St. 1/»
FttlMH PtttlH T
S.
V Trsku, v sobote 26. julija 1924.
'"»samezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
Uhlji, iiviemU pondtljek. vsak AsiSkcga 5t. 20, L nadstropje, ptema se ne sprejemajcv to Prof. F. Peric. — Lastnik snaia za mesec L 7.—. 3 mesece £ Za inozemstvo mtseCao 5 lir več. — T
t -,titraj. Uredni' ^f iv. Frančiška naj se	uredništvu. Nelrankiraaa
waii|u — Odgovorni urednik. - Tisk tiskarne Edinost. Naročtiina tm. ' leta L 32.— In celo leto L
uredni št Ta In uprave št. 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okoHd po 20 cent — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. —- Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Katastrofa brezzakonitosti
Tak naslov je dal znameniti italijanski pubHcist, zgodovinar in socijolog Gugliel-mo Ferrero neki svoji razpravi o dogodkih v Italiji od leta 1919. dalje.
Ko j« v tem letu — tako začenja — nastopila ta doba nereda, ki se ga vsi spominjamo, kaj je morala storiti država? Zdravi razum, morala, zakon, ponos slare civilizacije so zahtevali: naj se zakoni pre-osnujejo, naj se ojačijo, kjer so preslabi, v skrajnih slučajih naj se poseže tudi po izrednih inerah, ki jih pod raznimi naslovi
—	obsedno stanje, ali kaj drugega — svobodne države držijo v rezervi, da se v slučaju nevarnosti rešuje red brez zatiranja svobode!
Koliko nas je bilo — vprašuje pisec — ki smo v teh letih zahtevali od države, naj brez omahovanja izpolni to svojo težko dobnosi? In to istotako proti fanatikom patrijotizma, ki so hoteli služiti domovini, rušeč avtoriteto in ugled njenih naprav, kakor tudi proti tistim, ki so se usmerjali napram proletarski diktaturi in jo želeli? Pisec odgovarja: malo nas je bilo in niso hoteli nas poslušati.
Leto 1898. in ubojstvo kralja v Monzi sta tako prestrašila uradni svet, da ni hoiel nikdo prevzeti odgovornosti za represalije in silo. In to niti tedaj, ko je zakon nalagal to vsem kakor izrecno dolžnost. Pustili so, da je nered trajal dalje, ker so se nadejali, da se uduši sam v sebi. Zgodilo se je nasprotno: nered se je ra<z-plamiel še bolj. Tako je država dopustila, da je kljubovalnost izbruhnila iz naroda samega. Porojena je bila nezakonitost.
Ali je nezakonitost prišla sama od sebe, s spontano generacijo, sredi vrveža onih let, ali je bila ustvarjena v Rimu kakor izraz neke volje in neke odločne misli v eni izmed palač, v katerih so imela obla-stva svoj sedež: tega ne vem — izjavlja pisec. Kakor opazovalec, ki vidi samo tisto, kar se dogaja na ulici, ve samo to, da prvi čin nezakonitosti je bil zažig «Avanttja» v Milanu v aprilu leta 1919. Ali, četudi ta čin ni bil kaznovan, marveč še pohvaljen, je ostal vendar nad eno leto — do padca ministrstva Nittijevega
—	le ena osamljena epizoda. Brezzakoni-tost pa se je razmahnila pod ministrstvom GiolUtijevim. 8705 prvi naskok je izvršila v Trstu -z. z.ažigom Balkana, dne 13. julija 1920-, to je: tri tedne potem, ko je prišel Giolitti na oblast.
Nato opisuje pisec, kako se je potem nered razširjal v mase raznih pokrajin Italije in se razmahnil v pravo občansko vojno, posebno po vsej srednji in severni Italiji. Temu neredu je sledila: brezzako-nitost, ki je postavila socijalizem in prole-tarske organizacije izven zakona. Brezza-. konitost si je nadela obleko in red milice, je prešla v napad na vse stranke ter si zagotovila tajno sodelovanje čuvarjev zar-kona. Napadala je tudi tiste, ki so vzdrževali red, kakršnega ni mogel prenašati novi — nered, ki naj bi bil udušil prejšnjega. Vršil se je napad na vse državljanske in politične svoboščine: na svobodo tiska, na svobodo združevanja, na svobodo gibanja, na svobodo vesti.
Tudi Italijani — »prvorojenci Evrope »
—	so doživeli beli teror. V Rimu pa so se hinavski užitkarji tedanjega razpadajočega režima mogli za hip udajati domnevi, da so postali Arhimedi nerazrešljivega problema: kako se da uživati oblast mirno, brez nevarnosti in brez skrbi, postavljajoč socijalni red na ravnovesje med dvema neredoma, ki sta se medsebojno uničevala ob ironičnem pogledu oblasti kakor opazovalke, Hoteli so biti tertius gaudens — kakor tretji, ki uživa ob krvavem obračunavanju med fašisti in nasprotnimi jim elementi. Nezgoda pri tem pa je bila, da ta tertius gaudens ni dolgo užival tega položaja, ker se je tisti nered, ki je bil močnejši
—	ko je zrušil nasprotnika — obrnil proti isti vladi, ki ji je služil do tedaj ter se je sam polastil oblasti.
To je bila — naglaša Guglielmo Ferrero
—	prva katastrofa brezzakonitosti. Tedaj je Italija prvikrat padla pod vlado, ki se ji je oporekala zakonitost. Ker pa je Italija država, ki nima izkustva za državne udare, in ni v nji niti spomina nanje, so se mnogi nadejali, da pohod na Rim zaključi dobo brezzakonitosti. Ta nada se ni uresničila. Če so se prejšnje zakonite vlade posluževale brezzakonitosti, da si prihranijo skrb in odgovornost, pa je bila brezzakonitost novi vladi potrebna, ker ni imela potrdila o svoji zakonitosti. Nasprotniki naj se za^ stražijo, opozicija naj se zbega in pripravljati se je bilo za volitve 6. aprila. Tudi načelniki nove vlade so se mogli udajati domnevi, da so postali Arhimedi nerazrešljivega problema. Pri tem pa ivendar čuvajo vnanje forme svobodnega režima, da bi jih kazali kakor nekak alibi vznemirjenemu in nezaupljivemu svetu. Pa tudi ta iluzija je kratko trajala, kakor so kratko trajale vse iluzije prejšnjega starega režima. Prišel je infamni zločin, ki je razburkal vest naroda s toliko silo, da je pretresel ves socijalni red.
To je bila druga katastrofa brezzakonitosti — pravi pisec in dostavlja, da mora biti zadnja. Ni dovolj, da se kaznujejo krivci radi ubojstva, ni dovolj, da se osveti spomin velikega državljana — tudi brezzakonitost mora izginiti! «Mi moramo — vzklika Gugfielmo Ferrero — to strašno svetovno čudo udušiti na grobu Giacoma
Matteottija. To je edina pogrebna žrtev,ikon. Tisk mora biti svoboden! Sramotna dostojna njega. Vse zgrešene naredbe se | dejanja, kakor so zaž«# in uboistvo v naci-morajo preklicati! Obstojati sme ena edina ] jonalne svrhe, se morajo iztrebiti z zako-oborožena milica kakor verna izvrševalka I nom in običaji! Zako* mora postati nepn-nepristranske zakonitosti. Masam se mora I stranski sodnik za vse! In slednjič m pred povrniti svoboda združevanja in shajanja, vsem se morajo povrniti narodu njegova po njihovi volji in brez nobenih drugih suverena prava, ki mu jih je odvzelo m omejitev razen tistih, ki jih predpisuje za-1 pristriglo nasilje zadnjih let.»__
liovo mnenja o Hnssolinljevem iouoru
nazsj ne ste... miki m mr — emudera sokola
RIM 25 Mussolinijev govor tvori Se šal, temveč je enostavno zatemnil in para-
'	-	...	.	.	.	t« • l •___J_i____ ^nMtStl t nameni l« 7.
vedno predmet trpkih opazk s strani opo-zicijonalnega časopisja.
«Gtustizia», glasilo socijalistov-uniftarcev pravi, da^je prezir, ki ga je pokazal Mus-solini v svojem govoru proti opozicijonal-nim strankam, prevelik in preveč olimpijski, da bi mogel biti iskren. «In če je iskren — nadaljuje list — tem boljše, ker to pomeni, da g. Mussolini nima zmisla za duševni preobrat, ki je nastal v Italiji „Normalizacija" je vzpostavitev svobode za vse stranke in za vse državljane, ,,red" pa je miren razvoj te svobode. Če je fašizem nezdružljiv s tem redom m a to normalizacijo, ima Mussolini stokrat prav, ko pravi, da j« normalizacija protifašistov-ski pojem. In če je protifašistovsko razpoloženje tisto, česar fašizem ne more prenašati, potem je sklep samo eden: Zbogom normalizacija!...
Fašizem „se brani", napadajoč, kakor je njegova navada. G. Mussolini gotovo ne bo verjel, da ni s svojim lepim govorom zadržal niti enega fašista, ki je nagnjen k nasilništvu! Kakor prej, še bo4j kot prej.
«Kax se tiče milice — nadaljuje Ust — se ne more reči, da se Mussolini pripravlja na koncesije. Gn spravlja milico* v sklad z-..ustavo s tem, eta jo smatra še vedno za sebi podrejeno in da jemlje pod svoje po-veljništvo Wdi vse druge oborožene moč* države. To je ustavnost, spričo katere se mora naježiti koža vsem univerzitetnim profesorjem.
Zaključna Mussolinijeva beseda je bila: «Nazaj se ne vrnem!» Tudi mi — zaključuje list — zaključujemo ta članek s temi besedami. Naj naredi fašizem, kar hoče, kar je izgubil, ne bo več dobil. Po kakšnih poteh bo prišla na dan neizogibna demokratična vzpostavitev svobode, se danes Še ne more reči, toda demokratičnega ogrinjala resničnega' življenja fašizem ni mogel povleči nazaj, kajti nazaj ne gre več!»
Po mnenju socialističnega lista je fašizem v popolnem polomu, opozicija pa lahko zlije svoje raznovrstne skupine v bistveno enoto, da reši ne kako politično vprašanje temveč vprašanje kulture in moralnosti. «Tako daleč nas je pripeljal fašizem», zaključuje socijalistični list.
Zanimivo je, da je Mussolinijev program za bodočnost začel vznemirjati tudi zmerne skupine. V imenu teh govori senator Chi-mienti, ko piše v «Giornale d'Italia»:
«Novi pohodi; nove kazenske ekspedicije! Čemu? Proti komu? — vprašuje senator Chimicuti. Vlada je v rokah voditelja fašizma, večina zbornice je strnjena in zvesta, večina senata trdna v svoji sedanji izborni politični zavednosti. Kje je torej sovražnik, proti kateremu se je treba zbirati, oboroževati in biti pripravljeni? Ob kaj in ob koga bi se morali razbijati valovi novih poplav? Ob jjarlamentarno ustanovo ne, in lojalnost zahteva, da se izključijo drugi in višji cilji. Na vsak način je ljubosumna; vdanost Italije onim svetim stvarem, ki se imenujejo monarhija, vojska in mornarica, Člen narodne vere. Proti komu torej in proti čemu?
Ne ostaja drugega kot socijalistična stranka, ustavna opozicija in vladi nasprotni listi.
To so tri stvari, ki imajo pravico živeti v svobodi, ki je v skladu z zakoni; tri stvari, katere bi bilo treba ustvariti, če bi jih ne bilo; tri stvari, ki so neškodljive in nenevarne, Če se pustijo v miru; tri stvari, ki lahko postanejo resno nevarne samo, če bi se javno mnenje začelo postavljati na njihovo stran in jih vzpodbujati in podpirati. V tem hipu negotovosti javnega mnenja je prišel srečno govor ministrskega predsednika, izgovorjen v mejah zakona. Zaklicati hočem torej g. Mus-soliniju: Pozor na javno mnenje!» Senator Chimienti, ki je dal svojemu članku naslov «Cavourjeva suknja», zaključuje: Tudi Ca»-vour je večkrat govoril: «Jaz potrebujem, da me vsako toliko nekdo potegne za suknjič, četudi je ta nekdo kdorkoli izmed ljudstva.«
Država, ki ne obstoja
TURIN, 25. «Stampa» se danes zopet bavi z Mussolini je vim govorom in vprašuje: «Ko predsednik vlade ia fašizma ter njegovi pristaši govore o ne zastarljivih pravicah «fašistovske revolucije*, kaj mislijo s tem? Pravico, da ostanejo na vladi neodvisno od parlamenta, od volje naroda in od zbornice? Ta pravica ne obstoja, ker je v navzkrižju z italijansko ustavo in s priznanjem te ustave s strani fašizma samega. Ko pravijo, da se ne bo več vrnila demokratična liberalna država, mislijo s tem parlamentarno ustavno državo? Toda ne gre za to, da bi se ta vrnila! Saj ni bila nikoli odpravljena! Fašistovska revolucija ni nikdar ničesar postavila na njeno mesto, nasprotno: ponovno jo je z dejanji priznala! Revolucija ustvarja nove države, pohod na Rim pa ni ustvaril nobene nove
pravi, da je bil to slučaj tudi v njegovem slučaju, kajti o kaki posvaritvi mu ni bilo prav nič sporočeno.
Zborovanje opozicij. MILAN, 24. Odbor opozicij v sekcijah soci-ja.itstično unitar&ke,- italijanske socijalistične, popolarske, republikanske, neodvisne demokratične in socijalno demokratske stranke ter bojevniški skupini «Itaiia Libera» in arivolu-zione liberale» vabijo svoje somišljenike na splošno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo popoldne v ljudskem gledališču.
Fašistovski sindikati grozijo s stavkami.
TLTRLN, 25. Sinoči se je izvršil tu sestanek voditeljev fašistovskih turinskih udruženj. Ugotovilo se je, da so ostali vsi poizkusi za udejstvitev načel gospodarskega sodelovanja radi odpora industrijalcev brezuspešni. Prišlo se je do zaključka z izjavo, da ne bodo delavci krfvi, ako se bodo vzpostavili sistemi sindikalnih borb, ki so se že smatrali za prepuščene preteklosti.	_
Incident z ruskim poslanikom
poravnan
RIM, 25. Te dni so fašisti ustavili avtomobil, ki je imel na motorju rusko sovjetsko zastavo, in v katerem sta se vozili soprogi ruskega poslanika in tajnika trgovske delegacije in neka druga gospa iz Moskve. Fašisti so z grožnjami zahtevali, da se odstrani zastava z avtomobila.
Poslanik je protestiral radi tetfa dogodka pri ministrstvu za notranje zadeve, katero mu je v imenu italijanske vlade izrazilo svoje obžalovanje ter obljubilo da bo kaznovalo krivce.
Sestanek za trgovino z Rusijo.
RIM, 25. O priliki bivanja italijanskega poslanika v Moskvi conte Manzonija v Rimu se je izvršil sestanek zastopnikov raznih državnih uprav ter trgovskih, bančnih, industrijskih in poljedelskih in trgovskih odnošajev med Italijo ki Rusijo.
Sestanek se je izvršil, včeraj v palači Chigi pod predsedstvom senatorja Contarinija in ob navzočnosti več osebnosti prizadetih uprav.
Po daljši razpravi se je priznala potreba bolj tesnega go-spodarskega sodelovanja z Rusijo in to s posebnim ozirom na pomen, ki ga pred-hipu odklonil,	I stavljajo njena tržišča za italijansko trgovino.
Listi objavijajo tozadevno Farinaccijevo	«Avanti» zaplenjen.
pismo. Značilno je, ck celo	MILAN, 25. Milanski prefekt je zaplenil da-
d Itaha» pravi, da ga objavlja «brez ko-jnašnjo številko «Avanti[a>> radi srFamotenja
mentarja*.	__ „	, . j državnih oblasti in hujskanja k nepokorščini
Farinacci pr*vi v svojem pismu, da je zakonov. Zaplenjen je bil tudi komunistični najprej odklonil zastopništvo Duminija, ker je bila njegova želja, da bi kruti zločin ne pripadal nobeni - stranki in da bi se
liziral 3taro državo, porušil z nameni in z dejanji staro urejenost, zanikajoč njena načela in izkoriščajoč istočasno njeno formalno uveljavljanje, — ni pa ustvaril ni-kakega novega reda.
^Fašistovska država ne obstoja; ne Mussolini, ne kdo drugi ni znal niti definirati, kaj bi morala bti. Resnica je ta, da so cilji iri dejanja vlade in vladne stranke izčrpali ustavno in parlamentarno djržavo, ki je še edina formalno v veljavi. Zaradi te^a je sednji italijanski režim režim vlade, ki se opira na lastno moč, na milico.
Priti ven iz teh razmer, vzpostaviti popolno delovanje parlamentarne ustavne vlade, ki je še edina zakonito v veljavi, evo to je bistvo vprašanja normalizacije.
Poet Farinacci smatra za sv«Jo dolžnost, 4a brani — Duminija
RIM, 25. Danes ob 11 so prišli v kance-lerfjo obtožilae sekcije gg. Modigliani, Farfetti m Coccia, ki so se predstavili kot zastopniki interesov Maitteott;: - v ' proti vsem, ki so zakrivili umor njihovega očeta. Odv. ScimonelH bo zastooal Mat-teottijevo mater.
Dejstvo, da hočejo tudi Matteottijevi otroci in njegova mati nastopiti proti morilcem, je dalo fašistovskemu poslancu Farinacci ju povod, da je dane« prevzel zastopništvo obtoženega Duminija, katero je bH pod vtiskom, ki ga je bil napravil grozni umor na vso italijansko javnost, v prvem
__pripadal
sodil kot navaden zločin. Farinacci pravi nadalje, da danes vidi, da je bil naiven, kajti — piše Farinacci doslovno — razen Matteottijeve služkinje so vsi člani njegove družine nastopili kot civilni tožniki. Do tukaj nič slabega. Kar nas zanima je dejstvo, da so izbrani branitelji vsi politični voditelji, in sicer tisti, ki hočejo .danes s svojimi govori in s svojim tiskom potom sedanjih obtožencev udariti fašizem.
Tega ne moremo dovoliti. Fašizem pripada nam, pripada našim mrtvim, katerih čista oporoka je v naših najbolj deviških rokah.
Ker sem izvedel — zaključuje Farinacci — da Dumini nima Še pravega zagovornika, kateremu bi zaupal, prosim z mirno vestjo, da se mi ponovno poveri njegova obramba, ki mi jo danes nalaga poleg Du-minijevega zaupanja tudi dolžnost.®
imanje proti tiskovnemu zakona se m
RIM, 25. Gibanje proti tiskovnemu zakonu se širi. Opozicijonalnhn listom, ki so ustanovili odbor za zaščito ~ *;<-ka, se pridružujejo vedno novi listi in razen listov tudi pravniške organizacije. «Mon-do» javlja iz Napolija, da je tamošnji upravni svet odvetniške zbornice sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je nr -' skovni zakon v navzkrižni temelmimi določbami ustave. Isti list javlja tudi, da je odbor za zaščito tiskovne svobode že razpravljal o tem, da bi se naredila vlo<*a na kralja in na obe zbornici, ki naj bi se zavzeli, da se novi tiskovni zakon razveljavi.
Največje razburjenje je povzročil novi tiskovni zakon, kakor se zdi, v južni Italiji, ki se je tudi doslej najbolj unirala fašistov-skemu pohodu. Napoljski list «Basilieata.» je sedaj že drugi, ki je našel pogum, da je vložil tožbo proti zaplenitvi, utemeljujoč jo s tem, da je novi tiskovni zakon v navzkrižju z ustavo. Predvsem poudarja napoljski list, da bi ukaz od 10. julija 1924., ki nosi naslov: aDoiočbe za izvržitev ukaza od 15. julija 1923. itd.» ne smel vsebovati sankcij, ki niso predvidene že v lanj-skem ukazu. Toda tisti lanjski ukaz je v navzkrižju z ustavo in je na vsak način njegova izvršitev podrejena nujnosti. Da pa ta ukaz ni bil nujen, dokazuje že dejstvo, da ni bil objavljen eno celo leto. Će je pa potem nastopila nujnost, bi se bil moral izdati nov ukaz. Končno je predpogoj za veljavnost ukaza zakona, da se predloži v odobritev zbornici na prvi njeni seji, kar pa se ni zgodilo, čeravno je šlo za ukaz, s katerim so se kršile svoboda in pravice državljanov, zajamčene svečano po ustavi.
/
Rimski sodniki proti prelahkomiselnemu postopanja proti listom
Listi pišejo, da so se sodniki svetovalne komisije izrazili v štirih slučajih proti predlagani posvaritvi listov. «Popolo»
list «Sindicato Rosso» radi hujskanja k zlodej-stvu in sramotenja državnih oblasti.
katerega po s varite v je bila, kakor znano, na* države. Pohod na Rim ni tega niti posku-1 znaniena do tom opliira/ln« «Stefani» —
Na Bolgarskem vlada popoln re<L
RIM, 25. Bolgarsko zastopstvo poroča: «V italijanskem tisku so se razširile vesti, datirane iz Sofije, o atentatih na policijske palače v Plevni, o izkrcanju vstašev med Varno in Burgasem, o paniki med prebivalstvom itd. Kr. delegacija Bolgarske je pooblaščena izjaviti, da so te vesti gole izmišljotine. Na Bolgarskem vladata najpopolnejši mir in red.
Nool stiki z bankirji za dosego sprave
Dobri izgledi za ugoden uspeh - Nemčija bo povabljena po rešitvi finančnega vprašanja
LONDON, 25. Reuterjev urad doznava da kljub še vedno neporavnanim konfliktom z bančniki niso niti francoski niti angleški krogi pesimistični glede izida londonske konference. Včerajšnji sestanek glavnih delegatov z ministrskim predsednikom MacDonaldom je trajal dve uri. Prvi odsek se danes ni sestal k seji kot tak, vendar pa so njegovi člani nadaljevali razprave z bančniki. Glede slednjih še ni nobenih znakov, da bi bili izpremenili svoje stališče do stavljenih predlogov, vendar se priznava, da potrebujejo trgovci in posebno bančniki nekaj več kot diplomatske formule, ako hočejo prevzeti ogromni riziko nemškega posojila. Belgijski ministrski predsednik Theunis je stavil predlog za kompromis, ki ga pa zastopniki vele-kapitala tudi odklanjajo. Pogajanja se nadaljujejo.
LONDON, 25. Načelniki petih glavnih delegacij so imeli danes dopoldne konferenco. Francoski finančni minister Cle-mentel je posetil ameriškega državnega tajnika. Drugi odsek za ukinjenje zastav-ščin je imel popoldne sejo, na koje dnevnem redu je bilo poročilo o obnovi gospodarske enotnosti Nemčije in načrt glede pridržkov zaradi varnosti zasedbenih Čet.
r Daily Express» doznava, da se je sinoči dosegel popoln sporazum glede vojaške kontrole in izpraznitve Porurja.
LONDON, 25. MacDonald in Herriot sta se popoldne v zasebnem razgovoru dogovorila, da se ne rešijo samo vsa še sporna vprašanja konference čimprej in da gredo drug drugemu kolikor mogoče na roko, ampak tudi vprašanja sankcij, gospodarske evakuacije Porurja in železnic v Porenju. Dogovorila sta se tudi o ureditvi vprašanja vojaške izpraznitve Porurja in evakuacije kolnskega pasa, ki zapade 10. januarja 1925.
LONDON, 25. MacDonald je sporazumno z načelniki drugih delegacij sklenil opozoriti Nemce, da naj bodo pripravljeni • na odhod v London. Uradno povabilo bo odposlano, ko bo rešeno vprašanje posojila, ki je postalo po nastopu bankirjev glavni problem konference.
Nemčija bo smela razpravljati na londonski konferenci le v mejah versailleske mirovne pogodbe. Odbor pravnikov bo določil, v koliko se Dawesov načrt krije s to pogodbo. O točkah, ki so zapopadene v pogodbi, Nemčija ne bo mogla razpravljati, ampak morata jih bo sprejeti brez pridržkov. V koliko pa Dawesov načrt izstopa iz mej versailleske pogodbe, bodo imeli ^Utna^ki Nemčiie orosto
Pesimizem anglešlrih listov.
LONDON, 25. Ves angleški tisk se strinja s tem, da ni konferenca v zadnjih 24 urah prav nič napredovala. Najbolj pesimističen je «Ti* mes», ki trdi, da je zajelo sinoči vse zavezni«, ške kroge neko malodušje in da se je porodila1 misel na odgodite v konference na jesen. Isti list poroča tudi o številnih pogovorih ameri* škega držav, tajnika Hughesa z zavezniškimi delegati, kateri da so sicer bili zasebnega značaja, a so se vendar tikali spora med bankirji in francoskim stališčem gledž vprašanja sankcij. V svojem uvodnem članku piše ^Times* v svojih pripombah k položaju na konlcrenci, da leži glavna krivda na zastoju v slabi organizaciji konference.
Bolj optimističen je že «Daily Telegraph*. ki priznava, da se nahaja konferenca v težavnem položaju, ne izključuje po možnosti za dosego sporazuma. Po njegovem mnenju se je porodil spor iz dejstva, da ne vidijo bankirji v svojih zahtevah drugega, nego trgovski posel, in da iščejo le svoje koristi, medtem ko ima Francija pred očmi le politično stran problema. Bankiiji verjamejo Herriotovi izjavi da ne bo nikoli zašel v zmoto svojega prednika ter odredil nove zasedbe nemških pokrajin niso pa gotovi, ako bodo tudi nasledniki Hnr-riota prežeti z istimi naziranji. ■ Morning Post« zatrjuje, da niso še delegati zgubili nado za dosego sporazuma potom prijateljskih razgovorov.
Predhodna pogajanja v Berlinu in nemški pridržki.
BERLIN, 25. Povabilo Nemčiji za udeležitev na londonski konferenci ni še dospelo in v uradnih krogih se z zanimanieni sledi razpravam med zavezniki glede pogojev za povabilo.
Iz dobro poučenega diplomatskega vira se doznava, da je imel včeraj angleški poslanik v Berlinu lord D'Abernoon pogovor z zunanjim ministrom Stresemannom in jutri bo nemški minister sprejel poslanika Združenih držav Houghtcna. Predmet teh pogajanj je predvsem pomeč ki jo Nemčija pričakuje na konferenci od teh dveh velevlasti.
Ugotovilo se je tudi, da je Stresemann pred , par dnevi konferiral z italijanskim poslanikom conte Bosdari-jem. Vsem tem diplomatom je nemški zunanji minister potrdil, da Nemčija ne bo sprejela nobene rešitve, ki ne bo vse-Lbovala garancije za izpraznitev Porurja v določenem .roku.
Vsled težav, ki so nastale po nastopu francoskega zastopnika v Londonu, je Nemčija spremenila svoje stališče v toliko, da je pripravljena začeti z izvrševanjem zakonov za udejstvitev načrta izvedencev tudi brez formalnega sklepa konference glede dneva vojaške izpraznitve ruhrske kotline; zahteva pa poroštvo Združenih držav, Anglije, Italije in Japonske za to, da bodo predsednik in bodoče francoske vlade odredile določenega dne izpraznitev Porurja.
Današnja pogajanja z angleškim poslanikom in iutrišnia s poslanikom Združenih držav se gibljejo okoli te točke.
AnglgšHl tisk u sKr&eh radi tiošoto o Mišji
LONDON, 25. V zadnjih dneh so se začeli angleški listi posebno zanimati za dogodke v Braziliji. «Evening Standard^ je posvetil tem dogodkom celo uvodni članek, v katerem predvsem ugotavlja, da se nanajajo na ogroženem ozemlju angleška posestva, vredna kakih 10 milijonov šterlingov. Dalje se rečeni list pritožuje, da pošilja braziljska vlada o dogodkih zelo pomanjkljiva poročila, ki skoro vedno govore o uspehih vladnih čet, a kljub temu se borba z vstasi nadaljuje. V nasprotju z uradnimi poročili poročajo listi, da vstaši baje korakajo proti glavnemu mestu Rio de Janeiro. Dalje zahteva list, da se v zaščito angleških interesov odpošlje v braziljske vode angleška vojna ladja, kakor je MacDonald svoje-časnoobljubil v zbornici. Končno priobčuje list brzojavko iz Buenos Airesa, na podlagi katere se obstreljevanje mesta S. Paolo nadaljuje in trpi mesto pri tem veliko škodo.
Vznemirjenje angleškega lista pa je baje pretirano, kajti neka ugledna londonska osebnost, ki ima velike interese v Braziliji, je izjavila, da je treba s previdnostjo presojati vesti o uspehih upornikov; braziljska vlada je močna. Konzul Brazilije v Londonu ic izjavil zastopniku «Evening Standarda», da je vest o napredovanju vstašev proti Rio de Janeiro neresnična. Po zadnjih poročilih so vladne čete v premoči in popolnoma obvladujejo položaj, vsled česar je neupravičena bojazen, da bi zasebna lastnina trpela kako škodo.
Sijajen mm Sokolov - elimnijcev
v Lfub!J?i^
Velika množica na postaji - Slavnosten sprevod po mestu
LJUBLJANA. 25. Včeraj ob 16.16 so se vrnili v Ljubljano jugoslovenski Sokoli, ki so se udeležili mednarodnih tekem v Parizu. Vagon, v katerem so se vozili Sokoli, je bil okrašen s cvetjem. Sokole je že takoj na meji pozdravil narod in jih bogato obsipal s cvetjem. Čim je vlak privozil, je vojaška godba pod vodstvom dr. Čeri na zaigrala sokolsko koračnico in iz tisočerih grl je zaoril krepki sokolski «Zdravo!* Vihar aplavza je bil tako velik, da so se skoraj izgubili celo močni akordi vojaške godbe. Čim so se zmagovalci pokazali pri oknih, jih je ljudstvo že obsipalo s cvetjem-Navdušenje jc prikipelo do vrhunca, ko je skupina Sokolov dvignila na rame svetovnega karnpijona Štuklja.
Nato je stopil pred olimpijsko vrsto, ki je bila že vsa v cvetju, savezni načelnik Ambrožič, ki je v imenu starešinstva in celokupnega jugoslovenskega Sokolstva pozdravil vračajoče se zmagovalce. Izrekel je vsem svojo zahvalo in posebno Štuklju, ki je kar najčastneje zastopal v Parizu Sokolstvo.
Načelniku je odgovoril starosta JSS Gangl, ki je načeljeval jugoslovenski telovadni vrsti v Parizu. ZahvalS se je sokolski Ljubljani za prisrčen sprejem. S ponosom je pred večtisočglavo množico izjavil, da mu nikoli ne iztfine iz soomina oni svečani
tek, lio je v ogromnem stadionu v >arira mftifMta roka brata Stuklja dvigni-jugoslo vensko trobojnico.
Kot slednji je pozdravil došle zmago-tadce predsednik oblastnega odbora Orju-pe inž. br. Kranjc, Pozdravil je telovadce, ki so na kulturnem polju ponesli jugo-alovensko ime v širni svet. Sprejema so se v velikem ItevOu udeležile tudi ljubljanske Organizacije, zlasti športne z Olimpijskim pododborom na čelu.
Z godbo na čelu se je nato sokolska povorka. spremljana od večtisočglave množice. pričela pomikati po ljubljanskih ulicah. PovsocB vse v zastavah, vsa okna lepo okrašena. Vsi pogledi so bili obrnjeni na Štuldja in ostale tekmovalce, ki so strumno korakali obdani od cvetja in številnih vencev. Po vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod, je tisočglava množica tvorila gost špalir in viharno pozdravljala došlo sokolsko četo. Iz oken pa se je sipalo cvetje na zmagovalce.
Zvečer se je vršil na čast tekmovalcem prijateliski večer, ki je bil prava sokolska manifestacija. Na prostranem vrtu restavracije «Zvezda^ se je zbralo ogromno število Soko^stvu naklonjenega občinstva, ki je tekmovalce ob njih prihodu burno pozdravljalo. Tudi tu je bil predmet naj-prisrčnejših ovacij olimpijski zmagovalec Štukelj.
Ob sviranju sokolske himne in drugih narodnih pesmi se je prijateljski večer razvil v impozantno nacijonalno manifestacijo.	_
Hola cntentfl in rusko »praJanle
Ureditev odnosajev z Rusijo prepuščena posameznim državam?
PRAGA, 25. Oficijelna revija čehoslova -škega zunanjega ministrstva «Zahranična Politika« pravi, da se praška konferenca Male entente ni izognila razpravljanju o ruskem vprašanju. Ugotovila je, da ima ta problem vsaka članica Male entente sama razčistiti.	_
Donosi francosko-belgijske uprave na zasedenem ozemlju
PARIZ. 25. Agencija < Havas* poroča iz Meinza: Železniška uprava zasedenega ozemlja je nakazala danes deveto plačilo
50 milijonov frankov kot čisti dobiček svojega poslovanja
Japonska bo priznala sovjetsko vlado
PARIZ, 25. Iz Tokija poročajo, da je vlada na izrednem sestanku sklenila spremeniti svojo politiko napram Rusiji. Pričakuje se, da bo Japonska v najkrajšem času priznala sovjetsko vlado.
Nora grška vlada
ATENE, 25. Nova vlada je bila sestavljena tako-le: Predsedništvo in interim za mornarica Sofoulis, zunanje stvari Roussos, vojna general Katockis, notranje zadeve general Pierako Mavromicalis, finance Thouderos, poljedelstvo in interim za justico Mynonas, državno "-spedarstvo Maris, promet Botsaris, socijalno skrbstvo Orfanidis, prosvela Valinitis, javni red Proposingelos. V vladi so zastopane vse stranke, ki so glasovale proti Papanasta-siouju. Nova vlada, kateri so politični krogi naklonjeni, se bo predstavila parlamentu
28. t. m.	__
Žita hoče nazaj na Madžarsko.
BUDIMPEŠTA, 25. Žita Parmska je nedavno poslala madžarskim legitimistom pismo, v katerem jih prosi, naj se zavzamejo za dovoljenje, da se sme vrniti na madžarska tla. Na Madžarskem bi živela popolnoma zasebno v kaki graščini m bi delala na to, da se dvigne se-kvester nad nekdanjimi habsburškimi posestvi na madžarskem ozemlju. Svojo prošnjo uteme- ' ljuje bivša cesarica z izgovorom, da sredstva, od katerih mora živeti sedaj, ne zadostujejo niti za dva meseca v letu. vsled česar mora živeti od milodarov, katere ji pošiljajo avstrijski in madžarski aristokratu Kar se pa tiče pravic njenega sma Otona, da bi tega vprašanja na načela, temveč bi ga prepustila sinu, da ga reši po svojem najboljšem prevdarku, kadar postane polnoleten.
12 žrtev železniške nesreče v Ameriki.
PARIZ, 25. Iz New-Yorka poročajo, da je vlak zadel pri Toledu v državi Ohio v avtomobil. 12 oseb je prišlo ob življenje. 18 jih je
bilo ranjenih. _
Kobilice v skopljanski okolic«.
BEOGRAD, 25. V okolici Skoplja so s« pojavile velike množine kobilic, ki so povzročile veliko škodo na raznih kulturah. Iz Beograda je odposlan v Skoplje poseben strokovnjak, da ceni škodo in ukrene potrebno, da se odvrne velika nadloga za tamkajšnje kmetijstvo.
Vesti s Gori Skesa
(V pojasnilo vsem planincem ki se nameravajo udeležiti nedeljskega izleta na Nanos, katerega priredi «Plan. društvo v
Trstu).
Izleti na Nanos, ki jih je prirejala pred več leti podružnica «Slov. plan. driaitva» v Vipavi so postali, kakor razvidno iz vsaikoletne velike udeležbe, splošno priljubljeni. Večernim do-slečem se je nudil krasen pogled na ravan ograjeno z bukovim gozdom. Ob robu gozda so goreli veliki kresovi, okrog katerih so sedele večje in manjše skupine in veselo prepevale in vriskale. V paviljonu se je točilo vino, malino-vec, voda, gorka kava itd. Rajanje je trajalo v vedno veselejšem razpoloženju celo noč do solnčnega vzhoda in tja do poznega popoldneva, saj ni manjkalo ničesar, ker so prireditelji poskrbeli za vse, kar je le moglo povečati te slavnosti. Odhajajoči udeleženci so radostno vzklikali. «Na svidenj« danes leto«!
Pred 10 meseci je bilo delovanje podr. «Slov. plan. društva« na ukaz višje oblasti ukinjeno, vsled česar letos ne more prirediti izleta. Da bi pa običajni fcdet ne izostal, se je stopilo v dogovor s «PIan. društvom* v Trstu, naj bi ono za enkrat priredilo te vrste izlet.
Dan za dnem dohajajo podpisanemu od mnogih strani vprašanja o letošnji prireditvi zlasti glede preskrbe s pijačo.
Planince in planinke opozarjam, da bo za pijačo preskrbljeno. Vse drugo naj si preskrbijo planinci sami, posebno vse potrebno, da ne bodo trpeli v mrzli noči.
Svetoval bi zlasti mladini, naj pride po možnosti že v soboto zjutraj, da si pripravi potrebna drva ža čez noč.
Lozice, dne 24. julija 1924.
Edv. 2vanut.
igre. Zato pa je mladina prekmalu zarajala kljub trajajoči toploti v toplem plesu, kar ni nailo splošnega odobravanja. Pevskemu zboru iz, Drage, kateri je tako lepo priredil svojo prvo veselico, naše čestitke in priznanje. — Okoličan.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je preminul naš preljubljeni brat
EVNE VESTI
tom poštnega urada v Borštu dne 23* t. m. ob 11.30 predpoldne. Brzojavni urad je podal zgovoren dokaz, da naglica ni nikaka čarovnija!
Popravljamo. V sedmem odstavku včerajšnjega uvodnika je izostal en stavek. Cita naj se: * .... najhujše v vsem je bilo, da se je »aš jezik izgnal iz vseh javnih uradov, da se je naša šola «preosnovala» itd.
• Ji-.-jHi	„Ma utiNvt	I kojnice, ulica Molin grande 38. III. n. Udeleži
„Edinost za rgs sport se v lahko vsakd«. ^ l
Z veseljem opažamo, da se je športno giba-! Naglica	V rokah im^no
nje razširilo iz važnejših središč tudi med našo brzojavko ki p bila oddana v Postojni dne mladino na deželi. Poročila, ki jih objavljamo 21. t. m. ob 20. uri 30 nunut, ki pa ,o ,e naslov-riteriLFh prireditvah, so nam dokaz. O ve- Ijenec na Katman pn Trstu srečno prejel po-likanskem vzgojnem pomenu zdravega in discipliniranega sporta smo že opetovano govorili, razlagajoč, da mora postati ta panoga uveljavljanja mladine, kakor pri vseh drugih narodih, tako tudi pri nas podlaga razvoja in krepitve našega ljudstva.
N» ga dandanes naroda, ki bi ne smatral sporta za sestaven del svojega narodnega življenja in napredka. Krepljenje značaja, vzgaja-
stremljenje, k, ^ k ^.njUi a™*. i»	^MfiT " " ^
njegove vrednosti- ltmle dm » vrs' ° v ; Dramatični 0dKk M. D. P. - Jakob. Danes Parizu mednarodne f	' M ka,5™ j ob 20.30 sestanek vseh ilanov in članic z edino
~ I toeko dnevnega red.: Zakona predstava.
tej mednarodni tekmi najčastneje uveljavilo. j vodja.	-
Med nami je sport z ozirom na razne težko- j !■ |f)j|(LrA(IA $ilfljfeffli2l če še le v razvoju. Dosledna organizacija tega «
gibanja je začela še le v zadnjem času zadobi- | Nevaren padec Irmarmrii Kamnosek Lud-vati konkretnejše oblike. Do sedaj je pač med vik Pelarin, star 63 let, stanujoč v Kolonji št, našim ljudstvom še najbolj razširjeno kolesar- 75, je včeraj ftopoldn* popravljal obok pri vra-stvo. ki se je udomačilo že v sleherni vasi. In tih hiše št. 7 v ulici Pomte; stal je sa približno res se vršijo že več let tekmovalne dirke za 3 metre visoki lestvi. Pri delu i« možu nena-prvenstvo v tej panogi. Za letos pa se pri- 1 doma postalo slabo; izgubil je zavest ter padel pravlja dirka v večjem obsegu. Priredi jo naša z lestve na tla tako nesrečno, da se je hudo najkrepkejša športna organizacija S. D. A. na pobil po glavi ter si tudi pretresel možgane, naši kraški planoti: Kot tolmač velikega zani- Navzočni ljudje »o poklicali na hce mesta manja. ki je prevzelo vse naše ljudstvo za zdravnika rešihie postaje, ki je podal pone-port. se letos pridruži prirediteljem tudi naš srečencu prvo pomoč, nato ga je da! pre-list s tem da je določil za zmagovalce prvo na- peljati v mestno bolnišnico.
črado v obliki dragocenega darila, ki se podeli : V znamenja jodove tinkture. Življenja se je listi kolesarski skupini, katera doseže letos naveličala 20-letna Lia Sterle, stanujoča v ub-prvenstvo Darilo postane lastnina dotičnega ci Sterpetto št. 6. Hotela se je odkrizati vseh društva še le tedaj, ako ga na prihodnji tekmi posvetnih težav m slabosti, zato si je sinoči ohrani z dosego novega prvenstva. V nasprot- preskrbela nekoliko jodove tmkture ter se po-ntm slučaju preide dar na novega zmagovalca, j dala v ulioo Sorgente, kjer je v neki veži za-za katerega veljajo zopet isti pogoji, da mora vžila nekoliko tega strupa Toda kmalu se je namreč doseči prvenstvo na dveh zaporednih skesala svojega dejanja; začela je na vse grlo dirkah, da postane darilo njegova trajna last. vpiti na pomoč in tako vzbudila pozornost mi-
Naša udeležba pri prireditvi letošnje dirke moidočih ljudi Dva mladeniča sta spremrfa naj bo našim kolesarjem v vzpodbudo in bo- skesano kandidatmjo smrti
dr lo. Vse naše športne organizacije pa nai vi- odkoder je bila po prvi Pomoči prepehana v diio v tem našo pripravljenost jim iti v vsa- ; mestno bolnišnico. <OkrevaU bo v par dneh kem oziru na roko Vse naše sile naj bodo ( Pet mosfak pjrofa en ze^ Ja.m trg pri smotreno usmerjene za tem. da kljub svojim .Sv. Jakobu ,e bil včeraj popoldne okoli 15 ure skronmim močem m sredstvom ne zaostanemo pozorišče hrupnega pnzora. ljetna Bianca , ničemer za drugimi kulturnimi narodi!	V^l, stanujoča^ uh« -^^
Dovek no zemlji^ Mm v furlanski ^^^S^^^^Tffl
PDPrrajSni	možakarji, ki so vsled vrišča prihiteli iz bliž-
Dne 16. t. m. se je vršil v Trstu sestanek ^oT^^t^t^oi^l l^r	^U^tltVT. K	°sta prihitela d4 mestna stražnika
^Razpravljalo o ukrepih za.prilagodUev davč- ,
ne reforme raznim krajevnim razmeram.	k^misarijati VesSelovo pa so nekate« žen-
Sklenilo se je:	( slce sprernile na dom. Ker je deklica tožila hu-
1.	Konkordati, sklenjen; med finančno obla-; ^^^^ po rajnih delih telesa, je bil po-•tjo in agrarnimi organizacijami za 1. 1923.—/4. k|ican na jice mesta zdravnik rešilne postaje, ostanejo neizpremenjeni.	i ki te podal Vesselovi prvo pomoč. Pozneje je
2.	Konkordati, ki stopno v veljavo dne 1. b-ja dek}ica prepeljana v mestno bolnišnico, januarja 1925 bodo tako-le popravljeni v pnd	SQ -]Q sprcjcii v kirurgični oddelek. Okre-davkoplačevalcem: t vaTa bQ v par dneh, če ne nastanejo kake komaj za občino sežanskega m komenskega pjj^aciie
<Atraja in za občine Nabrežino. Slivno, Sem- • t---
polaj, Mavhinje. Devin (kraški del), Opatje selo se dovoli zaradi krajevnih razmer 10% skrčenje napovedane površine, za oranice porde-nonske golja ve pa 15%; b) travniki, ki dajo se-
Vesti iz Istre
Krvavi potolb (Veselica na krvavem potoku). Na prostornem dvorišču g. 2erjala na Krvavem potoku nad Drago se je vršila zadnjo nedeljo prava ljudska veselica v velikem obsegu. Ob ogromni udeležbi naroda iz vseh bližnjih vasi in tudi raznih zastopnikov oddaljenih krajev je tekmovalo 8 pevskih društev, ki so nastopila 2 raznimi mešanimi zbori najboljših na&fo skladateljev. In peli so vsi ti zbori dobro m razmeroma jako lepo, večinoma bo: lje, nego fe bilo pričakovati z obzirom na krajevne razmere.
Jako zanimal nastop telovadnega odseka iz Klanca s kombiniranimi moškimi in ženskimi prostimi vajami v primernem in okusnem' kroju. Posebna hvala gre gospodu načelniku Pečarju, ki je dosegel še popolnejšo sliko, nego ie bila ona že povsem vspela 14 dni poprej v Klancu. Tu se je jasno pokazalo, kaj se da doseči z dobro voljo tudi na kmetih. Dovoljena bodi le opazka, da je telovadno kretanje in stopanje postajalo včasih nekam preohlapno, v primeru s strumnim nastopom telovadk. Spored je trajal do mraka, tako da nismo preveč pogrešali običajne a za ljudstvo toK zabavne
arhivist
Pogreb se bo- vršil v soboto, 26. t. m., ob 16.30, iz hiše žalosti via Rismondo Št. 11.
TRST, dne 25. julija 1924.	(471)
Žalujoče sestre in brat.
Mali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
Povrnil se je iz dunajske klinike
dr. D' Osvaftfo
specialist sa očesne bolezni.
GORICA - Corso Verdi 24 (Trgovski dam)
Sprejema od 10-12 in od 3-4. 471
Zlato, srebro, krone, platin, zobovie
kupuje
Zlatarna Albert M
Trst, Via Mazzini 46 (25)
m kvarijo ml obraz
mozolčki madeži
SLUŽKINJA, vešča nekoliko italijanščine, se išče. Corso Garibaidi 10/1, Bront.	955
KRONE, goldinarje, srebro, zobovje, zlato po najvišjih cenah. Prodajalna dragocenosti, via Borsa 2, telefon 12—97.	954
Borzna poročila.
Tuja valuta na tržaškem trtfu*
ogrske krone.......................(W»310
avstrijske krone.........OX*522	0.0332
češkoslovaške krone........6* 60	69 10
dinarji .............»J.40
leji ...............10.60
marke •—•—	—♦—
dolarji..............W10	23,20
francoski Iranki..........113.75	114 25
Žvi arski franki..........425.—	427.—
anfcležki funti papirnati ...... 101.75	101.96
PRODAJALKA, v prvi vrsti manufakturistir nja, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ozira se le na boljšo moč z daljšo praltso. Istotam se sprejme učenec poštenih staiišev s primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe pod «1887» na upravni št vo.	951
GOSPODIČNA, vešča v urad o vanju poštne službe, se išče. Naslov pri upravništvu.
953
IZ POSTOJNE. Godbeno društvo v Postojni se priporoča s svojo dobro izvežbano godbo na pihala, za različne prireditve v poletni se-aiji. Na razpolago je 12—25 mož. Za plese in koncerte je na razpolago tudi godba na lok. Cene zmerne po dogovoru z odborom.
952
IZDELOVALEC jako važnega predmeta brez konkurence, v velikem mestu Jugoslavije išče Lit 120.000 za povečanje podjetja. Jamči s trikrat večjo vrednostjo na prvo vknjižbo. Ponudbe pod «ToČno» na upravništvo •Edinosti*.	935
trdnice efeEis bule tvori eczemS
' in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbrutii. ki i skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi k-že in ki se porajajo posebno v vročih mesec vsled močnega solnca. se zdravijo uspešno z artifelidično vodo «Peartinax>, ki je gotove sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki e na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte izreent antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna j «Alla Madonna-della Salute» Trst, Sv. Jakob Zaloge: Videm, lekarna Filipuzzi, Gorica, ilekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, PiiU. lekarna dr. Rodinis, Via Carducci.	(6)
PRODA SE takoj v prav dobrem stanju motor na naito 12 P. SM dobra mlatilmca z motorjem na petrolej, budi ta v dobrem stanju. Vzrok opustitev. Naslov pri upravništvu.
946
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	542
F. BUDA
i UR&KHA-
ZUTARNA
Trst — Corso Garibaidi 35
(Podrul.iJca Via Sc&llnata 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro
briljante in plačuje po najviših cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih brilian-tov. dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(24)
□ O □ O O D D D OPODOODPO D □ D D D O POP □ PDDD D □ □ J3_PPPPPPQDPPC
O
!D j*
joi
0
1	o O o
jo o
o p
a
\m
t
■
0
D
1	P
P
□
P
Ek P
BANCA A
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit 15.000.000,— popolnoma vplačana. Glavni sedel: TRST, Via S. Nicolo 9 (Lastna palača).
Podružnice: ABBAZIA — FIUME
MIL. ANO — ZARA,
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in Jagoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.
Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Iprajena vlogo v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru.
o p p
pppppppdppppppp p p p p □ □ □ □ d □ a □ □ u □□□□
□ □ □ □ □
i
□
i
j C □
□
1°
□
□
a
u j
□
D □
Id - □
O
d a
PODLISTEK
W. Collim:
9REZ IMENA
(87)
Roman.
Sport
Športno druži to «Adria» prosi vse one kole-
,—----- —	.	sar;e, ki nameravajo dirkati dne 3. avgusta t.
no samo enkrat na leto. se bodo smatrali za	j ^ ^a ge pTej prijavijo pri Antonu Podbr-
zeml-jo, ki ne daje poljedelskega dohodka;	Sček. Trst Via Torre bianca 39, da s tem olaj-o) za zemljo med valobrani in rekami in za jjruStvti delo zadnjih dni, kakor tudi, da
zemljo, izpostavljeno stalnim poplavam, se bo	gc ^^ ravnati radi daril. «0 podovdilo 10% skrčenje; S. D. A. Vsi kolesarji, kateri nameravajo
d) vsa zemljišča, ki so podvržena agrarne-	^j^tj 3 avgusta, naj pridejo jutri ob
mu ali hidrauličnemu izboljša vanju, se bodo	jJeno na Greto (Šalita di Gretta). Poizkusila
smatrala za neobdačljive.	se bo proga dirke.
Furlanska agrajrna zveza bo zbrala tozadevne prošnje in podatke od davkoplačevalcev.
Razprodala premičnin pok. Ane Dobida, ki
ie zapustila svoje premoženje Dijaški Matici,	^
s« bo vršila danes j>op. ob 4. v «tanovamu do-	podruz. SoL društva.
DAROVI
V proslavo imendana Rikota Schmidta so darovali njegovi prijatelji 15.«— L svetoivaaski
«Gotovo. Brez voza ne morete i* Yorka. in brez denarja ne morem najeti voza. Gospodin jin brat nam ga ne da, če ne pUčam računa gospodinji in če mu ne plačam najemnine vnaprej. Oprostite če promatram »tvar 9 trgovske poplačati moj trud za vašo gledališko izobrazbo z delom vaših bodočih dohodkov. Dobro torej. Jaz mislim samo na bodoče dohodke in vi ste moj bankir. Cenite, recimo, svojo prvo letno gaio na sto funtov. Polovica te vsote —
morda četrtina--»
< Koliko potrebujete?* je vprašala Magdalena potrpežljivo.
Kapitan je bil v težki izkušnja da bi za-hteval petdeset funtov, vendar pa se je še o pravem času domislil, da je velikega pomena, če zniža za sedaj svoje zahteve z ozirom na prihodnjost, ~ in zato je samo podvojil vsoto dvanajstih ali trinajstih funtov, ki jo je rabil, na petindvajset.
Začudena nad tolikimi besedami zaradi tako majhne vsote, je Magdalena potegnila iz nedrij svileno torbico in mu izročila zahtevani denar. V starih časih je ▼ Comba-Raveu prejel petindvajset fantov od njenega očeta vsakdo, dor ga je le prosil.
Kaoitanove oči so se prilepile na torbico
t
kakor oči zaljubljenca na oboževano dekle. , «Srečna torbica^, je mrmral, ko io je Magda- J lena jopet vtaknila v nedrije. Nato je vstal, j potegnil iz nekega kota svojo skrinjico, jo sve-čanostno postavil na mizo pred Magdaleno, 1 jo odprl in vzel ven eno onih majhnih knjižic. 1 •Človeška narava, dragi otrok,» >e rekel, ko jo je odprl. Napravila sva pogodbo in jaz jo ! moram imeti črno na belem.» In napisal je ; pogodbo s svojo Čedno trgovsko roko na bel | papir, jo pokazal Magdaleni, ki je tiho prisostvovala temu delu, pritisnil pivnik na mokro črnilo in položil knjigo zopet v skrinjico z izrazom človeka, ki je izvršil čednostno dejanje, ki pa je vzvišen nad vsakim bahanjem.
♦Oprostite, če vas takoj zapustim,» je rekel nato. «Čas je dragocen in moram si zagotoviti voz. Če bi prišla gospa Wragge notri, ne povejte ji ničesar; če bi kaj vprašala, tedaj ji takoj prepovejte govoriti. damo morate biti dovolj glasni. Prosim vas, da si pridobite oblast nad njo, ki io imam jaz, s tem, da ste ravno tako glasni kot jaz.» Posadil si je svoj veliki klobuk na glavo, se smehljaj« priklonil in oddrobil iz sobe.
Crez neka) časa so se duri tihoma odprle m ogromna postava goepe Wragge s« je pojavila v sobi.
«Kje so vate stvari?» je vprašala z ne-ugnano radovednostjo. »Preiskala sem zgoraj vse vaše predale. Kje imate svoje nočne mo» derce in nočne čepice? In svoja spodnja krila in nogavice? Kje so vaše lasne igle, mazila —
in vse ostalo?*	,
-Moja prtljaga je še na kolodvoru,« fc odgovorila Magdalena.
^Koliko je ura?» jc vprašala zaupno. Kapitan je odšel. Pridite, greva ponjo.
*Gospa Wraggel» je zagrme! strašen pri durih.
Prvič je Magdalena ugotovila, da je b '^ g*)-spa Wragge gluha za ta glas. Sku-ala -t t,) siniti svojo samostojnost v navzočnosu it. a. •Oh, pusti, da gre po svoje stvari. )t prosila. •Ubogo dekle, pusti, naj £re.»
Nepremagljivi kapitanov kazalec je Wa/.al v kot sobe in se polagoma nižal, ko se njegova žena pred njim umikali, in se konCno ustavil v smeri njenih čevljev.
«Zopet slišim ploskanje po podu! je vzkliknil z glasom, ki je izražal zgražanje. Seveda, že zopet je noga zunaj. — Takrat levi čevelj. Potegni ga na nogo. gospa Wragge; obui! Jutri zjutraj ob devetih bo voz tu,* se je obrnil k Magdaleni. Ne smemo pa se izpostaviti nevarnosti zaradi vašega kovčega. Napišite hitro, kaj neobhodno potrebujete, sam vara vse kupim in plačam račun. Kovčeg moramo žrtvovati. Ne gre drugače.»
Ko se je kapitan z Magdaleno menil, se je gospa Wragge zmuznila iz svojega kota in se toliko približala kapitanu, d 1 je ulovila besede «kupim» in «račun». V tem trenutku je izgubila moč nad seboj.
«Oh, če je treba kaj nakupiti,« je vzkiiknila in sklenila svoje velike roke, »tedaj pusti, naj jaz to opravim! Sama naj gre in dovoii mi. da grem ž njo, prosim te, pusti me z njo.j
«Sedil» je zagrmel kapitan, -lako?! KoJ*
na desno — le bolj! Ostani, kjer si!»
Gospa Wragge je sklenila svoje nemočne roke v naročju in solze so jo oblile.