Stav. 181 Posamezna številka 20 stotink V Trsta, v soboto 14, avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink lotnlk XIV Izliaja — izvzemal poned'** \ — vsak dan zjutrr.j. — Uredništvo; ulica sv. Frančiška Asišl" -'O, I. nadstropje. - Dopisi naj se posilijo ured- ništvu. — N'-' .srna se cnrr* Jiipisi se ne vračajo. — Izdajatelj ii .-» ur** * konsorcij lista Fdifsost!. — iisk tiskarne i — Naročnina «o irT mesec L 6.—, pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Poaameina številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi sc računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovce/ in obrtnikov mm po 40 stet : osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina »n reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost!, v Trsttt, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje — Telefon uredništva in uprave 11-57. Gospodarska vprašanla Trsta V milanskem Kitu »Seftec, ki -se posebno po-s eča gospodarskem vprašanjem, se je oglasi Tržačan Viktor Segre s Članki, ki razprarvijajo o gospodarskem propadsaiijtt Trsta — o:tar-ža\m jvclV.-kiO. Politik v zveza z milrtaričnimi •do;, -k. Poltik pa je gospod Viktor Segre — da Bog pom-gajl C ujmo torej, kako fn kaj pripoveduje g. Se-a •prcp jdair j u tržaške trgovine 'šn o vzrokih ie a-.i zakotnemu pojavu.' Glavni vz*.ck jo uvedba monopola s kavo. Av t rja je skezi stcl<;t>a dovoljevala Trstu pri v "legije razne vršite. M .temi odvezo cd plcjčfcvvmja vsake • carine. Polagoma pa se je Avstrija Szr*svarila vsem pogodbam ter je slednjič dtc*nik zednjt privilegij odpravita 7C svobodno luko. Spričo agifljac^a mesta. posebno pa od sArtedanjih velatržcere, in »videča naraščajočo konkurenco lulke Hambtir-ške — povspeševano c-d plovbe na rekah in •cd konkurenčnih ledij Severne nemškega LJcy '-a in družbe »Hamburg - Amerika-: — je Av trija privolila v navedbo takojiuemovanih ii -erc Tcij-alnih. oarfn za pomorsko uvažanje l.rvc tj raznega drugega blaga. rTjrcncijslre carine so fekratu povzdignile T t l-j velik« trgovine s tem kolonijaikvlra -i .">: 'i česar .je še nedostajalo, je l«zpopol-r. ' - • c Lacst tržaških .trgovcev. Taka le T .. v tnala letih d<3egel tretje metso na ev-trgu, a četrto na svetovnem! V leitu 1907. .dosegel tržaški trg skoro londonskega. Na ir^vUri s kavo je bil interesira n veš Trst: trgovci, i >Lo spojene Industrije, čistilnice, plovne družbe, speci j o nar;', leže k i; .tccufi cd delavke do bankirja, cd p's-ar-ja čo zavarovalen, taka. d«? se more reči, ca je jmek> cd te tr govine korist na; nanje 20.000 oseb drekt.no a iodiudkitro d:,ug'h 60.000 oseb. V 1-ctu 191" i-1 ver. »trgovina Trsta. ki znal us»tv^c!.li izdeiuvanjc po in obič^-h konsumr.:h trgov. Sfere »p! v a le trgovine eo se rr otezale na en •.hrani tja rio Egipta, Ornega morja m Levante; c.ttgi pa1 preko vsega zaledja 1>a do češki ia Poljske in Rusije, ter so bile v pobudo z-usfvarjanSo direktnih plovben:h črt do Bra-eilije. Trst je posiij-al v Italijo 10.000 q, torej 2 odsteđeov skupne potrebe A-sega kraljestva. V sled uvedbe monopola ne le da je Trst iz-^tbtll znamenito trgovino »JulVske Benečrie in Trcntina, marveč ne ra.e e več prispevat: za k-m-jrm v drugih mestih kraljestva, v sle:', tesar ima efektivno "in velikansko izgubo. Vsi U argumenti so bili predloženi v Rimi: •u-ytmeno in p-ismeno od1 sitrtani zastopnikov in -teresirancev. Nekateri ministri so se — kake. se ije z-delo — dadi uiveriitir o veJja vnosti teh d'O-vcazov. Posebno je ekscelenoa Tede^co ugcdn sprejel predlog za^topnrkov (trgovine s kav naj bi sc uvedla izpremenljiva taksa, primec-aa cenam izrvora, a trešek uvažanja naj t. .A.ioćila .vida. To je bil geni jal en načrt, k ly? bil erai^u — brez vsakih upravnih troške — c.cnaš?l več, nego sedanji cncncpcl. Ali v: • . - Hirokracija pc;3cgla vmes, je »pokopi! •a naćit ia mvcd*n je bii menepe!, ki .je vel -kaesko «ku^fc-val Ger^tvi 'a žrtvoval Trst, k \c ćul cfchcdbo na smrt njega nflJveče trgovine. Va to se ba\i Vik'.cr Segire z železniškim vprafarjoin, kjzr >e zz .zemlje za to, da se Tr-i o prt mi z novo, cV-refkitnrD in brzo avtenem-no -^vezo a &rec:'ščem Enir-0 vel-'ke, pc.sebna v p-rvt'h me-s,ecih cil._pac'ie. Tu očita Segre vladi neivizi.-•i'.u:a..ji' p t treb v eiikega trgc.skega središča. ka.kršm> je Tr^t. Ziroli da je b'lo zgrešeno, da j se težke in k oči/, ve nsJcge poverile vt»-,ra. ki nima p.:f!:rebr.'ih izkušenj, kar.je om-o-•^cčak). da jc parazirtstvo izkorisoato peložaj. £)o tu fe gov;. 1 Segre pametno, kci snn-»Ircn. lazbcr t n pogoje za proovit velrkega trgovskega n:e:;la poznavajoč trgovec in jtro-Lvv nja'k. Da ^c lu zakijtrčrl, bi sne'H klobuk pred r.,:m in mu priznal': c^obra si govori!.' rr ' c'^dal je kratek -do«-tavek z ekskur-; jo ra poe tično - militarično polje. Tu pa sc v grdo '>pcd?akn 1 in mi ne sncmljemo več islol'.ka. Meni namreč, da bi bila sedaj v Tr a \se d če br bilo rešeno jadransko vp s-nje. O tem se r.očemo prerekati. Majati ^a ir.cramo z ^jlavo, ko očita italijanskim dr-irr\ r ca r. x> znali izkoristiti položaja, kakor ga je u,-1 varila »velika zmaga: da bi bil« nem reč Italija nemudoma zasedla Reko, Ljub-Zagreb, ozemlje sovražnikov, ki so ognjišča prctiitalijanskih agitacij! In zasesti da bi bi! a morala tudi vso južno železnico od Trsta do Dunaja in ono od Reke do Budimpešte!!! Do »sega tega da ste .ji dajali pravico Zmaga "n premaze, Zet/tea nam sapa. Ne nrctrenio slediti s svo- jim priprostim razumom toliki k-ora^ži im pod* Tetsaosti in tolikemu suverenemu preziranju realnosti Gospod Segre je sicer pameten trgovec; ali politika se kaže takega, da moramo strmeti na njegovi — najrvmosil, ki ne v«, da tirdli v politi ki in milit aričnih operacijah n« sme oksvek stremeti po tem, kar bi betel, ampak ia po tem, kar more s svojo mt ijo in svo-j/in-i eredstvd. Le blaznost si more »domišljaittl. da bi. se to, kar bi on hotel, meglo izvesti: brez nevarnosti najstrašnejših ik:m!plakacij s posledicami, ki bi še vse drugače zadele Trst in njegovo trgovino. Mari mena, da bi Ljubljana. Zargreb, Trst in Budimpešta ročno gledaii '{jiko okupac:.>o? Petem še le bi Ljubljana in Zagreb poslala icgnjišče ne le agitacij, ampak še vse drugačnih nevarnciti. Gospodarske on {•rgervinske zveze med naredi ia -d rži vam i ne določajo in urejajo zasedbene vojske, marveč prijateljski dogovori ob varovanju obojestranskih interesov. Zasedbe ne vabijo in ne pomirjajo. ampak zagrenevajo in odganjajo. Ne, po vašem receptu, gesped Viktor Segre, tudi naš tržaški trg ne bi prišel id.o obnovitve zaželenih 'trgovskih zvez in do procvata mm v mm se mm nanos Poljske priprave za obrambo Va šave LONDON, 12. Nocoj je prišla v Lcndon ruska r.:tia glede -cd godi t ve pogajanj s poljskimi odposlanci. Nota z vrača vso kri v. d'o zaradi za-ka-.nitve pogajanj na peljsko vlado, ki bržkone po nasvetu Francije čaka zavezniškega posredovanja, da bi zospet začela,ofenzivo preti r^rusij'i. Rusko p.cveljništvo je vedno poslalo av-L omot'le na določeni kraj, da sprojmejo pc4;ske odposlance, toda teh le ni bilo. Včeraj, 10. t. m., so ruske čete cb priliki Z2^edbe mesta Sei-litza našle tam del poljskega cdposlans-ua, ki ; m je izjavilo, da rJ pcijska. vlada sprejela ra "obrzejavke, ketero ^Im je po*s-lala ruska vla-'a. Tedaj je bilo dogovorjeno, da se prenese -ar-tane k na 14. t. m. Pogajanja so se morali;, orej po krivdi Poljakov po treh tednik še e::-'erat prenesli. Nota pravi, -da !m2. pri te-j z?.-Tevi svoje prste Francija, ki je porab Ia ti-:oče, določene za c^novitev opustošenih kra-ev. za podpiranje ijske voj?.ke, «in pošiijr.'!' - ladjami, na katerili sc sc vračali ruski vc$nk z Francije, hidrcplane za generala V r angel a. francoski namen je — zaključuje nota — cl -pravi v past ne samo Rusijo, .temveč ludi An-flije. ki želi sporazum. KAKO SE POLJAKI OPRAVIČUJEJO VARŠAVA, 12. (S.) Tiskovni urađ mini str-iva vnanjih stvari javlja, ća do 10. t. m. n ~>rišel v Varšavo še odgovor na pcsljsko noto d 5. t. in. Dne 9. t. m. zvečer so prišli bcljše-viški parlamentarci k poljskim predstražani in vprašali, zakaj niso prišli poljski' odposlanci, 'a -bi začeli premima in m:rovna poganjanja. \ : č igle d temu dogodku je poljska, vlada sklenilo, kljub temu, da ni prišel z ruske strani nika-ršen odgovor, poslati ket parlamentarca rav natelja političnega oddelka v ministrstvu vna-jih stvari Ocheckega in poveljnika Stamircv-kega, ki bosta morala pojasniti nesporazum v Mzofavkah in določiti dan sestanka odposlancev, ki bodo imeli pooblastilo, da začnejo premima in mirovna pogajanja. Poljski odposlane cds4i dne 10. t. m. zvečer proti Brest-I. i-cvskemti. ?OZIV NA BOJ POD GESLOM: »SVOBODA ALI SMRT!« VARŠAVA 12. (S.) Na gledališkem trgu se s vršilo zborovanje, sklioano v s vrh o razprav-janja u obrambi prestolnice. Sprejela se je re-oclrjcijja. ▼ katero varšavsko prebivalstvo pri-oega, tla bo branilo meHo dio zad«njegat Mi-:.'s!r-kt predvodnik Vitoš je poudarjaj, da je vsoda Poljske v poLj>k:b rekah. Sveta zvez? klenjena- danes, rje poljska moč. Trdno zaupamo — le rekel — da nas boljševiški sunek ne vedere, ker Pcljsko branijo njeni delavci ir. Kmetje. Sedanja vlada, katere edini program je rža vna o.bramba, ni še mogla .popraviti vseh vrimankljajev, toda sveta zveza ^e postala dej-tvo. Vlada je prejela r jvo premim o .ponudbo,-toda pozi'ti je treba na past. Vlada bo naredile %vojo ciiclžr.cst, toda računa na pemeč in sodelovanje prebivalstva. Z združenimi močmi bomo rešili domovino. Maršal Trampczynski je poudarjal, da se beni esio branilo pod geslom: > Svoboda aili smrtih Zboron. aici so nato sprejeli resolucijo, v kateri ye zahteva vpoklic pod orožje vseh meščanov cio 45. leta. Poljaka prosi, naj se dovoli nabiranje Poljakov v Ameriki za poljsko vojsko PARIZ, 13. (S.) Havasova agencija javlja iz Wash£ngtona, da je .poljski poslanik" prosil državnega tc.jnika Colbyja, naj -bi Zedinjene drža \e dovolile nabiranje amerikanskih vojakov za-p oljsko vojako, ker prihajajo v velikem šte-viiu peruibe amerikesnskih prostovolijcev. Poslanik je tadij presil, naj Zedinjene države po-j-asaijo, kako nameravajo pomagati Poljskn, toda zdi se, da Zed'njene države ne bedo ukrenile ničesar, dekler se ne zaključijo -pogajanja v Minsku. POLJSKI VOJNI MINISTER POZIVA NA DISCIPLINO VARŠAVA, 12. {S.) Vojni minister Sečen-kovski je objavđ proglas, v (katerem pravi, da je danes vsaka nemarnost zločin, ker povzroča veliko škodo vojski m državi. Poveljniki morajo ukreniti stroge ukrepe, da dosežejo največ;© pokorščino s strani svodih podrejencev. Poljski narodi — pravi vojni minister — vlaga vse sile, da bi premagal sovražnika, toda če se to hoče doseči, je potrebna največja odločnost volje. Mi imajno na svoji strani moralno prednost, ker vemo, da branimo neodvisnost in cjelokupnost .•dfcttreo.vme in se zavedamo odgovornosti poljske vojske. Ko gre za .usodo domovine, bedo naredili .vsi rvicio dolžnost poziva Poljake ponovno na sestanek VARŠAVA, 12. Poljska vlada jc ponoči od 10. 0» 11. avgust prejela 06 sovjetske vlade nujtoo brezžične brzojavke, v (kateri sovijetska v4ad"a naznanja, da ro^ci parlamentanii od 9. t m. zvečer .pričakujejo Poljake na cesti v Sjedlec. Poljaki lahko pridejo, kadar jim je ljubo. Dtovcdjen je promet po kurirjih in brezžičnih brzojavkah. Pcijska vlada je nato sovjetski vhdi brezžično sporočila, da pričakuje povratka poljskih pari amen t a rje v in idia šele tedaj cdpošlje mirovno odposlanstvo. Cas edi-potovanj« in Število oseb bo pravočasno naznanjeno. VARŠAVA 12. Poljski parlamentarci so se vrnili danes, 12. avguste s fronte, kjer so sklenili sporazum s sovjetskimi odposlanci. Poljsko mirovno odposlanstvo bo vsled tega odšlo k pogajanjem v Minsk in prekoračilo bojno črte 14. t. m. Poročevalcem listov je dovoljen prihod na konferenco. OGRSKA NE BO POMAGALA POLJSKI. BUDIMPEŠTA, 12. Grof Bethlen, zastopnik ministra za zunanje zadeve, je izjavil dopisniku lista »Vorwarts«. da sc v poklicanih krogih ne ve nič 0 namenu, ki sc pripisuje Ogrski, da bi dala Poljski vojaško pomoč proti boljševikom. Res je sicer, da bi uničenie boljševizma poboljšalo tudi položaj O-grske, toda on da je prepričan, da ne more Ogrska začeti nobene vojne brez dovoljenja entente. Navzkrižje med francosko in snslsiko pcliiiko nasproti Rusiji PARIZ. 13. Francija je ubrala s priznanjem Vrangelove vladna svoji ruski politiki lastno pot in vsi pcazkusi ublažitve tega dejstva, vssj na zunaj, ne bodo veliko koristili; kajti L!oyd George je včeraj preveč odkrito povedal sveje moerje o tesu vprašanju, -čeravno se jc trudil, dtai kolikor mogoče zmangša vtisk izbnuha velikega navzkrižja med) njegovo in Miilerandov.o i>cI:t'ko nasproti Rusiji. Francoski korak bi ne bil nikakor razumljiv, če bi ne bii naravna pc-žledica navzkrižja mad Francijo in Anglijo gle-:!e stališča, ki n:j bi ga zavezniki zavzeli nasproti ruski vladi, navzkrižja, tki ni se le od lanes, temveč datira že od časa, ko je Angli-c ,piv:č stopila v stik z zastopniki ruskih za rug. In če bi bdi Lloyd George hotel u!ta»iti io -azl ko med francoskim in angleškim stališčem, *:ti bil k?.kcr star politik, že našel način ob pri-•ika svejega govora v poslanski zbornici in bi -o bil poudarj?!, da je Francija popolnoma svcbasSna v svc.;em postopanju nasproti Rusiji Njegov zadnji kerak v Varšavi je cd?bran:l -adnjie pomisleke v Franciji o nadaljnjem po--lopanju. Edino, kar se ne more razumeti, je : .jegovo naglašanje, da ne more verjeti vesti o •>rizr.anju VrangeIoya vlade s strani Francije. Nekateri smatrajo, da ,je hotel dati na 'ta način ".ancoski vladi čas, dai zanika to vest toda ..segeče je tudi, da je s tem hotel samo poudariti, a sta se Anglija in Francija v ruski politiki 1 o čili, -ca beste delovali samostojno brez me3-ebejnega posveLcrvanja. Tudi Havasova agencija nacikava na to prikrito v svojem poročilu c tem vprašanju. »Angleška in francoska vlada — pravi Ha-vrsova a.gencija — boste naredili vse mogoče, ia pridete do sporazuma glede priznanja gene-rp;a Vrargela. Vse kaže, d!a boste rešili stvar zadictvcijivo. Angleški poslanik v Parizu je lekizj pripomaiil zaradi Vrangelovega prizna-r ia, toda ksike formalne note ni izročil. Kar pa c tiče sovjetske vlade, bo Anglija nadaljevala v(«> pot, kakor bi Francija ne bila ukrenila rJ.česar. Z zi?ne-ljive strani prihaja vest, da se r/. skZenHr ničesar glede morebitnega sestanka mej LJcydcm Gecrgeom in Millerandom pri-'icdnje nedelje.« Me JI lem je Millenand odpetoval v esvobeje-ne kr^je vkljub ■zadnjem dogodkom. Francotko ča?cp.'-.;-e se postavlja v spiošnem na Millerandovo stran, edino * Journal des De-bčJts« cbžj"luje ta korak, ki bi mc-gel po njegovem mnenja povzročiti ločitev francosko-an-'le^ke zveze in imel: usodne posledice za en-tento. List je poln očitanja na račun Milleran-'a in Iloyda Gecrgea. In vprašanje je v resnici resno, ker se z ene strani šir-ijo vesti, da bo Rusija napovedala vsled priznanja Vrangelove vl&ie Frrnciji vojno, a z strani priprav- lja tudi francoska delovna zveza najodločnejše •• krepc v svrha pxeprečćtve nove vojne. Milk-randov korak, ki mora imeli za posledico večjo poostritev rusko-francoskih 'cdnoša>-fev, se xcX še bclj nerazumljiv, če je Tosnična vest, ki jo je objavil »Mattm«, da je sovjetska Rusija pripravljena na priznanje ruskih dolgov Francija, katerih dosedanje odklanjanje je bilo na'glavnejši povod odporu francoske vlade pretil priznanju ruske sovjetske vlade. Zanimivo je, kar piše > Temps« o sedanjem angleško - francoskem sporu. »Tern.ps« objavlja obširen članek, v katerem dokazuje, da ni francoska vlada naredila s tem, ti* je priznala vlado generala Vr angel a, iškakega nasilnega ne nenadnega čina, 'ki bi se moral pripisati francoski nejevolji zaradi kakega drugega angleškega koraka v I Angliji. »Temps« pravi, da je prejel Millerand! ob svoji prrvrn tvi iz prosajužno- lorskc vlade, naj jo prizna "kot pravo vlado. Ministrski svet, ki se je sestal ob desetih zjutraj, je slrfenl'1 priznati Vrangelovo vlado, 4n šele pc«po4dna ft francoska vlada dobila sporočalo o angleškem koraku v Varšavi. Ta korak — pripominja »Temps* je nareSil Lloyd George brez posvetovanja s Francijo. Lloyd George je sporočil Pel Is ki, da ji Anglija svetuje, naj sprejme pogeje sovjetske vlade, in Jo opozoril, da se Anglija ne bo .prav nič brigala za na<5alnji potek-dogodkov, če Poljska ne sprejme teb pogojev. »Tempsc prawi, da je rrgleška nota pcivzro-či'la v Angliji splcšco razočararije, ker Poljaki scglaš-ajo v tem, da pomenij.o mirovni pogoji, kcikor jih đke needvisno-tpti pa pomeni hud udarec franoeski vamosti — pravi »Tempsc, in vprašati ee mora, kako ie mogla Anglija priporočiti Varšavi, naj sprejme pogeje sovjetske vlade, ne da bi sc bila prej posvetovala s Parizom. Lisi osnenja nato, da ^e francosko stališče nasproti clcgodlkicm v Rusiji enako stališču Ze-dmjenih driav, in nadaljuje: »Poljsko in rusko vpra4axije sba samo del veliko večjega vprašanj. Že nekoliko časa sem ima Francija vtćsk, da fo nameravajo nekateri krogi pregovoriti na udeJežb?3 pri neki konferenci, pri 'kateri bi sedeli tudi Nemčija in sovjetska Rusija, in pri kateri bi se ji vsilila revizija versailleskc pogodbe z izgubo potrebnih jamstev za njeno varnost in z člelom'čno ali morda celctnc izgubo pravice do odškodnin, ki ji -gredo. Proti 'tej morebitno?'ti se upirajo vsi Francozi brez razlike političnega prepričanja in družabnega stališča. Če bi bila Nemčija v stanu pripraviti novo vojno, kar bi se gotovo zgedilo, če ti bila poljska nccdvlsnosit imičena, in če bi bila dana Nemcem možnost da uredie sovjetsko Rusijo po svoji volji, bi Franccz>cm prretila nevarnost novega vpada in novih hekatomb. Vsi francoski kmetje, delavci in meščani so pripravljeni na vse, samo da preprečijo to nevarnost. Rusko-noUsKi ssor z ozlrrm na Hemčijo BERN, 13. Z ozirom na namene ruske sovjetske vlad'e glede nadcljevanfa peheda prc;ti Poljakom in glede politike nasprcti Nemčiji jc zanimivo, kar piše ^Frankfurter Zcitung iz peresa svojega moskovskega poročevalca. D-cznal sem iz zanesljivega vira — piše pc*-rocevalec — da se bo ruski pohod nadaljeval z največjo -odločnostjo, na upoštevajoč poteka picgajanj, ki se vrše v Minsku. Scv^ciska vlada je trdo odločena, podvreči absolutnemu go-spodstvu vso deželo poljski sovjetski vladi. Medtem se bodo pegajznja nadaljevala na isti pcidiagi, na kateri, so se vršila pogajanja med erltenlo in Nemči;o. Stavila se bo kot pogoj popolna rrci-rrožltev; vsaik ententin ugovor bo zavrnjen in sc ha ententa opozorila na pre-rrirnc pogoje, ki .jih je stavila Nemčiji. Program za mirovna pogajanja s Poljsko ;e določila ruska vlada -v teh le treh točkah: 1. Udeležite v Nemčije ob strani entente pri pcga7in"h; 2. Odprava gda.nskega hodnika; 3. Samccdicčba prebivalstva v nemških krajih, ki so billi priključeni Pevski. Dcslej ne kaže, da bi ruska vlada nameravala vd.rel: s svir jo vejsko na nekdanje nemško ozemlja, t:.Ja z cz i r cm na urizne okolnosti se zeli, da se zasedba «e more preprečiti. ■Dejstvo je, ida ribica vlada smatra že sedirj določbe vcrsailleske pogodbe glede vzhodnih meja za razveljavljene in da zasleduje z največjo pozomes-t^o remška politiko. Težko ije reči, ali se t;o hotela ruska vlada vzdržati vsakega vtikanja v nemško notranjo pclitiiko, predvsem kar se tiče njenih načrtov za obnovitev in njene agresivne polit ke nasproti en-lenti- Moskva je, kolikor se zdi, prepričana, cT'a bici angleška vlada v prihodnjih tednih po-zkušala vsa sredstva v svrho dosege sporazuma z Rusijo, da icdstrani rastočo nevamest na vzhodu, a Obnovitev diplomatskih stikov med Rusijo in Avstrijo. PARIZ, 12. (S.) Zakasnelo. Listu »Tcmps* poročajo iz Londona z dne 1. t. m., da so odpotovali ruski pooblaščenci v Berolin in na Dunaj v svrho obnovitve diplomatskih stikov. Dan sestanka L!oyda Gcorgea in Milleranda. LONDON, 12. (S.) »Evening Standard* ima vest iz zanesljivega vira, da se Lloyd George in lord Curzon sestaneta z Millerandom v Boulogne dne 15. t. m. General Vransel General Vrangel, o katerem se sedaj tri ko govori, je ncrs^ecLni'k gene>ra?;aJ Denjikina, 'ki je po pr polnem porazu v boju preiti sovjetski vladi zbežal '-z R^s::;e in se sedaj naJiaja baje v Londonu, zadnje upanje ruske reakcije in za-dni' steber francoske pclrt'ke v Rusijč. GeneraLt\i poročnik Peter Nikolaje v ič baron Vrangel je b i v začetku sveto vne vc.jne poveljnik rekega konjeniškega oddelka v carjevi vc.jcki. Čeravno je potomec nemške dru-2'nc baltiških grofov, se je popolnoma aiklima,-t'ziral v Rus"i 'm se je tudi večkrat tzkazisl v vici;ni preti Nemčiji. Leta 1917. je sodeloval z generalom Kornilovim v boju proti Kercniske-jnu, a po ponesrečenem Kornilovem poizkusu je zbežal na Kavkaz, kjer je s Kornilovim in AleVejevm crg:-niz:ral prvo prollboljševisko xbelc« vojsko. Leta 1919. je poveljeval proti-bcljš.&včškemu oddelku merd Donom in Volgo v DenVki-oovi vicA .ki, kjer .je dosegel tudi nekoliko uspehov. P-rzjieje se 1« ločil od Denjikina zara-ci političnih nesporanimljenj "in cdšel v Carlg-ed, odk-der ga Denjikin kmalu poklical in mu .poveril vrhovno poveljništ vo nad p»rctiboljšev'*ko vojsko v južni Rusiji. V bojih s sovjetske- vc.'^ko je zavzel vse tavriško ozem-le in dd Ker-t njske pekra-jne in ima sedaj pod svojo vlado koil<'h 5 miLr\cnov prebivalcev. Gc-ne-al Vrangel je precej nevaren nasprotnik sov^tsfie -vlade ne toliko zaradi svojih strate-gičnih zmožnosti in vojaške moči, kolikor za-raidii svojega pc'.'tičneg.j programa, ki ima v Rusiji go*>vx) veliko pristašev. Njegov pročfitični .program, ki ga ;je objavila parčka Haivasove agencija, sestoji čz teh le toček: Narodna pravica do prostega izraza Rvojc volje glede vladne cfclrke; Civilna in politična enaikopravnopt vseh državljanov in nedetakljlvoit oseb; Izroojtev zemlje v pcpclno layt enim, la jo obdelujejo; Udeležba delavskih eknjev pni dobičkili v pedjetijh; Združitev raznih ruskih dežel v iveliko svobodno zvezo; Vzpostavitev roiike proiizmjalne moči potom privatne inicijative; Formalno priznanje mednome dra i h ekakcr mo-d-eren in simpaitičen, jtod:a vendar ima v sebi veliko napako, kr sta jo ime1 a trdi programa, r.a podlagi katerih sta se bojevala in pcd'e^Ia generala Denjikin in Kolčak: Vru igel je orožje v rekah inozemstva Li cr*ler.te, ki ;e ruski na^ci ne more trpeti, in bo pio-ti r jej nastopil, četu-di je skrita ped programom jiuskčga Vra;nge!i.. Vslcd tega se more predvide veti, da bo tui'1 Vrangel a zadela 'sta usoda, katera j« zadela Denjik'na in Kolčaka, tem bolj ker je sov;atska Rusija sedaj veliko s lnejša, nego je bila prej. To predvidevate bržkone tudi An-.glija in Amerika in zato ne manate slediti koraku francoske vlade, ki jc priznala njegovo vlado. Reševanje vladne hrlze u Jugoslaviji ZAGREB. 11. »Riječ* javlja iz Bel^rada: Ob 11. dopoldne so posetili dr. \'esnića delegati demokratske stranke Ljuba Davidović, Draškovič in Pribičevič, da bi mu naznanili svoje pogoje za vstop v vlado. S strani parlamentarne zaednice so prisostvovali sestanku razen dr. Vesniča tudi ministra dr. Ninćić in Janković. Razgovori so bil« konč-noveljavno prekinjeni ter bo dr. Vesnić popoldne vrnil regentu svoj mandat. .Riječ* piše, da se v radikalnih krogih govori, da bo Pašie poklican v Bolgrad in da mu bo poverjena sestava nove vlade. ?iNarcdna Politika« javlja iz BelgraJa, da je imela parlamentarna zaednica včeraj sejo, d>a> •določi sv.c.je siaHščeproti pogojem demokratov glede agrarne reforme. Parlamentarna zac d niča ste ji še vedro ni- stališču, ki ga jo regent czna-čil 4. decembra 191S, t. j.( da se zakonskim potem izplača odškodnina dc-Tcdanj'm lastnikom. Da se rešijo kmetski odnošsji v tcon smislu, bi morala bili stilizacija vlade v njeni-izjavi glede agrarne reforme na ta način se-stav!je«Mk Dv. Vesnić je to stališče parla.noa-tame zaednice sporočil domekratom. V p«K-L!čnih kregih sc trdi, da se beldio poga jar ja med parlamentarno zaecr.lco in demokra'ti hitno izvršila in da bo kabinet kmalu sestavljen. Go-•renji sklep parlamentarne zaednice je dr. Vesnić dostavil regentu tudi pismeno in ga hkrati zcprcsil, naj* ga reši od poverjene mu naloge glede sestave koncentracijske vlade, tiko bi se demokrati ne strinjali s tem predlcgcim. Tudi, demokrati so imeli včeraj Nejo, ki pu ni bila zaključena. Nadaljuje se danes. Dasi demokrati niso vcljni sprejeti te stilizac^e, cbs'to-je vendar znaki, da bodo pcpifstili. Pcjavili sla se med njimi dve struji, ena .je za radikalno rešitev, dočim je di*uga naklonjena popuščanju. V radikalnih kregih se govori, da pride v primeru nove koncentracije tudi do izpreanembe v resortih, tako da bi postal minister za pravosodje dr. SubotiČ (radikalec iz DaJmacijc), a Tritkovič, diosedanj? minister za pravosodje bi pest al minister za kons-tituanto. Današnji * Hrvat« prinaša iz Belgrada nastopne informacije: Ako demokrati ne popuste v svojem dosedanjem stališču, $e zelo verjetno, da diobi dr. Vcsnič nalcug, sestaviti vlado brez demokratov. Enako je možno, da dr. Vesnić ne stop i v koncentracijski kabinet, ako ostane v veljavi dogovor glede svobodnega izvoza, ker smatra, da jc to nevarno za prehrano vse države. Dr. Trumbić v Belgradu. ZACREB, 11. »Hrvatska* javlja: Zunanji minister dr. Trumbić je dospel v Belgrad. MINISTER BENES ODPOTOVAL V BELGRAD. PRAGA, 13. Dr. Beneš, čehoslovaški minuter za zunaje stvari, jc odpotoval včoraj v Belgrad« kamor pride iz Bukarešta tudi Take Joncscu. Bolgarsko odposlanstvo v Pragi. PRAGA. 13. V Prago je prispelo bolgarsko odposlanstvo z namenom, da proučava mogočnost gospodarskih in političnih stikov s čehoslavijo. Atentat no grikeja ministrskega predseH-niiia Venizelosa PARIZ, 13. (S.) Gnški ministri piedsednik Ven i zelo:, kii je imel ncoc:j odpotovati v Grčijo: skozi Nizzo, je bil napaden na lyonski postaji cd dveh indiv rdinrov, katerili prvii ije ustrelil dvakrat proti Venizelcsu, a ga ni- zadel, d o Činr je cri;gi ustrelil petkrat u1 ga ranil. Venizelos je prispel na postajo v avtcuuobilu, spremljan od grškega poslcinika v Parizu. Medicin ko je šel po hodniku cb shrambi potrljage, je počilo nenadoma osem strelov, in Venizelos. je padel zadet. Priskočili so mu takoj na po-nii&č policijski agenti, ki so se shajali na Hcu mesta. agerli so planili za napadalcema, katerih ecen .je bil aretiram takoj, dočim so drugega prijeli v dvorišču postaje, kjer ga je hotela množica linčati. Napadalca irta Juri Kyrakis, žsnijski peročmk, star 23 Jet, iz Ko-rinta, stanujoč v Parizu, in Apcrstcl Iscrepis, ^dr'jski poročnik, Sitar 30 let, poročevalec atenskega M sta t Borza-, stanujoč v »Grand Hotelu«. Napadalca sta bila odpelgana bližnjo policijsko postajo, kjer sta bila zasliŠaoaL Izjavila sta, o ga preiskali z radiograiskimi zraki. Njegovo stamje je zadovoljivo. Ugotovilo sc je, da sta prišla napadalca v. Pariz že 27. julija. Iserepis, bivši častnik grške mornarice, je dzjavil preiskovalnemu sečniku, da je zameril Veaizeiosu, ker yc irtvaval Grčijo cntertti ito ker ga je izgnal. Izjavil je, da je sam zamisH napad in izrazil svoje obžalovanje, dai ni ubil Venizelosa, mm% »nmost« Hrr. lil V Trefu, dne 14. l*2t Sfcfti*Mie* p l«4*vfl na prit v klansko, da co r»gtjfVi pd#H prepozno ia da }c aa- ^af TiBitUfO**, kajlj ajagera delo da je j—H't^Miiii' ia Grć'fa da more aaibljevati stojo Vtfs.; O tiogcđku je naredila veljk viisk na tffšias ireicoi^ v FVriru. tfcfikač ?fttpagtada proti Venizclosu na Grškem. FARlZ, 13. I* CrSke prihajajo preko Rima ve-fli & fcivohal agitaciji, ki se vodi proti Venizeiosu te ftj^vi PcHtlkL Proti temu znamenitemu polipu Ji vtUla oočne. opozicija. Bil jc izdan in raz-v pf^bivalstvu crdit proglas, v katerem se Ver.i*w!csu, da vodi, odkar jc prišel na vlado, preii^riko politiko, da se je dokopal do oblatit a pojaočfo tujcev, ki ga tudi sedaj vzdržujejo 6* vkrfl. Dal?« it inu cčiia, da je on edini kriv, da sc na ti?«iwtti bftsuttavno vlada s pomočjo odlokov in &*reled paaanja projektiiev in potresa je bilo kakih 50 tfiiž-T^ih hrš pcrp-einoiiia razdejanih, lako da je ositalo nad 1000 ljudi brez strehe. Ti -nesreč-cjjci so i.Tieii protestno zberovanje, na 'katerem 5.0 p rc (Les tiral i proti oblatim, ki niso .■krenile potrebitih ukrepov v svrho preprečitve nesreče pri snrodnčšnicl, <-. »La Nazione* ne mere drugače, nego da je vsikdar — originalna. Će pamet ia logika — in to ste dve instanci, ki bi morale kaj veljati — kažete tako, pa sc postavlja -Nazionec v samozavestno pozo, trdeč, d i jc drugače. Po groznih časih in tolikem trpljenju hrepeni vse človeško čuteče človeštvo, da bodi enkrat konec klanja med narodi, medsebojnega pobijanju in uničevanja materijalnih in kulturnih dobrin. Vsi blagi ljudje hrepene po dnevu, ko si spra\'jcni in pomirjeni narodi sežejo v tuKo za prijateljsko so-živijenje in skupno plodonosno srovanje. Želje lista »Nazione* streme drugam, njega cilji so drugačni. stresa ga mrzlica, ko "u;c besedo — po-mirjenjc med narodi! V svojem izdanju od 12. av-gusia trdi v polemičnem članku proti tukajšnjemu italijanskemu socijalnodcmokratičnemu jjlusflu ponovno, da jc mist-l na pomirjenje med Italijani in Jugosloveni — fiksna ideja! Zgrc-štna misel torej, v katero se jc kdo zaril, kf pa se ne da uresničiti nikoli! Če se pojavljajo izbruhi lake duševnosti v v javnih glasilih, ki naj bi vzgajala ljudstvo k lepemu in dobremu, k plemenitosti mišljenja in čustvovanja: ali sc jc potem čudi-ti. da sc pri nas dogajajo stvari, na katerih sc mora zgražati vsak trezen in blago čuteč človek?! K;;zpuijena glava in zastrupljena duša meni, da mora bili boj med obema plemenoma na tem ozemlju večen, kakor da v ognju plemenskega sovrašlva more biti sreče za tukajšnje Italijane! Ali je rc-<= usojeno tem poslednjim, da morajo slušati in pokorili se takim peklenskim naukom?! Ali se res nikoli nc vzdrami vest tega ljudstva, da ta zaž*-nc lake zastrupljeval-ce kakor jc pognal Odrcšcnik farizeje iz lemplja?! Mi pa pravi.no, da misel na pomirjen/c med italijanskim in iugoslovenskim svetom ni nikaka = fiksna ideja«, marveč cilj, ki se mora doseči prej ali slej v blagor obeh plemen! In merjeni srno, da mora priti dan, ko pridejo tudi jucd tukajšnjim italijanskim življem do besede — g'asniki rprave in mirnega soživljcrja! In t c dj sc p^'-.aže, da je bil krik v -„Nazione« po več::cm sovraštvu najbolj prokleta — fiksna ideja! Vendar enkrat! Pišejo nam: Z velikim zadoščenjem sem čital poročilo o preganjanju in aretacijah nočnih razgrajačev pri Sv. Jakobu. Mislil sem namreč, da je orožništvo dobilo ukaz, naj povsodi pazi na ponočne razgrajače — kakor jc bilo pred časom sklenjeno in objavljeno. Varal sem se, kajti na Greti, kjer stanujem, je slej ko prej nemožno spati radi vednega razgrajanja ponočnjakov. Od mraka pa tja do 2. ure popolnoči ni niti misliti na počitek. Petje, tulenje, mandoline in kitare, prepiri itd. je na nočnem redu! O kakem crganu javnega reda — niti sledi! In vendar smo tu, ne večinoma, ampak sami delavci, ki po trudapolnem dnevnem delu potrebujemo počitka in spanja! Ke-daj sc uveljavi naredba redarstva o prepovedi nočnega razgrajanja? Mi smo v predmestju. Obljuba redarstvenega urada je veljala fna papirju) za mesto in predmestja in je že precej stara. Ponočnjakom in razgrajačem treba že enkrat stopiti na prste. Ako so oni srečni, da lahko po dnevu spijo, je nas ogromna večina takih, ki moramo po dnevu delati in po noči hočemo mir! Čakajo-li morda oblastva, da začnemo mi preganjati razgrajače? Dobro! Samo vedite, da v tem slučaju bi ne rabili več drugih redarstvenih organov, ker bi drugače ne bili gotovi, da ne zaprejo — nas!! — Delavec. Dr. Andreja Gakričelca, odvetnika v Gorici, ki so ga bili (kakor smo poročali) na postaji aretirali, ker jc zahteval vozni listek v slovenskem jeziku in ker jc reagiral na nesramna žaljenja — so izpustili iz zaporov po zaslišanju. Čudno in značilno je pa, da so za to zaslišanje potrebovali 11 dni! E, seveda: pravica mora biti — ročna in točna! Cepljene trie, bilfe, drevesa, umetna gnojila, plugi, in semena naj se tudi čim prej naročijo. Kdor je plačal sladkor, naj ga takoj dvigne pri tvrdki Sever, Via Machiavelii 13: kdor ni 5e plačal. mora plačati do 20. t. m. pri Tržaški kmetijski družbi. Izgubljeno. Na trgu Pontcrosso ali pa sploh v sredini mesta so se izgubile tri pobotnice o izmenjanih kronah v lire in cn potni list s sliko. Pošteni najditelj je naprošen, da prinese najdene stvari, proti nagradi, v upravništvo ^Edinosti«. Uradne vesti Obnovitev arhivov tržiik* občine. Tuk. magistrat poroča: Vsled vojnih dejanj so bili statistični spisi občine Tržič uničeni. Radi tega jc treba znova vzpostaviti popis pristojnih*v rečeno občino, in sicer predvsem v svrho, da se olajša izdajanje potrebnih izpričeval za prošnje za vojno odškodnino. Vsi tisti, ki so pristojni v Tržič in ki stanujejo v Trstu, se radi tega vabijo v njihovo lastno korist — naj se zglasijo osebno ali pa po svojih zaupnikih v statistično-anagrafičnem uradu, uL Saniia št. 25. H., vrata 33. S seboj naj prinesejo listine o svojem stanu in o svoji identiteti, ki jih hranijo pri sebi. — Uradne ure: od 8 do 12. Razpored: črke A do D od 16. do 21. avgusta t. I.; črke E do I. od 23. do 28. avgusta t. L; črke K do R od 30. avgusta do 4. septembra t. 1.; črke S do Z od o. do 11. septembra t. L Za varstvo ncdolctnih otrok. Tukajšnji magistrat nam je posla!: Z o žirom na odredbo glavnega civilnega komisarja za Primorsko od 30. julija 1920. št. 0705/4200, o dovoljenju, da se lahko ima na hrani, vzgoji in dojitvi nedoletne otroke izpod 18 let sc naznanja občinstvu, da je treba prositi dotično dovoljenje za Trst in okolico v mestnem u-radu za varstvo otrok {ul- Sanita 24/11. — Tisti, ki imajo že nedoletne na hrani, naj prosijo za dovoljenje, da senejo nadaljevati, najkasneje do 30. t. m. in siccr v istem uradu. — Kdor hoče prositi za takšno dovoljenje ustmeno, sc lahko zglasi v omenjenem uradu vsak dan od 8 do 10. Horflci Inliijfl Bmui sli princi*? Dočim je šc umor v ul. Ghega zavit v popolno meglo, dočim se Beatrica Tomas šc vedno skriva očem agentov tukajšnje policije, se je bila včerai raznesla vest, ki se je trdovratno Sirila, da je De Vitis priznal svoj zločin. Uradnega in gotovega pa ni še o tem nič. Mnogo novih grehov in obtožb se jc nanizalo od aretacije sem na naslov De Vitisa in Pennette, a šc posebno prvega. Toda tisti, ki so imeli biti odločilne priče v celi zadevi tega strašnega umora, so odrekli baš v odločilnem trenutku in reklo bi se skoraj, da so njihove izpovedbe padle prej v prilog kot na škodo aretiranih lahkoživccv. MisHiso na soočenje, ki sc je izvršilo med stroje pisko Ido Vlodovič in aretiranima, a na drugi ! strani med njima in brivccm Lupolijem. Strojepiska jc bila, kakor smo lakrat poročali. san:.i aretirana na dan umora in je osta'a v zaporu nekoliko ur, a jc bila za tem zopet izpuščena na s\o-bodo. Soočenje te strojepiske je bilo važno in se je moralo izvršiti radi tega, ker je bila ona v menjalnici, ko sta prišla na dan pred umorom ona dva človeka, da bi menjala stodinarski bankovec. Strojepiska bi ju morala poznati in vprašanje, ki so ji je postavili, se je tudi glasile, ali sla De Vitis in Pennctta tista dva. ki sta prišla takrat v menjalnico. Odgovor Ide Vlodovič pa jc bil popolnoma negativen, ni mogla prepoznati v aretiranih tistih dveh gospodov. Ravno tako jc tudi z izpovedbo brivca Lupolija, ki sc jc precej umeknil ob priliki soočenja. Trdi siccr, da se mu dozdeva, da sta aretirana zelo podobna tistima dvema, ki ju jc videl, ko sta ob času zločina prišla iz menjalnice, toda dostavil je, da ni golov, da ni prepričan. Tudi njegovo pričevanje je po tem takem brez vrednosti za dokaz krivde De Vitisa in Pennette. Tako stoji torej ta zadeva do sedaj. Kot glavno dokazilo proti De Vitisu ostane še vedno načrt menjalnico Tavclla in dr., ki so ga našli pri njem v hipu aretacije. Tega dokazila mu ne bo lahko pobiti ia policija je. kakor se zdi. uverjena, da je našla *la pravega«. Zraven tega prihaja še krvav madež na njegovi srajci. Ljubica De Vitisa, Adelia Gridelli, je še vedno zaprta. Zraven prepovedane ljubezni, radi katere jo jc zapodil njen oče od hiše, ima na vesti tudi druge grehe. Ker je končala drugi tečaj trgovske a-kademijc (1. 1912-13), je imela zadosti izobrazbe za kako prodajalsko službo. In res jo vidimo I. 1916-17 v službi v tvrdki Schmidl na trgu Unita. Bila je pridna in svojo službo jc opravljala vestno. Gospodar jo je cenil in imel vanjo popolno zaupanje, dokler mu ni nekega lepega dne ponaredila njegov podpis na nekem čeku v iznosu 400 K. Ko jc šla k blagajni, jc blagajnik izpoznal, da je bil podpis ponarejen in Gridelli je bila aretirana. Pri obravnavi pa je bila oproščena, ker ji jc gospodar odpustil na priprošnjo njenega očeta. Od tedaj se Je udala rokodelstvu svobodne ljubezni Pretvezni odvetnik Pennelta ni seveda nikal: odvetnik, temveč je bil v Trstu ogljar. V Trst je prišel koncem oktobra 1919. Stanoval je rr' Sv. Jakobu in je živel v nedovoljenem zakonu z neko Istranko po imenu Ivana Rattman, ki mu jc pred kratkim rodila sina. Z Ivano Rattman se je seznanil v Istri ob času ropanja. Bil jc namreč ropar v Istri v neki bandi tolovajev, med katerimi je bila veČina aretirana in tudi Pennctta. Vojaško sodišče ga je obsodilo na 10 let ječe, toda posrečilo se mu je pobegniti iz zapora. V Trst je prišel iz Italije, kjer sc je skrival pred oblastmL Kakor jc bilo povedano, je stanoval najprej pri Sv. Jakobu pri neki Jakomic, v ul. Con-cordia št. 23. Pred nekaj časa sc je preselil v ul. Vcspuzzi št. 43, kjer je stanoval skupaj s svojo sdružino* v neki zelo mizerni sobi brez pohištva. Njegova ljubavnica Rattman jc pravzaprav Hrvatica in ne govori tržaškega italijanskeg narečja, ampak neko narečje iz Italije, kar bi dokazovalo, da jc živela z njim v Italiji, ali pa da se je naučila italijanski od njega in njegovo narečje. Kmalu potem ko s» je preselil od Jakominkc pri Sv. Jakobu, je prišel neki dan iznenada k njej in ji zagrozil, da ne sme nikoli nobenemu povedati njegovega sedanjega naslova, sicer jo zna stati življenje. To je zelo značilno dejstvo, ki svedoči, da je Pennetta vse drugo prej kot nedolžen. Avtomobil povozil otroka. Josip Bai, stanujoč v u!. Fonderia št. 10, je vozil snoči na kamijonu 25 kvintalov žclezninc. Blizu javne vage sc je ustavil in je moral vozili nazaj. Ker je bilo polno otrok, jih jc najprej zapodil. Nekateri so zbežali, drugi so ostali. Bai je kljub temu spustil avtomobil nazaj, meneč da se bodo otroci žc varovali. Toda nesreča jc hotela, da jc povozil Sletnega Marija Stefaniča iz Rocola — Sette Fontane 186. Kolesa so nesrečnega dečka popolnoma zmestile, tako da ostal na mestu mrtev. Bai je bil aretiran. Poizkus samomora. Sinoči ob 21. so pozvali zdravnika rešilne postaje v ulico Punta del Forno št. 5, k 20lctni Sofiji Nikolas, ki jc popila nekoliko amonjaka. Nicolas je storila ta korak radi nekega spora, ki ga jc imela s svojim ljubimcem. Spravili so jo izven nevarnosti. Društvene vesti' Kolesarsko društvo »Balkan« sklicujc za nedeljo, 15. t. m., ob 10. uri sestanek v ul. Torre bianka 39, I. n. Vabljeni so vsi člani ter oni, ki se zanimajo za kolesarstvo in šport. Dopisi Tatovi, preoblečeni v orožnike. — Iz Klenovička (Čičerija, v Istri) 8. avgusta. V petek dne 6. t. m. zvečer rta prišla dva »kabinijerja« v Klenovščak k trgovcu Ivanu Šverkotu ter izjavila, da morata preiskali hišo, ker sta doznala, da sc peča z uti- PODLISTEK Branka. (36' Avgust Sesoa. — Posl. M. C—č. Tako nekako je pisala Branka Hcrmini in ji je polagoma natanjko očrta la vse znamenite ia ne-znanenite niti osebe jalševaške. Hcrminc — daai prcccj nevztrajna — jc čitala ta pisma s čudovito pozornostjo, čeprav so bila za njeno narav nekoliko resna; no, ker so prihajala iz peresa prijateljice, ki jo je imela nairajše. so jo zanimala nenavadno, tem bolj, ker je slutila, da sc iz vseli teh nasprotstev razvije nekak skromen roman, ali vsaj gorska idila. Zima sicer ni čas, ko se v samotnem kraju brez družabnega življenja zapletajo romani. Visoki sneg jc zapiral vsaka vrata, vsakdo sc je grel pri svoji peči; naša mlada učiteljica v načelnike vi hiši, kaiaor jc včasih v tednu zahajal tudi »tari župnik, da po svoji navadi po sladki večer-Jici in pred izvrstnim čajem absolvira predpisane partije tareka. Tako je Branki ostanek zime, h kateri je v jalševaškeo gorju trebalo prištevati tudi precejšen del spomladi, minil kaj prijetno v hiši n&čclnikovi. - Poleg tega se je % vso dušo oprijela svojega poklici. No meneč se mftogo za šiličeve. ki so it zakotja motrili in spremljali v*ak mig in kretnjo mlado učiteljice, jc začela Branka svojo mlado vojsko, moško in žensko, proučevati, pregledovati in razvrščati. Tako prav in pošteno se seveda ni moglo začeti, ker je trobalo, kakor je Branka opazila, začeti naravnost iznova. Zimsko šolanje v Jalšcvu je žc po sebi velika muka, ker jc kraj bregovit, sela razdaljena, na široko raztresena, sneg visok, a poti slabe. Ni torej čudo, da otroci po zimi slabo obiskujejo šolo, zlasti iz gorskih vasi. ker bi sc mogli pogrezniti v sneg ali poginiti v žrelu gladnega volka. Gospoda Šilička sc je posebno v času svojega učiteljcvanja ozirala na to gorsko in zimsko nevoljo ter je pošiljala nazaj domov tudi bližnje otroke, čeprav se tem ni trebalo bati ne snega, ne volka. Dobra gospa je mogla tako prihranjen čas po&vcčati svojemu gospodinjstvu. VIL In prišlo jc poletje, pravo, živo veselo poletje. Kakor da sc je čarobna šiba dotaknila gorja, se je v kratkem času izpremenilo lice vsega kraja. Branka je samo stala in gledala. Mnogo je čula o krasoti gorske Hrvatske; sedaj jo vidi pred seboj, sedaj so je razprostiral pred njo kraj, odičen deviškim zelenilom. Pritiskajoč roko na srce je prehajala z očmi od severa na vzhod, na zapad in jug. 1» težko je bilo reči, katera stran je najlepša. V oradju se je vspenjalo vrhovje krutega divjega gorovja, vrhi goli, steno okomite glavice izderano. «edaj bele, sedaj sive, sedaj rmene ali črne, a med vrhovi in uvalaml jc klila mlada zelena šumica kot vesela jata cvetočc mladine. Nižje so se nizali prijazni bregovi, pokriti z zeleno šumo, izmed katere sc je tu pa tam izvijala kaka kmečka hišica. Kakor potisnjeni med valovite bregove so sc tiščali griči, sedaj Se goli, ali v jeseni vinorodni, ter si mogel videti od daleč, kako sc dolga vrsta be-lokrilih kmetic muči okolo trt, da bo o sv. Mihaelu vinskega blagoslova. Jalševo samo je obroženo od sadnjakov, v katerih je sadno drevje cvetelo v polnem belem in rdečkastem cvetju; dalje pa so se razprostirale livadice in njive, deloma v ravnini, deloma po gričih, in divno je zelena stm drhtela ob pisanem ljubkem cvetju na pomladnem solncu. Vse ograje so cvctele v belem cvetju, po vejah in grmovju so sc zibale ptice, prepevajoč navdušeno iz polnega grla, kakor da hočejo dopolniti, kar so zanemarile v zimskem mrtvilu. Nižje pri potoku jc šumela srebropena gorska voda na mlinsko kolo, ki se je — osvobojeno od ledu in snega — vrtelo hitreje in hitreje. A nad vsem so stremile Brankinc oči k starinskemu gradu, ki je s svojimi stolpi visel nad Jalševim, obkrožen od krasnega angleškega parka. Branka jo bila deklica povsem zdravih misli in ČVStev in se je malo brigala za tajinstveno romantičnost, ker se |e raje naslajala na javni živi prirodi, ki so nikdar ne pretvarja, nikdar ne laže. _ . . (Daljo.) botapljanjem tobaka. Izjavila sta sicer, da ob£a-tjujeta 4o, ali da imata ukaz od orožniške postaje v Ko je eden »orožnikov« preiskaval — dočim je drugi stražil pred vrati — je gospodar po načinu' preiskave zaslutil, da to nista orožnika, marveč preoblečena tatova. Po dovršeni preiskavi ju je gospodar — povabil na prigrizek, med tem pa se mu je posrečilo pozvati župana in dva vaška čuvaja. Na to je gospodar zahteval, naj sc v hiši navzoča »orožnika« legitimirata. »Orožnik«, pa se jc obotavljal in zvijal, češ: čemu da bi se legitimiral?! V tem pa je Švcrko kaj spretno zaklenil vrata in zaprl orožnika z županom in čuvajema vred, na kar je zbežal, da alarmira vaščane. Drzri »orožnik^ pa jc v tem z nasiljem odprl vrata in velel pred hišo stoječemu tovarišu, naj naperi puško ter naj strelja, ako bi se kdo zganil! Prvo imenovani aorožniks se je na to podal k veliki blagajni, da bi jo odprl na nasilen način v navzočnosti župana. Med tem, ko jc s krampom udarjal po blagajni (kar je gospodar slišal, a menil, da so to streli) je ta poslednji jel kričati, na kar sta ta-' tova zbežala! — Opozarjamo ljudi, naj ne dovo ljujejo nikakih preiskav, če se dotični funkcijonarji poprej ne legitimirajo veljavno. Ker pa je možne tudi to, da je icgitimacija falzificirana, naj zahteva prizadeti, da bo na preiskavi prisoten župan, ali kak drug pozaani funkcijonar občine. Treba skrajne previdnosti, ker se sedaj klati po deželi toliko raznovrstnih lopovov, kakor šc nikdar doslej. — Očividec. Na postaji V Buzetu, ki ji načelujc načelnik, ki kar ne more sljšati naše besede, jc dne 8. julija nekdo zahteval vozni listek v hrvatskem jeziku, na kar ga je načelnik tako ozmerjal dotičnika — inteligenta — kakor le more sin 2000letne kulture. Efekt pa je bil ta, da so tudi drugi potniki zahtevali karto v svojem jeziku. Toda, uradnik, ki jc posloval pri blagajni, je izjavil enostavno, da ne razume, kar zahtevajo. Prišlo je do prerekanja, a slednjič so sc morali — ker je vlak že imel odili — udati sili. Mej tem je načelnik postaje pozval orožnike iz Buzeta, da bi »zločince^ ko bodo zvečer vračali, aretirali. Prišla sta res orožnik s te-nentom iz Buzeta, ki pa jc bil pameten človek, ki je dal vročekrvnemu načelniku pojasnilo, da to ni nikaka veleizdaja, da bi mogel potnike aretirati. Če ne bi bil z orožniki tudi oni tenente, bi sc bilo lahko zgodilo, da bi bil kdo naših prišel v nesrečo. Saj so glasovita ^gospoda« v Buzetu žc čakali z radostjo, kako orožniki privedejo uklenjenc zločince! Tako sc je dogodilo dne 8. julija na postaji v Buzetu v letu 1920. po Kristovem rojstvu v stoletju cavilizacijc in — svobode: GLASOVIR skoraj nov in dobro ohraajen prodan* po ugodni ceni. Danilo Načinovič, gimnazijalce,) Kršan Istra. 102 KNJIGOVEZNICA sprejme mladeniča, ki bi imel veselje za to obrt. Naslov pove uprava. 111' KUPUJEM vreče in cunjc. Babič, Molin grande Št. 20. 114 Za tiskovni sklad „Edinosti" — N. N. 5 L, Anton Ščuka 5 L, Maks Ukmar, Avber 14 L, Vinko Del Linz, Hruševje 20 L. Ppravek, V poli št. 1, Sv. Jakob, naj se čita A-dolf Gombač 15 L in ne Maks Gombač. DAROVI — Sv. Jakob: Ob priliki krsta male Fedorc Hr-vatin se jc nabralo med veselo družbo za otroški vrtec 41 L, g. boter Gulič je po dolgi bolezni — molčanja vendar prišel do besede in nagovoril gg. darovalce takole: Jaz, jaz čem. da damo, kar nas jc tukaj za družbo naših mičkanih otrok v vrtcu. To moramo storiti, ker zahtevata tudi g. Žiži in Vrbič. Vsa ostala družba jc odobrila predlog. — Denar ima Gregor. — G. Š." R. daruju za slovenske šole 10 L. HALI OGLASI se računajo po 26 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iSče službo plača polovično ceno. REPORTER s potrebno izobrazbo, zmožen v samostojnem delu, dober poznavalec tržaškega mesta in življenja, se sprejme takoj v službo. Plača po dogovoru. Kje, pove uredništvo Edinosti« od 10—12 in 18—21. UČITELJ v pokoju poučuje otroke ljudske Sole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pri upravi. 123 DELAVSKO konsumno društvo pri Sv. Jakobu prosi člane, da se gotovo udeležijo občnega zbora dne 22. t. m., ker se bo razpravljalo o deležih. 121 PRODA SE postelja z vzmetjo, nočna omarica in platnena postelja. Tor S. Piero 12, III. u, vrata 17, ali 25. I*7 DEKLO za vsa dela, ki zna tudi malo nemško, išče majhna družina. 118 URADNICO popolnoma veščo slovenskega in italijanskega jezika sprejme takoj Zastopstvo Vzajemne v Barkovljah. 119 PRIDNA in poitena služkinja, dobi takoj službo. Oglasiti se je v Narodnem domu Sv. Ivan 120 PRODAM žc rabljene vinske sode od 66 1 do 1500 1. Prodam tudi kotel za kuhanje žganja z vso o-pravo. Kotel je v jako dobrem stanju in drži 78 L Prodam tudi 30 hI vipavskega vina Josip Cotič, vinogradnik, Vrhpoljc p. Vipava. 100 Novo pogrebno društvo pri sv. Ivanu na Frdeoiču vali na XI. redni občni zbor ki se bo vršil dne 15. avgusta t. I. ob 11 V« dop. v prostorih „Gospodarskega društva" na Frde-niču v zgornji dvorani. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poroč lo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje letnih računov. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. (S0) Naćelništvo. Mene Ađrisfica di Situria d Trstu. (Lastna palači'. Ustanovljena leta 1S38. Zav^rov. proti škodi, povzročeni po cznju. streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih p!o3č proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Za~-varovanja poSiliatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih gi a viti h mestih in važnejših krajih. 0. PINO, zlotarnlca-amrnlca Trst« Corso Itev. 15 Kupujem srebrne krone In goldinarje po najvišjih cenah Proda se (951 srednje posestno; obstoječe iz 2 biš št. 8 in 9. — Hiša št. 9 je pripravna za gostilno; z gospodarskim i poslopji in 18 zemljiškimi parcelami. Pogoji se dobe pri lastniku Antonu Perhsscu o UM. % JADRANSKA Del. glav.: K 30,030.000. Rcaerve K 10,000 000 Helgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mttkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 31/!0/ a v bancoglro prometu po ® Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (sales). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uL Cassa dl Risparmio« ul. S* Nicclo Telefon : štev. U£3. 1793, 267»'» Blagajna posluje od 9 do 13 r, r? PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Malcanton 5tv. 9 - Trst (Hiša ustanovljena leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chevreau*, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. (S Vse po ugodnih cenah Postrežba točna. Edino mazilo Mino mazilo ki ohranjuj« usnjo to 9« vzdriujo mehko. Skladište v Trstu, ulica Torre bianca itev. 12 - Telefon Itev. 10