primorski dnevnik I začel izhajati v Trstu orprih1^3 1945, njegov E °?nik PARTIZANSKI & K pa 26. novem-Ce,J943 v vasi Zakriž nad ciki razmnožen na d J^k" 0d 5 d0 V ae- Plembra 1944 se je tiskal On,Skarni "Doberdob« v Pori Gorenji Trebu-■ Od 18. septembra 1944 »Sim rria^a 1945 v tiskarni DrMHen,Ja<< pod v°jskim p dnji, do 8. maja 1945 kipr OSVvot)0jenem Trstu, ka d m IZŠIa zadnja števil-ti7a 1 !e edini tiskani par-suZansk, DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST lil. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 188 (13.126) Trst, nedelja, 28. avgusta 1988 Palestinci snujejo vlado v izgnanstvu Arafat in De Cuellar »Preobrat« v PLO? ŽENEVA Predsednik izvršne-9® komiteja PLO Jaser Arafat se je , eraj v Ženevi sestal z generalnim fajmkom OZN Perezom De Cuel-larjem. Proti vsem pričakovanjem se je Arafat izognil novinarjem, po sre-canju pa ni nobene izjave. Tako za Arafata neobičajno obnašanje zgovorno dokazuje, da se Palestinci nahajajo v zelo kritičnem obdobju, k° bi lahko vsaka preuranjena izja-Va zavrla težko dogovarjanje med ra®imi palestinskimi skupinami. Kljub temu pa se je posredno iz-yedelo, da je Arafat z De Cuellar-Jein dobro uro razpravljal pred-ysem o mednarodnopravnih vpra-sanjih, ki bi jih sprožila morebitna s®stava palestinske vlade v izgnan-?.^u' Palestinski viri navajajo, da bi ahko osvojili 181. resolucijo OZN z leta 1947, ki predvideva delitev alestine na židovsko in arabsko rzavo. Seveda se je položaj od te-aJ zaradi izraelsko-arabskih vojn “Premenil, tako da je Arafat De Cu-harja bržkone vprašal, do katere jnere morajo Palestinci upoštevati spremembe. Osvojitev resolucije .Pa obenem pomeni tudi prizna-le obstoja Izraela. Neki visoki ^ostavnik PLO v Združenih naro-br l^a Poveclal, da bo že septem-sl5i Arafatov govor pred evrop- skim parlamentom v Strasbourgu napovedal »preobrat« v dosedanji politiki PLO, kar bo povzročilo pravi »potres« v ZDA. V najslabšem primeru pa bo to storil pred generalno skupščino OZN med novembrskim zasedanjem. Kaj naj to pomeni, posredno namiguje predstavnik PLO v Italiji Nemer Hamad. V intervjuju za tednik Rinascita Hamad navaja, da je napočil čas »revizije« ustanovnega statuta PLO, tako da bi tudi »formalno« priznali obstoj »dveh narodov in dveh držav v Palestini«. Preobrat v palestinski politiki pa bo vse prej kot enostaven. Eden glavnih Arafatovih sodelavcev, Šalah Halaf (Abu Džihad) je včeraj povedal, da se bo palestinski narodni svet sestal šele oktobra in morda celo novembra, tako da bi omogočili poglobljena pogajanja med palestinskimi skupinami in prijateljskimi arabskimi državami. Ta posvetovanja so se začela že v petek v Tunisu. Do sedaj je razvidno, da nasprotujejo ustanovitvi palestinske vlade v izgnanstvu le Sirija in prosirske palestinske politične grupacije. Damask se namreč dobro zaveda, da bi preobrat v palestinski politiki pomenil konec njene hegemonije. Dokaj umirjen začetek plenuma poljske partije Jaruzelski je ponovno zavrnil predlog za dialog z opozicijo Državno in paiiijsko vodstvo nista nikoli izgubili nadzorstva nad položajem Solidarnost vztraja pri zahtevi po pluralizmu, kakršnega PZDP zavrača VARŠAVA — Osmi plenum Poljske združene delavske partije se je včeraj začel brez vsakršnih vsebinskih napovedi, kar sicer ni običaj. Prav tako ni nobene uradne vesti o dolgi pripravljalni seji centralnega komiteja, ki je bila že dan prej, vendar politični opazovalci polagajo veliko pozornost na zaključke, ki bi jih moralo prinesti zasedanje. Zanimanje je toliko večje, saj so delovanje vlade kritizirali politično vodstvo, uradni sindikat in Cerkev. General Jaruzelski je takoj na začetku poudaril, da je sedanji plenum nekakšno nadaljevanje prejšnjega, ki je bil že junija, le z razliko, da poteka tokrat v izrednih razmerah in v dokajšnji splošni napetosti. Svoj poseg je nadaljeval rekoč, da si ljudstvo veliko obeta od tega zasedanja in da je naloga oblasti, da pričakovanju zadosti. Jaruzelski je omenil tudi gmotno, politično in moralno škodo, ki jo povzročajo delavske stavke, zato mora državno vodstvo poiskati politične in družbene, ne nazadnje pa tudi psihološke vzroke, ki so sprožili tolikšen val protesta. Glede negativnih kritik nekaterih partijskih predstavnikov na račun vladne gospodarske politike pa je Jaruzelski spretno obšel problem. Dejal je samo, da je razumljivo, če v takem položaju kdo izgubi živce, vendar zaupa v samozavest posameznikov, kot ostaja samozavestno vladno in politično vodstvo. Kljub večkrat poudarjeni samozavesti pa je vodstvo PZDP včeraj odločno poudarilo, da se ne bo sestalo s predstavniki ilegalnega sindikata Solidarnost, ker bi bil vsak dialog neumesten, saj je za partijo edini možni »pluralizem« le socializem. Partijsko vodstvo je tudi poudarilo, da bo odklonilo vsako rešitev, ki bi pozneje lahko privedla do novega političnega konflikta med delavci. Skratka, partija ne bo za nobeno ceno nasedala izsiljevanju dialoga v imenu pluralizma, po kalupu Solidarnosti. Danes bi se moral zaključiti val množične vrnitve Gostejši promet na cestah ne moti zadnjih povratnikov hsto ^ Danes bi se moral zaključiti »val povratka«, to je toVlž«ičn° premikanje avtomobilistov, ki zapuščajo le-Prvi>,CarS^e Kraje in se po letnem oddihu vračajo domov. Po ptetj razpoložljivih podatkih je na italijanskih cestah, zast Vsern pa na avtocestah, promet sicer gost, ni pa velikih pre iev in kilometrskih vrst, ki običajno povzročajo toliko Kstom V*C Prornetni policiji in toliko sitnosti prav avtomobili e^noiP »turisti« so že zdavnaj doma, saj so se raje odrek-Raj 6’31'1 dnevu počitnic, da bi se tako izognili prometu, zaslu °a *ma tuc^ Perrijev odlok o omejitvah hitrosti nekaj P°neri fr* tenL da poteka promet počasneje, a redno. V tok °eljek, ko bo »val« dokončno zapustil Apeninski polo-po^ °mo seveda lahko razpravljali o poteku letošnjega ven rek ^ enc^ar Kaže, da lahko že sedaj zabeležimo poziti- til. aa^Ur^an’P‘-Jnlijski krajini se je promet prav tako zgos-jev D ®ejnih prehodih se. zbirajo povratniki, največ zasto-. Pa bo najbrž v večernih urah na prehodih z Avstrijo. naekai Zapletov bi lahko bilo tudi v sosednjem Venetu -j papistov pa bi lahko bilo tu pocestnem izstopu pri Mestrah. čerio't)IriensKe napovedi najavljajo jesen, vendar ni izklju-tfdno aa k0 Prve septembrske dneve osrečilo sonce, kot Prav vU^a^0 Predvsem na Južnem Tirolskem, kjer bi morali tistih .P^Kodnjih tednih pričeti nabiranje jabolk, vsaj na območjih, ki jih ni obiskala katastrofalna toča. bnH„a. s^Ki (telefoto AP): kilometrske vrste na avtocestah ^alu le spomin? Danes neuradni pričetek 45. beneškega festivala Ruski ubežnik v Parizu za mondeni večer na Lidu BENETKE — Beneški filmski festival bo danes deležen svoje neuradne otvoritve, ki se je bosta med drugimi uglednimi gosti udeležila tudi soproga francoskega predsednika Danielle Mitterrand in minister za kulturo Jack Lang. Poleg francoskih gostov bodo na Lidu tudi grški minister za kulturo Melina Mercouri in skupinica bleščečih filmskih zvezd od Elizabeth Taylo-rove do Faye Dunaway, od Shirley McLane do Roberta Mitchuma in domače lepotice Ornelle Muti. Že nekaj let je bila nedelja, pred običajnim ponedeljkovim pričetkom festivala, posvečena izključno neformalni dobrodošlici novinarjem ter projekcijam za dnevni tisk, ki gleda filme dan pred uradnimi projekcijami, da tako lahko pravočasno poroča svojim bralcem. Tokrat pa je predsednik festivala Biraghi odločil, da v sodelovanju s francoskim inštitutom Cine-mategue Fran^aise priredi projekcijo nemega filma Casanova, in to v spremstvu 15-članskega komornega orkestra, ki ga vodi skladatelj Georges Delerue. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Dragocena filmska najdba v Pragi PORDENON — Organizatorji pordenonskih Dnevov nemega filma so v praški kinoteki staknili kolute filma Hell Hent (Nagnjen k peklu), ki ga je leta 1918 (torej pri 23 letih) režiral John Ford. Najdba je zgodovinskega pomena, saj je bil film vključen v seznam dokončno izgubljenih del. Raziskovalna spretnost in vztrajnost pordenonskih izvedencev je bila tako poplačana, svetovna premiera »prerojenega« filma pa bo čez mesec dni prav v Pordenonu. Kolesarstvo: SP v Belgiji Italijanke »zlate« v vožnji na 50 km □ □ □ Mladinsko košarkarsko EP ^Azzurri« in »plavi« v finalu za 1. mesto AvtomobiliZem: VN Belgije Senna (mclaren) devetič v prvi vrsti NA 14. STRANI Potem ko so s Kosova krenili na veliki marš po Jugoslaviji Nevarna gesla kosovskih Srbov in Črnogorcev Najprej so se zbirali po kosovskih vaseh in mestih, pred mesecem dni pa so tamkajšnji Srbi in Črnogorci krenili na veliki marš tez Jugoslavijo. Začeli so v Novem Sadu, kjer so na zborovanju ostro napadli pokrajinsko politično vodstvo, ker da je avtonomistično zaradi nasprotovanja takšnim spremembam srbske ustave, ki bi Srbijo konstituirale kot državo, enako ostalim republikam. Tako potrebo po spremembi republiške ustave zagovarja srbski partijski šei Slobodan Miloševič. Potem se je množica Srbov, in Črnogorcev s Kosova pod vodstvom štiridesetletnega Miroslava Šolevi-ča, ki mu nekateri novinarji že pravijo »najmočnejši jugoslovanski politik našega časa«, odpravila v Novo Crvenko, pa v Pančevo, Novo Pazovo in Titograd. Včeraj je zborovala v Titovem Vrbasu. Slovenski socialistični zvezi je Organizacijski odbor Srbov in Črnogorcev s Kosova poslal pismo, v katerem predlaga ali prihod 1000 Kosovcev v Ljubljano ali 1000 Slovencev na Kosovo polje. Beograjska socialistična zveza pa se zaradi »zahtev napredne javnosti« pripravlja organizirati vrhunec protestnih zbiranj v glavnem mestu države. Protestna zborovanja so dobro organizirana. Zaskrbljujoče pa so parole, ki jih množica vzklika ali nosi napisane na transparentih. Izstopata: »Hočemo orožje! Hočemo orožje!« in »Ali polkovnik ali pokojnik!« Zahtevata se odstopa vojvodinskega in kosovskega političnega vodstva, za nekatere politike pa kar obešanje. Prejšnjo soboto v Titogradu pa so ob naštetem novinarji še posebej opazili: »Hočemo se boriti, nočemo se seliti,« »Glavo damo, Kosova ne damo,« »Velikaši, preklete vam duše, razklali ste cesarstvo« in' »Iz enega naroda smo jih naredili nešteto, Jugoslavijo pa naredili za najbolj neenotno državo na Balkanu«. Uradna politika se od protestnih zborovanj distancira. Zvezni centralni partijski komite jih je odkrito označil za neželene in škodljive. Srbsko časopisje jih odkrito podpira. In kaj ob tem piše o drugi strani Kosova, Albancih, ponazarja daljši tekst akademika Miodraga Jovičiča, ki je izšel v beograjski reviji Duga in v katerem med drugim piše: »Njihov civilizacijski nivo je ostal tudi danes, na koncu dvajsetega stoletja, isti, kot je bil v prejšnjem stoletju in v stoletjih pred njim. Obremenjeni s težkim zgodovinskim nasledstvom, neprilagojeni pogojem sodobne civilizacije, a spodbujeni s svojo številčno premočjo, ki jim daje moč, pripadniki albanske narodnosti na Kosovu niso šli niti skozi osnovno šolo civilizacije, niso obvladali abecede prilagajanja sodobnemu evropskemu načinu mišljenja, obnašanja in ohranjanja konkretnih, človeških odnosov z okoljem.« Po vsem tem je jasno, da je Albance na Kosovu šele potrebno »civilizirati«. In za to naj bi poskrbela nova srbska ustava, ki bi ponovno dala »močno Srbijo«. Prav to pa je tisto, kar Srbi in Črnogorci s Kosova na svojem pohodu po državi zahtevajo. Dejan Verčič Zaključil se je Miting prijateljstva RIMINI — Enotedenski Miting prijateljstva se je včeraj zaključil, vendar je tudi zadnji dan potekel v znamenju polemik, kot je sicer že značilno za tovrstna politična srečanja. Gibanje Comunione e li-berazione je izdalo tudi zaključno tiskovno sporočilo, ki pa v bistvu vsebuje trditve predsednika Mo-vimento popolare Česane. Česana je v svojem posegu dejal, da namen Mitinga ni bil spodbujati neplodne polemike, kot so poročala sredstva javnega obveščanja. »Polemike o zarokah in porokah s socialisti ter o političnem spogledovanju morajo biti dokaz odprtosti gibanja, ki se ne namerava zapirati v zakristije,« je še dodal Česana. Prireditelji so z uspehom letošnjega Mitinga zadovoljni, saj, kot so dejali, je bilo že od samega začetka razvidno, da bodo razprave v središču splošne, zlasti pa politične pozornosti. Minister za okolje Ruffolo je napovedal nekaj izrednih ukrepov Vlada bo izdelala ustrezne zakone za učinkovito zaščito tal in voda RIM - Vse številnejši primeri hudega onesnaženja voda, strupene industrijske odplake, ki jih že nekaj časa odločno odklanja tudi revni tretji svet, ne nazadnje pa še pojav cvetenja morja, je pahnilo skrb za varstvo okolja na prvo mesto med problemi, ki jih je treba čimprej rešiti. Vendar način, kako se je italijanska vlada lotila problema, ne obeta hitrega ukrepanja. Zaenkrat gre namreč predvsem za iskanje krivcev, za ugotavljanje področij, kamor bi lahko namestili čistilne naprave, in za spremembe nekaterih temeljnih zakonov o skoraj neomejeni uporabi kemikalij. Problem je minister za okolje Ruffolo prikazal v intervjuju, ki ga bo jutri objavil tednik Epoca. Ruffolo je med drugim dejal, da prevladuje težnja, da bi si reševanje predajali iz roke v roko, zlasti pa tisti njegov del, ki se nanaša na finančna sredstva. »Vendar ne gre samo za kopičenje denarja,« je poudaril minister, »saj ga prav za to vprašanje ne primanjkuje. Tudi ni stvar določanja pristojnosti, saj je neizpodbitno, da bo o tem odločal izključno parlament, pač pa gre predvsem za poenotenje načrtov za varstvo okolja in za njihovo dosledno in tekoče izvajanje.« Ruffolo je dalje našteval vzroke, ki so privedli do že kar izrednega stanja: nenadzorovana uporaba umetnih gnojil v kmetijstvu, strupene kemikalije, ki jih vsebujejo sredstva široke potrošnje, k temu pa je treba dodati še »hegemonijo« turizma, ki je tako rekoč zajel vsak zanimiv kotiček države, od Alp do Sicilije. Vsak skrbi za svoj sektor, razumljivo je, da mora vsak po svoje skrbeti za preživetje; ko pa se problem sprevrže v izredno stanje, si noče nihče prevzeti odgovornosti. Dogaja se na primer, da vsi zahtevajo čistilne naprave, nihče pa jih noče imeti v svoji neposredni bližini. »Zato pa so potrebni zakoni, in samo vlada je pristojna za to, da jih določi in spodbudi ljudi, da jih spoštujejo.« Reševanje izrednega stanja zahteva brez dvoma velike žrtve, tudi zaprtje nekaterih industrijskih obratov oziroma njihovo prizvodno preusmeritev. Vlada ima zato nalogo, da začne čimprej ukrepati, prezreti pa bo morala tudi nekatere egoizme, ki so bili doslej nekako sveti. Kar je najbolj pomembno, pa bo morala z novimi zakoni prisiliti tako industrijce, turistične delavce in kmetovalce, da se jih dosledno držijo. Ob množičnih odstopih strankarskih funkcionarjev Številne žrtve uporov v burmanskih zaporih RANGUN — Sinoči je radio Burma sporočil vest, da je 37 oseb izgubilo življenje, 103 pa jih je bilo ranjenih v uporu v glavni rangunski kaznilnici. Radijska poročila so omenila, da je policija streljala na zapornike, ko so ti skušali preskočiti zid. Upori v burmanskih zaporih so že povzročili pomembne politične premike. Kar 105 funkcionarjev socialistične stranke je iz solidarnosti odstopilo, študentje (na sliki AP) pa še naprej izražajo svojo simpatijo političnim jetnikom. Nekatere tiskovne agencije poročajo, da je nekaj tisoč jetnikov, ki jim burmanske oblasti pravijo kar »banditi«, izkoristilo nerede in požige, da je zbežalo iz zapora. Danes srečanje Ceausescu-Grosz BUKAREŠTA Nicolae Ceausescu in Karoly Grosz se bosta sestala danes v romunskem obmejnem mestecu Ara-du. Državna in partijska voditelja Romunije in Madžarske bosta skušala omiliti večletno romunsko-madžarsko polemiko o usodi madžarske manjšine v romunski Transilvaniji. Dosedanje zadržanje Bukarešte in Budimpešte daje slutiti, da bo vrh izredno težaven Madžari obtožujejo Romune, da načrtno asimilirajo madžarsko manjšino, Romuni te obtožbe zavračajo in trdijo, da ima madžarska manjšina enake pravice kot večinski narod. Bukarešta obenem navaja, da so zagotovili Madžarom vse manjšinske pravice, in če tega ne izvajajo, je to navsezadnje izključno notranje vprašanje Romunije, v katero se Madžarska ne sme vmešavati. Transilvansko vprašanje je butnilo prvič na dan po razpadu avstro-ogrske monarhije, pred tem je bila namreč Transilvanija kljub romunski večini pod okriljem Ogrske. Leta 1918 so po ljudskem referendumu Transilvanijo priključili Romuniji. Do novega zapleta je prišlo leta 1940, ko je horthystični madžarski režim ob podpori nacistične Nemčije in fašistične Italije prisilil prav tako silam osi naklonjeno Romunijo, da je Madžarski odstopila severno Transilvanijo, kjer so bili Madžari v večini. Romunija je ponovno prevzela oblast nad celotno Transilvanijo po umiku nacistične vojske leta 1944. Po koncu druge svetovne vojne so transilvansko narodno vprašanje kot tudi druga nerešena narodnostna vprašanja zamrznili v duhu interna- cionalizma in bratstva med državami realnega socializmi' Nerešeno nacionalno vprašanje pa je butnilo na dan Pre. petimi leti: najprej na znanstvenem področju s polemika®1 med itelektualci in zgodovinarji obeh držav. Višek te pole-mike je bila objava knjige Transilvanska zgodovina. Buka; rešta je očitala madžarski akademiji znanosti in umetnosti' da je s tem delom izkrivila zgodovinska dejstva in da ]e odraz madžarskega revanšizma. Kasneje se je polemika se stopnjevala, osvojili sta jo partiji in državni vodstvi. Tra® silvansko vprašanje je Madžarska sprožila celo na dunajski Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. »Detonator« vsega pa je bila množična manifestacija madžarskih op°' rečnikov in beguncev iz vrst madžarske manjšine v RofflU' niji pred romunskim veleposlaništvom v Budimpešti. R°' munijo so obtožili, da krši človekove pravice in da je načrt o »agrarni reformi«, po kateri bi z zemljevida zbrisali številne madžarske vasi, prebivalstvo pa izselili na druga območja Romunije, načrtna asimilacija madžarske manjšine. Romuni]8 je v odgovor zaprla madžarski konzulat v Cluju-Napoca, ® izgnala kot »nezaželene osebe« tri madžarske diplomate. Rešitev transilvanskega vozla bo trd oreh. Meje X Vzhodni Evropi so. namreč po prvi in po drugi svetov® vojni določevale velesile za pogajalskimi mizami, ne da bi upoštevale hotenja narodov in ljudi; tako se je morala R°' munija odpovedati Moldaviji, da se sedaj krčevito oklep8 svoje Transilvanije. Niz koncertov hard-rocka spravil mesto na kolena BONN - Manjšemu bavarskemu mestecu je bil festival hard-rock koncertov usoden. Schvveiniurt je namreč postal prizorišče množičnih pouličnih pretepov, vsesplošnega nasilja in huliganskih podvigov, ki so spremljali otvoritveni koncert skupine Monsters oi Rock. Prave pošasti pa niso skakljale po odru in brenkale na električne kitare, »monstrumi« so žal tavali po mestnih ulicah. V Schweinfurtu se je takih spak zbralo kar 40 tisoč, od katerih jih je dobršen del zapilo svojo rockovsko strast v vinu in likerjih, tako da so se pijani podali na množični nočni po- hod. Vinjeni huligani so bili kajpak oboroženi. Poleg železnih palic so imeli tudi nože, vihteli so razbite steklenice in lučali kamenje. Huliganska drhal je razbila šipe mestnih trgovin, izrula okrasno grmičevje, uničila parkirane avtomobile in celo pretepla nekaj nič hudega slutečih pešcev. Policija se jim je postavila v bran, 2.000 policajev pa jim ni bilo kos. V bavarsko mestece se je vrnil mir šele v poznih jutranjih urah, ko so huligani prebavili alkohol in izginili kot kafra. Policiji je namreč uspelo aretirati le skupinico 40 huliganov. V Parizu umrl Enrico Fulchignoni PARIZ — V Parizu, kjer je preživel dobršen del svojega življenja, je sinoči nenadoma umrl Enrico Fulchignoni, predsednik mednarodnega sveta za film in televizijo Prl UNESCO. Fulchignoni je bil psihiater in je dolga leta predaval splošno psihologijo na rimski Univerzi-V Messini, kjer se je rodil leta 1913' je ustanovil eksperimentalno gledališče in se redno ukvarjal z dramsko umetnostjo ter podpi®®1 tudi vrsto pomembnih gledališk® režij. Čez nekaj dni bi bil moral na Beneški festival kot izvedenec za avdiovizualna sredstva. • Benetke NADALJEVANJE S 1. STRANI Na Lidu obljubljajo enkratno gala predstavo, ki ji bo sledila impozantna zakuska (beri party) v hotelu Des Ba-ins. Na jedilniku bodo menda izključno francoske specialitete, ki jih bodo francoski sponzorji večera pripeljali s seboj iz Pariza. Tako projekcija Casanove kot večer v Des Bainsu bosta torej prej mondena trenutka kot pristni filmski dogodek, filmskim festivalom brez prireditev, za katere si ljudje trgajo vabila iz rok, pa menda ni usojeno dolgo življenje. Benetke bodo letos praznovale svoj 45. festival, med množico, ki bo že danes polnila dvorane na Lidu, pa bo najbrž le skromna skupina filmskih ljubiteljev dejansko vesela Casanove. Film nosi namreč podpis ruskega režiserja Aleksandra Volkova, ki je v začetku dvajsetih let zbežal v Francijo. Tudi igralci so vsi člani pariške elite »belih« Rusov, ki so izgubili carja, a ne aristokratske duše. Prava filmska poslastica pa je tudi interpretacija italijanske igralke Rine De Liguro, ki je v nekaterih scenah pokazala svoje bujne prsi. Zbiralci fotografij in kartic se kar pulijo za njeno razgaljeno podobo, srečni lastniki vabila za beneško projekcijo pa bodo damo lahko videli na lastne oči, in to v »barvah«, saj je Cinemathegue Francaise poskrbela tudi za barvano kopijo. Po velikem dogodku se bo filmski festival nadaljeval - kot je v že zakoreninjenem običaju - z uradno otvoritvijo v Veliki filmski palači, ki so jo letos za pičlih 150 milijonov lir okrasili z zlatimi filmskimi trakovi. Nato bodo pričele brneti televizijske kamere, tipkalni stoji bodo ropotali, telefaksi žvižgali, novinarji pa se mučili na neudobnih stolih. Festival se pričenja. EVA FORNAZARIČ Petrol d. o. ISTRA-BENZ KOPER čestita ob prazniku občine Sežana vsem delovnim ljudem, občanom ter poslovnim partnerjem kraški zidar Splošno gradbeno podjetje n. sol. o. Sežana — Partizanska ulica št. 28 s svojimi TOZD: — GRADBENA OPERATIVA — MEHANIZACIJA — PROIZVODNA OBRT — MARMOR — PROJEKTIVNI BIRO — DSSS Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem želimo obilo delovnih uspehov ob prazniku sežanske občine CIMOS KOPER TOVARNA AVTOMOBILOV N.SOLO. KOPER TOZD Proizvodnja avtomobilskih delov Senožeče pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Sežana Vsem občanom, delavcem in poslovnim partnerjevi želimo veliko uspehov pri delu in se priporočamo tovarna pletenin in konfekcije n. sol. o. sežana Vsem delovnim ljudem in našim poslovnim partnerjem želimo veselo praznovanje 28. avgusta, občinskega praznika V občini Sežana Podelili nagrade zaslužnim organizacijam in delavcem SEŽANA — V prisotnosti številnih e edstavnikov družbenopolitičnih in h«h oblasti ter prijateljskih in po-atenih občin so včeraj v Sežani slav-ostno obeležili občinski praznik - avgust s katerim se spominjajo nh 0>vlečni konj« — in to je le en 0bčin'r ~ za nadaljnji razvoj sežanske A. S. *isnaZStavo Claudie Raza v Tolmeču nrii. °dprH sinoči, ampak jo bodo prihodnjo soboto ob 19. uri. Kravosove grafike in Pangerčeve pesmi v prenovljeni sežanski Mali galeriji Prenovljena Mala galerija v Sežani je od četrtka odeta z grafikami tržaškega umetnika Marjana Kravosa. Odprtje razstave, ki jo je Mala galerija priredila v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine in ljubljansko Moderno galerijo, je pomenilo uvod v praznovanje jutrišnjega občinskega praznika Občine Sežana, v okviru katerega bo konec tedna stekla še vrsta drugih prireditev. Razstavo sta ob odprtju oplemenitila pesem domačega ženskega pevskega zbora KUD J. Pahor in poezija dolinskega pesnika Borisa Pangerca. Marjan Kravos je že »star znanec« sežanskih ljubiteljev likovne umetnosti. Tu je razstavljal leta 1979 (v Kosovelovi knjižnici), tri leta kasneje v Mali galeriji, pred dvema letoma pa spet v Kosovelovi knjižnici. Tokrat se predstavlja z ducatom grafik novejše »proizvodnje« (saj nosijo letnico 1986 in 1987), ki so bile pred meseci na ogled v Ajdovščini in v Ljubljani. O umetniku in njegovem delu je spregovoril Pavel Škrinjar. Potem ko je omenil številne Kravosove samostojne in skupinske razstave (prvih je bilo čez dvajest, drugih pa kakih trideset), se je zaustavil ob stvaritvah tržaškega grafika. Poudaril je, da Kravos najpogosteje uporablja tehniki akvatinte in suhe igle, kar je razvidno tudi iz slik, ki so tokrat na ogled. Vse razstavljene grafike druži isti lik - kvadrat, ki je po mnenju likovnega kritika Marjana Tršarja »mimo kroga najbolj uravnoteženi lik«. »Subtilna slikarjeva duša ga tukaj plemeniti in oživlja s stoterimi izpovedmi,« je dodal Pavel Škrinjar in nadalje menil, da se ob gledanju umetnikovih slik zazdi, »kot da smo v enem samem prostoru, z enim samim življenjem, ki pa je v tem istem prostoru in v tem istem življenju tako silovito, različno občuteno in doživeto.« Iz razstavljenih grafik vejeta izredna tenkočutnost izražanja in mojstrsko oblikovanje, ki iz preprostega lika naredi sliko, iz katere diha življenje, je Pavel Škrinjar sklenil svoj predstavitveni nagovor. Po pesmih, ki jih je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel ženski pevski zbor KUD J. Pahor, se je prisotnim s svojimi poezijami predstavil dolinski pesnik Boris Pangerc. Tajnik sežanske Zveze kulturnih organizacij Aleksander Peršolja je »upravičil« (če nam je tako grob izraz dovoljen) pesnikov nastop z dejstvom, da so se primorski pisatelji, ki se sedaj združujejo v lastno organizacijo, odločili za prisotnost in sodelovanje na vseh kulturnih prireditvah, da bi se tako, v tem za slovenski narod težkem času slišal tudi njihov glas. Poezija Borisa Pangerca, polna notranjega nemira in iskanj, je bila v tem primeru nadvse pomenljiva in — v zaključni Pesmi za jutri — tudi izrazita. Jože Smole (SZDL) sprejel Brezigarja TRST — Deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Brezigarja je v sredo v Ljubljani sprejel predsednik SZDL Jože Smole. Na sestanku je tekla beseda o vprašanjih skupnega interesa. Kot poroča tiskovno poročilo SSk je Brezigar gostitelju orisal programske sporazume, ki so privedli do ustanovitve novega deželnega odbora, s posebnim ozirom na vprašanja, ki so povezana na obmejno sodelovanje in na zaščito slovenske manjšine v Italiji. Jože Smole, kot je še rečeno v tiskovnem poročilu SSk, je obširno govoril o zadnjih političnih dogodkih v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji. Brezigar se je v Ljubljani tudi sestal s predstavniki novoustanovljenega odbora za obrambo človekovih pravic. San Daniele: šagra kot promocija SAN DANIELE — Na prvi pogled se ne razlikuje od drugih šager in praznikov, saj sloni na isti zasnovi (kioski z vinom in pršutom, stojnice z igračami, ansambli ljudske glasbe), v resnici pa je vsakoletni praznik pršuta v kraju San Daniele nekaj več kot navadna šagra. In ne samo, ker je proizvodnja pršuta tesno povezana s tradicijo in z gospodarsko stvarnostjo furlanskega mesteca. Vsakoletni praznik je namreč postal eden od važnih sredstev za uveljavljanje in promocijo tamkajšnjega pršuta. Nič čudngga zato, da so se v petek zvečer kratke otvoritve praznika udeležili, poleg seveda občinskih upraviteljev in voditeljev konzorcija za proizvodnjo pršuta, tudi predsednik videmske Gospodarske zbornice Bravo in deželni odbornik za kmetijstvo Turello, z njimi pa predstavniki občine Beljak, s katerimi ima San Daniele tesno vez. Praznik je priklical, kot je običaj, veliko domačih in tujih obiskovalcev, ki se bodo do ponedeljka zbirali ob kioskih s pršutom in z vinom. In ob dobri postrežbi in dobrem prigrizku bodo tudi oni pomagali, da se širi sloves značilnega proizvoda, ki se je že močno uveljavil na domačem in evropskem trgu. Ob obtvoritvi razstave so prvič predvajali tudi dokumentarec, v katerem nastopajo predvsem mladi iz San Danieleja in ki je eno od sredstev za nadaljnjo promocijo tamkajšnjega pršuta v Evropi. POSLOVNA SKUPNOST Sežana Vsem sodelavcem, občanom in zamejskim rojakom želimo ob občinskem prazniku, 28. avgustu veliko delovnih uspehov Tudi KGS na Parmski sejem TRST — Čez pičel mesec, in sicer od 22. do 25. septembra, bo v Parmi 5. salon goratih področij "Quota 600". Gre za razstavno prireditev, ki jo prireja Parmski velesejem pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem, Vsedržavnega združenja goratih občin in skupnosti, Zveze italijanskih pokrajin in Italijanskega združenja sveta evropskih občin in dežel. Po namenih prirediteljev naj bi salon bil "evropska izložba goratega sveta", na katerem naj bi si bilo mogoče ogledati vse (ali skoraj), kar ta svet nudi tržišču in kar tržišče nudi temu svetu. Prireditve se bo udeležila tudi Kraška gorska skupnost, a ne sama, marveč skupno z drugimi gorskimi skupnostmi iz F-JK. KGS vsekakor vabi vse, ki uspešno delujejo na področju enogastronomije, turizma in obrtništva in ki bi se želeli razstave v Parmi udeležiti, naj se čim-prej javijo na njen naslov, Sesljan 56/b, tel. 040/299026. Kmetovalci se lahko obrnejo tudi na KZ, obrtniki in trgovci pa na SDGZ. 17* Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo ob prazniku sežanske občine Skupščina občine Sežana in družbenopolitične organizacije Zagrebački transporti OOUR MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT 66210 SEŽANA Tel. 003867/72-311 Ob prazniku občine Sežana čestitamo vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem vsem občanom tovarna KRASMETAL - Sežana vam čestita ob prazniku občine Sežana čestitamo ob prazniku občine Sežana SOZD ELEKTROTEHNA proizvodnja in trgovina Ljubljana, Titova 51 telefon 061 320-241 telex 31-130, 31-184 yu etehna — proizvodnja glasbil in učil — trgovina na debelo, skladiščenje in transport — zunanja trgovina: izvoz, uvoz, zastopanje tujih firm, maloobmejni promet, kooperacije — trgovina na drobno v 51 prodajalnah v Sloveniji in Hrvaški K ELEKTROTEHNA V nedeljo volitve upravljalcev kmetijskih seznamov Tržaški kmetovalci sklenili da nastopijo na enotni Usti Na glasovnicah bo tako en sam (dvojezični) znak Imena kandidatov za pokrajinsko in občinske komisije Dvojezični znak enotne liste tržaških kmetovalcev Prihodnjo nedeljo bodo na Tržaškem prve volitve za sestavo pokrajinske in občinskih komisij, ki bodo upravljale pokrajinski seznam kmetijskih podjetnikov v Tržaški pokrajini. V ostalih pokrajinah naše dežele so bile prve volitve pokrajinskih komisij že leta 1976. Ker ni bil postopek dvojezičen so se tržaški kmetovalci uprli. Eden izmed razlogov je bil tudi ta, da so bile volitve v kmečko bolniško blagajno, ki so bile leta 1972, dvojezične. Volitve je takrat razpisal državni funkcionar. Skratka, država je priznala dvojezičnost, odgovorni na krajevni ravni pa so se odločili za korak nazaj in niso hoteli priznati slovenščine. Sedaj so se zadeve končno razčistile. Deželni odbor Fur-janije-Julijske krajine je pristal na to, da se lahko uporablja tudi slovenski jezik in volitve bodo potekale dvojezično, kot je razvidno tudi iz vseh uradnih dokumentov in razpisov. Ker so to prve volitve, jih je razpisal komisar. Izjemno pozitivno dejstvo je tudi to, da bodo kmetovalci na volitvah nastopili enotno. Sestavili so enotno listo, na kateri nastopajo Kmečka zveza, Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev in Zveza veleposestnikov. Odločitev je seveda velikega pomena, saj je zelo važno, da kmetovalci na Tržaškem združijo svoje moči in se zavzamejo za razvoj tukajšnjega kmetijstva. Odgovorne oblasti in politični krogi doslej niso imeli dovolj posluha za tako pomembno gospodarsko dejavnost, kot je kmetijstvo. Zemljo v okolici Trsta in na Krasu so razlaščali. Gradile so se ceste, najrazličnejše infrastrukture, stanovanjski bloki, znanstveni objekti itd. Tudi ko bi verjeli trditvi, da je vedno šlo za posege »v splošno korist«, ne moramo sprejeti dejstva, da pri odločitvah razlaščevalci niso upoštevali problema zemlje, kmetijstva in okolja. Takšno početje je marsikaterega kmeta prisililo, da zmanjša svojo dejavnost in se odpove razvojnim načrtom. Tudi pravih spodbud ni bilo in jih še ni, zato ni čudno, da se spreminjajo podobe vasi in da si mladi iščejo delo izven kmetije. Kmetijstvo na Tržaškem še ni doseglo tiste stopnje racionalne organiziranosti, ki je za sodoben razvoj te gospodarske panoge nujna, ker se v zavesti mnogih ljudi in posebno tistih, ki opravljajo pomemne funkcije, še ni zasidrala zavest, da se tudi v Tržaški pokrajini lahko razvija kmetijistvo in da je slednje lahko vir zaslužka in orožje proti brezposelnosti. Enoten nastop kmetov in njihovih organizacij je zato zelo koristen, saj zagotavlja kmetom večjo moč in učinkovitost pri izvajanju neobhodno potrebnih pritiskov na odgovorne oblasti. Volitve bodo, kot smo že zapisali, prihodnjo nedeljo, 4. septembra. Volišča bodo odprta od 9. do 19. ure, volilni upravičenci pa bodo volili v naslednjih krajih: Volišče za okrožje Dolina-Milje bo v dvorani očinskega sveta, ki je v občinski palači v Dolini (št. 270). Kmetovalci iz Devina in Nabrežine bodo volili v občinski knjižnici, Nabrežinski trg št. 97. Volišče za Repentabor bo v Kulturnem domu "Albin Bubnič", Repentabor št. 86. V Zgoniku bo volišče v Kulturnem centru, Mali Repen št. 52. Trst je razdeljen na dve volišči in sicer Trst 1, ki bo v Mestni izpostavi pri Svetem Ivanu, Lonjerska cesta št. 1, in Trst 2, kjer bo volišče v Mestni izpostavi za Vzhodni' Kras na Opčinah, Proseška ulica št. 28. Kmetovalci so že prejeli na dom vabilo na volitve, na katerem je tudi zapisano, kje bodo lahko volili. Pozorni morajo biti predvsem kmetovalci iz tržaške občine. Vsak volilni upravičenec bo dobil dve glasovnici: eno za izvolitev pokrajinske komisije, drugo za izvolitev občinske komisije. Na volitvah nastopa samo ena lista, zato bodo morali volilci prečrtati kvadrat na zgornji desni strani volil-nice, kjer je napisano Enotna lista. Znaka liste naj ne prekrižajo. Kandidatna lista za sestavo Pokrajinske komisije je naslednja: Bortolin Luigi, Cok Marcello, Debeliš Luigi, Guštin Alfonso, lordano Alessandro, Milic Dušan, Olenich Ermene-gildo, Ota Roberto, Pernarcich Bruno, Scheriani Giuseppe, Semec Radovan in Tence por. Kostnapfel Ines. Kandidati za občinsko komisijo v Trstu so: Baldini por. Tenze Lina, Bole Antonio, Caris Giusto, Glavina Edoardo in Luccas Rodolfo. Kandidati za občinsko komisijo v Zgoniku so: Milič Giuseppe, Orel Felice, Štolfa Srečko, Žigon Fortunato in Žužek Gianfranco. Kandidati za občinsko komisijo na Repentabru so: Bizjak Valentino, Guštin Giovanni, Purič Emilio, Škabar por. Gomizelj Anamarija in Škabar Carlo. Kandidati za občinsko komisijo Devina in Nabrežine so: Antonič Giovanni, Kante por. Frandoli Ada, Cante Edi, Carli Miloš in Pernarcich Mario. Kandidati za medobčinsko komisijo Dolina - Milje so: Millo Giorgio in Sancin Vitjan, Smotlak Robert, Tuli Remi-gio in Zecchin Mario. Jutri začasno zaprtje dveh mejnih prehodov Kot smo že napovedali, bosta drugorazredna mejna prehoda pri Ospu (v dolinski občini) in Šempolaju (v devinsko-nabrežinski občini) od jutri do 23. septembra zaprta zaradi popravil, s katerimi nameravajo izboljšati gradbene strukture prehodov. Obmejna policija sporoča, da bodo obmejni promet v tem obdobju preusmerili na mejna prehoda pri Prebenegu (Socerb) in pri Jamljah. Tečaji za prostovoljce Rdečega križa Tudi človekove pravice skrb prostovoljcev RK »Hilfe ohne Grenzen« (pomoč brez meja) in »The Red cross helps, help the Red cross« (Rdeči križ pomaga, pomagaj Rdečemu križu) sta le dve od najbolj izrazitih gesel, s katerimi delajo reklamo za Rdeči križ v Avstriji in v Veliki Britaniji. Če namreč Rdeči križ priskoči na pomoč vsakič, ko so ljudje v težavah (pri avtomobilskih in domačih nesrečah, naravnih in tehnoloških katastrofah), potrebuje tudi Rdeči križ veliko podpore, in ne samo finančne, pač pa tudi prostovoljnega konkretnega dela. Italijanski Rdeči križ — katerega naloga ni le reševanje ponesrečencev — pa ima vedno manj uslužbencev, tako da je vsaka pomoč dobrodošla. Pri Rdečem križu že obstaja korpus prostovoljcev, ki opravlja raznovrstne naloge: prostovoljno delo na rešilcih Rdečega križa, pomoč starostnikom na domu, vodenje tečajev prve pomoči za šole in delovne skupnosti ter seznanjanje javnosti o človekovih pravicah. Če je njihova prva — in v nekem oziru tudi izvirna — dejavnost na rešilcih precej znana, pa je javnost veliko manj seznanjena z drugimi dejavnostmi prostovoljcev. Prav zaradi tega pa se malokdo odloči, da se jim pridruži, čeprav so te dejavnosti ravno tako pomembne. Najmanj prostovoljcev — posebno takih, ki obvladajo slovenski jezik — štejejo med monitorji (beseda izhaja iz francoščine in je v rabi vse od ustanovitve Rdečega križa), to je med učitelji, ki vodijo tečaje prve pomoči za vse prostovoljce in za razne skupnosti. Prvo skupino monitorjev, ki šteje deset ljudi, so v Trstu izoblikovali pred dvema letoma, medtem ko so korpus prostovoljcev ustanovili pred skoraj štirimi leti. Monitorji so namreč že izpopolnjeni prostovoljci, ki lahko nudijo drugim osnovne medicinske informacije o prvi pomoči. Njihova vloga je v nekem pogledu neprecenljiva in skoraj pomembnejša od normalnega prostovoljnega dela na rešilcih, saj omogočajo ljudem, da se tudi sami znajdejo v trenutku, ko se njihovi bližnji na katerikoli način ponesrečijo. Takojšen in učinkovit poseg v primeru slabosti ali nesreče lahko reši človeško življenje, medtem ko nespretni in priložnostni reševalec lahko še poslabša situacijo. Monitorji začnejo delati, tako kot vsi ostali prostovoljci, na rešilcih, šele nato pa obiščejo izpopolnjevalne tečaje. Doslej so jih za tržaške monitorje organizirali dva: spomladi leta 1986 in pozimi leta 1987. Tudi potem, ko so že začeli voditi tečaje o prvi pomoči, pa se morajo monitorji izpopolnjevati na krajših seminarjih, ki jih vodijo specializi' rani zdravniki. Tako so tržaški monitorji začeli samostojno voditi tečaje šele februarja lani, doslej pa so jih imeli skupno okrog dvajset. Tečaje v nižjih srednjih šolah, na športnih in drugih združenjih ter v podjetjih je doslej obiskalo približno tisoč ljudi, kar priča tudi o tem, da si ljudje želijo več medicinskih informacij in predvsem informacij, kako je treba pomagati drugim. Take informacije bi morali nuditi v šoli, ko pa že ni tako, se lahko tudi šole obrnejo na prostovoljce Rdečega križa. Druga dejavnost prostovoljcev Rdečega križa, ki je v Trstu še v povojih, je širjenje načela o človekovih pravicah. Solidarnost do sočloveka ne glede na njegovo rasno in etnično pripadnost, na vero ali politično prepričanje je namreč prvo načelo Rdečega križa vse od njegove ustanovitve, solidarnost pa je treba nuditi vsem ljudem, ki trpijo. Zato si Rdečf križ prizadeva, da pomaga tudi zapornikom in političnim jetnikom, čeprav je dolžan spoštovati zakone države, v kateri deluje. Zato je tudi njegova vloga drugačna kot tista od .organizacije Amnesty International. Medtem ko Al javno obtožuje diskriminacije po sredstvih javnega obveščanja in skuša prisiliti države, da bolj človeško ravnajo z jetniki tako, da pritiska na javno mnenje, pa skuša Rdeči križ poseči na državi enakopravni ravni. Njegova moč je odvisna prav od dejstva, da je njegova vloga v sklopu neke države neprecenljiva. Ob konkretnih posegih v korist vseh, ki so na katerikoli način zapostavljeni, pa Rdeči križ prireja tudi seminarje za širjenje načel o človekovih pravicah in ima hkrati tudi posebne raziskovalne skupine, ki preučujejo sodobne oblike kršenja človekovih pravic v normalnih in ekstremnih situacijah (etnične, verske in politične manjšine, begunci in pregnanci, organizirana in spontana gverila, teroristično združevanje itd.). V Trstu — mestu na meji, ki ne razmejuje samo dveh držav, pač pa tudi dva drugačna politična sistema — je po mnenju prostovoljcev Rdečega križa treba organizirati dobro pripravljeno skupino raziskovalcev, ki bi obvladovali različna področja italijanskega in mednarodnega prava. Zato bodo prostovoljci Rdečega križa z veseljem sprejeli vse, ki bi radi pomagali pri njihovim dejavnostim. Vpisovanje na tečaje pr°' stovoljcev se bo začelo 26. septembra. B. G. Poštna uprava vztraja pri diskriminaciji do manjšine V Nabrežini in Devinu zavrnili pismi zaradi naslova v slovenščini Vse kaže, da ravnatelju pokrajinske poštne uprave Vincenzu Carboneju ni znan latinski pregovor "errare humanum est, perse-verare diabolicum". Kljub dejstvu, da je tržaški pretor Reinotti pred nekaj meseci z razsodbo poudaril, da je uporaba slovenščine v poštnih dopisih in še zlasti v naslavljanju poštnih pošiljk povsem v skladu z mednarodnimi predpisi, z zakonom in s poštnim pravilnikom, pokrajinski ravnatelj vztraja v svojem odklonilnem odnosu do slovenskega jezika. Tako je, kot kaže, pred nedavnim izdal okrožnico, s katero tudi okoliškim poštnim uradom prepoveduje sprejemanje pošiljk z naslovom v slovenščini, če so pošiljke namenjene v Trst. In tako se je svetovalki svetoi-vanskega rajonskega sveta Jagodi Kjuder pripetilo, da so ji najprej v Nabrežini in nato v Devinu zavrnili pismi, ki jih je naslovila tržaški občini, ker je bil naslov napisan v slovenščini. Kjudrova je 9. avgusta oddala na poštnem uradu v Nabrežini ekspresni priporočeni pismi s povratnico naslovljeni na Občino Trst, XIII. oddelek, Trg Zed. Italije št. 4, 34121 TRST TS. Dežurna uradnica je pismi sprejela, nekaj dni pozneje pa so jo pozvali v omenjeni urad in ji vrnili pismi, češ da pismonoša ni vedel, kam naj bi jih nesel. Njeno skli- cevanje na poštni pravilnik, na Londonski sporazum in na zakon ni zaleglo. Prav tako ni zaleglo v Devinu. Zato je Kjudrova sklenila, da se obrne na karabinjerje. V prisotnosti prevajalke je skupno s karabinjerji sestavila pritožbo in jo poslala območnemu ravnateljstvu poštne službe za Furlanijo-Julijsko krajino. V pritožbi Kjudrova poudarja, da je poštna služba grobo kršila njene pravice, saj je dolžna dostaviti vse pošiljke z naslovom v latinici. Istočasno je zahtevala, naj se primerno postopa proti osebam, ki so ji z zavrnitvijo priporočenih pisem povzročili znatno škodo. Pri tem velja omeniti, da se je Kjudrova tako v Nabrežini kot v Devinu morala pogovarjati z ravnatelji tamkajšnjih uradov v italijanskem jeziku, medtem ko sodita obe vasi med kraje, v katerih bi morali po pravilniku ministrstva za pošte ravnatelji obvladati oba jezika, slovenščino in italijanščino. Dokaz več, da pokrajinski poštni ravnatelj ne spoštuje italijanskega zakona in pravilnika lastnega ministrtva. Kršitve pa še "zabeli" z okrožnicami, ki izrecno preprečujejo sprejemanje poštnih pošiljk z naslovom v slovenskem jeziku. To so dejstva, ki jih pristojni organi ne smejo več spregledati. V. T. Priredilo ga je KD Kraški dom Poletni center v Repnu se je včeraj zaključil »Najlepše je bilo, ko smo se igrali ringaraja... In tudi ko smo jedli sladoled...« pravi plavolasa Katrin, ki utrujena od sprehoda mirno sedi na leseni klopci. Naš pogovorček prekine glasen »čof« in takoj sva obe »nekoliko« mokri. »Petee-er!« se oglasi učiteljica Vilma, ki ima po dveh tednih poletnega živžava kar precej zrahljane živce, »nehaj metati balone z vodo! Saj smo že vsi mokri!« Taki in podobni prizorčki so se dogajali na včerajšnjem zadnjem dnevu dvotedenskega poletnega centra, ki ga je v Koči pod Rupo v Repnu organiziralo domače kulturno društvo Kraški dom. Otroci so se po štirinajstih dneh skupnega igranja temeljito spoznali in razigrali, saj so skupaj preživeli marsikatero prijetno urico z igrami, sprehodi, telovadbo in risanjem, kar je seveda po mnenju otrok vse prej kot utrudljiv posel. Povsem drugačnega mnenja pa so bile animatorke Vilma Purič, Dorjana Jurinčič in Elena Škabar, ki jih je skupina petnajstih več ali manj živahnih otrok v dveh tednih pošteno zdelala. (Ig) Na sliki (foto Križmančič) udeleženci poletnega centra v Repnu. Odprto pismo organizacij in zasebnikov Javna podpora Monciniju je sramota za ves Trst Polemike ob primeru Moncini zavzemajo vedno večje razsežnosti. Počasi se namreč oglašajo vsi tisti, za katere j® bilo vedenje tržaških uglednih osebnosti, ki so javno bran1' le Moncinija, sramotilno in nespoštljivo do mladoletnik°v' Včeraj smo jirejeli pismo, ki so ga podpisale številn® organizacije (ZZI iz Trsta, Vidma, Gradišča, Settima onna/ ženski pokrajinski kolektiv ACLI, Kolektiv za zdravje i&n' ske, ženske koordinacije zelenih, Skupina za raziskovanj® in podporo materinstvu, ženska koordinacija ProletarsK demokracije, ženske Zveze za okolje, ARCI-Donna), številn javni delavci (delavke službe za umsko zdravje, predsedn ki odborov, ki upravljajo družinske posvetovalnice, delavC službe za pomoč mladoletnikom) in 45 drugih oseb. Po mnenju podpisanih bi dogodek lahko ostal sam^ eden od številnih primerov, ko se moška spolnost "izraža nasiljem in sadizmom, ko ne bi dober del pomembn®9 Trsta" javno in širokogrudno podprl obtoženca. »Sociali®11.^ ni podpredsednik deželnega odbora Carbone, Lloyd Adriatica Irneri, predsednik Tržaške hranilnice 9 pin, predsednik letoviščarske ustanove Barison in ^teVyaii • ' ' '‘"''"tl' j® politične in podjetniške osebnosti so se skoraj poteg1 za to, kdo bo najbolje podprl Moncinija. Taki enotnosu 1 mogoče botrovalo dejstvo, da bi morala biti deklic®.' , jih je posnela ameriška policija, op. ur.) iz Tretjega _sv Tudi po mnenju ameriških sodnikov so izjave katero se je Moncini pogajal med telefonskimi pogovori^ osebnosti pogojevale odločitev sodišča, ki je izreklo — ^ no milo kazen — eno leto zapora, so pa tudi prepr'"''fi' bi Monciniju sodili zaradi poskusa nasilja nad mla—- ,nl co,« piše v pismu. Nadalje pa pismo ugotavlja, da si l?ka.v leto zapora, so pa tudi preprečil®' . aradi poskusa nasilja nad mladol® . dalje pa pismo ugotavlja, da si časopisi sploh niso postavili vprašanja, ali je Moncini K »Časopisje je celo postavilo v dvom verodostojnost sr^1^i1rto-ga telefonskega posnetka, v katerem je "gentleman" naC g0 val mučenje deklice, in zakonitost procesa ter P°?^aj1£e, domnevo o političnih manevrih proti obtožencu. ja. razen javnega tožilca, ni izrekel besedice v obrambo jn doletnikov. Nihče ni niti opozoril na sramotilno vrzel i _ janske zakonodaje, ki ne kaznuje širjenja in uPora^ernos-nografskega materiala z mladoletniki. Nastanku solida tne fronte je verjetno botrovalo dejstvo, da je Moncini memben podjetnik, da pripada masonskim ložam 111 sn0 v listični stranki. Solidarnost pa je nastala skoraj sPontg(jrij® sklopu moškega vodilnega razreda.« Podpisniki naz napovedujejo, da bodo stopili v stik z ameriškimi °/9a ie-cijami, ki se borijo proti zlorabi otrok, in s sodniko wom, ki je vodil proces proti Monciniju. Socialisti zahtevajo mesto tržaškega župana Gospodarska kriza vpliva na pogajanja med strankami Pred napovedanima sejama tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta so ^ Polnem teku pogajalna srečanja med strankami. Vrstijo se izjave in stališča, Pravi protagonist pa je kljub vsemu čedalje hujša kriza gospodarskih struktur na rzaškem, ki so jo zadnje prigode okrog škedenjske železarne AIT še zaostrile. . . Na sestanku med delegacijama PSI in Liste za Trst je pokrajinski tajnik jaških socialistov Agnelli dejal, da bi moral biti prihodnji tržaški župan socia-jS,;' Predsednik deželnega odbora je demokristijan in zato bi bilo nesprejemljivo, a bi tudi župan glavnega mesta dežele pripadal isti stranki. Agnelli je omenil .katere druge italijanske dežele in njihova glavna mesta, kjer so volili župana n Predsednika po omenjeni logiki. v Na sestanku sta si bili obe stranki enotni v obsodbi sedanjega vodenja erzavnih soudeležb. Vroče polemike v zvezi z afero škedenjske železarne se eitno še ne bodo polegle. Na tržaškem sedežu KD sta se včeraj srečali delegaciji omenjene stranke in ,./likalnih predstavnikov CGIL, CISL in UIL. Po sestanku je KD izdala daljše . ovno sporočilo, v katerem je med drugim zapisano, da je med stališči KD in Indikatov veliko skupnega. Na sestanku so se pogovarjali o najbolj perečih 3°spodarskih in upravnih vprašanjih Trsta. Govor je bil o državnih soudeležbah, asebnem industrijskem sektorju, o brezposelnosti, o vprašanjih skrbstva, o tržaš-6111 Pristanišču, znanstvenih ustanovah itd. KD je poudarila, da želi vzpostaviti trajne stike s sindikati. Glede političnih Prašanj pa je stranka poudarila, da se zavzema za trdni koaliciji, ki bi zagotav-lali mestu in pokrajini učinkovito upravljanje. Sindikalni predstavniki so na-jnreč v svojih posegih poudarili, da je potrebno posodobiti in racionalizirati upravne strukture. Na sestanku sta delegaciji soglašali, da je potrebno sklicati tretjo konferen-'r°, o pokrajinskem gopodarstvu. Prav pokrajinska uprava naj bi koordinirala Prizadevanja za reševanje gospodarske krize. Sestanek med KD in sindikati, ki se bodo v prihodnjih dneh pogovarjali tudi ^ Predstavniki drugih strank, začenši s KPI, jasno kaže, da bodo prav gospodar-ka vprašanja bistvena postavka pri pogajanjih za sestavo občinskega in pokra-Pnskega odbora. Seveda ne bo šlo brez politične geometrije, upati je le, da se s°do tržaške politične sile, ki bodo upravljale Občino in Pokrajino, pričele ^ocati s stvarnostjo. Skratka, da osrednja dilema ne bo večje ali manjše italijan- Kmalu nove umetne ledvice Služba za hemodializo je prebrodila težave je srza*^a krajevna zdravstvena enota Us P0ročila, da je odgovornim končno je v t °dPraviti težave, s katerimi se služh ^ poletnih mesecih spopadala irireb za hemodializo. Junija so na-terim z^ravnlki opazili, da se je neka-rn0T? Pacientom, ki so podvrženi he-teiUi) z^' nenahoma dvignila telesna stven at;Ura- Nadzorništvo in zdrav-2drav°- Vodstvo KZE ter odgovorni ni u ,niki prizadetega oddelka v glav-so »i/hšnici in v centru pri Sv. Ivanu V®«0! napovedali "izredno stanje", razlr . ahzatorje (umetne ■ ledvice) so { ‘Ulili, obenem pa so jih dali natan-re 0 Pregledati, da bi se prepričali, ali kai v uiejo brezhibno. Ukrepi so se Sp „j alu izkazali za učinkovite, saj l5' iuhja med bolniki z ledvično uticienco ni več pojavila vročina, fr.,., aPrave za hemodializo so zelo ob-pr(J,1Ve in potrebujejo skrbno in ne- še toliko ^rževanie- To P™il0 velja ki °.. °ij Prl nas' sal se Ph v trzas-entr,°^rajini poslužuje kakih 150 paci-b0„,.v' Uprava KZE napoveduje, da dat a.centra za hemodializo kmalu bo-eJsa, saj bodo dobili kar osem no- vih umetnih ledvic. V načrtu pa je nabava še enkrat toliko naprav, ki bodo nadomestile nekoliko zastarele diali-zatorje. Po načrtu naj bi torej v kratkem zamenjali vse elektronske naprave za hemodializo, s katerimi razpolaga zdravstvena služba v tržaški pokrajini. Stare umetne ledvice bodo vsekakor ostale v bolnišnicah, saj so še vedno uporabne. V tiskovnem sporočilu, ki ga je KZE poslala javnim občilom, piše, da je zaprosila deželno upravo, naj kljub splošni prepovedi dovoli zaposlitev osmih fiziopatologov. Dežela namreč ni hotela odobriti načrta tržaške KZE, ko je zaprosila za razpis novih delovnih mest, ki so za zdravstveno službo nujno potrebna. Kar pa zadeva načrt za prenovitev in razširitev prostorov službe za hemodializo v glavni bolnišnici, je napredek že opazen. Kaže, da bodo čez nekaj mesecev dela zaključena. To med drugim pomeni, da bo prostora za kakih deset pacientov več, obenem pa bodo preuredili čakalnice in prostore za rekreacijo bolnikov. Naravovarstveniki proti lokaciji sinhrotrona »Sonce najlepša luč za nas in za Kras« »Najlepša luč je za nas in za Kras sonce, Bazovica in Bazovci nočejo sinhrotrona.« S temi gesli so se tržaški naravovarstveniki - predstavniki raznih ekoloških gibanj, skupine Gruppo studi libertari, Zelene liste in anarhistov - podali skupaj z bazovskimi mladinci na kolesarski pohod po Krasu. Kolesarska vrsta z lepaki, ki so pozivali prebivalce k boju proti namestitvi sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici in proti divji urbanizaciji Krasa, je odpotovala izpred bazoviškega spomenika nekaj po 10. uri dopoldne ter obiskala Trebče, Padriče, Bane in Opčine, kjer so naravovarstveniki z dvojezičnimi gesli pozvali prebivalstvo, naj podpiše protestno resolucijo proti Rubbijevi odločitvi in naj se z združenimi močmi upre uničenju obdelanih površin in nenadomestljivega naravnega bogastva. Ob koncu protestnega izleta so se udeleženci spet zbrali pred spomenikom v Bazovici. Tu so postavili mizo in trasparente, s katerimi so opozorili mimoidoče na nevarnost, ki jo sinhrotronski svetlobni generator predstavlja za območje T8. Tako naravovarstveniki kot slovensko prebivalstvo ne nasprotujejo znanstvenemu napredku in gradnji pospeševalnika, zahtevajo pa, naj se stroj zgradi na prvotno predvidenem zemljišču znotraj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Večja skupina organizatorjev protestne manifestacije pa se je podala do mejnega prehoda na Pesku, kjer je z letakom v štirih jezikih seznanjala mimoidoče turiste s problemom sinhrotrona in pozivala vse, naj se zavzamejo za rešitev kraške zemlje v okolici Bazovice. Udeležba na manifestaciji ni bila množična, vendar to tudi ni bil namen pobudnikov. S kolesarjenjem po Krasu m s svojo prisotnostjo v Bazovici ter na Pesku so želeli predvsem opozoriti Tržačane in mimoidoče turiste na problem zaščite kraškega okolja in seveda tudi prebivalcev tega svojstvenega koščka zemlje. Glede na število zbranih podpisov pod peticijo in na dojemljivost turistov za razloge ljubiteljev narave in prebivalcev Krasa, so jjrireditelji dosegli svoj cilj. Na slikah (foto Križmančič): zgoraj kolesarski pohod skozi kraške vasi in spodaj razdeljevanje letakov na mejnem prehodu pri Pesku. šolske vesti Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča, da posluje do konca avgusta s poletnim urnikom in sicer v sredo, 31. t. m., od 10. do 11. ure. Ravnateljstvo znanstvenega liceja F. Prešeren obvešča, da se pričnejo popravni izpiti za šolsko leto 1987/88 za znanstveni in klasični licej v četrtek, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih izpitov je na šolski oglasni deski. Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice začetek šolskega leta 1988/89 v občinskih vrtcih v ponedeljek, 12. septembra 1988, in ne 5. septembra, kot je bilo predhodno domenjeno. razna obvestila Mladinska sekcija SSk vabi vse Slovence v Italiji, da s svojim podpisom podprejo ODBOR ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V SLOVENIJI. Podpisati bo mogoče ob sredah in četrtkih od 18. do 20. ure v Ul. Machiavelli 22, vsak dan pa v Tržaški knjigarni v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Predstavitev akcije bo danes na Našem prazniku v Trnovci. Mešani pevski zbor M. Pertot vabi na prvo pevsko vajo in družabnost v četrtek, 1. septembra, ob 20. uri v društvenih prostorih - Ul. Cerreto 12. Posebno vabljeni novi pevci in pevke. MePZ Primorec-Tabor vabi člane na prvo uglaševalno vajo, ki bo 2. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nove ljubitelje zborovskega petja pričakujemo v četrtek, 1., in v petek, 2. septembra, od 19. do 22. ure ali vsak ponedeljek, torek in petek do vključno 16. septembra. Občina Zgonik v zvezi z možnostjo začasne zaposlitve v šolskem letu 1988/89 objavlja naslednje tri razpise: 1. suplence učnega osebja v občinskih otroških vrtcih in pomožnega osebja v vrtcih in šolah, 2. dodelitev začasnega poklicnega naloga za spremljavo prizadetih otrok in 3. dodelitev začasnega poklicnega naloga animatorja/animatorke otrok v občinskih otroških vrtcih. Rok za predložitev prošenj zapade v soboto, 3. septembra. Vodstvo Društva slovenskih lovcev F-JK "Doberdob" sporoča, da se je pri Italijanski lovski federaciji v Trstu pričel LOVSKI TEČAJ. Če bi bilo zanimanje med slovensko mladino zadovoljivo, je vodstvo društva sklenilo, da bi priredilo na željo pripravnikov še dodatna izpopolnjevalna srečanja. Slovenski lovci imamo namreč razvito bogato lovsko kulturo, običaje in navade in prav je, da se tudi mladi lovci že na samem začetku seznanijo s pomenom in poslanstvom, ki ga je imel in ki ga ima lov pri nas. Za morebitne informacije lahko telefonirate ob urah kosila na št. 200173 - Nevo. ■ Kdor želi postati član novoustanovljenega kluba »Club Triestino fermodel-listi Mitteleuropa«, naj se oglasi na sedežu Mednarodnega združenja za prosti čas v Ul. sv. Frančiška 23, tel. 733800, t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi nono in brat na kratko Razne objave in obvestila ava0b«na Trst obvešča, da bo od 29. SJUsta predor pod Montebellom za-p0 Za Promet med 20.30 in 7. uro. Pre-tieH r bo veljala vsak dan razen ob DnH- uvedli pa so jo zato, da bi v2ri''?tiu ACEGA omogočili opraviti prerzeva*na dela na vodni napeljavi. SrP?°Ved ne velja za javna prevozna stva' za rešilce RK, gasilce ih or- 9ane javne varnosti. s otroški vrtci bodo v Tr- vSe zaceil delovati 19. septembra. Za st Srebne informacije se bodo pQuSI Iahko obrnili od 1. septembra e na Posamezna ravnateljstva. čen°b«na Milje obvešča, da upravi- 0Prostitevhn,0-dVignejH 23 stven v PlacevanJa zdravil in zdrav- d0v, Moritev (ticketov) na osnovi (Mar k°.V na rniljskem županstvu ip Snu0nIiev trg), in sicer ob četrtkih bitu ri°i,ab °P 9' tl- ure. K omenje-koini -dkom ne gre prištevati po- bih 21. Vointl1 invalidov in svojcev voj-Tako rj’ kakor tudi ne rent INAIL. ^trstvaš^l0™^ n°tranjega hst x, a st- JO, ki jo je objavil Uradni rojjj. 80 dne 2. avgusta 1988. Pod- ^ občinskem urSud°bite " pokrajinski svet se bo se-18.30 xP0/!edel;ek, 5. septembra, ob ■ PneviJem redu so izvolitev kov ■ onika, izvolitev štirih odborni-dveh odbornikov suplentov. 20,3q nala Giuseppe Verdi bo jutri ob ha pjhd,Zatbli* Poletni koncert godbe 20.3q ala Giuseppe Verdi bo jutri ob igraia ,a, , rHu Unita. Mestna godba bo s° Moz adbe znanih skladateljev, kot kovSki Wagner, Musorgski in Čaj-skladj,/, ®d drugim bodo zaigrali tudi tor je k “Sveti Sebastijan«, katere av-U Ljfjj ^dnik mestne godbe na piha-a,ano Azzopardo. Vesele počitnice so se zaključile s smrtjo Tržačan utonil v morju na Rodosu Prijetne počitnice na čudovitem grškem otoku Rodosu so se v petek za 41-letnega Bruna Parenzana iz Ulice Marco Polo 41 zaključile s smrtjo. Mož, ki je bil navdušen in spreten potapljač, je utonil v morju. Kaj je zakrivilo tragedijo, trenutno ni znano. Truplo nesrečnega Tržačana bodo pripeljali v rojstno mesto že čez nekaj dni, takoj ko bodo opravili sodno obdukcijo, ki je v teh primerih nujna. Le zdravniki bodo lahko ugotovili dejanski vzrok smrti. Bruno Parenzan Bruno Parenzan, ki je bil po poklicu uslužbenec pri tvrdki Italcantieri, se je preteklo soboto odpravil na težko pričakovane počitnice. Z njim so odpotovale žena Maria Rosa ter hčerki, 13-letna Martina in 11-letna Linda. Pokojnik je bil navdušen potapljač. Tudi v četrtek dopoldne se je spustil v vodo, da bi občudoval dno prosojnega in kristalno čistega Sredozemskega morja. Žena je s hčerkama čakala, kdaj se bo spet prikazal na površje. Ko je minilo nekaj časa, je začelo njegove družinske člane že močno skrbeti, nihče pa ni si ni upal pomisliti, da se je zgodila tragedija. Vesti, ki so v Trst prispele iz Grčije, so zelo nepopolne. Znano je le, da se je Parenzan spustil v vodo v četrtek popoldne. Grška policija je predala vse podatke o nesreči italijanskemu konzulatu v Atenah, ki pa je bil včeraj popoldne, ko je v Trst prišla novica o tragični smrti, zaprt, saj v soboto ni bilo več nikogar v službi. Na telefon je odgovarjala avtomatska telefonska beležnica. Kaže, da je policijo obvestila Parenzanova žena. Ponesrečenca je po vsej verjetnosti nenadoma obšla slabost in je tako obtičal na dnu morja. Ko so ga po nekaj urah iskanja na- šli in potegnili na suho, mu ni bilo več mogoče pomagati. Starša pokojnika, ki stanujeta pri Sv. Jakobu, sta za žalostno novico izvedela v četrtek popoldne, ko sta bila na počitnicah v Istri. Njuna snaha je telefonirala sorodnikom in jih prosila, naj takoj poiščejo moževe starše, ker se je zgodilo nekaj hudega... Mati Bruna Parenzana nam je povedala, da jo je takoj obšla zla slutnja. »Vedno sem se bala za sina, ker sem vedela, da je potapljanje nevarno. A kaj sem mogla, ko pa je bil tako zelo navdušen za ta šport.« Iz Grčije se bosta v teh dneh vrnili pokojnikovi hčerkici, njuna mati pa bo počakala, dokler moževega trupla ne bodo prepeljali v Trst, kjer ga bodo pokopali. Nesrečni oče Bruna Parenzana nam je izročil pokojnikovo fotografijo, ki jo objavljamo zgoraj. »Čeprav ni najnovejša, v tej fotografiji res vidim svojega sina...« Stano Ključar Žalujoči: vnuk Dimitrij in sestri Trst, Opčine, 28. avgusta 1988 Mirno je zaspala v 91. letu naša nona Julija Cijak roj. Briščik Pogreb bo v torek, 30. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo Neda, Milka in ostalo sorodstvo. Prosek, 28. avgusta 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali ob izgubi dragega moža Alojza Codrinija Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Rozalija Nabrežina, 28. avgusta 1988 28. 8. 1968 28. 8. 1988 Danes poteka 20 let, odkar si nas zapustil, dragi Edo Križnič Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Opčine, 28. avgusta 1988 V družbi mladoletne hčerke Zeparka kradla v avtobusu Žeparka z 12-letno hčerko je v četrtek zjutraj na linijskem avtobusu okradla priletno ženico. Za dogodek so takoj izvedeli policijski agenti, ki so mater romskega porekla, 31-letno Loredano Čari iz Ul. del Bosco 17, odpeljali v zapor, deklico pa so poslali domov k očetu. Italijanski zakonik namreč prepoveduje, da bi kaznovali mladoletnike, ki še niso dopolnili 14 let. Žrtev mlade žeparke je bila 89-letna Concetta Flaminio por. Gino iz Ul. Androna Colombo 1. Upokojenka se je vozila z avtobusom št. 29 proti središču mesta. Nenadoma je opazila, da se neka ženska in mladoletno dekle sumljivo sučeta okrog nje. Na postaji na Ul. Gallina sta obe hitro izstopili, upokojenka pa je v istem trenutku opazila, da je njena ročna torbica odprta in da manjka denarnica, v kateri je bilo 65 tisoč lir. Okradenka je takoj izstopila iz avtobusa in prijela mlajšo žeparko, ta pa se ji je spretno izmuznila iz rok. Nekdo od mimoidočih pa je takoj poklical policijo in agentom povedal, da sta se žeparki ustavili pred izložbo neke trgovine med ulicama Carducci in Ginnastica. Agenti so žeparkama kmalu prišli na sled in ju prijeli. Čez nekaj ur so odvedli Loredano Čari v zapor. Z njo je morala v ječo tudi njena druga hčerkica, ki je stara komaj eno leto... gledališča GRAD SV. JUSTA Napovedani glasbeni večer "Talent-scout - Voci nuove: Castrocaro Terme in tour" odpade iz tehničnih razlogov. V četrtek, 1. septembra, bo na sporedu zaključni koncert ciklusa "Concerto al Castello 1988", na katerem bo nastopil Komorni orkester festivala iz Brescie in Bergama pod vodstvom Agostina Orizia. Izvajali bodo skladbe Haendla in Vivaldija. MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki V torek ob 21.00 program v angleščini in ob 22.15 v italijanščini. razne prireditve Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi danes, 28. t. m., na slovesno PRAZNOVANJE SVOJEGA ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Na sporedu: ob 8.30 pritrko-vanje; ob 9.00 slovesna sv. maša in ob 20.00 glasbeni večer s skupino Gallus Consort. Župnijska skupnost Mačkoije vabi danes, 28. avgusta, ob 17. uri na PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Sodelovala bosta sre-brnomašnika g. Vončina iz Boljunca in g. Petrič s Planine. Po maši bo sledil blagoslov zunaj prenovljene cerkve in zvonika ter blagoslov avtomobilov. Sledilo bo bratsko srečanje v bližnji srenjski hiši. Župnijska skupnost Barkovlje vabi danes, 28. t. m., na slovesno PRAZNOVANJE SVOJEGA. ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Maša z ofrom bo ob 8. URI, in ne ob 9. uri, po maši procesija. Draga '88. V petek, 2. septembra, ob 17. uri bo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah predstavitev predavateljev, nato pa predavanje MANJŠINSTVO Z EVROPSKE PERSPEKTIVE. Sekcija SSk v občini Dolina priredi 3., 4. in 5. septembra tradicionalni NAŠ PRAZNIK v Zabrežcu pri Borštu kino ARISTON - 21.15 lo e mia sorella, It. 1987, r. Carlo Verdone, i. Carlo Verdo-ne, Ornella Muti, Elena Sofia Ricci, Galeazzo Benti. EXCELSIOR II - 18.00, 21.45 Shoking Love, O. EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Illusione mortale. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L’ultimo imperatore, r. Bernardo Bertolucci. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Orrore in Bowery Street, srh., □. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Arsura bi-onda, porn., □ □ J NAZIONALE IV - 17.00, 22.00 Omicidio allo specchio, srh., □. PENICE - 17.30, 22.15 Zombi III, □. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 E.T. L'ex-traterrestre, fant. MIGNON - 17.00, 22.15 Miracolo sull'-Ottava strada. LJUDSKI VRT - 21.00 A scuola con papa. EDEN - 16.00, 22.10 D'estate le gonne volano, porn., □ VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 L'im-placabile. CAPITOL - 16.00, 22.00 Colors, krim., i. Sean Penn, Robert Duvall. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Valerie la calda bestia, porn., □ □. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18, letom □ □ Podpisi za boljši slovenski jutri! Mladinska sekcija SSk vabi vse Slovence v Italiji, da s svojim podpisom podprejo Odbor za varstvo človekovih pravic v Sloveniji. Podpisati bo mogoče ob sredah in četrtkih od 18. do 20. ure v Ul. Machiavelli 22, vsak dan pa v Tržaški knjigarni v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Predstavitev akcije bo danes na Našem prazniku v Trnovci. Mladinska sekcija SSK čestitke ALBA in STANKO JAZBAR praznujeta 50-letnico poroke. Družina Fonda jima želi še mnogo let sreče in zdravja. Danes praznuje 90 let naša draga mama, nona in pranona MARIJA KRaLJ vd. BLAŽINA iz Gabrovca št. 43. Obilo zdravja in sreče ji iz srca želijo hči Marija z možem Alojzom, vnukinji Alessandra z možem Nedijem in Adriana z možem Fedorjem, pravnuki Andrea, David, Alan, Elia in mali Christian, sorodniki in prijatelji. Danes praznuje rojstni dan EMA ŠKRK iz Trnovce. Še na mnoga zdrava leta ji kličejo sin Elio z ženo Angelo, hči Silvana z možem Brunotom, vnuki Claudio, Paulo, Patrizia z možem Fla-viom, Katja z Danijelom, pravnuka Tjaša in Matija pa pošiljata prababici 75 poljubčkov. Danes praznuje svoj 75. rojstni dan naša draga raznašalka Primorskega dnevnika EMA ŠKRK. Vse najboljše ji iz srca želijo vaščani iz Trnovce. Danes praznuje rojstni dan MAJDA ŠTOKA s Kontovela. Mnogo sreče, zdravja in veselja ter vsega, kar si sama želi, ji voščijo mama, brata in sestri s Prečnika. MAJDI ŠTOKA! Draga mamica, ob tvojem prazniku ti kličemo vse najboljše in pošiljamo koš poljubčkov mali Edvin, Alenka, mož Darjo in tašča Zora. Včeraj sta si v bazovski cerkvi obljubila večno zvestobo IRENA PETAROS in LIVIO MILIČ. Naj jima življenje teče mirno in veselo. To jima vošči družina Tul. V torek, 30. avgusta, slavi 80. rojstni dan ANGELO HRVAT. Še na mnoga, mnoga leta mu želijo hči Andreina, zet Eto in vnuk Giorgio. Potovalni urad AURORA vabi Od 17. do 24. septembra na otok RAB (avtobus). Cena 276.000. lir. Od 26. sept. do 6. okt. KAPADO-KIJA - EGEJSKA OBALA - ISTAM-BUL (letalo in avtobus). Cena 995.000,— lir. Od 1. do 2. oktobra na BRIONE (avtobus). Cena 168.000.— Od 2. do 7. oktobra DALMACIJA in PLITVIČKA JEZERA (ladja in avtobus). Cena 498.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Milano 20. Tel. 60261. Darujte v sklad Mitje Čuka KD F. Prešeren se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu Raziskovalnega tabora BOLJUNEC 88. Posebna zahvala: za pokroviteljstvo Občini Dolina; za mentorstvo prof. Lučki Abram, biologinji Damjani Ota, prof. Stojanu Sancinu, prof. Borisu Žulj anu in univerzitetnima študentoma Zorki Danieli in Petru Vouku; za tehnično pomoč Didaktičnemu ravnateljstvu Dolina, nižji srednji šoli S. Gregorčič, poklicnemu zavodu J. ^Stefan, NSK, Dijaškemu domu, ŠD Breg in Zvezi borcev Boljunec; za prijetne večere Igorju Malalanu, Marku Feriju, Andru Merkuju in Dušku Jelinčiču. razstave V TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 - je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do 21. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava likovnih del, ki so jih pripravili tečajniki, ki so obiskovali letošnji slikarski tečaj v naravi pod vodstvom umetnika in pedagoga Nina Perizija. V Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je na ogled razstava likovnikov Er-manna Barovera in Carla Fontane. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERMOPAN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 .: 040/211552 (pri cerkvi) včeraj - danes Danes, NEDELJA, 28. avgusta 1988 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.30 - Luna vzide ob 20.20 in zatone ob 7.24. Jutri, PONEDELJEK, 29. avgusta 1988 JANEZ PLIMOVANJE DANES: ob 4.43 naj-nižje -64 cm, ob 11.10 najvišje 56 cm, ob 17.10 najnižje -39 cm, ob 22.58 najvišje 45 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.11 najnižje -59 cm, ob 11.36 najvišje 56 cm, ob 17.44 najnižje -41 cm, ob 23.34 najvišje 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1016,3 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 51-odstotna, nebo LOTERIJA BARI 50 39 40 1 65 CAGLIARI 48 53 26 88 23 FIRENCE 80 41 30 17 76 GENOVA 31 4 81 41 10 MILAN 89 71 81 82 32 NEAPELJ 24 22 32 74 29 PALERMO 50 61 37 32 48 RIM 88 1 32 17 11 TURIN 80 62 7 9 65 BENETKE 23 88 ENALOTTO 49 17 63 X X 2 X KVOTE: 2 1 X 2 2 1 1 1 12 35.566.000 11 1.447.000 10 138.000 rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Erika Avoledo, Davide Sulcic, Roberto Bertocchi, Matteo Mar-chio. UMRLI SO: 56-letna Maria Gimeli por. Sortino, 69-letna Egidia Godina, 73-letni Marino Cestni, 89-Letna Anna Pieruzzi, 88-letni Giacomo Tuljak, 80-letna Vin-cenza Parra vd. Cassani, 80-letna Santa Doria vd. Semeraro, 73-letna Giuseppina Loredan por. Furlani, 88-letni Girolamo Perisich, 74-letna Giuseppina Biloslavo vd. Valenta, 66-letni Vladimiro Rebula. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 28. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE , Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718). Od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 29. avgusta, do sobote, 3. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar- ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Elama 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Zsjcnpzsčfrir* ,oto kin® “gr ™ optika TRST 01 Mo«im 5/ ŽJ5" J & V priredbi Društva slovenskih lovcev F-JK »Doberdob« tradicionalni Lovski praznik v ŠTEVERJANU Spored: danes, v nedeljo, 28. 8.: ob 17.00 odprtje razstave, ob 18.30 nastop Lovskega pevskega zbora iz Trbovelj in Lovskega pevskega zbora Doberdob; ob 20.00 ples z ansamblom Misel. Delovali bodo dobro založeni kioski s tradicionalnim lovskim golažem in drugimi specialitetami. Vabljeni! Slovenska skupnost vabi na NAŠ PRAZNIK ki se bo danes nadaljeval in zaključil v TRNOVCI. Spored: ob 16. uri odprtje kioskov in začetek turnirja v briškoli; ob 18. uri nastop ansambla LOJZETA HLEDETA; ob 19. uri predstavitev akcije Mladinske sekcije SSk ZA BOLJŠI SLOVENSKI JUTRI" in govor deželnega svetovalca Bojana Brezigarja; od 20. do 1. ure ples ob zvokih ansambla MI. Na voljo bo domača hrana in pristna kapljica. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1988/89 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur) 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur) 3. za strojepis in videotipkanje s kvalifikacijo (400 ur) 4. srbohrvaščine (120 ur) 5. za vodenje zadrug (60 ur) 6. za personal computing (160 ur) 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) 8. za gostince (120 ur) 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur) 10. za splošno živinorejo (za Gročano in Bazovico - 30 ur) 11. čebelarstva (60 ur) 12. biodinamike (30 ur) 13. za tehniko v kletarstvu, vstekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 1 14. za tehniko v kletarstvu, vstekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 2 15. za tehniko v kletarstvu, vstekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 3 Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, UL Cicerone 8/B tel. 362941. izleti mali oglasi Kmečka zveza prireja v sredo, 31. avgusta, enodnevni izlet na 34. VINSKI SEJEM v Ljubljani. Izletniki se bodo lahko udeležili organizirane pokušnje razstavljenih vin. Zbirališče in odhod bosta ob 9. uri pred kletjo Vina Kras v Sežani, potovanje pa z avtobusom. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se prijavi Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941, ob delavnikih od 8. do 14. ure. SK Devin in ŠZ Sloga prirejata 4., 5. in 6. septembra 3-dnevni izlet na Triglav in Triglavska jezera. Za informacije telefonirati na št. 200782 in 226283. SKD Barkovlje prireja izlet v Kamnik ob srečanju ljudskih noš v nedeljo, 11. septembra. Kdor se ga udeleži v noši, ima brezplačno vožnjo in kosilo. Za vpis in informacije telefonirati na št. 415797 ali 69297. KD Kraški dom priredi 2., 3. in 4. septembra izlet na Dunaj. Cena izleta znaša 230.000 lir in vključuje avtobusni prevoz, vse gostinske in hotelske storitve ter vstopnine. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 227124. KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dachau in Oktoberfest). Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev je 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije: Roberto Kante - tel. 229432 v popoldanskih urah. Državni poklicni zavod J. Stefan prireja od nedelje, 11. septembra, do vključno 13. septembra tradicionalni 3-dnevni izlet v Vzhodne Julijce po Slovenski transverzali od Vršiča do Doline Vrata z vzponom na Prisojnik in Razor. Vpisovanje v tajništvu šole, Ul. S. Cilino 16 - tel. 568233, do vključno sobote, 3. septembra. SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet v Karnijske Alpe. Planinci se bodo z avtobusom peljali do vasi Pierabec, nato pa se bodo mimo jezera Bordaglia in prelaza Giramondo podali do jezera Volaia in do koče Lamberten-ghi, nato pa do koče Tolazzi, kjer jih bo pričakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304). Izlet vodi Angelo Kr-mec. Pohitite z vpisom. OSMICO je odpri Jožko Colja v Sam* 2 3 * * * *" torci na št. 21. OSMICO ima odprto Herman Škrlj v Sa-ležu št. 35. Toči belo vino in teran. KOMPLETNO KUHINJSKO OPREMO oddam. Tel. 040/200426. PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 772777 v večernih urah. NOVA ALUMINIJASTA VRATA prodam, 2,03 m x 1,00 m. Tel. 281920. PRODAM klavir v dobrem stanju z® 1.000.000 lir ter knjige za učenje klavirja za začetnike. Tel. 774103. PRODAM dvoje železnih vrat, 220 cm X 80 cm. Tel. 226619. PRODAM stanovanje v drugem nadstropju, 55 kv. m, v Tržiču, Ul. Ferraris št. 3. Tel. 0481/45213. PRODAM zazidljivo zemljišče v Nabrežini nad postajo. Tel. 200159. IŠČEM v najem stanovanje v goriški pokrajini. Tel. 0481/45213. IŠČEM knjige za 1. razred znanstvenega liceja. Telefonirati v večernih urah na št. 280633. IZPOSODIM SI, iščem v najem ali ^11 "l kupim, če je cena zmerna, nerabljen® ali staro harmoniko z 80 - 120 basi. Te1, ODDAJAM apartmaje v Ankaranu. Iščem osebo za financiranje ureditv® penziona v Ankaranu. Informacije te • 065/32331 - Nova Gorica. V REPNIČU se je izgubila mlada Ps. i; pasme seter, belo-črne barve. Najdit®) je naprošen, da telefonira na št. 22929 ■ TRŽAŠKO PODJETJE išče sposobnega knjigovodjo in spretnega uradnika/® z znanjem srbohrvaškega in nemškeg ali angleškega jezika. Za obe sluz ^ nudi ugodne finančne pogoje glede sposobnosti. Poleg pismene Pr0, tj navesti tudi curriculum vitae in P° na Oglasni oddelek Primorskega dne . nika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, P šifrp "Urad". Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 Potovalni urad Aurora vabi od 21. septembra do 1. oktobra na JESENSKO KRIŽARJENJE Z M/L »DALMACIJA« Postanki v Nici, Marseillu, na Korziki, v Palermu, Tunisu, na Malti, v Katakolonu, na Krfu, v Boki Kotorski, Dubrovniku in Benetkah. Cena od 990.000 do 1.440.000 lir. Vpisovanje in informacije pri potovalnem uradu Aurora, v Ulici Milano 20, tel. 60261. FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA UPRAVA: in za tuje znamke avtomobilov ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 77200 ^ !:::»■;« • nedeljski televizijski in radijski sporedi RAI 1 rc ra|2 1 RA' 3 | RTV Ljubljana ffP) TV Koper or>un: Kolesarstvo, svetovno pr-11 n venstvo (iz Renaixa) •00 Maša .55 Nabožna oddaja 13 30 ^kološka oddaja: Zelena linija 14 nn ^V^Z: Fortunissima •00 Šport: kolesarstvo, svetovno pr-17nn venstvo (iz Renaixa) 17 4s ^an*zanka: Pika Nogavička •45 Nadaljevanka: Cronache marzia-ne - I marziani (i. Rock Hudson, 013716 Hunnicutt, 3. in zadnji 1_ del) ■20 Aktualno: Venezia Cinema 1988 iq . (ured, Bruno Vespa) 2n~0 Vreme in dnevnik 0 Nadaljevanka: Little Roma (r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fiore, Claudio 2j sn Amendola, 4. del) 0 Glasbena oddaja: Discoring esta-22 ‘e - Hit Parade tedna 24 On nP°rtna nedelia q'0 Dnevnik in vreme o Šport: nogomet, finale mednarodnega turnirja under 20 11.00 Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini) 12.30 Aktualna oddaja: Bolj zdravi in lepši 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.20 Šport: avtomobilizem Fl, VN Belgije (iz Spaja) 16.30 Glasbena oddaja: D.O.C. 17.00 Film: Le avventure di Don Gio-vanni (pust., ZDA 1949, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Vi-veca Lindfors) 18.50 Nanizanka: Bert D'Angelo Su-perstar 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Film: II principio del domino - la vita in gioco (dram., ZDA 1976, r. Stanley Kramer, i. Gene Hac-kman, Candice Bergen) 22.10 Dnevnik - kratke vesti 22.25 Rubrika: Mixer 23.25 Inf. oddaja: Protestantizem 23.50 Glasbena oddaja: Milano suono 12.25 Motociklizem: 250 ccm (iz Brna) 13.25 Dok.: Speciale Schegge 13.45 Motociklizem: 125 ccm (iz Brna) 14.00 Deželne vesti 14.40 Dok.: 20 let prej - Drobci 14.55 Motociklizem: 500 ccm (iz Brna) 16.00 Šport: bezbol, SP, Italija-Nika-ragva (iz Reggio Emilie) 16.30 Šport: vaterpolo, predolimpijski turnir (iz Palerma) 17.30 Glasb, odd.: Girofestival 1987 18.35 Aktualno: Spett.le RAI 19.00 Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: 20 let prej Drobci 20.30 Dokumentarec: Živi planet 21.30 Dok.: Le voci delLocculto 22.00 Dnevnik 22.15 Nan.: SanfEligio notte e giorno 23.05 Filmska rubrika 23.10 Opera: L italiana in Algeri (Gio-acchino Rossini, pojejo Gunther von Kannen, Susan McLean, Doris Soffel, Simfonični orkester in zbor Radia iz Stuttgarta ter zbor iz Sofije, dir. Ralf Weikert) 9.10 Video strani 9.20 Otroška oddaja: Živ žav 10.15 Nadaljevanka: Oliver Twist (pon. 6. dela) 10.45 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (pon. 5. dela) 11.30 Glasbena oddaja: Domači ansambli - Štirje kovači 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Video strani 16.00 Nadaljevanka: Šefi (Stewart Wo-ods, r. Jerry London, i. Charlton Heston, v 6 delih - 5. del) 16.50 Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini 17.30 Film: Wichita (ZDA 1955, r. Jac-gues Tourneur, i. Joel Mc Crea, Vera Miles, Lloyd Bridges) 18.50 Risanka 18.59 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Večerni zvonovi (4. del) 21.10 Aktualno: Zdravo 22.40 Informativna oddaja za tujce 22.45 Video strani 10.00 Kolesarstvo: SP profesionalcev (iz Renabta, komentatorja Fabri-zio Biondi in Beppe Conti) 10.45 Kronika in reportaže: Šport spektakel 11.45 Kolesarstvo: SP (iz Renaixa)_ 12.30 Kronika in reportaže: Šport spektakel 13.30 TVD Novice 13.40 Kolesarstvo: SP (iz Renaixa) 14.30 Avtomobilizem: Fl, VN Belgije (prenos iz Spaja) 16.30 Kolesarstvo (iz Renaixa)_ 17.30 Motociklizem: SP, VN Češkoslovaške (povzetki iz Brna) 18.00 Košarka: evropsko prvenstvo ju-niores, tekma za 3. in 4. mesto (prenos iz Srbobrana) 19.00 Motociklizem: SP, VN Češkoslovaške (iz Brna) 20.00 Košarka: EP jr., tekma za 1. in 2. mesto (iz Srbobrana) 21.30 Kolesarstvo (povzetki dnevnih dogodkov v Renaixu) 23.00 TVD Vsedanes 23.10 Avtomobilizem: Fl, VN Belgije (povzetki) 8.30 8.45 CANALE 5 9.30 Nabožna oddaja Nanizanki: Aliče, 9.10 Storie di vita 1 Film: Aspettami stase-[a (kom., ZDA 1951, r. Richard Šale, i. Betty 11 7n t^able, Rory Calhoun) u Nanizanki: Helena, 13 nn 3^-90 Hotel u Glasbena oddaja: Su- 14 On E®rclassifica show Film: II bacio di mez-zanotte (glas., ZDA 1949, r. Norman Tau-fpg. i. Mario Lanza, 17.10 Orazio, 17.40 Glitter, 18.40 Love S J^Pcccati 23tq p.an-:TopSecret Film: L'anello di fuoco (Rrim., ZDA 1961, r. Andrew Stone, i. Da-yid Janssen, Joyce 0'50 NaSnki: Spy Force, Rsosav.a.t. Reteouattro “^ktualno: II mondo di 8.30 NT0mani 9 1 ^ v!?ri^Zanka: II santo Film: Capitan Cina (pust., ZDA 1949, r. Le- wis G. Poster, i. John Payne, Gayl Russell) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy Show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Mississipi 15.30 Film: L'avventuriera di Tangeri (kom., ZDA 1951, r. Norma Z. McLeod, i. Bob Hope, Hedy Lamarr) 17.30 Nan.: Masguerade, 18.30 Nero Wolfe 19.30 Nadaljevanka: La saga del Padrino (9. del) 20.30 Film: Isadora (dram., VB 1968, r. Karel Reisz, i. Vanessa Redgrave, James Fox) 22.35 Film: La vita privata di Henry Orient (kom., ZDA 1964, r. George Roy, i. Peter Sellers, Angela Lansburry) 0.40 Nanizanki: Petrocelli, 1.35 Vegas 12.55 Šport: Grand Prix 14.00 Film: L'eroe di Sparta (pust., ZDA 1962, r. Ru-dolph Mate, i. Diane Baker, Richard Egan) 16.00 Nanizanke: Robin Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 Luomo di Singapore, 18.00 Master 19.00 Risanke: Alvin show, 19.30 Telebugs, 20.00 Berenstain 20.30 Variete: Grand Hotel 22.20 Nanizanke: Sulle stra-de della Calinfornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Tre cuo-ri in affitto 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: Le manie di Mr. Winniger omicida ses-suale (srh., Šp. 1970, r. Jose Luis Madrid, i. Patricia Loran) a: TELEFRIULI TELEPADOVA ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, II planeta delle mille avventure, LJsola delle mille avventure 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Dimensione Alfa, 12.00 Legmen 14.00 Nadaljevanka: I giorni del Padrino (2. del) 16.00 Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch 17.30 Nadaljevanka: Kenne-dy contro Hoffa (2. del) 19.30 Nanizanka: Califomia 20.30 Film: Gian Burrasca (kom., It. 1982, r. Pier Francesco Pingitore, i. Alvaro Vitali) 22.15 Film: Kriminal (pust., It. 1966, r. Umberto Lenzi, i. Glenn Saxson, Helga Line) 12.45 Film: Paolo e Frances-ca (zgod., It. 1949, i. Odile Versois) 14.15 Koncert kvarteta Chi-lingerian, 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 18.00 Dokumentarec: Festa barocca (5. del) 19.00 Športne vesti 19.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Lontano da dove (kom., It. 1983, i. Claudio Amendola, Stefa-nia Casini)) 22.30 Nanizanka: II perduto amore 23.00 Športne vesti 23.30 Nanizanka: Giallo sera atL TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder -Čarodejni novčič (rež. Marjana Prepeluh); (10.50) Filmi na ekranih (pon.); (11.00) V svetu valčka, Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Veliki svet malih domovin; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Popoldanski zbornik: (14.10) Poletni satirični minikabaret: Oprosti, ne juriš? (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); (15.00) Na počitnice, (16.00) Odstavki o pomembnih in nepomembnih stvareh; 17.00 Klasični album; 17.30 Radijska kriminalka: Past (Josip Tavčar); 18.05 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Kmetijska oddaja: Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Zabavna radijska igra; 18.52 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo Zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonca; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled aktualnih dogodkov; 18.05 Nedelja na športnih igriščih; 18.30 Humoreska; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.20 Popevka tedna; 8.33 Nedeljsko jutro; 9.30 Glasba; 9.45 Orkester Raul Časa-dei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.15 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Hot 20; 16.00 Športno popoldne s podatki in komentarji; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba in Poletni nočni val. ' ■IS.- , — . 1 ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi 1 1 | RAI 2 A RAI 3 || Jj" RTV Ljubljana (iP| TV Koper 12 nn A1 vmensKa napoved 12 nr .^nevnik - kratke vesti Venete; Portomatto (vodi Maria m ter*1 14 nn J^nevnik - tri minute P°rt°matto (2. del) Fum: L'ora di New York (kom., 4JJA 1945: r Vincente Minelli, i. 16 nn ,,7 Garland, Robert Walker) I70n nliete; TmUi varieta di ricordi Dokumentarec: Al di la delle 1745 Solllne 1Ž55 g1,sanka: Richie Rich cilm: La citta della paura (ves-"Kn, ZDA 1949, r. Sidney Lanfi- 19.20 ai *' Dick Powell, Janet Greer) Aktualno: Venezia Cinema 1988 19.40 Ai0di Bmno VesPa) 20 3n m, anah, vreme in dnevnik c°tt°n Club (dram., ZDA ib84, r. Francis Ford Coppola, i. 22,35 Dne rCj^ere' <^re90ry Hines) 24 on ^ktualno: Speciale TG 1 0 i0 KIn®vnik - nočne vesti Nadaljevanka: II mulino sul Po 12.10 Nadaljevanka: II delitto Notar-bartolo (r. Alberto Negrin, 1. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delLestate (ured. Bruno Modugno) 16.55 Film: Vento caldo di battaglia (vojni, Fr. 1962, r. Charles Bra-bant, i. Dany Čarrell, Raymond Pellegrin) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Bert D'Angelo Su-perstar 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: Speciale TG 2 21.00 Nanizanka: L.A.LAVV. avvocati a Los Angeles 21.45 Glasbena oddaja: D.O.C. - poje Franco Battiato 22.25 Dnevnik - nocoj 22.40 Variete: Aperto per ferie 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Film: Prima linea (vojni, ZDA 1956, r. Robert Aldrich, i. Jack Palance, Eddie Albert, Lee Mar-vin, Robert Strauss) 12.00 Aktualno: Magazine 3 13.40 Dokumentarna oddaja: Speciale Schegge 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: pianist Mauri-zio Pollini izvaja 3. koncert v C-duru op. 26 Sergeja Prokofjeva (Simf. orkester RAI iz Turina, dir. Herbert Halbert) 14.50 Šport: jahanje (iz Vicenze) 15.20 Šport: SP v bezbolu, Italija-Ja-ponska (iz Bologne) 15.50 Aktualna oddaja: Specialmente sul Tre 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dok.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. odd.: Se sei saggio ridi 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Gli insospettabili (krim., VB 1972, r. Joseph L. Mankie-wicz, i. Laurence Olivier, Michael Caine) 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Športna rubrika: Prvaki 16.35 Video strani 16.50 Aktualno: Naš utrip 17.05 Aktualna oddaja: Zrcalo tedna (pon.) 17.20 Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (pon.) 18.20 Otroška nanizanka: Radovedni Taček - Karta 18.35 Otroška nadaljevanka: Mala Nada 19.05 Risanka 19.14 Vreme in Tv Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Tretje nadstropje (ČSSR, r. K. Smyczek, i. J. Vacu-lik, A. J. Duchoslav, J. Potmišil, Lj. Krbova, J. Milova, 3. del) 21.10 Mozaik kratkega filma: Zlate medalje Los Angelesa (ZDA, r. Greg Bonann, Gay Hennessy) 22.15 Dnevnik 22.30 Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (3. del) in Informativna oddaja za goste iz tujine, nato nanizanka Tudi takšni se rodijo (7. del) 1.30 Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.15 Kolesarstvo: svetovno prvenstvo (povzetki iz Renaixa) 16.30 Športna oddaja: Juke box (pon.) 17.00 Kronika in reportaže: Šport in reportaže: spektakel 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: BAZOVICA — Protesti zaradi sin-hrotrona TRST — Je že čas nakupa šolskih knjig in potrebščin GORICA — Zaključek mednarodnega folklornega festivala GRADEŽ — Predstavitev Flash mode TRST — Prodali so znano tvrdko Ha-usbrandt 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadows (iz New Yorka) 23.30 Kolesarstvo: SP (povzetki) n 5^NALE5 8 30 nN?,nizanke: La časa Prateria, 9.30 Sto- 10.30 9.55 Aliče Lettere smarrite (kom., ZDA 1973, r. Gene Nelson, i. John 12.30 M°rsyte' -Jane Powell) ni Kass”« 15.00 Ff!n-:DT0ttorKildare h;1 ni confessione zg^oler Reilly (dram., 1978' r- Tony Ric-kardson, i. Stefame Po-17.10 ^ers.) aoizanke: II mio ami-rn 51<*y. 17.40 Lalbe-delle mele, 18.10 1 10.30 7n^A1: Meteor (fant., , NtoLK S Cineaman- 13» tanLj ,Mi“"l2l0C0S- liso’9,0 Alan ?H Leisen, i. 1-05 Sendnxfdd' Wanda . 'Nanizanka: Spy Force shlr—ReteQuattro j 9.15 feanka)llsanIo_ nr.J?' B inverno del tro scontento (kom., ZDA 1983, r. Waris Hussein, i. Do-nald Sutherland, Teri Garr) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalfe 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: II coltello nella piaga (dram., It. 1962, r. Anatole Litvak, i. Sop-hia Loren, Anthony Perkins) 22.35 Film: II terrore dei mari (pust., It.-Fr. 1961, r. Domenico Paolella, i. Silvana Pampanini, Don Megowan) 0.30 Nanizanki: Petrocelli, 1.25 Vegas specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, II tulipano nero 18.00 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 'Nan.: Magnum P.L, 21.30 Downtown, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia 23.30 Šport: tenis (iz Flushing Meadowa) 0.30 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte Franco Nero, Mario Meranzana) 22.30 Športna oddaja 23.00 Film: Diabolik (krim., It. 1967, r. Mario Bava, i. John Philip Law, Marisa Mell) 0.45 Nanizanka: Switch TELEFRIULI [IgfUKM TELEPADOVA ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin'On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillet-tes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: II giorno del cob-ra (krim.,It. 1980, r. Enzo G. Častellari, i. 12.15 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 13.00 Dokumentarec: Roba damedioevo 13.30 Nad.:Leonela 14.30 Risanke 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Rubrika: Attenti ali' uomo 21.30 Nanizanka: Corpo speciale 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Sprint 23.30 Dražba TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v škedenjski cerkvi: harfistka Jasna Corrado-Merlak; 11.30 Poldnevniški program: (12.00) Naše ljube navade in razvade, (12.40) Sreča je kakor sonce, Glasbeni listi; 13.20 Koroške ljudske pesmi: Koroški akademski oktet (umet. vodja Ciril Krpač); 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Glasbene diagonale, (16.00) S poti po Afriki, Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Od trte do vina; 18.15 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Glasba; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križem-kraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Borisa Franka; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; (x30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 MIP; 17.05 Top ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Program, ki je nekaj več; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Ca-sadei; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.45 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci; 15.55 Popevka tedna; 16.00 Glasba; 16.50 Pismo iz...; 17.00 Bubbling; 17.33 Čudovitih sedem; 18.00 Glasba; 18.30 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Poletni nočni val. Posvet o ljudski kulturi se je končal v znamenju mnogih načrtov za bodočnost Prvi svetovni posvet o ljudski kulturi se je zaključil v znamenju zahval in načrtov za prihodnost. Včeraj zjutraj so v glavnih obrisih ponovili najpomembnejše misli in znova izpostavili vprašanja, ki jih bo treba razrešiti. Eden izmed najnujnejših problemov, ki zahteva takojšnjo obravnavo je poenotenje izrazov iz ljudskega besednega zaklada, ki naj bi veljali za vse narode. Na ta način bi ne bilo več nesporazumov v pomenskem razlikovanju (kakor so bili tudi na tem kongresu), zagotovljena pa bi bila tudi izrazna skladnost med vsemi jeziki sveta. V ta namen bodo zastopstva prisotnih držav pripravila seznam vseh obstoječih besed in inačic iz ljudskega izročila, potem pa bo pristojni odbor lOV-a izbral najprimernejše izraze. Po diskusiji je predsednik mednarodnega odbora za znanost in raziskave lOV-a prof. dr. Mieczyslaw Marc-zuk podal zaključno poročilo o najpomembnejših izsledkih, ki so jih dosegli na tem posvetovanju. Poljski učenjak se je zaustavil predvsem na pomenu Svetovnega desetletja kulturnega razvoja, ki ga je UNESCO napovedal letos in ki ima kot cilj prereditev pristne ljudske kulture. Opozoril je na nevarnosti, ki pretijo njenemu obstoju, kot so grožnja tehnološke civilizacije, premoč sodobnih sredstev javnega obveščanja. Dejal je, da je treba hoditi korak z razvojem in uskladiti kulturne potrebe z zahtevami moderne družbe. Ljudska umetnost mora biti temelj in osnova narodne samobitnosti, zato je treba tudi mladino uvajati v tovrstno mišljenje ter jo z vzgojnim procesom spodbujati k raziskovalnemu delu. Nato je opozoril na cilj in sporočilo, ki ga ima ljudska kultura: pospeševanje sožitja med narodi in prizadevanje za mir ter strpnost v svetu. V ta namen so predstavniki vseh prisotnih držav podpisali pomembno listino, kjer potrjujejo medsebojno sodelovanje in pozivajo vse javne ustanove, predvsem UNESCO, da podpirajo ta velikopotezni načrt. S tem upanjem se je sklenil Prvi svetovni posvet o ljudski kulturi, na katerem je sodelovalo okrog dvesto učenjakov s prispevki približno petdeset predavateljev. Danes popoldne s pričetkom ob 16. uri se bo od Spominskega parka do občinskega stadiona Baiamonti premikal 13. sprevod folklornih skupin, zvečer ob 21. uri pa bo v dvorani UGG na Battistijevem trgu zaključni nastop vseh udeležencev letošnje mednarodne prireditve. Potrditev desetletnega pobratimstva V Medei je te dni v gosteh 74 občanov iz Castelculiera Štiriinsedemdeset občanov iz Castelculiera je te dni v Medei. Prišli so na slovesnost ob desetletnici pobratenja in, tako kakor se spodobi za najboljše prijatelje in pobratime, so jih številne družine v Medei sprejele pod streho, za svoje. Prispeli so v četrtek, 25. t. m., skupaj z županom, člani odbora za pobratenje, skupaj s številnimi rojaki iz Medee, ki so se v letih fašističnega terorja, iz političnih in ekonomskih razlogov šli s trebuhom za kruhom. Mnogi so našli delo in drugi dom prav v Castelculieru in tako je pred desetletji nastalo trajno prijateljstvo, ki je pred dobrimi desetimi leti dozorelo v pobratimstvo. Danes dopoldne bo v Medei glavna slovesnost ob obletnici. Položili bodo vence na spomeniku Ara pacis in na pokopališču, sledil bo verski obred, zatem pa na novo urejenem prostoru ob županstvu še govor obeh županov. Gosti iz Francije se bodo v Medei zadržali do srede, 31. t. m. V tem času si bodo ogledali nekaj zanimivosti v naši deželi, popeljali se bodo tudi v Benetke, medtem ko so včeraj bili v Postojni, Vipavi in Novi Gorici, zvečer pa tudi v Vrtojbi, ki je pobratena z Me-deo. Občinska uprava je desetletnico pobratenja obeležila z izdajo brošure. Napisal jo je učitelj Aldo Gallas, obsega pa precej podroben zapis o izseljencih iz Medee, ki so, zlasti v obdobju dvajsetih let morali iz političnih in ekonomskih razlogov v svet. Knjigo so predstavili v petek zvečer, v župnijski dvorani. Prav tam so pripravili tudi dokumentarno razstavo o stikih s Cas- telculierom. Slovesnosti so se udeležil1 tudi predstavniki KS Vrtojba. Tisk zanimive publčikacije sta gmotno podprli Pokrajina in Goriška hranilnica. Občani Medee so gostom, ob prihodu pripravili izreden sprejem. Ob vhodu v kraj — prišli so namreč pozno zvečer — so jih pričakali z baklami, jih pospremili na županstvo in nato p° posameznih družinah. w Se danes v Dvoru lovski praznik V Števerjanu se bo danes nadaljeval lovski praznik v priredbi društva slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine 'Doberdob '. Od 17. ure dalje si bodo obiskovalci v Dvoru lahko ogle-dali forografsko in likovno razstavo, zatem pa, ob 18.30 prisluhnili izvajanju lovskega špevskega zbora iz Trbo; velj in zbora, ki ga sestavljajo člani društva "Doberdob". Tako kakor zmeraj doslej, bodo lovci dobro poskrbeli za pogostitev in razvedrilo. Telefon v nujnih primerih Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 2222z (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156. Priprave na Mundial Morda že letos začetek del na deželnem letališču v Ronkah Če ne bo večjih zastojev, se bodo dela za preureditev in posodobitev deželnega letališča v Ronkah lahko že pričela še pred koncem leta. Izvršilne načrte namreč prav te dni preučuje posebna medministrska komisija. Dela bi se morala zaključiti v dobrem letu, saj bo spomladi leta 1990 letališče že moralo sprejeti znatno večje število potnikov spričo svetovnega nogometnega prvenstva, ki se bo deloma odigralo tudi v Vidmu. Za preureditev, oziroma posodobitev naprav na letališču je bilo do zdaj zajamčenih 14,6 milijarde lir. S temi sredstvi naj bi preuredili, oziroma zgradili novo sprejemno halo za potnike in urade ter parkirišča. Lani je preko letališča v Ronkah šlo okrog 340 tisoč potnikov. Osebni promet, kakor tudi blagovni, stalno naraščata. Že do leta 1995 naj bi na letališču zabeležili okrog 700 tisoč potnikov, do leta 2000 pa naj bi se število povzpelo celo na milijon. Ta cilj ne bo težko doseči, če bodo medtem rešena tudi nekatera vprašanja v zvezi z novimi letalskimi progami in s sprostitvijo zračnih koridorjev. Sicer pa je, kot pravijo v Ronkah, prvi in najpomembnejši cilj ustrezna priprava na svetovno prvenstvo v nogometu. Ul. Carducci 30-Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12 •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 69490 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ________ Petkov modni defile v Gradežu vabilo za skorajšnji Flash moda Aperitiv pred letošnjo, že peto izvedbo Flash mode: to je bil v zamislih organizatorjev petkov modni defile, ki je v gradeško Kongresno palačo privabil veliko domačih in tujih obiskovalcev. Večer je uvedel pianist Lucio Bel-viso, povezoval pa ga je iluzionist Ale-xander, ki je zbranim tudi »čaral«. Čarobni pa naj bi bili v petek zvečer v Gradežu predvsem modeli, ki jih je v skupnem defileju prikazalo petnajst modnih kreatorjev oziroma krojaških salonov iz goriške,^videmske in pordenonske pokrajine. Še enkrat in samostojno pa se je v drugem defileju predstavila modna hiša Graziella iz Tržiča. Gre za izdelke visoke obrti, je v imenu prirediteljev naglasil Alexan-der, kar pomeni, da so unikati, od tako imenovane visoke mode pa naj bi jih odlikovala večja uporabnost. Vendar pa so bili prikazani modeli veliko bolj odraz domiselnosti in radožive ustvarjalnosti, kot pa skrbi za uporabnost kreacij. To velja predvsem za prvi defile, v katerem je petnajsterica predstavila poletna ženska in moška oblačila živih barv in drznih krojev. Nekoliko bolj umirjeni so bili modeli iz kolekcije tržiškega salona Graziella. Ker pa je večinoma šlo za večerne oziroma za obleke, namenjene svečanejšim priložnostim, niti te ne morejo biti za vsakdanjo rabo. Pač pa (Foto A. Waltritsch) si je Graziella omislila in izdelala obleke za vsak okus in tudi za vsako postavo, kar po eni strani kaže na smisel za široko uporabnost oblek, po drugi pa zabriše vtis o osebnem stilu ustvarjalca. Več modelov, predvsem kar zadeva razne nujne dodatke kot so lahko torbice in podobno, bodo deželni krea-torji in obrtniki prikazali na letošnji Flash’ modi, ki bo v Gorici od 29. s®' ptembra do 3. oktobra. Vsekakor »o lahko pobudniki — Agencija za sejemske prireditve, Goriška trgovinska zbornica in Deželna ustanova za razvoj obrtništva — ter sponsor Gorisk hranilnica zadovoljni z uverturo v prl' reditev, ki je zaenkrat edina izložba domači modni ustvarjalnosti v Furlaniji-Julijski krajini, (bip) Zaradi prevelike žeje je moral v bolnišnico Bil je tako žejen, da je po pomoti spil pol kozarca kemične tekočine, ki zluži za čiščenje metalnih izdelkov. Zaradi neljube pomote se v videmski splošni bolnišnici zdravi 25-letni Roberto Snidarcig iz Dolenj. Zdravniki so si pridržali prognozo, saj mu je nevarna tekočina močno ranila ustno votlino, požiralnik in želodec. Nezgoda se je pripetila v četrtek zvečer v gostilni Alla vite doro, ki je last očeta ponesrečenca. Zdi se, da je Snidarciga zavedla steklenica oranža-de, v kateri je bila shranjena strupena tekočina. Mladenič tega ni vedel in si je nalil ter nato izpil kozarec "oranža-de". Snidarciga so v videmsko splošno bolnišnico pospremili starši. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 21. do 27. avgusta 1988. RODILI SO SE: Marta Marangotto, Sarah Vanalli. UMRLI SO: 84-letna upokojenka Maria Sitar vd. Marchi, 65-letna upokojenka Albina Russian, 40-letna gospodinja Aida Okroglic por. Riva, 73-letni upokojenec Isidoro Braidot, 80-letna upokojenka Maria Marchi, 79-letna gospodinja Palma Ussai, 56-letna gospodinja Maria Ferle-tic, 41-letni zidar Rudi Furlan, 74-letna upokojenka Lucia Tarnieri por. Toros, 60-letni zidar Bruno Feresin, 65-letna upokojenka Silvia Spessot, 82-letna Ca-terina Zanco vd. Zubin. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1988-89-v Gorici sledeče tečaje: 1. za dodeljene prodaji s kvalifikacijo - 2. letnik (1000 ur) 2. za personal computing (80 ur) 3. angleščine (120 ur) 4. za vodilno osebje v podjetjih (30 ur) 5. za analizo finančnega upravljanja (80 ur) 6. iz kletarstva (30 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 10. do 13. ure.« ______________kino_______________, Gorica CORSO 16.00-22.00 »Lmsostembile leT gerezza delLessere«. Prepovedan n1 dini pod 14. letom. VERDI 16.00-22.00 »Attrazione fatale“' Prepovedan mladini pod 14. letom- VITTORIA 16.00-22.00 »Banane al c'0^ colato«. Prepovedan mladini poci letom. Nova Gorica SOČA 18.30 »Top gun«, ob 20.30 P^i P0 Pulju ’88 »Glambajevi«. DESKLE 19.30 »Plavi pekel«. pogrebi 3 Jutri v Gorici: ob 9.30 Izidoro BraInj. iz splošne bolnišnice v cerkev na J'r.aVuri ku in na glavno pokopališče, ob lj- v Silvana Spessot iz splošne bolnišnic ^ cerkev in na pokopališče v Lobniku. 13.30 Caterina Zanco vd. Zolia iz sp)0 bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani ib glavno pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Zorka Mikulusa se iskreno zahvaljujemo vsem, nami sočustvovali, darovalcem c ter vsem, ki so ga spremili na z poti. SVOJCI Gorica, 28. avgusta 1988 Kraški krti na ekskurziji na Češkem Navdušeni nad gostoljubjem in lepotami Moravskega krasa Vrnili smo se z najboljšimi vtisi, za-ovoijni z gostoljubnostjo in organiza-1°. presenečeni nad lepotami Morav-ega krasa in nad pozornostjo, ki jo Jamarstvu posvečajo na Češkoslovaš-em. Take ocene smo slišali te dni od raških krtov, ki so se pred kratkim rnui z enotedenske "delovne" eks-.urzije in obiska pri Speleološki zvezi češkoslovaške. č)d 13. do 20. avgusta so bili namreč ''gosteh pri vrstnikih v Brnu in Olo-oucu ter si ogledali sedem zelo zani-lvih jam pretežno na območju Molskega krasa. Kljub skopo odmerje-f:?111 času so uspeli opraviti še krajši Disk v Pragi ter si ogledati nekatere oarnenitosti in zanimivosti v Brnu, Irvr- dru9im svetovno znani antropo-muzej, Mendelov muzej itd. n Gostitelji so se trudili, da bi nam v vn r dPe^ pokazali čimveč zanimi-t stl njihovega podzemlja in so pri tudi uspeli, pravi Bogdan Butko-c, eden od skupine osemnajstih jamarjev, ki je šla na zahtevno ekskurzi- Večina jam na Moravskem krasu je z anih jam. Zelo je razvit jamski turi-Obiskovalcev je seveda največ, fr:®g domačinov, iz vzhodnoevrop-_ dežel. Obiskovalce, povsod, kjer da, prevažajo z velikimi čolni, i ^osebno sem ostal presenečen nad rahljanjem jam tudi na področju uravljenja astme in raznih drugih °D 21. JUNIJA X 13 TEDNOV V TRŽIČU MAGAZZINI BIG Ul. DUCA D AOSTA 76 PRODAJA VSEGA BLAGA Zaradi zamenjave lastništva PRODAJA do izčrpanja Haloge 40.000 kosov: oblačil, pletenin, srajc, jeansov VSE BLAGO JE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI ZNIŽANJA DO 80% Obv občini 4/6/88 obolenj dihalnih organov," pravi But-kovič. Gre za tako imenovano speleo-terapijo, ki je na Češkoslovaškem zelo razširjena in ki tudi daje zelo lepe uspehe. Zanimiva je tudi ugotovitev, kako je do obiska in sodelovanja med našimi jamarji in tistimi iz Češkoslovaške prišlo. Mimogrede naj povemo, da je bil obisk pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo. Kraški krti so že od vsega začetka namenjali veliko pozor- nosti prav sodelovanju s podobnimi klubi v drugih deželah, v Avstriji, Sloveniji, Piemontu itd. Stike so razširili tudi na Češkoslovaško. Obisk je bil dogovorjen že pred kakšnim letom, a je načrt prekrižala nesreča v Černobilu. Bilo je treba novega dogovarjanja, urejanje formalnosti itd. Končno je bilo vse to urejeno pravočasno za letošnji avgust. Predvidoma že prihodnje leto bodo Kraški krti gostili skupino jamarjev iz Češkoslovaške. Sovodenjski krvodajalci bodo praznovali na Vrhu Vsako leto pripravijo sovodenjski krvodajalci svoj praznik. Na svečanosti se poleg članov-krvodajalcev zberejo tudi družinski člani in prijatelji, predstavniki krvodajalskih sekcij iz drugih krajev. Praznik krvodajalcev sovodenjske sekcije bo letos na Vrhu in sicer 11. septembra, pod pokroviteljstvom tamkajšnjega društva Danica. Zbirališče za udeležence, med katerimi pričakujejo organizatorji vse krvodajalske sekcije iz Gorice, predstavnike Rdečega križa iz Nove Gorice, Ajdovščine in Škofje Loke, Zavoda za invalidno mladino iz Vipave in predsednico Rdečega križa Slovenije, bo okoli desete ure pred gostilno Lovec na Vrhu. Ob 10.30 bo maša za pokojne krvodajalce v cerkvi na Vrhu, potem pa se bodo udeleženci v sprevodu in spremstvu godbe na pihala iz Vileša, podali pred spomenik. Tu bo spominska slovesnost s polaganjem cvetja. Praznik krvodajalcev se bo nadaljeval v kulturnem in športnem centru Danica, kjer bodo udeleženci lahko prisluhnili nastopu ženskega pevskega zbora iz Škofje Loke. Sledil bo nastop baletne skupine iz Štandreža in recital Jožeta Logana iz Ljubljane. Po kulturnem programu bo podelitev priznanj in kolajn krvodajalcem, ki so se v človekoljubni dejavnosti, z darovanjem krvi, najbolj izkazali. Tradicionalni praznik krvodajalcev se bo zaključil z zakusko. Kdor pa bo želel, bo srečanje obogatil še s krajšim izletom v okolicd, seveda v kolikor bo vreme naklonjeno. V petek namestitev tabel ki bodo Solkanu vrnile ime Ob koncu tedna bo v Solkanu krajevni praznik. Obeležili ga bodo z raznimi prireditvami, ki se bodo odvijale 2. in 3. septembra. Najpomembnejši dogodek pa bo nedvomno spet uradno poimenovanje kraja. V petek, 2. septembra, po končani slavnostni seji Skupščine krajevne skupnosti, bodo ob solkanskem mostu in na Vojkovi cesti postavili, oziroma odkrili napisa Solkan. S tem se bo končala dolga pravda domačinov, ki želijo ostati Solkanci, čeprav na pragu in del Nove Gorice. Nova Gorica je začela nastajati pred štiridesetimi leti, medtem ko pisani viri dokazujejo obstoj Solkana že pred skoraj tisoč leti. Naselje ali utrjena postojanka na mestu, kjer se Soča prebije iz ozke doline v Goriško ravnino, pa je bila najbrž že mnogo prej, kar tudi dokazujejo izkopanine na tem območju. Solkanci, ki so se od zmeraj čutili najprej Solkanci in šele potem Novogoričani, čeprav se je mesto že skoraj v celoti spojilo z nekdanjim starim naseljem, bodo torej to svojo krajevno pripadnost ob letošnjem krajevnem prazniku pokazali tudi z napisi ob vhodu v kraj. Zborovanje v Selcah V Selcah, v občini Ronke, bo v nedeljo, 4. t. m., tradicionalno srečanje bivših slovenskih, italijanskih in hrvaških partizanskih borcev. V okviru tovariškega srečanja bo tudi javno zborovanje o celostnem uresničevanju pravic manjšin. Govorila bosta Silvano Sau in Darko Bratina. Zborovanje bo ob 10. uri. Prireditve ob prazniku občine Nova Gorica 2. 9. KANAL — Ob 19. uri otvoritev Kogojevih dnevov, otvoritev razstave akademskega slikarja F. Miheliča in koncert Komornega zbora RTV Ljubljana. NOVA GORICA — Večer etnične glasbe. 3. 9. HUM — V dopoldanskih urah srečanje borcev XXX. divizije in Briško-Beneškega odreda. SOLKAN — Krajevni praznik (popoldne in zvečer). SOLKAN — GORICA — Soška regata. 4. 9. AJŠEVICA — Republiški konjeniški turnir. BRANIK — Braniška kvatrnica, kulturno-turistična prireditev. 7. 9. NOVA GORICA —- Predstavitev knjige F. Hvala - Petra "Organizacija in delo narodne zaščite med NOB na Primorskem 1941-1945". 8. 9. NOVA GORICA — Otvoritev razstave "Pričetek gradnje mesta Nova Gorica 1947-48" v razstavnem prostoru Pokrajinskega arhiva. 9. 9. VRTOJBA — Začetek gradnje L faze carinske cone Nova Gorica na MMP. KROMBERK — Otvoritev retrospektive likovnih del Rika Debenjaka v gradu Kromberk. VRTOJBA — Otvoritev prenovljene restavracije Kompasa in nove proste carinske prodajalne ter dograjenih carinskih objektov na mejnem prehodu. NOVA GORICA — Strelsko tekmovanje in mladinske igre treh dežel. 10. 9. NOVA GORICA — Mladinske igre treh dežel, na razstavnem prostoru Zavarovalne skupnosti Triglav ob 10. uri — otvoritev razstave akademskega slikarja Gian Luigi Zanette iz občine San Vendemiano, v veliki dvorani Kulturnega doma ob 17. uri — slavnostna seja Skupščine občine Nova Gorica, na ploščadi pred Kulturnim domom ob 19. uri — promenadni koncert Godbe milice RSNZ Ljubljana, ob 20. uri slavnostni govor tov. Dušana Šinigoja, predsednika Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ob 40-letnici izgradnje mesta Nova Gorica, jubilejni koncert primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in srečanje pevcev ob 35-letnici zbora. BILJE — Krajevni praznik. 11. 9. RENČE — Otvoritev telovadnice ob praznovanju 40-letnice TVD Partizan. VOGRSKO — Odkritje spominske plošče ob 45-letnici ustanovitve brigade Triestina DLAssalto "Proletaria". GRGAR — Krajevni praznik. DORNBERK — Krajevni praznik, praznik grozdja. od 12. do 17. 9. — Pohodi po poteh Goriške fronte. 17. 9. ŠEMPETER — Krajevni praznik. 18. 9. RAVNE - BATE — Odkritje spomenika padlim borcem v NOV. BILJE — Pohodni tek po Biljenskih gričih. 24. 9. OPATJE SELO — Krajevni praznik. NOVA GORICA — Srečanje, pobratenje upokojencev Koroške Bele in Društva upokojencev Nova Gorica, turnir v balinanju. 30. 9. NOVA GORICA — Praznovanje 40-letnice ustanovitve Gasilskega društva Nova Gorica. Enkratno doživetje Igorja Jur na s Poljan Poldrugo leto na potovanju po južni polobli jv. 0 Pa ni bilo tako lahko, saj smo Pot 9 * Za najprej dobiti dovoljenje, Pa še nekoga, ki bi nam poma-jja; _^aradi političnih nemirov, ki vla-kot ,na trpinih pa je bilo to vse prej rok a"k0, tako da smo za urejanje bi-Se ra*:skih zadev izgubili kar dva me-stvT Medtem ko smo čakali, da se bo jjjj.iT Uredila, smo zvedeli za sončni javil se Ie P° tolikih letih letos po-jja r.,Rrav na filipinskem nebu in sicer biln t u Mindanao. Reči moram, da je nutk °-res izreclno doživetje... V tre-tja , u Je zavladala popolna tišina in daiai T0 modrem nebu, ki ga je obli so ° ^st;o rdeče obzorje je bilo vide-lCrjjaIlce' ki ga je luna popolnoma pre- vih ^mdanaua smo se potem odpra-vheti 8 maniši ot°k, kjer sem prebolel lezon !eter' Sam ne vem, kje sem bo-ttioii , vlaknih Pravzaprav smo kljub Ustalil- ezni Prav uživali, saj smo se belim- naTes krasnem otoku, s čisto -p T Poščenimi plažami in konji... . UKaj SVfl CO Tmt/VTP r.aA^r.v,« r, C vi 1 to n i1 uuuvno sva se s k naključno šele na otoki radi h 2zradje do skrajnosti lahkn i avlianske v°jne, ta sitna Tar naenkrat znajdeš kak(T se ie z9< Na q tem pa kasneje... Uizira ■ maru smo se resno 1 EdijPmJa eksPedicije in peš Uannri m s olanoma rimski jamp ua v džunglo, kjer se sili v0kl.Sm? lih iskali. S sab še ter,8 Zlvež. ki smo ga potr hekai aam je zmanjkalo, ta Srečai d*11 kar stradali. V dž ki jj d starca, baje je bil to " živaij - sm° odkrili vi pa U m smer neke vrste sl Povsem 6hk° dru3ih' ki 50 Sulin t aeznane. Tu smo u ki snL azko kakih sedem 1 ^o 10 spekli in z velik pojedli za večerjo. Hrane smo, kot sem že povedal imeli bolj malo, tako da smo varčevali in se hranili samo s koruzo in sladkim krompirjem, kar pa ni bilo preveč nasitljivo. V džungli smo k sreči imeli dovolj tropskega sadja, saj je tega na pretek. Džungla je namreč čudovita. Kamor se obrneš, povsod te spremlja vseh vrst raznovrstnih živali, opic, raznobarvnih ptičev in papagajev, pa seveda metuljev. Metulji so na Filipinih zelo znani in nenehno jih mrgoli okoli tebe na tisoče in tisoče. Prav tako pa nenehno mrgolijo okoli tebe lovci na metulje, ki z mrežico v roki tekajo za njimi in ki jih potem prodajajo zbiralcem. Lov na metulje se seveda čez noč ne prekine... Tudi ponoči hodijo ljudje na lov, opremljeni z rjuho, žarnico in električnim generatorjem, tako da postaja stvar kar komplicirana... Seveda sva se tudi midva z Edijem podala v to pustolovščino in tako poleg raziskovanja jam ulovila tudi kakšnega metulja. Tri jame, ki smo jih raziskali smo potem zaradi registriranja in vpisa v kataster, tudi izrisali in precej podrobno opisali, izmerili v njihovi dolžini in širini. Zabeležili smo vse posebnosti, zapisali smo katere živali smo našli. Poslovili smo se od jam in džungle ter se odpravili v mesto. Nameravali smo naslednjega dne pogledati še, kaj je na drugi, na pacifiški strani otoka. Ostalo pa je samo pri namenu. Na poti proti Pacifiškemu oceanu so nas ustavili vojaki. Ker so opazili, da smo prejšnjega dne imeli s sabo kompas in jamarsko opravo, so bili prepričani, da smo zavezniki komunistov. Priprli so nas in od tistega trenutka se je začelo zasliševanje, ki je trajalo celih 13 ur. Krasna izkušnja... Poleg tega so nas z njihovimi "kamionetami" z divjo hitrostjo peljali skozi džunglo v sosednji komisariat. Okoli nas na kamionu je bilo kakih dvajset mladih vojakov, ki so s puško v roki bili v stalni pripravljenosti na morebitni spopad s komunističnimi gverilci... V tistih trenutkih in v vseh naslednjih štirih dneh, ko so nas imeli zaprte, smo se resnično bali za našo usodo, saj situacija res ni bila najbolj rožnata. Prosili smo celo za diplomatsko posredovanje in pisali na italijansko ambasado. K sreči se je vse skupaj rešilo samo od sebe. Po štirih dneh so nas pospremili do Manile in nas tu končno izpustili. V Manili sva se z Edijem ločila. Sam sem se odpravil še na enega od tisočerih otokov, Edi pa se je vrnil domov. Razen dejstva, da je bilo sožitje s Filipinci precej razburkano prav zaradi političnih nemirov, kakšen je bil odnos, ki ste ga imeli z ljudmi? Ljudje so res gostoljubni in ti to dokazujejo na vse načine. Za prenočišče ni nobenih težav. Brez prevelikih pomislekov te povabijo domdv in njihova radodarnost se izkaže v neštetih malenkostih. Kljub temu ima ta njihova radodarnost vedno kanček egoizma, saj v veliki večini primerov vedno gledajo na to, da od usluge, ki jo nudijo, kaj pridobijo. Največkrat je njihova želja, da bi hčerka dobila moža, ki bi jo odpeljal proč, v bogatejši svet, v civilizacijo. Vsakega tujca tako seveda najprej vidijo kot potencialnega moža za hčer... Po drugi strani pa hčerke ne bi pustili, da bi šla od hiše ne da bi se prej poročila. Filipinci so namreč zelo prepričani katoličani. Katoličanov je celih 90%, medtem ko je muslimanov samo ostalih 10%. Prebivalci na Filipinih so v glavnem mešanci iz malezijskih, kitajskih in španskih priseljencev. Filipini so bili španska kolonija vse do prejšnjega stoletja. Veliko kitajskih priseljencev se ja na otočju naselilo v zadnjih desetletjih, zlasti v obdobju Maocetunga. Ob koncu vojne je bilo na Filipinih le okrog šest milijonov prebivalcev, danes pa jih je desetkrat več. Vse te raz- lične kulture in običaji seveda pripomorejo k temu, da so Filipini ena od najbolj raznolikih držav. Dežela ti vseskozi ponuja nove in nove zanimivosti. Raznolikost dežele dokazuje tudi množica jezikov. Uradni jezik naj bi bil tagalok, ki ga pa v bistvu govori zelo malo ljudi, saj je poleg tega še nešteto drugih jezikov, ki so med seboj zelo različni. In kako se počutiš zdaj, ko si spet na domačih tleh? Ko sem se vrnil je bilo kar malo travmatično, saj sem za dve leti, razen s sporadičnimi novicami, ostal le malo v stiku z Gorico. Težko se je zopet privaditi na tukajšnje življenje, še vedno sem z mislimi nekje daleč... Res je kot pravijo: "Povsod je lepo, doma je najlepše", mogoče pa je naš dom malo povsod... MVRIAM KLANJŠČEK Pred razhodom v Bangkoku Podpisano: Narodna armija Potem sem v četrtek, 11. avgusta 1988, v Ljubljanskem dnevniku prebral sporočilo za tisk, podpisano Narodna armija. V njem piše, da pripadniki armade (sic!) odločno zavračajo sporočilo Iniciativnega odbora za ustanovitev sveta za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri RK SZDL Slovenije, ker "nobena od hudih obtožb, trditev in sumničenj, ki jih sporočilo omenja, ni podkrepljena z nobenimi argumenti in dokazi". 'Takšen način, meni Narodna armija, je nesprejemljiv za reševanje različnih vprašanj v naši družbi in tudi kot način komuniciranja z javnostjo." Tako zvemo, da omenjeni Iniciativni odbor, označen z vzdevkom "Bavconov odbor", "ki deluje pod okriljem Predsedstva RK SZDL Slovenije, je uporabil "primer Bogataj" kot možnost za nove tendenciozne obtožbe na račun JLA (...) s končnim ciljem, da bi se kompromitirala, ločila od ljudstva in onesposobila za uresničevanje svoje družbene funkcije". Narodna armija v deklarativnem tonu sporoča javnosti, da gre "doslej za najbolj brutalen napad na organe vojaške varnosti", ki izhaja iz "tistih okolij, (...) od koder so nedavno lansirali tezo, da je protiobveščevalna služba v armadi tudi po brionskem plenumu ostala nedotakljiva in da jo mora družba preurediti". "Ni nepomembno, se poudarja, da je to izjavil eden od visokih republiških in zveznih funkcionarjev iz Slovenije." Narodna armija nadalje opozarja, da "trditve Bavconovega odbora presegajo običajno politično intrigo" in zagotavlja, da "armada bo tudi odslej dosledna v boju zoper vse oblike nacionalizma, kot tudi proti tistim, ki v takšnem obnašanju Toma Bogataja in njegovih zaščitnikov povsem neutemeljeno vidijo celoten slovenski narod". "Vojaški pravosodni organi in organi varnosti JLA, beremo v zaključku sporočila, pa bodo v skladu s svojimi pooblastili tudi vnaprej nadaljevali dosleden boj za zaščito ustavnosti in zakonitosti in se ne bodo ozirali na nobene pritiske ali napade." Priznati moram, da me je sprva zavedlo v zvezi s podpisom Narodna armija. Nisem namreč pomislil, da je Narodna armija časopis, ki izhaja v Beogradu. Mislil sem, da gre za uradno sporočilo Jugoslovanske ljudske armije. Če bi bilo tako res, bi bili tudi povsem utemeljeni moji prvotni mučni občutki, da se državna suverenost, izražena v demokratičnih oblikah ljudskega parlamenta, mora v Jugoslaviji podrediti nadvladi vojske in njenemu političnemu razsojanju. Mučni občutki so me sicer prevzeli že dolgo pred tem, saj kriza, ki razjeda sistem v državah realnega socializma, se je začela pojavljati tudi v Jugoslaviji z diskreditiranjem procesa prenove in demokratizacije, opredeljenega v pojmovanju socializma po meri človeka. Toni in pristopi vnetih pristašev trde roke se namreč navdihujejo v postopkih svete inkvizicije in križarkih pohodov, ko je "knez" uveljavljal zakonitost po meri samega sebe. Dodaten povod za mučne občutke so dali seveda dogodki v zvezi z vojaškim procesom v Ljubljani. Neglede na zakonitost postopka v skladu z vojaškim pravosodjem, da ne govorim o razčlovečenosti, ki ji je obtoženec podvržen v postopanju vseh vojaških sodišč tega sveta, kar me je še zlasti prizadelo je bila izjava predsedstva SFRJ, najvišjega organa vodenja in poveljevanja oboroženim silam v vojni in miru, o legalnosti in legitimnosti postopka uradnega vodenja obravnave v srbohrvaškem jeziku. Sklicujoč se na ustavna določila, so se Slovenci, kot vemo, naravno obrnili do tega najvišjega organa jugoslovanske državne oblasti in zahtevali od njega, da ukrene vse potrebno za spoštovanje domovinske pravice in suverenosti slovenskega jezika v Sloveniji. Hudo je, da je predsedstvo SFRJ zavrnilo zahteve najvišjih organov oblasti republike Slovenije, še hujše pa, če pomislimo, da je te zahteve zavrnil organ, v katerem je Slovenija enakopravno zastopana s predstavništvom, ki izhaja iz nje same. Na srečo sem 20. avgusta v Primorskem dnevniku prebral vest, da je javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani zatožil Narodno armijo zaradi kaznivega dejanja širjenja lažnih vesti po prvem odstavku 218. člena Kazenskega zakonika Srbije in kazensko ovadbo zoper odgovornega urednika poslal vojaškemu tožilstvu v Beograd, kjer časopis izhaja. Javni tožilec je to storil, ker so v sporočilu Narodne armije zapisane neresnične trditve, ki do prebivalstva v Sloveniji ustvarjajo nerazpoloženje ljudi širom po Jugoslaviji. "S svojimi podtikanji, pravi javni tožilec, sporočilo Narodne armije namenoma vzbuja vtis, da gre v Sloveniji za privilegiran del državljanov SFRJ pred istim zakonom ter da se v Sloveniji skoraj dnevno vrstijo napadi na JLA. Sporočilo Iniciativnega odbora za ustanovitev sveta za varstvo človekovih pravic in svoboščin pri RK SZDL Slovenije je "namesto razumnega, kulturnega in argumentiranega dialoga" v zvezi z usodo obtoženega vojaka Bogataja "doživelo grob napad". Dva dni zatem sem v ljubljanskem Delu, poleg 45. sporočila Odbora za varstvo človekovih pravic prebral spet novo vest, povzeto po Tanjugu, da se je vojaški tožilec v Ljubljani, polkovnik Živko Mazič, zaradi sodbe, ki jo je vojaško sodišče v Ljubljani "27. julija letos izreklo Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču, Franciju Zavrlu in Ivanu Janši", pritožil na Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu, ker meni, da je prisojena kazen preblaga. Če bi ne bil podkrepljen z vrednotami kulture slovenskega skupnega duhovnega parlamenta, bi me vsa ta dogajanja, ki kažejo skozi Slovenijo emblematično podobo jugoslovanskega trenutka, morala globoko pretresti in potreti. Tako pa doživljam, kakor vsi iskreno odgovorni svobodoljubi, poleg mučnih občutkov tudi blagodejno razpoloženje razumskega razčiš-čenja v duhu prenove socializma po meri človeka, ki iz Slovenije izžareva v svet. FILIBERT BENEDETIČ Vsestranski umetnik se je rodil na Devinščini Sedemdeset ustvarjalnih Gromovih let Tržaški rojak Bogdan Grom, rojen 26. avgusta 1918 na Devinščini pri Proseku, v teh dneh slavi 70-letnico rojstva, bliža pa se tudi 40-letnica njegove prve samostojne razstave, ki je bila v Galeriji Scorpione v Trstu leta 1949. Življenjski jubilej pa Gromu očitno ni noben poseben mejnik, saj veliko raje govori o delih, ki jih načrtuje in pripravlja, pa o razstavah, ki bodo letos in v prihodnjem letu, kakor pa o svoji bogati dosedanji umetniški poti. Pravkar je sodeloval tudi na mednarodnem kiparskem simpoziju »Terra« v Kikindi, kjer je skupaj z nekaterimi tujimi in domačimi kiparji oblikoval glino. Bogdan Grom je še vedno trdno povezan s slovenskim tržaškim zamejstvom, Krasom, ki mu je trajen vir navdiha, čeprav je prav tu, v svoji najožji domovini, preživel najkrajše obdobje svojega življenja. Gimnazijo je pred vojno obiskoval v Ljubljani in Subotici, slikarstvo pa je študiral na umetnostnih akademijah v Rimu, Perugii in Benetkah, kjer je diplomiral leta 1944. Pozneje se je izpopolnjeval med drugim tudi v Munchnu, poučeval v Trstu in na Ptuju, leta 1953 pa ga je zaneslo v Združene države Amerike, kjer odtlej živi in ustvarja. Dolg je seznam Gromovih samostojnih in skupinskih razstav, ki jih je pripravil ali se jih udeležil po letu 1949, od Rima in Milana do New Yor-ka in Ljubljane ter nekaterih drugih jugoslovanskih mest. Letos je sodeloval tudi na predstavitvi ljubljanskega grafičnega bienala na Japonskem, samostojno razstavo pa je pripravil za vojvodinska mesta Subotico, Novi Sad in Sombor, v ZDA pa bodo odprli njegovo razstavo v prostorih Jugoslo- vanskega kulturnega in informacijskega centra v New Yorku. Upravičeno lahko trdimo, da Bogdana Groma bolje poznajo v ZDA kakor pa v okolju, iz katerega je izšel. Ameriška javnost ga je imela priložnost spoznati s številnih plati - kot slikarja v olju, akvarelista, grafika, avtorja mozaikov, tapiserij, kot oblikovalca lestencev nenavadnih oblik, še najbolj pa se je uveljavil s svojimi umetniškimi deli, ki so tesno povezana z arhitekturo, saj je oblikoval vrsto jeklenih in bronastih plastik velikih razsežnosti za javne prostore, vodnjake, keramične mozaike in tudi okenska stekla. Ameriška likovna kritičarka Susan B. Hirschfeld ugotavlja, da je Bogdan Grom ostal v svojstvenem poetičnem dialogu s pokrajino, ki odseva iz njegovih najzgodnejših del, to pa so naturalistični posnetki kraške pokrajine' Ta elementarni odnos do rodne dežele je s samo njemu lastnim jezikom vnašal tudi v druga svoja dela abstraktnih oblik, razstavljena po raznih koncih ZDA. Podobno ugotavlja tudi Zoran Kržišnik, nekdanji ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani, ki Gromovo odprtost proti svetu in proti vsebinsko široki paleti umetniških zvrsti utemeljuje z domačnostno ugotovitvijo: »Morje, ki obliva tržaško obalo, in zgodovinska tradicija pomembnega jadranskega pristanišča, sta ustvarila v Trstu in njegovem primorskem zaledju poseben tip slovenskega človeka. Živahnejšega, kot so med Alpe Karavanke utesnjeni rojaki, od nekdaj širje odprtega svetu, s koreninami doma, s pogledom uprtim v prostranstva, ki ponujajo podjetnemu duhu nešteto možnosti.« Bogdan Grom slavi svoj življenjski jubilej še ves čil, živahen in delaven. Prihodnje leto naj bi mu v Trstu in Ljubljani pripravili obsežnejšo retrospektivno razstavo, morda bo ob tej priložnosti izšla celo monografija. V ZDA je predvsem sodobni ameriški umetnik s koreninami v Evropi, tu pu odkrivamo, da je še vedno čisto naš, kraševski, slovenski in tudi jugoslovanski. Zgolj slutimo lahko, da je delo, ki ga je v minulih desetletjih opravil, veliko obsežnejše in raznovr-stnejše, kot pa ga lahko bežno spoznamo na tej ali oni razstavi. Samo upamo lahko, da ga bomo kdaj celoviteje spoznali. JOŽE PREŠEREN Ob bližnjih prijateljskih srečanjih w Že zdavnaj, vsaj od Platona sem, se je v nič raztreščila misel, da bi bili pesniki poslani na svet od bogov. In ker so čisto navadna človeška bitja, je z njihovo usodo in dejanji skozi vso zgodovino največ problemov, saj naj bi bili nekakšna kritična družbena vest. Zato se jih mnogi bojijo in tudi zaradi tega je z njimi vedno veliko preglavic, kljub temu, da se svet živo odziva na umetniške izzive. Tudi v našem širšem in ožjem zemljevidu je ta čas nekaj takih izzivov. Prvi prihaja iz Struge, kjer je Desanka Maksimovič dobila zlati venec. To je vsekakor pomembno priznanje srbski pesnici, ob tem pa kot nadležen tujek pade v oči dejstvo, da v Strugo ni bil povabljen noben slovenski pesnik (z izjemo Lojzeta Krakarja). Slovenski besedni ustvarjalci so se najbrž zamerili organizatorjem s tem, da so lani poizvedovali o pravih vzrokih afere v Vevča-nih... V zameno pa se v prihodnjih dneh ponujata slovenskim pisateljem dve priložnosti. Prva je v Štatenbergu (od četrtka do sobote), druga pa v Vilenici (od 7. do 11. septembra). V Štatenbergu se bodo slovenska peresa sestala tudi z gospodarstveniki, ob tem pa razpravljala še o provinci in literaturi. Vilenica pa bo priložnost za soočanje z evropskim literarnim svetom in potrditev stremljenj, da literatura majhnega naroda ni osamljena, čeprav daje priznanja pisateljem drugih narodov. Ob slovenski narodni pijači bodo na obeh srečanjih tekle tudi besede. Kakšen naboj bodo nosile v sebi je odvisno od razpoloženja in govornikov. Enkrat toliko bi želeli, da bi se besede povezovale z umetniškimi vizijami pišočih, to je, da bi govorile o umetnosti, čeprav je težko, da bi se izognile strogo družbenim in političnim čerem. A kaj hočemo, čas je tak, da se mora umetnik soočati z žalostnimi dejstvi. Ta žalostna dejstva pa so tudi za umetnika in umetnost izziv, ki presega samo moč besede, (mč) Repertoar SNG Maribor Nova gledališka sezona je tik pred vrati. Posamezne gledališke uprave te dni kot na tekočem traku razpošiljajo svoje abonmajske repertoarne programe, ki so jih osvojile že pred meseci. V tem ni nobena izjema niti Drama SNG Maribor, ki jo v zadnjih mesecih in letih razpihujejo najrazličnejši krizni vetrovi. Kljub tem krizam je vodstvo gledališča izdelalo načrt za sezono 1988/89. Mariborski teater bo na velikem odru uprizoril štiri premiere, od tega kar tri slovenske praizvedbe. Gre za drame Igorja Koršiča Modri angel, Evalda Flisarja Nimfa umre in Vinka Moderndor-ferja Help. Četrto delo so Nevarna razmerja Christopherja Ham-ptona. Na malem odru bomo videli Enodejanke Muze Pavlove, na otroškem pa Minolijevega Vilinč-ka z lune. Na sporedu bodo tudi ponovitve, iz lanske sezone. Slike »milijarderja« Johnsa v Umagu Jasper Johns: Pomlad (1986), enkauvstika na platnu Kavarna galerije Dante v Umagu je te dni prizorišče izjemnega kulturnega dogodka: v prijetno urejenem lokalu podjetnega Marina Cettina so razstavljene slike ameriškega grafika Jasperja Johnsa, ki je letos na beneškem Bienalu dobil zlatega leva. V Umagu so na ogled štiri slike iz cikla Letni časi in tri grafike iz začetka sedemdesetih let. Razstavo v Umagu je omogočila newyorška galerija Castelli Graphics, ki ima ekskluzivno pogodbo z Jasper-jem Johnsom za njegove razstavne dejavnosti. Prav vodja galerije, Leo Castelli — Tržačan po rodu in med drugim tudi dobitnik priznanja tržaških kronistov zlatega sv. Justa — je pred tremi desetletji »odkril« Johnsa, ki je le nekaj let kasneje svetovno zaslovel s svojimi slikami ameriških zastav, tarč, pločevink in drugih predmetov. Umaške razstave, ki bo odprta do 1. septembra, pa gotovo ne bi bilo brez posredovanja konzulata ZDA v Zagrebu. V Kavarni galerije Dante si je mogoče ogledati zadnjo Johnsovo »proizvodnjo« — slike iz cikla Letni časi (1986). V njih je nekako zaobjeta celotna dosedanja umetniška pot Jasperja Johnsa, z elementi, ki jih je uporabljal za likovno izražanje od začetka svojega ustvarjanja. V vseh štirih pravokotno pokončnih slikah (Pomladi, Poletju, Jeseni in Zimi) je razviden obris človeškega telesa, ki je v jeseni »razpolovljen«, v Zimi pa ga že zamegljujejo snežinke. Povsod so prisotne zvezde, ki si jih je avtor »izposodil« pri eni od Picassovih slik iz leta 1936, geometrijski liki in čaše, ki pa niso nič drugega, kot profili človeškega obraza. V Poletju je umetnik vključil v slikoelement, s katerim se je proslavil v zrelem obdobju: ameriško zastavo. Iz teh slik veje skratka življenje umetnika, ki ga imajo mnogi za enega od očetov pop-arta, drugi za predstavnika neokubizma, spet drugi pa za minimalista. Mogoča pa bi bila morda lahko še ena primerjava: zelo tvegana, ali pa tudi ne. Jasper Johns je nekakšen antipod Vincenta van Gogha. Ne v umetniškem smislu, pač pa v ekonomskem. Van Gogh je v svojem življenju prodal le eno sliko; Johns pa je najbolje plačani živeči likovni umetnik: njegovo sliko Diver (1962) so pred nekaj leti prodali za 4 milijone 200 tisoč dolarjev (pet milijard in pol lir!) uradno priznan jezikovni licej sedež državnih izpitov tehnični zavod za računovodje uradno priznanih vseh pet let srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola informatika poklicni tečaji tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci VPISOVANJE v dnevne in večerne tečaje: NOV SEDEŽ TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416 Ko sem pred leti blizu Ligojne pri Vrhni-1 opravljal delo na nekem odru, se mi je Pripetila nesreča; zaradi nenadne slabosti em padel z več metrov višine. Bilo je januarja, zunaj je bil hud mraz, jaz Pa sem delal sam. Zagotovo bi umrl za posle-icami padca, če ne bi slučajno prišel mimo *eki Jernej, si me oprtal na rame in me od-vesel do bližnje kmetije. Tam si je sposodil °z' 1116 zavil v odeje in me kar se da hitro opeljal do mestne bolnišnice. ^skaj dni sem ležal med življenjem in nirtjo, na koncu pa je zmagala moja krepka rava in čeprav počasi, sem le začel okre- . Ko sem se zavedel, je bil moja prva misel eriiej. Rešil mi je življenje. , ^akoj, ko sem se počutil bolje, me je obi-osk 'n Presenetila me je njegova močna n v i °St Pa tudi poteze njegovega obraza, ki trH i °r n*so dils poteze kmeta, pa čeprav je šihk ^6 r°ien Belokranjec in dninar v na- Kajpak sem ga povabil k nam, da bi med °]o odsotnostjo pomagal ženi in otrokom, ^nu letni čas ni zahteval posebno težkih Z veseljem je privolil. 0 Potem sem ga redko videl, toda žena je Pevala njegove delovne sposobnosti. Črpal- na Z.a v°do je spet delovala, zakrpal je mrežo st 50košnjaku, očisti} je hlev, popravil je reho svinjaka pa tudi ograjo na južnem po-cm visokih polj. ne zvečer je ob kuhinjskem ognjišču pre-u "^al s čudnim naglasom, ki ni bil ne naš ne ^okranjski, Vsi pa so ga razumeli in se za- M°ž, ki mi je rešil življenje, me je obiskal 1 ke9a dne, preden sem zapustil bolnišnico ]■ t me Prosil, če lahko uporabi mojo puško; Jojnski lovci so ga namreč povabili na lov Za medvedom. Sv je najmanj, kar sem lahko storil za Jlega rešitelja. Rade volje sem mu dovolil, siednji dan pa sem se v spremstvu žene in Sergio Ferrari Mož. ki n mu dolgoval Menic Prevedla Anita Jadrič otrok vrnil domov. Vso pot so mi govorili samo o Jerneju. Doma sem ugotovil, da je mož, ki je rešil moje življenje in sem mu dolgoval večno hvaležnost, storil še mnogo več. Zdelo se je, da hiša žari v neki novi luči, drugačno se je zdelo staro pohištvo, drugačna borna pregrinjala na posteljah. Celo živali so se zdele bolj rejene, njihova dlaka bolj bleščeča in zdrava. Žena me je vodila po kmetiji in mi s čudnim občutkom ponosa razkazovala izboljšave, ki jih je Jernej prispeval naši kmetiji. Mož, ki sem mu dolgoval življenje, je bil res neutrudljiv delavec in njegove rešitve so bile kljub preprostosti genialne. Ravno sem opazoval njegovo zadnjo izboljšavo, ko me je pritegnil hrup oddaljenih glasov. Skupina mož se je vračala iz gozda; bili so lovci. Takoj sem zagledal Jerneja. Hodil je pred vsemi z novo polhovko na glavi, za njim pa glasna vesela druščina. V nekaj minutah so bili ob meni in namesto da bi me vprašali, kako sem, so mi jeli opisovati — od žganja se je nekaterim že lepil glas — kako je končal medved. Jernej je potolkel medveda, ki se je že dve zimi potikal po naših gozdovih, strahoval ženske in klal živino. Jernej. Brez besed me je smehljaje gledal, z mojo puško v roki. Približal se mi je s tistim do- brodušnim nasmeškom na obrazu in me objel. Stopili smo v hišo, da bi proslavili. Bil sem še slaboten in nisem mogel piti, obšla me je celo nekakšna žalost. Koliko dni sem oprezal za tistim medvedom, kolikokrat sem ga imel skoraj na dosegu in nekoč sem vanj — tega nisem povedal nikomur — celo ustrelil in ga le za las zgrešil. Ampak to je bil komaj začetek. Zdelo se je, da se Jernej odlikuje v vsem. Ker sam še nisem bil sposoben poprijeti za delo na kmetiji, je ostal pri nas, ob vsem pa je še vedno našel čas za obisk v gostilni, kjer so vsi prisluhnili njegovim pesmim in zgodbam. Moji najboljši prijatelji so mi govorili samo še o njem in zdelo se mi je, da celo moji otroci imajo njegovo družbo rajši kot mojo. Moj pes, ki sem ga vedno imel za zvestega tovariša, se je začel odzivati le še na njegove klice in nekega dne, ko sem mu hotel preprečiti, da bi pritekel Jerneju naproti, me je hotel ugrizniti, potem pa je tiho stekel k njemu. Ni me torej presenetilo, ko mi je žena nekega večera priznala, da ji ne pomenim več nič. Jernej se je ni nikoli niti dotaknil, toda stalna prisotnost tega moža, njegova zunanjost, njegov pogum, njegova moč, skratka njegove vrline so jo tako vznemirjale, da je v njej ugasnila sleherna sled ljubezni do mene in je v meni videla le še napake. Nekoč mi je v navalu jeze rekla, da je Jernej pogrešil samo enkrat: tistikrat, ko mi je rešil življenje. Iz dneva v dan sem bil bolj potrt. Moja žena, moji prijatelji, moje živali in celo lastni otroci so me očarani nad Jernejem zatajili. Nisem več obstajal. Umrl sem takrat, ko me je on rešil. Končno nisem zdržal več. Nekega pomladnega večera, ko je bilo že topleje, sem pograbil puško in kot kak norec stekel v vas, do gostilne, kjer so se zbirali Jernej in njegova prekleta druščina. Odprl sem vrata, zagledal sem jih tam, zbrane za dolgo mizo, njegov močni glas pa je govoril in govoril. Dvignil sem puško. Pretrgal je pripoved in se z resnim in globokim pogledom zazrl vame. Nisem mogel govoriti, obup mi je stiskal grlo in hromil roke. Potem sem le izdavil: »Rešil si mi življenje, no, vračam ti ga, da sva si bot, dovolj mi je!« Naperil sem cev vase in sprožil. Nič se ni zgodilo. Odvrgel sem puško in stekel ven. Tekel sem in tekel, dokler me ni zajel gozd in še sem tekel vse do visokih pašnikov, kjer sem izčrpan prebil noč v nekem tamarju. Odtlej se nisem nikoli več vrnil v Ligojno pri Vrhniki; potikam se po vsej deželi, živim od priložnostnih del, spim, kjer nanese, in tudi mojega naglasa zdaj ni več mogoče razpoznati. Pred nekaj leti sem od nekoga, ki sem ga srečal v gostilni, izvedel, da Jernej še vedno živi v Ligojni na moji kmetiji, z mojo ženo in otroki, kjer ga vsi spoštujejo in ljubijo. O meni pravijo, da se mi je za posledicami padca zmešalo, da sem hotel ubiti svojega rešitelja, potem pa zbežal in se predal potepuškemu življenju. In zdaj, gospod, ko sem vam povedal svojo zgodbo, mi ne bi ponudili še kozarček šnopsa? Horoskop od nedelje, 28. avgusta, do sobote, 3. septembra 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) ITrj — VI IN DELO: I Nebo vam je na- klonjeno; obeta se D v vam zanimiv in us- gesen teden. Odprlo se vam “ nekaj novih možnosti za ^.estiičitev vaših načrtov. Bo-Pozorni in ne zamudite jJ°Qne priložnosti, ki se vam jT1 ponudila ob koncu tedna, u^oliko manj ugodna dneva Vtr neclelja in ponedeljek. 1 IN DRUGI: Poskusite po-ravnati nesporazum z Ijublje-n° osebo. Ugodna dneva bosta Petek in sobota. v BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Dob-[ A re zvezde so vam precej naklonjene, ... pa lahko zato pri- akujete razveseljiv in uspe-en delovnik. Prav gotovo oste uspešno uresničili nekaj v°]ih želja in načrtov. Poseb-ugodno stojijo zvezde roje-“lm od H. do 17. 5., ki bodo Rovsod uspešni in zmagoviti, ^nticen bo ponedeljek. VI IN KUGI: Posvetite več časa ne-omu, ki si tega prav gotovo H . Ugodna dneva bosta sre-ua in četrtek. DVOJČKA (21.5,-"*» ' r 20.6.) — VI IN I I DELO: Dobre zvez- II de so na vaši stra-ni, zaradi česar bo teden za vas kar precej prijeten in razveseljiv. Precejšnja je tudi možnost, da pridete do izrednega dodatnega zaslužka. V soboto vas bo razveselila dobra novica. Nedelja in ponedeljek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Pokažite več prijaznosti do bližnjih: marsikoga boste razveselili. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Na-poved je za vas še kar ugodna. Delo vam bo šlo od rok tako, kot že dolgo ne. Računate lahko na nekaj ugodnih priložnosti in kar se da uspesen razplet pričakovanj. V ponedeljek in torek vam bo šlo nekaj malega narobe, vendar na večje težave prav gotovo ne boste naleteli. VI IN DRUGI: Povabljeni boste; sprejmite prijetno povabilo in ne bo vam žal. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: To je JL # vaš teden. Bodite fj t zelo pozorni, da ne zamudite enkratne priložnosti. Marsikaj se vam bo obrnilo v zaželeno smer. Pri delu se vam bodo odprle nove ustvarjalne možnosti. Dvignila se vam bosta samozavest in vera v lastne sposobnosti. Sreda in četrtek bosta nekoliko manj ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vaš občuduje in si zaradi tega želi več vaše pozornosti. Ugodna dneva bosta petek in sobota. . ^ DEVICA (23.8.- Vn/ 22.9.) — VI IN I I Ir DELO: Napoved za I BJ vas tokrat ni naju- godnejša. Pričakujete lahko razgiban teden, ki vas zna tudi neprijetno presenetiti. Zaradi neugodnega položaja Jupitra in Saturna se prav lahko zgodi, da boste naleteli na kakšne neprijetne okoliščine. Bodite previdni v odločitvah. VI IN DRUGI: Ne odločajte se na lastno pest, temveč le v dogovoru z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Čaka vas mm^mm zanimiv in dokaj prijeten teden. Z lahkoto boste kos vsem ciljem, ki ste si jih zadali. Prijazne zvezde vam bodo v pomoč pri vsakem delu. Računate lahko na ugodne okoliščine, v katerih se boste prav dobro znašli. Neugodna dneva bosta ponedeljek in torek z Luno v Ovnu. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil neprijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta petek in sobota. , ^ ^ ŠKORPIJON Mn (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Obeta se I vam ugoden in us- pešen teden. Spremljala vas bosta dobra fizična forma in prijetno razpoloženje. Prav gotovo vam bo uspelo uresničiti marsikaj, kar ste želeli. Izkoristite zanimivo priložnost, ki se vam bo ponudila ob koncu tedna. Sreda in četrtek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Preživeli boste enkraten večer z nekom, ki v*am je blizu. Ugodna bosta petek in sobota. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN St DELO: Teden bo precej spremenljiv in nekajkrat prav nagajiv. Glede na to, da vam Merkur in Luna med tednom ne bosta naklonjena, se vam prav lahko zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot bi vi želeli. Bodite povsod previdni in premišljeni. Precej muhasta dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Ne izdajte zaupanja, ki vam je bilo dano. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. _ KOZOROG (22.12.- n ^ 19.1.) — VI IN DELO: Zaradi po-I l°žaja zvezd je pred vami naporen, a sicer tudi uspešen teden. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi okoliščinami, ki pa jih boste tudi nekako premostili in še kar uspešno zaključili teden. Ponedeljek in torek ne bosta najbolj ugodna. VI IN DRUGI: Vaše obnašanje zadnje čase nekomu ni niti najmanj všeč. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. VODNAR (20.1.-AJS 18.2.) VI IN "7*^- DELO: Smeji se vam precej prijeten teden. Izjemno ugoden položaj Merkurja, Jupitra in Marsa bo zelo pozitivno vplival na potek dogodkov in počutje. Izkoristite dobre zvezde za najdrznejše načrte. Sreda in četrtek vam bosta manj naklonjena. Petek bo poln novosti. VI IN DRUGI: Bodite previdni, ne zaupajte vsakomur. Nekateri vas pogrešajo. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RIBI (19.2.-20.3.) — % f VI IN DELO: Veči-na zvezd vam je i^r naklonjena, tako lahko pričakujete dokaj uspešen teden. Sredi tedna vas bo razveselila prijetna novica. Priložnosti za uresničitev načrtov ne bo manjkalo. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim od 10. do 16. 3. Petek in sobota ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ne imejte slepega zaupanja v prijatelje, niso vsi tako iskreni, kot si mislite. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK ,10, ^ ^ ^, 'E-**'*-', -« * eh, . rQ: PRIJATELJICI želje razodevajo, da bi rada malo Ker kakšna je ta tvoja prijateljica, da j^evrazYidno iz priloženega koščka papirja, teki .Ze pismena, bo to lahko tudi sama brez 7 zvedela. ha kal naj rečem tebi? Da si vseh muh pol-čajj .a.Večkrat raniš, ko si ljudje najmanj priti . Je]°' Rada si v središču pozornosti in, če slij, ne uspe, si kar hitro slabe volje. Tvoja iiolgJ6 sedaj takšna. Kakšna boš, ko boš pol-h^ja t ’ bomo pa še videli. Kar precej časa tn0 j' i0 moraš namreč vedeti, da se izkoplje-Tcj :z °bdobja pubertete, v katerem si ti sedaj. hiSli lepo obdobje zorenja, to je čas, ko še bosti TsPos°bni za velike resnosti in odgovor-ti p-' ln v tem času tudi ne bi smeli sprejema-Velikih odgovornosti. Potrudi se, da boš v stikih z ljudmi bolj spontana in manj prisiljena. Dolgo si čakala na odgovor, toda prostora je malo in malce le traja, preden se zvrstijo vsa pisma. Šifra: ČRNA MAČKA Tvoj odnos do moških res ni najboljši, če v strahu, da ne bi izgubila partnerja, raje sama prekineš vsako zvezo. Na tem področju imaš prav gotovo nekaj problemov, prav gotovo pa ne takšnih, ki se jih ne bi dalo rešiti. Ker si pač želiš neke stalne zveze in ker nisi več rosno mlada, bi bilo dobro, da bi se nekoliko zamislila in morda tudi posiakala pameten nasvet. Razumem, da imaš sedaj zelo različne zveze in da te veliko moških samo poželi, potem pa pozabi. Želiš si oblikovati družino in se tako rešiti situacije, v katere si zašla. Ker si dovolj inteligentna in imaš kljub vsemu pred seboj še kar precejšnji del življenja, ki bo morda le srečnejši kot doslej, poskusi narediti nekaj zase. Precej je namreč odvisno od tvoje volje in tvojih resničnih želja. Čeprav praviš, da te je večkrat strah, menim, da ta strah le počasi premaguješ. In tako je tudi prav! KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:......................... Primorski dnevnik, 28. avgusta 1988 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. glavna šolska vpisnica, 8. klično zrno tajnocvetk, 12. izobčitev, izključitev iz Cerkve, 13. drugo ime za mesto Turku na Finskem, 14. grški modrijan, 15. bivši predsednik Jadrana (Drago), 17. svetniška podoba, 18. obokana stebrišča ali hodniki, 19. Zolajev roman, 20. teče po žilah, 21. odžagan kos debla, 22. ploščinska mera, 23. glavno mesto Saudske Arabije, 25. kulturno gibanje v Zahodni Evropi od 14. do 16. stoletja, 29. filmski igralec Pacino, 31. južnoameriški sad, 32. ime vohunke Hari, 34. ime slov. pisatelja Cankarja, 35. kralj Vizigotov, ki je 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 - 38 39 40 41 42 42 44 45 zavzel Rim in ga opustošil, 37. karakteristika, 39. žensko osebno ime, 40. edini izvodi, primerki, 43. Avstrija, Japonska, 44. plačilno sredstvo, 45. okay. NAVPIČNO: 1. tržaška mestna četrt, 2. Tolstojev roman, 3. obnovitveni list na kuponski poli, 4. grška boginja modrosti, 5. občina pri Novari v Piemontu, 6. znamka italijanskih tovornjakov, 7. prvi astronavt (Jurij), 8. bojno oklepno vozilo, 9. orač, 10. brenclji, 11. francoski film. igralec (Jean), 16. predsednik Kostarike, Nobelov nagrajenec za mir, 20. zgoniško športno društvo, 24. glavno mesto Sirije, 26. običaj, šega, 27. matematični znak, 28. sanke, 29. ime slov. glasbenika Sossa, 30. Italijan (zanič.), 33. mesto v Grčiji, 35. tuje žensko ime, 36. nogometaš »velikega Torina«, 37. avt. oznaka Zrenjanina, 38. je stropna in tudi difuzna, 41. avt. oznaka Turina, 42. Imma-nuel Kant. REŠITEV: (Samo vodoravno) 'HO 'SI' Tfr TV •EP ‘Tie^tun ‘op ‘epea •6C TsounoBuz '££ 'guBiv -se 'ubai ■{,£ TlBJAJ •££ 'SBUBUB *££ 'IV '6Z ‘BSUBS0U9J •££ ‘pettf ■££ ‘IB -zz 'iu 'IZ 'UM ‘OZ 'bubn -61 ‘ape^jB ‘gi 'Buorp -£x 'ibiubo ‘Sl ‘saiBi 'orev £1 'BtuaiBUB •£I 'soji -8 'fioiBlBJI 'I Nova ureditev perečega problema Deželne norme za skladiščenje prevoz in odlaganje odpadkov Z zakonom 30/87 je dežela objavila predpise za odpravo in uničenje odpadkov, a sedaj je bil objavljen izvršilni pravilnik, ki določa odgovornosti in ukrepe, ki jih morajo vsi prizadeti spoštovati. Osvežimo si predpise po 3. členu omenjenega zakona, v katerem je določeno, da kdorkoli proizvaja, prevaža ali vskladišči odpadke, mora imeti specifično dovoljenje, katerega izdaja deželni odbor oziroma pristojno deželno odborništvo. V prvem poglavju pravilnika so vne-šeni predpisi za privatnika, ki namerava odpreti javno skladišče za zbiranje odpadkov. Podjetnik mora imeti posebno dovoljenje s strani dežele, mora zaposliti primerno osebo, ki bo odgovorna za skladišče. Za osebe je predpisana tudi strokovna in šolska izobrazba, ki je odvisna od velikosti skladišča oziroma odlagališča. Podjetnik, ki se namerava ukvarjati s to dejavnostjo, bo moral predložiti deželni upravi tudi stvarno ali bančno garancijo (višina je ponovno odvisna od velikosti odlagališča) za kritje morebitnih ekoloških škod, ki bi nastale zaradi neprimernega odlaganja nevarnih in strupenih odpadkov in za ponovno ureditev ozemlja ob zaprtju odlagališča. Prevozniki, ki nameravajo prevažati nevarne in škodljive odpadke, morajo predložiti deželi posebno garancijo (najmanj 100 milijonov lir) za kritje morebitne škode, ki bi nastala med prevozom odpadkov, poleg tega si morajo preskrbeti posebno dovoljenje za prevoz nevarnih snovi. Prevozniki morajo izdati posebne prevozne listine (bolla di ac-compagnamento), na katerih mora biti vpisano ime prevoznika, datum, opis in količina odpadkov, naslov odlagališča ter podatki evidenčne tablice vozila. Za neškodljive odpadke bo listina izpisana v treh izvodih (enega za pošiljatelja, drugega za prejemnika in tretji ostane prevozniku), a za škodljive odpadke v štirih, saj bo moral prevoznik odposlati en izvod deželi. Iz gornjega izhaja, da bodo morali, na primer, tudi prevozniki, ki danes čistijo greznice ali odpeljejo tudi drugačne privatne odpadke, pripraviti in izdati prevozne listine. Pri prevozu škodljivih ali strupenih odpadkov bo moral prevoznik paziti, da bo točno vpisal vrsto blaga na podlagi posebne razpredelnice, ki je priložena deželnemu pravilniku, kar seveda nalaga prevozniku in pošiljatelju še večjo odgovornost. Še posebno obvezujoče je 4. poglavje pravilnika, ki govori o začasnem shranjevanju nevarnih in strupenih odpadkov v teku rednega delovanja tovarne ali obrtnega podjetja. Iz teksta izhaja, da ne smemo odvreči niti najmanjše količine nevarnih odpadkov, ampak da jih smemo začasno vskladiščiti v obratu, a prostor mora biti točno določen in seveda primerno opremljen. V tem začasnem odlagališču, za odprtje katerega moramo imeti deželno dovoljenje kakor tudi privoljenje sanitarne inšpekcije, smemo vskladiščiti do največ 500 1. tekočih odpadkov ali 2 toni trdih. Obvezno moramo odpadke odstraniti vsakih 6 mesecev. Odpreti bomo morali posebni register in dnevno vpisati količino in vrsto odpadkov. Deželni pravilnik omenja le maksimalne količine, ki smejo biti vskladiščene, vendar mora podjetnik vpisati tudi minimalne količine. Zaradi tega mora tudi vedeti, kaj spada med nevarne odpadke in kaj ne. V seznamu nevarnih odpadkov spadajo na primer zmesi iz arzena, živega srebra, kadmirja in drugih kovin, fenoli, organska in anorganska topila, azbestna vlakna in prah, odpadkih kislin in alkalnih snovi, ki jih uporabljamo pri obdelovanju kovinskih ploskev. To so le nekateri primeri, ampak, kakor vidimo, je paleta nevarnih snovi izredno široka, kar zahteva od podjetnikov veliko pozornost, da ne bodo prekršili zakonov. Ti predpisi nas spominjajo na odlok o vskladiščenju odpadnega strojnega olja, kar občasno povzroče nevšečnosti raznim obrtnikom, ki si niso nabavili potrebnih registrov. Pri tajništvu SDGZ so na razpolago prizadetim podjetnikom popolni seznami snovi, kakor tudi vzorci potrebnih registrov in prošenj, ki jih moramo nasloviti na de- želne oblasti. (ok) Pohištvo iz FJK v Milanu V septembru se pričenja jesenska sezona mednarodnih sejmov in salonov. Tako bodo sredi meseca odprli Mednarodni salon pohištva v Milanu, na katerem bodo prisotni proizvajalci z vsega sveta. Na pobudo Deželne ustanove za razvoj obtrtništva ESA se bodo te pomembne razstave ponovno udeležili tudi nekateri proizvajalci pohištva iz naše dežele. ESA je v ta namen najela ustrezno razstavno površino, poleg tega pa je poskrbela za to, da bo deželnim razstavljalcem na voljo vrsta pomožnih storitev, kot so posebno tajništvo, informacijski urad in prevajalska služba. V zvezi z delovanjem ESE naj tu dodamo, da so po njenem prizadevanju v teh dneh nekateri rokodelci iz naše dežele prisotni tudi na Mednarodnem obrtniškem sejmu v Frankfurtu, kjer razstavljajo izdelke iz medenine in iz kristala, kompozicije suhega cvetja, lesno opremo za domove in javne lokale ter znana nože, ki jih izdelujejo v Maniagu. p atronat inac ...... svetuje hnns MincinrU Ugotavljanje višine dohodkov za odmero minimalne pokojnine Vpr.: »V teh dneh skoraj vsi upokojenci prejemajo posebne modele, s katerimi INPS sprašuje določene informacije o dohodkih. Ker sem slišala, da jih je treba vrniti v roku 30 dni, saj v nasprotnem primeru upokojenec tvega ukinitev ali znižanje po-kjnine, sem zaskrbljena, da osebno nisem še prejela te listine in ne bi hotela zamuditi roka. Se moram sama obrniti na INPS, ali bom dobila model septembra, ko bom dvignila pokojnino? Zakaj treba pravzaprav izpolniti ta model? Moja sestra mora prijaviti tudi pokojnino, ki jo prejema iz Argentine?« T. L. Zavarovalni zavod INPS je, oziroma bo, ob avgustovskem oziroma septembrskem izplačilu pokojnine, razdelil nekaterim upokojencem poseben obrazec z nazivom "Red. 1", ki se nekoliko razlikuje od tistega iz prejšnjih let (namesto modrega ima oranžen odtis in bo zavodu omogočil avtomatično optično obdelavo podatkov). Omenjeni obrazec morajo obvezno izpolniti naslednje kategorije upokojencev: imetniki minimalne, invalidske ali socialne pokojnine. Kdor bi ne dobil modela ob dvigu pokojnine na poštnem uradu oziroma na bačnem zavodu, se mora sam obrniti na INPS ali na patronat, da zadosti tej obveznosti. Izpolnjeni obrazec treba vrniti v roku 30 dni od prejema, saj bi ob nasprotnem primeru INPS imel pravico, da odvzame integracijo minimalne pokojnine, oziroma, da ukine invalidsko ali socialno pokojnino. Zakaj pravzaprav morajo te kategorije upokojencev javiti svoje dohodke v zadnjih treh letih (za leto 1988 treba navesti predvideni dohodek)? Začnimo z minimalno pokojnino, ki jo prejemajo vsi tisti, ki imajo sorazmerno nizko pokojninsko dobo oziroma nizke zavarovalne prispevke. Ta pokojnina sestoji iz dveh elementov: efektivni pokojninski znesek, na podlagi plačanih prispevkov, integrira INPS z dodatnim zneskom iz državne blagajne do minimalne pokojnine, ki trenutno znaža 429.250 lir (456.950 lir za tiste, ki imajo več kot 15 let delovne dobe). Integracije (lahko tudi delne) so deležni vsi tisti, katerih dohodki v tekočem letu ne presegajo 10.877.100 lir (dvakratni znesek minimalne pokojnine). Invalidski upokojenci, ki niso še dopolnili 60. leta starosti ne smejo imeti dohodka, ki je višji od trikratnega zneska minimalne pokojnine. Dohodek socialnega upokojenca pa ne more presegati 3.253.000 oziroma za oba zakonca 10.112.950 lir. Na obrazcu "Red. 1" praktično navedemo dohodke, ki jih razberemo iz davčne prijave 740, z izjemo dohodka za stanovanje, morebitne likvidacije in pokojnine, ki je navedena. Da bi se izognili neljubim napakam, ki lahko prinesejo tudi neljube posledice, zainteresiranim upokojencem svetujemo, naj se obrnejo na patronat, ki bo točko izpolnil in oddal obrazec. Sedaj pa odgovor naši bralki. Kar počakajte na septembrski dvig pokojnine, ko vam bodo izročili zadevni obrazec. Če bi ga slučajno ne dobili ali bi ga izgubili, se orbnite na INPS ali na patronat, da vam izroči duplikat. Vzroke prijave dohodka smo zgoraj že podrobno razčlenili, zato vam dolgujemo še odgovor na sestrin dvom: prijaviti mora tudi pokojnino, ki jo prejema iz inozemstva (izvzete so le vojne pokojne, rente zavoda INAIL, pokojinine civilnih invalidov in slepcev ter vse oblike finančne podpore za pomoč in postrežbo popolnih invalidov). VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Efektivne valute Devize 19.8.88 25.8.88 19.8.88 25.8.88 Nemška marka .... 740,08 742,55 740,08 742,55 Nizozemski gulden . 655,90 657,58 655,90 657,58 Belgijski frank .... 35,309 35,415 35,309 35,415 Danska krona 193,70 193,35 193,70 193,35 Norveška krona . . . 202,71 201,30 202,71 201,30 Švedska krona .... 215,97 215,05 215,97 215,05 Ameriški dolar .... 1405,90 1398,90 1405,90 1398,90 Kanadski dolar .... 1141,50 1124,00 1141,50 1124,00 španska pezeta . . . 11,293 11,265 11,293 11,265 Portugalski eskudo . 9,092 9,054 9,092 9,054 Grška drahma 9,274 9,25 9,274 9,25 Avstrijski šiling .... 105,27 105,60 105,27 105,60 Francoski frank .... 218,45 218,40 218,45 218,40 Švicarski frank .... 881,45 878,60 881,45 878,60 Japonski jen 10,522 10,418 10,522 10,418 Funt šterling 2389,80 2347,00 2389,80 2347,00 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 19.8.88 25.8.88 19.8.88 25.8.88 F. šterling zlat 146.000 146.000 Napoleon 115.000 115.000 Zlato (gram) Srebro (gram) 19.500 19.650 303,5 316,3 Zadeva AG-Midi ponovno v ospredju Zadeva Assicurazioni Generali-Compagnie du Midi je spet v središču pozornosti gospodarskih in finančnih krogov v Trstu, v Parizu, pa tudi drugod po svetu. Tržaška zavarovalnica je namreč te dni sporočila, da je vložila priziv proti sklepu Tribunale de Commerce, po katerem je Compagnie du Midi lahko sklicala izredni občni zbor delničarjev že 22. junija letos ter s tem prekrižala nekatere račune zavarovalnice, ki kakor zhano že dalj časa »naskakuje« francosko družbo. Pariško prizivno sodišče, ki je pristojno v tejh materiji, naj bi izreklo sodbo že čez nekaj dni. Odtod živ interes mednarodnih poslovnih krogov okrog nadaljnjega prepletanja ali razpletanja »affaire« Assicurazioni Genrerali-Compagnie du Midi. Tržaška zavarovalnica osporava francoski družbi tudi zakonitost posega, s katerim je ta v trenutku, ko je postalo jasno, da nameravajo AG splezati v sam vrh CdM, zredčila kapital v rokah »napadalca« s tem, da je vrgla na trg 900.000 novih delnic. S tem se je seveda pročelni delež glavnice CdM v rokah AG seveda ustrezno zmanjšal, kar da je »prizadelo interese« tržaške zavarovalnice v Franciji. Comite' de Etablisse-ments de Credit je sicer z razsodbo z dne 13. julija dovolilo AS, da poveča svoj dselež pri glavnici CdM s sedanjih 10 do 25%, očitno pa Assicurazioni Generali nameravajo nadaljevati s svojimi prizadevanji, da bi povečale svoj vpliv v krogu največjih delničarjev omenjene družbe. SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 19.8. 25.8. Ala..................... 11.763 11.803 America................. 11.443 11.439 Arca BB................. 19.066 19.007 Arca RR................. 11.574 11.620 Arca 27 ................. 9.413 9.360 Aureo .................. 15.651 15.615 Aureo Previdenza...... 10.864 10.799 BN-Multifondo........... 10.897 10.862 BN-Rendifondo .......... 10.945 10.969 Capitalcredit........... 10.024 9.985 Capitalfit ............. 12.297 12.236 Capitalgest ............ 14.173 14.106 Cashbond ............... 10.312 10.329 Cash Management F. . . 12.579 12.488 Centrale Capital ....... 10.649 10.574 Centrale Global ........ 10.101 10.058 Centrale Reddito...... 11.004 11.035 Commercio Turismo . . . 9.401 9.415 Corona Ferrea .......... 10.902 10.838 Eptabond................ 11.485 11.502 Eptacapital ............ 10.285 10.201 Euro Andromeda ......... 15.542 15.474 Euro Antares............ 12.959 12.968 Euromob. Cap. Fund. . . 10.168 10.139 Euromob. Redd........... 10.616 10.623 Euro Vega............... 10.663 10.684 Fiorino................. 22.404 22.343 Fondattivo.............. 11.351 11.345 Fondersel .............. 24.749 24.568 Fondicri 1 ............. 11.187 11.203 Fondicri 2 ............. 10.282 10.242 19.8 25.8. Fondimpiego.............. 11.261 11.302 Fondinvest 1 ............ 12.065 12.076 Fondinvest 2 ............ 13.988 13.916 Fondo Centrale........... 14.701 13.999 Fondo Profess............ 27.246 27.164 Genercomit............... 16.496 16.415 Genercomit Rend........ 10.353 10.385 Geporeinvest ............ 10.066 10.016 Geporend ................ 10.157 10.171 Gestielle B .............. 9.934 9.835 Gestielle M ............. 10.505 10.526 Gestiras................. 17.758 17.790 Imi 2000 ................. 11.561 11.580 Imicapital .............. 23.589 23.481 Imindustria .............. 9.515 9.443 Imirend ................. 14.073 14.078 Interbancaria Azion. . . . 16.821 16.709 Interbancaria Obbl..... 14.149 14.153 Interbancaria Rend. . . . 14.581 14.610 Investire Azion.......... 10.547 10.467 Investira Bil............ 10.356 10.326 Lagest Azion............. 10.839 10.831 LagestObb................ 10.476 10.502 Libra ................... 16.248 16.095 Money-Time .............. 10.236 10.232 Multiras................. 16.529 16.550 Nagracapital............. 14.089 14.076 Nagrarend................ 12.363 12.373 Nordcapital............... 9.820 9.777 Nordfondo................ 11.924 11.947 19.8 25.8. Phenixfund ............... 9.826 9.760 Primecapital ............ 23.243 23.046 Primecash............... 12.271 12.292 Primeclub Azion........ 9.470 9.410 Primeclub Obbl........... 10.690 10.700 Primerend................ 17.775 17.653 Promofondo 1 ............ 10.225 10.169 Redditosette ............. 14.925 14.926 Rendicredit.............. 10.907 10.937 Rendifit ................ 11.420 11.447 Risp. Italia Bil......... 16.106 10.105 Risp. Italia Redd......... 13.765 10.124 Rologest ................ 10.823 16.046 Rolomix.................. 10.097 13.796 Salvadanaio ............... 9.862 10.833 Sforzesco ............... 11.301 10.053 Venture-Time ............. 11.097 11.301 Verde..................... 11.276 11.288 Visconteo ............... 14.951 14.867 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 28,91 29,13 Fonditalia ................ 64,55 64,13 Interfund ................. 32,99 32,78 Int. Securities .......... 24,27 24,08 Italfortune ............... 36,32 36,57 Italunion ................. 20,22 20,26 Mediolanum S. F........ 31,66 31,37 Rom in vest................ 29,10 28,97 Fondo Tre R. Lit.......... 36.869 36.807 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars Baker elektrolitičen Bakrovi odpadki št. 2 Cink high grade Cink elektrolitičen Paladij 99,9 Platina (v dolarjih za unčo troy) Železni odpadki (v dolarjih za tono) Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 106,625-109 106,10-106,60 87,50 52 - 70 52,50 - 72,50 125 545 - 546 121 - 122 673,50 London Svinec bel dry fob UK Aluminij 99,5% Nikelj high purity Jeklo v palicah Cinkova pločevina Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 756 315 - 325 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki september, oktober Soja iz Nizozemske november, januar .... Palmovo olje Sumatra september Sončnica september, oktober Kokosovo olje Filipini (v dol oktober, november Laneno olje september, december Ricinovo olje (ex tank) september, oktober. 665 108 435 525 za long ton) 560 650 1040 ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž oktober Rž december Rž marec Oves oktober Oves november Oves december Ječmen oktober Ječmen november Ječmen december Pšenica oktober Pšenica november Pšenica december 153.60 152,50 155,20 164.60 161.70 161," 126," 127,90 128,80 153,1° 153.70 152," BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Oktober December Marec 50,65 49,28 49,47 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra Giza 45 g 225,72 216,79 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava Avgust September Oktober 14.960 14.952 15.033 15.071 Čedalje več ljudi na križarjenjih Kongresni turizem si utira pot tudi na potovanjih z ladjo Čedalje več ljudi si privošči križar-|®nJe. Nekoč je to bila izključna do-^ena bogatašev, saj, tudi kot vidimo v aznih starih filmih ter beremo v sta-i . časopisnih poročilih, so križarjenja ®lala povod za razkazovanje bogatih r3guljev in modnih oblačil. Uandanes pa je s tem čisto drugače. °YPrečni turist si lahko privošči kri- a LUII^L :>! lailKU piivubl,! iVii- urjenje, saj bo zanj povprečno plačal 1 nekaj več kot za potovanje z h ' 111 v bližnjo prekomorsko deželo. v ?Ve sta področji sveta, kjer je naj-, c križarjenj: Sredozemlje in Karib-n °. ^orje. Kdor se namerava udeležiti ^‘zarjenja v Karibskem morju mora taiVe“a 9a z letalom. Zaradi tega bo iak rzlet veliko stal. Q v Sredozemlju pa imajo turistični i_seraterji na voljo predvsem dva taka leta z ladjo, prvega v Vzhodno Sre-ozemijei drugega pa v Zahodno. V P® Primeru je odhod ladij običajno iz enove ali Nice ter Marseilla. V ted-sn n 80 na vrsti obiski Sicilije, Tuni-, ■ palearov, Južne Španije, kdaj pa aJ tudi Kanarskih otokov ter Madei- oJ. Vzhodnem Sredozemlju pa ladje n„ Cajno odplujejo iz Benetk. Turisti si kau aI° Dubrovnik, Krf, Atene, še Izr 9r®ki otok, potem pa Aleksadrijo, ni,?6' ah Carigrad, včasih pa ladje za-ujejo tudi v Črno morje. še • v?da je predlogov za križarjenja t„ ,lri ae- Standardne ponudbe so eno-tfltns^e' Možno pa je dobiti tudi HxV' ki trajajo še več dni. Vsak turis-np® agent ti bo ponudil še kaj zares v ^ . ajnega, tako v Sredozemlju kot 2ajjaribih. Možno pa bo najti tudi kri-hnieaie v Indijskem oceanu, ob za-„ nni afriški obali, od Lisbone do ^kandi: navije itd. V veliko primerih se cene razlikujejo le zaradi uporabe kabin. Razlika v ceni za ležišče v štiriposteljni kabini in za dvoposteljno kabino je lahko kar precejšnja. Dandanes, v veliko primerih, potniki prvega in drugega razreda imajo enak tretma tako v jedilnici kot v vseh drugih prostorih na ladji. V drugih primerih pa še vedno veljajo razlike med potniki različnih razredov. Tudi kongresni turizem si danes utira pot na tem polju. To velja še zlasti za križarjenja, ki trajajo le tri do štiri dni. Na nekaterih ladjah so uredili kongresne dvorane z napravami za simultano prevajanje. Večja podjetja se, še zlasti v jesenskem ter timskem času, poslužujejo takih ladij in udele- žencem strokovnih ter poslovnih posvetov nudijo nekaj več od tega, kar bi jim lahko nudili v Riminiju ali Montecatiniju. V lanskem letu je, tudi zaradi teh novih oblik kongresnega pomorskega turizma, bilo zabeleženih kar 30 odstotkov več potnikov na križarjenjih. Podatek velja za Genovo in Benetke. V vsakem teh dveh krajev so lani imeli več kot 100.000 potnikov. Nova oblika kongresnega turizma ima izhodišče predvsem v Benetkah. Mesto daje namreč udeležencu kongresa možnost predhodnega enodnevnega izjemnega izleta. Če temu dodamo, da med križarjenjem lahko kongresniki obiščejo še Dubrovnik in Atene, potem je uspeh kongresa že vnaprej zagotovljen. Zaradi večjega števila potnikov Letalski prevozniki iz leta v leto več zaslužijo Številni letalski prevozniki uvajajo nove proge. Brazilska družba Varig je s 4. avgustom na progi Rim — Rio de Janeiro dala v promet najnovejše letalo Jumbo B 747, serija 300. V notranjosti letala so povečali število sedežev prvega razreda kot tudi Executi-ve, bolj komfortni je tudi navadni razred, kjer je manj sedežev. Francoska družba Air France, ki je v poletnem času ponudila znižane tarife na progah, ki povezujejo Pariz z Rimom, Neapljem in Catanio, bo znižane tarife uvedla tudi v času med 1. januarjem in 28. februarjem 1988. Za povratno vozovnico med Parizom in Rimom bodo potniki plačali 1.470 frankov namesto običajnih 1.630. V letošnjem prvem polletju je družba Swissair imela 161 milijonov švicarskih frankov kosmatega dobička, dočim je ta v lanskem prvem polletju znašal le 103 milijone. V istem časovnem razdobju so letos vnovčili 1.987 milijonov švicarskih frankov, lani pa 1.881 milijonov. Tuji potniki bomo imeli na notranjih progah v Avstraliji precejšnje popuste. Za polet med Sydneyem in Melbournom bodo tujci plačali 100 dolarjev, dočim je cena za domačine 160 dolarjev. Podobni 55-odstotni popusti bodo veljali za tujce na vseh notranjih avstralskih progah, ki jih vzdružuje družba Oantas. Hongkonška letalska družba Cat-hay Pacific je lani ustvarila kar za 83 odstotkov višji dobiček kot leto prej. Ameriška letalska revija Ahline Exe-cutive je to družbo označila, da je, razen ameriških, najbolj uspešno me-nažersko vodena v svetu. Lani je nemški letalski prevoznik Lufthansa ustvaril čisti dobiček 86 milijard mark, dočim je ta bil leto prej komaj 64 milijard. Uvedli so celo vrsto novih prog. Tu pa tam najdemo tudi tako letalsko družbo, ki iz enega ali drugega razloga slabo gospodari. To je primer prevoznika Aerolineas Argentinas, ki je tik pred stečajem. Za nakup tega podjetja se zanimajo nekatere evropske letalske družbe. V Firencah borza kongresnega turizma Italija je v lanskem letu zabeležila kar 19-odstotno povečanje kongresnega turizma. S tem so se uvrstili na četrto mesto v svetu, saj so takoj za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, njihov odstotek pa je enak tistemu v ZRN. Kako naprej z razvojem tega donosnega turizma, ki polni kapacitete hotelov v mrtvi sezoni? O tem bo govor na borzi kongresnega turizma, ki bo v Firencah letos 18. in 19. novembra. Na kongresu bodo sodelovali vsi, ki so pri tem zainteresirani. Poleg domačih napovedujejo prihod 200 zastopnikov iz tujine. Turistična šola v Rimu 1.200 študentov se je doslej šolalo na Mednarodni šoli turističnih ved v Rimu, ki deluje že 14 let. Gre za tečaje, ki imajo univerzitetno in postdip-lomsko vrednost. V prihodnjem akademskem letu 1988-89 bodo na tej šoli imeli več tečajev predvsem za vodilne kadre v turistični in hotelski dejavnosti. Šolo obiskujejo tako italijanski študentje kot tisti iz drugih držav. Doslej so se tu šolali mladi iz kar 95 držav sveta. V tujini brezplačna zdravstvena oskrba senat je pred kratkim odo- tereonk^i osnutek, na podlagi ka-držrn,„ P°do italijanski turisti v raznih no zdr ^VroPe lahko dobili brezplač-koliriStTeno oskrbo, enako kot kjer-oSn,.f?OJ?a- Sedaj se mora o tem Ita]j-U Izreči še poslanska zbornica. fglrJaJiska vlada in parlament bosta s p\, 's Precejšnjo zamudo) ratificirala tropski sporazum iz leta 1980, v ka-no6® Je predvideno, da se državlja-pC oržav podpisnic lahko nudi brez-ya zdravstvena pomoč. Vel- nekaterih državah ta sporazum le KrZe pet ^et- Doslej so ga podpisa-cjem”f0zemska, Madžarska, Nemška Duh]l,dtična republika, Zvezna re-^iika Nemčija, Švedska. Med pod- pisniki, ki ga morajo še ratificirati so Italija, Švica, Finska, Norveška in Turčija. ■ V prihodnjem letu bo povprečna zahodnonemška družina morala plačati 800 mark več davka kot doslej. Zaradi tega obstoja nevarnost, da bo manj Nemcev šlo na turistična potovanja v tujino. Agencija TUI International, ki pošilja vsako leto en milijon Nemcev na tuje, se je že dogovorila s hotelirji v Turčiji in Španiji, da v letu 1989 ne dvignejo cen hotelskih storitev. Precej bojazni je tudi v Italiji, saj kar 40 odstoktov tujih turistov prihaja iz Nemčije. Turizem v Parizu poleti V največji poletni vročini turist v Parizu ne bo našel tistega kar mu francoska prestolnica nudi v času od jeseni do pozne pomladi. Gledališča so zaprta, precejšnje število trgovin tudi, zaprte so številne restavracije in bistroji, po širokih enosmernih pariških avenijah lahko z avtom voziš brez velikih težav, saj je veliko Parižanov ta čas na dopustu. Seveda je pariška ponudba v tem času manjša. Odprti so le hoteli. Turistični delavci v Parizu so prišli do spoznanja, da prihaja poleti v Pariz čedalje več turistov z bolj plitvimi žepi, v glavnem mladih. Ti napolnijo hotele z dvema zvezdicama, ki so sicer v Parizu še za enkrat dražji kot v drugih predelih Francije. Hoteli boljših kategorij pa imajo v tem času manj gostov kot v drugih letnih časih. Ni tu petičnih gostov, niti poslovnih ljudi. Letos poleti so v teh hotelih višje kategorije ponujali prenočišče po znatno nižjih cenah. Taki hoteli si niso namreč mogli privoščiti luksuza, da bi obrat zaprli zaradi počitnic. Turistov na splošno pa je bilo več. Ze sedaj v Parizu menijo, da so letos poleti v juliju in avgustu imeli povprečno 7 odstotkov tujcev več kot lam v istem času. Poleg Francozov so prednjačili turisti iz Italije (teh je bilo kar 40 odstotkov več kot lani), iz Nemčije (24 odstot več) ter iz Velike Britanije (10 odstot več). Ugotovljeno je tudi bilo, da ti mladi turisti v čedalje večjem številu polnijo muzeje ter prostore, kjer se prirejajo razne razstave, čedalje manj je mladih turistov, ki bi prihajali v Pariz izključno za to, da bi obiskali nočne lokale na Montmartru. V nekaterih nočnih lokalih so žalostno gledali prazno dvorano. Nekateri so kar odšli na počitnice na Ažurno obalo ali v Biarritz. V nekaterih bolj znanih night clubih, kamor turistične agencije vodijo trume turistov, pa se niso pritoževali. Vsekakor pa je zanimivo dejstvo, da čedalje več mladih ljudi gre na obisk muzejev. To ne velja le za Francijo, toje postalo nekaj običajnega tudi v Italiji, v Nemčiji in v Španiji, torej v državah, ki imajo na voljo celo vrsto zgodovinskih muzejev. NEW YORK veliko mesto tisočih luči ToBt-?HI L1GHTS, BIG CITY — VELIKO MES-Nevvr JyDCIH LUČI. Jay Mclrnery je tako označil ®in h °ry V nekem svojem romanu. Ta je eden gja 6 najbolj ustreznih vzdevkov za New York, N ° naesto svetovnih velemest. Ne vem, če je niest York City (NYC) zares najbolj osvetljeno vei ° na svetu, res pa je, da življenje v tem lezni eSjU P.0,;eka nepretrgoma. Podzemska že-°b kC? ^a^J6 24 ur na dan, taksije lahko dobiš Veža^mT^0!' ur*' na cdavnih ulicah ie nekai vr-ko uri, na glavnih ulicah je nekaj vr-v poznih nočnih urah. Luči nebotični- °dn'rt at.erih v New Yorku prav ne manjka, so ko vin' iutra' skozi velika stekla pa lah- svojp j11!0 8^ev^ne čistilke, ki marljivo opravljajo druni - , 0 zapuščajo Urade komaj tedaj, ko 91 šele gredo na delo. ■vvavii ''V6^ lahko seveda vidimo na Broad- Cah cestl v NYC, in v sosednih uli- do 4p ,. ceste navzgor do Times Sguara pa tja Tp sj' ,?ce le vse polno gledališč in kinodvoran, igre in a, 0 °9ledamo najbolj znane gledališke Cale tsk aSf3ene sPektakle, znane ameriške musi-re rrm ■ ° t'ste zadnje produkcije kakor tudi sta-že skniCale’ kakor so Oh Calcuttal, ki ga igrajo Vork nraj dvajset let. Če nekdo pride v New nabaviVaStn° pest in si želi na predstavo, bo pri Uje, ke Ilstkov lahko imel tudi veliko razočara-Ce raz r za veliko število teh predstav so vstopni- Na T°dane nekaj mesecev vnaprej, dajalna i”165 ScIuaru deluje Ticketron, to je pro-športng “^kov za vse mogoče predstave, tudi rate me j5 Pomočjo računalnikov lahko rezervi-severja ?! lodi za nekaj mesecev vnaprej, kar čakanj,] a]ša Programiranje predstav. Po dolgem hi šp0rt. V vrsti, kar je za New York nekak sploš-kakršeni/r ^oste lahko videli vrste za vstop na °u prireditveni kraj, boste lahko kon- čno prišli do vstopnic, če seveda niso že razprodane. Med čakanjem v vrsti vam bodo gotovo, proti plačilu seveda, ponudili posebne kupone, s katerimi boste deležni precejšneja popusta. Teh vam jih sploh ni treba kupiti, ker jih lahko zastonj dobite v vseh mestnih turističnih uradih. Vsej tej razkošni in tudi potratni svetlobi pa se zoperstavlja druga, temna plat NYC. Pravijo, da je v New Yorku veliko nasilja. Osebno pa sem ga več srečal v marsikateri navidezno bolj mirni evropski prestolnici. New York pa je brez dvoma, v svetovnem merilu, glavno mesto beračev. Našteli so jih okoli sedemdeset tisoč. Ta masa ljudi podnevi tava brez cilja po ulicah Manhattana, glavne Newyorške četrti. Išče nekaj denarja, da bi se lahko preživljala in prosjači vse mimoidoče. Berači niso vsiljivi ali hudobni. Le zbegani so. To so žrtve prevelike življenjske konkurenčnosti, mamil, alkoholnih pijač. Ponoči spijo kar na ulicah, tako da je treba previdno stopati tako po ulicah kakor po stopnicah pri vhodih v metro. New York je tudi zelo umazano mesto. Vsak dan to velemesto »proizvede« preko 20.000 ton smeti. Ne vedo več, kaj in kam z njimi. Neka ladja, ki je prevažala smeti, je lani več tednov plavala okrog New Yorka, brez vsakršnih navodil, kam naj bi odplula. Problem ni sicer lasten samo New Yorku, saj je o njem danes veliko govora tudi v zvezi z Italijo, Afriko ter drugimi evropskimi državami. Druga temna plat NYC je seveda kuga našega stoletja AIDS. V New Yorku je več okuženih ljudi kakor drugje in to prav zaradi načina življenja njegovih prebivalcev. LOVE IT OR LEA VE ITI LJUBI GA ALI ZAPUSTI GA. New York je mesto, v katerem lahko vsakdo uspe, vendar se je za to treba zares potruditi. Zelo lahko pa se kar na lepem, iz dneva v dan, znajdete na psu. Zaslužki so tu dvakrat do trikrat višji kakor v kakem drugem mestu, vendar večina ljudi s tem ritmom življenja ne zdrži več kot nekaj let. Prijateljski odnosi so v tem mestu zelo redki, konkurenčnost pa je, tudi med najboljšimi prijatelji, izredno visoka. Veliko mladih ljudi živi samsko, fantje na jugu Manhattana, dekleta pa v bolj mirnem okraju Upper East Side. Tak način življenja hitro pripelje do stresa. Ob tem pa je nastal velik biznis telovadnic, fitness centrov in trgovin z vsemogočimi vitamini. Zaradi vseh teh problemov New York ne predstavlja prave podobe ZDA. Američani sami to poudarjajo ter, ko govorijo o svoji domovini, razlikujejo tri glavne predele: New York City, Kalifornijo in ZDA. ALEŠ WALTRITSCH Na slikah (foto Aleš VValtritsch): levo Rockefeller Center ponoči, desno Marguis hotel na Times Sguaru. Kolesarstvo: na SP v Belgiji Italijanke osvojile zlato kolajno na 50 km RENAIX (BELGIJA) — Nadaljuje se izredna bera kolajn Italije na letošnjem svetovnem prvenstvu v Belgiji. Po izredno dobrem obračunu v dirkališčnih vožnjah je Italija včeraj z ženskami ekipno na 50 km nepričakovano osvojila zlato odličje. Junakinje tega podviga so bile veteranka Maria Canins, Francesca Galli, Roberta Bonanomi in Monica Bandini. Pri tem pa je treba omeniti, da so »azzurre« imele tudi srečo, saj je bila še 10 km pred ciljem Francija odločno v vodstvu. Tedaj pa je padla najboljša francoska predstavnica Jeannie Longo in francoska zmaga je šla po zlu. Francozinje so morale celo odstopiti, ker sta ostali le dve tekmovalki, Longovo pa se je morala zateči v bolnišnico. Drugo mesto so tako osvojile Sovjetinje pred Američankami. VRSTNI RED: 1. Italija (Bandini, Bonanomi, Canins, Galli) 1.19'03"; 2. SZ 1.19"43; 3. ZDA 1.20’384. ZRN l.ZCMS"; 5. Belgija 1.22'05. Danes cestna vožnja za profesionalce RENAIX — Italijani in Nizozemci naj bi bili danes glavni fvoriti na cestni vožnji za profesionalce. Konkurenca, kot na vsakem SP, je seveda zelo ostra in tudi ni izključeno, da bi prišlo do kakih presenečenj. Naj omenimo še, da je včeraj na predolimpijski dirki za amaterje v tem kraju zmagal Italijan Fabrizio Bontempi pred Belgijcema Van Der Laerjem in Verstrepnom. Košarka: evropsko mladinsko prvenstvo »Azzurri« in »plavi« v finalu za 1. mesto TITOV VRBAS - Jugoslavija in Italija se bosta danes v velikem finalu spoprijeli za naslov mladinskega košarkarskega prvaka. V včerajšnjem polfinalu je namreč Italija z veliko težavo in po podaljšku premagala presenetljivo Grčijo s 108:104 (55:45; 97:97). Junak tega srečanja je bil nedvomno Grk Ga-laeteros, ki je dal kar 39 točk. V italijanskih vrstah je bil najboljši strelec Moretti z 18 točkami, Ambrassa jih je dosegel 15, medtem ko je »Tržačan« Bianchi dal 5 točk. Tudi drugi polfinale med Jugoslavijo in ČSSR je bil precej izenačen, naposled pa so vendarle zmagali »plavi« z 78:69 (35:31). Daleč najboljši v jugoslovanskih vrstah je spet bil Komazec (30 točk), dobro je zaigral tudi Halilhodžič (18 Danes bo torej veliki finale med že tradicionalnima nasprotnikoma Jugoslavijo in Italijo. Upati je le, da se ne bodo ponovili »žalostni dogodki« iz kvalifikacijskega dela, ko je proti koncu srečanja v Srbobranu prišlo do splošnega pretepa. Včeraj so odigrali še ostala srečanja za današnje tekme od 5. do 8. mesta. REZULTATI: SZ - Švedska 96:80; ZRN -Finska 81:66; Španija - Turčija 80:66; Izrael - Nizozemska 102:99. DANAŠNJI SPORED: za 11. mesto: Finska - Nizozemska; za 9. mesto: ZRN - Izrael; za 7. mesto: Švedska - Turčija; za 5. mesto: SZ - Španija; za 3. mesto: ČSSR - Grčija; za 1. mesto: Jugoslavija - Italija (ob 20.00). kratke vesti A vtomobilizem: danes VN Belgije Brazilec Ayrton Senna že devetič v prvi vrsti PE iii sk o-J olimpijsl II stoletji - »Nemirne« mehiške igre Vaterpolo: v Palermu SZ in Jugoslavija v vodstvu PALERMO — V 4. kolu predolimpijskega turnirja v vaterpolu je SZ gladko premagala Italijo z 11:7, Jugoslavija pa tesno Španijo z 9:8 in tako sta obe reprezentanci v vodstvu na skupni lestvici. ZRN pa je odprvila Grčijo z 12:7. LESTVICA: SZ in Jugoslavija 7; Italija 6; ZRN 2; Španija -in Grčija 0. Rokomet: CSKA iz Moskve osvojil turnir »Doboj 88« DOBOJ — CSKA iz Moskve je v velikem finalu ^premagal moštvo Me-taloplastike iz Sabca s 27:23 (13:10) in je tako osvojil veliki mednarodni rokometni TV turnir prvaka »Doboj 88«. Tenis: Lendl in Becker zmagala JERICHO (NEW YORK) — .V četrtfinalu mednarodnega teniškega ekshibicijskega turnirja so včeraj dosegli naslednje izide: Lendl (ČSSR) - Jarryd (Šve.) 6:7, 7:5 (Jarryd odstopil); Noah (Fr.) - Courier (ZDA) 6:4, 4:6, 6:4; Becker (ZRN) - Mansdorf (Izr.) 7:6, 7:5; Agassi (ZDA) - Svensson (Šve.) 7:5, 6:3. SPA (BELGIJA) — Glede na to, da je včeraj med poskusnimi vožnjami za današnjo Veliko nagrado Belgije deževalo, je ostala petkova lestvica najboljših časov nespremenjena. Brazilec Ayrton Senna na mclarnu je tako dosegel že devetič v tej sezoni najboljši izhodiščni položaj, ob njem pa bo star-tal Francoz Alain Prost, sledita Ferra-rijeva pilota Berger in Alboreto. McLarnova pilota sta, kajpak, tudi velika favorita na današnji dirki, ki bo startala ob 14.30. Tako danes na startu — PRVA VRSTA: 1. Senna (Braz.) mclaren r53"718; Prost (Fr.) mclaren r54"128; DRUGA VRSTA: Berger (Av.) ferrari 1'54"128; Alboreto (It.) ferrari 1'55"665; TRETJA VRSTA: Patrese (It.) vvilliams 1'57"138; ^Boutsen (Bel.) benetton 157 455; ČETRTA VRSTA: Nannini (It.) benetton 1'57"535; Nakajima (Jap.) 1'57"616; PETA VRSTA: Piguet (Braz. lotus 1'57"821; Warwick (VB) 1'57"952. Motociklizem: danes v Brnu VN Češkoslovaške BRNO Danes bo v Brnu zadnja »evropska« preizkušnja za SP v moto- ciklizmu, preden se bodo piloti preselili v Južno Ameriko. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah je v razredu do 125 ccm dosegel najboljši čas Nizozemec Hans Spaan na hondi pred Špancem Martinezom (derbi) in Italijanom Catalanom (aprilia), v razredu do 250 cm pa je bil najboljši Francoz D. Sarron (honda) pred Špancema Garrigo (yamaha) in Ponsom (honda). Šesti čas je dosegel Italijan Cadalora (yamaha). Reli »tisočerih jezer«: Markku Alen v vodstvu JYVASKYLA (FINSKA) — Na reliju »tisočerih jezer« na Finskem za SP se bije izenačen boj med domačima pilotoma Alenom na lancii in Kankkune-nom na toyoti. Ko manjka pet specialnih preizkušenj do konca druge etape, je Alen v vodstvu le za borno sekundo. Dirka Tris RIM - Zmagovita kombinacija dirke Tris je naslednja: 15 - 18 - 14. 300 dobitnikov je prejelo po 3.262.866 lir. Severna Koreja, ki je od letošnjih iger skušala pridobiti zase organizacijo nekaterih tekmovanj, je bila predmet spotike tudi v Tokiu. Njene razloge lahko imamo za utemeljene. Za tekmovanja je prijavila ekipo, v kateri so bili tudi nekateri športniki, ki so se prej udeležili iger držav v razvoju (GANEFO). Te igre za mednarodni olimpijski odbor niso bile priznane in prizadeti tekmovalci v Tokiu ne bi smeli nastopiti. Med temi je bila tudi tekačica Sin Kirn Dam, ki je bila tedaj svetovna rekorderka v teku na 400 m s časom 51’3. Prepoved nastopanja je užalila Severne Korejce, ki so umaknili celotno ekipo. Pridružila se jim je tudi Indonezija, ki je igre GANEFO gostila. Za zmago v Tokiu je nato zadoščal čas 52". Vesela mehiška glasba in živahne plesne točke mehiške folklorne skupine na zaključni svečanosti v Tokiu so bile v popolnem nasprotju z resnostjo in otožnostjo Japoncev. Gledalci so začudeno gledali živobarvno sliko in morda razmišljali, zakaj tudi sami niso tako sproščeni. Mehikanci so oznanjali svojevrstne igre v vseh smislih. Predvsem, da bo na njih v zvezi z organizacijo marsikaj »casual«. Iz športnega vidika ni bilo še izkušenj o učinkih visoke nadmorske lege na rezultate. Ciudad Mexico je bil izbran za igre leta 1968 na podlagi eksotičnih turističnih želja soprog odločujočih v mednarodnem olimpijskem odboru. Ne Mehika sama niti njena prestolnica nista imeli potrebne športne tradicije, da bi bili kos zahtevni nalogi. Ugibanja o učinkih visoke nadmorske lege (2200 do 2300 m) so se kot strašilo širila v krogih športnikov. Predvidevanja so bila navadno taka, da so ustvarjala preplah. V glavnem je šlo za podvige novinarjev, ici niso bili zdravniki in so z dramatičnimi vestmi populistične narave prodirali v široko javnost. Športne velesile so začele hitro urejevati športne centre v gorah. Američani so našli primeren kraj v severni Kaliforniji, Sovjeti v Kavkazu, Francozi v Pirenejih. Kdor ni imel ne gora in ne sredstev, je čakal, kaj bo. Nenavadno veliko gostov je imel luksuzni švicarski kraj St. Moritz. Najmanj so se iger bali tekači vzhodne Afrike, ki so na podobnih višinah redno živeli. Tržaška plavalca Roberto Pangaro in Luciana Passagnoli sta se mudila v Mehiki na predolimpijskih tekmovanjih. V intervjujih za Primorski sta govorila o občutku nemoči in glavobolu ter burnem utripanju srca po ostrejšem naporu. Leto je bilo nemirno tudi izven športnih aren. Najprej je bila na vrsti Francija, kasneje pa so sile Varšavskega pakta posegle na Češkoslovaškem-V Mehiki ni bilo nič bolje. Ob razmetavanju denarja za olimpijske naprave so ljudje želeli kruha. Nekaj dni Preci otvoritvijo je vojska streljala na de' monstrante. Uradno so našteli 39 mrtvih, drugi viri pa so navajali celo 200 do 300 žrtev, katerih svojce naj bi z grožnjami prisilili k molku. Zaradi Češkoslovaške so določeni politični krogi zahtevali izključitev Sovjetske zveze, medtem ko je bilo bombardiranje Vietnama še vedno samo rutinska vadba ameriških pil°' tov. Kot vedno je začetek iger usmeril vse zanimanje na izključno športne dogodke in na zbiranje kolajn. Nadmorska višina se je poznala v panogah, ki dopuščajo točno meritev dosežkov. Kdor je opravljal kratke napore, je enostavno letel, medtem ko so morali drugi poseči celo po jeklenkah za kisik. Rekord Beamona v skoku v daljin0 je po 20 letih še vedno na svojem mestu, čeprav bi ga v enakih pogojih g°( tovo že presegel Lewis in morda tudi Emijan. Rekord Evansa 43 '8 na 400 ® pa je padel le pred kratkim. V zvezi z rekordom so znane besede Američana Louisa Jonesa, ki je v Ciudadu Mexi-co leta 1955 postavil svetovni rekord 45"4. Ob objavi časa je Jones tedaj P°' vedah »Te proge že dolgo niso preme' rili!« Sam namreč ni verjel dosežku; učinki nadmorske lege pa še niso bih znani. Na nasprotni strani so dolge prog® plašile vrsto znanih tekačev. Na dan so prišle zgodbe o Indijancih Tarahu-mara, ki žive na planotah severne Mehike. Ob priliki nekih svojih prazni; kov naj bi se ti Indijanci po več dni neprestano podili po pustinji za grobo izdelanimi žogami. Govorilo se je, da Mehikanci na hitro pripravljajo skupi' no teh Indijancev za maratonski tek. Izvedli naj bi tudi nekaj preglednih tekov, ki pa so potrdili, da so atleti z rednim treningom še vedno občutno boljši. Poleg tega naj bi Indijanci Ta' rahumara svoje podvige izvajali P°d vplivom mamil, kar pa je spadalo v versko tradicijo prilike. Teke na dolge proge so brez ustni; Ijenja osvajali Afričani. Maratonski tek je šel že tretjič Etiopiji. Prvi je bil Mamo Wolde. Kenija je med drugi® osvojila 1500 m z blestečim Keinom, ki je zmlel Ryuna (ZDA) in Tiimmlerja (ZRN). Po teku na 10.000 m je moral eden favoritov, Avstralec Clarke, seči po maski za kisik. BRUNO KRIŽMAN Nogomet: italijanski pokal Triestina - Catanzaro Nogomet: novosti pri Triestini Trije novi igralci Neposredno prodaja Triestina mora spet pridobiti domačo publiko, ki je že bila na njeni strani po »dobrem« porazu proti prvoligašu Torinu, ki bo danes končno nastropil z Brazilcem Muller-jem. Med tednom pa so Tržačani doživeli pravo športno katastrofo v Vidmu, kjer so izgubili s štirimi goli razlike v derbiju proti Udineseju. Drevi bo na stadionu Grezar proti Catanzaru prav gotovo drugače. Udinese pa bo igral v Turinu in bo skušal iztržiti neodločen izid. Od močnejših ekip bo Milan igral v Pescari, Napoli pa bo skušal v San Benedettu del Tronto popraviti neprijeten vtis s tekme proti Bariju. Inter bo igral v Ascoli-ju, ki je za vse trdo igrišče, Sampdoria pa bo nastopila v Lecceju. Današnji spored SKUPINA 1: Ascoli - Inter; Parma - Monopoli; Reggina -Brescia. SK. 2: Cesena - Foggia; Torino - Udinese (20.30); Triestina - Catanzaro (20.30). SK. 3: Lazio - Campobasso; Licata - Messina; Pescara - Milan. SK. 4: Atalanta - Juven-tus; Vicenza - Taranto; Verona - Cosenza. SK. 5: Como -Piacenza; Empoli - Prato; Monza - Roma. SK. 6: Ancona -Virescit; Piša - Fiorentina; Avellino - Genoa. SK. 7: Bologna - Barletta; Sambenedettese - Napoli; Spezia - Bari. SK. 8: Arezzo - Cremonese; Lecce - Sampdoria; Modena - Padova. V sredo zvečer je bilo v Vidmu povsem razvidno, da bi imela taka Triestina težave tudi v C-l ligi. Splošno mnenje je bilo, da potrebuje tržaški tretjeligaš enega izkušenega libera, odločnega in trdega branilca ter še enega napadalca. Včeraj pa je društvo vse prijetno presenetilo, saj je nakupilo prav tri »pravilne« igralce. Od Arezza je namreč nakupila 27-letnega branilca Stefana Buttija, ki ima za sabo celo vrsto drugoligaških sezon, iz Piacenze je prišel 26-letni libero Paolo Tomasoni, nazadnje pa je od Giorgioneja (C-2 liga) prišel še srednji napadalec Trombetta, ki je že igral pri Catanzaru. Sedaj je kupoprodajna sezona pri Triestini verjetno zaključena, prodati pa mora le še Dal Praja, ki bo baje šel v Avellino, in Strappo. Jugoslovanski nogomet Olimpija računa na zmago Ljubljanska Olimpija, ki presenetljivo vodi v jugoslovanski drugi ligi, računa tudi na zmago v Zrenjaninu. V prvi ligi pa je nekaj zanimivih tekem, med katerimi bi omenili Partizan -Dinamo in Sarajevo - Hajduk. Današnji spored 1. ZNL: Sloboda - Željezničar; Velež - C. zvezda; Rijeka - Rad; Spartak - Vardar; Radnički - Budučnost; Čelik - Osijek; Vojvodina - Napredak; Partizan - Dinamo; Sarajevo - Hajduk. II. ZNL: Proleter - Olimpija. Tenis: od jutri v Gorici Začetek memoriala Giovanni Baum Na odprtih igriščih teniškega kluba Aldo Zaccarelli v Gorici se bo jutri začel 13. memorial Giovanni Baum, na katerem bodo nastopili teniški igralci in igralke B kategorije. Prireditev, ki je ena izmed najkakovostnejših v Fur-laniji-Julijski krajini, se bo sklenila 4. septembra, ko bodo na vrsti finalna srečanja. Juriš na Lokve ŠD Meblo iz Nove Gorice bo tudi letos organiziralo tradicionalno kolesarsko akcijo, 8. juriš na Lokve, ki bo na sporedu v nedeljo, 11. septembra. Kolesarji bodo morali prevoziti 23 km dolgo prog:o in premagati višinsko razliko 870 m, in to v dveh urah in pol. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko kolajno, izžrebali pa bodo tudi več kot 100 praktičnih nagrad. Prijave na kolesarski lokvarski juriš bodo sprejemali uro pred štartom, ki bo ob 9.30 pred salonom Meblo. ŠD KONTOVEL obvešča, da se prične jutri, 29. t. m., ob 16.30 na športnem igrišču na Kon-tovelu tečaj minibasketa. Treningi bodo potekali vsak dan in jih bo vodil prof. Igor Meden. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da je odprto vpisovanje za košarkarski »Kamp 88«, ki bo od 5. do 11. septembra na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah, in to za najmlajše letnikov od 1981 do 1974. Kamp bo vodil prof. Marko Burger. Vpisovanje od jutri dalje od 12.30 do 14.30 na tel. št. 212237 in 213265 ali v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Borisu in Anici se je pridružila mala TINA Srečnima staršema čestita, novoro-jenki pa želi vso srečo v življenju ŠD Primorec - Trebče JK ČUPA obvešča člane, da bo društvena regata za kajutne jadrnice v nedeljo, 4. septembra. Radio Opčine Nadaljujejo se tedenski komentarji Radio Opčine obvešča, da se jutri, kot že celo vrsto poletnih ponedeljkov, ob 18. uri nadaljujejo redni tedenski športni komentarji. Jutri bo najprej govor o nogometnem memorialu Štrekelj, ki ga prireja proseško nogometno društvo Primorje. Pred mikrofonom bo predsednik Primorja Dario Kante. Zanimiv bo tudi »košarkarski kotiček«: nova odbornika in bivša igralca Jadranove ekipe Peter Žerjal in Ivo Starc bosta skupno z Markom Banom spregovorila o letošnji združeni ekipi Jadran. Ob koncu bo na sporedu še odbojka: gostja večera bo Lajris Žerjal, ki bo govorila o svoji bližnji prvoligaški izkušnji v Rimu. ______ •______• _ ■ ■ W • ■ sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut «SAN DANIELE»sušen nad 12 mesecev Pogovor z jadralcem TPK Sirena Maksom Ferfoljo »Uspeh je sad navdušenega dela« Na jadralnemu državnemu prven-vu v razredu »laser«, ki je bilo v Tr-1 u 20. do 23. t. m., je Sirenin jadra-Maks Ferfolja zasedel odlično 4. 6sto. Sam Maks nam je natančneje rial t P0,;ek tekmovanja in nam pove-tao k^0 nadaljevati svojo špor- st;oKak° je potekalo državno prven- .o^akoj moram reči, da ni šlo za pra-vr 5rzavno prvenstvo, ampak za neke ^.ste državno regato. Od šestih regat, sp bile na programu, smo jih na-In ec Speljali le tri, in to zaradi po-kot t anja vetra. Državno prvenstvo h .iakt) bi bilo veljavno v primeru, !ZVe(tli vsaj štiri regate. n U' in 21. t. m. sta bili na sporedu F gramirani regati, ki sta se odvijali SnzPaPlenju močnega vetra. Dan ka-tri re9al;a odpadla zaradi brezve-tr at' nakar smo 24. t. m. izpeljali še na i *n zadnjo preizkušnjo, ker tudi v asiednjih dneh ni bilo vetra.« »n k*Ia konkurenca ostra?« čla t' Precei- ^lo ie namreč za nsk° državno tekmovanje, ki so se lari ndeležili najboljši italijanski so "h r razrecia »laser«. Moji tekmeci pQ “ni v glavnem starejši od mene. ja Prečna starost prvih petnajst uvr-irieat se i® sukala okrog 24 - 25 let, ulem ko sem jaz star 19 let.« , ak° ti je uspelo, da si se prebil na 4. mesto?« pj^.ekateri tekmovalci, ki so bili po tr '.ln drugi regati pred mano, so v skJ' PPpovedali in tako zdrknili na stal ni lestvici. Na 4. mesto sem pri- stal Predvsem zaradi konstantnih re- zultatov, ki sem jih dosegal med tekmovanjem. V prvi regati sem pristal na 4., v drugi na 9. in v tretji na 15. mesto. Skupni seštevek mi je prinesel 28 točk, kar je zadoščalo za tako uvrstitev. »Kako si se pripravil za državno prvenstvo?« »Intenzivneje sem se začel pripravljati približno 1 mesec pred pričetkom prvenstva. Redno sem treniral na morju pred Barkovljami in sicer 2_uri, včasih tudi do 3, 4 ure dnevno. Šlo je za resne treninge, a moram priznati, da mi pri tem ni manjkalo navdušenja. Poleg tega sem se, vedno v okviru predprvenstvenih priprav, udeležil še mednarodne regate v San Remu in regate v Tržiču.« »Si tako dobro uvrstitev pričakoval?« »Igral sem na »mojemu polju«, kjer treniram vsak dan, tako da sem priča- koval dober rezultat, ki bi pomenil uvrstitev od 10. do 12. mesta. Tako visoke uvrstitve pa res nisem pričakoval.« »Kaj meniš o organizaciji in o prvenstvu sploh?« »Prvenstvo je organiziralo tržaško jadralno društvo Societa triestina del-la vela pod pokroviteljstvom italijanske jadralne zveze ter italijanske in mednarodne zveze »laser«. Slo je za zelo dobro, skoraj odlično organizacijo. Organizatorji so bili konkurentom stalno ob strani, bodisi na mprju kot tudi na kopnem. Poleg regate pa so poskrbeli tudi za družabno plat s prirejanjem skupnih večerij, večerov z gledanjem diapozitivov itd. Omogočili so tako boljše stike med samimi tekmovalci, kar se mi zdi zelo pomembno. Splošna slika prvenstva je torej pozitivna in to v vseh smislih. Vesel sem za doseženi rezultat in za prijateljske stike, ki sem jih navezal s sotekmovalci.« »Imaš kak načrt za prihodnost?« »V letošnji sezoni bom opravil še nekaj regat. Septembra bom nastopal na Gardskemu jezeru na tekmovanju za trofejo Tommasoni. Gre za večjo mednarodno regato, ki se je udeležujejo tekmovalci iz vse Evrope. Še naslednjo sezono mislim nastopati v kategoriji »laser«. Lani sem že tekmoval z državno reprezentanco in upam, da mi bo to uspelo tudi prihodnje leto, saj sem se moral letos odpovedati dresu reprezentance zaradi šolskih obveznosti.« WALTER KOREN Jutri na Vrhu začetek 3. teniškega turnirja KD Danica Neuradno goriško zamejsko prvenstvo V^a odprtem igrišču Kulturno-športnega središča na oajlSe bo jutri začel 3. teniški turnir, ki ga prireja športni kraj ^ Danica. Zaradi prisotnosti tekmovalcev iz raznih r'škoV Goriške bo ta preizkušnja veljala kot neuradno go-p ?a®ejsko prvenstvo. so v buda na Vrhu se uokvirja v niz teniških tekmovanj, ki potrjZadnjih letih postala na Goriškem vse bolj številna in detlih j0. Povečano zanimanje za to panogo. Med najpo-ken °nejše tovrstne prireditve bi omenili pobude štandreš-je v rekreacijskega odseka društva Oton Župančič, turnir-tef .UlJaškem domu oziroma pri motelu Nanut ter teniški Vrh Za najmlajše v Doberdobu. Z odprtjem središča na “U pa so tudi v tem dani vsi pogoji, da si ta panoga agotovi svoje organizirano in trajno mesto v naši telesno-'furni stvarnosti. 3 tl0. je tudi v namenih vrhovskih športnih delavcev, ki s 2e eniškim turnirjem želijo priklicati medse čimveč privr-^ Cev-. Posebna pozornost pa je namenjena najmlajšim ozi- roma vsem tistim, ki se želijo spoznati z osnovnimi veščinami vihtenja loparja. Tako na Vrhu kot v Štandrežu in Doberdobu bodo namreč pripravili vrsto tečajev in podobnih pobud za začetnike. Kar zadeva turnir, naj povemo, da se je doslej prijavilo manj tekmovalcev kot lani, ko se je za končno zmago potegovalo kar 45 tenisačev. Zamudnike obveščamo, da imajo še danes dopoldne čas, da se prijavijo organizatorjem turnirja. To lahko storijo neposredno na tekmovališču, kjer bodo ob 11. uri sestavili koledar turnirja. Telefonske prijave pa sprejemata Boris Cotič (882380) in Ladi Devetak (882257). Prva tekmovanja pa se bodo začela jutri popoldne in bodo trajala dva tedna. Novost letošnje pobude, če bo število prijavljenih to omogočilo, pa zadeva tekmovanje v tekmovanju. Poraženci iz prvega kola se bodo med seboj pomerili v novem tekmovanju, tako da bodo vsi imeli možnost, da na vrhovski prireditvi odigrajo več kot eno samo srečanje. Skupščina amaterskih nogometnih društev t0v ORICA Ob prisotnosti delega-.s40rai 250 društev se je včeraj v n*1 odvijala skupščina amaterskih skutnih društev iz Furlanije-Julij-j0 ,ajine. Glavna vprašanja, ki teži-v ni056 nogometne delavce, zadevajo čno t? Vrsti iskalne težave, ki finan-Va. oremenijo društva, obenem zahte-Phst 0Ci odbornikov že pravi strokovni tra .?P Pri vodenju knjig in adminis-dhev ^mgi argument, ki je bil na reginem redu med razpravo v konfe-sest* ovorani Espomega, je zadeval skj i-Vt? skupin v prvi in drugi amater- stavniki LVeb .!trani.; Predvsem Pred- da h' . asklh društev - se ogrevajo, Prpj f, Pri sestavi skupin upoštevali J deželna kot pokrajinska merila, tako da bi tržaške ekipe igrale skupaj z goriškimi, videmskimi in pordenon-skimi. Taka rešitev, kot so nekateri pripomnili, pa bi od slehernega društva zahtevala še večje izdatke za daljša potovanja, kar bi marsikatero skupino spravilo v resne težave. Skupščina amaterskih nogometnih društev je bila tudi priložnost za razpravo o starostni omejitvi nastopajočih igralcev. Vse kaže, da je bil predlog državne amaterske lige, ki omejuje število igralcev, ki so presegli določeno starostno dobo, sprejet z odobravanjem, saj se s tem daje prednost mlajšim igralcem. Za vse tiste, ki so prekoračili 25. leto starosti, pa bodo na voljo posebna prvenstva za amaterje. V uvodnem delu skupščine je prisotne, po pozdravih goriškega župana Scarana, deželnega odbornika za šport Vespasiana ter deželnega predsednika olimpijskega odbora Cristianija, nagovoril državni predsednik združenja amaterskih društev Elio Giulivi. Skupščino v Gorici pa so sklenili z nagrajevanjem vseh ekip, ki so v lanski sezoni zabeležile napredovanje oziroma so zmagale razna mladinska prvenstva. Med nagrajenimi društvi je tudi štan-dreška Juventina, ki si je lani zagotovila napredovanje v 2. amatersko ligo. (pr) , - T . *; ' ■ . V- *• .*'■ * '.V; ■ > * 'f ž ■ :. V',..,- A-. . •- -i- . . ■,» ,v 'i-V Hi ^ Dušan Jelinčič Zvezdnate noči Utrinki iz Karakoruma Pustinja Potem ko zvem, da bom tudi jutri ostal v bazi, se mi v trenutku slednja spremeni v pustinjo. Leščeča sedanjost se mi počasi temni. Spomnim se Matevževih besed. Izjavil je, da človek le z načinom življenja določa čas. In da prav zato pleza, da bi mu bil čas bolj poln, bolj pester. In tudi zato sem se jaz podal na odpravo. Sedaj pa sem v bazi in čakam. Kaj? Da mi mine čas in mi spolzi po ledeniku? Čas je reka, jaz pa hočem v njej plavati čim hitrejše, da bom lahko podoživel čim več njenega toka in občutil čim več njenega obstoja, ne pa samo oplazil njene redke in majhne časovne odseke. Sedaj pa sem tu in plavam na mestu. Postajam že apatičen. V bližnjo bazo prileti helikopter, da bi odpeljal simpatičnega mladega Nemca, Ostena po imenu, ki je dobil omrzline na nogah na Broad Peaku, pa ga neki trekigaši izvlečejo iz helikopterja, da bi se namesto njega sami čim prej odpeljali v dolino. Potem si še upamo trditi, da barbarstvo ne obstaja več! Priča sem modernemu divjaštvu in si ne morem kaj. Začnem se dreti v angleščini, divjaki pa kot da bi me ne slišali. Le Osten ohranja mirno kri in pravi, da ni to, kar se je zgodilo, nič hudega, da bo jutri spet priletel helikopter in končno zapustil ledenik, da se mu je že večkrat zgodilo kaj podobnega in da torej teh stvari ne smemo jemati tragično, jaz pa imam ob tem zelo slab občutek. Kaj pa tovarištvo? Kaj pa pomoč šibkejšemu? Novodobno barbarstvo! Osten pa se prizanesljivo smeje. Spet se zamislim v nebo. Spomnim se Nejčevih besed v Poti, da ni prve himalajske ljubezni mogoče nikoli pozabiti. Makalu se mu je prirasel v srce. To velja za moje prvo veliko potovanje. Svojega potovanja v Izrael, ko sem delal v kibucu in se naravnost otroško veselil vseh novosti, vseh novih obrazov, vseh novih pokrajin, vseh novih vonjav, ne bom mogel nikoli pozabiti. Dosti časa je že minilo od takrat, mnogo sem še potoval, mnogo doživel, vendar pa se me tisti duh po puščavskih oazah še vedno drži. V spomin se mi pričarajo prašne peščene sončne poti, moj ožgani obraz, moj zvesti nahrbtnik, razcapani, a srečni otroci, vhodi v umazane hotelčke in mladinske domove, sladko spanje zbitega človeka, ki si je ta sen tudi zaslužil. Mislim na vsa potovanja, ki sem jih opravil, in na tista, ki jih še bom. Nenadoma se zdrznem. Sem na alpinistični odpravi in mislim na potovanja, medtem ko bi moral biti koncentriran le na plezarijo. To je nevarno in navsezadnje neumno, saj tvegam, da me sedanjost obide, ne da bi jo doživel. Toda, kako lepe so prašne ulice vsega sveta! In kakšna je tu pustinja! Obiski »Veš, da ne spim ob tej uri!« Žare pokuka v moj šotor, kjer sem popolnoma sam in pišem dnevnik. »Viki in Tomo sta se odpravila do tabora II, Silvo in Pavle pa celo do tabora 111, nakar mislita naskakovati vrh,« pove Žare. Srečna novica mi np more seči do živega. V bazi sva z Zaretom popolnoma sama, no, pravzaprav sta tu še zvezni oficir Šalim in kuhar Isa. »Kako se počutiš kot stražar baze?« vprašam. »Tako.« »Kaj narediva?« vprašam. »Nekaj že. Kaj pa če bi se odpravila po obiskih?« »Velja!« In že skočim iz šotora. »Kar navdušen sem nad to idejo. Obiskala bova vse bazne tabore pod Broad Peakom in sumim, da jih ni malo. Tako se nam je prikazal Broad Peak, ko smo se približevali baznemu taboru Najprej se podava k prvim lepim, čistim in velikim šotorom. Kakšno nasprotje med šotori in izrazi njihovih lastnikov! Sami črni, temni in trdi obrazi. Kaj hitro odideva proč. »Kaj so ti odpravarji Nemca Her-linkofferja siti življenja,« se pošalim z Žaretom.« »Ne vem, zdi se mi, da niso prišli na vrh,« odgovori. Kar zadene me. Da je lahko to razlog, da cela skupina molči in temno gleda v bodočnost? Nadaljujeva. Že sva pri nemško-švicarski odpravi Maxa, kateremu sva z Mojmirjem še pred kratkim na taboru I pojedla juho, in Ostena, ki vedro in poletavo šepa okoli. Omrzline so nadležna stvar, Osten pa se jih je lotil s pravilnim pristopom: z vedrino. Kako simpatični so ti fantje. Srečam Maxa. Ima kakih 50 let. Rečem mw »Zdravo stari, veš, da sem ti oni dan pojedel juho?« Max se zasmeje in odvrne z vprašanjem: »Je bila vsaj dobra?« »Odlična!« . Spominske plakete so prejeli: Emil Colja, Fabjančič ta pb^ Fabijančič Zora, Furlan August, Guštin Josip, Košu- pe ,ranc' Martelanc Laura, Martelanc Slavko, Pertot Anton, St “J Vladimir, Piščanc Josip, Podberšček Vladimir, Starec cinRo, Taučer Berto in Zafred Mario. fovn^eta tekmovalka Arianna Bogateč na sve- m . 0 Prvenstvo v razredu europa na Norveško. V državnih PhleR1]1 S° ^va mlada jadralca. 7. in 8. junija je Kljub regata za kajutne jadrnice na progi Trst—Brio- kro;r-‘J raznim zaviralnim pritiskom s strani nazadnjaških 0rga°V 56 re9ate udeležilo 30 jadrnic. 21. 9. 1985 je klub • baziral 1. regato za osnovnošolsko olimpiado v sodelo-]u s Športno šolo Trst. ge Avgusta 1987 se je Arianna Bogateč udeležila svetov-JHest prvenstva v razredu europa v Franciji ter osvojila 3. rnest°' Dv? meseca kasneje pa je osvojila v Tarantu prvo čaje VSeh teh letih je klub dosledno prirejal jadralne te-letg0V razredu optimist in za jadralne deske. Prirejal je in si Uradne regate, veljavne tudi za področna prvenstva, deskeer V razredih: optimist, europa, laser, finn, jadralne ln, kot smo že omenili, za kajutne jadrnice. Članstvo na državnem prvenstvu. se je številčno močno okrepilo, tako da šteje sedaj preko 350 članov, od teh pa je vpisanih v Jadralno zvezo 320. . V okviru kluba je živo tudi družabno življenje, ki navezuje naše ljudi na obalo in morje. DEVIN Društvo nastopa na raznih tekmah FISI širom po deželi- Nastopa na vseh tekmah, ki jih organizirajo zamejska društva. Pred leti je društvo tekmovalo tudi v matični domovini, a je taka tekmovanja opustilo zaradi preobremenjenosti in denarnih težav. Društvo se je vsa zadnja leta uvrstilo na 4. mesto na moštveni lestvici tržaškega prvenstva, in to za društvi, kot so Sci Club »79«, Sci CAI Trieste in Sci CAI XXX Ottobre. Osvojili so tudi trofejo ob 80-letnici SPDT. Vsako leto prirejajo tekmo v veleslalomu »Pokal prijateljstva treh dežel« s SK Snežnik iz Ilirske Bistrice. Prvič je tekma bila v Kranjski gori, lani na Nevejskem sedlu, letos pa v Podkloštru. Leta 1987 so prvič priredili zimske igre za Sklad Mitja Čuk. Istega leta so ustanovili kajakaški odsek in s pomočjo devinsko-nabrežinske Občine končno prišli do novega sedeža v bivši osnovni šoli v Cerovljah. Leta 1987 so tudi priredili pohod od Praprota do Repna in ga poimenovali po preminulem članu in bivšem predsedniku Mirku Škabarju. Pohod se bo odvijal vsako leto pod imenom Memorial Mirko Škabar. Društvo ni več včlanjeno v rolkarsko zvezo. PRIČEVANJA Oceniti želim še eno področje telesne kulture, na katerem je vsaj na Goriškem prišlo do občutnih sprememb, čeprav še vedno nismo zadovoljni, ker ne premoremo strokovnega pristopa k stvari. To spoznanje ne velja samo za telesno kulturo. Gre za, če tako rečem, pričevanja; za zbiranje listin, za fotografski arhiv, za beleženje vseh dogodkov. Gre za pričevanje neke prisotnosti v nekem prostoru. Naše prisotnosti v tem prostoru. Razstave znotraj društev in ustanov vlivajo samozavest poznavalcem in vzgojno vplivajo na nepoučene, zlasti na mlajše. Urejeni arhivi, razstave in pregledni katalogi ter brošure, ki imajo širši odmev, kakovostno izpričujejo prej omenjeno prisotnost. Kakšen učinek imajo šele listine in fotografski posnetki, ki jih uspemo predstaviti v okviru večinskega naroda. Čeprav nismo bili popolnoma dosledni, je v zadnjih sedmih letih le prodrla in se utrdila zavest zbiranja, urejanja in hranjenja koristnega gradiva. Ob nekaterih pobudah smo prišli do dragocenega gradiva iz preteklosti, predvsem pa je več ljudi začelo razmišljati o umestnosti hranjenja tistega, kar nastaja v sedanjem obdobju: nalepke, značke, poročila občnih zborov. Naj navedem nekaj oprijemljivih primerov drugačnega pristopa k navedenim vprašanjem: izšla je kratka informacija v italijanščini o telovadbi med Slovenci v Trstu in Gorici, izdani sta bili dve zloženki društev Gradina in Vipava, društvo Sovodnje je izdalo knjižico ob svoji tridesetletnici, prav tako je izšla knjižica o društvu Juventina ob štiridesetletnici ustanovitve, ob ponovnem razvitju sokolskega prapora in ob stoletnici Goriškega Sokola sta bili organizirani dokumentirani razstavi, prav tako je prišlo do razstave ob stoletnici Rusjanovega rojstva — ko je bila izdelana tudi dvojezična zloženka , ob tridesetletnici sovodenjskega društva in štiridesetletnici društva Juventina iz Štandreža ter ob premestitvi spomenika ZSŠDI. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in liska rT"' Član italii»n* zveze časopi*' založnike« Sp,.0,1. ,v FIEO 28. avgusta 1988 Sovjetski športniki bodo vsak dan leteli iz Vladivostoka v Seul Olimpijski ogenj prispel v Južno Korejo Novinarji seulske TV že grozijo s stavko SEUL — Olimpijski ogenj je prispel v Južno Korejo. Plamen, ki ga je prižgal sončni žarek (tako veleva koreografsko pravilo mednarodnega športnega srečanja), gori sedaj na južnokorej-skem otoku Cheju (na sliki), od koder ga bodo do 17. septembra prenesli do seulskega olimpijskega stadiona. V Seulu je vse nared za skorajšnji pričetek iger. Uradne informacije, ki jih je mogoče dobiti od južnokorejskih organizatorjev, ponavljajo razveseljujoče podatke o seulskih »uspehih«. Letošnja olimpiada bo po dvanajstih letih prva, ki se je bodo udeležile ZDA in SZ, rekordno pa je tudi število zastopanih držav: kar 161. Podatki so seveda razveseljivi, vendar ne smemo prezreti dejstva, da so pravkar prekinili pogajanja med zastopniki obeh Korej ter da obstaja resna nevarnost terorističnih atentatov. V tej luči je morda lažje tolmačiti potezo Sovjetske zveze, ki bo svoje športnike vsakodnevno peljala v Seul, saj bo reprezentanca stanovala in trenirala v olimpijskem središču v Vladivostoku. Od sovjetskega mesta do olimpijskega stadiona je približno 50 minut leta, SZ bo zato poskrbela za nekaj iljušinov, s katerimi bodo športniki nemoteno potovali v Seul. Izbira SZ je dokaj neobičajna, vendar jo Sovjeti zagovarjajo s tem, da je reprezentanca izredno številna (kar 350 športnikov), zato ni imelo smisla, da bi toliko ljudi bremenilo gostitelje, ko je Vladivostok tako rekoč za vogalom. Izbira Vladivostoka pa je vsekakor zanimiv pokazatelj vzdušja, ki vlada v Seulu, kjer se upirajo tudi novinarji in tehniki druge južnokorejske TV mreže. Organizatorjem grozijo s popolnim informacijskim black-outom, ce ne bodo pravočasno poskrbeli za večjo varnost »delovnega« okolja. Jugoslovanski protest zaradi Dojranskega jezera BEOGRAD — Tome Kuzma-novski, namestnik predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo, je sprejel Stavrosa Douka-sa političnega svetovalca gršk®" ga veleposlanika. Ob tej priložnosti je Kuzmanovski izrazil jugoslovansko nezadovoljstvo zaradi enostranskega čezmernega izkoriščanja voda Dojranskega jezera za namakanje v Solunskem polju. Zahteval je, da Grčija takoj zagotovi, da prenehajo z izpuščanjem vode iz jezera, da se sestane skupina jugoslo-vansko-grških strokovnjakov, k' bodo ugotovili, kakšno je resnično stanje, in napovedal, ua bo Jugoslavija morda od zahtevala nadomestilo škode, ki so jo povzročili s tem, da so vzeli več kot pet milijonov kubičnih metrov vode, kolikor je Jugoslavija Grčiji dovolila, (dd) Uradno je 108.000 obolelih za aidsom število okuženih pa je desetkrat večje LJUBLJANA — Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem biltenu objavila, da je do konca julija registrirala 108.000 za aidsom obolelih prebivalcev našega planeta. Strokovnjaki ocenjujejo, da je število obolelih vsaj dvakrat večje, število okuženih ali seropozitivnih pa vsaj še desetkrat več. Največ obolelih je na ameriški celini - 74.862, od tega le v ZDA 65.000. Sledijo Evropa z 12.594, Afrika 11.753, Oceanija 958 in Azija z 243 prijavljenimi bolniki. V Jugoslaviji so do konca junija uradno zabeležili 40 bolnikov, od katerih jih je že 21 umrlo. V Sloveniji število seropozitivnih, obolelih in okuženih še vedno ostaja enako. Tako je bilo do kopca junija uradno ugotovljenih 31 seropozitivnih oseb, od tega jih ima stalno prebivališče v Sloveniji 27. V tem številu so zajeti tudi štirje oboleli, od katerih sta dva že umrla. Kot nam je povedala dr. Alenka Kraigher, pomočnica direktorja Zavoda za zdravstveno in socialno varstvo, od julija pa do začetka tedna niso zaznali novih primerov. Povedala nam je tudi, da pripravljajo novo akcijo obveščanja prebivalstva pred to nevarno boleznijo. Akcija, ki se bo začela prihodnji mesec, bo tekla po programu, ki ga je sprejela svetovna zdravstvena organizacija. Glede napovedi, ali bo letošnja turistična sezona vplivala na porast števila obolelih, pa nam je dejala, da takšne napovedi ne more dati. Po njenem mnenju lahko sedanje navidezno mirovanje pripišemo morda temu, da pri marsikaterem okuženem bolniku še ni minila inkubacijska doba, ali pa celo temu, da so ljudje postali previdnejši v stikih z neznanci, (dd) Mednarodna policija proti prekupčevalcem z mamili RIM - Mednarodna policija je razpečevalcem mamil zadala še en hud udarec. V treh ločenih akcijah v Mehiki, Veliki Britaniji in Združenih državah P je uspelo ustaviti velike količine mamila, ki je bilo namenjeno na svetovni trg. Y ZDA pa je poleg mamil zaplenila tudi vrsto luksuznih stanovanj, limuzin in jah1: ki so bili last bratov Michaela in Davida Harris. Ker je Michael v zaporu zaradi poskusa umora, David pa je umrl maja letos, je vse kazalo, da je njuna razpeče-valska dejavnost zamrla. Preiskave pa so pokazale, da se prav v razkošnih stanovanjih bratov Harris tako početje nadaljuje, zato se je ameriška policija poslužila posebnega zakona, ki dovoljuje zaplembo vseh nepremičnin pokojnih ali zaprtih kriminalcev. V Mehiki je policija zasegla kar kar 509 kilogramov heroina namenjenega v Ameriko in aretirali štiri sumljive osebe. V angleškem pristanišču Harwick pa s0 cariniki med rednimi preiskavami ustavili nekega holandskega državljana, ki se je za tihotapljenje mamila odločil za najenostavnejši sistem - velikega tovornjaka, v katerega je skril 700 kilogramov hašiša. Obračun gospodarskih pobud pred konferenco neuvrščenih Na zasedanju ministrov neuvrščenih držav na Cipru, ki bo prve dni septembra, bo ena glavnih tem gospodarsko stanje neuvrščenih. Njihovo stanje žal ni dobro, pa tudi perspektive niso rožnate. Deloma so tega krivi sami, v precejšnji meri pa tudi odnos razvitih, ki še ni prestopil spoznanja, da bo prepad med bogatimi in revnimi kmalu škodoval tudi njim. Slabo stanje nerazvitih pa seveda ne pomeni, da so ti ves čas bili križem rok. Nasprotno, odHarareja dalje so razvijali nemajhno aktivnost, konec koncev pa tudi dosegli nekaj uspehov tako v odnosih med razvitimi in nerazvitimi, kot v odnosih med njimi. V tako imenovanem koordinacijskem biroju v Harareju je slišati, da so gospodarska prizadevanja neuvrščenih le pričela spreminjati gospodarske razmere na svetu. Razvite dežele tega uradno ne priznavajo, vendar zmeraj bolj pogosto izjavljajo, da odnos do držav v razvoju ne more biti več »pasiven«. To je pred časom izjavil tudi bivši ameriški finančni minister Baker, preden je zapustil to mesto. Prvo pomembno mednarodno srečanje je bilo po mnenju dežel v razvoju lansko zasedanje UNCTAD. Neuvrščeni so pričakovali pomembne korake pri reševanju dolgov, zlasti tistih, ki jih imajo najmanj razvite države na svetu, ter pri vprašanju cene surovin in razvoju mednarodne trgovine, v kateri naj bi države v razvoju bile zmeraj bolj subjekt. Pričakovanja so zadevala tudi tako imenovani protekcionizem, ki se ga bogate dežele večinoma še vedno poslužujejo kot glavno orožje proti nevarnosti »ekspanzije« nerazvitih. Rezultati so bili, roko na srce, skromni, pa čeprav se je Skupina 77, ki v Združenih narodih predstavlja neuvrščene in države v razvoju, pripravila vestno in natančno. Pomemben rezultat pa je le bil: priznali so ga tudi predstavniki razvitega dela sveta, ki so odkrito dejali, »da je zmeraj bolj prozorna pogajalska vloga UNCTAD« in da bo treba v bodoče kakorkoli bolj uveljaviti »dialog«. Francoski predstavnik je pristavil, da bo zamujanje kmalu pričelo škodovati razvitim deželam, ki bi lahko ostale tako rekoč brez partnerja. Prav tako pomembno je bilo zasedanje Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v New Vorku. Tudi ob tej priložnosti so predstavniki neuvrščenih pokazal^ da se znajo pripraviti resno in odgovorno. Žal tudi tokrat ni bilo otipljivih rezultatov, toda enotnost, s katero so nastopili, je le rodila nekaj sadov. Tako ni bilo malo zahodnih razpravljalcev, ki so menili, da bo treba v kratkem le sprejeti vrsto olajšav v zvezi z dolgovi, ki so nerazvite države pripeljali v »slepo ulico, iz katere same ne morejo«. Za-hodnonemški predstavnik je prav tako rekel, da se bliža čas »stvarne operacionalizacije,« ko se bo treba resno pogovoriti o znižanju obrestne mere, pa tudi o tem, da bi dolžnice lahko vračale »samo toliko, koliko zmorejo«. Problem, ki se je začel razpletati torej dozoreva. Odrezavih in odklonilnih odgovorov je pri predstavnikih bogatih držav zmeraj manj. Vse bolj pa se pri problemu razviti - nerazviti oblikuje vloga Zahodne Evrope, ki očitno ne namerava slepo slediti aprioristično negativni politiki Združenih držav Amerike. Na sestanku o odnosih Sever - Jug, ki so ga imeli v Madridu pod okriljem Evropskega sveta, so letos poleti sprejeli poziv z izhodiščem, da je bodočnost »Sever -Jug neločljiva«. Na tem pomembnem mednarodnem shodu so odločno vztrajali, da morajo predstavniki Severa pričeti »misliti drugače«, hkrati pa naj bi se opredelili za multilateralne rešitve, ne pa za tako imenovane bilateralne resolucije. Vendar so tudi neuvrščeni imeli svoja pomembna gospodarska srečanja. Tako je bila v Pjongjangu izredna ministrska konferenca na ravni Jug - Jug. Obravnavali so spet multilateralno sodelovanje ter se zavzeli zlasti za razvoj kmetijstva, industrijske kooperacije in proizvodnje hrane, izostrili pa so še probleme medsebojne trgovine ter krepitve znanosti in tehnologije. Značilna novost v Pjongjangu je bila v priporočilu, da neuvrščeni ne bi smeli več jemati gospodarskih (pa tudi drugih) problemov takorekoč togo globalno na svetovni ravni, marveč bi jih morali razčlenjevati po regijah in podregijah ter jih tudi pričeti reševati na tako rekoč »realne] ših« ravneh. Resnično izjemnega pomena pa je bil sesI nek, ki so ga neuvrščeni nedavno imeli v Beog radu in ga posvetili tako imenovanim tr9?v>ke skim preferencialom. Dogovorili so se za visoke carinske olajšave kar za okrog tisoč vrst bla9 ' ki je, ali ga proizvajajo države v razvoju. P razliko od drugih je bilo to srečanje kar se o stvarno in je dalo konkretne rezultate.* Sp°‘ zum so podpisali predstavniki kar 48 držav, si ^ vilo reflektantov pa se bržčas povečuje. ^u£y_ij Beogradu, kot v Pjongjangu, so seveda naglo* načelo »o lastnih naporih in silah« kot P°90l!*kra. trdnejšo pozicijo do stališč Severa, vendar ti niso zanemarili priporočila za pospeševan/ dialoga na nivoju Sever - Jug. 0 Sestanki, ki so jih imeli, ali pa na katerih sodelovali tudi neuvrščeni, pa so seveda sp opozorili na niz vrzeli, ki žal niso nove-.. Led jih bodo odstranjevali, če bo koordinacija m . njimi kar najbolj tesna. Ciper bo nova P^ijjo nost, da probleme pregledajo in da se odlo za bolj učinkovite posege. . • Gre pa predvsem za naslednje: neuvrščen ^ morali pripraviti še bolj sodobne programe ^ jih obogatiti z akcijsko komponento; bolj ^ a. morali soočati in izkoriščati možnosti v P°^0. meznih regionalnih aferah, napore za stike 7 .* gatimi deželami pa bi morali podkrepiti s K . mi še bolj izvirnimi predlogi (problem Sev ^ Jug je sicer skupen); nenazadnje pa bi mora n bolj smelo v to, da ne bi, kljub nezavidn . položaju, v kakršnem so, zaostali v svetov tehnološkem razvoju. .., MIRO KOCJAN OMNIACI di S. Savarin OM MERCE IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Filiala: GORICA Tel. (040) 360380 - 360614 Ul. Carducci 28/7 Telex 460129 OMNIAC 1 Tel. (0481) 30366 SIAT SERVIZI INDUSTRIALI AUTO TECNICI IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 362684 FILIALA V GORICI: Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 31669