Za poduk in kratek čaa. Lurška mati božja. (Dalje.) Cerkev av. Saturaina pa ae glešta več dragih preimenitnih av. oataakov. Pod velikim altarjem je krypta, to je skrivea kraj, ali prav za prav ate dve krypti druga nad drago. Duhovaik, ki Bas je po stopajicah doli v krypto vodil, je oblekel roket in atolo. Nad vrati v krypto je napisano: ,,Na celem svetu ni sve- tejaega kraja", ia aekoliko aižje je napis: ,,Tukaj so cuvaji, ki čajejo Bad mestom." Res preimeBitai čavaji! Videli amo tra iz traove krone Kmtnsove, kos sv. križa. aa katerem naa je Izveličar Baš odreail, kos Marijiae obleke, Bekoliko ostaakov Bedolžaih otročičev, oatanke av. apoatolov Petra ia Pavla, glavo sv. Tomaža Akviaakega, oveačano z zlatim lavorovim veacem, koati av. pastirice Germaae, v bakreai, pozlačeai škriajici, kos jaalic, v katerih; je sv. Božič ležal, kamea s katerim ao sv. Štefana kamnjali, molitveaik rimskega cesarja Karola Velikega. V apodaji krypti vidimo v kapelicah aa oltarjih ostanke sv. apostolov Jakoba atarejega ia mlajšega, Filipa, Simoaa. Judeža, Jerneja, Baraaba. Tukaj smo ae čutili nekako bližje neba, ker so Baa aebešeaai tako rekoč obstopili. Tega presreČBega jatra aikdar ne pozabim, če bom ato let na svetu. Touloaae atoji aa desaem bregu reke GaroaBe, ki ae ne vliva več v sredozemsko, ampak v atlaaako veliko morje, ki je med Evropo ia Ameriko. Ko grem proti kolodvora, izhaja solace ravao lepo aa vedrem. Ljubo solace, kaj pomeai tvoj prijazai obraz ? Mi prinesea mar veseli glaa? Meni ae zdi, da ae aolace z aami veaeli, ker je napočil za aaa romarje prearečai den; daaea še bomo gledali prečadae lurške Matere božje mili obraz. Težko, težko amo ae dnes viakali, da so železaega konja pognali, aaj aas zapelje aa toliko zaželeni kraj — v Lourdea. Vozimo se po širokih doliaab ia med meraimi bregi. Ves kraj je lepo obdelaB ia rodoviten. Čudim ae, da na FraBcoakem nikjer ne vidimo ne križa, ne kapelice ali kakega dragega pobožaega zaameaja, ne na polju, ae aa razpotjih, ne na moateh, ae v vasčh. Dopoldne gremo naravBOst proti zapadu, opoldne jo pa zavijemo nekoliko aa jug. Zmiraj višje in višje prihajajo pvreaejake plaaiae, ki atojijo, kakor viaoka steaa, na meji med Francosko ia ŠpaBsko deželo. Zelezni koBJ vozi in vleče, da mu aape zmanjkaje, pa za naa še vae prepočaai. Naa vseh miali ao namrec že dolgo v Lourdesa, in aamo naša lena trupla še aedijo aa vozovih. V mestu Tarbes še eakrat za parminut poatojimo. Takaj je skofija, pod katero tudi Lourdes apada; zdaj tedaj ne moremo več daleč proč biti. Bilo je okoli treh popoldfle, ko romarji zagledajo Loardes. ,,Loarde8, Loardes!" se glasi iz vaeh vozov. Vsi plaaemo kvišku in ae tlaeimo k okeBcem, da ae z laetaimi očmi prepričamo prevesele novice. Kraj meBe vataae mladi gospod plemenitega rodii iB lepe postave, pa tudi plemeaitega srca, ia reče: Gospod, za tiauč goldiBarjev ae oddam preblagib čatov, katerih je zdaj polao moje srce! Meai pa je tako bilo pri srcu, da ne vem, kako! Najet voznik me zapelje v mesto, kjer sem že iz doma imel v zaaebai hiši Bajeto ataBOvanje. Voznika plačam, kar je terjal ia ma Baložim nekaj fraacoakega drobiža za poboljšek. Hipoma požeae drobiž tje po alici. Ne vem, ali sem ma premalo dal ali mu drobiž ni bil po volji. Ko sem menil krajcarje pobrati, je vozaik liitro pripogail avoje stare koati ter je hitel po blatu pobirati, kar je prej po nemaraem raztresel. Naglo se aekoliko očedimo, potem pa bibitimo — bežimo proti pečiai Maasabielle gledat avetega kraja, kjer je Marija, aebeška kraljica stala, ko ae je pobožai Beraardiki prikazala. Dolgo že klečim aa svetem kraju, v a ne molim ni(-; arce je prepolao, prearečno! Še le, ko se srce pomiri, se razveže okorai jezik ia jame moliti: ,,Zdrava Marija milosti polaa, Gospod jeateboj!" Tako je aekdaj aagelj Gabriel Marijo pozdravil, ia tadi Beraardika je aageljsko češčeBje molila, ko ae jej je Marija prikazala. (Dalje prih.) Smcšnica 41. Zapaik razlaga av. evaagelije, ki govori o oaih dveh ačeacih, ki sta šla v Emaas. V tem pa se izgodi, da dobita dva mesarja kmetico ravno, ko hoče v cerkev k alažbi božji, Na ajaao vprašaaje, ali ima telet na prodajo, pritrdi jima žeaa ia vrae se hitro z ajima domov, da jima pokaže teleta ia če mogoče, jih jima proda. Mesarja kapita teleta iu kmetica gre bitro v cerkev, da ue zamadi preveč alažbe božje. Ko pride v cerkev, vpraša župaik ravao v svoji pridigi: Kdo ata bila ona dva? Kmetica v mialih še bolj pri prodaji, kakor v cerkvi, odgovori aaglo: ,,Eh, mesarja sta bila, ki sta prišla telet kupovat."