SPREHOD PO janja v sodobnem svetu, kaj jo JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH zavira, katera mesta so v njej najpo- REVIJAH gosteje zlorabljana in podobno. V članku Razumniki in hegemonija je Sarajevski časopis Lica prinaša Braco Kovačevic prispeval nekaj v trojni številki (5, 6,7) dve pesmi pogledov na delo Antonia Gram- Branka Hofmana (Kopalka in Krog scija. v krogu) v prevodu Anamarije Ko- * bal — Paljetak. Za stoletnico Karla Marxa je časopis pripravil anketo in V petdeseti številki mostarskega v tej številki objavlja njen prvi del. časopisa Most zasledimo sedem pes- Rasim Muminovič, Davor Rodin in mi Edvarda Kocbeka s skupnim Dimitar Mirčev odgovarjajo na vpra- naslovom po eni od njih Med ko- šanja, katere so temeljne oporne reninami ležim. Prevedel jih je Bo- točke v Marxovi teoriji, ki vzdržu- zidar Bagola. Tine Kurent objavlja jejo njeno živost in vpliv na doga- sestavek Ferhadija — numerieni 333 334 simbol kozmosa. To je zapis o džamiji Ferhad-bega Sokoloviča v Banja Luki iz leta 1579, ki so mu dodani grafični arhitektonski prikazi in razčlenitve. Željko Ivankovič objavlja Fragmente o mlajši bosansko-hercegovski poeziji, v katerih skuša določiti, kje se ta mlajša književnost začenja. * V prvi številki beograjske Književnosti objavlja Drago Jančar v prevodu Milana Djordjeviča razmišljanje na temo Resničnost in literatura (ali praški zapis na pomlad 1983). Z njim uredništvo nadaljuje z objavljanjem odgovorov na anketo z istim naslovom z namenom, da bi se osvestila ali ponovno ovrednotila družbena in estetska vprašanja sodobne umetnosti pri nas.« Izmed Slovencev je v tej anketi doslej sodelovala Mira Mihelič. Taras Ker-mauner objavlja osmo nadaljevanje Novega dnevnika. V njem razmišlja o Hofmanovem romanu Noč do jutra in o njegovi usodi, kakor tudi o njegovem družbenem ozadju. Nadaljevanje ima dva dela: iz marca 1982 in iz marca 1977. Prispevek je prevedel Pavle Rak. Življenje in zgodba, ponovno je naslov prvega pričevanja Jare Ribnikarjeve, v njem posega v polpretekli čas z zornega kota sedanjih dogodkov in se med drugimi spominja Aleksandra Rankoviča, Dušana Matica in Vukašina Miču- noviča. * V januarski številki novosadskega Letopisa Matice srpske je natisnjen del razprave Dušana Pirjevca Bog in metafizika, v kateri prenaša svoja razmišljanja na Brate Karamazove Fjodora Dostojevskega. Razpravo prevaja Marija Mitrovič. Vojislav Despotov je za enajsto nadaljevanje prispevkov, ki se ukvarjajo s sociologijo umetnosti oziroma njenih poja- A. A. vov konec dvajsetega stoletja, izbral in prevedel tudi nekaj odlomkov iz pogovora Mance Koširjeve z Markom Pogačnikom o komuni, ki se je razvila iz skupine OHO in ki se je pozneje osamosvojila v Družino v Sempasu. Z naslovom Elektronska igra je Djordje Ledjanski prispeval nekaj opazovanj na rob festivalu Vi-deo C. D. 83, ki je bil jeseni v Ljubljani. Avtor najprej utemeljuje nove možnosti videa (video-arta, video-performancea itd.), ob katerih film in televizija zgubljata prestižnost predvsem v razvitem svetu, kjer to posameznikom omogočajo najsodobnejša sredstva tako imenovane zabavne elektronike. Na festivalu Video C. D. 83 v Ljubljani, piše Ledjanski, je bilo teden dni na desetih monitorjih mogoče spremljati vse (in vsakršno) s področja video umetnosti. Zanimivo je, da ni v tem hudourniku minut in ur z zaslona niti en »program« spominjal na kakega drugega, že videnega. Med tem ko so na enem monitorju prikazovali delo Dalibora Martinisa Slika je virus, svojevrstno interpretacijo »uradnega« televizijskega programa — to je bila montaža slike s televizije — so v sosednem prostoru prikazovali video različico francoskega cinema verite, reportažo o starostnikih, posneto v domu upokojencev. Martinis je uporabljal kadre, ki so trajali po del sekunde, medtem ko je v francoski reportaži kamera delovala neprenehoma (treba je opozoriti, da omogoča tehnična dognanost video tehnike en sam kader v trajanju štirih ur). Pomembno je tudi zanimanje avtorjev za vizualizacijo zvoka. Posamezne stvaritve »beograjske šole« pripadajo klasiki video umetnosti — v teh primerih se na trak beleži sam avtor, ki proizvaja zvoke z rokami, tako da dobiva gledalec »zamrznjen« in večkrat ponovljen zapis neke neponovljive simbioze vidnega in sliš- 335 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah nega, piše med drugim Djordje Ledjanski. * V februarski številki novosadskega Letopisa Matice srpske je objavljen drugi del razprave Dušana Pirjevca Bog in metafizika (vprašanja o Bogu, biti in poeziji), ki jo je prevedla Marija Mitrovič. V likovnem delu je predstavljenih osem slik Borisa Jesiha. Šeherezada, 10 + 1 noč je naslov potopisnih razmišljanj Judite Šalgove o Egiptu, kjer se je mudila kot gostja ministrstva za kulturo, se seznanila s književniki ter s kulturnimi in z družbenimi razmerami te afriške države. * V šesti številki novosadske Scene se oglaša Meta Hočevar s poročilom z edinburškega festivala oziroma z njegovega gledališkega dela. Temu so pridruženi še gledališki vtisi iz Londona. Prispevek je prevedla Mi-ljenka Vitezovič. Mata Miloševič objavlja svoj Začeti dnevnik. Nanaša se na beležke o njegovem delu v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, in sicer od polovice avgusta leta 1948 do polovice februarja 1949. Iz teh zapiskov zvemo marsikaj zanimivega o vodstvu tega gledališča in delu v njem, ko sta delovala tam tudi Sava Severjeva in Bojan Stupica. Takrat so med drugim pripravljali Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Janez Povše predstavlja knjigo Drage Ahačičeve Gledališče pod vprašajem. Ocenjujejo jo kot dobrodošlo delo posebno zaradi polemičnega prijema, ki napeljuje na globlje razmišljanje o gledališču in njegovi vlogi. Oceno je prevedla Mi-ljenka Vitezovič. V tej številki je tudi objavljen pogovor Radoslava Laziča z Radetom Šerbedžijem o vprašanjih sodelovanja med režiserjem in igralcem. * Po vrsti pesniških in proznih prispevkov je mogoče v 52. številki celovškega Mladja prebrati prispevek Avguština Malleja o državnem vgoj-nem in izobraževalnem sistemu za Slovence na Koroškem, v katerem opozarja na izhodišča iz leta 1945, ko je še obstajala uradna politična volja za pouk materinščine in za osnovne pogoje za izobrazbo v njej. O stanju pouka slovenščine na Dunaju piše Miško Kulnik. Janko Mes-sner objavlja Literarno pismo Pre-zihovemu Vorancu, ki ga je prebral na spominskem srečanju ob Voran-čevi devetdesetletnici. V njem polemično in nenavadno opozarja na nekatere napake v nedemokratičnih mehanizmih v zvezi s slovensko knjigo v zamejstvu. Odgovarjajo mu Peter Wieser, Franc Zadravec, Janez Gradišnik, Franc Šetinc in Cvetko Zagorski — vsi v zvezi z usodo nemškega prevoda Prežihovih Samo-rastnikov, ki so dali pobudo tudi za Messnerjev nastop. Kot gostja iz Slovenije je v tej številki predstavljena Mirni Malenšek, po materi in rojstnem kraju Korošica, sicer pa Gorenjka. Predstavlja se s kratko prozo Jezerska panorama. * Iz 12. številke bratislavskega Rom-boida izvemo, da so lani izmed vseh knjižnih ocen, ki so jih natisnili, objavili samo eno iz jugoslovanskih književnosti, izbor iz del Meša Seli-moviča. Po tem bi mogli sklepati, da je to verjetno tudi edina naša literatura, prevedena v zadnjih dveh letih v slovenščino. Z naslovom Pesnik in sodobnost objavlja Stanislav Šmatlak esej o pesnitvi Beseda, ki jo je napisal Miroslav Valek. Zveza slovaških pisateljev je začela v sodelovanju z uredništvom časopisa Romboid podeljevati nagrado Ale-xandra Matuška za najpomembnejše 336 A. A. kulturnopolitične in literarnoteore- Juliusa Nogeja Delovni človek v tične prispevke. Prvi jo je dobil Vin- sodobnem romanu- V njem izhaja cent Šabik za svojo knjigo Beroči iz Marxovega razumevanja dela, Tit. Ob tem časopis objavlja pogovor kolikor so ga sprejemali v svoje ro- šestih literarnih kritikov z nagrajen- mane nekateri pisatelji iz socialisti- cem. čnih držav. O odslikavanju sodob- * nosti v sodobnem (slovaškem) romanu piše Peter Zajac. Miloš Krno Prva letošnja številka bratislav- objavlja odlomek iz še neobjavlje- skega Romboida prinaša razmišljanje nega romana Kucbel koraka v boj.