Cju^flRsli Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan raaon nedelj in praznikov ob 5. uri zveier.
Uredništvo In upravnlštvo: Kolodvorske ulice &tev. 16 — /.urednikom te moro govoriti vuak ijauji daje se popnwt — Velja za Ljubljano v upravnUtvu: za oelo leto 6 «ld.t za pol lota 8 «1	dan od d., za čel	11. do 12. ure — ItokopUi se ne vračajo. — Iuaeratl: AeaUtopna petit-vrirta 4 kr., pri večkratnem pouav trt leta 1 gld. 60 kr., na meaoo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. vou Po potil volja aa oelo
leto 10 gl., za pol lota 6 ffld., za	, četrt lel	:a 2 gld. 50 kr. tli za Jedcu monno 86 kr.
Štev. ‘209.	V	Ljubl	jani	v	torek.	15.	septembra	1885.	Tečaj	II.
ložuosti uže prepričati se, da stranka, ki bi štela tako neznatno število poslancev, kakor bi jih imel jugoslovanski klub, ne more pri obstoječih razmerah v državnem zboru doseči ničesar. Slovenski poslanci zamorejo vspešno delovati le tedaj, ako ostanejo, kar so bili, udje velike, močne in jedine desnice. Kako kvarno bi bilo, rušiti tojedi-uost, o tem prepričajo se lahko iz postopanja ustavoverne stranke in nekedanjih njenih kolovodij, ki uporabljajo vse svoje moči in ves svoj vpliv v to, da se ohrani jedinost njih strank, in če tudi le na videz Akoravno pa nismo nikdar dvojili nad tem, da slovenski poslanci o pravem času še krenejo na pravo pot, nas veuder veseli slišati, da se jo ta misel o ustanovitvi posebnega kluba sedaj za trdno opustila in da se je konečno odločilo, po drugi poti hrepeneti po dosegi pravic slovenskega naroda.
Tudi med nemškimi konservativci potihnilo je govorjenje o ustanovitvi katoliškega kluba. Ne da se tajiti, da bi bil za desnico to hud udarec, ko bi bila nastala taka stranka. Prejšnja gibčnost večine bila bi izginila in vsako, morda še tako malo važno vprašanje, bilo bi se moralo reševati na podlagi večnih pogajanj med posameznimi frakcijami desnice. Da bi v takih razmerah imelo ministerstvo težko stališče, je lahko umljivo, in če se je v prejšnjem zasedanji državnega zbora sem in tja primerilo, da je kak vladin predlog ostal v manjšini, bilo bi se v takih okoliščinah kaj ta-cega še muogo pogosteje prigodilo. Kako mučni pa da so taki dogodjaji za vladino stranko, je vsakemu znano. Odkritosrčno veselje mora tedaj navdajati vsacega prijatelja sedanje vladine sisteme, da so vse nevarnosti odstranjene in da se vladina stranka vrne jedina in močneja, nego je bila do sedaj, zopet v državni zbor.
Vsa prorokovanja fakcijoznih listov o razpadu desnice se tedaj ne izpolnijo in vse sladke nade vladinih nasprotnikov so uničene. Na drugi strani pa so tudi njih upi, da se z j edin j en a levica zopet vrne v državni zbor, šli po vodi. Danes uže je gotovo, da novi nemški kolovodniki, kakor Knotz, Pickert, Stracbe e tutti quanti, ne bodo vojskovodje brez vojakov, ampak da bode za njimi stalo dokajšnje krdelce velikonemških kričačev. Vse prizadevanje osivelih vodij prejšnje ustavoverne stranke, ohraniti jedinost opozicije, je zam&n Herbst in Plener pripravljena sta tudi še tako ponižati se, da se le ne bi moglo trdili, da je levica razpadla; pripravljena sta novim korifejam na političnem pozorišči prepustiti prvo besedo; a vse to tem še ni dovelj. Oni ne trpč nikogar blizu sebe, neomejeno hočejo vladati, neomejeno vihteti bat proti vsemu, kar ni prežinjeno velikonemškega duha.
V	najnovejšem času oglasil se je celč stari Schmerling v zadevi organizacije vladi nasprotujoče stranke. Sicer je 'izrekel le v privatnem pismu svoje misli, a zdi se, da je bilo to pismo naročeno, ali naprošeno. Sicer bi ne vedli, zakaj se to pismo od dr. Sturma, kateremu je bilo pisano, po časopisih proglaša. Poskusiti se je hotelo vsekako tudi to sredstvo od strani vodij uokedanje zjedinjene levice. Mislili so si, morda izda av toriteta starega predsednika najvišjega sodnega dvora in »očeta ustave," ko naša ne izda nič več. Človek se mora čuditi tej kratkovidnosti levičarskih vodij. So li res tako naivni, da upajo na izpreobrnitev veliko* nemških kričačev, po vsem tem, kar so uže z njimi izkusili ? Ali res mislijo, da tem ljudem za-more impouovati kedo, ki zahteva, kakor Schiner-ling, od svojih pristašev, da ne pozabijo »avstrijske državne ideje?" Kaj je Knotzomin Pickertom
Državni zbor.
Državni zbor je sklican in vprašanje, kakšno podobo bode imel, kako se posamezne stranke v “jem organizirajo, je zopet na dnevnem redu. Mnogo se je svoje dni o tem uže govorilo, mnogo je o sestavi in reorganizaciji strank premišljeno in modrovalo. Da zjedinjene levice v novem državnem zboru ne bo več, to bilo je uže gotovo, Predno so se sploh volitve vršile. A tudi v dose-d&nji desnici državnega zbora bilo se je vzbudilo neko sumnjivo gibanje. Da je Lienbacher delal mnogo hrupa, to ravno ni bilo posebne pomenljivosti. Lienbacher zavzemal je uže od časa s&m, ko je bil proglasil ono znamenito definicijo o državnem jeziku, svoje posebno stališče in moralo Se je uže naprej na to računati, da se ne bode tako lahko vrnil na svoje prejšnje mesto v krogu desnice. Sicer se v uovejšem času zopet poroča, hoče vstopiti v Lichtensteinov klub. Mogoče, (*a j« prišel sedaj, ko so mu izpodleteli vsi poskusi, vstvariti novo stranko, kateri bi bil rad na ‘^u stal, do boljega spoznanja, vender zdi se uam, da tej novici ni pripisovati posebue važnosti.
Nevarneji za jedinost desnice bili so napori, kvariti poseben jugoslovanski in potem katoliški klub- Še pred nedolgim poudarjalo se je nekje, da Je ustanovitev posebnega jugoslovanskega kluba, v katerega naj bi se združili vsi slovenski in hr-Vat8ki poslanci, neizogibno potreben, a danes či-ta,no v dunajskih časopisih brzojave, v katerih se da se je med slovenskimi poslanci opustila ^ misel, ustanoviti poseben klub. Mi nikdar ni-“too verjeli v to, da pride do take izločitve sionskih poslancev iz Hohenwartovega kluba. Ne-Hko trezno premišljevanje moralo jih je odvrniti 0(1 takega početja. Saj so imeli vender dovelj pri-
Listek.
P r o k 1 e t a!
^ouiau Spisal Emile Richobourg; po E. Vacannvi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Oalje.)
Stopivši iz kletke plašno pogleda okolo sebe. Nekoliko trenotkov preletava njeno zmččeno oko P<> zbranem občinstvu. Zdelo se je kakor, da div-ioja nekoga išče, ali kakor bi koga izmed nino-'ce hotelu spoznati.
Naenkrat ji oko postane srpo in život, se jej *Jr‘6He konvulsivično tresti. Njo pogled seje ognjeno ^ftil na klop, kjer je Rouvenat sedel z obema klicama.
Vtem trenotku se divjakinji približa Croquefer 6r jej ponudi krožnik, na katerem je bil ko^ su-r°Vega mesa.
A ona nui srdito krožuik nazaj porine. Glumač od jeze prebledi, kajti hotel je prodam izvršiti. Zatorej jej zamomlja nekoliko siluih
nerazumnih besed, pogleda divjakinjo ostro in žugajoče ter jej zopet ponudi meso.
Po dvorani radovedno občinstvo zašumi.
„Boter", spregovori Blanche, „koga pa gleda tako srpo?" _ nNe vem." — »Mislila bi, da tebe!" — »Kaj šel Jaz pa menim, da ne gleda ničesar."
In zopet porine divjakinja ponujeni ji krožnik z gnjusom in studom uazaj.
A zdaj se Croqueter ni mogel več brzdati. Votlo zarujove ter zavzdigue bič, ki ga je imel v roci, tor udari ubogo žensko.
Nad tem vzgrflženo občinstvo zamrmra. Ilouve-nat vstane z žarečimi očini ter žugaje stisne pest.
Strašun pogled revue divjakinje prestraši glumača. Žena bolestno zakriči, skoči nazad ter — izgine!
Da se igra tako dovrši, tega pač noben na-vzočnik ne bi bil verjel. Za Croquefera je bilo to hud udarec Ves iz sebe se opoteka liki pijanec, preobrača svoje bledo-modre oči ter izpusti krožuik, da pade preko odra
Občinstvo zahrumi ter udari v velik smeh. Zagrinjalo pade, a veselo občinstvo še veduo ploska, udarja z nogami ob tla ter na vso moč kriči: »Živila ljudožrka! ..."
S tem je bila igra pri kraji.
12.
Pierre Rouvenat se napoti z Blauche-o in ujeuo spremljevalko zopet v gostilno. Ker je imel potem še enega ali dva gospoda obiskati, odstrani se iz gostilne sam. Prizor z ljudožrko je napravil na-uj globok vtis. Še je čutil, kako ga je prečudna ta ženska nepremično in ognjeno zrla. Pa uiti misliti si ni mogel, da je nesrečnica bila — Lucila Mel-lierova, prokleta deklica! . . .
Da mu je kdo to rekel, ne bil bi verjel. Kdo bi bil tudi mislil, da je Lucila zagazila v tako veliko bedo in nesrečo? — Croquefer je nadaljeval svoje igre do polunoči. O ljudožrki ni bilo več govora Ta je bila porabila zmešnjavo med glumači, zameuila je divjaško svoje oblačilo z navaduim ter pobeguila.
avstrijska državna ideja! ^Narodnostna ideja polni vse naše čutenje in mišlenje," tako je vskliknil Pickert dne 10. t. m. v Schonauvu; to poznajo oni in druzega niči Sicer pa je vse to moralo priti. To so rodili grehi nekedanje ustavoverne stranke. Da je sedaj tudi sama tepena, je zaslužila. Stranka, ki je zavzemala od nekedaj tako tesnosrčno stališče, ki je v Avstriji negovala jedno samo narodnost, a vse druge zatirala, morala je priti ob svojo moč, morala je razpasti.
Sedanja vlada pa vsemu temu v očigled lahko mirnim srcem nasproti gleda novemu zasedanji državnega zbora.
Španija in njene naselbine.
Zdaj ko se vedno in povsodi Cita in govori o špansko-nemškem sporu, zanimljivo bode morda, če se nekoliko ozremo na Špansko naselbinsko politiko ter pregledamo, kako si je Španija pridobila naselbine in kako jih je zopet izgubila. Kolumb pridobil je Španiji Ameriko za tako male stroške, kakor se dobi nezaslužena dedščina ali pri igri velik dobitek. Španija pa je umela okoristiti se s to pridobitvijo. Pridobila je Kubo, Portoriko, Jamajko, Domingo, Meksiko, Peru, Chile, Novo Granado in Kvito. Kar v celih tolpah hiteli so bogat-stva željni pustolovci v novi svet, gnala jih jeje-diuo najumazanejša strast, pohlep po denarji, po zlatu, težko bi mogel kdo trditi, da jim je bilo do tega, da Stanovnike novega sveta vpeljejo v omiko.
In počenjanje Špancev nikakor ni bilo pametno; oni niti prav razumeli niso, porabiti zd-se v pravi meri bogate dežele, oni niso znali kot novi gospodarji primerno urediti svoje interese z onimi domačinov; oni so tako rekoč v svojem pohlepu deželo spravili na kraj propada. Da bi bili oni razumeli o kakem naselbinskem zistemu, niti govora ni. Špansko gospodarstvo v Ameriki bilo je tedaj tiransko in njihova zgodovina pisala se je s krvijo. Sicer so gotovo tudi zgodovinarji časih zel6 pristranski, vender nekoliko resnice je vender skoro vselej v njihovih izrekih. In o tem gospodarenji Špancev piše zgodovinar J. Weitzel: „C'e bi se grehi očetov maščevali na njihovih otrocih, koliko časa bi morala biti Španska pekel za svoje nesrečne prebivalce!" Španija ni na nikak način umela previdno ravnati z novopridobljenimi deželami. Postavila je štiri podkralje in osem glavnih kapitanov, katerim je bilo izročeno vladarstvo dežele. Vrhovno oblast nad vsemi temi pa je imel visoki sv6t indijski, kateri pa je imel svoj sedež v Špa-uiji; S trgovino baviti so se smeli samo Španci, samo za nje je bil prihranjen ves dobiček; domačini so bili robovi svojim španskim gospodarjem. Španci hoteli so od novega sveta v prvi vrsti
Ko se je Croquefer na-njo spomnil, da bi jo občinstvu iz nova predstavil, bilo je uže prepozno. Ljudožrka je bila zapustila mesto.
Gostilna, kjer je Rouvenat pustil Blanche-o, bila je polna ljudij. V treh velikih gostilniških sobah pila je truma gostov. Bilo je dosta hruma, jolilajfanja, petja in vpitja med njimi.
„Moram vas nekoliko samo pustiti," reče gostilničarjeva hči Blanche-i. »Mati in dekle ne ved6 ni kod ni kam. Zatorej moram tudi ja/, se potruditi, da jim pomagam Btreči. Ker bi se pa sami med ljudmi lehko bali, zato blagovolite priti sim-le notri."
Ona odprč majhno posebno izbo, v kojej se je nahajal en sam popotnik. Ta je sedel b podprto glavo pri mizi, kakor bi bil globoko zamišljen.
Gostilničarjeva hči odpre veliko omaro, iz katere vzame neko knjigo.
0Tu imate nekaj za branje," reče obrnivši se k Blanche-i. »Tako vam ne bode dolg čas." — „0, hvala lepa; jaz se nikdar ne dolgočasim. Sicer pride moj boter kmalu nazaj."
Gostilničarjeva hči se odstrani. Blanche se usede k oknu ter odprč knjigo.
dobiček, zatorej je bilo tudi vse njih delovanje obrneno na to, kako si bodo osvojili zlato, srebro in drago kamenje. Kjer se je pokazalo kaj tega naravinega bogatstva, postavile so se koče, napravila se rovišča, v katera so se poslali domačini, da za španske gospodarje na beli dan spravljajo dragoceno blago. Kjer pa ni bilo najti dragih rud, zadovoljili so se tudi s poljedelstvom, da so le kaj pridelali za trgovino; in spet so se pri tem uporabljali domačini. A ker so bili domačini za to delo preslab tni in jih je tudi premalo bilo, rodila se je zlobna misel, dobiti si od drugod delavskih močij; dobili so jih, pričela se je trgovina s sužnji. Zamurci so se postavili na tržišča, se prodajali ter se potem priganjali kot živina k delu.
Le redkokedaj povzdignil je kdo svoj glas za te trpine, a ta glas razumelo je prevpiti sto drugih, kateri so znali opravičevati trgovino z robovi ter anatomično dokazati, da zamurci niso ljudje. Tako so delali Špauci svoje naselbine. Najvišje načelo pri tem je skopost, in skoposti bila so dovoljena vsakojaka sredstva, umor in rop. V naselbine uvažati smelo se je samo špansko blago, in Bicer po prav nizkih carinah. Kakor k trgovini, tako bila je domačinom pot zaprta do vseh javnih služb. Gledalo se je na to, da se domačini kolikor možno malo izobrazijo, in zgodovinarji pripovedujejo, da je bil oni, kateri je znal čitati in pisati, s smrtjo kaznovan.
Če se vse to v poštev jemlje, je jasno, da naselbine ni vezala nikaka vez z domačijo, od nje niso dobivale nikake koristi, ni torej čuda, da so naselbine skušale pretrgati to vez ter si otresti jarem, ko hitro se je nudila prilika Naselbine so se proglasile svobodno ter si dale svobodno ustavo. A na teh tleh ni se mogla razviti prava svoboda. Kjer je prej vladala v ljudovladah južne Amerike španska despotija, na ono mesto stopilo je zdaj neomikano vojaštvo.
Vezi, katere vežejo danes Španijo z naselbinami so kaj slabe; ua Kubi zatreti se more le z vednimi boji vstaja. Narodu so živo v spominu pretekli dnovi, a je mnogo preslab, da bi se mogel še vspešno otresti španskega jarma, da-si si morda nečesar bolj ne želi. Gotovo pa je, da si Španija ne bode pridobila več mnogo naselbin; na njeno mesto stopile so uže druge države.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Presvitli cesar vsprejel je vse deputacije, katere so se mu poklonile v Po žegi, zel6 prijazno ter jim odgovarjal obširno, poudarjajoč, da hoče obračati Svojo očetovsko skrb na vse dežele, prebivalstvo pa naj z mirnim in složnim delovanjem si prizadeva povzdigniti blagostan dežele.
Na drugem konci izbe se je popotnik zopet zamislil. Pozabil je bil uže, da ni več sam.
Po nekolikem času vstane ter odprč veliko leseno Skrinjo, katera je stala z mnogimi drugimi manjšimi v kotu izbinem.
Iz velike Skrinje vzame dve opravljeni mari-joneti, kateri ogleduje z otročjim veseljem. Njegovo obličje veselja zasveti. Primši marijoneti v roko, naredi, da oba lesena možiclja pozdravita in se prikloneta.
„Dober dan Pavliha; dober dan Rigolol" reče mož milo. „Nu, ali se no bota svojemu očetu zahvalila, da vaju je iz posteljice vzel?"
Trikrat zaporedoma se možiclja prikloneta.
„Uže prav, uže prav; a zdaj razgovarjajta se malo! Hitro majhen dvogovor, da razveselita očeta Rigoloja!"
Pavliha se vzravna, pomakne gornje truplo nazaj ter škripajoč fistiluje: »Pii, pfii, brrr, brrr, krr, krr, brr, brr!!!“
Blanche se pri teh čudnih glasovih obrne ter radovedno gleda.
Zdajci se zasliši tenki glas malega Rigoloja. „0j, prijatelj Pavliha! Poslušajte me! Meni se zdi, da Rte to noč dobili n&hod ?“ — To izrekši seRigolo silno zasmeje ter dela, kakor da bi bil obdan.
Bosanska deputacija štela je 467 mož. To depu-tacijo vodil je bosniški guverngr general App el. Na razne nagovore te deputacije izvolil je Nj. veličanstvo cesar odgovoriti:
„S posebnim veseljem sprejmem izraze uda-nosti iz ust toli mnogobrojnih zastopnikov Bosue in Ercegovine, iz katere ob enem sprevidim, da ondu v pravi luči spoznavata Mojo in Moje vlade očetovsko skrb za Bosno in Ercegovino. Moja volja je, da ima ondu vsaka vera prosto polje za izvrševanje svojih dolžnostij in da se ji pravice od nobene strani ne kratijo. Uverjeni bodite, da hočem i na dalje vsem veram enako pravičen bit/ iu jih varovati. Ob enem pa tudi pričakujem, (la ai bodo prebivalci no glede na narodnost vzajemno prizadevali, blagostanje obeh dežela povzdigniti o čemer se hočem kmalu sam prepričati. Sporočit« to svojim sodržavljanom in zagotovite jih Moje cesarske milosti, katera naj tudi vas domov spremlja!“
Fml. baron Jovanovič praznoval je te dni petdesetletnico svojega službovanja. Cesar izrazil mu je tem povodom zahvalo za njegove zasluge v miru in vojski ter izražal v posebnem pismu na-dejo, da ostane še delj časa ohranjen državi.
Iz Maribora se poroča, da so štajerski državni poslanci odpovedali se nesrečni misli, ustanoviti poseben jugoslovansk klub. V to so jih baje pregovorili vplivni poslanci, kateri pač vedo, da bi tak korak pač mogel škodovati desnici, posebno pa bi Jugoslovanom tudi ne prinesel nikakih koristi j.
Praški župan dr. Černy bil je po svojem odstopu zopet izvoljen županom, a izrekel se je odločno, da izvolitve ne more več sprejeti, in sicer iz poslovnih in družinskih razmer. Zopetna volitev župana vršila se bode prihodnji četrtek.
„Moravskd Orlice" pripoveduje, da bode poslanec dr. Šrom takoj po otvorenji državnega zbora delal na to, da so spremeni moravski volilni red za državni zbor.
Tuje dežele.
Srbska skupščina aeSla se bode letos naj-brže še le koncem leta v NiSi. Da bo je zased««/'' za toliko časa odložilo, iskati je vzroka v te©' ker misli vlada predložiti skupščini,. zel6 važ»e predloge.
Znano je, da je Nemčija pričela mnogobrojno iztiravati ruske podanike iz nemškega cesarstva Na to postopanje odgovarjajo z jednakim postopanjem ruski Poljaki. Varšavski tovarnarji so se združili ter sklenili, da odpustijo iz službe vse prusko podanike, na njihovo mesto pa hote sprejeti izgnance iz Nemčije. Po tem vzgledu ravnajo se cel6 nekateri varšavski Nemci, da bi le tako pridobili si zaupanje prebivalstva, da bi še na daljo pri njih kupovalo.
Pavliha (zmajaje z glavo): Brr! krr! brr! krrrrrr!!!
Rigolo: Povejte mi vender, dobri možicelj; kje li smo? Naj le še bolj odpiram svoje oči, zamdn, ne vidim lepih topolov elyseiskih poljan
Pavliha: Brr! krr! Kaj tebi to mari, kje da si? Kaj tebi to mari, vprašam! To naj te no briga! .. .
Rigolo: Ti lehko tako govoriš, Btari potepuh Tebi je, se vd vse eno, kjer koli se klatiš. Tebi je vse eno, kjer koli nosiš svojo culico na hrbtu Pa jaz sem Parižan in nikjer mi ni tako priležno, kakor v ljubem, lepem, zlatem, srebrnem glodišči
v „Carrč Marigny!"
Pavliha: Čujete Rigolo, vi sto bili in ostaneta
osel!
Bigolo: Kaj pravite? kaj pravite? Lo počakajte, Jaz vas izučim manere: klip, klap! klip* klap! klip, klap! (tolče kar more Pavliho po hrbtu)-
Pavliha: Ojoj! ojoj! ojoj! (Prav flegmatično O Meni se zdi, gospodine, da ste mi nekoliko i*r prijetni. Vi nemate nobenega spoštovanja do inentS kar bi vender morali imeti! Nu, kje pa svojo palico? Aha, tukaj je, tukaj je moja pal*cft Pif, paf, pif, paf, pif, pafl (pretepa Rigoloja.)
(Dalje prihodnjič.)
Rusi delajo v osrednji Aziji neprestano železnice; zdaj ima mnogo delavcev posel pri gradnji transkaspiške železnice v Saraks in Meiv.
Iz Španije došle so včeraj zopet bolj vznemirljive vestf V Alteji (v provinciji Alikaute) raztrgalo je razjarjeno ljudstvo znad nemškega pod-konzulata nemški grb ter ga uničilo. [Sicer pa ob jednem zagotavljajo, da notranji položaj v Španiji nikakor ni resen.
Afganska zadeva je zdaj skoro kakor uže poravnana; Angleška vsprejela je ruske predloge soteske Zulfikar in tudi gledč drugih točk sta se obe vladi popolnoma zjedinili. Ta ugodna rešitev pozdravlja se od vseh stranij z radostjo, tudi od Btrani liberalnih angleških listov. — »PaH Mali Gazette" poroča, da se je zapisnik gledč afganske meje uže podpisal ter dostavlja, da polovica nerodovitnega prepirnega ozemlja pripade Rusiji, polovica pa Afgancem. Mejna komisija, da določi meje, snide se v meseci novembru.
Dopisi.
Iz Črnomlja, dn6 10. septembra. (Izv. dop.) Naš gospod državni in deželni poslanec profesor Fran šuklje prišel je v 5. dan t. m. v naše mesto predstavljat se svojim volilcem in poročat 0 svojem delovanji v deželnem zboru. Črnomeljski volilci sprejeli so svojega poslanca kolikor možno alQVesno. Iznad mestnega griča vihrala je dolga °arodna zastava; v narodni čitalnici pa, kjer je '®el gosp. poslanec govoriti, vihrale so cesarske in slovenske zastave. (Opomniti mi je, da je pred-stojništvo »Narodne čitalnice" blagovolilo prepustiti svojo dvorano shodu volilcev.) Topiči so pokali, naznanujoči prihod gosp. Šukljeta, ki je točno ob 5 uri popoludnč prišel iz Metlike Uže na Potu pozdravljal ga je narod z živahnimi živio-klici; saj mož to zasluži, ker nobeden dolenjskih poslancev do sedaj ni tolikokrat, povzdignil svojega glasu za svoje volilce nego sedanji naš zastopnik.
Volilcev je bila dvorana prepolna. Predsednikom izbran je bil gosp. župan Šušteršič. Naj-Preje poročal je gosp. poslanec o svojem delovanji v ^želnem zboru in potem razvil svoj program in P°slušal je konečno želje in težnje volilcev, katere b°de p0 možnosti skušal vresničiti, oziroma odpraviti.
Uže beseda, čista, lepa slovenska beseda gosp. tvornika pridobiti je morala vsakega; a ko je P'ičel govoriti o zapuščeni Dolenjski, o slovenski ravn°pravnosti in dolenjski železnici, spremljali so ^o^ika živahni „živiou- in »dobro “-klici.
, ^i mi dano napisati njegovega govora, a to ahko trdim, da mož, ki tako lepo iz srca govori,
* tako čuti in pozna skeleče rane svojega naroda,
.1 t!‘ko zahteva ravnopravnost in naše pravice, ki f fako ponosen, da je sin slovenske zemlje, ka-er' so izneveril ne bode — ne more biti »odpadnik« in »kruhoborec", kakor ga opisujejo njega °s°bni nasprotniki. Mož uas je navdušil; spoznal 81110 v njem pošteno slovensko dušo, govorniško ^ in talent in po končanem govoru izrekel mu ^ vea zbor volilcev jednoglasno svoje zaupanje.
Konečno naj še povem, da so se čule resne 10 »bsojevalno besede proti »najstarejšemu slov Sevniku", ki je na tako netakten, zloben način n“Pade| najboljše slovenske može, in to samo radi to8a, ker so volili svojega rojaka prof. Šukljeta. Nam pač ne bode nikdo dokazal, da nismo volili prav. S „8chulvereinom“ tni nikakor ne moremo 8e družiti, ako še tako strastuo tisti najeti profesor »ovomeški svoje napade treska v »Slov. Narodu" pti nam, ki smo po lastni volji, kot Slovenci vo-" rojaka Slovenca, ne pa od »scbulvereina- priučenega kandidata.
, Zborovanje vršilo se jo v najlepšem redu, in ]J'|rno ter z burnimi »živio" na presvitloga cesarja ^a,la Josipa zaključil ae je shod.
Razne vesti.
—	(Opeharil se jo.) Iz Sprotana se poroča: ®'c jako poznat oderuh dal je kmeta, ki mu je bil
neko svoto dolžan, rubiti, a ker sodnijski sluga pri njem ni druzega dobil, nogo jedno kravo, moral mu jo jo pustiti kot neobhodno potrebno imotje. Oderuh je na to mislil, kako bi vendor do svojega denarja prišel in iztuhtal jo je. Ko na neki somojni dan svojega dolžnika sreča, jame ga pomilovati in da bi dokazal, da so mu ros v srce smili, podari mu jodno mlado kozo. Kmet bil jo ves srečen in poln hvaložnosti za ta velikodušni dar hiti domov ter povč svojim sosedom, kaj da se mu jo pripetilo. Ondotni župan pa je bil zold prebrisan mož in jo takoj spazil oderuhovo nakano. Zato kmetu svotujo, da naj kozo takoj zakolje in z družino pojč. Kmet uboga in uže drugi dan so je lahko propričal o tem, da mu jo župan dal dobor sv&t Užo na vso zgodaj namroč bil jo sodnijski sluga zopot pri njem, kajti oderuh bil mu jo užo naznanil, da se kmotu sedaj krava lahko vzame, kor ima še kozo zravon nje. A kmot sedaj sodnijskcmu slugi smehljaje šo pokaže oglodane kosti pojedeno kozo. Krava morala se jo todaj zopot pustiti pri miru. Da se je oderuh za ušesmi praskal, si lahko mislimo.
  (Zvesta žival.) Pred kratkim umrši škof
vacovski imel je krasnoga psd, kateri se je svojega gospodarja vodno držal Ko škof umrje, zgubil jo tudi pes vso veselje do življenja. Vos pobit in žalosten tokal jo iz sobo v sobo, iz jednoga kota v druzega Kmalu stekel je na vrt, kakor bi hotol tam zaslediti svojoga gospoda, kmalu zopet vrnil se jo v poslopje Pri tom ni ne jedel no pil in to toliko časa, da se je nocega dne mrtev zgrudil na tla pri vratih škofovsko palače.
— (Amorikanska iznajdba.) Nekov Amori-kanec prišel jo do duhovito misli, da hočo prirediti za damo plosalni pas, katori bodo imel kakor kovčeg, ročajo. Kadar bode plosala, jo gospod plesalec no bodo objel okolo života, marvoč kar za držaje plosalnoga pasu bode prijol in sukala se bosta „urnih krač“.
— (Fotografija za oč o ta.) Fotograf: „Dragi gospod, čo bosto držali glavo tako v knjigah skrito, se vam obraz na fotografiji no bo nič videl!“ — Dijak: „To nič no do! Ta fotografija bo za očeta, iz nje naj sprevidijo, kako pridnega sina da imajo!“
Domače stvari.
— (Obrabljeno ali poškodovane dvajso-tico.) C. kr. finančno vodstvo v Ljubljani naznanja na prošnjo trgovinske in obrtno zbornice, katero je ta predložila visokemu c. kr. finančnemu miništorstvu, da so ob enem pooblaščajo c. kr. glavni čolni urad in deželna plačilnica v Ljubljani, vse glavne davkarije in davkarijo na Kranjskem, sprejemati zelo obrabljene ali poškodovano dvajsetice in dosotico in za njo dajati nepokvarjeno.
— (Domač obrt.) Tukajšnji izdelovatolj hišne oprave, tapeciral- in umetalni mizar gosp. J. Matjan razstavil jo na razstavi v Linču popolno opravo za spalno sobo. Ta oprava je bila tako krasna, solidna in ukusna, da jo gosp Matjan nasproti mnogim dobro po-znatiui dunajskim in pariškim fiimam dobil prvo odlikovanje: zlato svotinjo.
— (»Slovensko učiteljsko društvo11) v Ljubljani imelo jo dno 10. t. m. ob 10. uri dopoludnč zborovanje v mestni dvorani. Udeložilo so ga jo nad 40 gospodov učiteljev in gospodičin učiteljic, kar jo gotovo voselo znamonjo, znak posobnoga zanimanja za to društvo. Gospod predsednik pozdravil jo v toplih besedah navzočno tor izrokal svojo radost nad tako mnogo-brojno udoložbo. — Na to sledila so razna poročila, iz katorih se razvida, da je društvo imolo 156 članov; mod tomi je 132 pravih in 24 podpornih članov. Dru-štveuo promoženje bilo jo tudi procoj ugoduo, kajti društvo imolo je dohodkov 366 gld. 31 kr., troškov pa 233 gld 84 kr., torej prebitka 132 gld 47 kr. Zaostalo pa je šo toliko lotnino, da bi dohodki znašali lahko nad 300 gld , čo bi so članovi lo nekoliko spo-rnimili svojo dolžnosti. Tožilo so jo bridko, da so preslabo razpočava „Imonik šolskih oblastov, ljudskih šol, učiteljev in učiteljic na Kranjskem, “ katerega jo so-stavil g. prof. Jakob Praedika. Pri zborovanji znižala se jo »Imeniku" cona od 60 na 30 kr., tako da si ga zdaj pač vsakdo lahko omisli. Društvo jo imolo svojo posebno sobo, katera vender ni stala preveč troškov. Društvu došla so od dobrotnikov precej zdat.na darila; tako jo mil. g. knezoškof dr. Misija podaril
20 gld., g. Josip Klemenčič, prof. na učiteljišči, dvakrat po 10 gld Društvo izreklo je dobrotnikom zahvalo.	(Konec	prih.)
— (»Vdovsko učiteljsko društvo*.) V četrtek, dne 10. t. m., zborovalo jo v mestni dvorani vdovsko učiteljsko društvo. Zjutraj ob 8. uri bila je v corkvi sv. Jakoba sv. maša, pri kateri so peli gospodje učitelji pod vodstvom gosp. Josipa Majerja Nedvedovo: »K Tebi srca povzdignimo". Po božji službi bilo jo zborovanje, katerega so je udeležilo 19 članov.
— Predsednik prošt dr. A. Jarc pozdravil je navzočne, pojasnjeval društveno delovanje ter omenjal vesele pri-kazui, da se društveno premoženje od leta do leta množi, da so je letos pomnožilo za več nego 800 gld.
— Na to poroča blagajnik in tajnik g. M. Močnik o društvenem razvoji, delovanji in o njegovom premoženji. Iz teh poročil posnemljomo, da je bilo vlansko loto premožonja 44 042 gld. 55 kr., a letos 44883 gld.
21 kr. Premoženje se jo zvišalo za 840 gold. — V državnih obligacijah jo bilo vlansko loto 42 450 gold., a letos je 42 950 gold., prirastlo je 500 gold. nominalne vrednosti. Lansko leto so je razdelilo 100 gold. raznim prosilcem, tudi letos se jih je nekaj oglasilo.
V	hranilnico so jo letos vložilo 450 gld , ker so bili kurzi visoki, a obrosti meseca avgusta smo vender obrnili 420 gld. 98 kr. za nakupovanje obligacij nominalne vrednosti 500 gld. Podpiranih je bilo 11 vdov po 80 gld., 2 vdovi po 100 gld. Sirot je bilo podpiranih 21. — Na novo so društvu pristopili trije članovi; umrl ni nobeden. — Na to se rešijo štiri vložono prošnjo in dovoli se prosilcem 130 gold. — Kot pregledovalci računov bili so izvoljeni gg. Adamič, Kavčič in Pa pl er. — Pri volitvi predsednika in odbora bili so zopet izvoljeni gg.: predsednikom dr. A. Jarc, odborniki pa Ivan Borštnik, Jarnej Cenčič, Fran Govekar, M. Močnik, Andr. Praprotnik, Fran Praprotnik in Ivan Tomšič. — Na prodlog g. Paplorja izreče se odboru za trudo-ljubivo dolovanjo zahvala zboru. — Zborovanje se sklene ob polu 11. uri.
— (Razpis zakladanja s hrastovim lesom.) Za c. kr. pomorski arsenal v Pulji se bo leta 1886. potrobovalo 500 kubičnih metrov štirioglato obtesanega hrastovoga lesa za ladije. Dno 30. septembra t. 1. ob 4. uri popoludno bo pri c. kr. poveljništvu pomorskega arsonala v Pulji ofertna obravnava o pisanih, zakladanjo z omenjenim losom zadevajočih ponudbah. Pogoji se dobe tudi pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
— (Umrl jo) dne 12. t. m. v Šent Vidu nad Ljubljano g. Mihael Kraljič, bivši posestnik dobro znane gostilne v Šont Vidu.
— (Utonil) jo predvčeranjim na Fužinah pod Ljubljano sedmošolec Rožnik, hoteč si ob Ljubljanici natrgati rož, a spodrsnila mu je noga in izginil je v valovih; do zdaj ga še niso našli. Nesrečnež, sin pristava g. Rožnika v Litiji, bil je jako nadarjen in priden dijak.
— (Izprod porotne sodnije.) Včeraj zjutraj pričelo se je porotno zasedanje. Pri prvi obravnavi bil je zatožen zločina uboja kmetski fant Janez Slabe iz D61enjega Logatca. Zatoženec vrgel je nokemu vozniku, ko sta se sprla, v glavo dva kilograma težak kafneu ter ga tako hudo poškodoval, da je na to v nekaterih dnevih umrl. Zatoženec je bil obsojen v štiri leta hude ječo, poostrene vsak mesec z jodnim postom. — Pri včerajšnji drngi obravnavi stal je pred porotniki kmetski fant Alojzij Zupan iz Žirovnice, okr. radovljiški, zatožen zločina uboja. Dne 26. maja udaril je s kolom posostuika Janeza Avseneka tako hudo na glavo, da je ta vsled rane umrl. Zatoženec je bil obsojen v šostletno jočo, poostreno s postom ter v povrnitev odškodnino 400 gld trom otrokom ubitoga Avseneka.
— (Včerajšn ji somenj,) tako zvani „črešpljev somonj", bil jo ob ugodnem vremonu zel6 dobro obiskan, bilo jo mnogo prodajalcov in kupcev. Živine prignalo se jo nad 1500 glav. Posobno mnogo bilo je žrebet, in mod njimi veliko prav lopih. Ceno živine bile so primoroma visoko. -- Sadja, osebito črešpelj in jabolk, prineslo so jo mnogo na trg, in prodajalo se jo po nizkih conah.
— (Cobolarji) zbrali so se včeraj, na »čreš-pljev somonj", kakor običajno, pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani, da se pomenijo o pridelku ter
določijo ceno medu. Toga shoda udeležilo se je kakih 200 čebelarjev. Tožilo se je, da so se letos čobele na Gorenjskem, Dolenjskem in v ljubljanski okolici slabo obnesle, ker je ravno ob času najboljšo paše obilo deževalo. Cena določila se jo na 15 gld. star cent v panji. Med se menda ne bode znatno podražil, ker so prodajalci medu šo dobro založoni z vlanskim medom
— (Promijiranje konj v Radovljici.) Pri premijiranji konj, katero se jo vršilo dne 9. t. m. v Radovljici, dobili so za kobilo z žrebeti:	Janoz Valant iz Hlebec 7 cokinov; Miha Beravs z Brega 5 cekinov; Janoz G o go la i/. Hraš 4 cekine; Janez Marolt iz Radolne 3 cekine; Fran Legat iz Lesec in Jože Pogačar z Vrbe, vsak sreberno svetinjo. — Za mlade brojo kobile: Jurij Globočnik z Gorenjoga Otoka 5 cekinov; Jože Videc iz Lesec 4 cekine; Janez Kolman iz Zapuž 3 cekine; sreberno svetinjo: Luka Grilec z Zgoše, Marija Debeljak iz Nove Vasi. — Za jedno- in dveletna žrebeta: Jakob Žvan z Gorjan, Lovro Teran iz Smokuča, Matej Debeljak iz Dvorske Vasi, vsak po dva cekina. Sreberno svetinjo: Janoz Pristav z Brogain Fran Valant iz Lesec.
— (Izgnan iz Trst a) je bil v soboto po prestanem lOdnevnem zaporu Kar. Bechtinger. Procej, ko je prišel i* zapora, dobil jo dekret izgnanstva in neka straža ga je spromila do moje obljubljene dežele.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
Požega, 14. septembra. Pred man8vri si je cesar ogledal čete. Manfiver trajal je tri ure in pol; boj kavalerije vzbujal je splošno zanimanje. Ob 6. uri bil je dvorni obed, h kateremu je bilo povabljenih mnogo dostojanstvenikov.
Marseille, 14.septembra. Vfceraj je tu umrlo šest oseb na koleri.
Palermo, 14. septembra. Tu je zopet vet oseb umrlo na koleri; kaže se, da se kolera vedno bolj širi. Vlada darovala je 15 000 frankov za ljudske kuhinje.
New-York, 14. septembra. Keiley je odstopil kot poslauik za Avstrijo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 15. septembra.
Klil
Jednotni drž. dolg v	bankovcih............................83'20
>	>	>	>	srebru..........................83'70
Zlata renta.................................................'{S	^9
6°/o avstr, renta.......................................... aSn
Delnice n&rodne banice......................................870	—
Kreditne delnice.........................................
London 10 lir sterling...........................................—
30  .....................................................
Cekini c. kr. ..............................................  “'87
100 drž. mark.................................................6130
Tujci.
O n 6 13. septembra.
Pri Maliči:	Dr. Eberty, zdravnik, s soprogo, iz Berolina.
—	Tripcovili, trgovec, z obiteljo, iz Marionopla. — Grofinja Margheri; Prinz, med. svčtnika vdova; Zander, zasebnica; Schick in Rogan, potovalca, z Dunaja. — Jovanovič, knjigovodja, iz Brčke. — Franzel in Musil, dež. nadsodnije svetnika vdova, iz Brna. — Baronovka Skrizzutti iz Trsta. — Schininger, trgovec, z otoka Krk. —» Ramousch, rač. podčastnik, iz Bihača. — Komljanec, profesor, iz Kočevja.
Pri Slonu: Vitez Trojan, stavb, nadsvčtnik, in Hirschfeld, z Dunaja. — Florio iz Trsta. — Cords z rodbino iz Gorice. — Gulich, komisar fin. straže, iz Mal. Lošinja. — Samec, učitelj, iz Radeč. — Kulavic, kopelj. zdravnik, s soprogo, iz Toplic. — Nemanič, kaplan, iz Cerkelj. — Trtnik, okr. sodnik, z Vranskega.
Pri Avstr, carji: Struckl, posestnik, iz Gorice. — Deu, soproga okr. sodnika, iz Črnomlja.
Pri Tavčarji: Schemerl, namest. svfetnik, in Stehr, trgovec, iz Trsta. — Borčič, trgovec, iz Spijeta. — Streckel iz Komna. — Tubar iz Tabora. — Žnidaršič iz Idrije. — Testin, trgovec, iz Kočevja. — Eisenbach, kadet-pod-častnik, iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru: Diirrmayer s soprogo z Dunaja. Schvvarz iz Trsta. — Zublin iz Manchestra. — Ornig iz Ptuja. — Machotta iz Šentjanža.
Meteorologično poročilo.
Dan |	Ča« opazovan)«	Stanju baro-niotra v ram	Tempo- ratura	Vetrovi	Nelm	Mo- ] krina v mm
14. septbr.j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	742-74 742’02 742 76	7 8 21-0 152	svzh. sl. jvzh. sl. vzh. sl.	megla jasno »	0 00 ;
Št. 10446.
(136)	2—1
Stavbinska licitacija.
Zaradi oddaje del pri gradnji novega obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice od Hradeckega mostu navzdol v dolžini 72 metrov vršila se bode pismena in ustna licitacija
dne 29. septembra 1.1. ob 10. url dopoludne v mestni dvorani.
Kdor se hoče udeleževati licitacije, mora ponudbi pri-dejati, oziroma pred začetkom licitacije položiti določeni vadijum v znesku 600 gld. v gotovini, vrednostnih papirjih ali hranilničnih knjižicah.
Z izvrševanjem stavbe bode pričeti prihodnjo pomlad. Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnih urah vsakemu na ogled izpoloženi v prostorih mestnega stavbinskega urada.
Mestni magistrat ljubljanski
dn6 7. septembra 1885.
Št. 3383.
Razpis štipendij
(137)3-3
za posebne šole na tehnologičnem obrtnijskem muzeji na Dunaji, in sicer za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela, — za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo, — in za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo.
Izvršuje sklep slav. deželnega zbora se razpišejo tri štipendije za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela in za strugarstvo, dve štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo, in ena štipendija za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo.
Pogoji za te štipendije so ti-le:
1.) Štipendije za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela in strugarstvo znašajo za 12 mesecev po 660 gld.
Štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo znašati za 7 mesecev po 327 gld. in štipendija za domačo obrtnijsko rezljanje in stiugarstvo za 6 mesecev 360 gld.
2.) Kdor dobi štipendijo, se zaveže, da hoče po izvršenem šolskem tečaji najmanj skozi pet let v domači deželi proti primernemu plačilu po zahtevanji v dotičnih obrt-nijskih delih teoretično in praktično poučevati.
3.) Prošnjiki za štipendije morajo 20 let stari biti ter dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika dobro zmožni.
4.) Kdor hoče dobiti štipendijo za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela ali za strugarstvo, mora še dokazati, da se je po dovršenem obiskovanji kake strokovne šole za domačo obrtnijo ali po dobro dokončanem pouku pri mojstru praktično posebno odlikoval.
.Pouk o mizarstvu in strugarstvu se prične s t. oktobrom 1.1886.; koliko časa bode trajal, se pa ne more določiti, ker to bode odvisno od izobraženja in nadarjenja vsacega posameznega štipendista. Vender pa se zahteva od vsacega, da najmanj eno leto dotično šolo nepretrgano obiskuje.
5.) Prošnjiki za štipendije za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter vrborejo, potem za štipendijo za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo morajo raZun tega, kar se pod točko 3. zahteva, tudi dokazati, da so ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili; prošnjiki za štipendijo za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo pa morajo tudi še dokazati svoje vednosti in dosedanjo praktično porabo pri izdelovanji domačih ohrtnijskih izdelkov iz lesa.
šolski tečaj za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter vrborejo traja od 1. oktobra 1.1885. do 30ega aprila 1. 1866., oni za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo od 1. oktobra 1. 1885. do konca marca 1. 1886.
6.) Lastnoročno pisane in z vsemi potrebnimi dokazili podprte prošnje predložiti je najkasneje
do 24. septembra 1.1. deželnemu odboru.
V Ljubljani dn6 11. septembra 1885.
Od deželnega odbora kranjskega.
Spretni agenti
iščejo se za komisijno razpečavanje zakonito dovoljenih državnih in mestnih premijnili lozov ž visoko provizijo po vseh krajih, koje ponudbe naj se pod šifro: «F 677» vpošiljajo Rudolfu Mosse-ju v Vratislavo (Breslau).
(139)	3—1
Moje tako priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost in čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pri- i stno iz tovarne	(49)	20—16 '
H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
Jedina zaloga v Ljubljani pri
K. Karingerji Mestni trg štev. 8. 5asasasasaia5asHsasa5HsasES«!sa!raHasa5asH
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijafna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijski!) bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapilal in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddalve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojili, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih
listih.	,	(60)	36—18
v našem založništvu je -izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
V *• v
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
m
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
IJubljana
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vioeli. na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c, kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zel6 aalzleili. cenah..
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddaje se brezplačno.
3(i
(137) IG
Odgovorni urednik J. Naglič
Ti h k h ta iu zalairut* I jr. v. Kleium « y r A Fe d. B »in l> urg v Ljubljitui.