poštnina oiačana v gotovini Leto LVII. V Liubliani. v četrtek, dne 8. avgusta 1929 St. 178
St. 2 Oln
Naročnina
za državo SHS
^	T1 XLf
meietso 23 Din ^^^^^^	flffi MH	H	f^Bkf M^EF^*^ OKOmS	nod45mmvlSlne
flF Bv flV B J	Š^Km B H km?«^
^^m	A	AEV	^^M	M	VCV JMb	^HH	uredniškem delu
ffnnHP^	■■■■■FV	*«—MMMi™^ ^KBtBBS^^ n Pri večjem g
naroČilu popust
Cene oglasov l slolp. peUl-vrsla mali oglasi po l'SO ln 2 D. veCJl oglasi
celoletno 300 Din
za inozemslvo
meteioo 40 Din nedeU»kn lzda)a
SSSffKSiKS	S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Inozemstvo 140 D	1	^	drievo po proznlKu
Informativen tisi za slovenski narod
Šefa vlade
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. S\lll Rokopisi se ne vračajo. nefranUtrana nlsma se ne spre/ema/o Uredništva 'He(on «1. 2050. upravnlStva S/. 2328
Razdelitev nemških dajatev
Dve glavni nalogi ima vršiti haaška konferenca: doseže naj sprejem Youngovega načrta in predčasno izpraznitev Porenja. Politično najvažnejša je druga naloga, ker pomeni likvidacijo enega najtežjih vprašanj svetovne vojne in ker je za zbližanje med Nemčijo in Francijo največjega pomena. A ravno ta politična naloga ne dela delegatom haaške konference težave, temveč v boju je Youngov načrt, ki je dejansko le finančno vprašanje. S spremembo vlade na Angleškem je nastala tudi sprememba v naziranju angleške vlade na Youngov načrt. Ne sicer v vseh njegovih delih, temveč le glede razdelitve nemških dajatev.
Na medzavezniški konferenci v Spaa jc bil namreč med zavezniškimi državami določen ključ, kako naj se razdele nemška plačila med zaveznike. Ta ključ je bil devet let v veljavi in z upiavičenjem bi vsakdo pričakoval, da bi mogel biti spremenjen le, če bi vse zainteresirane države na njegovo spremembo pristale. To se pa ni zgodilo in vendar so si upali tvorci Youngovega načrta ta kljub spremeniti. Od kje so vzeli finančni strokovnjaki, čeprav niso imeli za tako dalekosežen korak nobenih pooblastil, ta pogum, ni težko uganiti. Poslužili so se namreč drugega ključa, ki je v rokah ameriških bogatašev. Zvišali so Franciji delež nemških dajatev, da dobi sedaj Francija od Nemčije toliko, kolikor dolguje Ameriki. Zato pa je tudi Francija ratificirala dolgove glede ameriških dolgov le pod pogojem, če ostane Youngov načrt neizpremenjen. Zvišanje francoskega deleža pa se je izvršilo tudi zato, ker mora po Youngovem načrtu Francija predčasno izprazniti Porenje. To njeno politično koncesijo naj bi osladila finančna koncesija v nemških dajatvah.
Kakor je vse to razumljivo in jasno, tako pa je čisto nepojmljivo, zakaj bi morali te račune plačati drugi zavezniki. In li tega tudi v resnici ne morejo uvideti in- zato je zastopnik Anglije z velikim govorom nastopil proti spremembi razdelilnega ključa. Izjavil je, da je Anglija pripravljena odreči se vsem reparacijam in vsem medsebojnim posojilom, če store to tudi vse druge države. Ali da bi se nekaterim nemške dajatve zvišale (Franciji in zlasti Italiji), Angliji pa znižale, na to pa Anglija ne pristane. Priznati je treba, da tej logiki ministra Svowdena ni mogoče ugovarjati.
Če pa ne more pristati na znižanje nemških dajatev močna, velika in bogata Anglija, kako pa naj pristanejo na to znižanje manjše države, ki so finančno in gospodarsko neprimerno slabotnejše od Anglije. Kako naj pristane na to znižanje predvsem Jugoslavija?
Ne glede na vse ogromne žrtve jugoslovanskega naroda za časa svetovne vojne, na žrtve, ki so bile relativno večje, kakor jih je dal katerikoli drugi narod, je tu še drug važen argument, ki ostro govori proti vsaki spremembi razdelilnega ključa. Zvesto in pošteno je jugoslovanski narod izpolnil vse svoje obveznosti do zaveznikov, zato sme tudi z vso upravičenostjo zahtevati, da drže svojo besedo tudi zavezniki. Na konferenci v Spaa so dali zavezniki svojo besedo, da dobi Jugoslavija pet odstotkov nemških dajatev. To besedo morajo zavezniki sedaj držati in izpolniti.
Na prosto je vsaki zavezniški državi, da zavoljo visoke politike zniža svoj delež na nemških dajatvah, toda nobene pravice nima, da sebi delež zvišuje, manjšim in slabotnejšim pa znižuje. Ne samo da je tako postopanje nad vse nemoralno, je tudi silno nespametno.
Svetovna vojna je jasno dokazala, da je bila zmaga nad centralnimi državami dosežena le po najtežjih naporih vseh zaveznikov. Naj bi le eden odpadel in bogzna, kako bi se končala vojna. Več ko enkrat pa je zdržala Srbija napade centralnih sil, več ko enkrat je Srbija vezala sile, ki bi proste morda odločile boj na zapadnem bojišču. Vse je žrtvovala Srbija za skupno zmago, po tej zmagi pa naj bo prikrajšana na že dogovorjenem deležu? Ali hočejo morebiti izpreminjevalci spaaškega ključa dopovedati malim državam, da so na napačni poti, če so jim zveste? Ali hočejo reči, da se ta zvestoba ne izplača, ker drže veliki besedo le» če jim to ustreza? Ali hočejo tako spraviti ob veljavo svojo besedo? Ni še vseh dni konec in življenje narodov more prinesti še razne zapljetljaje in konflikte. Ali naj za ta čas mali narodi vedo, da velikim silam ne smejo zaupati?
Svetovna vojna je bila odločena v korist zaveznikov v prvi vrsti vsled tega, ker je Nemčija pogazila nevtralnost Belgije. Ta krši-
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval general Peter Zivkovič. Razpravljali so o spomenici naše delegacije, ki dela na pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe med
Split, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Danes ob S I zjutraj se je nadaljevala konferenca o izseljeni-škem vprašanju, ki je trajala do pol 12 dopoldne. Razpravljalo se je posebno o vprašanju zveze med našimi izseljenci in domovino, o kolonizaciji, o povečanju obiskov naših izseljencev v domovini itd. V debato so posegali Kvaternik, Bukič, Miklavčič, Marjanovič, Topalovič, Jan-
Kmet ministrstvo
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt zakona, po katerem preide državno posestvo Belje in Topo-lovac iz kompetence finančnega ministrstva pod vrhovno nadzorstvo kmetijskega ministrstva. Zakon se utemeljuje s tem, da preide znamenito veleposestvo iz rok finančnih uradov v roke strokovnjakov kmetijskega ministrstva. Podrobnosti reorganizacije se bodo uredile s posebnim pravilnikom. Načrt zakona je izdelan v sporazumu s finančnim mini-
našo državo in Španijo, ter zahteva o njej nadaljnjih navodil. Ministrski svet je zahtevana navodila odposlal ter se v najkrajšem času pričakuje sklenitev omenjene pogodbe,
ževič in Zakrajšek. Konferenco je zaključil minister socialne politike dr. Drinkovič, ki se je zahvalil za udeležbo na konferenci ter obljubil, da bo konkretne predloge in resolucije konference po možnosti vpošteval ob izdelavi načrta novega izseljeniškega zakona in pri reorganizaciji naše izseljeniške politike.
prevzame Belje
strstvom. Kmetijsko ministrstvo bo delalo na to, da se Belje pod njegovim nadzorstvom dvigne, kar hoče doseči s proizvodnjo selek-cijskih semen in odgojo selekcijske živine, da bi bilo tako jugoslovansko kmetijstvo založeno z izvrstnimi semeni in dobro plemensko živino. Ko se bo reorganizacija obeh veie-posestev izvršila, se pričakuje, da bo lahko zadostila potrebi vsega jugoslovanskega kmetijstva ter bo imelo jugoslovansko kmetijstvo \ obeh posestvih svoj vzor.
Uprava /e v Kopitarjevi ul.61.ti - Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.630 ln 10.34» za Inaerate, Sarajevo&1.7563, Zagreb 61. 39.011. Vraga In »una/ St. 24.797
Zastopniki vlade pri krstu
Belgrad 7, avg. (Tel. »Slov.«) Pri krstu tretjega kraljeviča bo zastopal vlado predsednik ministrskega sveta, general Peter Zivkovič, minister brez portfelja Uzunovič ter minister za gozdove in rudnike dr. Korošec. Ministri odpotujejo na Bled v soboto.
Mino Korošec prevzel nove posle
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Minister za gozdarstvo in rudarstvo dr. Anton Korošec je danes dopoldne sprejel svojo dolžnost v imenovanem ministrstvu od svojega prednika inž. Lazarja Radivojeviča. Pri tej pripriliki je sprejel glavne ravnatelje svojega novega ministrstva, ki so mu poročali o tekočih resornih zadevah.
Nadškof Bauer častni občan Varaždina
Zagreb, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Dne 10. t. m. sc vrši, kakor smo že poročali, proslava zla-tomašniškega jubileja zagrebškega nadškofa dr. Bauerja v Varaždinu. Pri tej priliki se bo vršila svečana seja varaždinskega občinskega sveta, na kateri bodo zagrebškega nadškofa izvolili za častnega občana varaždinskega. Slavljer.cc bo imel ob 11 slovesno mašo na javnem trgu, ob eni pa bo priredila mestna občina slavnostni banket v mestnem gledališču. Občinski svet je tudi sklenil, imenovat/ eno ulico Ulico dr. Antona Bauerja.
Drž. podpore gospodarskim
organizacijam
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Trgovinski in industrijski minister je v soglasju s predsednikom vlade odredil, da se izplačajo sledeče podpore: za Zagrebški zbor 45.000 Din, za ljubljanski velesejem 30.000 Din, za razstavni odbor v Skoplju 30.000 Din, za Osijek 20.000, za gozdarsko in sadjarsko razstavo v Ljubljani 8000 Din, za zvezo hrvaških vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu 5000 Din, za obrtno in industrijsko razstavo v Ljutomeru 3000 Din. za obrtno in pomočniško društvo v Varaždinu 7000 Din ter za kmetijsko upravo okraja Rožanski 1000 Din. Vsota vseh teh podpor znaša 149.000 Din.
Ureditev sanitetne službe
Split, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Dne 8. t. m. se otvori v Splitu velika konferenca, ki se bo bavila z vprašanjem sanitetne službe v državi. Zastopane bodo vse naše zdravstvene in higienske institucije. Konferenco bo vodil minister za socialno politiko dr. Drinkovič in načelnik ministrstva dr. Štampar. Na konferenc! bodo izdelali konkretne predloge za revizijo naše sanitetne službe.
Za napredek kmetijstva
Belgrad, 7. avg. (Tel. ; Slov.«) Danes se je v kmetijskem ministrstvu vršila važna konferenca, katere so se udeležili zastopniki kmetijskega in prosvetnega ministrstva ter zastopniki belgrajske in zagrebške kmetijske fakultete. Na dnevnem redu je bila debata o vzajemnem sodelovanju obeh fakultet, da bi delo fakultet rodilo za naše kmetijstvo čim več koristi.
Otvoritev jugosL-madjar. prometne konierence
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj ob 5 popoldne je bila v dvorani za konference v zunanjem ministrstvu otvorjena jugoslovansko-madžarska konferenca za ureditev obmejnega prometa. Pivo sejo obeh dclegacij je otvoril s pozdravnim nagovorom dr. Bakotič, pomočnik zunanjega ministra. Našo dclegacijo tvorijo dr. Erhatič kot predsednik ter Milorad Vlaškanin, inšpektor notranjega ministrstva, Gjorgje Fotič, inšpektor finančnega ministrstva in dr. Drago-tin Nikolič, pripravnik v zunanjem ininstrstvu, kot člani. Predsednik madžarske delegacije je Jules de Bola. Naloga delegacije je podrobna ureditev obmejnega prometa in dvolastniških posestev v obmejnem pasu med našo kraljevino in Madžarsko v zvezi z odredbami trianonske mirovne pogodbe in njenih dodatkov, sklenjenih 14. julija 1926, ki naj tekom jeseni stopijo v veljavo.
V višjo skupino položajne plače so na
p redovni i profesorji ljubljanskih srednjih šol Šmajdek Josip, Mlakar Ludovik, Bajuk Mar-: ko, Kalan Vinko lor učiteljici 1111 vadnici v I Mariboru Rebolj Franja in Gešnik Elza.
Pred objavo srednješolskega zakona
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Koncem tega tedna oziroma najkasneje do 15. avgusta bo v »Službenih novinah« objavljen srednješolski zakon, ki je že dotiskan ter vsebuje poleg odredb, ki se nanašajo izključno na vodstvo srednjih šol, tudi odredbe o ureditvi in številu istih.
Antanta poljsko-jugosl. tiska
Varšava, 7. avg. Danes je bil podpisan sporazum med poljskim in jugoslovanskim tiskom. Zadevno konferenco poljskih in jugoslovanskih novinarjev je otvoril urednik lista »Messagger Polonais« Soltan. Za tem je povzel besedo poljski svetnik Visokovski ter v imenu presbiroja poljskega ministrstva zunanjih del pozdravil nameravano ustanovitev antanlc poljskega in jugoslovanskega tiska. Za jugoslovanske novinarje je govoril šef odseka centralnega presbiroja v Belgradu dr. Radovanovič. V svojem govoru je očrtal pobude, ki so vodile poljske in jugoslovanske novinarje, da ustanove novo zajednico dela pod imenom antante poljskega in jugoslovanskega tiska. Nova organizacija bo imela nologo, da ščiti obojestranske interese ter teritorialne položaje, kakršne so ustvarile mirovne pogodbe. Konferenca jc nato soglasno sprejela statute nove organizacije.
Jugosi. časnikarji na grobu
neznanega vojaka
Varšava, 7. avg. Poljska agencija poroča, da so jugoslovanski novinarji po končanih ofi-cijelnih obiskih odšli na grob neznanega junaka ter tamkaj položili venec z jugoslovansko in poljsko trobojnico. Šef odseka centralnega presbiroja dr. Radovanovič je v svojem spominskem govoru naglašal, da predstavlja grob neznanega junaka simbol stoletnih borb za osvobojenje in ujedinjenje. Za tem so poljski novinarji priredili svojim jugoslovanskim tovarišem zajtrk.
tev dane obveze je napotila kulturni svet v protinemški tabor, ker je svet hotel, da se pogodbe spoštujejo in da dana beseda velja. Ali naj sedaj ta najlepša pridobitev pade, ali naj sedaj store zavezniki napako Nemčije in proglase dogovor v Spaa kot prazno cunjo?
Ne moremo si misliti, da bi se mogli zavezniki izneverili svojim lepim tradicijam, temveč upamo, da bo Snovvdenov nastop odprl nam oči in da bo dogovor v Spaa obveljal in da bo spremenjen le, če pristanejo na to vse prizadete države.
Samo to jc pravilno in pošteno in samo tako sme skleniti haaška konferenca, če hoče biti res likvidacija vojne in nezvestobe, ki je vojno povzročila. Samo taka rešitev pa bo tudi v čast demokratični. Evropi, ki jc bila vedno branik pravice in sprejetih obveznosti. In tej tradiciji naj ostane zvesta tudi haaška konferenca'
I Vedno več tujcev
v Dalmaciji
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj se j ie vrnil v Belgrad načelnik oddelka za tujski j promet v trgovinskem ministrstvu dr. Žižek, j ki se je mudil delj časa v Dalmaciji, se udeležil izseljeniške konference v Splitu in se seznanil s stanjem tujskega prometa na naši obali. Dr. Žižek je ugotovil, da tujski promet po številu mnogo prekaša lanskega, ter je izrazil upanje, da bo število tistih, ki prebijejo počitnice na našem morju, vedno večje. Prejšnje leto so mnogi tujci prekinili svoje bivanje na Jadranu radi spremenjenih razmer. Naš tujski promet bo še posebej dvignilo zboljšanje naših hotelov glede solidnosti cen ter pro-i paganda v inozemtsvu. Dr. Žižek bo stopil v j stik z društvom »Putnik« ter se bo v kratkem j času vršila konferenca, ki bo razpravljala o zboljšanju naših hotelov in propagandi za tujski promet.
j Madjarski zdravniki obiščejo Dalmacijo
Sušak, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Službeni tujski urad naše kraljevine organizira za mesec september velik izlet madžarskih zdravnikov na naše Primorje. Do sedaj jc prijavljenih 150 udeležencev. Izletniki bodo odpotovali iz Budimpešte preko Sušaka na Rab, od tu pa v Dubrovnik, Kotor in Cetinje. Nekaj gostov se bo nato vrnilo, drugi pa bodo ostali dalje časa v Dubrovniku, Šibeniku in Crikvenici.
Opatijska konferenca
Sušak, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je komisija za ureditev prometa na Reki nadaljevala svoje delo. Komisija je danes na licu mesta ogledala bazen Thaon de Revel in naš del na reški železniški postaji. Rezultatov svojega dela komisija ne bo objavila v komunikeju, pač pa bosta obe delegaciji v obširnih elaboratih poročali svojima vladama.
Imenovanja notarjev
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Pravosodni minister je postavil za notarja v Kranju Ivana Bakovnika, dosedanjega notarja v Metliki, za notarja v Metliki Franca Ranča, dosedanjega notarja v Velikih Laščah, za notarja v Velikih Laščah pa Ivana Hanžiča, notarskega substituta v Kamniku.
„Komarjevst radioaparat zaplenjen
Belgrad, 7. avg. S sklepom ministra za javna dela jo bil zaplenjen sprejemni radioaparat Maksa S. iz Ljubljano, ker ga jo instaliral v svojem stanovanju brez oblastvenega dovoljenja. Razen tega bo pa plačal še kazen v iznosu 3 letne pristojbine za uporabo radioaparata. Oseba, ki ga jc prijavila, prejme tretjino trikratne letne pristojbino v smislu čl. 253 finančnega zakona za 1. 1928-29.
Izselfeniška konferenca končana
Sestanek Streeruwitza
z Benešem
Praga, 7. avg. (Tel. »Slov.«) V Plznu sta
te sestala češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in avstrijski zvezni kancler Streeru-witz. Z avstrijske strani se navaja, da je Stree-ruwitz potoval v Plzen na obisk iz privatnih razlogov. S poučene strani se zatrjuje, da sestanek ni bil dogovorjen in da se je izvršil brez vsakih namenov. Razgovarjala sta se o tekočih zadevah, o haaški .konferenci in v zvezi z dogodki v Hidasnemety o vprašanju, ali se ne bi moglo vprašanje mejnih kolodvorov z vsemi sosednimi državami urediti enotno, da bi se preprečile slične afere, ker se sedaj tudi že med Češkoslovaško in Nemčijo vrše taka pogajanja. Oba državnika sta se dogovorila, da se bosta o tem zopet menila meseca septembra v Ženevi.
Posh Juriga zaslišan
Praga, 7. avg. (Tel. »Slov.«) V procesu proti dr. Tuki je bil danes zaslišan poslanec Juriga, ki je bil radi Tukove afere tudi izključen iz slovaške ljudske stranke. Juriga je v dokaz dr. Tukovega protidržavnega delovanja predložil načrt avtonomije, ki ga je sestavil dr. Tuka 1. 1921. in po katerem naj bi Slovaška postala suverena država z lastnim predsednikom, parlamentom in upravo. Dr. Tuka se je pogajal z Gajdo o sodelovanju čeških fašistov z Radobrano. Glasoval je za vstop slovaške ljudske stranke v vlado, dasi je bil poprej najodločnejši nasprotnik tega koraka. To je sumljivo. Dr Tuka je potem označil ta. načrt za čisto teoretičen, ki ga je izdelal po nalogu Hlinke v času, ko niti še ni aktivno politično deloval. Načrt predstavlja maksimum slovaških avtonomističnih zahtev. L. 1925. je že kot aktivni politik izdelal nov načrt za praktično izvedbo.
Praga, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Navedba dr. Tuke. da se mu je ponudilo mesto sekcijskega šefa v prosvetnem ministrstvu, je povzročila polemiko v čeških listih. Bratislavski »Slovenske dennik«, list ministra dr. Hodže, izjavlja, da je ta dr. Tukova napoved izmišljena. V »Slovaku« pa izjavlja Hlinka, da je dr. Tuka govoril resnico. Priče za to so dr. Hodža sam, ves klub slovaške stranke in praški nadškof dr Kordač. Zunanji minister dr. Beneš je še 7. julija izjavil Hlinki, da nima nobenih dokazov proti Tuki. Zato on, Hlinka, trdno stoji na str. dr. Tuke. ,o . i,
Kancler Miiller okreval
Pariz, 7. avg Iz Berlina poročajo, da je po Informacijah iz poučenih virov državni kancler Miiller že dokaj okreval in da bo v kratkem prevzel svoje posle.
Zdravje Pomcareja vedno boljše
Pariz, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Zdravje Poin-eareja se še nadalje boljša. Poincare pa je že nepotrpežljiv in je hotel danes zopet vstati s postelje. Zato so ga morali zdravniki nujno opozoriti, da mora ostati popolnoma pri miru. Tudi obiske so mu še nadalje prepovedali. Dovolili so mu samo, da s svojimi tajniki opravlja svojo obsežno korespondenco.
Filatelisti kupujejo vatikanske znamke
Rim, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Agenti velikih mednarodnih trgovin s poštnimi znamkami so dali novo otvorjenemu poštnemu uradu v Vatikanskem mestu obilo posla. Neprestano kupujejo nove znamke' in polnijo s pismi vatikanske poštne nabiralnike v toliki meri, da jih morajo neprestano izpraznjevati. Do sedaj so pokupili znamk v vrednosti 56 in pol milijona lir. Večkrat pokupijo tudi vso naklado. Tako je en sam trgovec naročil znamk za tri milijone lir.
Vojvodi Stepanoviču postavijo spomenik
Belgrad, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Posebna delegacija, ki ji je načeljeval župan mesta Čačka, je danes obiskala v imenu odbora za postavitev spomenika pokojnemu Stepi Stepanoviču vsa ministrstva ter prosila, da ji po svojih močeh pomagajo postaviti pokojnemu vojvodi primeren spomenik v Čačku, kjer je prebil svoje zadnje dni. Zasnovan je v obliki doma, ki bo nosil ime pokojnega vojvode ter bodo v njem imele svoje prostore vse kultur-le in prosvetne ustanove v Čačku,
Obiefmca Radiceve smrti
Zagreb, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Jutri se bo vršila v zagrebški stolnici slovesna maša za-dušnica povodom smrti Stjepana Radiča. Ker je zagrebška policija prepovedala vsako manifestacijo ali sprevod po mestu in izobe-šenje črnih zastav, so nekatere ugledne osebe bivše HSS poskusile pri policiji dobiti dovoljenje, da bi se vseeno smele izobesiti Črne zastave. Izgleda, da s svojo prošnjo niso uspeli.
Pariz, 7. avg. Iz Bordcauxa se poroča, da se je smrtno ponesrečil dosedanji nositelj svetovnega hitrostnega rekorda Bonnet, ki se je pravkar pripravljal za tekmovanja za Schneider-jevo kupo. Bil je na mestu mrtev.
Proti spremembi dogovora v Spaa
Dragi dan haaške konference — Nadaljnji ugovori proti spremembi razdelilnega ključa nemških dajatev — Francija in lilija za spremembo — Govor Marinkovica
Haag, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Današnja dopoldanska seja konference se je začela ob
10. Debato je otvoril zastopnik Romunije Ti-tulcscu, ki je slično, kakor včeraj Snowden poudarjal, da po novem razdelilnem ključu niso romunske zahteve v Youngoveni načrtu v nobenem razmerju z romunskim plačevanjem dolgov, da mora torej tudi Romunija Youngovemu načrtu prinašal žrtve.
Portugalec Ulrich je naglašal, da mora tudi Portugalska prinašati žrtve Youtigovemu načrtu.
Tej fronti, ki je soglasno naglašala žrt^c, pa je stopila nasproti druga fronta, ki jo vodi Francija. Najprej je izjavil Chcron, da mora vendar tudi Francija s sprejetjem Youngove-ga načrta trpele žtrve, ker so vse anuitete Nemčije v primeri z Dawesovim načrtom znatno zmanjšane. Vendar pa predstavlja pariška rešitev kompromis. Strokovnjaki so izjavili, da se mora Youngov načrt smatrati za nedeljivo celoto, h kateri spada seveda tudi spremenjeni razdelilni ključ. Cheronu je se kundiral italijanski finančni minister Mosco-ni. Tudi on je označil Youngov načrt za kompromisno rešitev in vprašal ironično, ali naj
se strokovnjaki sestanejo še enkrat, če so se sedaj pokazale pri Youngovem načrtu takšne težkoče. Zavrnil je očitek, da so male države po Youngovem načrtu prikrajšane. Tako sta se torej Francija in Italija izjavili za brezpogojen sprejem Youngovega načrta v nasprotju z Anglijo in malimi državami.
Dr. Stresemann se je potem z ozirom na do sedaj izražena nasprotna mnenja skliceval tudi na svoječasno izjavo nemške vlade, da je Nemčija pripravljena, na podlagi Voungove-ga načrta priti do rešitve reparacijskega problema. Razpravo o političnih vprašanjih pa si pridržuje za politično komisijo. Glede na različna mnenja upniških držav upa dr. Stresemann, da se 1)0 finančni komisiji posrečilo, doseči sporazum udeleženih vlad. Nemška delegacija bo sodelovala z vsemi močmi, da pride konferenca do zaključka, ki naj prinese likvidacijo preteklosti in temelj za trajno razmerje med narodi. Nato sta še Venirolos *a Grčijo in dr. Marinkovič za Jugoslavijo izrazila svoje pritožbe, da sta njuni državi pri novi razdelitvi prikrajšani. Potem je bila konferenca odgodena.
Konec generalne debate
Popoldne je bila zaključena generalna debata o Youngovemu načrtu. Ob 16 so se sestali k bolj privatnim razgovorom voditelji delegacij šesterih glavnih držav, in sicer za Nemčijo dr. Stresemann, Hilferding, Curtius in dr. Wirth, za Francijo Briand in CJieron, za Anglijo pa Henderson in Snwden ter se posvetovali o na-dalnjem postopku konference, o sestavi komisij in o razmejitvi delovnih področij.
Predsednik Jaspar je na plenarni seje po končanem razgovoru poročal o rezultatu tega razgovora, kar se je soglasno sprejelo. Sestavili se bosta torej dve komisiji: finančna in politična. V finančni komisiji bosta sodelovala po dva delegata vseh 12 držav, ki so zastopane na konferenci, o onih problemih, ki se tičejo samo šestih držav sklicateljic, pa se bodo posvetovale samo te države vsaka z dvema delegatoma. Tu je nastal majhen incident, ko je romunski delegat Titulescu vprašal, kako je to razumeti, ali se s tem ustanovita dve ali ena finančna komisija. Titulesca je podpiral tudi jugoslovanski delegat dr. Marinkovič. Jaspar je odgovoril, aa predlagano izvolitev ni smatrati za posebno komisijo. V politično komisijo pa prideta po dva delegata šestih držav sklicateljic, torej skupaj 12 delegatov. Jaspar je pripomnil, da stoji nekako kot označba nad finančno komisijo beseda: »Youngov načrt«, nad politično komisijo pa beseda: »Ženevski odbor«.
V glavni debati je govoril še belgijski delegat Huismans. Tudi on je označil pariško rešitev za kompromis ter sporočil, da je belgijska vlada sprejela Youngov načrt kot nedeljivo celoto. Tudi Huismans je poudarjal težke žrtve, ki jih mora prevzeti Belgija z Youngovim načrtom. Enako je trdil japonski delegat Atlacci, da se z načrtom nalagajo žrtve tudi Japonski. Zagotovil je, da je japon-
ska vlada načelno sprejela Youngov načrt za podlago pogajanj. Končno je govoril še ameriški opazovalec Wilson, ki pa je samo izjavil, da si one pripombe, ki jih hoče staviti ameriška vlada o visečih vprašanjih, pridržuje za razprave v finančni komisiji.
V četrtek dopoldne ne bo nobene seje, potem pa se bo začelo pravo delo konference. Zdi se, da so vsi pripravljeni na to, da bo konferenca prav dolgo trajala. Zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevi meseca septembra ne bo prekinilo delovanjn v Haagu.
Angleško stališče
Danes je Snowden še enkrat poudaril pri sestanku z zastopniki angleškega tiska angleško stališče proti Youngovemu načrtu odnosno proti spremembi razdelilnega načrta po Davvesu. Snowden je še enkrat poudaril, da stremi po reviziji Youngovega načrta v treh točkah: 1. da se bolje razdelijo tako zvana nezavarovana plačila Nemčije, 2. da se modificirajo stvarne dobave, 3. da se vrne vsa zadeva k staremu razdelilnemu ključu v Spaau. Snowden je pri tem izrecno poudarjal, da reparacijska banka ni trgovski objekt in da sedež te banke v Londonu ni tako pomemben, da bi moral zato dovoljevati kake koncesije.
Italijanski komentarji
Rim, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Italijanski listi na prvem mestu razpravljajo in komentirajo dogodke na haaški konferenci. Pri tem ostro kritizirajo Snowdenove izjave in soglasno trdijo, da so povsem polemične in da so naperjene proti sklenitvi končnega evropskega dogovora.
Youngov načrt v načeta sprejet
Pariz. 7. avgusta. Iz Haaga se poroča, da je na današnji seji reparacijske konference francoski minister Cheron predlagal naj se sprejme Youngov načrt v celoti. Predlog francoskega ministra je bil sprejet od vseh držav. Proti je glasovala Angiija. Nemški minister zunanjih del dr. Stresemann je glasoval za s pristavkom, da bo svoje posebne zadržke iz-nesel pred politično komisijo. Titulescu in Venizelos pa sta izrazila nado, da bosta Romunija in Grčija tudi v bodoče deležni svojih dosedanjih deležev na nemških reparacijah.
Sestava obeh komisitj
Haag, 7. avg. (Tel »Slov.«) Dočim se je doslej nameravalo, da bi obe komisiji izvolili svojega predsednika iz svoje srede, je danes
predlagal Snowden, da se določi za predsednika finančne komisije belgijski finančni minister Ron Houtard, ki je predlog z zahvalo sprejel. Potem pa je Briand predlagal za predsednika politične komisije angleškega zunanjega ministra Hender-sona, ki je tudi sprejel mesto. Generalni tajnik konference Hankey je dobil nalog, da zbere čim preje imena delegatov posameznih držav za komisiji, da bosta mogli začeti z delom. Prva seja obeh komisij bo že jutri popoldne ob 16. Pripomniti je, da predsednika obeh komisij ne štejeta kot delegata, tako da ima finančna komisija 25 članov, med njimi tri Belgijce, politična komisija pa 13 članov, med njimi tri Angleže Tako se je res zgodilo, da so bile male države izključene od prvega posvetovanja o političnih in finančnih vprašanjih, kar sta Titulescu in Marinkovič tudi z nevoljo poudarila.
Po krvavih dogodkih v mm. rudniku
Bukarešt, 7. avg. (Tel. »Slov.«) O številu mrtvih in ranjenih delavcev v Lupenyju se širijo razni podatki. Uradno se je poročalo, da znaša število mrtvih 19, ranjenih pa 40, od katerih jih je 20 zelo težko ranjenih. V Lu-penyju je sedaj mir. Včeraj zvečer so prišle iz bližnjih garnizij močne vojaške čete. Vse ozemlje stražijo vojaške patrulje. »Dimina-tea« pa poroča, da znaša število mrtvih 32. Ponoči so na polju ob železniški progi našli še večje število mrtvih delavcev. Število težko ranjenih pa znaša 80, Razen lega je bilo v bolnici obvezano mnogo lahko ranjenih delavcev, tako da znašn število ranjencev gotovo več kot 100. Vaš dopisnik v romunskem notranjem ministrstvu ni mogel dobiti potrdila teh številk,
Bukaroštn, 7. avgusta. Agencija Rador poroča, da vlada v lupenijskem srezu popoln red in mir. število mrtvih ie ooskočilo na 29.
ker so med tem neki ranjenci podlegli ranam. Električna centrala se zopet nahaja v rokah rudniške uprave. Časopisje obžaluje nemile dogodke iu nepremišljeno delavstvo, ki ni hotelo zapustiti električne centrale in ki je s tem vedoma ogrožalo življenje svojih tovarišev v rudokopih pod zemljo. Oblasti so poskušale uporne delavce pregovoriti s tem, da so jih opozarjale na usodo njihovih tovarišev pod zemljo in z obljubo prostega odhoda. Ko pogajanja niso uspela in ko so delavci napadli vojaštvo, je to moralo seči po orožju. Nato je vojaštvo izpraznilo elektrarno.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno. Še višja temperatura.
Novosadska vremenska napoved. Spremenljivo. Deloma vetrovno. Temperatura sc ne bo bistveno snrcmenila,
Šahovski turnir
v Karlovih Varih
Praga, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Rezultat sedmega kola šahovskega turnirja v Karlovih varih je sledeči: Capablanca je premagal gdč. Menschlkovo po 28 potezah, Spielman pa Johnerja po 27 potezah, Euwe dr. Treybala po 34 potezah, Matison Yatesa po zelo lepi igri. Remis pa so bile partije: Maroczy-Vidmar, dr. Becker-Niemcovič, Coller-Tartako-wer, Griilifeld-Canal, Bogoljubov-Marshall in Rubinstein-Sftmisch. Partija Thomas-Gilg je bila prekinjena ln bo ostala najbrž remis. Končali sta se danes tudi viseči partiji Trey-bal-dr.Becker, pri kateri se je Treybal udaL Vidmar pa je premagal Colleja. Jutri se bodo igrale samo viseče partije. Stanje po sedmem kolu: Spielmann 6lA, Euwe 5, Capablanca m Vidmar 4>2.
Polet okrog sveta
Pariz, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Ob najslabšem vremenu, pri dežju in vetru se je danes dopoldne ob 9 začel mednarodni start za polet okrog Evrope na francoskem vojaškem letališču Orty pri Parizu. Tajništvo francoskega aero-kluba poroča zvečer ob 8, da je po vesteh kontrolnih postaj 33 letal takrat preletelo tretjo etapo Lyon. Nadaljnji polet je šel v Marseille, kjer sta dve letali že pristali. Dve italijanski letali sta radi defekta pri motorju že odstopili od poleta.
„Zeppetinov" povratek
Newyork, 7. avg. (Tel. »Slov.«) Po došlib vremenskih poročilih za povratek »Zeppe-; lina« je severna proga na Atlantskem oceani) sedaj brez viharjev, izvzemši majhne depre-sijske centre in nenevarno meglo pri sipinah ob Novi Fundlandiji. Na južni progi pa je posebno v drugi polovici pričakovati hude nasprotne vetrove, tako da se je zrakoplov »Zeppelin« odločil za severno progo in je računati s tem, da bo zrakoplov dospel v Friedrichshafen v nedeljo zjutraj. Potniki morajo'biti danes ob 16 pripravljeni v Lakehurstu.
Nobenega sporazuma med Kitajsko in Rusifo
London, 7. avg. Iz Nankinga se poroča, da je tamkaj minister zunanjih del izjavil, da so rusko-kitajska pogajanja v Mandžuriji doživela neuspeh. Nankinška vlada je stavila v dolžnost svojemu poslaniku v Washingtonu, naj vse podpisnike Kellogovega pakta informira o podrobnem poteku in o vzrokih neuspeha teli pogajanj.
Riga, 7. avg. Po informacijah iz Moskve je treba pripisati sedanje zadržanje sovjetske Rusije napram -Kitajski osebni intervenciji Ka-linina, ki si je pridTžal ingerenco v zunanji politiki in proučuje osebno odnošaje napram Kitajski.
Komunističen poslanec izključen
Pariz, 7. avg. »Journal« poroča, da je izvršilni odbor komunistične stranke izključil iz stranke alzaškega poslanca Murrerja, ker izvršilni odbor ni hotel odobriti njegovega volilnega sporazuma s klerikalnimi avtonomisti.
Bel grajske vesti
Prosvetni minister Maksimovič in češko-slovaški poslanik Jan Šeba sta se danes ob pol 9. vrnila z Bleda v Belgrad.
Zborovanje godbenikov naše kraljevine se
je danes vršilo v Belgradu. Zborovanju je predsedoval nadzornik prosvetnega ministrstva Krstič, ki je naglasil potrebo, da se godbeniki enotno organizacijo, ker tako pridejo lažje do svojih pravic. Tudi pravila svojega društva so godbeniki spremenili.
Primorske vesti
Za podestnta v Sežani je bil imenovan mT-lični centurio F. Grnzioli, ki komandira vsemu Krasu od Postojne do Nalirežine.
Premeščeni slovenski učitelji, S 1. septembrom 1929 so premeščeni naslednji slovenski učitelji s Primorskega v Italijo: Bratuš Anton iz Kala v Emilijo, CubeJ Antonijo iz Vel. Zabija v Apulijo, \Vlnkler Alfred iz Grgarja v Marche, Vilhar Albina iz Ozeljane v Lazio, Ščuka Franc iz Cekovnika v Marche, Gerdol Ivan iz Kobjeglave v Lazio, PahoT Angel iz Rihenberka v Lombardijo, Krajnik Fran-čiška iz Opatjega sega v Umbrijo, Vodopivec Bernardo iz Brestovice v Toskano, Jereb Viktor iz Šte-verjana v Lazio, Pavlica Rafaela iz Sv. Križa na Vipavskem v Lazio, Bitežnik Zala Iz Dobravelj v Lazio, Mayer Julija iz Podkraja v Lombardijo, Pinkerle Marija iz gtandreža v Lombardijo, Majnik Alojzija iz Anhovega v Llgurijo. Krapš Šidonija iz Anhovega v Lombardijo, Zupančič Frančiška iz Godoviča v Toskano, Burnik Karolina iz Idrije v Toskano, Mervtc Valerija iz D. Tribuše v Apulijo, Močnik Katarina iz Plavi v Ligurijo, Boškin Valerija iz Kanala v Apulijo, Podobnik Leopolda iz Dola v Emilijo, Vončlna Albin iz Idrije v Emilijo, Paglavec Emilija Iz Anhovega v Emilijo, Primožič Ludmila Iz Zapotoka v Lombardijo, Gostlša Rafael iz Idrije v Lombardijo, Malivič Ivan iz Ponikev v Toskano, Močnik Josip iz Ponikev v Apulijo, Močnik Berla Iz Volarij v Apulijo, Novak Leopolda iz Dola v Marche, Vendramln Andrej iz Lokovca v Emilijo, Uršlč Franc iz Bovca v Umbrijo, ČiČigoj-Uršič Marija lz Bovca v Umbrijo, Sokota Anton iz Zadra v Toskano, Olnič Nikolaj iz Zadra v Abruzze. Na Primorsko se vrnejo: Vilhar Pavla lz Abruzzov \ v St. Peter na Krasti. Jucehl (Jug) Marija Iz To. ( skane na Tržaško. — Po zadnjih premestitvah osta-i ne na Primorskem morda še kakih BO slovenskih • učnih moči, povečini samih učiteljic. Ob okupaciji ' pa so Italijani našli okoli 900 slovanskih učiteljev.
J^a
/ /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 8. avgusta: Ciriak in tovariši, mučenci; Miro, škof.
Razmere v naši vojski
Med našim preprostim ljudstvom se navadno ob vstopu naših fantov v vojaško službo pojavlja bojazen, češ, kaj bo in kako se bo z mjimi postopalo v vojski. Kako neutemeljena je bila ta 6krb, se vidi šele potem, ko se naši fantje po odslužitvi vojaškega roka čili in zdravi polni zanosa vračajo na svoje domove.
Kdor življenje v naši vojski količkaj pozna in je ž njo prišel v bližnje stike, jo bo znal tudi pravilno ceniti in spoštovati. Naša država je mlada in še v početku svojega razvoja. Mora si šele ustvariti, kar imajo druge države že davno. Zato pa je treba mnogo časa, mnogo truda in še več denarja. Nismo bogati in se moramo zadovoljiti s skromnimi sredstvi.
Vendar pa je naša vojska z ozirom na ta skromna sredstva v primeri z drugimi, močnejšimi in bogatejšimi državami prav odlično preskrbljena. Vsak vojak ima vse, kar potrebuje in je vsaka bojazen njegovih svojcev v tem pogledu odveč. Razume se, da marsikateri v začetku pogreša one udobnosti, ki jo je bil navajen doma. Kakor hitro pa se navadi na red in disciplino v kasarni, se brž udomači in je kmalu popolnoma zadovoljen.
Zlasti na ozemlju Dravske divizijske oblasti, ki že od početka slovi kot ena najboljših in najbolj urejenih komand, ni povoda za razne pritožbe in nezadovoljnosti. Vojaki so nastanjeni v lepih udobnih vojašnicah, kjer se z njimi lepo postopa, so dostojno oblečeni in tudi njihova hrana je odlična. Njen sedanji komandant, divizijski general g. Sava P. Tripkovič, je splošno znan kot zelo strog in energičen častnik, ki absolutno ne trpi nereda v svojem področju. Vso svojo pozornost obrača na to, da je sleherni vojak zadovoljen in da ne trpi nobenega pomanjkanja. Strogo pazi, da se vedno vrši vse točno po vojaških predpisih in da se nikomur ne krati njegova pravica. Za vsak najmanjši prestopek sledi oslra kazen. Cesto in povsem nepričakovano naš vrli divizijonar sam kontrolira delo svojih podrejenih organov in gorje onemu, ki ga je našel, da ne vrši svoje službe pravilno! Vsak vojak ima do njega dostop in pravico, da se mu osebno pritoži, ako mu je bila povzročena kakšna krivica. In vsak pri njem tudi najde svojo pravico! Vedno pazi, da so mu vojaki dostojno oblečeni in obuti. V to svrho ima vsak vojak po tri obleke: eno za vežbanje, drugo za odhod in sprehode po mestu in tretjo za razne svečanosti in parade.
Na vojaško prehrano polaga zelo veliko važnost. Cesto ga lahko vidite, kako se sam pojavi v vojaških kuhinjah ali pri vojaških obedih in pokuša meiiažo. Z vsakim vojakom se razgovarja in ga povprašuje po njegovih željah. Vse potrebščine sa vojaško prehrano se nabavljajo le v komisijah in morajo biti prvovrstne. Zato je naravno hrana jako dobra in okusna in dovoljna za vsakega vojaka. Ljubljanski vojaški kruh pa je znan kot zelo dober in okusen.
Iz vsega navedenega se torej vidi, da vlada v naši vojski najlepši red in da se nam ni treba bati za naše fante, dokler nad njimi bde taki starešine.
Pred desetimi leti
Murska Sobota, 6. avgusta.
Dolga je doba desetih let in marsikaj se pozabi. Dnevi, ki so prinesli svobodo pa žive še sedaj v spominu. Rdeči teror je strahoval Slovensko krajino. Puške so pokale in strojnice ropotale. Nad rodoljubi je bila izrečena smrtna obsodba in sa no beg jih je rešil vrvi. Vsakdo je s strahom zrl v bodočnost, ker se je obetal »vogrskim« Slovencem še hujši jarem, kakor jih je prej težil. V hipu je bilo konec strahu. Napočil je dan svobode. Vzklik radosti je zadonel po Slovenski krajini. V prvih trenutkih se narod niti zavedal ni, kaj se je zgodilo, toda vsak je čutil,- da se je odigralo nekaj velikega in veselega. Potem se je vršilo veliko slavje v Beltincih, ko je Mura prenehala biti meja in je »vogrskk Slovenec objel Slovenca onstran Mure. Takega veselja »vogrski« Slovenec tisoč let ni čutil. Navdušenja ni hotelo biti konec. Takrat ni bilo človeka, ki bi nas obtožil, da smo »madžaronk, prevratni elementi itd. Šele pozneje so prišli ljudje, ki so nas iz maščevalnosti ali drugih sebičnih namenov očrnili in so s svojim postopanjem povzročili mnogo nezadovoljnosti. Vsem tem hočemo 19. avgusta pokazati, da smo Slovenci, Jugoslovani in da so vsi njihovi očitki neresnični.
Kdo vodi priprave za proslavo?
Ker se v nekem slovenskem dnevniku od časa do časa pojavljajo neke vrste skriti napadi na priprave za proslavo desetletnice naše krajine, bodi na tem mestu povedano nekaj o tem, kdo in kako pripravlja to proslavo.
Da se proslavi ta važen dogodek v življenju naše krajine, so vzeli nase dolžnost vsi slovenski nacijonalnimi delavci iz let pred združenjem naše krajine z ostalo Slovenijo. Ti so bili gotovo najbolj poklicani za to. Ti so stvorili tako zvani Vodilni odbor za proslavo desetletnice osvobojenja Slovenske krajine. Razen tega so pa naprosili v časten vrhovni odbor najodličnejše reprezentante iz našega osvobodilnega gibanja. Tako sestoji častni odbor iz sledečih odličnih gospodov: dr. A. B. Jeglič, ljubljanski vladika, dr. A. Korošec, ministrski predsednik n. r. in minister za šume in rude, dr. M. Ninčič, zunanji minister n. r., R Maister, general, dr. M. Slavič, univ. profesor, Jakob Sagadin, orožniški podpolkovnik v Novem Sadu, Godiua Jožef, misijonar, dr. Fr. Kovačič, bogosl. profesor, Kukovec Viktor, veleposestnik v Ljutomeru, vsi gg. komandanti čet, ki so zasedle Slovensko krajino in vsi člani razmejitvene komisije.
Akcijski odbor pa tvorijo: predsednik Klekl
Jožef, narodni poslanec n. r., podpredsednik: Špra-ger Ferdo, šol. upravitelj v Beltincih, tajnik Meško Josip, kaplan v Crenšovcih, II. tajnik Cigan Jože, cestni nadzornik v Crenšovcih, odborniki: Jerič Ivan, narodni poslanec n. r., Gregor Matija, posestnik v Doldežovju in solunski dobrovoljec, Klekl Jožef, župnik v Velikih Dolencih, Kiihar Miško, železniški uradnik v M. Soboti, Erjavec Mihael, župan v Bratoncih, dr. Farkaš Franc, sodnik v M. Soboti, Edšit Janez, mizar v Gederovcih in Kerec j Štefan, župan v Prosečki vasi.
Poleg teh dveh najvišjih instanc so se organizirali še posebni okrajni odbori s sedežem v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, ki jih sestavljajo najodličnejši tamkajšnji faktorji.
Izkaznice za polovično vožnjo v Mursko Soboto k proslavi desetletnice osvobojenja Slovenske I krajine se dobe tudi pri Prosvetni, zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta, Akademski dom. Segajte pridno po njih.
Spominski znaki. Vsak udeleženec proslave desetletnice osvobojenja Slovenske krajine si bo lahko kupil za spomin krasen simboličen spominski znak. Znaki bodo dvojne vrste: navadni izdelek in fini pozlačeni
Spominska knjiga. Da se bo udeležilo zelo veliko število odličnih osebnosti proslave desetletnice osvobojenja Slovenske krajine, je popoln?-ma gotovo. Vsi odlični zastopniki se bodo podpisali v posebno spominsko knjigo, ki jo je zelo fino in umetniško izdelala knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
Še nikdar ni bilo toliko živahnega vrvenja po vaseh Slovenske krajine kakor vlada v teh dneh, ko se pripravlja staro in mlado na proslavo svojega osvobojenja. Najbolj se pripravljajo seveda fantje in dekleta. Toliko jezdecev v narodnih nošah, ki je čisto nekaj svojevrstnega, še ni videla Slovenska krajina, kakor jih bo zbranih 18. avgusta v sprevodu v Soboti. Žal, da so naše dobro znane široke »bragiiše« že tako redke in jih morajo fantje iskati okrog starih dedekov svojih; celo tja prek meje so jih šli iskat, da jih bo več. Kakšne umetnice so pa naša dekleta v pletenju vencev, pa ve samo, kdor je bil kdaj na kaki naši primiciji. Tokrat se bodo zopet pokazale. Zagotovo pridite pogledat! Ne bo vam žal!
Zagonetna najdba pod Triglavom
Sedmera jezera, 6. avgusta.
Mrk je bil ponedeljkov poldan pod Triglavom. Solnce se kar ni hotelo upreti s svojo avgustovsko močjo v skale. Od Sedmerih jezer je pihal veter, Stenar je bil v meglah, Cmir komaj da se je videl.
V treh skupinah smo «e odpočivali planinci v Aleksandrovem d mu. Prišli smo z vrha in bili namenjeni preko Hribaric do Sedmerih jezer. Pa je kar završalo med nami: -.Žensko okostje so našli nad Aleksadrovim domom v snežiščuU
Prokurist Ivan Rudolf iz Ljubljane se je na-menil v ponedeljek zjutraj iz Aleksandrovega doma po Kugyjevi poti na vrh Triglava. Od italijanske strani pa je istočasno začelo lozti na vrh več slo italijanskih alpinov. Po poti pod vrhom so hodili tako neprevidno, da so prožili kamenje na našo stran. Gospod Rudolf jo le po izredni sreči ušel smrtni nevarnosti; parkrat je. prav malo manjkalo, da ga kamenje ni zadelo. Ker pa vrste italijanskih vojakov ni hotelo biti konca, bilo jih je menda dva bataljona, se je moral vrniti. Previdno je moral iskati zavetja za skalami in radi tega večkrat kreniti z markirane poti. Pri desni luknji, to je desno od markacije, približno 150 m pod nekim ozkim kaminom v smeri vrha je naletel na damski klobuk. Takoj zraven pa je ležalo razmetano žensko okostje. Okostje ni popolno. Našel je piščali nog, lopatico, rebra, posamezna vretenca hrbtenice ter nekaj manjših kosti. Kosti niso preperele, a so čisto gladko izprane. Lopatica jo natrta, iz preloma se da sklepati, da je bila udarjena še ko je bila sveža. Ponesrečenka je brez dvoma padla preko skal, skoro gotovo z bovške škrbine, na snežišče obKugyjevi poti nad Aleksandrovim domom Klobuk je zvonaste oblike, temno-modre barve, s črnim trakom. Iz velikosti kosti bi bilo sklepati, da je bila ponesrečenka še zelo mlada.
Ker ni znano, da bi se v zadnjih letih kdo ponesrečil na tem mestu, si prvi hip nihče ni mogel razložiti zagonetne najdbe. Kmalu pa se je domislila oskrbnica Aleksandrovega doma, da je skoro na jesen nekako pred osmimi leti prišla ponoči v kočo skupina primorskih Slovencev po Bamber-govi poti preko vrha v družbi dveh dam. Pripovedovali da so, da so imeli s seboj še neko damo, ki pa da je popolnoma onemogla, skoro zmrznjena in bržkone že mrtva. Bila da je tako trmasta, da niti koraka ni hotela več storiti. Pustili so jo na vrhu samo. Ko je oskrbnica hotela, naj jo gredo iskat ter naročala tudi svoji pomočnici, naj skuša priti do nje, so čudni gostje zatrjevali, da to ni potrebno, češ, saj je itak že mrtva, če je pa živa, da je že šla preko bovške škrbine do italijanske , barake. Pa še nič kaj nerazpoloženi niso bili pri tem pripovedovanju...
Vsa zadeva, ki je nekam zagonetno meglena, bi se morala razjasniti. Okoliščine dajo domnevati, da ne gre le za nesrečo. Iz opisa klobuka, podatkov o okostju in domnevali glede časa in načina nesreče bi morda la ali oni drugi turist vedel o stvari kaj več poročati, da se zadeva razjasni.
Okostje je g. Rudolf zbral in prenesel do Aleksandrovega doma. Tu je napravil fotografske posnetke ter pokopal kosti nekaj korakov pod domom levo od poli. ki vodi k Sedmerim jezerom. Majhen grobek je zrasel pod Triglavom v mrkem ponedeljkovem popoldnevu sila preprost križec je zasajen na njem. Kamenje je nanizano ob robu, planinska trava odeva novo triglavsko
zagon ptUn
Ustanovitev in volitev ohr. cestnih odborov
Maribor, 7. avgusta.
Dodatko k našemu včerajšnjemu članku o volitvah v okrajne cestne odbore omenjamo, da se ustanovijo na slovenskem ozemlju bivše krono-vine Štajerske namesto okrajnih zastopov okrajni cestni odbori. Oblastni komisar predpisuje v svojem razpisu z dne 31. julija sledeči način volitev, ki se vršijo 25. avgusta:
»Člane okrajnih cestnih odborov volijo občinski odbori na seji, ki se vrši dne 25. avg. 1929.
Za člana okrajnega cestnega odbora more biti izvoljen vsakdo, ki more biti občinski odbornik, t. j. vsaka oseba moškega spola, ki ima v smislu bivšega zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji pravico voliti, ki je dopolnila 24. leto starosti in ki ni po volivnem zakonu izvzeta od volivnosti. Razen tega mora imeli svoje stalno bivališče v okolišu dotičnega okrajnega cestnega odbora.
Glede izvršitve volitev predpisujem na pod-slavi § 74. zakona o samoupravnih cestah sledeči postopek:
Pri občinah, ki volijo za se po enega ali več članov okrajnega cestnega odbora, se izvršijo volitve v seji občinskega odbora dotične občine. Sejo skliče župan po predpisih občinskega reda na dan 25. avgusta 1929. Pri manjših občinah, ki so združene v eno volivno okrožje, se izvršijo volitve v uradnih prostorih one občine, ki je določena za volišče. Uro volitev naznani župan najpozneje do 18. avgusta 1929 vsem odbornikom lastne občine ter županom vseh v isto volišče včlanjenih občin. — Le-ti obveste o tem vse občinske odbornike s pozivom, da se morajo volitev udeležiti na določenem mestu in ob določenem času. Udeležba je obvezna in se neopravičena odsotnost kaznuje po predpisih občinskega reia. Te posledice morajo biti volivcem na vabilu naznanjene.
Volivno sejo vodi župan volišča in naznani dnevni red. Nato mu vročijo župani včlanjenih občin uradni seznam celega občinskega odbora svojih občin. Tudi občina volišča si napravi za dan volitev tak seznani. Iz teh seznamov, ki jih je priložiti zapisniku, prečita župan imena vo-Iivnih upravičencev ter ugotovi imena in število navzočih volivcev. Nato ugotovi sklepčnost seje — seja je sklepčna ne glede na število navzočih volivcev — ter imenuje dva skrutinatorja. Službo zapisnikarja lahko vrši občinski tajnik ali tudi od župana imenovan volivec. Nato preda župan vsakemu volivcu po eno glasovnico, ki mora bili opremljena z občinskim pečatom volišča. Na glasovnico napišejo volivci ime, priimek in bivališče kandidata, odnosno ako je voliti več oseb, kandidatov, ki jih hočejo voliti v okrajni cestni odbor. Izpolnjene glasovnice pobirata skrutinatorja ter jih pregledata skupno z županom, ki naznani imena voljenih kandidatov in na njih odpadajoče število glasov.
Ako je bilo voliti samo enega člana okrajnega cestnega odbora, je izvoljen tudi kandidat, ki ima nadpolovično večino glasov navzočih volivcev. Ako se pri glasovanju ne doseže nadpolo-vična večina glasov, je izvršiti drugo glasovanje in ako se tudi pri tem ne pokaže potrebna večina, je izvršiti ožjo volitev.
Pri ožji volitvi imajo volivci oddali svoje glasove samo tistima dvema kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju dobila relativno največ glasov. Kadar je enako glasov, odloči žreb, kdo priJe v ožjo volitev. Vsak glas, ki pripade pri ožji volitvi komu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Pri tem glasovanju se šteje za izvoljenega tisti, ki je dobil nadpolovično večino, veljavno za ožjo volitev oddanih glasov. Ako je pri ožji volitvi enako glasov, odloči žreb. Žreb vzdigne v obeh primerih predsedujoči župan.
Ako je voliti dva ali več članov okrajnega cestnega odbora, je smiselno uporabljati gornje predpise.
O postopku pri volitvah jo voditi točen zapisnik. Zapisnik podpiše župan, zapisnikar in oba strutinatorja. Obrazec zapisnika sledi pod III. na zadnji strani.
Takoj po' izvršenih volitvah je poslati ves volivni akt po posebnem odposlancu ali priporočeno po pošti oblastni samoupravi. Volivneinu aktu je priključiti tudi uradne sezname volivnih upravičencev, dokazila o izvršenem vabilu na sejo, sejni zapisnik in glasovnice.
Ako je kdo izvoljen v dveh ali v več volivnih okrožjih, mora najkasneje v treh dneh poslati oblastni samoupravi izjavo, katero volitev sprejme. Na ta način izpraznjena mesta se bodo izpolnila z naknadno volitvijo.
Izvoljenim članom okrajnih cestnih odborov bo oblastna samouprava vročila potrdilo o izvolitvi in jih bo sklicala na ustanovno sejo posameznih okrajnih cestnih odborov.«
Kaj zahtevajo avtobusni podjetniki
Ljubljana. 7. avgusta.
Danes zvečer so se odpeljali trije zastopniki zadruge privatnih avtobusnih podjetnikov v Belgrad, da tamkaj na pristojnih ministrstvih urede svoje zadeve glede spora z mestno občino ljubljansko. Naš sotrudnik se je pred odhodom razgovarjal z enim izmed teh zastopnikov, ki mu je na vprašanje izjavil:
»Mi ne zahtevamo nič drugega, kot svojo pravico. Kdo nam bo to pravico dal in priznal, je postranska stvar. Da imamo kot podjetniki sploh pravico obstoja do življenja, nam vendar no bo nihče zanikal, tudi mestna občina ne. Nekdo od gospodov nam je sicer odkrito v obraz povedal, da imajo namen, nas uničiti — toda v to nihče ne verjame. Niti gospod, ki je to dejal, niti mi. Pravica jo vsem enaka in ker se to v Ljubljani oči-vidno ne upošteva, gremo v Belgrad. Povedali bomo tamkaj vse. pa smo prepričani, da uspemo.«
»Zakaj pa je sploh prišlo do spora?«
»Mestna občina je najprej predpisala za obrabo svojih cest poseben davčni prispevek, po ."<> par od kilometerske Ione. Ker mi kot podjetniki 'n lastniki avtobusov že ilak plačujemo davek, ki ni majhen, smo se zoper nov davek pritožili na uprav-
folografične plošče, papirji in kemikalije so najboljše in kljub temu najcenejše. Zahtevajte ceniki
Glavna zaloga:
Drogerija tregoriž - Ljubljana - Prešernova ul. 5
no sodišče v Celju. Zadeva je sedaj tamkaj. Medtem pa je prišel drugi ukrep: ukinitev pavšalnih dajatev na mitnici. To je pravzaprav bistvo spora. Zaenkrat bomo to ost skušali odbiti na ta način, da mestne meje sploh pasirali ne bomo. Vozili bomo n. pr. izpred Figovca do mestne mitnice, tam bomo potnike izložili in obrnili nazaj — onstran mitnice pa bo potnike naložil drug avtobus. Ljudje bodo sicer morali napravili par korakov peš, pa bodo to radi storili, ker so po veliki večini na naši strani. Ker z vozovi torej ne bomo vozili skozi mitnico, tej ne bomo dajali nikakih pristojbin, še tolikih ne, kot smo jih dajali prej, dokler so bile pavšalne.«
»Kaj pa po vašem mnenju vodi mestno obči no, da vam napravlja takšne ovire v razvoju Vašega avtobusnega prometa.«
»Predvsem to, da bi rada zase monopolizi-rala ves avtobusni promet. Prosim vas„ zapišite tudi to: mestna občina jc že pred petimi leti imela koncesijo za avtopromet. Imela je zasigurano prvenstveno pravico do koncesij v vsej ljubljanski oblasti. Gotovo bi vsakogar zanimalo, zakaj se mestna občina že takrat ni poslužila te pravice in zakaj je celo menda odložila koncesijo. Naše mnenje je, da je to storila zato, ker mestna občina ni verovala v uspeh avtobusnega prometa. Mi privatniki smo morali zbrati kapital, se zadolžiti, si nabaviti voz za vozom, uvesti progo za progo, na vse strani, pridobiti in navaditi ljudi na udobnost avtobusnih voženj. — mestna občina si ni upala, niti znala tega. Zdaj pa hoče, da bi ji padlo kar zrelo Jabolko v naročje. Pa recite, če lo ni krivično. Vzor socijalno zaščitnice bi imela bili ljubljanska občina, toda s takšnimi ukrepi si daje ravno na-sprolno spričevalo. Kam naj n. pr. mi vsi s tolikimi vozmi, ki smo si jih nakupili s posojili, kam z ljudmi, ki so zaposleni pri naših številnih podjetjih? Kaj to nič no briga mestne občine?«
»Za katere ceste pa pravzaprav gre vmestu?<
»Saj vidite, kje največ vozimo. Od Figovca po Gosposvetski proti Št. Vidu in po Dunajski proti Ježici. Obe cesti pa sta državni, ne mestni in že zategadelj mestna občina niina nobene pravice od teh cest zahtevati kakšnih pristojbin.«
»Povdarjajo, da gre pri avtobusnem prometu prednost mestni občini iz komunalnih ozirov. Ona lažje vzdržuje red, lažje garantira za točno vožnjo, varnost potnikov itd. Kaj pravite na to?«
»Vse to je fraza. Kaj niso ravno mestni omni-htisi listi, ki se najmanj držijo voznega reda. Saj jih n. pr. v Medno na kopališče že kar 4 dni sploh ni... Tablico so obesili pred Figovčevo gostilno, da radi defekta avto ne more v Medno... Kaj se to pravi? Ce se ljudje zanašajo, da bo avto peljal, pa ne pelje. Ce ima en voz defekt, se na progo postavi drug voz. Tako delamo mi, zakaj bi mestna občina ne mogla. Kar se varnosli tiče, so pa potniki prav tako varni v naših avtobusih, kot v mestnih. Vsi šoferji morajo prej položiti skušnjo, naši in mestni. — Po mojem je jedro vse jeze to, da mi vozimo ceneje kot mestni avtobusi. Nad tem se ljudje pritožujejo, to ugotavljajo, mestni omni-bus jih mora radi tega mnogo preslišati — pa se znašajo na ta način nad nami. Namen je: če bodo večji stroški, večje bodo voznine. Jasno! Toda socijalno to ni. Mi gremo ljudem na roko, smo za delavca, za uradnika, za vse sloje, ki so revni, mesto se je šele zdaj spomnilo in začelo izdajati delavske karte. Kdaj smo jih že mi.«
»Na kateri strani mislite, da je javnost v tem sporu?«
»Gotovo na naši. Saj jo v njenem interesu tako. Vsi mestni avtobusi so dražji kot naši. Čf nas povsem zbrišejo s cest, bodo sploh sami diktirali cene — prej na višje kot na nižje. Iz vsemi navedenega to jasno sledi.«
Osebne uesfi
it G. oblastni komisar dr. Natlačen ne bo
sprejemal strank do ponedeljka, dne 12. t. m., ker je odsoten.
it Poročil se jc na Brezjah g. Janko Mežan, trgovec v Podnartu, z gdč. Zorko Zupan iz Ko-vorja.
Druge vesti
it Kraljeva zahvala. Ob priliki proslave 25-letnice tujskoprometnega društva v Kranjski gori in slovesne otvoritve javnega kopališču »Jasna« jc narod, zbran na tej proslavi, poslal pozdravno in udanostno brzojavko svojemu vladarju. Dne 2. t. m. je došla sledeča zahvala: »Beograd 29. jula 1929. god. Predsedniku tujskoprometnega, društva, Kranjska gora. Njegovo Veličanstvo kralj sc srčno zahvaljuje za izjavo udanosti, katero sle poslali v imenu udeležencev na proslavi 25 letnice tujsko-prometnega društva iu otvoritve kopališča »Jasna«. Minister dvora: B. D. Jevtie.«
it Odlikovanje župnika Franca Škofa. Prihodnji ponedeljek bo pri Sv. Antonu v Slov. gor. po okrajnem načelniku dr. Ipavcu odlikovan z rodom sv. Save tamošnji župnik Franc Škof. Odliko-vanec jo služil ob izbruhu svetovne vojne kol kaplan v Kamnici pri Mariboru. G. Škof je znan kot mirna, dobra duša. Samo eno črno napako je imel: Bil je slovenski narodnjak z dušo in telesom. Zbiral je krog sebe slovensko mladino ter jo uril v petju in navajal k poštenim organizacijam. Kmet-ska in delavska mladina ga je radi njegove ljudo-milosti vzljubila. In to je mrzelo tedanjim zagrizenim nemškutarjem v Kamnici in okolici. Izmislili so si peklensko hudobno laž, da je kaplan škof »zastrupil« studence, iz katerih bi ljudje in vojaki pili vodo. Našel se je človek s črno dušo, ki je celo s prisego potrdil, da je videl, kako je kaplan škof vrgel strup v sludenoc. Škofa so aretirali in med psovanjem nemčurske poulične druhali odgnali v vojaško ječo v Gradec. Ž njim vred so le-. i (vjjrnnij tudi organ ista g. Cafuta, Mnogo sla gg. škof in Cafula pretrpela v ječi. Oba sta si celo nalezla bolezni. Kralj Aleksander je župnika škofa radi njegovih zaslug za narod iu državo visoko odlikoval.
KINO LIUBLIAMSK1 DVO«
Družabna dramal
SKRIVNOSTNI TUJEC
Ob 4., >/« na 7., «/» 9 uri-
★	Tovariši bojevniki razvijte 11. avgusta prapor zveslobe, ljubezni in slovenske možatosti in odkorakajte vsi kakor en mož v divno Gorenjsko, na Brezje. V lepi slogi, v bratski vzajemnosti prisluhnite utripu naše lepe zemlje, za katero so izkrvaveli borci in udarite si v žuljave roke, da odmeva ob Triglavu. Zapojte pesmi naše običajne pevci in v prijateljskem razgovoru preživite lepi dan. Opozarjamo Vas, da odhaja posebni vlak iz Ljubljane 11. avgusta ob 7.40 in se vrača z Otoč ob 13.45. Za ta vlak agitirajte, da bo to res spe-cijelno naš vlak. Izkaznice dobite na Brezjah pri odbornikih glavnega odbora ZSV. Vožnja je za vse udeležence, torej tudi za žene in otroke, polovična. Tovariši, 11. avgusla vsi na Brezje! — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
■Jt Slomškova družba. Ponovno vabimo na zborovanje, ki bo v soboto ob pol 10 na Rakovniku pri Ljubljani po že objavljenem sporedu. Vabimo tudi vpokojence, ki nam dajejo poguma, da ne omagamo v izvrševanju načel, ki naj jih držimo ob vsakršnih položajih, vabimo pa tudi najmlajše v svoj krog, da se utrdijo v idejah za krščansko vzgojo mladine. Končno opozarjamo na prijave k kosilu, ki jih je takoj odposlati upravitelju Iv. Štruklju na Viču.
-fc Vozni red avtobusne proge Ljubljana— Mengeš—Cerklje—Kranj je tako urejen, da ima na obeh straneh, v Ljubljani in v Kranju potrebne zveze z vlaki. Zjutraj odhaja avto iz Ljubljane ob 5.30. iz Trzina ob 6, iz Komende ob 6.25, iz Cerkelj ob 6.50, iz Velesovega ob 7, prihod v Kranj ob 7.25. Počaka vlaka iz Ljubljane in z Jesenic, pa ob 8.05 spet odpelje iz Kranja, ob 8.25 iz Šenčurja, ob S.45 iz Cerkelj, ob 9.15 iz Komende, ob 9.35 iz Mengša, pride v Ljubljano ob 10.15. Popoldne odpelje spet iz Ljubljane ob pol 2, iz Trzina ob 2, iz Komende ob 2.25, iz Cerkelj 2.50, iz Velesovega ob 3, pride v Kranj ob 3.25. Avto tudi zdaj počaka obeh vlakov, nakar se vrača proti Ljubljani ob 3.50, iz Šenčurja ob 4.10, iz Cerkelj ob 4.50, iz Komende ob 5, iz Mengša ob 5.20 ter pride v Ljubljano ob 6 zvečer. — S prihodnjo nedeljo se uvede še ena vožnja in sicer zvečer za turiste ter le do, odnosno iz Cerkelj. Ta avto bo vsako nedeljo in vsak praznik odhajal iz Ljubljane ob 6 zvečer v Cerklje, od koder se bo vračaj ob 7.30, iz Komende ob 8, iz Mengša ob 8.20, iz Trzina oV 8.30 ter pride v Ljubljano ob 9 zvečer.
-te Dragocena violina. Natakar Pavle Vam-plin. ki sedaj teka s kavo in čajem med mizami v kavarni Central v Osijeku, je te dni doživel pravo srečo, ki se navadnemu zeimljanu ne dogodi vsak dan. Pavel je bil namreč pred leti kot natakar zaposlen v neki restavraciji v Varaždi-nu. Tjakaj je zahajal tudi mlad cigan, ki pa nikdar ni imel denarja, da bi bil plačal, kar je popil. Tako se je cigan pri natakarju zadolžil za okroglo 6000 Din. Ker denarja za ta precejšen dolg nikakor ni tnogel spraviti skupaj, se je odločil in ponudil natakarju svojo violino, češ. nokaj je že vredna. Nič kaj rad je ni sprejel natakar, toda mislil si je, bolje nekaj, kot nič. In je bil uverjen, da je zgubil najmanj 3 do 4 tisoč Din pri skupnem računu, ki sta ga imela s ciganom. Zgodilo pa se je, da je v Osi-jek prišel tudi možak, ki se razume na godala, zlasti pa na violine. Ta gospod je ugotovil, da je natakarjeva violina prav nekaj posebnega — izdelek mojstra Amatia. Njegove violine se namreč smatrajo kot najboljše na svetu in jih je okrog 40 med ljudmi. Slava te violine se je ši-
*	Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih
vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih, jemljo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim vspehom vporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
rila, preizkusili so jo tudi v Belgradu, pred dnovi pa so se v Osijeku oglasili trije zastopniki neke tvrdke iz Berlina, ki kupčuje z godali, zlasti s starinskimi. Začeli so se razgovor jati z natakarjem, ki je izjavil, da je pripravljen, prodati violino. Pri prvem pregledu violine so zastopniki ponudili natakarju 12.000 nemških mark (okrog 1&7.000 Din). Natakar je ostrmel, zakaj za izgubljenih 6000 Din bo prejel bogate obresti.
ir Zagrebški župan potuje po Evropi. Zagrebški župan dr. Srkulj se je pred dnevi podal na poučno potovanje po Evropi. Obiskal bo vsa večja mesta, zlasti v Nemčiji, kjer si bo ogledal mestne naprave, organizacijo istih itd. Doslej je zagrebški župan obiskal Dresden, pravkar pa se mudi v Berlinu.
•ik Uboj med kmeti. Skupina kmetov se je v okolici Karlovca skregala in stepla. Pa so trije udarjali po četrtem in ga silovito pretepli, 11111 razbili na več mestih lobanjo, da je nesrečnež obležal 110 tleh. Zastonj je bilo vse prizadevanje zdravnikov v bolnici, kamor so reveža prepeljali. Med strašnim bolečinami je siromak umrl.
-fc Težka nesreča pri inlačvi žita. Kmet Štefan Burlic iz Gjurgjevca je postavljal, odnosno popravljal v času, ko je mlatilnica delovala, nek jermen na kolesju mlatilnice. Jermen ga je pri tem zgrabil in ga kakšnih desetkrat vrgel okrog svoje osi. Pri tem mu je stroj zlomil desno roko na dveh mestih, mu odtrgal večje kose mesa pod rameni popolnoma do kosti; dalje mu je zlomil desno nogo, mu odtrgal peto popolnoma od noge ter mu končno polomil nekoliko reber. V težkem stanju so Bur-iica prepeljali v bolnišnico v Belovar
Esperantsko-slovenski ključ (slovarček) je dotiskan in na razpolago. Naročila sprejema »Klub esperantistov v Ljubljani« (Narodna kavarna). Cena 3 Din.
■fr Kdor še ni plačal srečk »Županove jame« naj takoj nakaže, ker žrebanje bo 15. avgusta.
Takoj s prvini solnrem moramo pričeli s snlnčnimi kopeljmi, tedaj jpa je posebne važnosti maža z Niggcro: oljem ali Nigs;ero! kremo (Patent št. 5922) za snlmenie in masažo. Dobi se v vseh lekarnah ln drogerijah. Droserija GREGORlC Ljubljana, Prešernova ulica 5
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo d revi: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
© Memento. Danes je 8. avgust — čas, da mestni magistrat dostavi tistim svojim najemnikom, ki sc jim je po soglasnem sklepu občinske uprave znižala doslej previsoka najemnina, dekrete in jih pravočasno o tem obvesti. Toliko v opozoritev g. županu! Prizadeti.
© Malo več vljudnosti bi bilo priporočati nekemu gospodu uradniku v sprejemnem uradu ljubljanske bolnice. Bolnikom je pač malo za to, da morajo prenašati sprejemno proceduro. Nekulturno pa je, da so izročeni še nevljudnosti in za-dirčnosti uradniškega osobja. Nevljudnost v uradih je pač najmanj na mestu: niso stranke radi uradništva, ampak narobe! Vsaj v bolnici pa naj se nevljudnost čimprej neha! — Pacijent.
0 Javna dražba zarubljenih predmetov bo dne 10. avgusta 1929 od 9 dalje na mestnem magistratu. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski.
© Preuredba lokalov. Ljubljana se širi na vse strani, vsak čas vedno bolj. S to širitvijo nastaja večji trg, močnejši promet vsakovrstnega blaga. Tudi zunanja lepota Ljubljane počasi, pa vztrajno pridobiva. Mnogo k temu pripomore mestna občina s svojim prizadevanjem, zadnje čase pa korakajo za njo tudi privatniki. Zlasti trgovci pridno popravljajo in olepšujejo svoje trgovine in izložbe. Veliko lokalov se je prav zadnje dni prezidalo ali pa jih še prezidavajo. Na Marijinem trgu na vogalu Wolfove ulice je vsa s težkimi trami podložena bivša Haupmanova hiša, kjer so nekdaj prodajali barve. Sedaj je v hiši trgovina s klobuki in modnimi potrebščinami sploh ter ii prav sedaj spodaj popravljajo obličje. Novi lokali bodo svetli, zračni, izložbe večie, bolj prikupne in vabljive. Temelji so že napravljeni. Zidarska dela izvršuje tvrdka Tonies. Z Marijinega trga bodo najbrž odstranili tudi tisto barako, kjer se je prav
do zadnjih dni nahajala trafika, ki se je že preselila k Ljubljanici. V Prešernovi ulici bo takisto vsa prenovljena Žibertova trgovina s čevlji. Povečali se bodo notranji prostori, kakor tudi izložbe. Na Miklošičevi cesti ob palači Delavske zbornice nastaja v stari Bežkovi hiSi že drugi lokal. Vanj se preseli posredovalnica za službe.
0 Maščevanje... Zakaj ravno se je maščeval, kronika ne govori. Dejstvo pa je takšno, da ga je počakal — na stranišču, Lojze Jožeta. Oba sta pomočnika, Lojze zidarski, Jože pleskarski. Loize ima 30, Jože pa 61 let. Ker je tedaj Lojze mlajši, je z lahkoto premagal starega Jožeta. Nabil ga je v stranišču tako hudo, da ga je telesno poškodoval in je Jože pritarnal k policiji in tamkaj razkazal svoje rane, ki jih je nato ugotovil zdravnik. Zdaj bo najbrž Lojze tisti, ki bo dosegel maščevanje — policije namreč.
0 Jaz sem tisti... Prišel je kovač Ivan iz Ljubljane in je najprej opravil vse svoje opravke, potem pa nakupil potrebne robe, da jo ponese domov Opoldne je krenil na kosilo k »Belemu volku«, kamor je zanesel tudi vso robo, ki jo je bil nakupil v mestu V posebnem zavitku je nosil vse nakupljene stvari, pa jih je po kosilu shranil kar v gostilni. Imel je namreč še nekam stopiti, predno se vrne domov. Ivana pa je gotovo moral opazovati pri tem delu drugi Ivan, ki je kmalu po odhodu kovača stopil k »Belemu volku«. Tamkaj je enostavno zahteval tisti zavitek, ki ga je »prej« pustil tam. Vprašali so ga, pa je korajžno povedal: »Da, jaz sem tisti!« In so mu dali zavitek, v katerem je bilo: par čevljev, par hlač, dve moški srajci, par spodnjih hlač, vse novo; razen tega še več drugih stvari v skupni vrednosti 592 Din. Zdaj premetenega tička išče policija.
O Vlom na Dunajski cesti. Včeraj ponoči je nekdo obiskal trafiko, ki se nahaja ob Dunajski cesti v stari Tavčarjevi hiši. Zadaj je bil izkopal zid ter skozi luknjo zlezel v notranjost barake. Bil pa je mož gotovo razočaran, ker je v trafiki dobil le okrog 30 dopisnic in nekaj poštnih znamk. S tem plenom je odšel in pri obisku ni pustil nobene vizitke. Menda jo tudi policija išče zastonj, ker je najbrž na delu večja vlomilska družba, ki krade in vlamlja kar po načrtu, zdaj tu, zdaj tam.
© Tatvine zlatnine. V vrsti tatvin in vlomov, ki se zadnje dni pojavljajo v Ljubljani, je imel dobro srečo neznan vlomilec, ki je vdrl v stanovanje posestnika J. Šuštaršiča v Mostah. Tat se je splazil popoldne med poltretjo in četrto uro, ko so bili vsi domači na polju, skozi pritlično okno, ki je bilo le priprto, v pritlično sobo, kjer domači navadno obedujejo. Iz te sobe se je skozi prav tako nezaklenjena vrata napotil v drugo sobo, kjer je brez zaprek odprl štiripredalno omaro — tudi ta ni bila zaklenjena — ter iz neke škatlje nabasal zlatnine za 6500 Din. Tat je odnesel dve zlati dolgi ženski verižici, eno zlato enokrovno žensko uro, dve zlati ženski ovratni verižici, dve zlati broši en par zlatih uhanov od narodne noše, en par zlatih otroških okroglih uhanov, sedem različnih zlatih ženskih in moških prstanov, tri-zlate poročne prstane, dva med njimi z utisnjenim datumom 12. 2. 1924 ter nekaj petkronskih in eno-kronskih starih avstro-ogrskih srebrnih novcev. S tem plenom se je po isti poti odpravil ven. O tatvini je bila koj obveščena policija, ki je razposlala po mestu in okolici detektive. Vlomilca je videla in opisala neka soseda. Šel je okrog treh skozi njeno dvorišče in zavil proti Šmartnemu.
Maribor
□	Duhovne vaje za duhovnike v dijaškem semenišču v Mariboru od 19. do 23. avgusta. Kakor je že razglašeno v škofijskem listu, se bodo te duhovne vaje vršile v znamenju in z ozirom na katoliško akcijo. Vodil jih bo prelat dr. Jakob Ukmar iz Trsta. Udeleženci se naj čim prej prijavijo na kn. šk. ordinariat v Mariboru.
□	Prosvetna zveza, centralna knjižnica Prosvetne zveze in »Radio-Maribor« imajo svoje poslovne prostore v palači Zadružno-gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6 v pritličju. Vhod iz ulice levo od glavnih vrat.
Bolezni v želodcu
(gorečlca)
.Neprestano ristofd milijonski promet kakor tudi 100 letni obstoj naSe tvrdke dokazuje najbolje, da te naša Originalna Bullrich sol kakor tudi doslej nenadomestljiva proti vsein težkočam prebave in gorečlce. Kupite še danes en zavoj ali poskusite naše tablete Tudi Vi boste iznenadeni vsled njenega učinka. Bullrichova soi se dobiva v vseh lekarnah. Prava je samo v višnjevih zavojih s sliko izumitelja. A. W. A C. W. BullrlcH, Berlin W. 57. Sk ladišfte v Jn goslavi li: Isis, d.d., Zagreb
□	Gospodarsko zborovanje, združeno b občnim zborom podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo, se vrši v nedeljo, 25. avgusta ob 9 v dvorani oblastne vinarske in sadjarske šole v Kr-čftvini.
□	V kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru so sprejeti: Barth Adolf iz Št. Janža pri Dravogradu, Čretnik Ignacij iz Šmarlna pri Velenju, Far-kaš Anton iz Sv. Križa prt Ljutomeru, Gorenšek Maks iz Gotovelj, Gregorc Janez iz Ribnice na Pohorju, Herle Franc iz Solčave, Hudopisk Anton iz Kotelj, Jerman Rihard iz Griž, Junež Stanko iz Kostrivnice, Kladnik Jožef iz Sv. Miklavža pri Slo-venjgradcu, Končan Oskar iz Šoštanja, Kuhar Ciril iz i3eltincev, Lončar Jožef iz Gomilskega, Ornik Friderik iz Sv. Jurja v Slov. gor., Oswald Ivan iz Puščave, Petrovič Anton iz Sv. Andraža v Slov. gor., Podpečan Feliks iz Galicije, Romih Janez iz Planine pri Sevnici, štampar Franc iz Ljutomera, Var-gazon Stanko iz Ljutomera.
□	Izlet mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru na Plitvička jezera in Hrvatsko Primorje. Ker se je javilo primerno število izletnikov za izlet na Plitvička jezera, se je 10. t. m. vršil sestanek ter končno zaključilo, da se odhaja dne 14. t. m. ob 2 popoldne z glavnega trga Zvečer isti dan bi prenočevali v Samoboru, 15. na Plitvič-kih jezerih, 16. na Sušaku in na 17. v Zagrebu. — Program samega potovanja je tak, da se v jutro začne potovati že ob 4—9, in popoldne od 4—9 zvečer iz razloga, da se izognemo eventualni vročini. Točna razdelba časa odhoda in prihoda v po-edinih večjih mestih bo vsakemu izletniku razdeljena pred samim odhodom iz Maribora. Mestno avtobusno podjetje se je pravočasno pobrigalo za prenočišča. Naprošajo se gg. izletniki, da izvolijo polovico potne pristojbine 300 Din takoj plačati pri blagajni podjetja, Plinarniška ulica 9, a drugo polovico po povratku z izleta. Natančnejša pojasnila daje vodstvo podjetja, tel. št. 471.
□	Kontrola dohodkov državne železnice potniški oddelek, skupno okoli 15 uradnikov, je včeraj odpotovala na svoje novo mesto v Belgradu. Slovo je bilo med člani družin ganljivo. Očetje so morali pustiti svoje žene in otroke tu v Mariboru, kerTiimajo dovolj sredstev, da bi si nabavili drago stanovanje v Belgradu. Drugi del nove slovenske kolonije v Belgradu, t. j. tovorni oddelek, odpotuje predvidoma 13. avgusta v Belgrad. Železniška uprava je šla uradnikom tokrat tako na roko, da je dala odpotujočim poseben voz.
□	Avtobus-proga Maribor—Gradec še ne more biti otvorjena, ker akt na velikem županstvu šo ni rešen z ozirom na to, ker se vršijo posvetovanja, kako bi se vršila carinska kontrola potnikov. Vodstvo mestnega avtobus-prometa je mišljenja, da bi se naj pregled potnikov vršil na državni meji pri Št. Ilju. Na ta način bi bilo omogočeno tudi občinstvu na črti Št. IIj — Pesnica—Maribor, da se poslužuje tega prometa.
□	Seja občinskega sveta v Mariboru se bo vršila v nedeljo, 25. avgusta. Na dnevnem redu je volitev 5 članov v okrajni cestni odbor.
□	Dobrodelna tombola poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru se je vršila v nedeljo, dne 4. t. m. na Trgu svobode v Mariboru. Zadeli so: Prvo tombolo: pohištvo, spalno sobo, Hobel Ferdinand, Studenci. Drugo: šivalni stroj, Jera Janmikova, Studenci. Tretjo: moško kolo, Viktor Mavri?, trg. pomočnik, Maribor. Četrto: pita-nega prašiča, Ivan Šauperl. delavec, Laznica. Peto: kolo za otroke, Vogelnik Josip, mizar, Studenci, šesto: Otoman, Zgoznik Feliks, delavec. Sedmo: gramofon s ploščami, Josipina Haller, služkinja. Osmo: kuhinjsko posodo »Herkules«, Čižek Rudolf, delavec. Deveto: posteljno garnituro, Alojzija Za-vernik, delavka. Deseto: eno vrečo moke OOg so si razdelili Ivana Šebart, Studenci, Marija Straus, Melje. Alojzija Bizjak. Smetanova ulica in Ivan Zaje, poštni uslužbenec. Ruše. — Tombola je bila izredno dobro obiskana, kar znači, da uživajo poštni uslužbenci v Mariboru in njih organizacija splošno zaupanje. Tudi tokrat so dobili tombole večinoma revnejši sloji. Posebno je bila sreča mila Studen-čanom.
□	Konkurz je razglašen nad premoženjem tvrdke Durjava in drug v Mariboru, Gregorčičeva ulica. Konkurzni komisar je de"želni sodni svetnik dr. Kovča, a konkurzni upravitelj odvetnik dr. Otoo Blanke.
□	Mestni magistrat mariborski opozarja prodajalce in donašalce sadja in grozdja na mariborski trg na določbo § 10. mest. trž. reda, po kateri se mora vsak prodajalec oz. donašalec, sadja oz. grozdja na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati z izkaznico, izdano po občinskem oblastvu o izvoru sadja oz. grozdja. Prestopki se bodo kaznovali po § 30. mest. trž. rega.
Erih Marija Remarque:
V bolnišnici
Časih prihajajo svojci, sedevajo pri posteljah, se jokajo ali govorijo tiho in v zadregi. Neka stara ženica na noben način noče domov; a vso noč vendarle ne more ostati v bolnišnici. Drugi dan je prišla prav zgodaj zjutraj — a vendar premalo zgodaj: ko je pristopila k postelji, je bil nekdo drugi v njej. Morala je oditi v mrtvašnico. Tista jabolka, ki jih je bila prinesla s seboj, je razdelila med nas.
Tudi Peterčku se je poslabšalo. Njegov izkaz o stanju mrzlice je bil kaj čuden. Nekega dne se je pri njegovi postelji ustavil ploščati voziček.
»Kam?« je vprašal.
»Prevežejo vas.«
Dvignili so ga. A sestra je bila tako neprevidna, da je snela tudi njegovo suknjo s kljuke in jo položila na voziček, da ji ne bi bilo treba še enkrat priti. Peter je takoj razumel, kaj to pomeni in se je hotel strkljati z vozička. »Nikamor ne grem!« Potisnili so ga spet na voz. S svojimi prestreljenimi pljuči Je Uho zaječal: »Ne grem v mrliško sobo.«
»Saj ne; prevežejo Vas le.«
»Čemu ste pa potem vzeli mojo suknjo?« Nič več ni mogel do glasu. Ves hripav in vzburjen je zašepetal: »Tu ostati!«
Pa mu niso nič odgovorili in ga odpeljali. Preden 90 se odprla vrata, je poskušal vstali. Njegova črnokodrasta glava se je tresla, oči so mu bile vse solzne. »Povrnem ^e! Povrnem!« je zavpil. Vrata so se zaprla. Nas vse jo močno prevzelo, a vsi smo molčali. Sledjič se je Jožef oglasil: »Je že marsikdo
rekel. A če je človek tam, potem je konec.« *
Mene so operirali in sem dva dni blju-val. Da se moje kosti nočejo zarasti, je dejal pisar. Koinu drugemu se napak zarastejo; takemu jih spet zlomijo. Je hudo, je.
K nam sta prišla tudi dva mlada vojaka
švapljača. Ko ju je višji zdravnik odkril, je veselo obstal pri njima. »To bomo pa odpravili,« je dejal, »malo bomo operirali, pa bosta imela zdrave noge. Napišite, sestra!«
Ko je odšel, ju je posvaril Jožef, ki je vse vedel: »Da se ja ne dasta operirati! To je taka znanstvena manija tega dedca. Kar znori, če vidi kakega švapljača. Operiral Vama bo švapljaste noge, potem pa še takih ne bosta imela več. Imela bosta cotaste noge in se vse življenje trapila z berglami.«
»Pa kako bi se človek ubranil?« je vprašal eden od njiju.
»Recita ne! Prišla sta, da Vama zacelijo rane, na pa da se spravijo na Vajine švapljaste noge! Ali jih nista imela tudi na fronti? No, kakopak! Zdaj še lahko hodiš, a ko Vaju dobi dedec pod nož, bosta pohabljena. Seveda, treba mu je kalinov in zato je zanj vojna velikanskega pomena — kakor sploh za vse zdravnike. Le oglejta si zunaj, kako je; cel ducat jih krevlja okrog, katere je on operiral! Nekateri so tu že leta. Nihče pa ne zna bolje hoditi ko prej — a skoraj vsi slabše, največ jih je, ki so jim noge v mavcu. Na kake pol leta jih spet kje ujame in jim spet zlomi kosti — in vselej obljubi, da se bo zdaj posrečilo. Le pametna bodita; če rečeta ne, pa ne sme storiti.«
»Ah, človek,« je dejal trudno eden od njiju, »bolje noge ko glava. Ali veš, kaj te zadene, ko boš spet zunaj? Naj napravijo z menoj, kar hočejo, da bi le kdaj domov prišel. Rolje cota«t ko mrtev.«
Drugi, ki je bil mlad ko mi, ni hotel. Zjutraj je dedec poslal po oba in jima tako dolgo prigovarjal in ju tako nahrulil, da sta privolila.
Kaj pa sta hotela? Onadva sta le moštvo, on pa visoka živina. Prinesli so ju nazaj in bila sta vsa v mavcu in kloroformirana.
Spet so pripeljali nove ranjence. Naš oddelek je dobil dva slepca, od katerih je eden še čisto mlad elasbenik. Sestre nimajo nikoli
noža pri sebi, kadar mu prinesejo jedače. Nekoč je bil eni že enega odvzel. A navzlic tej previdnosti se je vendarle nekaj zgodilo. Pri večernem kramljanju so nekoč sestro pozvali od njegove postelje. Položila je krožnik z vilicami na njegovo mizico. Segel je po vilicah, jih zagrabil in si jih z vso silo zabodel v prsi. Nato je prijel čevelj in nabijal z njim po vilicah kar je le mogel. »Pomagajte!« smo zakričali in treh mož je bilo treba, da so mu izvili vilice iz rok Vso noč nas je zmerjal, da ni mogel nihče zaspati. Proti jutru pa ga je napadel krč, da je venomer kričal.
Spet se je izpraznilo nekaj postelj. Dnevi minevajo v bolečinah in grozotah, ječanju in in grgranju. Zaman so imeli posebne mrliške sobe; premalo jih je, ljudje so ponoči umirali tudi v našem oddelku. Vse se je pač hitreje vršilo kot so mislile sestre.
A nekoč so se nastežaj odprla vrata. Ploščati voziček se je pritrkljal in Peter je z naježenimi črnimi kodri sedel pokonci na no-silnici in bil ves bled, ozek, a poln zmagoslavja.
Sestra Libertina ga je radostnega lica porivala k njegovi postelji. Vrnil se je iz mrliške sobe. Mi smo mislili, da je že zdavnaj mrtev.
Ozrl se je po nas: »No, kaj pravite?«
In celo Jož.ef je moral priznati, da je prvikrat doživel kaj takega.
*
Polagoma jih je smelo vstati nekaj od nas. Tudi meni so dali bergle za krevljanje. V spodnjem nadstropju ležijo ranjenci, ki imajo prestreljen trebuh ali hrbtenico, glavo in taki brez obeh nog. V desnem kriiu so ranjenci s prestreljeno čeljustjo; taki, ki so zastrupljeni s plinom in taki, ki imajo prestreljen nos ali ušesa ali vrat. V levem krilu so slepci in taki s prestreljenimi pliuči, kolki, členki, ledicami, želodci.-Tu šeie vidiš, kaj vse more biti pri človeku prestreljeno.
Dva sta umirala za prisadnim krčem. Koža porumeni, udje otrpnejo, nazadnje živijo
—	dolgo — le še oči. — So ranjenci, ki jim prestreljeni ud ko na vislicah prosto visi v zraku. Pod rano podstavijo posodo, v katero kaplja gnoj. Po dveh, treh urah morajo posodo izprazniti. So drugi, ki visijo na njih udih velike uteži, da se jim udje nategnejo. Vidim črevesne rane polne blata. Zdravnikov pisar mi je pokazal Rontgenove slike, kjer sem videl raztreščene kolke, kolena in ramena.
Človeku je nemogoče razumeti, da bivajo nad takimi razcefranimi trupli še človeški obrazi, ki se udajajo vsakdanjemu življenju. Pa je to ena sama bolnišnica, ena sama postaja — in takih je na stotisoče v Nemčiji, na stotisoče v Franciji, na stotisoče v Rusiji. Kako brezumno je vse, kar je bilo kdaj napisanega, narejenega, mišljenega, če je tudi vse tako mogoče na svetu! To je bila vse sama laž, vse brez koristi, ako ni mogla tisočletna kultura zabraniti, da so se vsi ti potoki krvi prelili, da so vse te ječe trpljenja v stotisočih mogoče. Šele bolnišnica ti pokaže, kaj je vojna.
Mlad sem, dvajset let imam. Vendar ml ni znano drugega ko obup, smrt, strah in kako je najbrezuninejša površnost v zvezi z ogromnim trpljenjem. Vidim, da seganjajo drugega na drugega zato, da se molče, nevede, bodasto, pokorno, nedolžno morijo. Vidim, da so najmodrejši ljudje sveta iznašli orožje in besede in to še zmeraj delajo zato,
—	da more vse to grozno trajati delj in biti čim bolj pretkana Z menoj vred vidijo vse to vsi ljudje mojih let naše in one strani, po vsem svetu; vse to z menoj vred doživlja ta rod. Kaj bodo storili naši očetje, kadar bomo vstali, stopili prednje in zahtevali odgovor? Kaj pričakujejo od nas, ko pride doba, ko ne bo več vojne? Leta in leta smo imeli opravka le z ubijanjem — to je bil naš prvi poklic. Vse, kar vemo od življenja, je le smrt. Kaj moremo po vsem tem še doživeti? In kaj bo ie nas?
{Prevedla M. K.)
Celie
& 20 letnico ustanovitve in blagoslovitev
prapora obhaja v nedeljo, dne 18. avgusta 1629 orlovski odsek v prijaznem St. Juriju ob juž. žel. Dopoldanski spored predvideva sprejem na kolodvoru, sprevod v župno cerkev, službo božjo z blagoslovitvijo novega prapora in skušnjo za popoldanski nastop. Popoldne bo javni telovadni nastop, pri katerem sodelujejo tudi bratje in sestre sosednih odsekov in krožkov. Po telovadnem nastopu prosta zabava. Pri vsem sporedu sodeluje celjska železnlčarska godba. Novi prapor je izdelan po načrtu arh, Plečnika in je drugi te vrste v celjskem orlovskem okrožju. Prvega imajo Griže. Opozarjamo na to lepo prireditev že danes. Posebno Celjani naj bi se je v obilnem številu udeležili.
ps Regulacija Savinje. Kakor znano, so se dosedanje kalkulacije za izvedbo regulacije Savinje in pritokov vršilo na podlagi projektov iz 1. 1906. Ker pa so se pojavila tekom časa druga mnenja o razlogih poplav in o delih, ki bi jih bilo treba v varstvo celjskega mesta in okolice podvzeti, se je mestna občina obrnila na dva strokovnjaka, da dasta svoje mnenje o sedanjem stanju vode, o nameravani izvršitvi starega projekta in o ev. novih predlogih. Bila sta to ministerijalni svetnik avstrijskega zveznega ministrstva za poljedelstvo in Sume dr. Kari Riediger in univ. prof. v Ljubljani inž. Žnldaršič. Oba strokovnjaka sta poslednje tedne predložila mestni občini obširna mnenja, ki se v bistvu skladata, ki pa predvidevata znatne spremembe na starem projektu, predvsem pa zahtevata za izvršitev del višji proračun. Ker je doslej za regulačna dela na razpolago komaj nekako 10 milijonov dinarjev, mnenja strokovnjakov pa zahtevajo se 6—8 milijonov, se najbrž ne bo moglo pričeti z regulačnimi deli preje, kot da se zagotove še ta manjkajoča sredstva. K dosedanji vsoti so prispevali mestna občina, oblastna samouprava, okrajni odbor ln nekatere občine. Država je doslej prispevala teoretski le 400.000 Din, od katerih pa je izplačala komaj nekih 150.000 Din, iz katere vsote so se vršila preventivna dela ob ustju Voglajne. Ta dela že dalje časa počivajo in zdi se, da vsled svoje nedovršenosli predstavljajo preje poslabšanje kot izboljšanje stanja na Savinji. Vsekakor bi bilo želeti, da priskoči država z znatnejšimi sredstvi na pomoč.
Dopisi
Ježica pn Ljubljani
Dobra reklama. V noči od zadnje sobote na nedeljo si je nekdo privoščil grdo šalo. Oglasno desko Orlovskega odseka, ki je visela na lipi pred cerkvijo, je snel in jo vrgel v šolski sadovnjak. Na deski je bilo vabilo na orlovski fantovski sestanek. Čas bi že bil, da bi ,se s te vrste barbarizmom že enkrat končalo. To je bil sedaj že drugi slučaj, da je na tak način izginila oglasna deska naših Orlov. — Nedeljska prireditev bo pa kljub temu dobro uspela.
Vsak dan lahko dobiš »Slovenca« v trafiki g. Ivane Berce na Ježici štev. 32. Poslužite se te prilike!
Izkaznice za polovično vožnjo v M. Soboto, kjer bo 18. t. m. proslava 10 letnice osvobojenja Slovenske krajine, se dobe pri županstvu na Ježici. Izkaznica stane 10 Din. Izkaznica velja za vse redne vlake do M. Sobote odnosno Dol. Lendave in nazaj v dneh od 16. do 20. avgusta.
BOROVNICA.
Borovniški orlovski odsek in orliški krožek priredita v nedeljo dne 11. avgusta svoj javni telovadni nastop. Po nastopu prosta zabava s srečolo-vom in šaljivo pošto. Pri prireditvi bo sodelovala godba Kat. prosv. društva v Logatcu.
Premestitev. Železniški prometni uradnik g. 'Alojzij Rantaša je premeščen iz Borovnice v Raj-henburg.
Stavbno gibanje. Docela drugačno in na tujca simpatično učinkujoče lice dobiva polagoma Borovnica. Prirastek novih hiš se vedno veča, a tudi prezidavanja starih so pogosta. Prejšnjih nizkih, večkrat s slamo kritih lesenih hišic ni videti več, vse so bile v zadnjih letih popravljene in večinoma tudi dvignjene. Letos je bilo dograjenih dvoje novih enostanovanjskih hišic, a novo gradita g. Miviek na drugi strani žel. mostu ter borovniška hranilnica tik Kat. prosv. doma. Prezidani sta bili * dve hiši, tretjo, ki je v njej dolgo vrsto let bivala pošta in jo kupil tukajšnji trgovec g. Joško Maja-ron, prezidavajo tako, da bodo v zgornjih prostorih stanovanja, v spodnjih pa trgovina. Estetično pozitivno učinkujočo urejenost pa motita še vedno v Stadiju razpadanja se nahajajoče stranišče in greznica, ki sta v neposredni bližini cerkve. Prav zato bi bila odprava tega nedostatka potrebna in na mestu.
Kočevje
Orlovski nastop. V nedeljo spreime Kočevje prvič v svojo sredino slovenske Orle. Ta dan bo zgodovinski za ves nadaljni orlovski pokret v naši krajini. Veliko si šteje v čast mesto, da bo pozdravilo v svoji sredini tudi zmagovalce Orle v Pragi. Ves telovadni nastop se bo vršil na dvorišču gosp. Hauffa, veselica pa v njegovem drevoredu. Dopoldne po prihodu vlaka se bo razvil po mestu sprevod, v katerem bodo korakale^ strnjene vrste orlovskih odsekov ribniškega okrožja.
Častni občan Starega Loga. Občinski odbor v Starem Logu je sklenil soglasno, da se imenuje za častnega člana občine Stari Log znani zdravnik in njihov rojak dr. Hdgler iz Ljubljane, ld je obhajal letos svojo 60 letnico.
Št. Jernej na Dolenjskem
Sijajno uspela prireditev novomeškega orlovskega okrožja. Orlovska prireditev novomeškega orlovskega okrožja, ki se je vršila v nedeljo dne 4. avgusta, je vsestransko izvrstno uspela. Bila je prava manifestacija orlovske misli. To je bil vesel dan za našo mladino, zlasti še, ker nam je Bog naklonil vreme, kakršnega smo sami želeli. Okrog 6. dop. so začeli prihajati Orli, Orlice, naraščaj in drugi prijatelji orlovstva z avtomobili, na vozovih, nekateri peš ali s kolesi. Vsi mladi, čili in veseli. Jle se slišijo akordi orlovske himne. Sprevod se točne po vasi: 5 Orlov na konjih, godba, prapori člani, naraščaj, narodne noše iz Tržišča, nato članice in drugi prijatelji orlovstva. Od vseh strani se zgrinjajo množice k sv. maši, ki se je vršila na prostem. Napeto poslušajo pridigarja mil. g. prešla Cerina. Navduševal je mladino: če hočeš biti srečna, oklepaj so Cerkve! Na zborovanju po sv. maši pa .sta govorila vneta kulturna delavca gg. dr. Ces-nik in dr. Vehle o delu, ciljih in zmagali Orlovstva, nakar je vikar g. Kek zaključil zborovanje. Prav tako impozanten je bil popoldanski javni nastop. Zelo lepa je bila točkn: »Sedmorica«, ki so jo izvajale šmihelske Orlice, strumno so nastopili mladci in naraščaj, ljubek je bil nastop šentjernejskih go-jenk, ki so izvajale simbolično vajo: peričice. Vihar navdušenja pa se je kar stopnjeval, ko je nastopila na orodju praporna vrsta iz Novega mesta. Pri prosti zabavi, ki je nato sledila, ie vladalo res
M a j d i c a
sc mi je rodila, zdrava in krepka", hiti pripovedovati svojim znankam gospa Mica. Dekletce je že sedaj nečimerno ier zahteva samo snežnobclo in lepo dišeče perilo. Zato si je prineslo kar s seboj
Schichfov
t*' -'H. „ ^BBH
neprisiljeno, bratsko veselje. Vsem, ki so karkoli pripomogli, da se je prireditev tako lepo izvršila, iskrena hvala. Bog živi!
SV. LOVRENC V SLOV. GOR.
Orlovska prireditev ob priliki blagoslovitve odsekovnega prapora pri Sv. Lovrencu v SI. gor., prihodnjo nedeljo 11. avg. so bo razvila, kakor kaže, v veliko orlovsko manifestacijo Slovenskih goric. Razen ptujskega orlovskega okrožja, ki se udeleži prireditve polnoštevilno, so še prijavili svojo udeležbo drugi odseki iu krožki. Odsek Svetinje z godbo, agilen odsek od Sv. Tomaža in krožek, orlovska družina od Sv. Benedikta in od Sv. Lenarta v Slov. gor. Pa še drugi bratski odseki in krožki pridite, da se bo videlo, kako močno je razširjena orlovska misel v Slov. goricah. Z obilno udeležbo pa pokažite vsi prijatelji orlovstva, da cenite koristno orlovsko delo med mladino.
Trbovlje
Autopromet iz Trbovelj. Znano je, da imamo Trboveljčaiii z zunanjimi kraji najslabše prometne zveze. Ako se voziš v Ljubljano, moraš iti čez Hrastnik, Zidani most, Celje itd. Ovinek je velik. V kratkem se bo pa nutopromet z zunanjim svetom lahko vršil čez Dol, Mamo, Brezno, Rimske Toplice, ali pa: Trbovlje, čez hrib v št. Pavel v Sav. dolini. Cestni odbor v Laškem temeljito popravlja cesto iz Dola v Rimske toplice, vsi leseni mostovi se nadomestijo z betoniranimi, kar se je delno že storilo, graditi se počne v kratkem nova cesta iz Dola pro'< Breznem okoli hriba, in tako ne bo treba mo..iega klanca pri Breznem pasirati. Tudi cesta proti Savinjski dolini se popravlja. Ako bo storil svojo dolžnost vranski cestni odbor, katerega dolžnost je popravilo ceste z vrha hriba nad Trbovljami proti Št. Pavlu, bo autopromet idealen. Seveda, če bi se-pa uresničila akcija nekaterih gospodov, ki so nameravali na svoje stroške popraviti cesto za Savo, bi se promet še skrajšal.
Radio
gospodarstvo
Programi Radio-Ljubtjana j
Četrtek, 8. avgusta: 12.30 Reproduc. glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 reproduc. glasba. 19.30 Slovenska literarna zgodovina, profesor dr. Grafenauer. 20 Pren. koncerta iz Unionskega vrta. 22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi:
Četrtek, 8. avgusta 192».
Belgrad: 12.45 Plošče. 18.30 Dnevne vesti. 17.30 Mladen Djuničič bere lastne novele. 18.00 Radio Jazz. 20.00 Risto Kisič: Spomini iz Mostarja izza svet. vojne. 20.30 Srbski napevi. Igra srbski ciganski orkester. 21.40 Predavanje. T. ltadosavlje-vič: Fragmenti o sestrski, bratski in materinski ljubezni. 22.00 Bridke bolečine. Bouffonerie de Jac-que Courteline. 22.30 Radijski kvartet. — Zagreb: 13.15 Plošče. 21.40 Lahka večerna glasba. — Varšava: 12.05 Plošče. 18.00 Popold. koncert. 20.30 Večerni koncert. 22.45 Godba za ples. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba. 16.00 Popoldanski koncert. 17.45 Akademija. 19.55 Cas in vreme. 20.00 Petje. 20.20 Koncert dunajskega simfon. orkestra. 22.00 Večerni koncert. — Brno: 12.20 Iz Bratislave: Opoldanski koncert. 16.30 Iz Prage: Popold. koncert. 19.00 Prenosi iz Prage. — Berlin: 14.00 Redkosti (plošče). 17.00 Uvertura in baletna glasba. 19.30 Mojstrski harmonij. 20.00 >Družba člove-čanskih pravic«, igra. Nato do 0.30 plesna glasba. Katovice: 17.00 Plošče. 18.00 Poljuden koncert iz Varšave. 20.30 Večerni koncert iz Krakova. 22.45 Godba za ples. — Toulouso: 12.45 Koncert. 13.15 Španske pesmi. 20.30 Koncert. 21.00 Koncert. Odlomki iz kom. oper. 21.30 Solisti. 21.45 Godba za ples. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. 20.00 »Napad na prof. Weltmanna«, slušna igra. 20.45 Večer R. Wagnerja. 22.15 Zabavni koncert do 0.00. — Praga: 12.20 Koncert iz Bratislave. 16.30 Koncert. 19.05 Godba za ples. 20.30 Koncert. 21.80 Klavirski koncert. — Leipzig: 12.00 Plošče. 16.80 Koncert. 20.00 Iz italijanskih oper. — Breslau: 9.80 Šolska ura iz glasbe. 16.30 Novi plesi. 20.15 Poljuden koncert. 22.30 Plesna glasba.
*
Kitajska gradi nad 20 oddajnih postaj, /.a notranji in zunanji promet. Nekatere bodo močne in
v zvezi z Evropo in s San Frančiškom v Ameriki. *
Nič manj kot 102.000 ljudskih in drugih šol Severne Amerike se že poslužuje radio šolskega pouka, katega oskrbuje ameriška Radio-Corpora-tion,
Naše dijaštvo
Osrednji sestanek »Slovenske dijaške zveze«, ki bi se moral vršiti v petek, 9. t. m. na Sv. Planini nad Trbovljami, se, kot že javljeno, leto« nc vrši. To še enkrat v vednost tistim, ki prvega sporočila niso brali. — Za predsedstvo SDŽ: Niko Kuret.
Prireditve In društvene vesti
Prostovoljno gasilno druitvo Rudnik vabi k blagoslovitvi gasilnega doma, ki se vrši v nedeljo, dne 11. avgusta ob 2 pop. Nato vrtna veselica z bogatim srečolovoni, godbo itd. na vrtu g. Jeršina. Točila se bo prvovrstna kapljica. V slučaju slabega- vremena se vrSi cela prireditev v četrtek, dne 15. avgusta, ob isti uri. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov gasilnega doma, vljudno vabimo k obilni udeležbi. — Odbor,
Indasfrijci za revizijo socialne zakonodaje
Proti povišanju voznine za premog in drva.
Dne 6. t. m. se je vršila seja predsedstva Zveze industrijcev, ki je obravnavala poleg tekočih poslov zlasti o pretečem povišanju žel. tarifov za premog in drva, ki se predvidoma uveljavijo s 1. septembrom t. 1. Zveza industrijcev je izdelala tozadevno spomenico za železniško ministrstvo, v kateri opozarja na škodljive posledice tega povišanja ravno v največji seziji, kar se bo poznalo na eni strani pri cenah premogu in s tem občutno obremenilo poslovanje industrije, na drugi strani pa bo predvsem udarjena naša mala lesna produkcija, ker bo ta odredba zelo škodovala izvozu.
Kakor smo nadalje izvedeli, je Zveza indu-utrijcev obravnavala tudi vprašanje revizije socialne zakonodaje, ki je postala aktuelna po kraljevem manifestu z dne 6. januarja t. 1. Cujemo, da so v glavnem zahteve industrijcev sledeče:
Odredbe o delavski zaščiti naj bodo svobodnejše, delavni čas naj se uredi sporazumno med podjetniki in delavci, v kolikor ni socialnih niti higieničnih pomislekov; naj se ureditvi teh vprašanj ne delajo kakor dosedaj težkoče. Opozoriti je na Nemčijo, kjer se to že prakticira. Glede zakona o zavarovanju delavcev predlagajo predvsem iz-preniembo materialnih določb zakona, ki so dopustne iz socialnih vidikov.
V interesu zavarovanja je potrebno, da se uvede karenčna doba v bolniškem zavarovanju, nadalje tudi primeren karenčni rok za rodbinske zavarovance. V nezgodnem zavarovanju naj sc ukinejo rente za male poškodbe, ki so neekonomične in nesocialne, pač pa se naj prizna za 25% no zmanjšanje delazmožnosti samo enkratna odpravnina. Preuredi naj se sistem kritja stroškov nezgodnega zavarovanja, ker sedanji sistem kapitalnega kritja odteguje prevelike vsote udejstvovanju v pridobivanju. Ustrojstvo zavarovanja naj se v bistvu izvede na podlagi določil finančnega zakona za 1927/28, ki predvideva, da bi okrožni uradi povsem samostojno izvajali saj bolniško zavarovanje. Glede zakona o inšpekciji dela je omeniti zahtevo, da se oblastne inšpekcije, ki so dosedaj podrejene neposredno ministrstvu, podrede velikim županom v dotičnih mestih. Pri sporih, ki Ui nastali v zvezi z odredbami oblastnih inšpekcij dela glede odprave pri reviziji obratov ugotovljenih nedostatkov, naj bi odločevale obrtne oblasti instančnim potom Tudi kazensko postopanje naj bi se v vseh primerih preneslo v delokrog obrtnih oblasti. V splošnem naj se odvzamejo inšpekcijam dela oni posli, ki ne spadajo v njih delokrog.
Gospodarski teden v Ljutomeru
Za obrtno, industrijsko in kmetijsko razstavo, ki bo trajala od 11. do 18. avgusta, se kaže vedno večje zanimanje tako pri razstavljalcih kakor tudi pri občinstvu. Prve pošiljke razstavnega materijala že prihajajo, kmetijska podružnica se je obrnila do raznih interesentov s pozivom, naj razstavijo poljedelske stroje, gnojila, krmila itd. Kmetijska družba je obljubila veliko množino svojega blaga in propagandnega materijala. Pričakovati je, da bo tudi ta del razstave zelo poučen. Goveda in konji za razstavo in premovanje 14. avgusta so že izbrani; tudi perutnina bo dobro zastopana. Te dni prične razstavni odbor z dodeljevanjem razstavnih prostorov in z razvrstitvijo razstavnega materijala. Med razstavo bodo obiskovalcem na razpolago avtotaksi in tudi avtobusna zveza po ščavniški dolini do Gornje Radgone. Kakor nam poroča razstavni odbor, je pripravljeno precej zastopnikov raznih oblasti, ki se udeleže otvoritve splošne razstave ali pa vsaj kake delne prireditve v njenenl okviru.
Hmeljarjem! V legitimacije, ki jih je založilo Hmeljarsko društvo v Žalcu se je vrinila neljuba pomota in se vsi hmeljarji, ki se jih bodo posluževali, vljudno naprošajo, da prečrtajo v legitimacijah >%€ in jo nadomeščajo z »1«. — Društveno vodstvo.
Letošnji linski jesenski splošni vclesejem. ki je v zvezi s tehničnim in stavbenim velesejmom, tekstilnim velesejmom in velesejmom za športne predmete, se vrši od 25. do 31. avgusta. Na naših, avstrijskih, češkoslovnških in nemških železnicah je, kakor vsakoletno, 25 odstotni popust, izpremem-ba je le v tem, da se dobe sedaj za nemške železnice posamezne karte za vožnjo v Lipsko in zopet nazaj. S tem je dana možnost, da se tje in nazaj lahko vozi po razližnih progah. Tako imajo obiskovalci lipskega velesejma priliko, da posetijo ob enem tudi dunajski velesejem, ki se prične 1. septembra. Vsa pojasnila o lipskem velesejmu se dobe pri častnem zastopstvu Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8/II, tel. 2925.
Borza
Dne 7. avgusta 1929.
DENAR
Devizni promet je bil danes znatno večji kakor včeraj. Tečaji so ostali-v glavnem nespremenjeni in jc v vseh devizah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281.75 bl., Berlin 1356—1359 (1357.50), Bruselj 792.05 bl., Budimpešta 994.79 bl., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 801.13—804.1? (802.63), London 276—276.80 (276.40), Newyork 56.80 bl., Pariz 222—224 (223), Praga 168.20—169 (168.60), Trst 297.82 bl.
Zagreb. Berlin 1356—1359, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 801.13—804.13, London 276—276.80 Ne\vyork 56.76—56.96, Pariz 222.04—224.04, Praga 168.20—169, Trst 296.78—298.78.
Belgrad. Berlin 1356—1359, Dunaj 801.13 do 804.13, Budimpešta 993.29—905.29, London 276 do 276.80, Ne\vvork 56.76—56.96, Pariz 222.04—224.04. Praga 168.20—169, Trst 296.82—298.82.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.87, Budimpešta 90.655, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.23, London 25.22125, Ne\vyork 519.825, Pariz 20.35, Prag:t 15.38, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.25.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.45875, (valuta) 12.43, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VRKDNOSTNJ PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 den., 1'raštediona 850 den., Kred. zavod 170 den.. Vevče 130 den., Stavbna 50, šešir 105 den., Kranj, ind. 250, Ruše 275—280.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 405.50 dc 406.50 (406), kasa 405.50 -406.50, termini: 8. 406.50 do 408, 11. 417.50-419. Bančni pap.: Hipo 202 do 203 (202), Poljo 15.75—16, Kred. 93 den., Jugo 83.75-84, Prašted. 852.50-859 (852.50), Srpska 152 do 155, Etno 164 den., Ravna gora 75 den., Obrtna 30-31. Ind. pap.: Guttmann 205—210, Slavonia 135 bl., Slaveks 96 den., Danica 120—130, Drava 400—410 (400), Šečerana 420—440, Osj. Ijev. 175 do 185, Union 175 bl., Trbovlje 452.50-459, Vevče 128, Nar. šum. 40—48, Piv. Sar.210 den., Narod, mlin. 20 den., Split cement 500—5{j0, Oceania 195.
Belgrad. Narodna banka 8250, 7 odst. inv. pos. 87—87.75, agrari 52.50, vojna škoda 406.50—407, 11. 419, Tobačne srečke 31, Srečke rdeč. križa 41.
Dunaj. Don. sav. jadr. 83.05, VViener Bank-verein 22, Bodencredit 100.20, Creditanstalt 52.62, Escomptegesell. 21.50, Aussiger Chemische 266.50, Slavex 11.85, Mundus 174, Alpine 42.40, Trboveljska 56.75, Kranj. ind. 30.50, Prager Eisen 505, Rima Murany 114.65.
Žito
Slaba tendenca v Čikagi traja še dalje, ter so do včerajšnje notacije zopet pokazale nazadovanje za nekaj točk. Pri nas je položaj tudi slab. Tendenca mlačna. Promet precej majhen. Kupčija se precej zanemarja razven eksportnn. Pšenica velja 210—215, koruza 207.50—212.50. Gornjebaška nakladalna postaja. Precej čvrsto se držijo pšenični mlevski izdelki. Pšenična moka notira 320 za blago srednje bačke znamke.
V	Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni. dobava promptna): pšenica bač, 80 kg 2% 275-277.50, nova 275—277.50, moka Og vag. 1)1. fko Ljubljana, plač. po prejemu 400—402.50, koruza laplntska za avgust-september 297.50—300, bač. nav. vozjiina 267.50—270, ml. tar. 260—262,50, ječmen bač, oz 67—68 kg 270—275, oves bač, 265-270.
Novi Sad. Pšenica: bč. 205—210, bn. 205 do 207.50. Oves: bč. in sr. 180—185, bn. 175—180. Koruza: bč. in sr. 205—210. Ječmen: 160—165. Moka: 0 g 315-320, št. 2 295-300, št. 5 275-280, št. 6 260—265, št. 7 220—225, št. 8 140—145. Promet: 30.5 vagona pšenice, 2 ovsa, 1 koruze in 5 moke. Skupaj 38.5 vagona.
Budimpešta. Tendencn medla. Pšenica: oktober 24.54—24.60, zaklj. 24.60-24.61, marec 26.7S do 26.80, zaklj. 26.80—26.81. Rž: oktober 19.40 do 19.00, zaklj. 19.60—19.61, marec 21.50—21.05, zaklj 21.65—21.67. Koruza: maj 19.62—19.85, zaklj. 19.8& do 19.88.
Hmelj
V	Vojvodini stoji hmelj po poročilu sindl kota zveze nemških pivovaren iz Mtinchena dr. K. Stleglerja sledeče: zaradi velike sušo se kaže marsikje na rastlini solnčno vnetje, posebno ob cestah radi velikega prahu pu se pojavlja rdeči pajek. 0 uspehu letine je težko prerokovati. Potreben je izdaten dež. Ker se je hmeljarstvo v Vojvodini preveč razširilo, bo prišlo v bodočnosti v poštev samo površina 7—8000 kat. oralov in to najboljše kakovosti. Zlasti je potrebna organizacija vseh hmeljarjev (kakor v Češkoslovaški in Nemčiji) tudi glede spravljanja in vskladiščenjn pridelka. Poudarjal je tudi važnost signiranja hmelja in pomen tega za izboljšanje kakovosti.
Živina
Na ljubljanski sejem dne 7. t. m. je znašal do-gou (v oklepajih število prodanih glav): konji 300 (60), voli 86 (89). krnve 104 (45), teleta 40 (28) ln prašički za rejo 77 (78). Dogon je bil radi dokončanih glavnih poljskih del prav znaten; zlasti je omeniti veliko število prignanih krnv. Edino ceno za vole so ponovno padle, dočim so za ostale vrste živine ostale noizpremenjene. Notirnli so (v okle-j>ajih notacije zadnjega sejma 17. julija 1929): voli 1. 11 Din (11.25), U. 10 (10.25) iu lil. 9 (9.25). krave debele 5.50 -7.50 (5.50 —7.50). klobasnriee 4—5 (4—5), teleta 14—15 (13—15) Din vso za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. Pripomniti je, da je bilo ca. 15 vpreinifc konj prodanih za izvoz v Italijo (Trst).
Belgijski ministrski predsednik Jaspar, ki začasno predseduje haaški konferenci.
trične napeljave. Kdor je torej prišel v dotiko s preko ceste napeljano žico, je moral brezpogojno zaiti v smrtonosni električni krogotok. Po izpovedbi neke priče sodijo, da je moral zločinec žico napeti približno okrog 10 zvečer.
Prva žrtev, ki je nič hudega sluteč šla svojo pot, z rokami v žepu — še mrtev je ostal v tem položaju —, je bil 401etni posestnikov sin Matija Neumayer iz Riickersdorfa. Zašel je v električni krogotok in padel takoj mrtev na tla. Drugi je bil 211etni posestnikov sin Ivan Greincr iz Tresdorfa, ki je zadel s kolesom ob mrliča in zavozil preko njega. Železni deli kolesa so prišli v dotiko z električnim tokom. Našli so ga mrtvega, z nogami še vedno na pedalih. Tretji, ki je pasiral to mesto groze in tudi obležal mrtev, je bil 27letni kočijaž Jožef Mortinger iz Riickersdorfa. Zadnji je prišel mimo kolarski pomočnik Leopold Wolferl, ki je tudi kolesaril. Zdi se, da je z roko pretrgal žico, zletel v velikem loku preko kolesa in obležal nezavesten. Njegovo kolo so našli prevrnjeno v obcestnem jarku. Samo srečnemu naključju se ima prav za prav zahvaliti, da sc ni smrtno ponesrečil.
Okoli ene ponoči se je Wolfel zavedel in se kljub strašnim ranam na prsih, obeh rokah in vratu zavlekel v Riickersdorf, kjer je pri prvih hišah pričel klicati na pomoč. Ko so prihiteli ljudje in orožniki, jim je izpovedal, kar je vedel. V svitu hlevskih svetilk in avtomobilskega žarometa se je našlo mesto nesreče in trupla ostalih treh mrtvecev. Na ta način je bilo preprečeno, da bi še kdo ne postal žrtev strašnega zločina, posebno še, ker je vladala do pol desetih zjutraj gosta, nepro-dirljiva megla. Kako strašno je deloval osvobojeni električni tok, sc vidi najbolje iz tega, da jc cesta približno pet metrov na dolgo in petnajst centimetrov na široko močno razko-pana ter da se poznajo sledovi požara na drevesu, kjer je bila žica pritrjena, pa tudi na ožgani travi.
O motivih zločina vladajo najrazličnejša mnenja. Tri najvažnejše in najverjetnejše dosti, za delo blazneža oziroma za ponesrečeno šalo. Rezultati preiskave orožništva in sodne komisije dokazujejo, da ni izključeno, da gre
Milijoni brez lastnikov
Cesto se zgodi, da ljudje kupijo srečke, pa se čisto nič več ne brigajo zanje in jih popolnoma pozabijo, češ, saj itak ue bomo zadeli nič, ker nimamo sreče. Pa le zadenejo* včasih celo glavni dobitek — in ne vedo zanj. Ironija slučaja je, da so lo pogosto revni ljudje, ki jim manjka najpotrebnejšega. Takih slučajev je vse polno.
Pri zadnjem žrebanju posojila za opu-stošene belgijske kraje je bilo izžrebanih 28 srečk z glavnimi dobitki, ki pa še do danes niso bili dvignjeni. Ena srečka je zadela milijon frankov, druga pol milijona, pet po 100 tisoč, šest po 50.000 in 14 sreok po 10.000 frankov. Torej denarja dovolj na razpolago, toda srečnih dobitnikov od nikoder.
Pri banki Leopold Franki v Gradcu je pred par meseci kupil srečko reven gozdarski I delavec. Pred kratkim je bil izžreban na lo I srečko glavni dobitek 100.000 šilingov, torej miljardo papirnatih avstrijskih kron. Banka J je koj odposlala uradnika, da prinese delavcu | srečno sporočilo. Toda delavca nikakor ni j bilo mogoče najti, ker je brez sledu izginil.
Pred sto leti je umrla neka gospa Mans-feld, vdova po nemškem brodolastniku, ki je zapustila 300.000 mark. Premoženje je naložila v Angliji in v svojem testamentu zahtevala, da mora ostali denar sto let nedotaknjen. Šele tedaj ga lahko dvignejo njeni potomci. V tem stoletju je narastla vsota od 300.000 na stokratno vrednost 30,000.000 mark. Upravnik tega premoženja je berlinski odvetnik dr. Ludvik Ruge, ki se je ravno te
Zrakoplovu a lopa v Lakehurstu pri Newyorku, kjer je pristal »Zeppelin«.
obiskujejo samci, ki sicer živijo izključno samo v zraku in ki so tudi dobri letalci. Tudi iz jajc izmotane gosenice so prilagojene vodnemu življenju in se preživljajo samo z vodnimi rastlinami.
T udi delavci lahko obog ate
V Ameriki namreč. Pa ne zares, ampak samo zdi se tako. V resnici bo obogatel samo Mr. John Raskob, ameriški milijonar. Je sin tobačnega delavca. Pričel je kot stenograf s 5 dolarji tedensko. Obiskoval je trgovsko šolo in zaslužil 7.50 dolarjev. Odšel je v Ohio in postal tajnik Pierra S. du Ponta s 1000 dolarji letno. Nagovoril je svojega šefa, naj vloži denar v majhno, toda veliko obetajoče podjetje General Motors Company, kjer je tudi sam vložil svoje prihranke. In rinil je
Ob priliki državnega kongresa nemških narodnih socialistov v Niirnbcrgu je prišlo do težkih spopadov s komunisti. Na obeh straneh ie bilo veliko ranjenih. Policija je z največjim naporom zopet
napravila red.
Stoji na stališču, da mora biti tudi delavec deležen dobička industrijskih podjetij. Njegov načrt je: Mehanik Mr. Jones n. p\ zasluži 50 dolarjev tedensko. Ima hišico. Dru žina šteje štiri člane. Avtomobil je odplačal v mesečnih obrokih. Svoji ženi je kupil kožuh. Prihranil si je še 200 dolarjev in bi jih rad naložil v banki. Tedaj sliši o Raskobu. In ne nese 200 dolarjev v banko, ki bi mu plačala kvečjemu 4%, ampak kupi za 500 dolarjev delnic John Raskobove družbe. 300 dolarjev diference odplača v mesečnih obrokih po 25 dolarjev, dokler ni popolni lastnik delnic. Medtem ko odplačuje, njegov denar že deluje in zasluži ne samo 4%, ampak 10 do 12%. Tudi dividendo dobi. Drugo leto bo naravno zopet kupil delnice, toda tudi pre-
Smešnice
V	suhi Ameriki pripeljejo pred sodnika aretiranca.
Sodnik: »Kaj vas je pripeljalo semkaj?«
»Dva policista, gospod sodnik.«
»Po tem vas nisem vprašal, ampak po vzroku. Vzrok je kajpada zopet pijanost. Ali ne?«
Aretirani nekaj časa molči, potem pa pravi: »Res je tako, gospod sodnik. Oba policista sta bila pijana ko čep.«
*
V	kavarni praša siceT grd, a predrzen mladič znanega risarja:
»Gospod profesor, ali morete iz mene napraviti karikaturo?«
Mirno odgovori risar: »Čemu? To je že vaš oče napravil.«
*
»Ata, kaj pa so lo — anarhisti?«
. »Anarhisti? Veš, Francek, to so ljudje, ki hočejo imeti vse to, kar ima kdo drug in ki se nočejo umivati.«
»Ata, jaz postanem anarhist.« *
»V moji rojstni vasi pa je neki mož bik rojen 1. 1800.«
»To pa vendar ni mogoče.«
>0 pač, saj sem sam bral njegovo rojstno letnico na nagrobnem kamnu.i

/ /
ve/č IM9D1911? vrvenjehs
Dr. Beneš,
češkoslov. zun. min.
Voditelji delegacij malih držav na haaški konierenci
Zaleski,	Mironescu,	Venizeios,
poljski zun. minister. rumunski zun. minister.	grški min. preds.
Umor z 20.000 volti
Kakor smo že včeraj poročali, je neznan zločinec umoril v bližini Korneuburga tri ljudi z električnim tokom 20.000 voltov napetosti. Danes lahko objavimo še sledeče podrobnosti: Zločin se je zgodil na 9 km od Korneuburga ob Donavi oddaljeni samotni cesti, ki veže Riickersdorf s Klein-Rotzom in se vije med samim žitnim poljem, ki se na obeh straneh razteza v neskončnost. Ob cesti je zasajena v precejšnji oddaljenosti mlada sadna drevesa. Ob njej je napeljan električni daljnovod visoke napetosti 20.000 voltov.
Neznani zločinec — nekateri trdijo, da je bila cela tolpa — je izvršil svoje bestijalno dejanje z najprimitivnejšimi pripomočki, toda izredno rafinirano. Napel jc poldrug milimeter močno, mestoma odrgnjeno železno žico v višini moža preko ceste in pritrdil en koncc na drog, drugega pa na nasprotni strani ceste rastoče mlado drevesce. Ostanek železne žice je navil na kos lesa in ga vrgel preko elek-
za maščevalni čin ljubosumneža, ki je bil naperjen kar proti dvem osebam, Kreinerju in Mortingerju in ki je imel za posledico, da sta padli kot žrtev še dve nadaljnji nedolžni osebi. Dokaz, da gre za delo blazneža, bi bila izjava nekaterih kmetov, da so videli zvečer v bližini mesta zločina neznanca, ki je popolnoma brezmiselno metal vžigalice okoli sebe. Za tem neznancem manjka vsaka sled. Mnogi zagovarjajo razlago, da gre za slabo šalo. V tem slučaju bi bilo storilca iskati med mrtvi-i mi. Jožef Mortinger naj bi bil, da prestraši ostale, je napel žico preko cestc. Pri tem ga i je zgrabil električni tok. Neumaycr, ki je ho-! tel svojega prijatelja rešiti, jc bil sam ubit. Ostala dva sta prišla kasneje drug za drugim in zašla v električni krogotok. Vse to pa so samo domneve in niti orožništvo samo nc ve ničesar novega, dasi je z vso gorečnostjo na delu. da razjasni skrivnostni zločin. Zasliš-i ! hoče najprej okrog sto oseb, ki so bili i ji i znanci in prijatelji umorjenih, da bi ugotovila, če gre za maščevanje ali čin blazneža. Orožništvo ima na sumu par oseb in se v kratkem pričakujejo arctacijc.
dni izjavil pripravljenega, sprejemati zahtevke do premoženja. Kljub temu pa noče dajati podrobnejših pojasnil o tej zadevi. Vse, kar se je moglo iz njega izvleči, je izjava, da dedščina resnično obstoji.
Te dni poročajo južno ameriški časopisi, da bosta podedovala zapuščino dona Jose Sancliez Fernandez v znesku 3 milijonov pe-zov fonda španske bolnišnice in dobrodelnega društva »Sociedad de Beneficencia« v Buenos Airesu, če se v teku treh mesecev ne najde natančnejši testament o poslednji volji zapustnika. Kratko po njegovi smrti sta se namreč oglasila z zahtevami do njegove zapuščine njegova žena in še neka druga ženska, ki je trdila, da je njegova nezakonska hči. Sodnik Barraquero, ki je odločeval v tem procesu, pa je od neznane strani prejel majhen zavitek, ki je med drugim vseboval tudi testament Fernandeza, ki ga je napisal nekaj tednov pred smrtjo. Testament sicer govori o nekaterih nezakonskih otrocih, med njimi tudi o ženski, ki se je izdajala za njegovo hčer, toda testament pravi tudi, da ne smejo podedovati njegovega premoženja niti njegova žena, ki »jo je poročil proti svoji volji,« niti njegovi otroci. Zato je premoženje zapustil zgoraj omenjenim ustanovam. Sodnik je sicer odredil iskanje kakega poznejšega testamenta, toda verjetno je, da bodo dobili precejšnje premoženje reveži Buenos Airesa.
Metulji v vodi
Če vidimo letati metulje, ki so vendar po svojem telesnem sestavu zračna žival, po zraku, si moremo komaj predstavljati, da take živalice lahko živijo tudi v vodi. Med metulji vrste Acentropus, ki žive tudi v naših krajih, v resnici najdemo posamezne, ki so se popolnoma privadili podvodnemu življenju. Samice teh metuljev živijo izključno pod vodo, kjer se lahko s svojimi močno poraščenimi nogami hitro in spretno gibljejo. Tekom svojega življenja, ki ne traja delj kot tri dni, tudi ne pridejo iz vode. Za časa parjenja se pokažejo samice na vodni gladini, kjer jih
Izumitelj gramofona Emil Berliner, ki je 3. avgusta umrl v NVashingtonu. Na sliki je tudi vnukinja pokojnega.
naprej in navzgor. Z izborno naložitvijo svo-seželc že vloženega kapitala bo uporabil na isti način. In tako mu premoženje narašča, dokler ne postane samostojen.
To je Raskobov načrt. Računa s tem, di bodo stotisoči delavcev in nameščencev izkoristili to priložnost. Za prihodnjost računa celo s 5 milijoni, katerih vsak naj bi vložil po 200 dolarjev. S tem bi bil zaupan Raskobu bilijon dolarjev, ki jih bo znal dobro izkoristiti, če bodo delavci tudi v resnici prepričani, da dela milijonar samo v njihovo korist in ne tudi in v prvi vrsti za lasten žep. jega kapitala je postal družabnik ene največjih družb vsega sveta.
Za duha in srce
Etnolog
(Glasilo Etnografskega muzeja v Ljubljani.
Letnik III.)
Izšla je nad petnajst pol obsežna številka »Etnologa«, ki ga je izdal nas Etnografski muzej v Ljubljani kot tretji letnik. Vsebina je izredno bogata, revija je ilustrirana in ni samo lokalnega pomena, nego je po svoji vsebini pomena za širši znanstveni svet.
Uvodoma je univ. prof. dr. Matija Murko objavil vel.eaktualno razpravo »Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi i melodijami«, v kateri podaja zgodovino nabiranja naših ljudskih pesmi. Začelo se je leta 1904. na pobudo Universal Edi-tion na Dunaju, stvar je vzela v roke država in osnovala krajevne odbore. Med Slovenci se je delo začelo leta 1006. in do vojne je bilo že zbranih okroglo 12.000 pesmi iz vseh krajev Slovenije. Zbirka se sedaj nahaja od leta 1027. v Etnografskem muzeju v Ljubljani, ki ima nalogo skrbeti za nadaljevanje dela, da bo mogočo misliti na izdajo. (Muzej nadaljuje zbiranje pesmi iz krajev, iz katerih materiala še manjka in je zbirko že pomnožil za 1000 pesmi.) — Dr. Kus-Nikolajev iz Zagreba objavlja aktualno razpravo o Hrvatskem eeljačkem baroku, v kolikor se kaže v vezeninah. — Sledi avtobiografija zaslužnega slovenskega na-biratelja narodnega blaga, duh sv. Ivana Feliksa Šašlja, ki je letos praznoval svojo sedemdesetletnico. — Univ. prof. dr. K. Oštir objavlja jezikoslovno razpravo, ki je velike etnološke važnosti, Japodi (m-prefiks). Razprava je plod žilavega dela in bo zanimala ves strokovni svet. — Prof. univ. dr. Lambcrt Ehrlieh objavlja razpravo ltai-▼oj etnologije in njeno metodo v zadnjih desetletjih, ki je velike metodične in orientacijske važnosti. — Dr. Niko Županič, urednik »Etnologa« in ravnatelj Etnografskega muzeja objavlja studijo iz slovenskega ljudskega slikarstva Slovenske panj-»ke končnice, ki bo vsem ljubiteljem naše ljudske umetnosti dobrodošla. Je tudi lepo ilustrirana. — Dr. Peter Skok, univ. prof. iz Zagrebn piše razpravo Iz slovenačkc toponomastiko. — Sledi Kronika, referati in kritike, izredno bogat del po vsebini. Sodelovali so v tem delu gg. Saria, Preobra-ženski, Mantuani, Mija Brejčeva, N. Radojčič, N. Zupanič.
Revija je lep dokaz dela našega etnografskega muzeja, ki ga moramo v njegovih stremljenjih Slovenci živahno podpreti. Dobiva se v knjigarnah, se naroča tudi pri Etnografskem muzeju, Bleivvei-!>ova 24. Separata o narodnih pesmih in panjskih končnicah sta na razpolago.
Zbori
(Letnik V., štev. 3.)
Ta številka nima literarne priloge, zato pa trna glasbena nenavadno velik obseg, celih 80 strani.
Vsa številka je izčrpana z E. Adamičevim najnovejšim delom, suito za mešani zbor a capella z mottom »Žaljivke«. Suita je tridelna s stavki Čudna zdravila, Tancaj črni kos in Pastirske. Skladba predstavlja eno doslej največjih Adamičevih del in je verjetno, da bo po svojem res modernem slogu imela močan vpliv na našo zborovsko pro-dukcijo.
Spočetka svojega delovanja je Adamič po vsebini in formi pozen romantik, ki pa kmalu najde pot v Impresionistično občutje in rafinirane, akordično povdarjene skladbe, okrog vojne jame gojiti izrazno disonanco in bolj sklenjeno melodično linijo, v zadnjih letih pa je propagator modernega polifonskega sloga in madrigalske oblike. V tej smeri je suita, o kateri je tu govor, nemara njegovo najzrelejše in doslej največje delo, ki že na prvi pogled kaže razmeroma veliko mojstrstvo v moderni formi, neko izklesanost in neposrednost, ki v naši zborovski literaturi te smeri nima para. Skladatelj se je poslužil ljudskega besedila, mislim iz Bele Krajine in ga je oblekel v čistoglas-beno obliko pretežno linearnega in ritmičnega značaja. Piše pretežno diatonično in tonnlno, rabi skrajno preproste harmonije, razpleta svoj melodični material v kanoničnih, imitatoričnih izpeljavah nad številnimi ostinati in komponira nekako odstavkoma, po smislu, pri čemer so ti »odstavki« med seboj kakor s šivi zvezani včasih z enotno motiviko. Adamič je često že opustil deklamatorni ritem in rabi dolge melizme, ki imajo tupatam koloraturni značaj "in včasih sedajo na besede z smiselnim povdarkom.
Takšno formo moramo v smislu sodobne glasbe pozdraviti. Adamič ni noben mižeč polž v svoji lupini nego orientiran skladatelj, ki je znal v kratkem vsrkati vse nove pridobitve Rusov in Hrvatov in jih združil v sebi.
Pesmi na preprosta ljudska besedilo so tako 7^1o efektno v glasbo oblečene, zlasti »Tancaj črni kos« je kompozitorično zanimiva, živahno glasbeno poživljeno je pa prav vsako mesto. Naši boljši
mat
zbori naj bi pridno segli po tem zdravem novem materialu in se ne ustrašili navideznih tefckoč, saj
to je glasbo našega časa in našega občutenja. V. *
Ivan Cankar: II ri di Betalno, prevod »Kralja na Betajnovi« od P. Calvija je izšla nedavno v posebni knjigi v založbi Societd Editrice Interna-zionale v Torinu (8 lir).
*
»Bogoslovni vestnik.« Izdaja Bogoslovna akademija. Leto IX. Zvezek 8/4 prinaša članek dr. Ba-liča o takozvanih »Collationes Parisienses« Duns Škota in članek dr. Ehrlicha v šamanizmu. Bogat je Praktični del. lstotako pregled slovstva in razna poročila.
»Vigred«, dekliški list, prinaša več sestavkov, ki se ozirajo na svetovaclavske dneve v Pragi, lepe povesti in Črtice Golobičeve, Nardžičeve in Francke Zupančičeve, jedre eseje in misli ter poučen vzgojeslovnl in gospodinjski drobiž.
»Slovenski učitelj,« pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe, št. 7/8 ima sledečo vsebino: Navodilo učiteljem in nadzornikom osnovnih šol. Fort. Lužar. — Staro ime za novi Maribor. M. Karba. — Drobtine z dunajskih hospitacij. Iv. Štrukelj. — V toku delovne šole. Alfonz Kopriva. — Ljudskovisokošolski tečaj za kmetska dekleta v Paderbornu. Ana Lebar. — Dekliški krožki. Krl-ha. — Književni pregled. — Zapiski.
Spori
DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, SKOKIH IN WATER-POLU.
9., 10. in 11. avgusta 1911.
Priprave za tekmovanje za državno plavalno prvenstvo, ki se letos vrši v kopališču Ilirije v Ljubljani, so v polnem teku. Na plavalnem prostoru se gradi velika tribuna, kjer je prostora za oblečene gledalce, plavališče samo se urejuje in pripravlja, tekmovalci, ki so tekom zadnjih dni dospeli v Ljubljano, pa že s polno paro pridno in vestno trenirajo.
Splitski Jadran, lanski državni prvak, je dospel že v torek s kompletno gardo ln bo na tekmovanju najštevilnejše zastopan. Pod vodstvom neumornega, izkušenega svojega trenerja Macano-viča si prizadevajo, čim racionalnejše uporabiti poslednje trenutke in izpopolniti svoje znanje. Pri tem je občudovati njih vzorno disciplino in poslušnost napram svojim predpostavljenim funkcionarjem: nič besedi, nič prerekanja, nič beganja in kričanja, samo kratek rezek žvižg, par besedi v megafon in masa 80 plavačev ve, kaj ima storiti, slepo sledi povelju. Vzoren zgled vsem našim sportnikomi
Jug iz Dubrovnika je dospel v sredo zjutraj iz Trsta, kjer je v torek imel prijateljsko plavalno tekmo z »Unlone Sportiva Triestina«, kateremu je v celotnem placementu podlegel z razliko ene točke, zmagal pa je v water-polu z rezultatom 6 : 1. Žal v teamu Juga manjka znana odlična pla-vačica in rekorderka Stanka Katačičeva, kar se bo Jugu vsekakor mnogo poznalo. Sicer pa so Ju-gaši in Jugašice v izborni kondiciji in trdno upajo v svoj uspehi
Najbolj handicapirana nastopi na prvenstvu sušaška Viktoria, ki jc morala v Ljubljano brez svojega najboljšega plavača-sprinterja Ljube Smo-kvlne, ki je službeno moral odpotovati v Bremen. Vendar pa moremo z gotovostjo pričakovati da bodo ostali, skušajoč zamašiti to vrzel, tembolj zastavili vse svoje sile in uspeh sigurno ne bo zaostal.
Tudi belgrajskl Bob ni kompleten: manjkata mu odlični plavačici sestri Neva in Zlata Bulat, ki sta dosegli že letos visoko formo, manjka pa tudi izborni water-polo igrač Duško Žeželj, ki je bil njihovemu moštvu velika in iaka opora!
Gotovo pa je, da bodo prva tri mesta zasedli Jadran, Jug in Victoria, dočim je četrto nesporno zasigurano ljubljanski Iliriji - če a priori izključimo iznenadenja, ki pa so običajno ravno v športnem življenju in delovanju tako pogostal •
L. N. P. Seja novoizvoljenega odbora se vrši v petek, dne 9. avgusta 1929 ob 8 zvečer v zadnji sobi restavracije »Slon«. Prosimo, da se te seje zanesljivo udeleže tudi vsi odborniki prejšnjega upravnega odbora. — Predsedstvo.
Propozicije ta zlato tekmovalne plakete ge. Vide Baltičeve. 1. Plakete se Imenujejo »zlate tekmovalne plakete Vide Baltičeve«; kovane so lz 6-karatnega zlata in tehtajo po 12 gramov. 2. Plakete si lahko priborijo atleti, člani akademskega športnega kluba Prtmorja v Ljubljani, 3, Plakete se razpisujejo za naslednje lahkoatletske discipline: tek 100 m, 200 m, 400 m, 800 in, 1500 m, BOOOm, 10.000, 110m z zaprekami in štafeta 4X100 m; met diska, krogle, kopja in kladiva; skok v daljavo, višino, ob palici, in troskok. Vsega skupaj 17 disciplin z 20 plaketami. 4. Plaketo si pribori veri-
ficiran član ASK Primorja, ako v naštetih disciplinah postavi nov državni rekord (ne izenači) ali pa trikrat zboljša obstoječi registrirani slovenski najboljši rezultat. Za pridobitev plaket v štafeti je potrebna postavitev novega državnega rekorda ali trikratna zmaga na državnem prvenstvu ali pa trikratno zboljšanje najboljšega registriranega slovenskega rezultata. B. Rezultate je doseči v prigotnosti vsaj treh saveznih sodnikov; tozadevne podpisane protokole je poslati vodstvu kluba.. 6. Atlet, ki izstopi Iz ASK Primorja, mora vodstvu kluba vrniti priborjene plakete, za katere se ponovno po tem razpisu tekmuje. Zaradi tega mora atlet, ki si pribori plaketo, podpisati reverz, s katerim se obvezuje, du bo vrnil plaketo klubskemu vodstvu v slučaju izstopa lz kluba. 7. Propozicije stopijo v veljavo 1. avgusta 1919. — ASK Primorje.
Turneja kazenske družine Ilirije
Dne 31. julija je krenila mlada družina Ilirije na daljšo turnejo po Srbiji, Banatu in Bosni. Na svoji poti, ki bo trajala predvidoma 18 dni, bo obiskala predvsem kraje, kjer doslej še ni gostovala,
Po naporni 25urni vožnji je prispela družina
1,	avgusta zvečer v Kumanovo v Macedoniji, Kljub dolgotrajni vožnji in silni vročini — toplomer je kazal 47 stopinj — je bilo razpoloženje med igralkami izvrstno. Jako prišrčno je bilo snidenje s tamošnjimi Slovenci.
S. K. ILIRIJA : KUMANOVSKI S. K. 9 : 2 (2 : 0).
Kumanovo, 1. ovgusta,
Družina Ilirije je odločila •—o tekmo na svoji turneji po trdem boju, venda urno v svojo korist. Za protivnika je imela družino Kunianov-skega S. K,, ki slovi kot najjačja v južni Srbiji.
V	tekmah za Stefanovičev pokal, v katerih je zastopala mesto Kumanovo, je porazila vse protiv-nike, ter se placirala za finalno tekmo z beograjsko reprezentanco. To dejstvo je važno merilo za njeno jakost, Najboljšo moč ima družina v branilki, ki preoej prekaša svoje soigralke in jo je iteti breždvoma med najboljše branilke v državi.
V	splošnem goji družina Kumanovskega S, K. dokaj primitivno igro. Njen napad se omejuje na solo predore. Smiselno kombinacijsko igro zanemar|a skoro povsem. Ta način igre ji pri dobri obrambi protivnika ne more donesti vidnejših uspehov. V tehničnem oziru so poedine igralke na znatni višini.
Ilirija je nastopila v sledeči sestavi: Kezele, Flick, Petan, Petrič, Urbas, Doberlet, Papež I. Igra je bila stalno in popolnoma v rokah Ilirije, ki pa vsled izvrstne protivnikove branilke ni mogla doseči uspeha vse do 15 minute prvega polčasa. Družina je podala v prvem polčasu dokaj raztrgano in zlasti pred protivnim golom neodločno igro. Šele ko je mala Vida zamenjala onemoglo Papeževo, je postala igra živahnejša. Napadalni trio je odslej opasno ogrožal protivnikov gol, ter dosegel v kratkem presledku dva uspeha po Doberletovi. Urbasova se v napadu ni mogla pravilno vživeti.
V	drugem polčasu je družina svoje sile znatno pre« gtupirala. Kezele je odšla na svoje mesto na desnem krilu, V golu jo je zamenjala Petričeva, Urbasova pa je zavzela svoje običajno mesto v krilski vrsti. S to pregrupacijo je družina znatno pridobila na jakosti; zlasti je bilo opaziti to v napadu. Igra drugega polčasa je naravnost očarala prisotno publiko.
Po končani igri so navdušeno častitali družini vsi tamo.šnji Slovenci, ki so korporativno prisostvovali tekmi. Sodnik g. Pera Nikolič je bil objektiven. Publike preko 2000. Scortale so Kezele 5, Doberlet 4.
TOUR DE FRANCE ZAKLJUČENA.
S 331 km dolgo 22 etapo iz Dieppe v Pariz je bila zaključena najdaljša in najtežja cestna dirka sveta. Prevožena proga je bila letos 5267 kilometrov dolga. Zmagal je Belgijec Dewaele v 186 urah 39 min. 14 sek. Pol ure za njim se je klasificiral kot drugi mladi Belgijec Demuysere. ki je šele letos stopil bolj v ospredje. Tretji je bil Italijan Pancera, četrti Francoz Carbona in šele peti Luksemburžan Frantz, lanski zmagovalec in visoki letošnji favorit. Skupni zaključek se glasi: 1. Devvaele 186:39:14;
2.	Demuvsere 187:11:23 ; 3. Pancera 187:13:36; 4. Carbona 187:37:01; 5. Frantz 187:37:15; 6. Delauois (Belgija) 187:45:14; 7. A. Magne (Francija) 187: 47:15. 8. Vervvaecke (Belgija) 188:40:04; 9. P. Magne (Francija) 188:57:04.
AMERIKANCI TRENIRAJO V PARIZU.
Preden so nastopili svoje napovedano potovanje po Evropi, so trenirali Amerikanci v Parizu, v stadionu Colombes. Sturdy je ob palici dosegel višino 4.25 m, Sexton v navadnem skoku 1.94 m, Bowen je tekel 400 m v 48.6, Rockaway 200 in v 21 in 110 m lese v 14.8, Iz Pariza so šli Amerikanci dalje po Evropi. Če poznejši rezullati deloma niso bili tako dobri kot pariški, je bilo temu krivo edinole slabo vreme.
Šahovski turnir
v Karlovih Varih
Poraz favoritov.
5. kolo je iznenadilo s porazom treh kandidatov na prva mesta. Niemcovič je izgubil proti Yate«u, E u \v e proti Beckerju in dr. V i d -m a r proti Johneru. Niemcovič je v sicilijanski partiji prišel že do močnega napada, v zadregi časa pa ni našel pravega nadaljevanja, izgubil po vrhu še dva kmota in nato moral v 43. potezi kapitulirati.
Holandec Euwe se je obupno branil proti porazu, moral pa se je po 57. potezi udati.
Popolnoma pa je iznenadil vse poraz dr. Vidmarja. Igral je damski gambit, osvojil, je enega kmeta, prodrl s stolpom in damo v sedmo črto in si ustvaril že čisto dobljeno pozicijo. V obupu Je podvzel Johner protinapad, kateremu pa dr. Vidmar ni posvetil dovolj pažnje. Johner je nato žrtvoval še figuro, Vidmar pa naredil grdo napako, da je izgubil stolpa in nato se jo moral v 53. potezi udati. Posledica tega pa je bila, da so prišli na drugo mesto mesto Vidmarja Rubinstein s 3 in etio neodigrano, Euwe na 3 in Vidmar z Yatesom šele na četrto mesto z 2 ln pol in eno nedoigrano.
Vidmar zmagal Collcja.
V torek so se igrale tudi tri viseče igre, odigrana pe je bila samo partija Vidmar : Colle, ki jo ie Vidmar gladbo dobil. Partija Treybal : Ya tes in Silmisch : Maroczy pa sta ostali še nadalje nedoigrani. Z zmago nad Collejem se .je Vidmar pomaknil z 3 in pol poeni na 2. mesto.
A. kolo.
Največ zanimanja je vladalo za partijo Spiel-iiiann : dr. Vidmar. Spielniann Je dosedaj dobil še vseh pet partij in če bi dobil tudi to, bi zelo prekoračil vso druge tekmovalce. Nasprotno bi mogel Vidmar z zmago nad Spielmannom popolnoma popraviti svoj poraz proti Johneru.
Dr. Vidmar sicer ni dosegel zmage, pač pa po 40 potezi remis in tako zaustavil zmagovit* Spielmannov pohod.
Capablnnca je po 26. potezah premagal Ya-tesa in dobil prvo partijo na turnirju.
Niemcovič je premagal gdč. Menšikovo, Colle Maroczyja in Cenel Maltisona, Euvve Johnera ii Sanilsch Thomasa.
Remis pa so bile partije: Spielmann : dr. Vidmar, Marschall : Rubinstein in Griinfeld : Bogoljubov. Prekinjena pa je bila partija Treybal : dr. Becker.
Stanje po fi. kolu:
Spiebnann 5!4, Dr. Vidmar in Euwe 4, Rubinstein 3Vi (1), Johner, Siimlsch, Capablanca, Niemcovič in Canel 8!4, Griinfeld 8 (1), Mattlson, Bogoljubov, Becker in Yates 214 (1), (lilg, Tartn-kower 2'A, Marshall ln Maroczy 2, Treybal 1 Vi (1), Colle in Thonias i H, Menšikova t.
Miemr ffllesse
1. do 7. septembra 1929 (Rotunda do 8. sept.)
Posebne prireditve:
HEDNARODNE PAIHO-SEMENJ.
Razstava hranil iu nasladi!. Razstava potrebščin za hotelske obrate, razstava U. d. S. S. R. —
Posebna italijanska razstava. Razstava Južnoafriške Unije. — Tehniške novosti in izhajdbe. Gradbeni in ceslno- gradbeni semenj. Avstrijsko rudarstvo, — Razstava francoskih umelnih obrti in luksuznega blaga. — Dunajski salon za kožuhovlno. Razstava pisarniških potrebščin. — Reklamni semenj — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. — IV. Avstrijska ječmenova razstava — Vrtnarska razstava — Mlekarstvo — Razstava malih živalij. 1'osknšnja avstrijskega vina.
II. AVSTR. 21VI IMS HI SEJEM.
(5. do 8. septembra 1929)
Plemenska živina - Klavna živina - Konjska razstava. Brez potnetra vizuma! Prost prehod avstrijsko mojo h HOjmsuo izkaznico ln polnim llslotn. Oirrski potni vizum so dolii nn meji proti sojinskl izkaznici. /.milno znižanj« voznih cen lin Jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih žolnznioah, na Donavi, .tnitrnnskom morjn In pri zračnem prouietu. — Vsakovrstna pojasnila kakor tudi sejmsko izkaznico (po Dinarjev 55'—) pri
WIENER NESSE A. O. WIEN VII.
ter za časa lipskesra jescnsketri sojina pri Auskunftstelle v Lipskem, Oesterr. Messehaus,
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska c. 1 Josip Zidar, Dunajska ceatn 31.
<%Mi 1
m a nF J
o d o E— o i. « ><;n
.. ® 12 5Q
B N	>
"3 > d-ra -9 S-S
ji jS «oQ N
= "S ®
CM rt o >
-1 i

«oQ
C> -X. - N — _ bu a s> j oo E g »o™
j; «-Sq> o> -> 'fcvi
-m »z
« .3 fr: a —> -r
: 1S>
N
J'SO
S "S ►>*
IZ 41 Q N • —
"»S
Jd
' «J* S
■ I ej i
bi-
.S03" »S«
i*
-ZczO-i 'ji <00 rila
s" o?
-—z; os -
(_ N S
CKJ •M X
2 -o" ^ ~
•s
Isjo tf° j "h k./«
Francis Jammes:
17
Rožni venec v solnca
Toda ohranil je bil v srcu, ne da bi ga kdo mogel tam videti, našega Gospoda Jezusa Kristusa. Trenutek, ki ga je željno pričakoval, je bil zvečer, ko je ugasnil svojo svečo in sam molil, daleč proč od slabega vzduha, v katerem je bival, a ki ga v svoji nedolžnosti niti dobro ni razumel. Božansko veselje ga je tedaj navdalo. Bil je eden tistih otrok, ki so na videz brezbrižni toliko časa, dokler so pred očmi onih, katerih se bojijo. Hilro je razumel, da se na zunaj ne sme upirati poveljem svojega strica. Toda v najskrivnejšem kotičku svojega srca je imel neuklonljivo voljo, ki jo daje božja Milost, in iz katere se porodijo mučenci. Čisto sam, v temi svoje sobice, je nadaljeval molitev ter dolgo mislil na Boga in na Našo ljubo Gospo v Lurdu. Potem je prosil svojega očeta, da naj doseže, da gre ta grenki kelih proč od njega.
Mislil je na prvo ljubkost, ki jo je doživel v svoji zgodnji mladosti. Njegova mati ga je pevajoč položila v njegovo posteljico. Neki dan, bilo je zjutraj na Novega leta dan, je bil našel na postelji vojaško čepico in sabljo, ki mu jo je bil prinesel njegov oče. Potem je mamica umrla in on in papa sta z novimi klobuki sledila črnemu vozu. Nato je prišlo romanjo v Lurd in med tem, ko sta kosila pred gostilno, jtt je bila opazila gospodična Dominika. Potem je bila prišla v Bordeaux k njima na obisk, je pomctla stanovanje ter kuhala mleko. Potem je bil papa umrl. On pa je odšel nato kot romar v Lurd, prepričan, da bo tam našel gospodično Dominiko, kar se je tudi zgodilo.
Spominjal se je na vse to, kakor se je naš Gospod spominjal za časa svojega smrtnega boja na vse malenkosti življenja v Nazaretu. Kaj mislite, da Bog, ki je ustvaril in odrešil svet, in ki ga ima v svojem srcu, ni mislil na pesmi svoje matere in na lesene igrače, ki mu jih je bil napravil njegov krušni oče, da ga zabava? Mali PeterČek je v mislih preživljal svojo nekdanjo srečo, ki je bila takrat majhna, toda tako velika, če jo je gledal danes. In njegove oči so se tako zarosile, da je pil grenkost svojih solz. In sad udanosti, ki so ga zalivale, je dozoreval v temi. Toda kmalu je neizrekljiva milina pregnala vso njegovo trpkost, čutil je vpliv božje prisotnosti, višjo srečo, eno veselo jasnost, ki plava v Lurdu nad bolniki, kateri kličejo, kadar gre kelih mimo:
»Naj se ne zgodi moja volja, temveč tvoja!«
Med tem ko je otrok molil v svoji podstrešni sobici, je Dominika zanj molila v svoji sobi v Mar-seillu. Ona je ponovno razmišljala o smrtnem boju. Samo tisti, ki molijo rožni venec, vedo, s kakšno lahkoto spravijo v zvezo vsako skrivnost z vsakdanjimi težnjami! Saj tudi ne more biti dnigače: ni je stvari v Človeškem življenju, ničesar ni, kar bi se moglo izmakniti objemu brezkončne pobožnosti.
Dominika je imela rožni venec za najmogočnejši klic neba, ker vsebuje vse Človeško veselje, žalost in slavo. Večkrat je poiskala v svoji knjižnici eno onih misel, ki izgledajo, da so vprav od Boga navdahnjene. In preden je pokleknila na svoj klečalnik iz lepega lesn, na katerem pa nI bilo preprogo, ie vzela kot predmet razmišljevanja sledečo Pascalovo misel:
Mislil sem nate v svojem smrtnem boju In prelil sem krvave kaplje zate.c
Gospod, kaj si bil storil z onimi kapljicami krvi, ki so bile padle na tla? Prinesel si nam naše odrešenje in pristedil si nam nebroj trpljenja, ki si ga vzel nase mesto nas. In kaj si storil, saj si nam dal toliko majhnega in velikega veselja, ki ga mi lahko-mišljeno sprejemamo, ne da bi pomislili na ono noč, ko si krvavel za nas? Ali se ne boš pobrigal za trpljenje, ki ga preživljata mali Peterček in Dominika ki molita vsak na svojem mestu, toda skupno?
Kadar hočeš kaznovati zemljo s kapljicami svoje krvi, ki si jih moral brez koristi preliti, pridejo angeli uničevanja, ki jih vodi sv. Mihael, ter dvigajo križ, sulico in bnkljo. Če pa so zahoče tvoji pravični roki, ki je udarila, se rane zacelijo, goreča mestu ugasnejo in na pomirjenih poljih človek vidi samo ar srečne ljudi pod vrtnicami.
Med tem ko je Dominika sledila vzvišeni Pa* scalovi misli, se je počasi razcvelala v noči bajna roža pod angelskim dihom. Razcvetela se je sredi žive meje kot že mnogo njenih sester, ki so se odprle od onega slavnostnega dne sem, ko je bil ustvarjen »vet. Ta roža se je razevetala tukaj v tej meji ne slučajno, kot to trdijo pogani, temveč na povelje Vsemogočnosti, ob določeni url. In kot je res, tla imajo vse stvari zvezo med seboj, in da Bog pozna to zvezo, se je ta roža razevetala, kot se je razcvetal rožni venec v rokah mladega dekleta. Angel je dihal na njo svoj nežni duh in ta jo je prevel v tej noči zadnje dni oktobra. Roža je odpirala svoja cvetna usta, s katerimi je na tiho odgovarjala daljnemu raz miSljanju Dominike. Bog Je dal, tla je vzcvetela tu vrtnica, zakaj ljuba mu je bila molitev teh dveh mladih »rc, sai je bil nekoč dejalt
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par.,
Najmanjši oglas ? 3 Din. Oglasi nad devet vrstio so računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko no odgovarjamo.
Elektromehanika
ki se razume istodobno tudi na zračno železnico, sprejmemo. Pogoji, udobno stanovanje, mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reilektanti naj se pismenim potom obrnejo na Tupinolom »Meterize« dr. z o. z., Vranjic pri Splitu, Dalmacija.
2 čevljar, pomočnika
pridna in poštena — za stalno delo, se sprejmeta takoj. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrova, p. Podnart, postaja Otoče.
Perico - likarico
zdravo, močno, za nastop 15. avgusta išče Kolodvorska restavracija — Maribor.
Dobro učenko
za kuharico išče za takoj Kolodvorska restavracija Maribor.
2 slikarja in pleskarja
dobra, sprejme takoj — Zaje Ludvik, Št. Vid pri Ljubljani.
Zastopnike
iščemo za neslične koristne predmete po celi državi. Sijajen zaslužek. - »Organizaciono Odele-nje«, Beograd, Jovanova 42 a._
Vrtnarskega vajenca
sprejmem z vso oskrbo. Iv. Bizovičar, vrtnarstvo, Ljubljana, Kolezijska 16.
Kuharica
se išče za župnišče z malo ekonomijo, krščanska, zdrava, poštena, vajena tudi drugih del v hiši in na vrtu. Plača do dogovoru. Nastop službe 1. septembra. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod št. 8503.
Radio-tehnika
izurjenega v montaži ra-dio-aparatov in vseh v to stroko spadajočih opravil sprejme svetovna tvrdka v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Prvovrstna moč« št. 8485 na upravo »Slovenca«.
Penzijonist
zanesljiv, trezen in čil dobi mesto prodajalca bencina na črpalki. Kavcije zmožni imajo prednost. Dopisi pod »Zanesljiv« na Aloma Company, Ljubljana.
Točilce
(Schankbursch), izvežba-ne, slugo (Lohndiener), prvo hotelsko sobarico (kavcija), restavracijske, privatne, orožniške kuharice, kuhinjske blagajni-čarke, natakarice, služkinje. Stalne službe. Rabi posredovalnica Ogrinc — Miklošičeva 28, bližina kolodvora.
Ugodno bivanje
ob morju — stanovanje, hrana in kopelj mesečno 1200 Din. Naslov: Samostan čč. sester Brezgrešn. Zaceča, Senj, Hrv. Prim.
Mizarski pomočnik
dobro izvežban, se sprejme pri Iv. Mrhar, Stane-žiče, Št. Vid nad Ljublj.
Lepa prilika za učitelja
katoliškega prepričanja, kateri se dobro razume v poučevanju in vodstvu godbe na pihala (Blech-musik) in želi bivati en mesec ali dva ob morju ter dnevno 2—3 ure poučevati glasbo. Ta bi imel brezplačno popolno oskrbo v mestu, 1 uro oddaljenem od Splita, s katerim ima dnevno vez s parobrodom. Pot tja in nazaj bi moral plačati sam. - Naslov se izve v upravi »Slov.« št. 8501.
Modistinja
samostojna dobra moč, se išče. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Modistinja« št. 8506.
Mizar, pomočnika
starejšega, sprejmem takoj. - Jos. Erzar, stroj, mizarstvo, Cerklje št. 64 pri Kranju.
Soboslik. pomočnika
dobrega, ki bi ostal stalno pri meni, sprejmem takoj. Adolf Zelnik, slikar, Ljubljana, Ižanska c. 26.
Dekle
pridna in poštena, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, se sprejme takoj ali pozneje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Točna« št. 8479.
Krojaški pomočnik
želi mesta. Gre v mesto ali na deželo. Naslov v upravi »Slov.« št. 8493.
Iščem kuharico
dobro, ne čez 40 let staro, h krščanski družini, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. Plača dobra. - Tabor št. 2/1.
Trgovski pomočnik
priden in pošten, izučen v mešani stroki, išče službo. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod št. 8504.
Varuhinjo
k dvema otrokoma 2 in 6 let sprejmem takoj. Biti mora zdrava, zmožna nemščine in vajena otrok. Prednost imajo ?možnc malo šivanja. Ponudbe z navedbo plače pod šifro »Pridna« št. 8496.
Strojevodja
išče službe na normalni železnici; gre tudi na ozkotirne ali za strojnika. Zmožen vseh popravil pri parnih kotlih. - Naslov v upravi »Slov.«, Maribor.
Deklica
stara 17 let, hči gostilni-čarke, že nekoliko vajena v kuhinji, želi službe v hotelu ali kakšni večji gostilni, kjer bi se priučila kuhanja. Naslov v upravi »Slov.« št. 8481.
Kupimo
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana, Kralia Petra trg 8.
Stanovanja
Meblirano sobo
s hrano oddam solidni gospodični. Naslov pove uprava »Slov.« št. 8474.
Sedem velikih sob
celo drugo nadstropje na Turjaškem trgu štev. 3 jc takoj oddati. Pripravno za pisarne, ali skupno za stanovanje in poslovne prostore. Več sc izve pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Stanovanje
v stari hiši, v mestu — išče mirna stranka. Dam 1000 Din nagrade. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1000«.
Dve prazni sobi
parketirani, s kuhinjo in shrambo, na željo tudi kopalnico, oddam v centru mesta. Vse renovi-rano. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8460.
H«
Gostilničarji,
pozor
.1
Dve osebi brez otrok
iščeta stanovanje z dvema sobama v sredini mesta. Več uprava »Slovenca« pod št. 8469.
Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sir nudi delikatesna trgovina
I. BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo). Na drobno! Na debelo! ,
Pokrajin, razglednice
izdeluje poceni in dobro (otoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39.
Pavovo perje
krasno, za dekoracije — okras sob, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8450.
Najnovejša
BSA in Wanderer
motorna kolesa na zalogi pri Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani.
Proda se
pisalni stroj, pisalna miza, dve visoki stelaži in tri Lutzove peči. Naslov v upravi Slov. št. 8468.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Prodam
novo hišo
enonadstropno s 3 stanovanji po 3 sobe in velikim vrtom. Obrestovanje 8%. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7944.
Brusnice
na drobno in debelo, po najnižji dnevni ceni, se dobijo v trgovini Vlado Turk, Streliška ulica. — Dobava sukcesivna, koncem meseca.
Christoiov zasebni učni zavod
v Ljubljani, edini državno koncesijonirani učni za-od za stenografijo in strojepisje v ljubljanski oblasti, s pravico izdajanja pravoveljavnih izpričeval, vpisuje za bodoče šolsko leto edinole meseca avgusta in septembra vsak din dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din; šolnina nizka. - Zavod preskrbuje absolventom službe.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta
36. Telet. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Dijaki
1 ali 2 dijaka
iz boljše hiše vzame na celo oskrbo boljša rodbina v Celju. Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju.
CEBfEB
ODDAM samostojnemu krojaču, dobremu delavcu
brezplačno
lokal
pod gotovimi pogoji. Eksistenca sigurna. — Ponudbe na naslov: Franjo Čeme, veletrgovina, Radeče pri Zidanem mostu.
£okalzaobrt
ali trgovino, skladišče pripravno tudi za garažo, oddam takoj v najem.
Štulen mlin
žago ali hišo ob vodi na Gorenjskem vzamem za več let v najem. Ponudbe pod »Blizu kolodvora« na upravo lista.
Veliko skladišče
v Mariboru z zasebnim železniškim tirom, se daje v najem in je eventu-elno tudi naprodaj. Sposobno za špediterje, tekstilno blago, kemikalije, stroje, barve itd. Separatni prostori deloma pripravni za izdelovanje kolomaza, vazelina ali kaj podobnega. Prijave na Zadružno zvezo, Maribor, Miklošičeva ul. 2.
Trgovsko hišo
kupim na dobri prometni točki ali vzamem v najem.' — Ponudbe pod značko »Trgovec« upravi »Slovenca«.
Posestva
Posestvo
rodovitno, 17 oralov, lepa poslopja, proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19.
Gostilno
katera iztoči 300 hI piva in 120 hI vina letno, proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19, pri Petek.
Visokopritlično hišo
še 15 let davka prosta, s petimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, podkle-teno s ca. 1800 m3 -stavbenega zemljišča v Šiški ob glavni cesti, prodam za ceno 290.000 Din. -Ponudbe pod »Hiša 290 št. 8482 upravi Slovenca
Tovorni vozovi
in konjska oprema ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« št. 8443
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiii
Tvrdka A. VOLK
Ltubllana. Resljeva cesta 24 nudi najceneje vso vrsle nSentčno moko in drusre
mlevske Izdelke. Aahlevaite cenik:
inmiiiiiiiniiiimiiiiimiiMiiMiii""'i
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. avgusta 1929
Z.000 kg svinjske masti
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. -Ponudbo je kolkovati s 5 Din in predložiti najkasneje do 16. avgusta 1929 dopoldne.
Zimsko salamo la
čisto domačo svinjsko mast, soljeno in posušeno slanino in vse ostale suhome-snate in maščobne izdelke pošiljam po najnižji ceni franko po pošti ali železnici Zahtevajte najnovejši cenik!
Milivoj Putnik
izdelovanje salam in suhomesnate mastne robe
Bela Crkva - Banat
Zahvala
Za vse izraze sočutja in vsem, ki so spremili našega nepozabnega brata, strica in svaka, preč. gospoda
Ivana Schiffrerja
župnika v pok.,
na njegovi zadnji poti naša iskrena zahvala. Zahvalo smo dolžni zlasti čč. duhovščini za njen trud tekom pokojnikove bolezni in za udeležbo na po-nikovi poti k večnemu počitku. Posebno pa sc še zahvaljujemo g. kanoniku Škerbcu za njegove uteho donašajoče besede.	v
Kranj, 7. avgusta 1929.
Žalujoče rodbine: SCHIFFRER, CUZAK, JERIČ.
Razglas
Podpisano županstvo bo oddalo na zmanjše-valni ponudbi
delo in nabavo za rekonstrukcijo vodovoda v Višnji gori.
Ponudbe se stavijo do dne 14. avgusta t. 1. — Načrti in pojasnila so razvidni v obč. pisarni.
Mestno županstvo v Višnji gori.
Korizky, župan.
Išče se šofer
izučen mehanik, z daljšo prakso, soliden in zanesljiv. — Ponudbe na ANDR. JAKIL, tvornica koža i cipela, d. d. KARLOVAC.
V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša ljubljena mama, stara mama, teta itd., gospa
Josipina Doiinšek
posestnica
dne 6. avgusta 1929 ob 21, po dolgi, mučni bolezni, v 80. letu starosti, pre-videna s tolažili za umirajoče, za vedno zapustila.
Pogreb preblage pokojnice bo v četrtek 8. avgusta 1929 ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Božjem grobu v Štepanji vasi.
Maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, dne 7. avgusta 1929.
Žalujoča rodbina DOLINŠEK-SLOVŠA.
Dober nakup
zviša Vaš promet, zato obiščite
L1PSHI JESENSKI VELESEJF1 1929
splošni, tehničniin stavbeni velesejm 25.—31. VIII.
tekstilni velesejm....... 25.—28. Viti.
velesejm šprtuih predmetov . . . 25.—29. VIII.
Vsa pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih
za ljubljansko oblast: SfegU, LfUl>!taitQ, Gledališka 8, tel. 2925 — za mariborsko oblast: dr. SCtielChenDauer Trg Svobode, Maribor
VOGALNI LOKAL
trgovsko - pisarniški, na Miklošičevi cesti, se odda. Poizve se: Pisarna advokata
DR. FRLANA FRANA, Miklošičeva ccsta 4.
Nova
WANDERER KOLESA
stalno na zalogi pri Pavel Štele, družba z o. z, v Ljubljani, Kapiteljska ul. št, 3. Preprodajalci znaten popust,
7nflVTlI^I ^sem prijateljem in znancem, ki so se udeležili fcCIlIVCIlCI pogreba nepozabnega najinega soproga in očeta
M. U. dr. Julija Dereani
se iskreno zahvaljujeva za toplo sočutje in mnogobrojne lepe vence. — Posebej izrekava svojo zahvalo preč. gospodu kanoniku Lavrenčiču, ki je z ganljivo dobroto izpolnil zadnjo željo pokojnika in ga prijateljsko spremil do groba. Enako se zahvaljujeva preč. g. župniku Kušarju v Mengšu, g. gvardijanu P. Bernardu in vsej duhovščini v Kamniku, nadalje vsem gg. zastopnikom uradov, vsem društvom, tu bivajočim Rusom in vsemu delavstvu.
Kamnik, dne 6. avgusta 1929.
FRIDA DEREANI,
soproga.
ALFRED DEREANI,
Društvo za promet potnikov in turistov v kraljevini SHS, Beograd, — razpisuje
Natečaj za izdelavo umetniških reklamnih plakatov naše domovine
v barvi za propagando našega turizma v inozemstvu.
Izdelati se imajo sledeči tipični motivi iz glavnih tujsko-prometnih predelov naše domovine ter pri teni vpoštevati njihovo karakteristično obiležje:
1.	Bosna (Orient — narodne noše);
2.	Dalmacija (tropska vegetacija — arhitektura — morje);
3.	Hrvatska (Plitvice — prirodni pojavi);
4.	Južna Srbija (zadužbine, arhitektura — narodne noše);
5.	(Slovenija (Bled — jezera in iilpski motivi).
Plakati so lahko izdelani na katerikoli način, pripravni pa morajo biti za reprodukcijo v barvi. Format originala mora biti 63 X95, pri čemur zgoraj okoli 10 cm, a spodaj 20 cm, za napise in tekst.
V poslane načrte bo pregledala posebna ocenjevalna komisija ter se bo prvih pet načrtov, ki bodo ocenjeni kot najboljši, odkupilo z vse mi pravicami, s sledečimi nagradami:
I. 5000 Din; 2. 2500 Din; 3. 2000 Din;
4. 1500 Din; 5. 1000 Din.
Za ostale načrte si »Putnik« pridržava pra vieo odkupa po svobodni pogodbi. Načrte je tre ba vposlati najkasneje
do 15. septembra t. L
»PUTNIK«-u v Ljubljani, Dunajska c. 1.
Naročajte .Slovenca*!
PRESKRBA l ¥0D0
za hišo
za vrl
in za druge naprave
v mestu ln na vosi z GANZ-ovimi sesalhami
Sesaike z električnimi In Crugimi motor)!
Špecijaliteta:
Sesaike za hišno vporabo, so poceni ln izvrstne
se dobijo pri:
Jugoslavensko Ganz D. D.
L
Beograd
Karadorcleva ulica 75 tel. 23-90, 44-33
Zahtevajte brezplačno prospekte
Zagreb
Draškovičeva ulica 27 Tel. 55-87
Stalno dobro sortirano skladišče na vpogled