p• 'i Licejska knjižnica
Spedlsione in abbonamento postale — PoStnlna platana t gotovini
Leto XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za '/» leta 35 lir, za 'U leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovino, industrilof obrt in denarništvo
Ljubljana Številka 90.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri postni hranil nici v Ljubljani št. 11.953
LONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA dl provenienza italiana ed e»tera:
ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO, Via O. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.
Ivhaia vsak torek ,£d,d in petek
UutMana. petek 13. novembra 1942-XXB
Cena	0*60
Podpiranje siromašnih slojev
Na pobudo Ekscelence Vis. komisarja je strokovnjak pri Pokrajinski zvezi delodajalcev pozval vse člane izvršilnega odbora, da vplivajo na delodajalce, da bi ti po svoji denarni moči s spontanimi darili sodelovali pri socialnem skrbstvu vladnih oblasti v korist revnim slojem pokrajine.
Izvršilni odbor je sklenil, da plemenito pobudo Vis. komisarja čim bolj intenzivno podpre. Zato poziva vsa združenja, da propagirajo pri svojih članih misel Vis. komisarja in da člani prispevajo za socialne podporne namene.
Zneske pod 1000 lir naj zberejo združenja sama in na način, ki se jim zdi najbolj primeren. Zneske nad 1000 lir pa lahko darovalci naravnost izroče Vis. komisarju.
Oblastva bodo vsa ta darila smatrala kot dokaz socialne solidarnosti darovalcev in njih aktivnega sodelovanja pri prizadevanju oblasti v korist revnejših slojev.
Naj bi našla plemenita pobuda V is. komisar ja čim popolnejši odziv.
Register prejema in oddaje in inventar zalog racionira-nih predmetov
Združenje industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino poziva zainteresirana podjetja, ki so naročila tiskovine za novi register prejema in oddaje in za inventar zalog racioniranih predmetov, da jih nujno dvignejo v pisarni Združenja, Beethovnova ulica 10.
Podjetja izven Ljubljane prejmejo tiskovine po pošti.
Italiiansko-bolgarski gospodarski od noša ii
Vloga Donave v lesni industriji
V zvezi z odlokom dr. Funka v Budimpešti in njegovo izjavo o udeležbi Madžarske v novem evropskem veleprostoru po vojni, piše >Internationaier Holzmarkt« o vlogi Donave v lesni industriji naslednje:
Preureditev Evrope vključuje nalogo vodno pot Donave za sred-nje-evropske potrebe odpreti in izpopolniti. Narava je v srednjem in dolnjem delu Donave ustvarila ovire, ki dele promet v tri le sla lx> povezane dele in ki onemogočajo neoviran promet. Odprava teh ovir tvori z vključitvijo Donave v srednje-evropsko nečno plovbo or-ganično celoto. Kakor je Donava na zapadu zvezana z Reno, Odro, Labo in drugimi rekami, tako je potrebno, da bo zvezana tudi s Savo, Dravo, Tiso in njih pritoki.
Madžarska se že leta dolgo bavi z načrtom, da zveže Donavo z gornjim tokom Tise in približa žitne in lesne pokrajine svojega vzhoda Budimpešti. Na ta način bi se razdalja zmanjšala za več ko 600 km.
Izgradnja vodnih cest ter rečnih pristanišč zahteva tudi povečanj« ladijskega parka na Donavi. Sedanje ladje so večinoma zastarele. Tudi rečni promet je zelo zaostal.
Donava in njeni pritoki jamčijo organično za oskrbo Bližnjega vzhoda. Izgradnja vodnih cest je velikega pomena zlasti za srednjeevropsko in južnovzhodno lesno industrijo. Zlasti tudi za slovaško lesno proizvodnjo in madžarsko lesno industrijo, ki se v naglem tempu razvija in ki v viedno večji meri izdeluje furnirje, vezane plošče in druge lesne izdelke.
V zadnji številki dunajskega gospodarskega lista »Siidost-Echo« je objavil dr. Ernst Jirka pregleden članek o italijansko-bolgarskih gospodarskih odnošajih. Iz članka posnemamo:
italijanska trgovina z Bolgarsko je doživela v zadnjih letih zaradi sankcij in transportnih težav mnoge spremembe, kakor se vidi iz naslednjih številk.
V milijonih levov je znašal bolgarski uvoz iz Italije oz. bolgarski izvoz v Italijo:
bolg. uvoz izvoz leta	1935.	94.09	283.33
leta	1936.	18.58	142.18
leta	1937.	246.87	210.78
leta	1938,	370.10	422^43
leta	1939.	357.06	367.47
leta	1940.	467.34	631.89
Delež Italije v celotnem bolgarskem uvozu je znašal 1. 1940. 6.6 odstotka, v bolgarskem izvozu pa 9 odstotkov. V 1. 1939. im 1940. se je obseg trgovine med Italijo in Bolgarsko znatno povečal, to pa predvsem zaradi dviga cen, dočim je po količini bolgarski uvoz iz Italije nazadoval, kakor kažejo naslednje številke:
Bolgarska je v tonah
uvozila izvozila iz Italije v Italijo leta	1938.	880	32.220
leta	1939	14.945	72.421
leta	1940.	11.943	108.010
Uvoz iz Italije ni nazadoval samo zaradi transportnih težkoč, saj je v tem času bolgarski izvoz v Italijo močno narasel. Zastoj je nastal zaradi različnosti italijanskih in bolgarskih dobav ter zato nastalih plačilnih težkoč. Kot visoko industrializirana dežela je dobavljala Italija predvsem gotove izdelke in polfabrikate. Tako je dobavila 1. 1940. za 204 milijone le-
vov tekstilnih izdelkov, strojev, aparatov in instrumentov za 77 milijonov, strojnih in barvilnih sredstev za 53 milijonov levov, Bolgarska pa je dobavila Italiji žita za 322 milijonov, tobaka za 102 milijona, perutnine za 66 in jajc za 53 milijonov levov. Italija je dobavljala Bolgarski okoli 144 različnih predmetov, Bolgarska pa Italiji samo 20.
V 1. 1941. se zaradi izbruha balkanske vojne, ki je pretrgala zvezo med obema državama, niso mogli trgovinski odnošaji med Italijo in Bolgarsko popraviti. Šele v drugi polovici 1. 1941. so se zaradi obnove prometnih zvez trgovinske zveze med obema deželama zboljšale, da je obseg medsebojne trgovine zopet dosegel višino one v 1. 1940.
Kljub vsem težavam pa se Italija živo zanima za okrepitev gospodarskih odnošajev z Bolgarsko, zlasti še sedaj, ko je postala Bolgarska v Albaniji sosed Italije. Posebno se zanima Italija za razne rude v novih bolgarskih pokrajinah, tako za ležišča kroma, cinka, svinca in magnezita. Tudi poveča, nje prebivalstva Bolgarske za en milijon ljudi olajšuje večji odjem italijanskega blaga. Zato je razumljivo, da je bil obseg v blagovnem prometu ined državama po lanski trgovinski pogodbi določen na 800 milijonov lir (približno 3 in pol milijarde levov). V primeri s prejšnjo pogodbo je bil s tem povečan promet za štirikratno. Posebne važnosti je bilo za Italijo, da je dosegla znižanje bolgarske carine za umetna tkiva, saj dosegajo italijanske dobave tkiv skoraj 44 % v»ega italijanskega izvoza na Bolgarsko. Pri zadnjih pogajanjih je bilo tudi dogovorjeno, da bo Italija povečala izvoz kemičnih in far-
macevtskih izdelkov, dočim bi Bolgarska povečala svoje dobave sočivja, žita, perutnine, jajc, svinj, krmil, rud in kož. Da bi se Je količine tudi v resnici dobavile, se je italijanska industrija zavezala, da bo od Bolgarske dovoljene kontingente v pohii meri izkoristila in da ne bo zvišala cen, dokler dogovorjenih količin ne dobavi. Po zadnji pogodbi, ki velja do konca junija 1943, se je dogovorjena blagovna zamenjava zvišala na eno milijardo lir.
Velike težkoče povzročajo transportna vprašanja. Sedanja železniška zveza je že močno preobremenjena. Zato se misli na to, da l# se zgradila v Albaniji železnica, ki bi vezala Brindisi z Dračem In nato s Skopljem. Ta železnica pa bi se mogla zgraditi šele* po vojni. Nadalje se misli na to, da bi se uvedla redna avtomobilska zveza med Solijo in Skopljem ter albanskimi pristanišči. Zaradi slabih cest pa se tudi ta zveza ne bo mogla tako hitro izvesti.
Italijanski kapital
je v bolgarskih podjetjih močno udeležen. Banka Commerciale Italiana je ustanovila svojo družbo v Sofiji, ki se imenuje Banca Commerciale Italiana e Bulgara in ki ima 40 milijonov lir delniške glavnice ter tri podružnice na Bolgarskem. Od tujega industrijskega kapitala na Bolgarskem v višini 740 milijonov levov odpade na Italijo 243.4 milijona levov. Posebno močno je udeležen italijanski kapital pri bolgarskih tekstilnih podjetjih.
V trgovini je investirano 12 milijonov levov italijanskega kapitala.
V zavarovalništvu sta udeleženi od tujih zavarovalnic triestinski zavarovalnici Assicurazioni Generali
in Riunione Adriatica di Sicurt& na prvem mestu. Skupno je italijanskega kapitala investirano v bolgarska podjetja 306 milijonov levov, to je 25.1% vsega tujega kapitala ter je v tem oziru Italija pred vsemi drugimi državami.
V zadnjem času pa se Italija zlasti zanima za izkoriščanje rudnih zakladov Bolgarske ter njenih vodnih sil. Gozdna površina Bolgarske se ceni na 4 in pol milijona hektarjev ter namerava Italija ustanoviti tovarne za celulozo ter za proizvajanje umetnih tkiv. Iz vsega tega se vidi, da imajo italijansko-bolgarski gospodarski odnošaji še velike razvojne možnosti, ki jih bo Italija tudi znala izkoristiti.
Dvignite inventurne prijave
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine poziva vse trgovce, ki prodajajo racionirauo blago, kakor obutev, tekstilne izdelke, kose oblačil, kovčege in torbe iz kože in usuja, da takoj dvignejo v pisarni Združenja inventurne prijave.
Kmetijska proizvodnja Romunije
V Bukarešti je bila konec septembra poučna priieditev, ki je imela namen propagirati intenzivnejše obdelovanje zemljišč. Iz gradiva na tej prireditvi je med drugim razvidno, da so se nasadi lanu in konoplje od leta 1939. do letos razširili od 56.000 na 127.000 lia ter da je za 1. 1943. v načrtu razširitev na 158.000 ha. Pridelek bombaža se je od 1. 1939. do lani povečal od 2.2 na 3.4 milijona kg, dvignil pa se bo morda že prihodnje leto na 5 milijonov kg. Močno se je povečal tudi pridelek soje, sončnic in oljnate repice. Nasadi vseh oljnih rastlin so letos obsegali 413.600 ha, 1. 1939. pa samo 202.000 ha. Pomembno j<e tudi prizadevanje za udomačenje in izkoriščanje novih kavčukovih rastlin.
Italijansko trgovinsko pravo
Dr. Milan Škerlj.
(Nadaljevanje.)
Kar se tiče izenačenja občega državljanskega in trg. obligacijskega prava, navaja ministrovo poročilo h knjigi o obligacijah, da je »organizacija vseh gospodarskih delavnosti po korporativnih načelih odvzela poklicni ureditvi trg. delavnosti tisti posebni značaj, ki je dovedel do tega, da se je smatrala iza ureditev z znaki avtonomije: poklicno stanje je sedaj v resnici v vsakem pasu proizvodnje, čeprav z razlikami po posebnostih vsakega izmed njih. Zbog koristnega in obnavljajočega pogona usmerjene ureditve vseh či-niteljev proizvodnje, ki jo zahteva korporativni sistem, je pa moglo razen tega poljedelsko gospodarstvo, ki je bilo po tradiciji pridržano državljanskemu pravu, doseči tak ustroj, da ima često znake industrijskega in trg. podjetja; točno se je pripomnilo, da dober hišni oče ne nastopa manj kot podjetnik v poljedelskem gospodarstvu kakor v industrijskem ali trgovinskem. Ne glede na to, da so nekatere, prej trg. delavnosti v širokem smislu posebne potrebe
kasneje postale skupne vsem gospodarskim delavnostim, nasprotuje različna ureditev državljanskih in trg. obveznosti enotnosti gospodarske ureditve, ki jo je ostvaril fašistični red s tem, da je postavil razne činitelje proizvodnje v okvir sodelovanja, sovisno-sti in vzajemnosti. Ker se mora to novo dejstvo upoštevati na pravnem polju imovinskih odnošajev, je bil stari spor o enotnosti obligacijskega prava zanesljivo rešen na političnem polju z načeli, proglašenimi po fašistični revoluciji. Ze zato se je ostvarilo stremljenje po enotnosti, ne pa iz izključno tehničnih razlogov, kakor se je zahtevalo v preteklosti.«
Obe knjigi novega enotnega državljanskega zakonika sta bili sankcionirani s kr. dekretoma z dne 30. januarja 1941-XIX št. 16 in 17, v moč sta stopili 21. aprila 1942-XX, toda ne kot samostojna zakona, marveč kot 4. in 5. knjiga enotnega državljanskega zakonika, čigar tekst je odobren s kr. dekretom z dne 16. marca 1942-XX št. 262. Knjiga o obligacijah je 4. knjiga (čl. 1173—2059), knjiga o delu 5. knjiga (čl. 2060—2642). Znatnejših razlik med prvotnim besedilom in besedilom enotnega zakona ni, vsaj ne takih, da bi nas zanimale v tem kratkem pregledu. Omenil bi le, da je sekcija
o »nekaterih oblikah zastopstva« (čl. 229—239) knjige o obligacijah) v enotnem zakoniku prenesena v 5. knjigo (čl. 2203—2213).“
13. Prvi naslov knjige o delu govori o delu in o poklicnih stanovih v korporativnem redu. Delo je zaščiteno po načelih Carte del lavo ro v vseli oblikah, v katerih je organizovano ali se izvršuje. Poklicne kategorije so urejene z zakoni, reglemani, vladnimi nared-bami in statuti poklicnih združb, poklicno izvrševanje gospodarskih delavnosti (attivitž economiche) z zakoni, reglemani in korporativnimi normami, izdanimi po zakonski priznanih poklicnih združbah. Določeno je, česa se lahko tičejo korporativne naredbe za sousmeri-tev (ooordiuazione) proizvodnje in izmenjave in dane so podrobnejše določbe, za kolektivne delovne pogodbe.
Drugi naslov govori o delu v podjetju. Ni pa definirano podjetje, temveč podjetnik: kdor poklicno opravlja gospodarsko delavnost,
8 Za knjigo o podjetju im delu je bil izdelan predhodni načrt, ki nosi letnico 1941. S tem predhodnim načrtom se ne bavim, dasi je kot etapa med načrtom trg. zakonika iz J. 1940. in končno knjigo o podjetju in delu dokaj zanimiv, omeniti bi tirebalo premnogo podrobnosti, lei bi zahtevale več prostora, kot ga smem zahtevati za splošni pregled najnovejšega razvoja italijanskega trg. prava.
organizovano za proizvodnjo ali izmenjavo dobrin ali uslug (servizi). V prvem poglavju so strogo v duhu korporativnega reda splošne določbe o vodstvu podjetja, o sodelovanju v njem, o odgovornosti podjetnika in o nasledkih, če ne spolnjuje svojih dolžnosti, o delovnem razmerju in o pravicah obeh strani v njem, z mnogimi podrobnostmi o plači, marljivosti, zvestobi delavca, o nočnem in izrednem delu, o odmoru, bolezni, nezgodi, zavarovanju, razdoru razmerja, odpravnini, spričevalu, konkurenčni klavzuli, o vajencih itd. V drugem poglavju so določbe za poljedelska podjetja, ki nas tu ne zanimajo.
Važno je za nas tretje poglavje: o podjetjih, ki se morajo vpisati v register podjetij (torej ne: trg. register) in o vpisu v register. Register vodi poseben urad pod nadzorstvom sodnika, ki ga določi predsednik prvostopnega zbornega sodišča. Upisati se mora podjetnik, ki izvršuje industrijsko delavnost, namenjeno proizvodnji blaga ali uslug, ali posredovalno delavnost pri kroženju blaga, ali delavnost v prevozu po suhem, po vodi ali po zraku, ali bančno ali zavarovalno delavnost, ali pomožno delavnost za navedene delavnosti; kjer zakon govori o trg. delavnosti ali o trg. podjetju, so mišljene vse te delavnosti in vsa ta podjetja.
(Dalje prih.)
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 13. novembra 1942-XXI.
Štev. 90.
Zaplemba
premoženja
upornikov
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o zaplembi imovine upornikov. Glavne določbe naredbe so:
Clen 1. — Premična in nepremična imoviua upornikov se zapleni in izroči v last:
1. rodbinam vojakov in drugih državnih uslužbencev ali uslužbencev pomožnih ustanov, ki so padli v bojih ali postali žrtev napadov v Ljubljanski pokrajini;
2. pohabljencem in invalidom navedenih vrst.
Clen 2. Za imovino upornikov se smatra:
1. imovina, ki je last ubitih v bojih, ustreljenih ali po sodnem postopku usmrčenih;
2. imovina, ki je last za orožje sposobnih moških v starosti od vštetega 18. do vštetega 60. leta, pa so te osebe brez opravičenega vzroka odsotne z njihovega rednega bivališča;
3. imovina, ki je last oseb, ki so storile katero izmed naslednjih zločinstev:
a) napad na edinstvo, neodvisnost ali neokrnjenost države,
b) napad na varnost države,
c) oborožena vstaja,
d) prevratne združbe,
e) prevratna propaganda ali zagovarjanje prevratnih dejanj,
f) napad na telesno varnost ali osebno svobodo oseb, ki pripadajo oboroženim silam,
g) zločinstva zoper notranjo državno ureditev,
h) napad na javno varnost ali na javni promet.
Člen 3. — Proti nasnovateljem, podpirateljem in vobče proti osebam, ki kakor koli dajejo zavetje ali pomoč storilcem katerega izmed kaznivih dejanj iz št. 3 prednjega člena 2., se uporabijo, čeprav gre za bližnje sorodnike, poleg zaplembe imovine iste kazni, ki veljajo za dejanske storilce zadevnih zločinstev.
Clen 4. — Zaplemba imovine se razteza tudi na imovino rodbinskih članov upornikov, če bi bil upor nik po veljavnih civilnih zakonih zakoniti dedič lastnikov imovine in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva.
Iz čl. 5. — Predlog za zaplembo morajo vojaška poveljništva in po licijski organi vložiti pri Visokem komisariatu.
Hkrati z vložitvijo predloga morajo oblastva iz prednjega odstav ka opraviti sekvester imovine ose be, ki je dala za to povoda.
Če gre za nepremičnine ali industrijska ali trgovinska podjetja, imenuje za imovino, ki je v mestu Ljubljani Visoki komisar, glede imovine, ki je na ostalem delu pokrajine pa pristojni okrajni ko misar sekvestra z nalogom, da jo upravlja.
Stroški za sekvestra in upravo obremenjajo sekvestrirano imovino.
Clen G. — Zaplembo premične in nepremične imovine, ki je last upornikov ali njih rodbinskih članov, po prednjih'členih odredi z odlokom Visoki komisar.
Ovedbe, ki se nanašajo na pred log za zaplembo, opravi Zavod iz člena 10., ki poskrbi, če se zapleni ba odredi, na podstavi tega odloka za prepis lastninske pravice zaple njene nepremičnine na svoje ime v zemljiških knjigah pristojnega okrajnega sodišča.
Če Visoki komisar ne misli od rediti zaplembe, obvesti o tem za devnega okrajnega komisarja in sekvestra z ukazom, naj vrne stva ri in nepremičnine, ki so pod se kvestrom, prizadetim strankam.
Člen 7. — Odlok o zaplembi se objavi v Službenem listu za Ljub ljansko pokrajino in obsega poziv morebitnim imetnikom premičnin po katerem koli naslovu in dolžni kom osebe, na katero se nanaša naj prijavijo v 30 dneh od objave Zavodu iz člena 10. te
stvari, ki jih imajo, in dolgove katere imajo, s prepovedjo upravičencem ali drugim vrniti stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati.
Člen 8. določa kazni (zapor do 2 let in globo do 10.000 lir) za kršitev naredbe.
Za sojenje teh kršitev je pristojno Višje vojno sodišče Višjega Po-eljništva oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia«, oddelek v Ljubljani.
Člen 9. — Za terjatve, ki obremenjajo sekvestrirane ali zaplenjene stvari in nepremičnine, ne sme nastati drugim osebam s tem nobena škoda, ako so nastale terjatve pred 18. avgustom 1912-XX. Take terjatve pa se morajo, ker bi sicer zapadle, prijaviti Zavodu iz Siena 10. v 30 dneh od objave odloka o zaplembi v Službenem listu.
TRI KOTAŽA
P LETE NINE
F. KOS, LJUBLJANA
PERILO, BLUZE, SRAJCE ZA DAME IN GOSPODE V MAKO, SVILENEM IN VOLNENEM PREDIVU
JOPICE, PULOVERJI, SVITERJI JERSEY-OBLEKE, ŠPORTNI DRESI, PIJAME I. T. D.
ŽIDOVSKA ULICA 5
Clen 10, — Ko se odredi zaplemba, preneha sekvester iz čl. 5. in se prenese imovina, hkrati s sekvestrovim poročilom o upravi na »Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini«, ki se v ta namen ustanavlja.
Ostali členi od 11. do 13. vsebujejo določila o sestavi, upravi in poslovanju Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovi-ne, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Nova nanedba je že stopila v veljavo.
Za izrednega komisarja Zavoda
za upravljanje imovine zaplenjene upornikom je imenovan od Vis. komisarja fašist adv. Luigi Pilo.
Voden/e registra
prejemov in oddai racioniranega tekstilnega blaga
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani je izdal okrožnico s pojasnili o vodenju registra prejemov in oddaj za proizvajalce, grosiste, agente in zastopnike z zalogami, uvoznike in izvoznike, ki ne prodajajo občinstvu.
Obrati, ki so obvezani voditi register prejemov in oddaj.
Ta register morajo voditi vsi proizvajalci (industrijci in obrtniki, ki ne prodajajo občinstvu), grosisti, ki so pooblaščeni za prosto nabavljanje, grosisti židovskega pokolenja in konfekcionisti (industrijci in obrtniki), ki ne prodajajo neposredno občinstvu, tudi če predelujejo' blago za lastni račun, zastopniki in agenti z zalogami ter uvozniki in izvozniki, ki proizvajajo ali konfekcionirajo naslednje predmete oz. z njimi trgujejo: obutev, tekstilni izdelki, oblačilni predmeti, kovčegi in racio-nirane torbice iz kože ali usnja. Obrati z več sedeži, podružnicami, pomožnimi prodajalnami, skladišči, delavnicami itd. morajo voditi register prejema in oddaj pri vsaki obratni edinici posebej.
'd) Commercio articoli cartoleria .o
y,	Via	Carducci	141
o	Telefono	13-53
Blago, ki se mora registrirati.
Predmeti vpisa so vso spremembe dejanskih prejemov in oddaj tipiziranih in netipiziranih tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, obutve, kovčegov in racio-niramh torbic. Registracija se mora izvršiti, če gre za končne izdelke (ki se morajo izročiti potrošnji, ne da bi bila potrebna nadaljnja obdelava), kakor so predmeti, ki so navedeni v tabeli A. s seznami točk. Registrirati pa se morajo ludi surova preja in surove tkanine, če se to blago izvozi ali odda grosistu ali konfekciomisUi (brez neposredne prodaje občinstvu), ki mora vodili posebno polo za vsak tip surovine
in mora navesti efektivno količino surovine, pri čemer se uporabljajo' kot osnova one točke, ki so določene za končni izdelek iz te surovine z najvišjim številom točk.
Čas vpisa.
Registracija se mora izvršiti glede na trenutek dejanskega prejema ali dejanske oddaje blaga iz sedeža ali skladišča, in sicer najkasneje v petih dneh z datumom dejansko izvršenega prometa.
Vrstni red registracije.
Registracija se mora izvršiti v ustreznih polah prejema in oddaj strogo kronologično in ne sme biti nepopisanih mest. V primeru potrebnih popravkov se mora črtati vpis tako, da ostane viden originalni vpis. Nad črtami pa se vpiše popravek z datumom izvršenega popravka. Če je treba vpisati spremembe, ki se tičejo količine in enot točk, se mora ob strani prečrtanega prav tako vpisati datum popravka.
Prodaja blaga v svrho dovršitve.
Za blago, ki se pošlje drugi tvrdki zaradi dokončne izdelave ali predelave na lastni račun (barvarne, belilnice, tiskarne itd. so oproščene vodenja registra), ne vpiše tvrdka, ki pošilja to blago, izročitve v register (z izjemo proizvajalcev glede surovin), marveč vpiše predmet v posebno knjigo 'blaga, ki se nahaja v predelavi za lastni račun. Analogno se postopa ' pri prevzemu izročenega blaga, pri čemer se v register vpišejo le morebitne razlike količine ali ločk, kolikor se je to spremenilo z dovršitvijo ali predelavo. Če ima predelava za posledico spremembo klasifikacije dovršenega izdelka, se mora celotna količina izpisati iz pole prejema, kamor
FIUME
Trgovina s papirniškimi predmeti
Telefon 13-58
L A N I F I C I O ROSSI
SCHIO (Vicema) Stabilimonti:	Schio — Rocchtatto —
Pievebeiviclno — Cogoilo — Marano Vic. — Vlcenza — Piacenza
Fusl 120.000 — Telal 2.500 — Operal 9.000 PRODUZIONE
Filati dl lana mistl, pcttlnatl e car (lati, per tessltura, maglieria, bonet-torla ecc. — Teasutl dl lana e mlsti, pettinato e cardato, uniti e fantasia, per uomo c donna — PannI milituri
— Feltrl — Coperte — Stamigne por
bandlere
120.000 vreten — 2.500 statev — 9.000 delavcev PROIZVODNJA meSanih volnenih prej, česanih In gra-(Manili, za tkalnice, pletllnlce, čepice 1. dr. — Volnene in meSane tkanine, iz česane in gradafiane volne, gladke in fantazijske, za moške in za ženske
— VoJaSko sukno — Klobučevina — Odeje — Blago za zastave
jesenski (tCašu in p<u/c$niUi
f
Tv največji izbiri S.!------------------
| konfekcija |
LUKIČ
STRITARJEVA ULICA
je blago prej spadalo po klasifikaciji, in vpisati v polo, kamor spada po izvršeni predelavi.
Konfekcionar, ki izroči tkanino lastni delavnici v izdelavo, mora izročeno blago izpisati iz pole prejema tkanin in nato vpisati konfekcijo , v polo prejema konfekcije. Če pa izvrši konfekcijo na njegov račun drug konfekcionar, mora lastnik izročeno tkanino izpisati s pripombo, da je bilo blago izročeno v predelavo za njegov račun. Konfekcionar na lastni račun izvrši vpis prejema in oddaje tkanine in konfekcije s pripombo, da gre za predelavo za lastni račun. Ob zopetni vročitvi konfekcioniranega izdelka pa vpiše izdelek v register prejemov.
Izročitev blaga drugi tvrdki.
V primeru izročitve blaga med tvrdkami, ki ne prodajajo občinstvu, mora vsak vpis oddaje pri eni tvrdki točno ustrezati vpisu prejema v drugi tvrdki. Pri izročitvi blaga tvrdki, ki ni obvezana voditi register (detajlist, potrošnik itd.), je opravičiti izročitev z navedbo dotičnega nakupnega in prevzemnega bona, ki ga mora prodajalec prevzeti in hraniti.
Gospodarske vesti
II mio bambino fc a letto con 1’influenza Moj otroh je zbolel za influenco...
Le cosi ae forme influenzali compren-dono, accanto alla- vera influenza, quel complesso di malattie lrivernali rappre-sentate da tosse, febbre, farlngltl, tra-cheiti, bronchitl.
In tutti i malannl da raffredamento 6 rlmedio sovrano la
In vendita in tutte le larmacle 'i'ako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične in-Dobi se * vsaki lekarni fiuence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
RODINA
Contro 11 raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
Italijansko ministrstvo za kmetijstvo je izdalo navodila za poslovanje tehničnih pokrajinskih odborov za kontrolo vinskega trga.
Hrvatsko-bolgarska trg. pogodba, ki je potekla 25. septembra, je bila podaljšana do 1. decembra 1942. Nova trgovinska pogodba se že pripravlja in bo sklenjena še pred 1. decembrom. Po novi pogodbi se bo razvijal blagovni promet po kompenzacijskem načelu.
Zagrebška občina je kupila za 70 milijonov kun veleposestvo grofa Kulmerja. Veleposestvo bo raz-parcelirala in izdelala nato nov regulacijski načrt za razširjenje mesta proti jugu in zahodu.
Letošnja letina bombaža je v Turčiji mnogo boljša od lanske ter bo dala 200.000 bal bombaža, dočim ga je dala lanska samo 130.000 bal.
Trgovski pomočnik,
Štajerc, izvežban v manufakturi, špeceriji, galanteriji in železnini, z lepim izpričevalom, zmožen tuili pisarniških del ter samostojnega vodstva trgovine išče zaposlitve v Ljubljani.
Cenjene ponudbe na upravo pod: „Zmožen in zanesljiv uslužbenec".
v ni	barva, plcsira in
h ii /4 rt sr ££
itd. Škrobi in svctlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
E'INUTILE SOFFRIRE!
ZAKAJ BI TRPELI!
S. A. LEJET
Via Petrarca 8, Trieste
Industria cioccolato — cara-melle — cacao ed affmi Fondata nel 1875 — Impor-tatrice — Esportatrice in tutti i Paesi del mondo
 S
Industrija čokolade — karamel — kakava in slično
Ustanovljena 1875. leta — Uvoz — Izvoz v vse dežele
sveta	«
Izdajatelj »Konzorcij Trgovske«« lista«, njepov predstavnik dr. Ivan Pleas. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.