Študij s k. Mirana Ja mesto na • flOVICE k p p lasa razglednica LETO V-št. 27 V KOČEVJU, DNE 2. JULIJA 1960 Cena 15 din omolDejše po poli naprej! samouprave v družbenem im političnem življenju, ki bi omogočila državljanu sodelovanje tudi pri določanju politike origano v oblasti im družbene samouprave in možnost kontrole nad izvajanjem te politike. To so bili v glavnem osnovni vse-26 junija je bila v domu Partizana v Ribnici pokongresna kon- ravno v tem, da pomaga neposred- bimski razlogi, da je SZDL že preferenca Socialistične zveze delovnih ljudi. Poleg delegatov so pr.sostvo- nim proizvajalcem, da v svojem ko- ,raslla iiz politično-mobilizatorske or-vali konferenci tudi gostje: ljudska poslanca Matija Maležič m Matevž ldkbvu vidijo mn spoznajo družbeno garaizacije v naj-vilšjo obliko sarno- Hace, podpredsednik OLO Jože Jager, ki je zastopal tudi Okrajni od- vrednost svojega dela, da rezultate bor SZDL predsednik Obč. odbora SZDL Kočevje Miro Hegler, se- tega dela cenijo m menijo, da kreta, Obč odbora SZDL Domžale, komandant ribniške garnizije m tako razvijejo v ekonomsko m drugj " družbeno samostojne ljudi. Predsednik Občinskega odbora SZDL Ribnica Franc Debeljak Govoril je tudi o nalogah, ki čaje v svojem referatu obširno poročal o nalogah SZDL po V. kongresu kaj o SZDL pri utrjevanju im na- ^ 1MII1U„„ ja analiziral gospodarsko stanje v občini. Govoril je tudi o nalogah daljnjem razvijanju komun. V zad- sprcmembi statuta SZDL J. L _ • . • • prrr\T 1- -«1.- <»«» « «1» novobmo X/ bnnirvae V /lil I n < .L 1 . I, m no i-a komuna r% lini l ' *' uprave v družbenem in političnem življenju. Vsak državljan, ki ima pravico sodelovati v organih družbenega upravljanja, je lahko tudi član SZDL. To je pomembna novost v V referatu je tov. predsednik tudi bcajevnihorganizacij SZDL, kakor jih narekuje V. kongres SZDL J. njih letih so naše komune vse bolj v razpravi je sodelovalo več delegatov in gostje. težile k tem, da postanejo osnovna dejaj^ffcodo nova^ področja" kra- Delegati so sprejeli predlog, ki ga je pripravila posebna komi- družbeno-ekonomska skupnost pre- • n-’h ,organ;zacij SZDL v skladu s sija pri Obč. odboru SZDL, da se združijo nekateri manjši odbori brvalcev določenega področja. Po- kl.a- nimj ljudskimi odbori na va- SŽDL v večje krajevne organizacije. Doslej je bilo 34 organizacij, po trebne šobile razne reorganizacije, , y srecii5čih pa s področji sta-novcm pa jih bo samo 17. Dokončno bodo odločili o tem še člani So- ‘kajti zajeli smo, da ne bi bila ko- novan ;skjb skupnosti. V okviru kra- cialistične zveze. muna niti prevelika niti premaj, a, jev|nc 0,nganizacije moramo iskati v . ... tako da ibi bilo omogočeno dr av- bodoče čim primernejše načine, ka- To v arils Franc Debeljak, predsed- proti sugestiji za kakršnokoli veča- 1 janom stalno sodelovanje v orga- ko državljani lahko vsestransko tik Občinskega odbora Socialistične nje investicij in se je zavzel za to, nih družbenega samoupravljanja... spoznava]i. obravnavali, uresničeva-iveze, je uvodoma govoril o nalo- da se še nadalje postopoma sredstva Občine bodo morale imeti v bodoče j. _a tud|’ nadzirali delo komune, fah SZDL po V. kongresu. Dejal v vedno večjli meri odstopajo kolek- več sredstev in boljši kader, kakor (Nadaljevanje na 2. strani) je, da je petdnevno zasedanje V. tivom in komunam, kjer se ustvar- ga imajo sedaj ... kongresa SZDL] dalo toliko boga- ja jo. Vsekakor pomeni to izredno Sedanji petfetni plan ima odloga gradiva, da ga nikakor ni moč veliko in pomemibno vzpodbudo za čilen pomen za naš nadaljnji druž-°bdelati v kratkem referatu. Vse to nadaljnjo krepitev in še širše uve- beno-ekonomski razvoj. O tem naj gradivo bomo morali sistematično 1 j avl jan je socialističnih družbenih bi razpravljalo čim več ljudi. Na Pr°učevati in na podlagi tega delati odnosov. zborih volivcev naj ljudje povedo ‘n ukrepati da bo vse naše nadalj- Pri uveljavljanju nagrajevanja po svoje mnenje, dajo predloge, ki naj J e delo in’ ves na§ razvoj vziklajen učinku je SZDL stala precej ob bi se upoštevali pri dokončni rzde- rC eP> V. kongresa strani in ni nudila sindikatom po- lavi petletnega plana. Zelo pomemb- Da, j časa se je zadržal pri obrav- trebne pomoči lin podpore. Dolžnost na je tudi vloga občinskih odbor-«avanju zunanjepolitičnih vprašanj SZDL, sindikatov, organov samo- nilkov, ki morajo tolmačih delo ™ med drugim dejal Nam je jasno, upravljanja, kolektivov in posamez- ljudskega odbora. Naloga SZDL naj fla Po tolikih letih hladne vojne ne nika je, da se bore za krepitev de- bo, da se ustanovi odbormlški klub. D10re priti kar naenkrat do ureditve lavislke samouprave, za uveljavljanje Le-ta ibo imel zelo pomembno vlo-jSc’b mednarodnih problemov. Tudi in razvijanje prej omenjenega prin- go. . , , ... uarves, kljub vedno boljšim izgle- cipa delitve osebnih dohodkov. Prav Tovariš Debeljak je obrazložil ”°m, je ge vecjno težko doseči v tako pa moramo preprečevati, da bi tudi spremembe v organizacijski *Jaišeim Času odločilncjše uspehe, se kolektivom_ brez njihovega so- strukturi SZDL. Danes se vedno bolj °ž in delovanje reakcionarnih sil gl as j a ali yoWh te' - ■ pilami ki ji,h bo treba odstraniti . . . sv«jem izvajanju je ocenil poji ,Vn'° vlogo Jugoslavije, ki se t upoo z ostalimi silami v svetu ®°ri za mir . . . TESARSKO DELO ZAHTEVA PRECEJ VEŠČINE IN NAPORNEGA DELA. POSNETEK IZ ŽLEBIČA PRI RIBNICI. (Foto ing. L. Čampa) Izmenjava mnenj o nagrajevanju v rudarstvu Kočevje, sobota 25. junija. — Danes dopoldne je bilo v Domu sistem, da bodo lahko posamezne rudarjev na Rudniku posvetovanje sekretariatov Občinskih komtejev ekonomske enote vplivale na obseg ZKS občin Zagorje, Hrastnik, Trbovlje in Kočevje ter rudniškega se- stroškov proizvodnje in hkrati imele krctariata. Na tem posvetovanju so se pogovorili o dosedanjih uspehih kontrolo nad stroški, s katerimi so in nadaljnjem uveljavljanju nagrajevanja po enotah proizvoda v okviru obremenjene, iz tega sledi, da ne ekonomskih enot v rudarstvu. Udeleženci posveta so izmenjali precej sme biti nobena ekonomska enota koristnih mnenj in izkušenj. Sestanka se je udeležil tudi organizacijski obremenjena s proizvodnimi stroški, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana, tovariš Hočevar. če jih ni že prej priznala, nasprotno pa mora vsak strošek bremeniti ti- Po pozdravnih besedah sekretarja vanja v kočevskem rudniku je bil sto ekonomsko enoto, ki je izdatke Obč. komiteja ZK Kočevje Ludvika lan sik o leto nekoliko izpopolnjen, povzročila. pod pritiskom jemala kaže potreba, ne več toliko po zdru- Goloba je poročal o dosedanjih do- Lansko leto je tudi bilo plačanih na i so jih oni ustvarili. Na- ževainju ljudi v politični akciji za sežkšli pri nagrajevanju po ekonom- akord 62 % delavcev, to je za 9 % v obeh taborih in pa prestiž med sredstva, ki „ . ____. _ . svetu so še velike za- loge SZDL so pri tem sila obsežne, tolmačenje novih kvalitet naše d raž- skih enotah član rudniškega komi- več kot pred dvema letoma. Osebni vr§;nsk; kop Podjetje so razdelili na dvanajst ekonomskih enot (jamski kop, po- ^ _______ 4 _ w _ \r liri s ki kon sciDtirEci m itd ) — vendar pa je osnovna naloiga SZDL bene ureditve, kakor po taki obliki tcja France Korelc. Sistem nag,raje- dohodek nad tarifno postavko so do njzjrane pa so tako da lahko za minulega leta plačevali dva- ali tri- jcmajo straške in Ugotavljajo re-krat letno, lansko leto pa so ga iz- 7!lltalc luvest,icijc v bstni režiji pjačevah v oDi.lu Kolektivnih pre- niso organizirali kot samostojno m,j. Talk sistem nagrajevanja je si- ckonom,Sko enoto, ker te naloge cer pokazal nekatere dobre lastnosti, opravIjajo delavci posameznih enot vendar še m bil popoln. Ena glav- i j i vi r i r i Društvo kmetij,sikih inženirjev in korak naprej in smo v marsičem vari na leto vsaj 100 milijonov din nih slabosti je bila v tem. da so bili , V aruzDenega piana, izue- iehmkov Kočevje je organiz. 25.6. v na boljšem, koit pa v tujini. Dogaja prometa, v današnjih pogojih neVsi zaposleni plačani po uspehu • 1>0 ,na domu na Travni gori posvetovanje, sc celo, da se tuji strokovnjaki učijo more obstojati. Le gospodarsko podjetja in ne od uspeha ožje go- £ s 1 , "n poslovanje posa- katerega se je udeležilo prece jšnje pni nas . . . močne zadruge bodo lahko kos vsem spodarske enote, tako da je vsak ? ^fVYi?dn,kai število članov in gostov iz Kočevja, Po predavam ju je prikazal s ski- nalogam, ki jih postavlja pred njih član kolektiva dobil procentualno L,,?; o yVium-inL ° V-> Ljubljane, Kočevske Reke, Ribnice optičnimi slikami vrsto zanimivih sedanji čas. enak delež, ne glede na gospodar- u p \ V. • V ^ S /i j?v’ • j Posvetovanje na Travni gori Po predavanju i- Sito««. Med udeležene, ,,, JSShTSC .udi . ,em. kako „ H «*<*>** - daje bila tudi organuzaciijski sekretar OK rejcev (farmarjev), poučne prizore bo odvijala v bodoče kooperacija delavski svet podjetja septembra la-ZKS Ljubljana, Janez Hočevar m o načimu krmljenja in vzreji živine, med kmetijskim proizvajalcem in ni imenoval posebno komisijo, ki predsednik OZZ Ljubljana, tovariš prašičev, perutnine itd. Pokazal je zadrugo. Način kooperacije bo od- naj bi proučila vse možnosti za Nebec. tudi lepe posnetke pokrajin, mest in viisen od specifičnosti terena in te- uvedbo nagrajevanja po enoti pro- Nekateri so prišli na Travno goro značilnosti ameriškega človeka. Vsa- rena samega. »Tako lahko pričaku- izvoda. Komisija je morala najprej že v prvih p opoldan sikih urah. Po ko sliko je predavatelj tudi k omen- jemo še večje uspehe v pogodbenem izdelati elaborat o organizaciji pod-prihodu na Travno goro so si ogle- tiral. sodelovanju, kakor smo jih dosegli jetja po ekonomskih enotah, pri- dali pašnike Kmetijske zadruge So- Vsi udeleženci so bili s predava- sedaj,« je zaključil tovariš predsed- praviti ustrezno dokumentacijo oza- dražica, hlev in stanovanjsko po- njem im prikazanimi skioptičnimi niik. slop je za oskrbnika živine. V pro- slikami zelo zadovoljni. Videli smo Nazadnje so udeleženci posveto-stornem hlevu je preko petdeset marsikaj novega; dobro bi bilo, da vanja izmenjali misli in izkušnje o glav mlade plemenske živine, od bi se nekatere stvari uvedle tudi pri delu in življenju v kraju, kjer de-tega večji del (53) last Poslovne nas, predvsem tiste, ki bi imele za la jo. Poskrbljeno je bilo tudi za zveze Kočevje. nas posebno vrednost in ceno. prijeten družabni večer, ki bo ostal Živina je lepo oskrbovana in lepo Po predavanju je spregovoril vsem udeležencem tega posvetova-najireduje. Mlada živina ima dovolj predsednik OZZ tovariš Nebec. Že nja v lepem spominu, sočne paše. KZ Sodražica je inve- v uvodu je poudaril, da je nujno, -r 1IU111VJ uiiUm,|n» »tirala precej sredstev za ureditev da začnemo z združevanjem raz----------------------------------------------- f^edsed. Obč. odbora SŽDL Ribnica travnogorsikih pašnikov. Umetno drobljenih kmetijskih površin. To gnojilo je tudi naredilo svoje, tako je eno od osnovnih vprašanj, ki jih ., Pri razvi janju naše ekonomske po- biti osnova za orientacijo pri tudi bika, ki predstavlja precejšnjo ustanavljanjem kmetijskih proizvod- le t jc predvideno iz pro- ,bo tudi v bodoče prva ameriška ™ Z h Hm' ...................... —Jnost. Sedaj je star 18 mesecev, o,h obratov. T. naj bi imel, v za- L ° ame,n5ka ičev. sprevidela, da mora nujno opu- brezipladm Kn ljanjur ^£in8k-h ‘n .okrajliih rLščm8 Nkgo^ četku "vsaj"'l00' hdktarov‘“zemlje.računskih sredstev še 2 milijona skri,. truditi se za močno, moderno stiti svoje sodelovanje v P anov. I odjetja naj se pri sestav- Bik je zelo lepo rašcen rsjegova J . -J din, ki sta dodeljena stanovanjski in pripravljeno obrambo do-kler ne razpravi o razorožitvi tanlu novega petletnega plana lo- mati je dajala v Kompoljah nad Ovira za ustanavljanje takih ob- gnesti za ustanovitev uslužno- bo dosežen resničen napredek na ■ Uvodna francosko-alžirska oo-^^‘Jo predvsem notran jih reform, 7000 litrov mleka letno. ratov so med drugim tudi majhne tnj,h gervisov, tako na primer za poti do vsestranske razorožitve vaHnia odvriaio v velik? taino tako da bodo s pravilno organiza- Vsa živina Poslovne zveze, ki se kmetjske zadruge, ki niso Sposobne nn,vej;anie Vmalnice ustanovitev p . V ± ga,anja sc odv"|a|° v Y6'*1 taj.n0' Delitev osebnega dohodka je še na Travni -gori od 150 do 200 glav in odločnost strokovnega kadra pri predvsem zenske. Zato si je ObL pa je označil ko-t delo komunistov, ne v Alžiriji. •titisikje zelo primitivno urejena, živine. reševanju teh vprašanj. Osvojiti zadal nalogo, da bi se ustanovile Izrazit je tudi mnenje da skuša ■ Nedaleč od Havane ,e eksplo- at° se mora sistemu razdeljevanja Posvetovanje v domu na Travni moramo moderne koncepte kmetij- razne obrtne dejavnosti. O dogo- Vzhod zanetiti med zahodnimi za- dirala smodnišnuca. Od vojaške gar-'‘fedstev za osebne -dohodke posveti- gori jc pričel predsednik Poslovne, ske proizvodnje. Boriti se moramo voru s tekstilno tovarno iz Zapuz, vezniki spor, poudaril pa je, da n-i-zije so bili ranjeni trije vojaki, " vso pozornost in je treba povsod zveze "r- l Mikulič, ki je pozdravil proti oportunizmu, ki škoduje naši ki bo odprla svoi obrait V Jurjeviči, morajo ZDA ostati vedno močne, števila ranjenih in ubitih civilistov Vaiati razvijati im izpopolnjevati vse udeležen--. Zatem je imel dr stvari. smo že poročali. Tudi v nekaterih vendar ne smejo pozabiti, da m mo- pa še n-iso ugotovili. V mestu pa so ^deljevanje sredstev po del-u Le z Marija,n Pavšič iz Ljubljane zani- Obširneje je govoril tudi o novi drugih krajih občine so na razpo- gočc kupiti miru samo z orožjem. popokale vse šipe, podrli so se tudi ?žvijan,jem tega se bo še v večjem m.vo predavanje o kmetijstvu, pri- politiki v kmetijskih investicijah, lago prostori, kjer bi lahko usta- g Sovjet,siki premier Hroščev je majavi zidovi in ranili več ljudi. 0b'Se-gu povečala produktivnost' in merjal naše kmetijstvo in živino- Država ne m-o-re finansirati vsega; novili obrtne obrate večjih podje- v posebnih poslanicah Macmillanu, Pri eksploziji sc je nad smodnišnico ‘'Stabilnost proizvodnje še uspeš- rejo iz ameriškim (dr. Pavšič je bil zato se bo treba tudi v kmetijstvu tij. Prepričani smo, da bo ljudski Eisenhowru in De Gaulleu povedal dvignil oblak, podoben »gobi« Deje se bo,do razvijali iin poglabljali v zadnjem času že dvakrat v ZDA), nasloniti predvsem na lastne sile. odbor storil vse, da bodo v bližnji svoje mnenje o delu odbora desetih atomske bombe. Domnevajo, da je *°cia4i®ti£ni odnosi. Poudaril je, da sta napravila naše zategadelj pa je treba okrepiti kme- bodočnosti sledili Jurjeviči tudi držaiv za razorožitev. Sporočil je, da bilo to kontrarevolucionarno deja- V. kongres je odločno nastopil kmetijstvo in živinoreja zelo velik ti jake zadruge. Zadruga, ki ne ust- drugi kraji v občini. bo SZ vprašanje razorožitve pire- nje. ^■oioioaoeoaoioeoioeoaoioeoaaeoioeoeoloeoioaoeoeoioBoeoeoeoioioioioeoaoioeo.eoicDeoeoeoacDaoao* Prebivalci kočevske in ribniške občine! 4. julija vsi v Stari log! ‘C-3*0i0BoeogDec3e0eC310eOBOlOlO101C3B0B010 3BCDeOE01010B01OBC3l|0e0eC3B0eC3101Oe0i0BC>10eC>BC>B0eCDeC31CDB0e0 Izmenjava mnenj o nagrajevanju v rudarstvu zabijati tudi na domači turizem. Turizem postaja življenjska nujnost našega delovnega človeka! Vedno večji dohodki delovnih ljiudi in s tem dviganjem življenjskega standarda jim dovoljuje trošiti del sredstev tudi v te namene. Govornik je med drugim tudi dejal. da naš komunalni sistem zahteva tudi materialno jačanje komun. To pa je predvsem odvisno od njene lastne ustvarjalnosti . .. I PUHP H mB M __ ________ __ jKo je govoril o novem sistemu 2390 din, prodajna cena pa je 3900 lavskih svetov. Seveda so se kanalu le prvi del "sistema kompleksnega nagrajevanja, je dejal, da smo pri- 't,,n N=> novrtlnalcm lrnr.li en nc«hni nnimnli »—11 --V-*—: H,,«: ----------:-----1- Y"1 XT-JJ!-!! šli y faZO, ko SO delovni kolekti/j sistem sprejeli kot idejo, ki jo bo treba še naprej razvijati. Novi si- (Nadaljevanje s 1. strani) tiv je tudi kmalu dal precej pred- ni izplačani neto osebno dohodek je Na podlagi finančnih podatkov v logov, kalko bi različne proizvodne bil lani 24.236 dim, letos pa se je razdobju oj januarja do septembra stroške znižali, nekatere stroške od- dvignil na 26.738 dinarjev. Teh ne-1959 so sestavili ustrezne planske pravili in hkrati zvišali proizvod- kaj -številk dokaj jasno govori o elemente za nagrajevanje. Tako je njo. Sistem - je pri mnogih vzbudil pomenu novega načina nagrajeva-v ekonomski enoti jama osebni do- skrb za dobro gospodarjenje, poka- nja -po enoti proizvoda, saj so se hodek za tono premoga 1110 din, zala pa se je tudi konkretna po- močno dvignili produktivnost, do-planirani stroški za tuno premoga treba po ustanovitvi obratnih de- hodek podjetja in delavca. To pa je 2390 din, prodajna cena pa je 3900 lavskih svetov. Seveda so se kmalu le prvi del sistema kompleksnega din. Na površinskem kopu so osebni pojavili tudi nekateri negativni po- nagrajevanja po učinku. Nadaljnji dohodek in planirani stroški neko- javi-. Marsikdo je mislil, da je z razvoj sistema nagrajevanja v okvi-liko višji (1268 in 2430 din), pro- ustanovitvijo ekonomskih enot na- ru ekonomskih enot mora zagotoviti dajma cena premoga pa je ista. Na stopila priložnost, da se rešijo starih delitev dohodka po enotah, s tem stem nagrajevanja bo terjal še ve-eeparaciji je osebni dohodek za to- in onemoglih delavcev in invalidov, pa bo dana ohratniiim delavskim sve- Uk o dela. Nagrajevanje po učinku no premoga 152 in pol dinarja, pla- vendar so take -pojave kmalu od- torn celotna materialna osnova za še Pa ne zadeva samo finančne plati nirani stroški za tono premoga pa pravili. Jasno je bilo povedano, da večje prizadevanje za d so 314 din. Elementi nagrajevanja je sistem namenjen delavcem samim ših ekonomskih uspehov. v ostalih ekonomskih enotah so ne- in da je potrebno med enotami še ____________________________ koliko drugačni . . . večje sodelovanje, da se vsi proble- Med drugim so tudi sklenili, da m'_ lahko ika-r najhtreic rešijo. Se-sme tona premoga stati le toliko, daj že lahko -rečem-o, da so se po kolikor predvideva plan. Za vsak uvedbi novega načina nagrajevanja procent zvišanja dejanskih stroškov medsebojni odnosi izboljšali, v večje prizadevanje za dosego bolj- zaslužkov posameznikov, temveč odpira vrsto vprašanj v medsebojnih odnosih med ljudmi. . . Dotaknil se je tudi raznih drugih vprašanj. Tako je omenil, da hi lahko v nekaterih podjetjih povečali KOMUNA NAJ PROGRAMIRA RAZVOJ V imenu OO SZDL je pozdravil proizvodnjo, ne z gradnjo novih ob ratov, temveč z uvedbo dveh ali treh izmen. Ponekod v kolektivih jasno dušijo zdravo kritiko in omejujejo programira svoj raz-voj. i/aiočneje pravice organov delavskega samo letošnjih prvih naj planira, kaj, kako in kakšne upravljanja. DS so sposobni, za šepetih mesecev: Število zaposlenih se panoge gospodarstva naj se razvi- boj imajo že 10 let izkušenj, potega do- /,e neiko'lko zmanjšalo. Lani so na- jejo v bližnji bodočnosti. Planirati znajo vso problematiko, ki se po- r______ __________________ _______ _ _ konferenco predstavnik Jože Jager. se zniža doseženi osebni dohodek praksi pa se opaža velika enotnost V daljšem govoru je poudaril pred- ekonomske enote in obratno. Pod- za dosego čim boljših delovnih re- vsem to: Komuna naj bolj jasno ____________,_ ______ _______ ... „„„ jetje lahko ob enakih pogojih pro- zultatov. Naj navedemo samo nekaj programira svoj raz-voj. Odločneje pravice organov delavskega samo- izvodnjc doseže enako povprečno številk iz lanskih — *- u -1 1--1-- i—i-«-- '' ' prodajno ceno premoga. Za separacijo je poleg ločen tudi izplen premoga arbor« p se dejanski osebni dohodek zviša in na):.dosežen, dohodek je bul 172 je treba za daljše obdobje. Dalj časa se je zadržal tudi ob K uljaunR1 UKml uuuuuc*. zvraa m - razvoju turizma. Tudi za te stvari obratno. Razen tega je za separacijo 2^°®” 30 tboč dma.rjev, letos pa moramo imeti |zdelan kon,cept. Ko določena še dodatna -stimulacija in 203 mll,Jonc 488 tlsoč dln- Povprek govor,-mo o turizmu, ne smemo Po-sicer v priznanju bonifikacij za boljšo ikval teto in korekcij za slabšo kvaliteto. V ostalih pomožnih in upravnih ekonomskih enotah upoštevajo pri elementih za nagrajevanje tudi za- Na zadnji seji Občinskega ljud-poslenost. Te enote so v sedanjem skega odbora Kočevje so med dru javlja v podjetju. Delavci, člani organov delavskega samoupravljanja, so v zadnjih letih spoznali, da lahko prav taiko diskutirajo, kot ljudje iz pisarne! Vodovod bo že letos zgrajen Življenje v -brigadi bo urejeno jonov dinarjev) bo občina mogoče ... prav tako, kot je v vseh ostalih dobila s pomočjo Okrajnega ljud- prehodnem razdobju vezane s svo- gim razpravljali tudi o pomanjkanju mladinskih delovnih brigadah. Po- skega odbora iin republiškega I-zvrš- jim osebnim dohodkom na proiz- vode v mestu ter o gradnji skup-ne-vodnjo premoga. To pa velja le za ga vodovoda Kočevje-Ribnica. Skle- leg dela na trasi bo glavni poudarek nega sveta, kulturnem in ideološko-politič- 24. junija so si zastopniki kočev- letošnje prvo polletje, ker niso mo- ni.li so, da je treba z gradnjo vo- nem delu med brigadirji. V prostem skih podjetij skupno's štabom ogle-gli že s prvim januarjem pripraviti dovoda pohiteli, tako da bo Kočev- času bodo imeli brigadirji različne dali traso, kjer bodo delale sindi-tudi za te enote drugačne osnove, je že letos imelo dovolj zdrave pitne kulturne prireditve, politična in -kalne podružnice podjetij in si ,raz- Za vsak procent povečanja zapo- vode. druga predavanja, lahko pa se bodo delili posamezna delovišča Na svo- sleraih se posamezni ek. enoti zniža Po prvotnem planu naj bi bil ukvarjali tudi s športom. jih deloviščih bodo podjetja sama osebni dohodek in obratno. vodovod dograjen do leta 1963, po Tako -bi bil predvidoma do konca organizirala delo. — Ugotovili smo, Obračuni o doseženem osebnem sedanjem operativnem planu, ki ga septembra vodovod končan, Kočev- da se ljudje v podjetjih precej za-dohodku po enotah sestavljajo vsak je Vdelal inženir Dirčar s Projekta je pa bi prišlo do zadostne količine nimajo za to delo. Na Kme-tijsko-mesec. Si-stem izgleda na prvi po- za nizke gradnje v Ljubljani, pa bo zdrave pitne vode. Po projektantovi gozdarskem posestvu bodo verjetno gled sicer si-lno zapleten, vendar je dokončan že letos. Pri kopanju ka- zamisli gradnja rezervoarja v Ria- organizirali dve delovni skupini z v bistvu zelo preprost. Seveda pa nala za vodovodne cevi bodo poleg tah zaenkrat še ni potrebna, ker okrog 200 ljudi. Odbor sindikata dokončni izračun razdelitve osebne- podjetja Inštalacija sodelovale tudi bodo vodo potiskale v cevovod čr- podjetja je o tem že razpravljal in ga dohodka na podlagi elementov sindikalne podmžnice po-djetij, po- palke. Iz Obrha hi dobili 24 li-trov poslal dopise vsem obratom. Prvič za nagrajevanje po posameznih eno- sebna mladinska delovna brigada, vode -na sekundo, stari vodovod pa bodo delali verjetno 10. julija, nato tah upošteva vsak mesec tudi in- pomoč pa je obljubila tudi vojska bi jo dajal še naprej okrog 20 li- pa še enkrat. Upajo, da bodo svojo strument delitve dohodka, ki je prav i'z Ribnice. — I rasa je dolga 8300 trov na sekundo, kar bi za sedaj za- obveznost kmalu opravili tako izračunan na podlagi devet- metrov in je razdeljena na tri dele. dostovalo. Vendar moramo pri tem Delavski svet na Rudniku o tej mesečnih rezultatov v preteklem le- Del kanala od izvira Obrh po do- računati -na ved-no večje potrebe in- akciji konkretno še ni razpravljal, tu. V tem času so namreč osebni lenjevaškem poliu (2610 metrov) bo duistrije v obeh občinah in na po- vendar se s pripravami že resno dohodek delili tako, da je bil oseb- izkopala mladinska brigada, 1540 m trebe prebivalstva, zato bo treba že ukvarjajo. Delali bodo v več sku-ni dohodek 81 % dohodka, ostalo bodo izkopali p-rostovolj-ci iz pod- prihodnje leto zgraditi tudi rezer- pi-nah; večinoma bodo delali v pro-pa je šlo v različne sklade. Tako jetiji polovico (4510 metrov) pa vo- voar. stem času. Vsak član kolektiva bo ne morejo v nobenem primeru po- dovodno podjetje Inštalacija. Za dograditev vodovoda je po- moral izkopati pol metra kanala, rabiti več osebnega dohodka iz ce- Trasa, kjer bodo delala podjetja, trebnih dvesto in pol milijona di- Tudi rudarji bodo svoje delo opra-lotnega dohodka, kakor so ga v jc razdeljena takole: Kmetijsko-go- narjev. Občinski ljudski odbor Ko- vili čim prej. lanskih devetih mesecih. To je lab- zdrairsko posestvo bo izkopalo 353 čevje je -imel že letos predvidenih Tudi v ostalih podjetjih se že ko tudi merilo, ki določa, da se metrov kanala, Rud-nii-k 347 metrov, za gradnjo vodovoda 50 milijonov resno pripravljajo na akcijo, saj se smejo osebni dohodki dvigniti le to- Tekstilana 149 metrov, SGP Zidar dinarjev, s pomočjo podjetij, ki so povsod zavedajo, kakšen pomen bo liko, kolikor se dvigne dohodek 126, I1AS 120, Ključavničarstvo 120 pripravljena povečati prispevek vod- imel novi vodovod za Kočevje. O podjetja. metrov, Trgopromet 53, Poslovna ni skupnosti, z delno spremembo ob- delu na trasi, o delu brigade, pod- lasn-o pa je da se z uveljavitvijo zveza 40 m- Avto 46' Občinski ljud- črnskega proračuna in z uvedbo kra- jetij in Inštalacije bomo v Novicah nagrajevanja po -enoti proizvoda ne ski odbor0> “tale družbene orga- jevnega samoprispevka pa bodo poročali vsak teden. V posebni iz-odpravlja akordni sistem individu- n"zac'lc 33,‘V!tr°L Ktcn}'6?a ,t.ovar- zbral! še nadaljnjih 50 milijonov, ložibi ene kočevskih trgovin si bodo alneea nairraicvania temveč dobiva na 25 m- Blektr0 20, Inštalacija 20, Zbori volivcev v Kočevju so tudi prebivalci lahko vedno ogledali gra-še poseben pomen ’in vlogo. Ako gostinska podjetja 15, CZP Kočev- predlagali, naj občina razpiše kra- fičen prikaz del pri gradnji vodo-posameznik doseže višjo osnovo, je s,k‘ ,t,sk ,12 m' K—ala lO m vsa jevno ljudsko posojilo, vendar tega voda, tako da bodo vedno videli, tudi deležen več,V™ -deleža no moti °®ta,a obr*“ ^Jetj3 (Mizar, Ta- predpisi ne dovoljujejo. Ostala še kako , tudi deležen večieira deleža no moti TOrula poujcu a (ivnrar, i tudi deležen večjega deleža po enoti ^ Kleparstvo) 44 metrov, proizvoda, lo povzroča ved-no večji ' n ,. .K .J . , , razmah individualnega dela v akor- . Pod>etJc 'e že ?r,i!el° z del°m m ° sicer od rezervoarja v Slovenski va- si proti Ločinam. Pri delu je za-Pri tolmačenju novega sistema na- poslemih približno 70 stalnih delav-grajevanja med rudarji so veliko cev pomagale vse politične organizacije fraiSa od Slovenske vasi do Lo-na Rudniku, taiko da je bil v ko- ^jn je jfe določena in oč-iščena, z lektivu soglasno sprejet. Novi si- de]om pa s0 pričeli že 20. junija. stem so tudi izpopolnili s pripom- ................... batni, ki so jih dali delavci. Kolek- ter; bo pTedvidoma okrbg 70 mla ____________________________________d-incev in mladink, bo delala n; potrebna sredstva (okrog 100 dela na posameznih deloviščih mili- napredujejo. O čem so govorili v na konferenci SZDL v razpravi Ribnici Mladinska delovna brigada, v ka- , . ®lr?K0 ni bo nredvidoma -okrL 7’o mla- sckrctar Občmskega kom.teja ZKS trebn, strokovnjaka! Strokovnjaki so tudi v gostinstvu, obrti po- itd. JOŽE BABNIK .. . Najprej je govoril o pripravah sektorju med Blatami m Dolenjo novega petletnega plana za kar se vasjo. Brigadirji bodo srednješolci, je treba temeljito pripraviti. Do- Občinski ljudisiki odbor daje pre-vajemci ter študentje, stanovali pa talknil se je tudi birokratskih ten- cejiŠnja sredstva za štipendije štu-bodo voiijetno v os.novini šoli v Do- dene v nekaterih podjetjih. Ko je dentom na univerzi in visokih šo-llT Vya!l' Bri^ajda sc J30 1.mc1^°^a]a govoril o perspektivnem petletnem lab. Tudi LIP štipendira nekaj mla- Kočevski rudnik med prvimi porazih, s-k. dii' miteja Z-K F Korelca se je razvila Brigada bo pričela delati okrog 1. nov v katerih ie navedel kil živahna n plodna razprava. Gostje ;uiida r n ,,UY' v , . , Je J?a, lel’. Ya| _____t___J- ,1.: i. Ju nai vsebuie »lan. Tako nai hi NACE JEREB Turistični dom na Grmadi so priznali, da je kočevski rudnik pri uvajanju novega načina nagrajevanja precej pred njimi in da je takšna izmenjava izkušenj in mnenj zelo koristna. Iz bogate galerije misli in mnenj, izraženih na tem posvetu, posredujemo le nekatere najznačilnejše. Tov. Korelc je na vprašanje go- poročali. Pisali smo tudi o tem, da sta iz Trbovelj, kako obračunavajo gradijo turistični dom na Grmadi pri njih investicijska dela, odgovo- nad Velikimi Poljanami. Prizadevni, da se investicije pojavljajo bolj most članov tega društva je rodila redko in v manjšem obsegu. Na lepe sadove. Zgradili so lep dom, podlagi predvidenih stroškov za in- ki ga bodo v nedeljo, 3. julija, iz-vesticij-o ugotove, koliko sredstev ročili svojemu namenu. Ob tej pri- Tudi pri nas je treba začeti bolj odločno z delom. V kočevski občini naj vsebuje plan. Tako naj bi podjetja usmerjala svojo dejavnost v kooperacijsko sodelovanje s sorodnimi podjetji, manjše zadruge naj s° prebivalci našli pri mnogih prose združijo z gospodarsko močnimi blem-ih skupen jezik. Tako naj bi zadrugami itd. bilo tudi pri nas.. . Naša podjetja _ , . . _ Dalj časa se je zadržal ob pred- imai° V8e pogoje za razvoj . .. Pre- () dejavnosti Turističnega društva videni decentralizaciji oblastvenih maldjctja. Zelo lepe uspehe je dosegi,i szini. v Sodražici, ki je ** gradnjo zdravstvenega doma v Sodražici žc doslej zbrala v lesu in drugem sredstva v vrednosti nad 6 milijonov din. Imamo še več podobnih primerov, kjer so ljudje prispevali znatna sredstva za gradnjo vodovoda, napeljavo elektrike in podobne stvari. Socialistična zveza mora biti gibalo vsega dela — vzpodbuja naj in pomaga. Predlagal je, naj hi organizirali lokalne delovne brigade, ki bi sodelovale pri raznih komunalnih delih. Obrazložil je tudi nekaj zadnjih značilnih dogodkov v svetu, govoril pa je tudi o pomenu V. kongresa SZDL in vlogi Jugoslavije v sivetu. Na kraju je dejal, da bi morali na sestankih množičnih organizacij tolmačiti aktualne svetovne dogodke. dal kri 1 jen je, mogoče nosečnico, komaj rojenega otroka, ki ima pred seboj še vse živl jenje . . . — Vaš najlepši sipomin? Najbolj sem bil zadovoljen, ko sem v Nišu dajal kiri neposredno devet let stari deklici, drugič pa v Sarajevu. Deklici je bilo sedem Id in bi zaradii slabokrvnosti gotovo MIHA ŠTEFANČIČ umrla. Iskali so prostovoljca, ki h' bil pripravljen dati kri, vendar ga ni bilo. Jaz sem prišel tja povsem slučajno . . . Res, bil sem zelo srečen . .. — Imate kakšne želje? Da. Želel bi, da hi mi v tej najbolj humani akciji sledilo čim vC, ljudi, da me ne bi dohiteli, ampa tudi prehiteli ... Ce mi bo zdravj, dopuščalo bom še vedno dajal kr ' -c »Bodi vedno tam, kjer je gorje« Delo OF v Primožih Kočevska Reka in okolica, p oseb- Zgradbe in vse, kar niso mogli . , ....... , . . . , _ no pa vasi Primoži, Mlaka in Novi Kočevarji vzeti s seboj, je prevzela Eden tistih, ki so se med vojno skl-h zdravnikih posrečilo kmalu po- Bolniki in (ranjenci so ostali v dile so aretacije in mučenja ter SQ kraji( k,jer $i je Osvobodilna »Emona«. V njih je bila goveja EU povsem posvetili borbi za pravično minilti duhove. Italijanski zidravniki gradu, dokler mi bil miniran. Nato zadnja po na iui ju erenca lina {'.■ ,i^ utiralax pot že v drugi polo- vina krompir, koruza itd. Vse to stvar in se od prvega dne zavestno v Ribnici so namreč raz-uimeli na- jih je dr. Oražern 14 dni oskrboval vi Prigorice dveh Martinčičev iz yki ,£ta 194, Osvobodilno gibanje je dala »Emona« v oskrbo redko v svojem domu, nekaj časa pa v Grčaric in rojice ir ovil . ui i je bji0 zcj0 težavno. Na vsakem naseljenim Slovencem, ki so bili ve-stavlhi bivše sodnije. Ko so požgali dr. Oražern je i po vses raos i korakjU so delo ovirali Kočevarji, ki činoma že povezani z OF. Živino """ vilo Arne- intervencijah po dveh mesecih iz- sQ ,mdno pazili na tamkajšnje Slo- sem pomagal oskrbovati tudi jaz. * V iKDDmCl 8.0 J.„ u _ borili proti zatiranju im zatiralcem, radm o osvobodi ln o iboribo, čeiprav je y isvojem domu, nekaj časa je tudi priilijiuibl j eni ljudislkii zdrav- ^liiso odobravali.-.. stavbi bivše sodnije. Ko nik Janez Oražern iz Rilbnice... JCo so se z Raba vračali izčrpani tudi to, is o se preselili v . , f au UUUuv *,« uiU- »cm pmuagai uoMiuuvau mm Ja*. N ar odnoo/sv ob odi lnemu gibanju se .interniranci,, jih je pokazal itali- rikanca Novaka. Ker pa so. Nemci puščen iz zapora, na o pa je c o vence K. 1 joilb temu pa je bilo delo- Po nalogu OF smo skrbeli, da vodje pridružil spontano, takoj ob za- jansk vm zdravnikom v Gspedale da bolnico bojkotirali kot partizansko maja zoipe voc i o nico za nase yan/je Qp uispešmo. stvo »Emone« ni nikoli točno vede- čet,ku, kot veteran iz, oktobrske m Čampo v gradu. Zidarja mlajšega, ustanovo, jim je pričelo kmalu Slovenci v teh krajih so večinoma lo, koliko goveje živine ima. Pri kuharske revolucije oborožen z iz- kj je zaradi glado.van.ja umrl, so zmanjkovati hrane. hit;11 7Loslenl “mrT‘utrlevalnih ‘delih poznali program OF, zato so se z vsakem kontrolnem pregledu smo kušnjami takratnih težkih zgodovin- obducirali. Ko je dr. Oražern zdrav- Dr. Oražern ,sc je v gorečem gra- pAFI Pk pžlebiču 5 maja je zaupanjem v organizacijo priprav- nekaj žnvine skrili, skih dni in s pripravnim, za zdrav- ni|ki0m prikazal nečloveško m ne- du srečal z generalom Rossenerjem, ' OEL akcije v ZJelbiču. 5. maja je h b ■■ ■ ■ • - — ......... •lika življenjskim .vnim, za z,nrav- nilkom prikazal nečloveško m ne- du srečal z generalom Kossenerjcm, ‘ aretiran kpr „a ;e neka Ijali na upor proti okupatorju. Po mo om. » jer k.ulturino ravnanje znnterniranci v k; mu je kot »požigalcu« m »Haiipt- _ P , k ■ 0dhaiala z Nemci v odhodu Kočevarjev se je delovanje ic doma gorje, .oihnrMih 4e tamlkašinn zdravniški handenfuhrerm« zagrozil, da ga bo bolničarka, ko je oanajaia z ixemci v ,__, .J- Zima v letih 1941/42 je bila zelo ostra in zapadlo je veliko snega. FšiSiiš cev internirancev med pogoreici in ^ Ukpehni izostal. »Zakaj ne gasii ndbena ^ja% je Tega udS ing! ^Sftato^WKi STdi ed ranjenci toliko, da se je kot Qb razsolu italijanske V0J,S' . ] kričal... Marko Rudež mu je kas- , / revolverjem v roki sam Horvat iz Kočevslke Reke, uslužbe- mi. Za prehrano smo porabili samo oveikoljiib lahko razdal visega pa ,p,re,v!zel upravo in vodstvo J. ne J e pripovedoval, da se mu je za- P ‘j ' u • rlvoriSČu Po- nec P™ »Emoni« (uibiit leta 1942; v drobovino, meso pa smo posušili in ku d o m siCje>rmTd ljudminene gkTc Slopom obvarLTl jse^ogromne J "to "glavo, 'vTdTpV imaTa Maričeve postavB k zMu J^L^i^lT.Tto^: Ga^^jjaSfiljidje'to.i'Sk- Mtirsu« frsrersH dBSLSBHs! aavedli te nekaj Najznačilnejših, pri- odhodu Italijanov je bilo “»“fSl TuSa? SS merov njegove velike skrb, za bor- v Ri-b-nnc, veliko ^njenih m bolnih « & n’ekateri pa tudi f" L; Te ic tudi niemu silno 1943 ubili belogardisti), moj oče Jo- »Emono« le najemniške pogodbe. Ce ln Hudi na terenu ... partizanov, kasneje pa tud, plavo- dom()brance Dr 0ražem je pri ob- Saj SC JC ^ njLmU S'iln° že Maršič iz Primožev (padel je v Maja 1941. leta ga je poklical gar is ov iz ‘ dulkciji in s kontrolo mumicije uigo- , takoi nato ie sledil konec tra- borbi z Italijani na Preži aprila Tone Križman v lovsko kočo pod Bojem dr. Pavla Jer,nova sta do Jda je ,bilo to delo &rne roke. ‘fonee za oholega dkTatoria 1942) in jaz. Sv. Ano, kjer so žandar« napadli odhoda v partrzane vodih kirurški Kraj^ni Lmandant, »rdeči Haupt- fjTozTt in iz Tnkeriev z gora Na sestanku smo se pogovori /elT’ DanihT Takoj’’se je*odtava? Brecljem sta ^ tik pred pmihodom Jnannf .Wcl:SS’ dalk?r 80 ga dom?' in planjav pa so prihiteli tisoči bor- važnih stvareh. Sklenili smo, da se slavljati. Sončni žarki in vetrovi so med "pot j*™ pa T= srečal faK NemcT dobro ^mljenoTolS »t cev" in 'prvič po dolgih letih zapeli ustanovi prvi odbor OF za Kotev- naglo stalili sneg in pokazali so se ranjenim žandarjem Pišornom. Ker pod vodstvom dr. Lajevca preselila CJ™ Ha T uZri terenT " tem svobodno ,;z polnih pra, pesem upora ako Reko m okolico, vsi navzoč, pa prv, obrisi kopne zemlje. Tako smo je bil težko poškodovan, se je moral v Gotenico. Začasni upravnik den- TliT za celoUtooovs^i preT m pesem zahvale vsem tistim, kijih smo bul, član, odbora. Za predeed- stike s partizan, lahko zopet ob- Že navezane stike s partizani v panirati v vojni bolnici v gradu. Nemcem, vendar so jo zadnji čas n zarinil cas . ... . ,. zapel še eno pesem, tistim, ki so vsa Odbor se je takoj lotil dela z vso Med tern pa je že nmpela h koči škrili v hribih, kjer je ostala do ^£0' dm ^ “ četa karabinerjev m opravila svoje, konca vojne. .. mobrancev premeščen na fronto, so t0’ J 1 H , ,en je bil ubit, Majnik se je pre- Žalostna usoda je doletela nji- sc uimori zopct nadaljevali, dal, vendar jim je uklenjen ušel, hovo zadnjo odpravo ranjencev iz ,k j f Weisisu tretjega tovariša pa so težko ra- Dan v Travno goro. Že drugi dan . .... . 1 nr»žma da " —------------- ~ njenega odpeljali v bolnico v Ko- so jih dohiteli Nemci s toniki. Zdrav- domobranci ovadili dr. Oražma, da tevje Ko je dr. Oražern »vedel, da nike Franjo Bojc, Pavlo Jerinovo je ^r. tokapavanju^plavogard,^ _ Kakor vsako leto bodo Kočevski rudarji za svoj praznik tudi letos Olb osmih bo 26. marca 1942. leta se je okrog 150 partizanov Šercerjevega bataljona priselilo v naše kraje. Bili smo jim vodiči skozi kočevske gozdove do lovske koče visoko v gozdu nad Kočami. Partizanom smo vsestransko pomagali. Izročili smo jim Domu rudarjev suho meso divjadi, omogočili smo bodo' Ital i iimi nnžff ali Stnmre ,P ie in Raiča so zajeli’ ing. Janez Bojc, v Jelendolu, ko je bil ubit terenec kočevslki rudarji lepo proslavili Dan svečana seja rudniškega delavskega jim, da so nemoteno jemali koruzo SSbiL^ meSctoec pS, BoJ Lčigaj in Kaplan iz Grčaric, d.žal v^sa- rudarjev - Sjujlh Letošnje pr^- -vcU^Ob bo^ jiromeuadni inkrompir iz_ zalog »Emone. V bi, če bi bilo n a vi orno 1 om me >ci _ 1 ’ «-i- oob;ti To so mokre«, s katerim bi ob »partizan- n0vanje bo združeno z 10. obletnico koncert godbe na pihala in sprejem ^MatoikuTn^ga mogoče povzročili nagto se razvija- »kem napadu -streljal njim v hrbet«, delavskega samoupravljanja na Ru- gostov iz Zasavja, pol ure kasneje sprejem nekaj dneh smo jim izročili osem S EEHESH^ ISrSEBE ga’kot V bolnici v gradu je razen civil- dammte Domobranzen!« ljanja bo na Rudniku več priredi- moštev iz Trbovelj Zagorja Hrast- Vs£ to se je v giavinem dogajalo pripeljali iz nih ranjencev ostal samo še itali- Komandant Weiss Je »dšel^ Pod tev. 2. jul^bojb^lS.^uri povorka nfta^in Kočevca. Sodelovali ^bojdo v primožih in na Mlaki. Tretji dan , Sa pokazali očetu, ki so velikeg Ljubljane. Silil ^^5 -——- Ortneku.. .! prišel v roke ves njihov arhiv. Sle- nje prireditve: Med nemškimi strežnimi ognji in tanki 1 ■ puzrn jesem ua-ieg« jv j|iln5z Kmet poslal s Travne gore , u,rb)ja, naj pride čiimprej k njim, *.e.r imajo ranjenca. Pri 'travnogor-kapelici so ga tovariši že pri-Laikoivalii in mu sporoič-ili, da se je ranjencu oibm.ilo na bolje. Tri dni kasneje pa ga je zopet poiskal isti »smil S: “ SS£ “ , bi ga v Ljubljano, kjer je bilo v tulacijd živahna m polna partizanov, terencev se nas je stiskalo v jami. bil na straži pokojni Ivan Lavrič, vl;janja česititaral0 delavskemu Čev$ka Reka bo orKamzirala lastne sanaitoni jiu Emona že vise urejeno za \ njCvJ {e. '^i a "ek.y ^asa Pa^tizan- Od doma isono prinesili dovolj »mr- smo pn Mrzilem studencu za u i svetu jn kolektivu Rudnika, oibenem Prcvoze* sprejem. Naslednji dan sta s tov. *lka bolnica ribniškega področja, zle« hrane, predvsem krompirja, fi- pasji lajež. Ivan je kar padel med žellimo še več u&peha pri T-" Jernejem Kožarjem ranjenca preko fT’„”a8t»V P^odo, svečavo,^odeje, nas^ „1 povedal, da ,teče_ pa stes, nadaljinjem delu 1 Na Dan borca - 4. julija, bodo uj,eji in intcr„irali. S tem se je tudi šh rudarji na proslavo v Star, log. mo,je sodelovanje z OF v tem kraju Tako bodo kočevski rudarji lepo zaključilo, in pestro proslavili svoj praznik. Alojz Maršič Proslavo bodo združili, kot smo že omenili, s pomembno obletnico de- ------------------------------------------------ lovanja delavskih svetov. Tudi na Rudniku se je delavsko samouprav- iz Livolda bo odšla z delovnimi ko-1 j an je v teh letih močno /razvilo, z lektivi. izvolitvijo obratnih delavskih svetov Zbirališče v Stari cerkvi bo pred av-Ko- kuml,,, \ „ ■ i- sredini bližini v Mrzlem studencu je smo presipali v miru, proti jutru pa pravili orožje ter bombe za ofaram- 7 'R°^em. u,jeta. kaTab,ner|L bil Izvršni odbor OF, na Med- smo že zaslišali močno grmenje, ro- bo ali napad. Toda nekaj sekund in dr dr. Franjo Bo jc sta po naročilu vcd jeku pa Glavni štab NOV in potanje in kričanje vojakov, ki so minut je minilo in ko je Ivan po-teri,nna*ja *irala sanitetni ma- pos Torej j,e bila naša vas kar pričeli hajlkati po gozdovih, Mi smo kukal iz jame, je videl psa in ofi-d,j 1 o»c>^ zdravilu,za borce. Npomla- >)g]avno mest0« nastajajoče naše ostali ob strani, ker so se usmerili cirja odhajati proti hiši... Nemec PRED PROSLAVO V STAREM LOGU V ponedeljek bo v okolici Ko- Izpred avtobusne postaje v Kočevju bo ob 7. in ob 8.15 uri odpeljalo dvanajst avtomobilov. Ob istem času bosta tudi z Rudnika, kjer bo zbirališče pred rudniško upravo, odpeljala dva avtomobila. Če bo ljudi več, bodo avtomobili vozili večkrat. Ljudje, ki bodo prišli z vlakom, količi Ko- naj počakajo na prevoz v Stari . . . cest' Pro<* cerkvi ali pa pred avtobusno postajo poklical nazaj ter nas tako rešil... Staremu logu. zelo živahno. Z vseh v Kočevju. NiOlT ” vol i e se um ie nri- K1 sm0 P ° svolin mocen Po™affa" Čez dan smo morali ostati tiho Vendar nam je ta »obisk« spet vlil strani se bodo vile dolge kolone av- Proslava se bo pričela ob 10. uri, dlnužd • toto itinrltivno in nrn tcm enotam. Zato je raji. odbor v in mirovati, le stražar nas je ob- toliko strahu, da smo še ves dan tomobilov, avtobusov, motorjev in ko b#do v Stari { „ri$Dele -arti. Pagandnn' rleln v Ribnici že v nol- Kolčevl9ki Relki zarad' posebnih na- veščal o sovražnikovih premikih, ždeli kot v mišnici in prisluškovali, kolesarjev, vse v STARI LOG, pri- zanske patroie Ob uri bo "slavnem razmahu log oprostil nekaj moških, da smo Zato smo tiste dni večinoma pre- Ivan je avečer le odpravil zoriLče velikega partizanskega slav- nostni govor. Govoril bo zvezni Sredi smjembra 194a so v Blatah ^tah,do™a m pomagal, na terenu. lSpaM, Šele pod noč smo se zopet roti vad. V«e ovire je dobro ob- Ja; *?Pet bodo fs.tar> P": ljudski poslanec Živko Bernot. s/. •sfs.srLtj, % tJutss Ti&z surs =; doval In tako obvaroval vas. ?° ,,lb p.“?'tlle’ "a5‘?. ženam’ mladlal že. da bodo začeli preiskovati tudi ^ že n; blUo v vasi_ toda sredi nedclJek zJutraJ- delovala tudi invalidski pevski zbor V n i • • 1 • , , m pionirjem. Moški smo se umak- gozdiček, vendar so tu le počivali ». . , j.„ovo bi§0 Za prevoz bo dobro poskrbljeno, iz Ljubljane in rudniška godba. P;rvo pomoč in -zasilno bolnico za brez strahu in Lznenldenj, toda že jakov- stražarjev' in' pokanje lesa. prf Na prafu 50 se *reia rI, b„ odpe ia avtobus v 00 " ZJu ’ *° " ' V St*reM civilne ranjence. Težje ranjence m zgodaj zjutraj naslednjega dne smo Da, v pravo levje žrelo smo se ‘»da lvan |e ostal miren. Ko sta Kolpi b dp I] ^ J v o"' logu-bolnike je v zasilni bolnici, oskr- zasli,šali brnenje motorja inv vasi skrili! Čeprav srno bili že pošteno ga vprašala, kje je cesta za Grča- deljek ž «n ovala dir. Bojčeva, ranjenec pa, ki se je pojavil prvi nemški tank. Do- lačni, se nam ni dalo pripraviti ve- nce’ ,una ie pokazal m ko n , ■ gan:a ioka t 'jj • p i 80 potrebovali nujno kimu-rško m- bir0 smo slišali nemškega oficirja, čeric . . . V na »več ji tišini smo se rcilo za njim, je pritekel v naše ,cla 1 .. . /“01 ?» . tenvend j o, ista do izboljšanja od- ko je opozarjal pred partizansko pogovarjali in delali načrte za vsak skrivališče. Kar nismo mu mogli grada bo odpeljal avtobus ob 7. uri. dala v vojno ibolniico_ v gradu. Ti nevarnostjo. Nato ,se je tank pre- ' ;»t; »..j~ • Qj Jajc, , • ,.11 , ry »glavno mostu« Ultima ja JI/IC uaiac ------- — .* W'*J“ uuuajuii piuii nisi . . . nuutt » t lalra • ’ . ga je i,aKaIa. dr' . nove silovenis'ke oblasti! Tega smo iproti veliikemiu gozdu — proiti S-než- ;e odšel malce na s,prehod in psa čevja, predvsem pa na 'klk6i,Czd i v nfk orr^ °* ll \ 1 j učeni s^' dobro zavedali tudi prebivalca, nilku in Medvedjeku, poklical nazaj tor nas tako rešil... S tar en uistanovi sta bili v Vuj'n,iih razmer nujno primer verjeti, vendar je bilo vse to es. Ustavil se bo še v Knežji lipi, Moz 5 pomenih Livoldu. Večina udeležencev v, - - IIVOCCVSKl KC'Kl. 1- , ;,L ogrizi naša »vrata., na v svuJl ‘UKUJl, prvega noveillliuia h1 Sočili pa sta jima tuidi prosto pot . ... , . va *iako.' sozl na™ vJata pa lSIT10 prišli na dan kosmati umazani Po terenu in stalen kontakt z borci v I odn«vl se != 4>°JavJ1° ,nad vaS|° smo ^ddi le pogorišča Spet smo «' ? ”a dan J ; £r ■ ter o-sikrbo s sanitetnim materialom Ke nemško izvidu iško letalo »n prav se nekoliko umnnli! Proti večeru pa venaar_ živi m zdravi ter st i dobro smo videli v ui nitiiv um sc liuivuiiiivu umni i'in; ivvi vcuciiu jju v . . . , i . . viuiviu Buuu »muli v njem pilota, ki so se zotpet vrinili in se spravili k Sencurjevih uredili ter dobro P ( talnjane je po težkem poraizu v je *isikal... Opazovali smo ga počitkiu, Tudi tokrat so zagoreli 'PHi- Doma pa nismo znali končati • ^ enoivem ŽJlebu prevzela taika jeza, [ziza smrekovih vej in Lojize je bil ognji in stražarji so se glas.no po- -s pripovedovanjem! Seveda se je a s.° oklenili zravnati Ribnico z p,rj,prav.ljen uistreliti proti njemu, go-varjali! Toda mi smo •tlijo. Dr. Oražrnu, zaskrbljenemu veodar se je premislil. mirni. Zakurili smo bili že začelo potem novo delo in kmalu - , . ■ .. ------ .v jv minil. uwuHui O...V in pripravili smo se razšli v brigade ter razne _ ______________tudi pravi oibisk nemške vojske, ker je kar doibro teknila . pa je bilo naše skrivališče v taki sem tovarišem pričel čutari Gorki-XUDI RIBNIČANI V STARI LOG bližini vasi zelo neprimerno, smo se jeve »Tri ljudi«, ki sem jih prinesel odločili, da se v mraku umaknemo od doma in tako je v čitaniju, raz-2a proslavo v Starem logu, ki bo po suhi -strugi Goteni-škega potoka govorih in načritiih minila noč, proti £ ponedeljek, 4. julija, vlada veli- proti Mrzlemu studencu, kjer je v jutru pa smo zaspali. Le stražarji ko zanimanje tudi v ribniški ob- malem gozdičku veliko kralšikih jam. so se menjavali . . . Nemci so še rini. Organizacije Zveze borcev in V e-ni smo si uredili prijetno skri- vedno p-niid.no iskali partizane, toda, V0cialistične zveze so seznanile svoje vališče. V jami je bilo dovolj kot smo kasneje zvedeli od naših riane s pomenom proslave, zato lab- prostora za dve postelji in za 4 le- žena. brez uspeha. Govorili so. da "° Pričakujemo veliko udeležbo tudi žišča. Imela je tudi dva vhoda. Prvi dobro vedo, da so sc možje skrili: ’* teh krajev. .je bil zadaj; uporabljali smo ga z poikličejo naj nas, saj se nam ne bo V ponedeljek zjutraj bo iz Ribni- malo lestvico in je bil primeren za »nič zgodilo 1« f® in Sodražice vozilo več avtomo- stražarsko mesto, drugi pa je bil 2 en e so sicer vedele za naše skri- 'i°v v Stari log. spredaj, skrit in ozek, da si se mo- vališče, toda zatrjevale so jii-m, da ral splaziti po trebuhu skozenj. Ja- sm0 v partizanih daleč od tod! Pro- jLANI ZVEZE BORCEV, SOCIA- ma je bi-la dobro zamaskirana. t-i večeru četrtega dne je prišlo ne- i-lSTlčNE ZVEZE IN OSTALI Od Mrzlega studenca smo bi 1 i od- kaj žena k nam in nam prineslo ^.LLOVNI LJUDJE RIBNIŠKE daljen! le nekaj korakov, a od Go- hrano — kar iz nemških kotlov! To V j, L1N E, UDELEŽITE SE V ČIM tenice dobre četrt ure. Na obeh smo se smejali! Nato smo se dome-pLČJEM ŠTEVILU VELIKEGA straneh sta bili ce-s-ri iz Gotenice do nili, da bo po odhodu sovražnikov ARTlZANSKEGA SREČANJA V Grčaric in proti Jelenovem žlebu, na hiši na koncu vasi visela bela STAREM LOGU! Bili smo torej kar na precej »pro- rjuha! Spet smo bili bolj mirni, ven- Po večerji spominjali vse življenje! Marjan Tratar-Učo Vsem prebivalcem občine Kočevje čestitajo k Dnevu borca Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza in ostale organizacije ter društva m > cv >u o OJ o o X> 3 > OJ C Q Vsem prebivalcem partizanske Kočevske čestita k Dnevu borca K H ti sc •E, O 04 Oh -2 Xn CD >U lEliSIlUMA TOVARNA SUKNA - KOČEVJE * Rudnik rjavega premoga KOČEVJE čestita vsem rudarjem, borcem in aktivistom ter pošilja borbene pozdrave k Dnevu rudarjev in Dnevu borca Kočevje čestita k 4. juliju Dnevu borca Borbene pozdrave ob Dnevu borca SpCai (kCepacstaa KOČEVJE POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO Kočevje se pridružuje fjorfjenim pozdravom in čestitkam k Dnevu 6orca ZDRAVSTVENI DOM Kočevje ČESTITA VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM K 4. JULIJU 100 milijonov za »APNENICO" Šofer je rekel: »Ne!« Jfa me na J)atatMaCuem SUetll Direktor »Apnenice« Dobrepolje Lojze Ponikvar, nas je seznanil z nekaterimi problemi, ki jih imajo v podjetju. Trenutno je najbolj važna rekonstrukcija apnenice. Le ta bo stala 108 milijonov dinarjev. Prvotni predračun je kazal, da bodo stala dela za 36 milijonov manj. S podražitvijo gradbenih in ostalih del se bo rekonstrukcija precej podražila. Glavni projekt je že izgotovljen, napraviti pa bo treba še dodatni investicijski program za dodatnih 36 milijonov din. V rekonstrukcijo bo del sredstev prispevalo podjetje, ostala sredstva pa bodo dobili iz investicijskega sklada OLO Ljubljana ter investicijske banke. Razen omenjenih 36 milijonov imajo kredite že odobrene. Z deli nameravajo kmalu začeti. Letna proizvodnja apna znaša okrog 4.500 ton. po končani rekonstrukciji pa se too povzpela na 13,500 ton oziroma za 9.000' ton več kot znalša sedaj. Povečalo se bo tudi (število zaposlenih od sedanjih 28 na 60 ljudi. Velike zaloge surovin za apno, solidno blago in dober plasman apna dajejo garancijo, da se bodo stroški, vloženi v rekonstrukcijo, bogato obrestovali. Drobni s seje občine ObLO je soglasno sprejel predlog o likvidaciji podjetja »Klas« v izgradnji, s prodajo skladiščnih zgradb in mlina republiški upravi skladišč, omenjeno podjetje ni bilo več potrebno. Imenovali so tudi člane likvidacijske komisije. Sklenjeno je bilo, da se del sredstev od prodaje omenjenih dveh zgradb določi za Kemično tovarno. __ * _ Na seji ljudskega odbora so sprejeli tudi garancijske izjave za nekatera podjetja in zadruge. Tako so potrdili garancijske izjave za najetje posojil KGP Kočevje, »ITAS« Kočevje, Posestvu »Snežnik«, »Tekstilana« Kočevje in KZ Fara. Pozanimali smo se tudi za obliko nagrajevanja v tem podjetju. Vpeljane imajo skupinske norme — plačani so od tone. Tak način nagrajevanja, ki so ga vpeljali že lani, se je izkazal za koristnega. Temu govorijo v prid tudi mesečni zaslužki delavcev, ki znašajo od 14 do 15.000 dinarjev. Povedali so nam tudi, da gre njihovo apno dobro v denar. Prodali bi ga lahko najmanj še enkrat toliko kolikor znaša sedanja proizvodnja. Kiupci so iz raznih krajev. S preurejeno in povečano kapaciteto '»Apnenice« too Dobrepolje in vsa skupnost veliko pridobila. Zato je prav, da vsi merodajni faktorji podprejo napore tega kolektiva, da se rekonstrukcija čimprej začne. 310 šolarjev petega razreda je plačalo po 200 din za vožnjo z vlakom na izlet v Medvode. Mesec dni so govorili o izletu in mesec dni je vladalo veliko pričakovanje. Tudi matere so pripravile vse za svoje otroke za omenjeni izlet. Dan pred izletom pa se je zgodilo nekaj neverjetnega, šofer, ki vozi otroke iz Kočevske Reke v šolo, je dejal: »Ne!« Otroci so ga čakali na raznih postajah. Prosili ga, naj j,h vendar pelje na postajo v Kočevje. Drugi so celo rekli, da ga bodo čakali ob treh zjutraj na cestah, a šofer je vztrajal in trdil: nimam naloga! Kako bi šli radi otroci na izlet, nam pove tudi to, ko je neka deklica izjavila, da bi šla tudi peš v Kočevje, samo da bi lahko šla na izlet. T. I. Borovec Na povabilo predsednika Poravnalnega sveta Kočevje, Jožeta Žagarja, sem prisostvoval delu tega sveta. Tistega dne, ko sem prisostvoval razpravam, je 'bilo »na dnevnem redu« devet primerov. Poravnalni svet je začel z delom ob ■&., zaključil pa ob 11. uri. V tem času se je pred Poravnalnim svetom zvrstilo več ljudi, moških in žensk in raznih poklicev. V pretežni meri so bili mlajši ljudje. Poravnalni svet je imel tudi ta dan lep uspeh: šest primerov se je zaključilo s poravnavo, v treh primerih pa niso mogli obravnavati zadev, ker je prišel k obravnavi samo tožitelj oziroma toženec. Predstavljajte si, da ste v sobi, kjer se vršijo obravnave. Za mizo sta predsednik in član Porav- lino je tndi zdravo in koristno Vino je produkt delnega ali popolnega alkoholnega vrenja soka svežega grozdja. Človeku že tisočletja služi kot pijača, hranivo, poživilo in za zdravilo. Po kemični sestavi nj zmes alkohola in vode, temveč razstopina vseh telesu potrebnih snovi, in to v takem razmerju, ki najbolj ustreza človeškemu organizmu. Zato je v zmernih količinah nenadomestljiv. Odigrava pa tudi pomembno gospodarsko in socialno vlogo. Kot ljudska pijača pa je vino znano predvsem narodom Sredozemlja — Franciji, Italiji. Španiji, Portugalski, Grčiji, Jugoslaviji in Severni Afriki. Vedno bolj se širi tudi po ostalem svetu. Skupno je sedaj na svetu 9 milijonov hektarjev vinogradov, od tega samo v Evropi okoli 7 milijonov, in sicer pretežno ob Sredozemlju. Svetovna proizvodnja znaša okoli 200 milijonov hi — od tega v Evropi okrog 160 milijonov hektolitrov. Jugoslavija je na devetem mestu v proizvodnji vina. Potrošnik danes nima zaupanja v kvaliteto vina, niti ga ne pozna. Večina potrošnikov komaj ve ali pije dobro ali slabo vino. Neprai-vilne manipulacije z vinom so ustvarile pri potrošnikih nezaupanje. Potrebna so leta solidnega dela v vinarstvu, če hočemo potrošnika spoznati z vinom, da bo v njem videl duševno in telesno poživilo. Pomanjkanje vina med vojno in po vojni je dalo idealne pogoje za razne špekulacije z vinom. Gojiti bo treba čimveč namiznega grozdja na področjih, kjer so za to dani pogoji; zaščititi kvaliteto vina s strogimi predpisi z zakonom o vinu in tako pridobiti zaupanje potrošnika; znižati cene vinu (nepotrebni posredniki draže vino) in propagirati za kulturno pitje vina. Naš potrošnik naj ne pije vina zaradi alkohola, temveč za hranilo in poživilo. Vino naj se pije ob uživanju hrane. Če pijemo vino zmerno, nas spravi v zadovoljstvo. Vzpodbuja nam naše čute, duševno stanje se olajša. Takrat se nam rodijo najlepše predstave. Vino je ustvarjalec energije in toplote. Ima nižji pritisk kakor kri, zato gre lahko iz želodca v kri in žile. Tako olajšuje prebavo, ne bremeni želodca z delom in gasi žejo, ne da bi se porušilo ravnotežje v organizmu. Kisline v vinu pospešujejo delovanje želodca, ker ne redčijo želodčne kisline. Vino vsebuje vitamine in druge substance, ki so celicam v malih količinah nujno potrebne. Vino lahko štejemo za dietično zdravilo in hranilo bolnikom pri nekaterih boleznih. Prekomerno uživanje alkohola nam škoduje, predvsem pa umetno žgane pijače. Prekomerno pitje ustvarja socialno zlo. Zato se borimo proti uživanju umetnih žganih pijač in mamil. Prevzgoja potrošnikov, da pijejo zmerno in da pri pitju uživajo tudi hrano, naj bo stalna skrb gostinskih delavcev. Anton štimec nalnega sveta ter zapisnikar. Pred mizo so Stoli za stranke, ki iščejo v tem prostoru svoje pravice. Ura je osem. Začel se je prvi primer. Predsednik Poravnalnega sveta najprej seznani navzoče namen in pomen Poravnalnega sveta, da se sprti stranki poravnata in si tako prihranita nepotrebne stroške, ki bi jih imeli na sodišču. Sprti stranki povesta svoje argumente, ki so si razumljivo nasprotni. V tem primeru je šlo zaradi pretepanja otrok, ki so delali sosedu škodo. Moški je bil kmalu pripravljen za poravnavo, ženski Ob le sta dve) sta tudi pristali, da se s sporno zadevo konča. Kljub temu, da sta obe sprti stranki podpisali zapisnik o poravnavi, sem imel občutek, da so besede predsednika Poravnalnega sveta, naj v bodoče živijo miru, padle na kamnita tla. V drugem primeru je šlo zaradi hlevskega 'gnoja. Vso zadevo bi prizadeta lahko uredila doma na miren način. Po krajšem prigovarjanju sta se kmalu zedinila za poravnavo. Moški in ženska sta podpisala zapisnik in zadeva je bila »ad acta«. V naslednjem primeru je bilo boli »vroče«. Zenska in moški sta pred Poravnalnim svetom ponavljala izraze, ki sta si jih dajala v nekem prepiru, ki jih uho pa tudi papir ne preneseta. Po .prizadevanju članov Poravnalnega sveta sta se na kraju le pobotala. Na vrsti je bila četrta obravnava. Ker pa ni prišel tožnik, je bila zadeva preložena. •Potem so prišle v sobo poravnalnega sveta tri ženiške. Dolg jezik je hotel narediti zdraho med dvema zakonoma. Pokazalo se je, da so bile govorice o zakonolomstvu neresnične. Po daljšem pregovarjanju »jaz nisem tega rekla, tega nisem slišala« in podobno je bil končno sklenjen sporazum, v srcih pa je ostalo sovraštvo... Nekaj podobnega je bilo tudi v sedmem primeru, samo s to spremembo, da so nastopali trije mo- ški; dva mlada fanta in poročen mlajši meški. Obravnava je bila kratka. Zedinili so. se za preklic v časopisu, da so bile te in te besede neresnične... Dva primera so odstopili sodišču, ker tožene stranke niso prišle na obravnavo. Poravnalni svet je zasedal tri ure in v tem razmeroma kratkem času so se nekako tako kot smo v kratkih odstavkih zabeležili, razvijale razprave. Po zaključku razprav sem zaprosil predsednika Poravnalnega sveta tovariša Žagarja, da bi povedal še nekaj besed o delu tega sveta. Razprave so vsakih 14 dni, vsakokrat obravnavajo od osem do deset primerov. Največkrat je na dnevnem redd obrekovanje, razža-lienje časti, manjše tatvine, lahne telesne poškodbe itd. Državljani se z vedno večjim zaupanjem obračajo na Poravnalni svet. Podčrtati je treba, da nimajo tu nikakih stroškov. S tem da obravnava Poravnalni svet vedno več primerov razbremenjuje sodišče. Prav bi bilo, da bi se na ta organ (Poravnalni svet), obračala tudi podjetja, ustanove, organizacije itd, Vse manjše zadeve, bi se lahko rešile na Poravnalnem svetu hitro in brez stroškov. Od ustanovitve (v septembru 1959) pa do srede junija je prejel Poravnalni svet 106 prijav za obravnavo. Od tega je bilo uspešno rešeno s poravnavo 71 primerov, 25 neuspešno, nekaj primerov pa so odstopili v nadaljnjo obravnavo sodišču in tožilstvu. 68 primerov je bilo vloženo neposredno od državljanov, od sodišča 20, od tožilstva in postaje LM 12, iz drugih občin pa je bilo vloženih 6 primerov za obravnavo. Vse nam nazorno dokazuje upravičenost delovanja Poravnalnih svetov, ki so si s svojim delom pridobili med državljani že velik ugled. -žem Stran 5 gjkULTURNE-VESTI|g I IZLET V LJUBLJANO V sredo smo se ob .pol Štirih zjutraj zbrali na železniški postaji Kočevje. Nestrpno smo pričakovali, ■ kdaj nas bo odpeljal vlak proti f^ajaijcvanje z 2. strani) ioni "NT()do pr0. sem prepričan, da se bodo strokov-navdušuje za telovadbo. Slabo je le ptice in druge zanimive stvari. blcmi pokazali ko bodo v to pro- n.ia'ki vaših rudnikov še večkrat selo, ker nimamo dovolj sposobnih Po počitku so odšli nekateri v dr|i malo g,oly’jCj kajti tih pristanek stali- — Ti sestanki naj bi bili sti- vaditeljev, posebno za člane. živalski vrt, drogi pa so šli na političnega aktiva še mi vse Aktiv m,u,*arliS .da bi tudi v rudarstvu po- Liudska tehnika je izvedla oce- otroško Igrišče. Cas izleta, je vse mora znati detajlno tolmačiti te sPcži,U uvajanje nagrajevanja po nievalno vožnjo motornih vozil na prehitro (potekel. Po končanem iz- stvari ostalim članom kolektiva. To- učmku in tako dosegli ostala pod-področju Dobrepolja. Žal pa je bil letu smo šli na železniško postajo variš iz Trbovelj je tudi izrazil mi- letJa. kl 50 *e daleč pred njimi, odziv slab, saj sc ni prijavila za in se z vlakom odpeljali proti Ko- sek da bodo pri njih verjetno na- Drugo, kar je zelo važno, je de-vožnjo niti četrtina vseh lastnikov čevjiu. Ko smo prišli domov, smo stopili določeni politični problemi, jal_ jc to, da partijske in sindikalne motornih vozil. Menimo, da je to pripovedovali, kaj smo vse videli pa katere se bodo morali temeljito -organizacije v industriji zaostajajo slab odnos do društva, še posebno v beli Ljubljani. pripraviti. — Govorili so tudi o delu v reševanju te problematike. Mar- zato, ker jim je društvo nudilo Šolski izlet v Ljubljano ml bo delavskih svetov, ki so doslej _ več- s;kje za to nimajo posluha. Obiskali Zanimivosti od tu in tam ej v« krat reševali le manjše probleme, smo več podjetij in ugotovili, da niso se pa spuščali v temeljito raz- večkrat nimajo pravega smisla za iprarvljanjc večjih, kompleksnih vpra- reševanje najaktualnejših proble- šanj. Vsi drobna problemi naj bi se m(w Ugotovili smo tudi, da v neonki reševali v obratnih delavskih katerih podjetjih Osnovne organi- svetih le o važnejših bi moral raz- zacije ZK ne idejo av do ;z. pravljati centralni delavski svet... raza Xo se m0Ta temeljito spreme- Povsem razumljiva je ugotovitev, njti, spremeniti je treba tudi metode Čeprav je prva filmska sezona za Naslednji teden bo na programu da se bodo tudi poslej pojavljali v deia Zveze komunistov v podjetjih! nami, vendar želimo gledalce kina ameriški barvni film »PRIJATELJ- ekonomskih enotah problemi, o ka- g0lj je tudi treba skrbeti za ideo- »Dobrepolje« opozoriti na nekatere SKO PREPRIČEVANJE«. Da sodi tenih bo treba večkrat govoriti (n. Joško delo ... vso pomoč ,pri polaganju strokovnih ostal v trajnem spominu, izpitov. Duška Slana -až 3. b. r. »Mirka Bračiča« Na plain« dobrepoljskega kina... V nekaterih muslimanskih državah še vedno veljajo stare navade, da morajo imeti ženske zakrite ob-iraze. To je do nedavnega veljalo Samo za, domačinke. Notranji minister Saudove Arabije je izdal ukaz, da si morajo tudi vse tuje ženske zakrivati obličje. Najbolj so Prizadete Američanke, žene uslužbencev p,ri petrolejskih družbah. * V Novi Gvineji so na smrt ob-?°dili šestnajst domačinov, ker so sosednjih vasi ugrabili 8 žensk V1 trt moške ter jih pojedli. V teh ltr®.iih je še vedno precej ljudožercev. Mod razpravo so ljudožerci ležali zatožni klopi in mirno spali. Nekateri so tako smrčali, da so kotili sodno razpravo. __*__ Ameriške enote na Bavarskem imele nedavno vojaške vaje. So-nelovala je tudi posebna četa, ki nai bi se kot »partizani« skrivali 150 okolici,. Po petih dneh se_ je četa “Partizanov« prezebla in lačna, vr-v vojašnico, ker so bili oko- liišni kmetje urnejši in so vojakom pobrali hrano in obleko, ki so jo gramu letala vrgla »partizanom«, pomembne filme, ki jih bomo pred vajali v juliju. Prvo sredo v juliju je na pro- film res med najboljše filmske umet- pr. delitev presežka). Dobro bi bilo, rime, je dokaz že to, da je prejel če bi enotam zagotovili čim večjo Grand Prix in Zlato palmovo vejico samostojnost, važno pa je tudi vpra- ndiičLi Vitali ianskf neoreali- na festivalu v Cannesu. Samo de- Sanje, kako bodo znale politične si- 'a vodstva stični" film »SMRTJ KOLESARJA«. janje filma pa sc odvija med ame- le vplivati na organe upravljanja. tlv ZK' Aktlve ,e trel V podjetjih tudi večkrat pozabljamo na precej elastične oblike de-to je aktiv ZK. Aktive je treba zopet obu- Neki ameriški znanstvenik je ugotovil, da govorijo oziroma so ljudje na zemlji govorili 3710 jezikov. 786 je še živih jezikov, 174 je izumrlih in 2760 »negotovih« živih ali mrtvih jezikov, M jih večinoma g-ovore na južni polobli zemlje. Najmanj jezikov je v Evropi, veliko jih je v Afriki; na območju Nove Gvineje je naštel kar 750 živih jezikov. AMERIŠKO BLAGO ZA JUGOSLAVIJO Blago bo poslano na osnovi ameriškega zakona o pospeševanju trgovine s kmetijskimi pridelki. Dobave bomo plačali v dinarjih. Skupna vrednost z delom prevoza znaša 18,8 milijonov dolarjev. Polovico dinarjev, dobljenih s prodajo, bomo dobili kot darilo, drugo polovico kot dolgoročno posojilo. Znesek 2,26 milijona dolarjev v dinarjeh bo vlada ZDA uporabila za svoje namene. stični film »SMRT KOLESARJA«. ““““ ^ y tem xt Š • 7 7 •, diti k življenju, delati z njimi, ko- Film prikazuje bolni egoizem žene, "*£° nsT- ?a k°nCU 1e.k»nfer^no(> P07^3™1 mite pa naj tudi večkrat skliče ak- ki se poroči z bogatašem, katerega J , , ]judi v tem času tut l organizacijski sekretar O raj- t'lv tehnične inteligence in z njim sicer ne ljubi, zaradi njegovega pre- hološko str J m tasu. nega komiteja ZKS Ljubljana Janez detajineje razpravlja o vseh pre- moženja, po drugi strani pa zato, Za tem filmom bo na programu ker je prikrajšana za pravo Ijuibe- ameriški barvni v el e film »V PO-zen, ki jo vodi na skrivaj še vedno MLADI ŽIVLJENJA«. Film nosi v s -svojim nekdanjim ljubimcem. Ko- resn,jci naziv velefilm, ima pa še nec filma je tragičen. Film je prejel drUgj pripis, to je velefilm blemih. Teh je dovolj! KOMET : RIBNICA 43 : 52 In še nekaj! Večkrat smo opazili tudi prekinitve dela, da ljudje iz-V nedeljo, 26. junija, je bila v ostajajo in podobno. Kjer smo raz- v.rato nagrad na filmskih festivalih. Ameriška filmska proizvodnja je v Ribnici na igrišču TVD Partizana iskovali te pojave, smo ugotovili, da ie ameriški barvni vi- resnici ponosna na to veliko film- odigrana prvenstvena košarkarska da partijska organizacija m sindikat ------ Osnovna siko umetnino. Film povsod navdu- tekma med Kometom iz Ljubljane zanemairjaxta delo z delavci. Raz- V šuije stare in mlade gledalce. »V PO- in Ribnico. V moštvu Kometa so govori z ljudmi so važni. Delavci si Naslednji stavision film »GORA«, privlačnost je vzpon Sri&fiMErSSS'lss trfS» n •s°“;«.80; sflSs smrtni gladkosti sten, o krvavih raz- in najbogatejših v našem programu domačini z rezultatom 52:43 (27.21). se bomo obvarovali težav. prednlpadrctmhV globočino. Film pa ^ Tekmo je gledalo okrog 200 ljudi, s-ku^^u^s/Zd^šJ^^krirsc- ne govori samo o zmagi človekove filim‘ v dnemascopu j,d Wa največ mladine Lz tega lah- staH> mogoče kje v Zasavju. Po fizične moči nad naravo m goro, p„FK0 MNOGI HREK«, angleški ko sklepamo, da je v R-ibmc za ko- konitanem posvetovanju so si oglc- amipak pnimoveduje tudi o vzrokih k • inaln; barvni film s skrivnost- žarko vcKoli;ko imate posteij?<< .■m k»al n a nfrnnnp Cl/'pn P I 10 G 1P _ . . * _ _ • V četrtek, 23. junija, je bil v Še- nizi rali več jjoučnih ekskurzij v na-škovem domu zaključni sestanek ravo, podjetja, partizanske kraje staršev, šolskega odbora, predstav- itd., kar je odločilno vplivalo tudi nikov gospodarskih in političnih or- na učni uspeh in vzgojo otrok. Po-ganijzacij, predstavnikov oblasti in skušali so tudi, da bi izvenšolski učiteljskega zbora osemletke Jožeta vplivi (kino, knjiga, šport...) pozi-Šeška v Kočevju, Iiz referata ravna- tivno vplivali na vzgojo otrok. Se-telja šole, Srečka Kovačiča, povze- veda je bil vzgojni uspeh močno mamo nekaj misli. odvisen tudi od sodelovanja star- Šola, ki je bila ustanovljena sep- šev ■ • • V naše uredništvo je te dni prišel temlbra 1958. leta, je v zadnjih dveh Važen vzgojni faktor v sodobni 70-letni Valentin Klepač iz Rogate- letih opravičila svoj obstoj. Osnov- g0ii s0 svobodne aktivnosti. V raz- i • i T\ • — 1 1 .11 n o no Inivo š a I n i a ni I o is risen i z- Air O n 1A PARTIZANSKI AKTIVIST ČESTITA ucnaj lasa ocm ga , . , p ■■ »rvun-nu linaic -pusiciji« /U-letni Valentin Mcpac lL ixugaic- smj SOH su svuuou-aic aiMiviiusu. v iai- Poprosti sem ga, naj mi pove, kako sem bral same ugoune ocene, ooatje »Postedj je 80. V poletni sezoni ga hriba. P-ogovoir je nanesel tudi na naloga šole je bila uresničevanje ličnih krožkih in sekcijah ter v šol- »difaa« dom, kakšen obisk imajo in so^ navdušeni tudi^na ep to jmam0 na razpolago tudi šotoie. Če na proslavo v Starem logu in na smotrov, ki jih narekuje šolska re- sk; zadrugi si učenci izpopolnjujejo je os ej vsa e- zrnarLjilca prenočišč v domu, gost voj,ne čase. Pričel nam je pripove- Torma in da se čim tesneje poveže znanje, ki so ga pridobili med po- podo-bno. Travne gore, ki se »Mesečno nas obišče 250 do 300 m cj*1? ^____1 ‘L’ gostov iz Ljubljane, Gorenjske, H: vatske, da ne Spet sva nadaljevala pogovor. lahko prenočuje pod šotorom.« dovati, kako je med NOB veliko z življenjem in delom šolskega oko- ukom. Največjo dejavnost je poka- goro. Imeli smo tudi nekaj inozem- 500 farjev iz Ljubljane tn bi,Z ^ ^ Jravja večkrat v LjulMjan.i in v Kočevju, delek. Šolo je obiskovalo 570 otrok. stVom. Razen šolske zadruge so or- skih gostov. Pot v naš dom je našlo 1 „ Posloviti sem se moral Ko sem v Ljubljani so ga Nemci obsodili Reden pouk je oviralo predvsem po- gann.irali tudi vrsto krožkov, med -«di 5*.j Neme,,. ,, .odi 2«,11 »nditi prelkrb. JSSt kaj, ” ~ 4* W «*• * <***'“ CS’ - L“bi'“1 tf" * “ ^ m Italijan, so bil, že pr, nas.« g ^ rabim0 telefon . ..« zaobljubil, da ga bom kmalu zopet usmrtitev, nato pa so ga poslal,- z v g«mna»j^, ▼ dvorani ža Z Z T'? ESSf Poskočne Avsenikove viže so naju Zopet je moral postreči goste. V obiskal. Tako so rekli tudi drugi, ko 'V»° družino na prisilno delov Nem- g ‘ nrihodniem dolskem Qtr J 1 x f?1 v v v v inmr .........™ MiiMdoma g„,d „ priBi Travno goro. ^ „ MJ. £ bi7.1, . ^ S” iitk” poln divjačine. Gozd je miren, v Kdor je bil le enkrat na Travm , najraje sc spominja icpcga jun,j ^ gn fwM„urnv| R.n^n učilnic i-v ,.,Ju _,„a:u domu pa sc razlega prešerna pesem, gori, bo prišel še je, koliko stane Sobotni večer... Po poskočnih tak- Če se še niste odločili, vam v njihovem domu. tih se vrte pari .. . Svetila luč meče jem, pojdite tudi vi. -žem toliko bolj izkoristila odmero razgovor. Zanimalo me dnevni penzion din,crič tretiič skega dne littiz. leta, ko je ousel na ■<« .mca a.v -■■ ločili vam svetu- partizanski miting v osvobojeni Brod i»m primanjkuje tud, prostorov za na Kolpi in je kot najstarejši akti- gospodinjski, glasbeni in likovni .Veliko pionirjev je včlanjenih tu- Pionirji iz Predgrada so bili zavedni .. - di v različnih društvih, so-delovali is,;.-;1”l"’" -°"1 t** je želel: »Za Dan borca čestitam sestavljanjem urnika, ker nekateri VCQUJ I • ....... • .....---------1-.:-:- — —x šolah, Učni uspeh je bil sorazmerno do- Ko nrebiram orumenele liste iz so končno le dovolili nastop svojih minjam, ji-m vsem vsaj v duhu stis- v-sem bivšim borcem,, borkam akt,- oGtelji poučujejo na več šolah, ■ . . velikih dni borbe in obujam spo- otrok. Zbral sem 10 pionirjev in nem roke z željo, da bi ostali spo- vistom, p.onirjem m, v._em,;j_katen- khub.tcmu pa^so vpedag^k dl_ razred mine"‘mi je "te dni obstalo oko‘na pionirk iz vasi in pričeli smo s štu- mini na tiste velike dni še napirej mi sem sodeloval med narodnoosvo malem lističu iztrganem iz belež- dijem prvega programa za miting, svetli in vzpodbuda za nove zmage bodilmo borbo.« Naj dodamo še to nice in priloženem mojemu medvoj- Seveda sem moral sam napisati ne- in uspehe v razvoju Predgrada in da velja čestitka tud, vrlemu part,- arhivu, kjer imam zapisanih kaj stvari. Pričeli smo se tudi učiti, njegovih prebivalcev! zanslkemu aktivistu Valentinu Klep- nekaj podatkov o delu s pionirji v saj pionirji niso imeli nobene šole Predgradu pred 15 leti. Da, dolgo in pouka. Brali smo Pionirja in je že in vem, da so moji takratni drugo, vmes pa smo se pripravljali pionirji že pridni in aktivni gradi- za nastop. Tako smo v začetku ja-telji naše socialistične skupnosti, nuarja pred 15 letu že lahko poka-Vem pa tudi, da jim bodo te vrstice, zali, kaj smo se naučili, »pomnim enako kot meni, vzbudile precej le- se, da so prav pogumno zapeli pio-pih spominov na tiste dni. nlrsko himno Marjana Kozine in Ob mobilizaciji aktivistov decem- nekaj partizanskih pesmi, nekaj Marjan Tratar-Učo cu. ŠPORTNA NOVICA IZ OSILNICE OSILNICA : ZAMOST 4:1 (2:0) Moštvo Osilnica ni zaigralo naj-V okviru prosvetnega društva v boljše, čeprav so bili boljši po zna-Osilnici je bila ustanovljena tudi n ju in v golih. Najboljši igralec na vložili vse svoje sposobnosti. Skr- 5Q j;,h bo prestopilo v višj-i beli so tudi za stalno strokovno in kljub eni ali dvema nezadostnima pedagoško izpopolnjevanje. ocenama, 14 učencev bo razred po- Da bi jiouk povezali čim tesneje navijalo, 6 učencev osmega razreda s prakso in miu dali čim bolj živ- ima popravne izpite, dva pa sta ne-ljenjsko obliko, so med letom orga- ocenjena. Po novem zakonu o oce-_____________________________________ njevanju lahko prestopijo v višji GASILSKA PROSLAVA V LAŠČAH Gasilsko društvo v Velikih La- razred učenci z eno ali dvema negativnima ocenama, če pa učitelj oziroma razredni zbor meni, da zaostanka učenec v prihodnjem letu ne bo mogel nadoknaditi, ga lahko po posvetovanju s starši zadrži v istem razredu še eno leto. Letos bi _________ ____________r_________ _ . športna sekcija, ki zaživi predvsem igrišču je bil Kovač I, pa tudi Ko- ščah bo v nedeljo, 3. julija, slavilo bra 1944 sem se jaz tudi odzval in citirali in zaplesali kolo. Na nasled- med počitnicami, ko pridejo dijaki vač II, medtem ko vratar Kovač III 65-letmico delovanja. Na proslav, mneniu učiteliev morali sredi meseca z večjo skupino tova- njih mitingih smo imeli že pionirske d(>m(>v. Naša sekcija ima precej te- m imel mnogo dela. bodo podelili diplome zaslužnim ga- P J sreui _j. . ..................— j— —»------------„ • • -,:xx- Moštvo Zamost e bilo požrtvo- silcem, izročilu pa bodo svojpmuna- ostati v istem razredu se eno leto, - - - -• • 1 * ™ novo vendar so starši vztrajali pri tem, mokre da gredo naprej-. To ima lahko zelo slabe posledice za otrokov učni uspeh v nasledn jih letih ... Starši, ki se res zanimajo za otrokov razvoj, bodo v primeru, ko učenec ne bo pokazal zadovoljivega znanja, sami izrazili željo, naj njihov otrok razred ponavlja. Naš šolski sistem je zelo demokratičen, vendar nudi vsakemu možnosti le p» rlšnv odšel ob Kolni v Stari trg in skeče ter telovadne nastope, sku- gav sa: n;,ma nogometnega igrišča, dwi-tv a«"™" j>- “‘»v pv^uvu- suto«, t— —,—j»*---------- , poj tins z^e fAx*' t* 1 •• svo-ie posebne vaditeljske edinice. v večjem številu obiskovali te pri- tu precej zanimanja za šport, pred- znanja, čeprav imajo voljo do igra- vaje. Po uradnem delu proslave bo sla,Dc Pos‘eaice T-u sem našel mnogo starih prija- reditve. Strahu in dvoma m bilo vsem Za nogomet. nja. Med seboj so si bili enako- ljudsko rajanje;, kamor so vabljeni teljev in tovarišeiv s katerimi smo več in tako se je dejavnost pio- y nedeljo, 26. VI., je bilo prija- vredni. ^ ^ vsi ^prebivalcu iz bližnje in daljne vsak dan hodili na vaje v bližnje nirske organizacije v Predgradu tel j siko srečanje pionirskih moštev vasi. Večkrat so nas spremljali tudi vključila v ostalo delo s tako silo, »OSILNICE« in »ZAMOSTA« v pionirji, ki so želeli zvedeti marši- da odslej ni bilo nobenega mitinga, nogometu. Igrali so 2-krat 25 mikaj. predvsem pa postati borci-par- na katerem ne bi nastopili tudi pio- nut. tizani. No, tu in tam je kateri tudi nirji. Zelo so pohvalili male izva- Začetni udarec je imel Zamost. prijel puško, pomagal razstaviti mi- jalce — »pionirje kulturnike« tudi Osilničani so prevzeli takoj pobudo okolice. IZLET NA GORENJSKO .... U.1 =a “p,5ll, n,S ki ,= Tkoilf»T» V ‘"V,1’ r,lila piizadeva- mmm gmm 15» E?” na svetovnih -bojiščih, poleg tega in sploh vodila nastope,, prcdvsmi da, Ožura po zaslugi w.ta.ja Za- ^ “It!" !£m “7ad ^ »krepčah. lahki0 trd5m0,- da ,e pa smo jih razvedrili z zabavnimi pa komandant Dušan m komisar mosta gol. Osilničani so še nadalje pom(>č Potem smo sli k jezeru. n osem]etlka jožeta Seška dosegla v točkami skeči petjem in recitaci- Stefan, ki sta jih večkrat imenovala napadali, toda Zamoščam so se do- pnskoul na p , . smo se tudi kopali. Na jezeru smo .j j0iskem letu zelo lepe jami Ker pa’smo videli, da tam- »naši mali partizanč-ki«! . bro branili. Tako se je prvi polčas Zelo smo bili veseli m komaj Videli čolne in jadrnice. Tako se je P hc in upamo> da bodo prihod- • v. i- __x x~i,»«,4-rwi 6Vn.rid rln amn sp zaflniieiffa ia- .Vrvnimi v r^wiiUaiinm 9-0 za Oisilnico, smo čakali nedelje. Ugibali smo, če ura odhoda kar prehitro približala. , , t • i«,rxX; Sil ESJtz s \ rš** 5rss.*4sre odločil naj se v kulturno-propa- mesta, vendar smo se vsi vedno radi žerno. medtem ko so Zamoščam za- sončno jutro, ko smo se zbrali pred toJnenjik pTanceta prc^erna Kin vi- gandni’odsek vključijo tudi ponirji. spominjali tistih dni m dela ter igraji bolje kot v prvem polčasu, solo ,n potem od«, na pot. kimalu pa smo odšli zopet Jaz sem moral organizirati mlade nastopov predgrajsikih pionirjev. . p0 krivdi osilruškega branilca je v Najprej smo se ustavili v Ljub- daije ka;bi v Medivodah nas je ča-Predgirajčane. V začetku smo imeli Z zanimanjem zasledujem razvoj 29 minut, dal Korelac edini gol. ljani. Ogledali smo si razstavo av- kalo novo presenečenje. To je bila precej težav, ker so bili nekateri Predgrada m vem, da so tudi moji Sele sedaj so Osilničani sprevideli, tomobiloiv, nato pa smo odšli na- n,ova vc]ifca hidroelektrarna. Ogle- stai^i še nezaupni; moral sem dobro takratni pionirji marljivi in vestni l(ja ne bodo lahko zmagali. Začeli pTe,j jz avtobusa smo si radovedno NOVE RAKETE NA PACIFIKU + Rusi poročajo, da bodo med 5. in 31. julijem znova opravili na sukati jezik in jiih prepričevati, da državljani. Ko se jih danes spo- s0 ostreje napadati. Z lepim wole- ogiedovafi lepe gorenjske kraje. dove dcia naših delovnih ljudi. Po osrednjem Pacifiku poizkuse z več jem je Ožura II dal v 32 minuti Avtobus se je ustavil in tovarišica 0eledu smo hiteli k avtobusu, se stopenjskimi raketami, ki pa ne bo- drugi gol in s tem povečal vodstvo nam je pove(lala, da Smo v Vrbi, ^lobn0 namestili in med potjo ve- do imele zadnje stopnje. Zaradi te- Osilnice na 3:1. Zamoščam so se „.rcd rojstno hišo velikega sloven- sci0 prepevali. V mraku smo bili ga je sovjetska vlada prosila vlade OBJAVA VODNA SKUPNOST ZA VODNO PRESKRBO KOČEVJA IN RIBNICE V KOČEVJU (Vodovod Kočevje—Ribnica) objavlja, da bo I. REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, 9. julija 1960, ob 9. uri v dvorani množičnih organizacij v Kočevju iz običajnim dnevnim redom. Prosimo za to imenovane in izvoljene delegate, da se zbora polnoštevilno udeleže. Upravni odbor Vodne skupnosti Kočevje—Ribnica ZLOČINCI sedaj umaknili v obrambo, zakaj skega pesnika dn. -bali so ' ir a c selo prepevali. Franceta Pre- doma. si notranjost držav, katerih ladje ali letala bi zp,=, ,v S. rrra r SssS tfsSgsffSz |Iggip E-BSEB? Osilničani so se zadovoljili s tem Nato smo se odpeljali nap-rej, na Zahvala velja tud, šoferju . Silvu rezultatom in niso več resneje ogro- cilj Bili smo zelo ’«4 er® Ažmanu za vso pozornost pr, vož-žali nasprotnikovih vrat. Pobudo so prvič videli lepote blejskega ezera n)1 prevzeli Zamoščani, toda trdna osil- * malim otočkom m Bled. B. a je niška obramba jih ni pustila v bli- huda vročina, m, pa no Mel, po žino gola. Z rezultatom 4:1 se je stezi,, ki se je vila po strmem bregu tekma tudi končala. med drevjem, na blejski grad. Pot Srečko Košir 4. r. os. šole, Mozelj ♦ Sovjetska Zveza je v januarju tega leta v okviru del za osvajanje vesolja preizkusila na Pacifiku močno raketo brez zadnje stopnje. S to raketo so 15. maja izstrelili kozmično ladjo, ki je težka štiri in pol tone. posebne vrste Dolžn-ost in odgovornost ugotavljanja kakovosti pristanka jena vsaki osebnosti ki predlaga, vodi in ki je vključena v poskuse. To je osebna dolžnost in odgovornost, ki je ni moč prenesti na drugega brez taZn2. Poskusi, pa naj bi bili njihovi rezultati koristni človeštvu, ne morejo biti opravljeni drugače kot z vnaprej navedenimi metodami ne morejo biti neslučajni in nenaravni. 3. Poskusi morajo biti planirani in morajo temeljiti na rezultatih, doseženih pri poskusih na živalih in na znanju naravne zgodovine o-lezniaH drugih problemov, ki se proučujejo, da bi t, rezultati dovolil, ^ 4 Poskusi morajo biti opravljeni tako, da ne pride do nobenih nepotrebnih telesnih in duševnih bolečin ter poškodb. 5 Poskus ne sme biti opravljen, če se že vnaprej domneva, da bo nastopila smrt ali pohabljenost, razen če morda v teh poskusih sodelujejo kot subjeki tudi zdravniki, ki opravljajo poskuse. 6 Stopnja tveganja, ki pride v poštev, ne sme nikdar preiti meje, ki je d-oločena z ljudsko vrednostjo problema, ki bo reševan v poskusom. 7 Treba je podvzeti vse ustrezne olajšave za poskusne osebe, da bi le-te zavarovali tudi proti najmanjšim možnostim poškodb, onemoglosti ali smrti. 8. Pri poskusih morajo biti le znanstveno kvalificirane osebe. Ves čas morajo uporabljati največjo mero znanja m previdnosti vsi tisti, ki vodijo ali pa so vključeni v poskus. 8. Človek mora imeti pravico prekiniti poskus, če bi prišel v takšno telesno ali duševno stanje, ko se mu zdi, da je nemogoče nadaljevati # poskusom. 10. Med poskusom mora biti učenjak, ki ga opravlja, pripravljen da preneha s poskusom v vsakem trenutku, če se slučajno prepriča, da bo kljub njegovi dobri volji, največji veščini in oprezni presoji nadaljevanje poskusa verjetno izzvalo poškodbo, nesposobnost ali smrt poskusne osebe. Od teh desetih načel, ki smo jih našteli, je naša porota upoštevala samo tiste zahteve, ki so popolnoma zakonite po svoji naravi ali so vsaj tako ozko in jasno blizu zakonitosti materije, da so nam pomagali pri določanju zločinske krivice in kazni. Ce bi stopili iz teh okvirov, bi nas pripeljalo izven meja naših pristojnosti. Ob dokazih smo ugotovili, da se je pri medicinskih poskusih omejenih 10 načel mnogo jiogosteje kršilo, kot pa upoštevalo. Mnogi zaporniki v koncentracijskih taboriščih, ki so bile žrtve teh zverstev, niso bili državljani nemškega rajha. Niso bili nemškega rodu. Med njimi so bili Židje in druge .nesocialne osebe’, vojni ujetniki in civili, ki so bili zaprti in prisiljeni podvreči se temu mučenju in barbarstvu, ne da bi bili poprej stopili pred nekaj, kar bi bilo vsaj podobno sodišču. V vseh posameznih primerih, ki so navedeni v dokaznem gradivu, so se osebe, ki so služile za opravljanje poskusov, temu upirale; pri nekaterih po-skusih to ne oporekajo niti sami zločinci. Zaporniki niso podpisali niti formalnega pristanka. Nikdar se za to določene osebe niso mogle izogniti poskusu. Velikokrat so opravljale poskuse nekvalificirane osebe; opravljeni so bili negotovo, brez kakršnihkoli znanstvenih ciljev i-n v strašnih fizičnih prilikah. V-si poskusi so bili opravljeni ob trpljenju in poškodbah, nihče ni napravil najmanjših varnostnih ukrepov, da hi zaščitil ali ohranil ljudska bitja pred poškodbami ali smrtjo. Pri vseh poskusih so ljudje trpeli strašne bolečine in mučenje, v večini primerov pa so ostali stalno poškodovani, pohabljeni ali pa je nastopila smrt kot neposredna posledica poskusa ali pa zaradi premajhne skrbi pri poskusu.« Sodba, ki jo je izreklo sodišče, bo velike im trajne vrednosti na področju medicinskega prava. Proces pa tudi uvodi dr. Ivyja in dr. Alexandra v celoti jasno kažejo na epohalen korak v napredku sodne medicine Proces je dalje osvetlil, kako se je središče aktivnosti v mod-narodnem pravu hitro obrnilo od akademskih predavalnic proti sodnim dvoranam. Niirnbcr.ško sojenje šteje med najznačilnejše primere sodelovanja sodobnega mednarodnega prava. POSKUSI, KI SO VKLJUČEVALI VELIKE VIŠINE (NIZEK PRITISK), NIZKO TEMPERATURO IN PITJE MORSKE VODE Med poskusi, napravljenimi nad ljudmi in naštetimi v obtožnici, pomenijo oziko povezano skupino ti-le: 1. .poskuisi za reševanje iz velikih višiin, 2. poskusi o i zdržljivosti nizike temperature in 3. poskusi, kaiko napraviti morsko vodo užitno. Vsi ti poskusi so bili napravljeni nad zaporniki v koncentracijskem taborišču v Dachau, njihov edini namen pa je bil, kar najbolj spoznati načine vo jskovanj a. Prvo in drago serijo poskusov je vodil dr. Sigmund Rasoher, bivši kapetan letalske medicinske službe. Rascher je bil istočasno poročnik SS (Schutz-Schaffel) in je imel sprva neposredno vez s Himmlerjem. ia mu je tudi dovolil poskuse v Dachauu. Dokumentarni dokazi pričajo, da so bili poskusi, ki jih je predlagal in vodil dr. Rascher v Dachauu, prvi poskusi nove kategorije z ljudmi — »termalni poskusi, kot jih je imenoval dr. Rascher, m pri katerih se je že vnaprej predvidevala smrt za vse poskusne osebe. POSKUSI ZA REŠEVANJE IZ VELIKIH VIŠIN V Him-mlerjevi korespondenci je bilo najdeno pismo dr. Rascherja, datirano s 15. majem 1941. V pismu je prošnja naj mu bo dovoljeno delati poskuse na ljudeh. Ker je iz pisma lahko ugotovit, tudi sliko samega Rascherja, navajamo še zasebni del pisma. Dragi državni voditelj, moja globoka hvaležnost za Vaše tople čestitke in cvetje ob rojstvu mojega drugega sina! To je vesel deček, čeprav se je rodil tri tedne predčasno. Dovolite mi, da Vam ob priložnosti pošljem fotografiji obeh-otrok. Cimprej bi želel še tretje dete in zelo sem Vam hvaležen za Vašo pomoč pri moji poroki. Polkovnik SS Solfamann mi je danes dejal p° telefonu, da bo tistih 165 mark, ki so mi manjkale pri poroki, vzetih iz »R« razuna in preknjižene na »Ahnererbe« ček. Hvala Vam iz vsega srca. V letalstvu so že videli moje dokumente, vseeno pa potrebujem še potrdilo o mojem arijskem poreklu. Jutri odpotujem, pred tem pa bom narekoval osnutek Nini D., ki Vam ga bo potem poslala.