AM6RICAN IN,SPIRIT F0R6I6N IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, MAY 22, 1961 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Tudi Adlai Stevenson potujoči diploma!! Poslanik ZDA pri Združenih narodih bo šel prihodnji mesec na potovanje po državah južne Amerike. WASHINGTON, D. C. — Adlai Stevenson se je kot diplomat pid ZN kar obnesel, zato ga Kennedy namerava poslati v juniju na diplomatit-no potovanje po južni Ameriki. Stevenson je že bil v južni Ameriki spomladi 1. 19G0 in je takrat obiska! 12 držav. Njegovo poročilo o takratni poti ni bilo ravno preveč optimistično. Sedaj naj bi obiskal tiste države, ki nočejo iti z nami v naši politiki proti Castru. So to Brazilija, Ekvador in Mehika, dalje Venezuela in Argentina, toda te se nagibajo boj na nevtralno stran. Stevensonova naloga bo, da jih pridobi za sledečo politiko proti Castru: vse ameriške države naj prekinejo diplomatske zveze z Kubo; Organizacija ameriških držav (OAS) naj ustanovi poseben odbor, ki naj se vojskuje proti komunističnemu podtalnemu rovarjenju. O tej politiki hoclo debatirali zunanji ministri OAS na posebni OAS kon-frenci, ki naj bi se vršila po sestanku OAS finančnih ministrov. Ta sestannek naj bi bil 15. julija v Urugvaju. Obravnaval naj bi tudi ameriški kre-j dit v znesku pol bilijona dolarjev, ako ga bo do takrat o-dobril naš Konres. Postopek o kreditu se je namreč v Kongresu zataknil. Predstavniški dom je hitro o-dobril Kennedyev zadevni Predlog, v senatu so mu tudi Pritrdili, toda dodali so obvezo da ameriške države ne smejo našega posojila posojati naprej po obrestni meri, ki bi bi Presegala 8%. Ako ga mi posojamo na jug po izredno nizki obrestni meri in da dolge roke, potem res ne gre, tako trdi senat, da bi južni Ameri-kanci delali dobičke še na raz-Hki v obrestni meri. Kakšno korist naj potem imajo revni ljudje v južni Ameriki od naših Posojil. Bela hiša je proti stališču Senata; najbrže se boji zamene pri nekaterih južnoameriških vladah, ki jim ni preveč za narodov blagor. Sovjetska zveza bo dala prednost lahki industriji Moskva, zssr. — Pred- ®ednik vlade Nikita Hruščev Je ob otvoritvi angleške industrijske razstave tu izjavil, da J® težka industrija v Sovjetski 2vezi že dosegla potreben ob-Seg in bo zato vlada v bodoče Posvečala večjo pažnjo lahki industriji, ki dela za potrebe sPlošne javnosti. V bodoče naj bi obe industriji rastli vzporedno, kot bo ka-Zfda potreba in kakršne bodo Seyeda možnosti. Novi grobovi Antonija Pavli V soboto zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici 72 let stara Antonija Pavli, roj. Ulchar, s 6514 Edna Ave., doma v Domžalah, od koder je prišla pred 50 i leti. Pokojna je bila bolna sedem let. V bolnišnici je bila zadnjih 30 dni. Bila je mati Frances Turk (v Kaliforniji), Ann Smith, Anthonya Pavli, Mary Pavli in Julie Pavli, devetkrat stara mati in trikrat prastara mati, sestra pok. Franca, pok. Jacka, pok. Marie Johnson, Johna (Florida) in Johane (N.Y.). Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Oltarnega društva sv. Vida. Pogreb bo jutri ob 8:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Frances Susman Včeraj je umrla v Forest Hill bolnišnici 74 let stara Frances Susman, roj. Zalar, s 25271 Briardale Ave. v Euclidu, doma v Borovnici, od koder je prišla sem 1. 1897. Zapustila je moža Franka, sina Karla, hčer Marian Tracy (Kalif.), vnuke in vnukinje. Sin Robert je umrl pred nekaj leti. Bila je eden izmed 9 otrok, od katerih pa je živa le še Ursula White. Umrli so Mary Drassler, John, J®hana Telban, Anthony, Joseph Zalar, dolgoletni gl. tajnik KSKJ, Karl in Josephine. Pokojna je bila članica Društva sv. Helene št. 193 KSKJ in Naprednih Slovenk št. 137 SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob devetih v cerkev sv. Vilje-ma.ob desetih, nato na All Souls pokopališče. ------o----- HBžirijsikt gipriiiki so mm\\ kopanje bojev E V I A N-LES-BAINS, Fr. — Francoska vlada je v soboto, pred.no so se začeli razgovori med njo in alžirijskimi uporniki, ustavila vse vojaške nastope proti upornikom, v kolikor ne bi bili nujno potrebni zaradi lastne obrambe. Obstojalo je upanje, da bodo uporniki napravili isto. Njihovi predstavniki so izjavili, da ne sprejmejo “enostranskega” premirja, ampak samo takega, na katerega bosta po dogovoru pristali obe strani. Uporniki so včeraj napadli na več krajih. V bojih je bilo pet mrtvih in 12 ranjenih. Uporniki so poleg tega še ugrabili pet oseb. Zvezna vlada bo sama Podružnici may co. odprfi zvečer do 9:30 CLEVELAND, O. — Podru- poskrbela za varnost meddržavnega prometa Napad n a s p r otnikov integracije na skupino njenih zagovornikov, ki se je peljala v busu skozi Montgomery, je sprožil intervencijo zvezne vlade. MONTGOMERY, Ala. -r- V soboto je prišlo do precej ostrih izgredov v raznih delih mesta, ko je skupina kakih 200 belih nasprotnikov integracije napadla .skupino potnikov v avtobusu, ki se je pripeljala iz Birminghama s ciljem, da izsili integracijo na avtobusih v meddržavnem prometu. Tekom izgredov je bil ranjen tudi osebni odposlanec predsednika Kennedya guvernerju Alabame, ko je skušal braniti nekega dekleta pred razljučenimi nasprotniki integracije. Policija je bila o prihodu avtobusa obveščena v naprej in posvarjena od strani zveznih oblasti, da utegne priti do izgredov. Na mesto je prišla šele kakih deset minut po prihodu busa, ki se je pretep že začel. Prihod okoli 400 maršalov Pravosodni tajnik Robert Kennedy je poslal več sto o-boroženih zveznih maršalov in njihovih namestnkov v Alabamo, da "jfomagajo” državnim in krajevnim oblastem poskrbeti za varen meddržavni promet. Guverner Alabamp John Patterson je izjavil, da on za tako pomoč ni prosil in da ne bo dovolil, da bi kdo drugi kot državne oblasti skrbel za red in varnost ter za izpolnjevanje zakonov v Alabami. Do podobnih izgredov je prišlo že v začetku tedna, ko je skupina zagovornikov in žnici May Co. v Parmatown in na Heights bosta v bodoče odprti vsak večer do poldesetih. Doslej sta bili v sredo in v soboto zvečer zaprti. “Javnost je pokazala, da želi imeti tr-govni odprti” je delaj Francis A. Coy, glavni manager May Co. v Clevelandu,. Družba je napovedala tudi veliko modernizacijo trgovine v mestu. Ta bo stala več milijonov in bo najmodernejše u-rejena. May Co. namerava u-stanoviti tudi več novih podružnic na področju Cleveland in njegove okolice. Južna Koreja dobila novo, vojaško vlado Predsednik republike je u-maknil svoj odstop. Novo vlado sestavljajo sami vojaki. SEOUL, J. Kor. — Skupina oficirjev, ki je organizirala )n izvedla vojaški prevrat, je sestavila novo vlado. Njen predsednik in vojni minister je gen. Chang Do-Your|g, načelnik glavnega stana armade. V vladi je dalje 11 armadnih častnikov in po en zastopnik letalstva, mornarice i'1 niari-nov. Predsednik republike Yun je pretekli petek izjavil, da odstopa, ker se sokrivega na neuspeh” prejšnje vlade. Vojaški oblastniki dežele so u-Videli,. da bi .jim odstop utegnil povzročati velike težave, zato so pritisnili na Yuna, da je odstop preklical. Ta je pri tem izjavil, da bo odstopil znova, če bo nova vlada ubra- ZDA SO VOLJNE ODKUPITI CASTRU VOJNE UJETNIKE! Skupina ameriških državljanov pod vodstvom Eleanor Roosevelt, Miltona Eisenhower ja in W. Reutherja je sporočila kubansski vladi, da je pripravljena dati Castru 500 buldožerjev za iz-ročitv okoli tisoč vojnih ujetnikov ponesrečne-ga izkrcanja na Kubi pretekli mesec. WASHINGTON, D. C. — Ponudba Fidela Castra, da zamenja vojne ujetnike ponesrečenega izkrcanja na Kubi za 500 buldožerjev je svobodni svet zaprepastila, preveč spominja na predlog Hitlerjeve Nemčije med zadnjo svetovno vojno za zamenjavo smrti namenjenih madžarskih Židov za 10,000 tovornih avtomobilov za nemško armado. Castro je ponudbo stavil prvič v četrtek, nato pa jo je v soboto ponovil. Skupina ameriških državljanov pod vodstvom žene pok. predsednika F. D. Roosevelta Eleanor, dr. Milton Eisenhowerja, brata bivšega predsednika ZDA. in Walterja Reutherja, podpredsednika AFL-CIO, je v soboto sporočila Castru, da je pripravljena zbrati potrebni denar za nakup buldožerjev in te poslati na Kubo za odkup vojnih ujetnikov. Med tem je Castro že poslal skupino desetih ujetnikov v Miami v Floridi, da se dogovore o kupčiji. Dal jim je deset dni časa, da urede vse potrebno, sicer Se morajo vrniti na Kubo. Castro je trdil da ima okoli 1,200 ujetnikov in da jih bo menjaval skupino za skupino, kot mu bodo Združene države dobavljale buldožerje. Prvi bodo zamenjani najmanj obremenjeni, zadnji vodniki invazije. Castro je izjavil, da je pripravljen vodnika cele invazije Mknuela A rt im e zamenjati za Francisca Molina, ki pred sodiščem v New Yorku čaka na obsodbo zaradi ustrelitve 9 let stare Magdalene Ur-daneta lansko jesen v nekem pretepu Castrovih pristašev in njegovih nasprotnikov. Molina je pristaš Castra. Dekletce je Brazilija bo dobila od svobodnega sveia skoraj bilijon dolarjev RIO DE JANEIRO, Braz. — Precej dolgo so se vleka pogajanja za sanacijo brazilskega gospodarstva, ki se da pojasniti kar z dvema podatkoma: državni proračun izkazuje nad 50% primanjkljaja, plačilna bilanca pa ni nič boljša. Zato tiči dežela v globoki inflaciji in ji grozi gospodar- ski polom. Samo v zadnjem letu so se cene dvignile za 35'. - .šču od jutri ob dveh pop. Po- la smer, s katero se on ne bi bilo smrtno ranjeno po nesre-mogel strinjati. či. Nova vlada je prijela večji del ministrov odstavljene civilne vlade in skušala storiti isto tudi s samim njenim pred- tegracije v meddržavnem av- sednikom. Odstavila in prije- tobusnem prometu odšla na pot, da tako integracijo doseže ali vsaj pospeši. Enega od avtobusov, v katerem so se ti “jahači svobode” vozili skozi Jug, so nasprotniki integracije zažgali, njegove potnike pa pretepli. Skupina ni odnehala in je preteklo soboto v Mont-gomeryu bila zopet deležna nasilja Pri takem stališču je odprto vprašanje, ali bodo razgovori med francosko vlado in uporniki mogli privesti do končanja bojev ali ne. la je tudi večje število višjih častnikov, ki so vojaškemu u-poru nasprotovali ali pa mu odklonili podporo. Gen. Ma-gruder, poveljnik ameriških čet in poveljnik celotne fronte, je pozval vse korejske čete, da Se vrnejo na svoje položaje, od nove vlade pa zahteval, da prijete višje častnike izpusti iin vrne na njihova mesta. V kolikor hoče imenovati nove poveljnike, mora poskrbeti, da bodo ti sprejemljivi tudi njemu. Vlada poudarja, da je za Celoten Castrov postopek spominja na običaje iz barbarske dobe, iz časov, ki je svobodni svet na nje že pozabil. Jetnike je bilo treba nekdaj odkupovati od Turkov in morskih razbojnikov ter od raznih divjih plemen notranjosti Azije in Afrike. Castro se je s predlogom za omenjeno kupčijo uvrstil med te vrste ljudi in ne bo se mogel pritožiti, če ga bo svet tudi tako ocenjeval. magajo osiromašenim Ijud-| tesno sodelovanje z Združenimi skim množicam. državami, za oster nastop proti komunistični propagandi za odpravo korupcije in za izvedbo socialnih reform, ki naj po- Ameriško gospodarjenje v Laosu ni bilo podobno ničemur Iz Clevelanda in okolice Sporočilo— Vsem našim cenj. naročnikom v Collinwoodu, Nottinghamu in Euclidu sporočamo, da bo naš zastopnik g. Ivan Prezelj v času od 25. maja do 25. julija na potovanju po Evropi. Prosimo jih, da se za vsa sporočila, za objavo Zahval in Spominov za umrle obračajo direktno na u-pravo, osebno ali telefonično. Naš naslov: HE 1-0628. Seja— Klub Ljubljana ima .jutri zvečer ob 7:30 sejo v AJC na Recher Ave. Zadušnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Andrewa Kotnik ob 14. obletnici smrti. Molitev— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob dveh v Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Antonijo Pavli. Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene nocoj po ^mamicah v Grdinov pogveb. zavod k molitvi za pok. Antonijo Pavli. Rev. Francis Brennan umrl— Včeraj je umrl Rev. Francis Brennan, župnik cerkve sv. Pavla na Chardon Rd. Truplo bo na mrtvaškem odru v župni- Nezadovoljnost z gospodarstvom bi lahko rodila nerede in nemire, ki bi imeli za posledico politično in socijalno revolucijo. 1 To je bil povod, da so glavni upniki Brazilije napravili skupen načrt, kako naj deželo rešijo pred polomom. Načrt še ni dokončen, vendar se pa njegovi obrisi že kažejo. A-merika bo dala Braziliji $333,-000,000, Mednarodni denarni fond $160,000,000 in Evropski i upniki $150,000,000. Povrhu bo Amerika podaljšala odplačilo že zapadlih obresti in anuitet v znesku $305,000,-000, Mednarodni denarni fond pa za $140,000,000. Sedaj so na vrsti še ameriški in evropski upniki da istotako podaljšajo odplačilo zapadlih brazilskih obvez. Brazilija bo tako vsaj začasno obvarovana nevarnosti gospodarskega poloma. Kar bo dobila kreditov, jih bo porabila za kritje primanjkljaja v plačilni bilanci in za uvoz najnužnejših industrijskih surovin, zdravil itd. grebna sv. maša bo v četrtek ob 10:30. Opravil jo bo nadškof Hoban. Pokojnika bodo položili k večnemu počitku na Kalvariji. Scaring. Večinoma sončno in hladno. aJvišja temperatura 60. CLEVELAND, O. — Velikokrat smo se škandalizirali nad gospodarstvom, ki ga uganja javna uprava v Laosu. Pa A-merika ni za las boljša, ako smemo verjeti poročilu časnikarja Beecha, ki je bilo objavljeno v Saturday Evening Post 22. aprila. Iz poročila podajamo naj zanimivejše podatke: Amerika je zabila v Laos tekom zadnjih 6 let $310 milijonov. Nad 80/, te podpore je š!o za lacško armado, ki je počenjala vse drugo, samo borila se ni za svobodo dežele. Prebivalstvo na splošno od podpor ni imelo nobene koristi. Brati in pisati zna komaj 15% domačinov 90% domačinov ne ve, kje živi njihov kralj, da ima država tudi “ministrskega predsednika” tega ne ve razen politikov, nihče. Ko so po 1. 1954 začeli organizirati laoško armado je bilo zanjo veliko zanimanja, ne morda iz patrijotizma, ampak zato, ker so bile plače vojakov dvakrat večje kot v gospodarstvu. Amerika je plačevala vse stroške za armado torej tudi plače vojakom. Na ta način je prišlo na spiske naših podpor 29,000 vojakov, v resnici se pu ni dalo nikoli ugotoviti, koliko vojakov je dejansko v službi. Amerika je plačevala tudi polovico stroškov za civilno upravo in dve tretjini za policijo, pa ni nikoli zve- dela, koliko ljudi je na njunih plačilnih spiskih. Laoška državna uprava je z ameriško podporo financirala laoški uvoz. Vlada je dajala uvozna dovoljenja interesent je pa na podlagi uvoznih dovoljenj lahko kupil dolar po 35 kipov (laoška narodna valuta), ki jih pa ni porabil za plačilo uvoza, ampak jih je prodal naprej na črti borzi po 100 kipov. Kdor je res importiral, je importiral blago za bogataše: avtomobile, parfume, modne čevlje obleko, športno opremo itd. Tako se da razumeti, da je bilo 1. 1960 dano uvoznh dovoljenj za 24.8 milijonov, dejansko pa je bilo blaga uvoženega samo za 9.8 milijonov dolarjev. V 1. 1960 je bilo od ameriške pomoči izločenih 7 milijonov za javna dela, v dogovorjeni namen je bilo vporabljenih samo 2.5 milijona, ostanek 4.5 so porabili za plače ameriškega osobja! Za poljedelstvo ni bilo porabljenih niti $600,C00, dasiravno je v Laosu več kot 90'/, prebivalstva zaposleno na deželi. Amerikanska misija bi morala napraviti red. Namesto tega so se pa zastopniki državnega tajništva, CIA in Pentagona prepirali med seboj! Le o čem? Tako stanje je trajalo cela leta, potem se pa naj čudimo, da smo v Laosu doživeli blamažo. Kongoška federacija naj ima 19 zveznih erfimc LEOPOLDVILLE, Kongo.— Znana konferenca kongoških politikov v Coquilhatville se je končno spravila tudi na vprašanje, kolko federativnih edi-nic naj ima Kongo. Menda so se sporazumel, da naj jih bo 19 namesto sedanjh šest. Nove federalne edinice se opirajo na plemena in plemenske meje, dočim so bile belgijske province sestavljene po prometnih vidikih in razbijale plemena na kose. Zato imajo nove fedei’alne edinice več smisla kot province, ako-ravno je njihovo število ve i-ko. Na drugi strani je tudi res, da ne koristijo preveč kongo-škemu narodnemu edinstvu, ki pa je še itak v zraku. Nova upravna delitev kungoške države temelji zaenkrat na računu brez krčmarja. Na konferenci ni zastopan Gizenga, ki je vladar dveh se-vernovzhodnih kongoških provinc. On se bo gotovo uprl z vso silo novi upravni razdelitvi, kajti pri tem sta namreč Koncem Maja štiri dni počitnic za — borze NEW YORK, N. Y. — Na to idejo niso morda prišli razni socijalni delavci, ampak o-be glavni njujorški borzi, nju-{ ^^ p;;‘vin;“ ^ji^j jorška in amerška. Predlagata, naj bi bil praznik ne samo na dan 30. maja, ampak tudi 29. maj. Oba ta dneva naj bi borze ne poslovale, da bi tako dobili uradniki nekaj več počitka, kajti zadnje mesece so redno morali delati nadure. Borzi sta svetovali tudi svojim članom, naj imajo svoje urade zaprte v ponedeljek in torek. Upajo, da se bodo temu zgledu pridružile tudi ostale nju-jorške borze. prizadeti. — Nizozemska meri le 15,764 kv. milj, pa ima okoli 11 milijonov prebivalcev. Mamila in pomirjevalni praški Zdravniki, ki so se nedavno zbrali v Manchestru, so postregli s podatki, da uživa vsak peti Anglež pomirjevalne praške in druge preparate, ki delujejo podobno kot mamila. V Veliki Britaniji prodajo poprečno za dva milijona funtov pomirjevalnih sredstev letno, raznih shujševalnih kroglic pa potrošijo Britanci za 800,000 funtov. In še podatek iz ZDA: vre-bivalistvo je lani potrošilo 320 ton praškov za pomirjenje živcev. Ameriška Domovina /% n/i E m<=<»njTT-Moiy r 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jifly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto Lahko je tudi mogoče, da bi Tajska iskala opore v — Moskvi! Tajska se razume na izigravanje velesil, saj je le na ta način ohranila svojo neodvisnost skozi cele rodove. Zakaj ne bi Moskva šla na te limanice? Ako ima Mao svoje zaveznike za železno zaveso v Tirani, zakaj jih ne bi imel Hruščev v Bangkoku? Politika ustvarja včasih večje senzacije kot domišljija. V tajski prestolici Bangkok ni nobena tajnost, da vlada že pripravlja tehniko prehoda na nevtralno stran. Formula je preprosta. Sedanja vlada bi odstopila, nova pa presedlala na nevtralne pozicije. Kot se vidi, vedo tudi v Bangkoku, da previdnost nikoli ne škoduje. SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 100 Mon., May 22, 1961 Tajska rine v nevtralnost? Kadarkoli smo skušali razložiti vsakokratni politični položaj v Laosu, smo zmeraj omenili, da bo usoda Laosa bistveno vplivala tudi na bodočnost njenega soseda ob zapadni meji Tajske. Laos in Tajska sta soseda, ki se dobro poznata. Nista imela samo stalno cela stoletja ozkih obmejnih stikov, se tudi nista nikoli vojskovala med seboj, čeprav sta imela včasih obmejne spore. V vseh drugih ozirih je Tajska nekaj čisto drugega kot Laos. Prebivalstvo Tajske ima precej narodne zavesti, vsaj med vodilnimi tajskimi krogi. Zato obstoja Tajska kot država že nekaj stoletij. Večji del je bila popolnoma samostojna, le redko je prišla v polkolonijalno odvisnost. Odpor proti kolonijalnim velesilam je Tajsko izmodril; znala je spretno izigravati sedaj sosede, sedaj vse evropske velesile po vrsti- Zmeraj je gledala, da je bila na strani zmago-\alcev, radi česar so jo radi gledali v Londonu, Parizu in Washingtonu, nazadnje celo v Tokiju. Tajska se je zgodaj postavila na protikomunistično stran. Spoznala je hitro, kaj pomeni komunizem, saj je imela opravka s komunistično gverilo na svoji južni meji •proti malajskim gverilcem in na svoji severni strani proti koaliciji domačih in vietnamskih komunističnih gverilcev. Zato se je prva vnela za znano organizacijo SEATO in jo do zadnjega goreče podpirala. Zato je tudi bila njena presto-lica Bangkok glavni sedež SEATO. V laoški državljanski vojni je najbolj odločno zagovarjala vojaško intervencijo in imela pripravljene celo čete, ako bi se SEATO odločila za tak korak. Zadnjih 12 mesecev se je Tajska zmeraj bolj razočarala nad SEATO. Zastopniki SEATO držav so se sicer zbirali v Bangkoku na seje in zasedanja, toda niso nikoli sklenili kakega odločnega koraka. Tajska je hitro spoznala, da od SEATO ne more dosti pričakovati, kajti med tremi glavnimi članicami SEATO, Ameriko, Anglijo in Francijo ni vladala in ne vlada nobena sloga v vzhodno-azijski politiki. Vedela je tudi dobro, da laoška armada ni vredna počenega groša in da jo bodo komunistični gverilci vrtili, kakor bodo hoteli. Čisto pravilno je sklepala, da se bodo koncem koncev komunistični gverilci obnašali kot zmagovalci, kot so se 1. 1954 v Vietnamu. Dogodki zadnjih mesecev so njen strah potrdili na celi črti. Ko je znani laoški “nevtralec” Souvanna Phouma potoval po svetu, v Ameriko ni niti hotel priti, saj je vedel, da bosta o Laosu končno odločevala le Moskva in Peiping. Ko sta bila v Laosu Kennedyeva osebna zaupnika general Lem-nitzer in poslanik za posebne naloge A. Harriman, nista opravila ničesar. Niti to ni bilo objavljeno, kdo je hotel z njima govoriti. Vse to so v Bankoku hitro zvedeli in pravilno ocenili. Pri tem so tudi mogli ugotoviti, da komunisti pustijo pri miru Kambodžo, ker je nevtralna, dočim so svoj gverilski pritisk na Južni Vietnam povečali do skrajne meje, ker ta dežela noče biti nevtralna. Kdo bi pri takem razvoju politike svobodnega sveta do jugovzhodne Azije zameril Tajski, da se je močno ohladila do SEATO in že gleda, kako bi prešla v nevtralnost. Tajska ni imela do sedaj skupne meje s kako komunistično državo. Kakor hitro pride Laos pod komunističen vpliv, je vsa vzhodna meja Tajske odprta komunističnemu vdoru; Laos bo pod komunistično kontrolo, Kambodža bo pa nevtralna, dokler se bodo s tem zadovoljili kitajski komunisti. Vzhodna meja Tajske je vojaško tako slaba, da komunisti vsak dan lahko začno z gverilskimi akcijami, ki bi končno pripeljale do delitve dežele v vzhodni del pod komunisti in zahodni del pod sedanjim režimom. Da tak strah za Tajsko ni izvit iz trte, pričajo poročila, da so komunisti ža začeli vežbati svoje pristaše za gverilsko vojskovanje v severnih delih države in da zbirajo na jugu dežele ostanke tistih gverilcev, ki so jih svoj čas Angleži pregnali z malajskega polotoka. Da bi se tak razvoj zunanje politike v Tajski mogel prekucniti v korist svobodnega sveta sta potrebna dva pogoja: Laos mora postati res nevtralna država in ženevska konferenca o Laosu se mora zaključiti z uspehom za zapadne države. Le malo je še takih optimistov, ki bi verovali, da bi se ta dva pogoja mogla izpolniti. Ako Tajska izpade iz SEATO, potem bo ta organizacija smrtno zadeta in bo v kratkem odšla v zgodovino. S tem bi se zrušil ves obrambni sistem proti kitajskemu komunizmu. Daleč na vzhodu bi ostal le še Južni Vietnam, ki ga niti nevtralna politika ne bi mogla obdržati pri življenju. Ako bi morala Tajska iti v nevtralni položaj, potem bi verjeteno hotela priti v ožjo zvezo z ostalimi nevtralnimi ciržavami, ki so v njeni bližini; Kambodžo, Burmo, Indijo in Indonezijo. Kako odporno silo bi tak nevtralni blok imel proti pritisku kitajskega komunizma, tega ne upa nihče prorokovati. Vsi se bojijo, da bi blok odpovedal že pri pr-j dvokolo, ravno v vprežen • l i * * BESEDA IZ NARODA Prej smo nekaj bili, prej smo imeli... vem pritisku s severa. Cleveland, O. — Naj ponovim prejšnjo trditev, da živimo v dobi, v stoletju, ki je poln zanimivosti. Morda je prav, da se Slovenci v Ameriki obrnejo kar na praktično plat, sicer je malenkost, je pa potrebna, namreč, da si nabavimo zemljevid, kjer ga še ni pri hiši, da lahko sledimo dogodkom, ki se vrstijo v blazni naglici, prav kakor v filmu in da vemo, kje so kraji, kjer se ti dogodki odigravajo. Prebivalci portugalske kolonije Angola v Afriki (torej kje je ta Angola), bežijo v Kongo, tudi v Afriki. Eno od zadnjih poročil ve povedati, da jih je pribežalo kar 60,000. V Angoli se koljejo med seboj domačini in portugalski naseljenci, zopet dalje pristaši nacionalizma, pa drugih struj, ki za enkrat še ne kažejo prave barve. Morda bomo v kratkem slišali ime Iran, prejšnja Perzija. O Alžiru se je mnogo pisalo in govorilo, da nam je že bolj znan, znano pa tudi to, da bo treba Evropejcem vsaj v pomembnem številu nazaj v Evropo, nazaj v Francijo, čeprav so se začeli naseljevati v Alžiru že pred 130 leti. Tam so res nekaj bili, tam so nekaj imeli. Iz bivše belgijske kolonije Kongo v Afriki se je že vrnilo v Belgijo na tisoče rn tlspče Belgijcev, ki bodo morali začeti doma v Belgiji novo življenje in najbrže pozabiti, da so na dobrih fn vodilnih položajih v Kongp nekaj bili in nekaj imeli. Nas Slovence v Ameriki zanima to preseljevanje posebno s tega stališča, ker smo prvič prišli v kraje, kjer smo se v starem kraju za stalno naselili, v tisti dobi, kateri zgodovina daje naslov — preseljevanje narodov. Zgodovina pravi, da so pred nami odšli Longobardi in se naselili v zgornji Italiji. Pa to poglavje je bolj za šolo in za učenje zgodovine po šolah. Drugič, ker smo se v modenem času iz te domovine preseljevali skoro po vseh kontinentih, po Evropi in Franciji, po Belgiji in Holandski, v Afriki, po Egiptu, njenih severnih obalah, po Avstraliji, seveda v glavnem po obeh Amerikah — Severni in Južni. Kaj pa če bi poiskali neko osrednjo izhodno točko, zakaj to preseljevanje, izseljevanje in zopet vseljevanje. Če je človeku slabo, živi v slabih razmerah, naravno stremi, da gre tja, kjer bi mu bilo dobro. Če je na kraju, kjer se mu zdi, da je