p• 'i Licejska knjižnica Spedlsione in abbonamento postale — PoStnlna platana t gotovini Leto XXV. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za '/» leta 35 lir, za 'U leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino, industrilof obrt in denarništvo Ljubljana Številka 90. Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri postni hranil nici v Ljubljani št. 11.953 LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA dl provenienza italiana ed e»tera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO, Via O. Lazzaroni 10. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10. Ivhaia vsak torek ,£d,d in petek UutMana. petek 13. novembra 1942-XXB Cena 0*60 Podpiranje siromašnih slojev Na pobudo Ekscelence Vis. komisarja je strokovnjak pri Pokrajinski zvezi delodajalcev pozval vse člane izvršilnega odbora, da vplivajo na delodajalce, da bi ti po svoji denarni moči s spontanimi darili sodelovali pri socialnem skrbstvu vladnih oblasti v korist revnim slojem pokrajine. Izvršilni odbor je sklenil, da plemenito pobudo Vis. komisarja čim bolj intenzivno podpre. Zato poziva vsa združenja, da propagirajo pri svojih članih misel Vis. komisarja in da člani prispevajo za socialne podporne namene. Zneske pod 1000 lir naj zberejo združenja sama in na način, ki se jim zdi najbolj primeren. Zneske nad 1000 lir pa lahko darovalci naravnost izroče Vis. komisarju. Oblastva bodo vsa ta darila smatrala kot dokaz socialne solidarnosti darovalcev in njih aktivnega sodelovanja pri prizadevanju oblasti v korist revnejših slojev. Naj bi našla plemenita pobuda V is. komisar ja čim popolnejši odziv. Register prejema in oddaje in inventar zalog racionira-nih predmetov Združenje industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino poziva zainteresirana podjetja, ki so naročila tiskovine za novi register prejema in oddaje in za inventar zalog racioniranih predmetov, da jih nujno dvignejo v pisarni Združenja, Beethovnova ulica 10. Podjetja izven Ljubljane prejmejo tiskovine po pošti. Italiiansko-bolgarski gospodarski od noša ii Vloga Donave v lesni industriji V zvezi z odlokom dr. Funka v Budimpešti in njegovo izjavo o udeležbi Madžarske v novem evropskem veleprostoru po vojni, piše >Internationaier Holzmarkt« o vlogi Donave v lesni industriji naslednje: Preureditev Evrope vključuje nalogo vodno pot Donave za sred-nje-evropske potrebe odpreti in izpopolniti. Narava je v srednjem in dolnjem delu Donave ustvarila ovire, ki dele promet v tri le sla lx> povezane dele in ki onemogočajo neoviran promet. Odprava teh ovir tvori z vključitvijo Donave v srednje-evropsko nečno plovbo or-ganično celoto. Kakor je Donava na zapadu zvezana z Reno, Odro, Labo in drugimi rekami, tako je potrebno, da bo zvezana tudi s Savo, Dravo, Tiso in njih pritoki. Madžarska se že leta dolgo bavi z načrtom, da zveže Donavo z gornjim tokom Tise in približa žitne in lesne pokrajine svojega vzhoda Budimpešti. Na ta način bi se razdalja zmanjšala za več ko 600 km. Izgradnja vodnih cest ter rečnih pristanišč zahteva tudi povečanj« ladijskega parka na Donavi. Sedanje ladje so večinoma zastarele. Tudi rečni promet je zelo zaostal. Donava in njeni pritoki jamčijo organično za oskrbo Bližnjega vzhoda. Izgradnja vodnih cest je velikega pomena zlasti za srednjeevropsko in južnovzhodno lesno industrijo. Zlasti tudi za slovaško lesno proizvodnjo in madžarsko lesno industrijo, ki se v naglem tempu razvija in ki v viedno večji meri izdeluje furnirje, vezane plošče in druge lesne izdelke. V zadnji številki dunajskega gospodarskega lista »Siidost-Echo« je objavil dr. Ernst Jirka pregleden članek o italijansko-bolgarskih gospodarskih odnošajih. Iz članka posnemamo: italijanska trgovina z Bolgarsko je doživela v zadnjih letih zaradi sankcij in transportnih težav mnoge spremembe, kakor se vidi iz naslednjih številk. V milijonih levov je znašal bolgarski uvoz iz Italije oz. bolgarski izvoz v Italijo: bolg. uvoz izvoz leta 1935. 94.09 283.33 leta 1936. 18.58 142.18 leta 1937. 246.87 210.78 leta 1938, 370.10 422^43 leta 1939. 357.06 367.47 leta 1940. 467.34 631.89 Delež Italije v celotnem bolgarskem uvozu je znašal 1. 1940. 6.6 odstotka, v bolgarskem izvozu pa 9 odstotkov. V 1. 1939. im 1940. se je obseg trgovine med Italijo in Bolgarsko znatno povečal, to pa predvsem zaradi dviga cen, dočim je po količini bolgarski uvoz iz Italije nazadoval, kakor kažejo naslednje številke: Bolgarska je v tonah uvozila izvozila iz Italije v Italijo leta 1938. 880 32.220 leta 1939 14.945 72.421 leta 1940. 11.943 108.010 Uvoz iz Italije ni nazadoval samo zaradi transportnih težkoč, saj je v tem času bolgarski izvoz v Italijo močno narasel. Zastoj je nastal zaradi različnosti italijanskih in bolgarskih dobav ter zato nastalih plačilnih težkoč. Kot visoko industrializirana dežela je dobavljala Italija predvsem gotove izdelke in polfabrikate. Tako je dobavila 1. 1940. za 204 milijone le- vov tekstilnih izdelkov, strojev, aparatov in instrumentov za 77 milijonov, strojnih in barvilnih sredstev za 53 milijonov levov, Bolgarska pa je dobavila Italiji žita za 322 milijonov, tobaka za 102 milijona, perutnine za 66 in jajc za 53 milijonov levov. Italija je dobavljala Bolgarski okoli 144 različnih predmetov, Bolgarska pa Italiji samo 20. V 1. 1941. se zaradi izbruha balkanske vojne, ki je pretrgala zvezo med obema državama, niso mogli trgovinski odnošaji med Italijo in Bolgarsko popraviti. Šele v drugi polovici 1. 1941. so se zaradi obnove prometnih zvez trgovinske zveze med obema deželama zboljšale, da je obseg medsebojne trgovine zopet dosegel višino one v 1. 1940. Kljub vsem težavam pa se Italija živo zanima za okrepitev gospodarskih odnošajev z Bolgarsko, zlasti še sedaj, ko je postala Bolgarska v Albaniji sosed Italije. Posebno se zanima Italija za razne rude v novih bolgarskih pokrajinah, tako za ležišča kroma, cinka, svinca in magnezita. Tudi poveča, nje prebivalstva Bolgarske za en milijon ljudi olajšuje večji odjem italijanskega blaga. Zato je razumljivo, da je bil obseg v blagovnem prometu ined državama po lanski trgovinski pogodbi določen na 800 milijonov lir (približno 3 in pol milijarde levov). V primeri s prejšnjo pogodbo je bil s tem povečan promet za štirikratno. Posebne važnosti je bilo za Italijo, da je dosegla znižanje bolgarske carine za umetna tkiva, saj dosegajo italijanske dobave tkiv skoraj 44 % v»ega italijanskega izvoza na Bolgarsko. Pri zadnjih pogajanjih je bilo tudi dogovorjeno, da bo Italija povečala izvoz kemičnih in far- macevtskih izdelkov, dočim bi Bolgarska povečala svoje dobave sočivja, žita, perutnine, jajc, svinj, krmil, rud in kož. Da bi se Je količine tudi v resnici dobavile, se je italijanska industrija zavezala, da bo od Bolgarske dovoljene kontingente v pohii meri izkoristila in da ne bo zvišala cen, dokler dogovorjenih količin ne dobavi. Po zadnji pogodbi, ki velja do konca junija 1943, se je dogovorjena blagovna zamenjava zvišala na eno milijardo lir. Velike težkoče povzročajo transportna vprašanja. Sedanja železniška zveza je že močno preobremenjena. Zato se misli na to, da l# se zgradila v Albaniji železnica, ki bi vezala Brindisi z Dračem In nato s Skopljem. Ta železnica pa bi se mogla zgraditi šele* po vojni. Nadalje se misli na to, da bi se uvedla redna avtomobilska zveza med Solijo in Skopljem ter albanskimi pristanišči. Zaradi slabih cest pa se tudi ta zveza ne bo mogla tako hitro izvesti. Italijanski kapital je v bolgarskih podjetjih močno udeležen. Banka Commerciale Italiana je ustanovila svojo družbo v Sofiji, ki se imenuje Banca Commerciale Italiana e Bulgara in ki ima 40 milijonov lir delniške glavnice ter tri podružnice na Bolgarskem. Od tujega industrijskega kapitala na Bolgarskem v višini 740 milijonov levov odpade na Italijo 243.4 milijona levov. Posebno močno je udeležen italijanski kapital pri bolgarskih tekstilnih podjetjih. V trgovini je investirano 12 milijonov levov italijanskega kapitala. V zavarovalništvu sta udeleženi od tujih zavarovalnic triestinski zavarovalnici Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica di Sicurt& na prvem mestu. Skupno je italijanskega kapitala investirano v bolgarska podjetja 306 milijonov levov, to je 25.1% vsega tujega kapitala ter je v tem oziru Italija pred vsemi drugimi državami. V zadnjem času pa se Italija zlasti zanima za izkoriščanje rudnih zakladov Bolgarske ter njenih vodnih sil. Gozdna površina Bolgarske se ceni na 4 in pol milijona hektarjev ter namerava Italija ustanoviti tovarne za celulozo ter za proizvajanje umetnih tkiv. Iz vsega tega se vidi, da imajo italijansko-bolgarski gospodarski odnošaji še velike razvojne možnosti, ki jih bo Italija tudi znala izkoristiti. Dvignite inventurne prijave Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine poziva vse trgovce, ki prodajajo racionirauo blago, kakor obutev, tekstilne izdelke, kose oblačil, kovčege in torbe iz kože in usuja, da takoj dvignejo v pisarni Združenja inventurne prijave. Kmetijska proizvodnja Romunije V Bukarešti je bila konec septembra poučna priieditev, ki je imela namen propagirati intenzivnejše obdelovanje zemljišč. Iz gradiva na tej prireditvi je med drugim razvidno, da so se nasadi lanu in konoplje od leta 1939. do letos razširili od 56.000 na 127.000 lia ter da je za 1. 1943. v načrtu razširitev na 158.000 ha. Pridelek bombaža se je od 1. 1939. do lani povečal od 2.2 na 3.4 milijona kg, dvignil pa se bo morda že prihodnje leto na 5 milijonov kg. Močno se je povečal tudi pridelek soje, sončnic in oljnate repice. Nasadi vseh oljnih rastlin so letos obsegali 413.600 ha, 1. 1939. pa samo 202.000 ha. Pomembno j