overa. Nagrobni j *enec je Plakal in jecljal: ' spomnik obstoja iz 80 malih sobic ! mcja žena- ub=-i moji otroa«. kdo in 30 serdabov. to so prostori ta ! bo skrbel za vas?** Krvnik mu je za-kipe mrtvih. Mumije velikega sve- j knl ^lavo in obraz z rdečo ruto ter čenika še niso našli, pač pa so na- J mu položil zanjko okrog vratu. Stroj šli mumije nekaterih njegovih slu -! -te dvisnil obsojencev? telo v zrak žabnikov. Našli so tudi mnogo dra- j m Prav1-1 Je zadoščeno, guljev in dragocenosti, katere so Egipčani nosili ob svečanostih. ^ Angleški listi poročajo iz Kaire. j da izvira nagrobni spomenik, kate- j rega so odkrili blizu velike sfinge i iz 1. 2730 pred Kristusom. Veliki; svečenik Ra Over je živel za časa I tretjega kralja pete dinastije Ne- in bivši rektor salamanškega vse-fri-Rika-Ra. Mumije služabnikov velikega svečenka, ki so bili poke- P0VRATEK UNAMUNA Sloviti špaatski pisatelj, filozof Vsi naročniki katerim je, oziroma ho v kratkem od napetega položaja v domovini g|a naročnina /a Hst, so 7. februarja 1830 je francoski mi- r nistrski svet sklenil poslati v Al-r naprOSeni, da JO pf) mo-žir vojaško ekspedicijo. inicijativo žnosti čimprej obnove. — sta dala maršal Marmcnt in vojni minister Bourmont. dva g ene ar11 Uprava lista. Napoleonove šole. Vrhovno poveljstvo je bilo poverjeno Bourmontu iticK/i'i.ACM IMH'K. Obe sosedni državi Piemant in BOARD OF EDUCATION nudi Španija sta ponudili Franciji po- brezplačen pouk, ki se žele nauči-moč. katero je pa Pariz hvaležno! ti angleški in hočejo postati dr-odklcnil. V proklamaeiji izdani 20. žavljanl Združenih dižav. Oglasite aprila 1830. je bilo rečeno, da je: se za pojasnila v l judski šoli šiv. namen vojaške ekspedicije v Alžir 27. East 41. cesta t pptek -zjutraj uničiti suženjstvo in morsko ra:- od 10. do 1*., soba šiv. 308. ali pa v pani istočasno z njim, so bile zelo dobro ohranjene. Na en roki so našli dragoceno zapestnico s krasnimi dragulji. Tudi na truplih drugih služabnikov so našli več draguljev. bojništvo. obnoviti varen promet j po Sredozemskem morju in prido- • biti severnoafriško obalo za sv j-j bodno trgovino. Anglija, ki je y zavistjo in strahom opazovala priprave za kazensko ekspedicijo. k izjavila Francija, da se bo rade volje sporazumela z drugimi država-j mi glede režima v Alžiru. čim boj bej odstranjen. Enako ob.iubo jo dala Francija tudi drugim drži-vam. Toda Anglija je hotela ime;i' večje garancije in zagrozila jc celo z vojr.o. če bi se francoska v o.j- j ska izkrcala v Alžiru. Končno si je ; pa premislila in se zadovoljila tem, da je pritisnila na Carigrad naj prisili beja dati Franciji zadoščenje. če bi pa tega ne hotel, storiti, naj ga Turčija samo odstrani. Turčija je sicer ubogala, to- | da bilo je že prepozno. Predno ; turška vlada posredovala so Fran- f cozi že blokirali Alžir in odpeljali turškega poslanika v Toulon, od koder so ga izpustili šele po padcu Alžira. 25. maja 1830 je odplulo iz Tou- pondelj^k in sredo oh It. do 5., soba 413 Kako sc potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdot je n»m-MiJin potormtt e stari kraj. je potrebno, da ie pe-učen o potnih listih, prttjari <9 drugih stvareh. Vsled nate dolgoletne izkušnje Vam ml samorem« dati najboljša poiasnlla In priporočamo vedno ie prvovrstne brao-parnike. učilišča Miguel de Unamuno, ki ži-vi kot naspravljiv nasprotnik dik-| lona 100 **nih ladij, na katerih tature v Parizu, se sedaj po padcu pe biio 23'00C mornarjev in 37.000 te diktature vrne domov. Novi mi- vojakov. Brodovje je doseglo afri- ' ško obalo šele 13. junija, ker se j? moralo boriti s silnimi viharji. Zgo- nistrski predsednik Berenguer "a. jc pomilostil. Kakor poročajo, mu bodo poverili rektorat na enem izmed največjih španskih vseučilišč IF« 'MM w - LtRHa CENA DR. KERK0VE6A BERILA JE ZN12ANA Angleško-siovensko (ENGLISH SLOVENE VSADEK) KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W«t 18 Street New Tork, N. T. KNJIGARNI GLAS NARODA til West It Street Ne« York City daj zjutraj se je začelo vojaštvo iz-krcavati zapadno od Alžira in > KAKO DOBITI SVOJCE ■TAKEGA KRAJA IE Glasom nove amerftftke priseljeniške postave, ki je stopila t veljat« s prVim julijem, soaia jof+stevaa-ska kvota MS priseljencev leto«, • kvotni vise jI se Izdajajo samo osi« prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti rvo: Storiš* ameriških črftav-Ijanov, možje ameriških driavljaftk, ki so se po 1. jttcJja 19S9. leta poročili, šeue ln neporočeni otroci ispod 18. leta poljodoleov. TI so opravtioal do prve polovice kvoto. Do drago polovice pa se opravičeni icai in neporočeni otroci izpod U. lote onih nedršavljanov, ki so kili postavno prlpoitenl v t« deieh sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte sa poznano ln s&nealjlvo SAKSER STATE BANK SS COKTLANDT STREET NEW *illl I A t O B r NEW YORK, MONDAY, MARCH 3, 19M Tkt LARGEST SLOVENE DAILY t» C. ft. — . ,i„- .,..■. .1 =gae=a—■Bgaeg Njegova čast. S ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 10 i Nadaljevanje.) Nekega dne pa bo morala vendar poslušati koga drugega. Ta mi sel mu je švignila * kozi glavo. Drugega, ki jo manj ljubi kut on in ki jo bo mogoče napravil nesrečno'..... Zopet mu je padel na mi&el Anton Kaj. če mi se šopiril pred deklico ter »e Ji na vse mogoče načine prilizoval? Težko je dihal ln oči so mu žarele od strahu in bolečin. Ne, — nik-oar se ne sme zgoditi to' Kaj pa naj stori, da jo zavaruje pred to uso-rt-»Ufn, (*kt-rb<>urr. Uann-n 7 marca: He tie »-"ran' e. Ha\ re Penrland. Cherbouig ■ . marca: ^ M:nn>-Wahd*. I'* »1«*"» Mer St. Louu, CtirrtK>ura Hamburg 12. marca: Amerik a. Ch«-rbourg. Bremen 13. marca: Mucociwtt,* Boulogne aur Mer. Itie-men 14. marca: Majestic. Cherl*»urg Bremen, Cheibourg. Bremen PENNSYLVANIA: Ambndge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock. J. A. Oerm. Broughton. Anton lpavec. Claridge, A Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro vanSek. Urafton, Fr. Machek. Export. O. Pr-vič. Louis Jupan-člč. A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math. Kamln. Oreensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frana Ft renchack frwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc. Martin Korushcts Krayn, Ant. Tautel] Luzerne. Frank B»lloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvftek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. PodmllSek. Pittsburgh, Z. Jakstie. Vine. Arh in U. Jakobich. J. Pogačar. Presto. F. B Demsha*. Reading. J. Pezd'rc. Steelton. A. Hre;i. Unity Sta. tn okoliro. J Skerl) i Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Jovan Willock. J. Petcrne*. JTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Anten Svet. in OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hltl. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karllnger, Louis Rudman, Anton Simclch. Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Kuoiie Niles, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. WISCONSIN Milwaukee, Joseph TiaLnlk Jos. Koren. Racine ln okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs. Louis 'xajcher. Dlamondville. F. Lumbcrt. Vsak zastopnik Izda potrdilo va ivoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta 13. za štiri mesece $2.; za četrt lets $1.50. New York City Je *7. celo leto Naročnina za Evropo je S7. za ?e ln l*»to Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN V- 15. marca: m Innetraaka. Cherbourg Milwaukee, Chertw.urg. Hamburs Conle l«r»nde. NeuuU. (jruo\t 11. marca: Haturnla. 1 ret It. marca: President Hardiuff. Ch»rlnmr« tire. men 20. marca: Auuiut.ifc. C"herl»our« titullfart, Ciiertj»urg. Bi^meo 21. marca: Lapland, Ctierbuura Ameeryen 2*. marca: Siatend*8n. Liuulugne aaf Mer. IU-t-terdam 25. marca: Leviathan. Ci>»rbwur« 26 marca: Hamburg. Chetb *urr llaniburi 37. marca: lierliii. Iioul<'*ne a ir Mer. i: •men 28 marca: He de Kr.mnt«er-yen Euroi«. Cherbourg, Bremen tPrwift nov) Augustus, Na|f"H, <;rg run Hullin. I'Hert-.-ir« iUfiilfiiri ITcshI' "I lUro evr U. Cherbourg. Bie- III.- n 3. apnla: ltrrsden, ChertM.urg. IJrnneti 4. apnla: M»jrstir. »'UertMiurg Karlsruhe. It<»«tnn. Br'nien New Amsterdam. Ii"Ul«»g*»e Hot t>rda tn 5. aprila: MinnekaMa. IVmJogn* «'ir M«-r. Cunt« I'.iaii'. amrtii". Nair-U. (>«k'M fc. aprila: V t aprila: tUuiM Napiili, licuois 9 apr.la: Mm ure t a nia, i'h»rlK<-wa«k*. Clierbourg St. Cherbv»»rg. Hamburg 1^-viatbMn. Cl»erb«»ur6 14. aprila: Itetluii <- Clicrbuurs. Ilajiiburg • 16. aprila: Atjuitunia. ClierhourK iTesidrnl Ilardiug, Cherbuurg. ln>-men 17. aprila: Sluttdart, Chrrbijurj, Breitieu 18. apr.la: I "e de Km nee. Havre Olympic, i'htrbours I^rUntl. Cherbourg. Autweruru 19. aprila: ^ Milwaukee. Cherbourg. H^minirR rjonte linndr. Xa.|»uli, Cirauia 20 apnla: S.iturxiij, Tret 23. aprila . % )'.<-rri:ffxri*. Cherbourg Han^burg Chrrlwurf Iliinbt.rg ' '.fur Washington, Cli> rWurs, I'.re-rnen 24 aprita: Berlin. Boulugne «ur Mer. Br< lu-ii 29 aprila : Majestic, Clu rb«^»i; g Kur>jj>.» Chertioursr. Brcmr-ri Statendain. Boulogne ^ur M.r. 11... t - (»•i "i.iiri Wem»Tnlalid, C)»erb»t*\cIt, Cli«Tl«jurs. Bi rmen 6 ONI PREKO OCEANA -J-. gTTMfil.f t -.7J-. 3-C Najkrajta In najbatj vpaSn« »«t ga »•tevania ne «|r*Mn]h •arnlklhi ILE DE FRANCE 7. mar.; 28. mar. (I P. M.) (5 P. M.» PAKIS 21. mar.; 11. apr.; 5. P. M Najkrajta Dot *o taiaatial Tukt' I* * poeebnl kabini ■ eaezn) Motferol ml Qdobaoatl — ptj*«a la alaeoa fraacoaka kabla ja Ur*4ao a lake eaae VuraSaJta kataregakoli •ookhUutgi tftau FRENCH LINE is STAT« sTttaav Ntw YORK. N. V. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ I in dobil bo knjige po posti, ko bodo izšle. Knjigarna "Glas Naroda*