VETA
NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrsšaftlkilasprevaJai •tort: MA7 H Uwidil«
«v. U
OfflM oí pubUcMlon;
MST So. LäWkdal« kfi TaUpkoa«: UwadaU ««96.
leto—year XII.	snsaätssiärro.k.«.. m, po„deij.k, «. oktob» (oct. «.) 1919.
5ub.cr.pli.« $4 00 Yearly.
ŠTEV.—NUMBER 235.
mmtkmrimU by ihm Act of OcUW 6, 1917. M til«
•r4«r of tko
BurUton, PmUmuIM Goaorol.
STAVKARJI NE ODNEHAJO;
MILICA POSLANA V GARY.
# --,
Napad na štrajkarje je privabil vojaške čete. Jeklarski magnatje so pričeli najemati zamorce kot stavkokaze. — Zaslišanje Fosterja pred senatnim odsekom. "Delavci", ki prejemajo po $24 na dan, blatijo stavkarje.
WILSON JE BOLJÔI.
—---
SPL0ÔHI STAVKOVNI POLO-žAJ.
Gary, Ind. — V soboto «večer mj bili tukaj večji izgredi. Governor Goodrich je poslal enajst koinpanij državne milice v Gary; vojaštvo je dospelo v mesto v nedeljo zjutraj. Več sto rednih in pomožnih policajev je napadlo o-kroR 5000 štrajkarjev, ki ao se , vračali /. javnega shoda. Istočasno je prišel mimo voz poulične železnice, v katerem je bilo šest Čr-nokožecv, ki so se peljali na stav-kokašk» delo. Stavkarji so ustavili voz in nagovàrjali Črnce, da ne naj vrnejo domov. V tistem hipu je nekdo zagnal opeko skozi šipo v voz in to je bilo znamenje, da so policisti naskočili štrajkarje. Streljal ni nihčč, letelo pa je kamenje, opeka in drugi predmeti in padali so koli in gole peati. Nemiri so nehali, ko sta prišlo na lice mesta dva policijska oddelka n strojnicami. 42 štrajkarjev je bilo aretiranih in z njimi vred tudi ena ženska, Helona Turpic. Veliko Število delavcev in policistov je bolj ali manj poškodovanih. Nekateri so v bolnišnicah. Ker so jeklarski baroni sprevi-. M. ikn.ft morejo no nolteii-načUL spraviti štrajkarjev nazaj v tovarni, so pričeli dovaŽati črnokož-nc stavkokaze iz drugih mest.
Waukegan-Nortk Chicago, 111. (Izv. por.) — Iz dimnikov tukaj-I iaje tovarne American Steel & I Wire Co. ne vali goat dim, toda L «večer ob šestih je prišlo vsega [ skupaj 148 stavkokazov iz tovarne. Torej ne delajo drugega kakor kurijo ves dan. Na ta način »i«lijo «lepiti nas, delavce, ali mi ■e Hmejemo njihovemu dimu. Dru-K»<V je vse mimo. Trgovci na 10. MU no se večinoma vpisali v organizacijo, kar je v njihovo korist — Poročevalce.
Wellington, D. C. — Preiskava »tavke pred senatnim odsekom jc bila začasno prekinjena v soboto. Nadaljevala sc bo v Pitts-,Wghu kakor hitro senat konča vainejšo delo v zvezi z mirovno poisdbo. V soboto je bil zaslišan William Z. Foster, tajnik jeklarji iu železarskih organizacij. Kapitalistični listi ao razkričali 1 rja, odkar že traja stavka, kot "velikega radikalca", revolucionarnega socialista in "nevar-človeka", ki miali na rev0-ta'ijo. Foster jo pred desetimi leti res spinal nekaj brošur, y kate-ffoie iMnlal svoje nazore o rešitvi ■obilnega vprašanja ; njegovi na-«o bili približno socialistični. Senatorji so pokazali Foeterju «»o njegovih starih brošur in ga »Prsšsli, če še veruje v dotične »«ore. Foster je <\eja>, da neod f'vori na vprašanja toliko časa dskler ae ne odatranljo časnikar poročevalci, o katerih je predan, da bodo vae zavili po avo-kar pove. Senatni odsek ni ho-1,1 «"Uiraniti poročevalcev. Gora ki je bil navzoč, je rekel JWrjtt, 1 * Puati poročevalce, |Mk ¡¡¿ty p^gg 0 ik.
"»• k«kor so že pisali."
je iKjjaanil, da bi danes l*1«! drugače kot je pred deveti "" l-ti, kajti razmere ao ae apre-Fw»il«. Pri/nal je, da je bil aro-£**iio č|.n t, W. W.. toda leU [*' 1 j* i/itopil iz te organizacije.
um «i u trajala. Med vojno je Mpiral pCofrMm predsednika WilNona ju M ahodih je egitirel u ^**»jila a v obode. K"t priče za jeklaraki trnat ao nastopili nekateri "zodovo-P M»veP U Ptemaylvanije. ki
prejemalo $22 do $24 dnevne pla če. Dejali so med drugim, da sc med štrajkarji govori, da stavka prinese sovjetski sistemi I) v tovarne.
Jeklarski delavci na omahujejo na stavki.
Buffalo, H. Y. — Jeklarski in.
teresi so poskusili v tukajšnjem distriktu odpreti svoja tri podjetja. Napeli so vse svoje moči in opustili niso nobene zvijače, da zyabijo štrajkarjoče delavce v je-kiarne in železarne, toda vsa prizadevanja od strani podjetnikov so bila zastonj. Delavci stoje trdno in pravijo, da se ne vrnejo na delo, dokler gospoda Garyja ne mine njegova ošabnost in ne srepjme delavskih zastopnikov, da se razgovarja in razpravlja z njimi o zahtevah jeklarskih železarskih delavcev.
Policijski načelnik Gilson je iz-javil, da se uvede preiskava glede smrti dveh štrajkarjev, ki ao ju ubili najemniki. Po njegovi izjavi povabi sodišče privatne stražnike in jih prisili, da pričajo, da se tako dožene krivda.	a
Felebizniško č&soniaie ft
" nadaljuje 2 lažmi 0 sta' nem položaju.
Chicago, DI. — Velebizniško časopisje je naznanilo v soboto, da se je v Garyju vrnilo že šest tisoč jeklarskih delavcev na delo. Prav huda mora presti jeklarskim magnetom, če velebizniško časopisje prinaša take laži, da se kar kadi. Neki železniški kurjač je bil istega dne v jeklarni in je dejal:14 Če je v jeklarni več kot pet. ato delavcev poleg prcddelavcev, tedaj imam zelo slat»e oči". Kurjačeva izjava dokazuje, da stoji kolesje v jeklamah, in če velebizniško časopisje pripoveduje o tisočih, ki delajo v jcklarnah, da ae prav de-belo laže.
Jeklarski magnatje najemajo zamorce kot stavkokaae.
Oary, Ind. — V soboto je korakalo kakih petdeset zamorecv v eklarno. Hprevod je bil zelo ža-osten, kajti zamorci so gledali v tla, kakor da jih je sram, da gredo stavkokaziti. Zamorski atav-kokazi so seveda korakali v spremstvu močnega policijskega oddelka, kot da so hudodelci. Stavkajoči delavci so gledali te klaverne postave a porogljivimi pogledi, tako ds sc nia« zamorci u-pali pogledati štrajkarjem v obraz. Zavedali so sc pač avoje žalostne vloge.	, .
Štrajkarji protestirajo proti is-I rednim depntijem v jeklar
wm V:* t-' y •
I
South Chicago. 111. — Delegacija štrajkajocih jeklarskih delav-cev j t bila pri občinskemu svetovalcu Rose Woodbnllu in Albert J, Fisbcrjii iu je zahtevala, da se aeManc s šerifom Peteraom. Or ganizator Wet more je izjavil, da paradiranje in izzivanje poeebnih deputij«* podžiga in izziva št rs j karje. Dcputacija zahteva, da ae poacbni deputiji «Kipokličejo. ker v South Ckicsgu vlada najlepši mir.
Pravljiee.
Washington, D. 0. — !>■
vies it New Caatle, Pa., je pripo eodoval pred acuntnim od^kom. da je e^denis
delavcev delo rarotnikov. Pravil je. da tnjezemski delavel prtfako jejo. da se o.tanove aoVjkU. W Nadaljevanje na 3. str. %. kel.)
Washington, D. C. — Dr. Gray-aon jo poročal v soboto ponoči, da se je predsedniku obrnilo nekoliko 11a bolje. Imel je mirni poči tek.
Državni tajnik Laiming je skli cal kabinetno sejo za pondeljek. Ako bo Wilson bolan dalj časa, bo moral podpredsednik Marshall opravljati predsednikovo posle.
STAVKA V ANGLIJI KONČANA.
Plačilna lestvica določena sa eno leto, sporaaum se je dosegel potom kompromisa.
ŽELEZNICE PRIČNEJO S TA-
KAJÖNJIM OBRATOM
London, 6. oktobra. — Na konferenci, ki se je vršila včeraj dopoldan med Lloyd Georgem, Bo-nar Lawom in z zastopniki železničarjev, ae je dosegel sporazum potom kompromisa. Stavkajoči delavci se povrnejo takoj v službo in pričunejo obratovati železnice.
Zastopniki železuičarske organizacije so pristali pa sporazum P<k1 pogojem, da se ugodi njihovim zahtevam najkasneje do 31. oktobra, da je minimalna plača za železniškega uslužbenca $12.30 na teden in da ta plača ostane do 30. septembra 1920.
Pogodba ae glasi: Delavci ae povrnejo na delo pod pogojem, da se sklene definitivna pogodba pred 31. decembrom 1019.
Dosedanje plače ostanejo v veljavi do 30. septembra 1920Č Toda iste se lahko izpremene z ozirom na razmere vsaki čas po 1. avgu-sttUm	t , ^ »
ec ne sme biti plačan manj kot 60 Šilingov na dan, dokler bo ae-danja draginja živil.
Železniški delavci, strojniki in kurjači opravljajo svoje delo v popolni harmoniji z drugimi železniškimi vslužbenci. Vlada ne bo preganjala na kakoršen koli način železniških delavcev vslcd te stav-
Kp
Vaa plača, kAteio so zadržali vsled stavke, mora biti izplačana.
Vlada je pristala na zahteve železničarjev, ds dobijo izplačano vso zaoMtalo plačo in da ostane sedanja plačilna leatviea v veljavi do 30. septembra 1920, čemur se je prej zoperatavljal«.
Toda s tem železniška kriza še ni končana, kajti, ako se koncem tega meseca ne pride do defiuitiv-nega sklepa, se stavka takoj obnovi. Na to sc že sedaj pripravljate obe stranki.
Stavka jo bila nepričakovano hitro končana in ljudstvo je hllo skoro bolj vzradoščeno vslcd tegs sporazuma, kot ko je bilo podpisano premirje.
BALTIŠKE DRŽAVE SPREJELE MIROVNA POGAJANJA.
U*ja, Litva in Estonija m bodo pognjale n mir a sovjeUko Rusijo.
Oltarni PRAVI. DA BULUT TOVI POOOJI AE DRŽE.
v-M?' , i & j, .JTja ™ ■	;v
Keval, 5. okt. — Na neformalni konferenci v Dorpatu je bilo zaključeno, da se odpro mirovna pogajanja mfd tremi baltiškimi državami — Letijo, Litvinsko iu Kstnnijo - in ruskimi boljševiki. Zastopniki severnozapadne bele ruske vlade niso glasovali za mirovno konferenco. Omenjene države bodo zdaj imenovale mirovne delevate, ki se snidejo v Dorpatu. Cas za otvoritev mirovne konference še ni določen.
3 tem, da so se baltiške države odlččile za mirovna pogajauja, so formalno pripoznale sovjetsko Rusijo kot suverensko državo.
Pariz, 5. okt. — Sem je prišla brezžična brzojavka iz Moakve, katfro je Cičerin poslal po vsem svetu in ki se glasi: "Naši pogoji z» mir ao še vedno lati, kot so bili takrat, ko je bila Bullittova ameriška misija V Moskvi. Pri-praVljeni smo za mir vsak treno-tek pod pogojem, da takoj prenehajo militariatiftne operacije proti nam in da ae odpravi blokada. NT *e nameravamo niti nočemo u-siljervati komunizma nikomur."
stoekholm, 5. okt. — Tukaj poročajo, da sta Anglija in Amerika založili čete "severnozapadne ru-skelele vlade" z namenom, da ofenzivo proti boljjfevikom
^aSS^fii^liil
plašči, Amerika pa a strelivom in
živili.
St. Matthews. Pragerja ao Unča ker mu je nekdo potaknli
PRAOERJU 80 POSTAVILI SPOMENIK.
»t Lovia, Mo. - Loža "Harmo-nie," podružnica znane amcrUke
bratske organizacije "<>dd Fel-
lows," je postavila flol>ert Paul Prsgerju spomenik, ki je bil zad njo nedeljo odkrit na pokopališču
linčali. t <la je
vojnem Času napravil nelojalne opazke. Nihče seveda ne verjame v to obtožbo, ker je Prager kupil rsdoUnire avobode in je hotel kot proatovolec vstopiti r ameriško mornarico. IMavci Izjavljajo, da je bil Prager atrokovno organiziran delavec lo da ga je drhal napadla. ker je zagovarjal strokov no delavako organizacijo. Laf o Prafcrju, da je napravil nelojalne opazke? ae raznesli privatni biz-niški interesi, da se maščujejo nad njim.
REVOLUCIJA^NA PORTUGAL-
Ijotidou, 5. okt. — Poročevalec "Daily Kxpresna" porolg iz Mu drida, da je v teku veliko revolu-cijauarno gHianje po celi deželi. Lizbona, glavno mesto Portugal-tike je izolirano in poŠta ter brzo-jav paralizi rana. Aretiranih je že bilo več ato oaeb.
ITALIJANI IN JUGOSLOVANI ZBIRAJO ČETE.
Italija jo olajšala blokado Reko; 19 ameriških bojnih ladij pred Splitom.
SOCIALISTI RAZBILI VOLILNI SHOD V RIMU.
ALI BO RE8 PRIMANJKOVAL PREMOG LETOŠNJO ZIMO?
Washington, D. 0. — Zopet se oglašajo razni preroki, ki prerokujejo, da bo letošnjo zimo primanjkoval premog. Večinoma so sami eksperti, ki napovedujejo pritnanjkovaiije premoKa. Kaj se je vendar zgodilo, vprašuje člta-telj nehote, da bo primanjkoval premog T Ali se je znižalo število radarjev v takein številu, da se skrči produkcija premoga t Ali je vodu zalila rudnike, ali so v nji h nastale druge velike naravne katastrofe, da je ugrožana produkcija premoga T Nič takega se ni zgodilo, ampak rudarji so sestavili avoje zahteve in jih predložili podjetnikom. Zaradi tega sklepsjo nekateri strokovnjaki, ki dobro poznajo premogovniške podjetnike, da bodo mogoče odklonili zahteve rudarjev in (ako povzročili stavko.
So pa še drugi varoki, da prihajajo taka prerokovanja v javnost i 11 «icer na šel jo premogovniških podjetnikov. Ti goapodje žele, da vsakdo toliko naroči premoga, kolikor ga more spraviti v svoja sklsdišča, da kaaneje ložje odklonijo zahteve radarjev In provoel-rajo stavko, da ae bo prevelik pritisk nanje od strani javnoNti. naj odnehajo napram rudarjem.
Dokler Imamo železnice in ladje za prevažanje premoga, rudarje za kopanje premoga in premogovnike, je neumnost govoriti o primsnjkovauju premoga v letošnji zimi.
Jasno, zmerni zapedni vetrovi. Kolčni vzhod	a. ». Zahod
6 HA p. m.
DELAVEC UMORJEN IV ORO PAV.
•
Nortfc Toaasraada, V. T. — Na
N s« bori centi so našli umorjenega ttg-lettfga delavca Miehael Koga. Morilec je pognal vaa j tri krocle in preobrnil mu je vse šope. Imor je bil izvršen Mizo nje govega doma. Zločin je odkril de-lavea Tkomas Glaaaon. ko je bil zjutraj na potu na delo Po izjavi njegovih družinskih članov je Ke-g« navadno Imel pri sebi okoli 100 dolarjev.
London, 6. okt. — Iz Rima po-ročajo, da jo italijanska vlada zopet uvedla militariatlčno cenzuro. Kljub zaidkanju dr. Vesidča, srb-akegn poslanika v Parizu, da Jugoslavija mobilizira armado proti Italiji, se striujajo mnoga druga poročila, da obe držsvl, Italija iu Jugoslavija, zbirata čete ua pre-1 mirovni črti. Nevaraoat vojna obstoji toliko časa dokler ostane d'Aunuiudo na Heki.
Neko poročilo iz Trsta ae glaai, da sta odšlf dve italijanski topni-ški brigadi a šeatpalčnimi topovi proti Šent Pel ru na Krasu. Oete In bojni materijal neprenehoma odhaja iz Trsta proti slovensko-hrvaški meji. Druga vest se glaai, da je Jugoalavija pričela mo-bilizirati moške od 24. do 39. leta. Angleški iu francoikl Častniki pravijo, da ima Srbija danes boljšo armado kot jo je imela v začetku velike vojna leta 1914.
toafe fc <*«, I* «Hezla poročajo ua podlagi brzojavko iz Ljubljana, da je priplulo zadnje dni 12 ameriških bojnih ladij pred Splii v Dalmaciji, la Rima jav-Ijajo, da je italijanska vlada na protqat reškega Narodnega sveta umaknila blokado Reke kolikor se tiče živil iu pošte t blokada proti dohajanju novih prostovoljcev o-stana v veljavi.
V	petek je bila otvorjena volil-na kampanja v Italiji In nemiri so bili takoj prvi dan. Socialisti so razbili shod nacionalistov v Rimu it» policija je preprečila krvavi spopad med nacionalisti in delav*
ei. «m»
V	Turinu se ja vršil protaetai •hod proti vojni. 9(M)00 delavcev je bilo navzočih. Karahiuarjl so napadli »borova!eg In v splošnem kravaiu je bilo več «Nteb ranjenih.
Him, 4. okt. — Italijanski na rodni svet na Heki je poslal brzo javko Tit toni ju, ministru zunanjih zadev, v kateri protestira proti blokadi, češ, da prinaša lakoto naotu.
London, 4. okt. — Iz Helgrads poročajo poluradito, da d'Anuun-zijevi arditi na Keki preklinjajo rimski oarlament, ki ie dal za up nieo Nit ti je v i vladi. Cim ae Je izvedelo na Rek I, kaj je storil psr-lament, Je d'AntjunzIo takoj a-ranžiral protestne demonstracije. Arditi In civilisti so napolnili u lice in vpili s "Doli z Nit lijem I Obesie gal Doll z Wllsonom! Do-li z Jugoftlavljot Doll a Srbijo!" - Nato se je pokazal na balkonu d'Annunzio, ki je dejal aiwl dru glin 1 "Nit11, ki se Je iz »trsliu M klonil zaveznikom, je zopet pokazal, da je Izdajalec in sovražnik Italije, poslanci v parlamentu, ki •o vpili 'Anelctlrajmo Reko,' po tem ao pa glaaovaii za zau|tnlco, so tudi izdajalci."
I teka, J. okt. (Zakasnelo). — (Asaoe. Presa.) — Okrog tisoč lieraaljerjev, ki so ae pridružili d'Anaunzlju pred nekaj dnevi, je danef korakalo na Piazza Dante. Ko aa Je prikazal d 'Annunido, ki je pregledoval vojake. Je bilo o-paziti malo navdušenje med navzočim občinstvom. Vse Je bilo ne kam poparjeno. Pesnik sem Je l*il iiariaaaii iu držal ae ja ailaa kislo. Vojrifra uniforma mu nikakor ne pristane .za peeotn Je aoail ardlt ski noš
' (Dalje na 4. strani)
NASPROi TERES] V Ö0SP0-0 A RS K EM SISTEMU.
Veliki prodnoantá ixrabljajo po-»tava m varstvo konatuaantov v svojo korist.
.. .Otó.. - •
libitm
VELIKE RIBE JEDO MALE RIBICE.
Ohfcago, ID. — Prof i t ar ji ao anali vsak zakon za varstvo kon-»umontov obrniti v avojo korist. Tako se je zgodilu s Sheriuaiiovim protitruatovakitfi zakonom, Olay-tonovo postavo in drugimi šivalnimi zakoni, ki ao bili sprejeti aa varstvo kouzumentov. V teh zakonih je tudi določba, ki pravi, da sfe protitrustjauski zakon ue razteza na produceut«.
Ta določba jo imela namen od praviti puarodovalce od kouzumentov in produceutov. Zakonodaje! so mislili, če odpravijo prekupčevalce, da sa soeuljo produkti, ker bodo produkti prihajali na trg po ceni, po kateri ao produ-centi prodajali produkte prekupčevalcem. To je bila majhna smo-ta. kar dokazujejo oena, ki jih zdaj plačuje ljudatvo za roalne.
V Kaliforniji postoji organizacija prndueentov pod imenom 0a-liforula Kabudna Gro era Asaocia-t ion. line hamu nove, da ao v nji združeni jmljedelci, ki ae pečajo a pridelovanjem roain. Take organizacije nko v Ameriki uatanov-I jene na kmiperatlvni podlagi, ki Imajo nsineu varovati produeenta iu konzuuienta pred prekupčevalcem, ampak njih elij je povečanje prufi(a za produeeuto. V teh or-gaulaacljah je prav malo ali pa nič malih farmarjev, v njih ao na-vedno velopoaaaUliki, pa t«di taki IjudJC ki Imajo preooj denar-js, ue obdelujejo pa aemlje. Re kil Id lahko, da so nekatera take organizacije prav nič na ločijo od drugih kapitalističnih kompanlj. Ime zvoni sicer nekoliko drugače, metoda za spravljanje produktov ua trg je pa taka kot pri druvlli podjetjih, ki so jih organizirali privatni interesi.
Pridelovalci rozin v Kaliforniji ao torej organizirani. Cene In množina letošnjega pridelka pa govore, da organizacija ne varuje tudi koristi kouzumentov. J* tošnji nfeinsši pridelek je mnogo večji kot lanski, rozine so ae pa podrsžlle skoraj za devetdeaet do sto odstotkov. Letošnji pridelek se ceni ua d?* ato tisoč ton, lanski je pu znašal le sto pet in šetstde
1 t i noč ton. Okoli dsvetdeaet od-stoikov pridelovalcev rozin pripada k organizaciji. Lani Je šivih h K u uprava uvedla preisksvo v pridelovanju rozin in določila j» še preeej pri lično ceno z osiroiu na to, da smo bili v vojni, l*toš nje cene no pa višje, kar nam pp ve naslednja tablica t
1/ctoH, Lani.
Muškat.......... 10 cent B^e
Sultana ..........11 cent ti«g«
Thompaon.........llVfrc
Te cene veljajo v trgovini trn debelo. Te cene l»odo vrgle pridelovalcev najmanj deset mlljonov dolarjev več kot lani. Po postavi ne more nihče prijeti teh pridelovalcev, če prsv je dokszana stvar, da nimajo vzrokov, da (ako poskočijo s ceno rozin. C'r bi se na pr. trgovci na deMo združili iu bi bojkotirali rozine, ker Jt cena previsoka, aepadejo kazni po po stavi. Nimamo namena braniti ve. letrgoveev, ali le prikazati hoče mo. kako si Interesi v današnjem zoN|HHlarslvu nasprotujejo, kar so eni Interesi pod kontrolo, dragi
fma brez nje. Ce hočemo odpraviti skšno navijanje rcn, tedaj morajo Mil pridelovalci rozin orga nizlranl laku, da «a zavarovani njih interesi in korist konsumen» tov. Take organizacije nekateri imenujejo socialne korporacl/e, drugi Jim pravijo ljudske korpo racije, tretji produktivne zadruge. In semo ne p«meni pravzaprav aU, ampak laerodajno ja, kako ao pridelovalci organizirat»!. fr ae ' jo odpravili taki zli Izraetkl. kot ji k vidimo pri organizaciji pri (1 »s I je na tretji strani )
■■ ¡.L
m
£
PROSVETA
GLASILO »LOVEN»*? NASOPNE PflPfOBWE iSPHOTE
AÏTNINA SLOV K NM KB MARODNE PODPORNE ^HOTlt
Naročnin«: Zed.nj« ne drftav« tittê» »2 00 SM pol lata Ii» $1.00 ra t* «asaca;	•»
Uta, 91.40 xa tri meeecs, in «a in*emstvo ff.»«.
Canada $4 od m Ma '
■a lato, »2.76 sa pet
-	""HTTgiT 1" ¿y TI'U wii rKi m m	'
"THE ENLIGHTENMENT"
Or,., .f tka Slovani« W.tlanal Sanattt »aaldtf.
-KJà £ «CT
— ; - • - " Advertwéaf ratea oaf
Chir.ru »».50,
„: United «Uta* l^V****** **	*
and toruitin countries »7.0« f*
- titf T,- ... -

aéaaa iaiana In a. FwwiU ja
^m&m
"ARGUMENT' PROH1WCUON15TOV.
Prohibicijonisti «o pričel! zdaj prihajati na dan z ar-gumenti, zakaj nastopajo proti pivu, ki vsebuje samo 2'i'7<
alkohola.	* '
Njih (jlavni argument je, če ostanejo saluni odprti
da bodo salUnarji na skrivaj prodajali žganje svojim go-Htom. Gospodje prohibicijonisti seveda ne mislijo tako daleč, da lahko vsakdo prodaja žganje na skrivaj, četudi prodaja neopojne pijače, ako ima nanj tihotapstvo pri-vlačno silo*
Pivo je pronemiko, pravijo prohibicijonisti. Izdelujejo ga pronemlki elementi. V vojnem času je bilo za-plenjene precej nemške lastnine v Združenih državah Zaplenjen« so bile razne tovarne in podjetja, toda slišat in čitati ni bilo, da so bile zaplenjene pivovarne. Vprav v pivovarnah je vloženega največ nenemškega kapital«, kajti v nasprotnem slučaju bi W1 imetek pivovarnarjev zaplenjen, če bi bila resnica, kar trdijo prohibicijonisti Se en argument imajo prohibicijonisti, ki pa pobija prohibicijo in je postal orožje proti njim
žganje.
Prohibicijonisti trdijo, da jc pivo bolj n
evsmyo
DOPISI.
New Castlc, P». — Stavka t tu
¿ajšuji naselbini je v najboljšem eku. Hlcer a« vije črn dim iz ovarnišklh dimnikov In to izgleda. kot da bi obratovale, kar j«* iti reeniea. Itavno tako poročajo tudi ¿akateri časniki. da tovarne pro-ducirajo 75 do 90 odstotkov, kar • tudi uereauica.
Poročeno je bUo o tukajšnjih zgredih, v katerih je bila eua že ta ustreljena, šest oseb ao odpeljali v bolnišnico in okrog ranjen
in potem sežgan na mestni ulici, mestni Župan*teŽko teleano poškodovan, ko ga Je drukal hotela tn-di lini a t i, ker Jim ni hotel izročiti dolžnega črnea, aodnijako po stopj«- tgkorekoč razrušeno in veliko oaeb ranjenih.
Na omenjeni dan ae je namreč /.brala velika množica ljudi, večinoma aamih mladih fantov, pred *odnij*kim poalopjem ter zahte-vala črnca, ki je oakrunil mladega dekleta. Mentni župan je takoj priše) pred množico fer jo prišel miriti, ki pa Jii hotela ničeaar o tem ališati. Ker je druhal priče la groziti tudi županu ter posta-
Včasi so prohibicijonisti pridigali, da je žganje največje zlo na svetu, ker je oče vseh grehov hi zločinov. Da nes, ko gre boj, da ae ljudstvu ohranijo pijače, ki vsebu jeje malo alkohola in jih celo zdravniške avtoritete pro-glašajo za neškodljive človeškemu organizmu, prihajajo »rohibkijonisti s trditvijo, da so take pijače večje zlo KOt'flHMft / '' l' j^jjs 1 ft . "'i'^'.Jf § Ce je pivo, ki vsebuje le alkohola, večje zlo kot žganje, tedaj mora biti takozvano neopojno pivo po pro-hibicijoniški teoriji, v katerem je le pol odstotke alkohola, še večje zlo kot pivo » 2:1'/< odstotki alkohola. Največje zlo med vsemi zli je po prohibicijoniški teoriji voda, Se ni v nji niti ene desetinke odstotka alkohola.
Takb so se prohibicijonisti Bami ujeli s svojo teorijo o škodljivih pijačah človeškemu organizmu.
Ujeli se niso prvikrat, pa tudi ne zadnjikrat, ¿Ii pro* hibicijonisti ne dajo nič, čeprav obrise v mrtži, ki so jo razpostavili drugim. To je navada pri ljudeh, ki zagovar-jajo nekaj, ker ne vzdrži znanstvene in stvarne kritike.
Ce bi prohibicijonisti priznali, da je pivo neopojqo in celo koristno človeškemu organizmu, ako je v njem le 21^ alkohola, bi morali pritrditi tudi socijologom, ki uče, da se žganjepitje odpravi s podukom in preureditvijo družabnih razmer. Kakor so prohibicijonisti nastopali proti sociajologlftki znanosti, Uko se zdaj tudi obnašajo napram argumentom zdravnikov, ki so na glasu in vživajo velik ugled kot znanstveniki
Pri prohlbidjonistih pač ne odločajo znanstveni razlogi, ampak fanatizem, zato je z njimi vsako stvarno in znanstveno argumentiranje nemogoče.
v	*	'
Človek triko vam uatreie. — Neki francoski državni poslanec se Je izrazil, da je predsednik Wilson preveč vztrajal pri svojih zahtevah, doma pa pravi ljudstvo, da je bil preveč popustljiv.
je osUlo v domaČi oakrtd. Ko- ja|a v<fdrH, t>0lj razburjena, je po-liko ršnjendev so pa apravili v to-	vmtll p^ikij» ter poskušala
rafno, mi ni znano. 23. septembra rttzr,ati množico. Prvič ae ji je Je bilo zopet zapriseženih ve* po ^„.čilo, «j* Je razgnala druhal, Jiointh policajev, katerih Je veli ,u(jM r<t|a jj je j^jo nemogoče na-ka vešina bivših vojakov. Ti te*- praviti. Proti večeru ae Je zopet jo nalog«», da razganjajo ljudi m Ubrala druhal pred sodnijakim po ulicah, ako ae hočejo zbirati 1 »»lopjeni v še večjem številu ter preiščejo vsakogar, kdor je le *o ponovno zahtevala od župana o Hčkaj aumljiv, da Je atavkar, «ko	črnca. Župan j«* sevtda odlo
ima mogoče kako nevarno orožje I (<no „dklonil vsled čenar je drhal tt aeptambra je bilo popolnoma Ltpj|dia ¿upHna. \t.kdo iztnod mirno. Le malo stavkokazov se ronoJB(}C mu j(. j,jlro Vrgel vrv o Je prikazalo na ulici in le ti takoj krdif vratu \n M0 Ra hoteli obeaiti izginejo v tovarno. Pomolni #«-L^ bj|žnjj brzojavni drog. Le te lieaji so še vedno preiakavall vSa- ftko ^ p<wrečilo neki oaebi, da ko sumljivo osebo. 35. septembra hitPO prerezala vrv ter odpe je prišlo zopet več deputlj»? bil,ja|a teiko poškodovanega fupa črnih kozakov", ki ao zsatraiili na na v§rni kraj. Policija jc bila tovarno. 2». septembra je odšlo ,)rw	ker M hili vai nahnj
na delo zopet nekaj delaveev, kiLk(ini blazni napadale! dobro to se pridružili stsvkokazom in oboroženi h puškami in aamokre-med njimi tudi neki Hlovenoe. Ne L Konkoftli ao «odnijako poafop-mirov ni bilo nobenih in ravno ta- he pregnali polieijo in nekdo je ko ue naslednji dan.	't " hitro polil v prvem nailatropjti
Ko sem bil na tukajšnjem «tav-Lfitrolejem ter zajgaj p^iopje je karskem glsvnem atanu, mi Je na- bii0 takoj v 0gnju. Ognjegaae* vzoči poslujoči uradnik podal na- Biao rao(?|j 0Kenj poKaaiti, ker ao slednje poročilo; Nekateri «aanikiL^ moralj umakniti pred množico pišejo tako gorostaane la«. da sekj ^ prišla atreljati v poslopje človeku že studi. Ko je bilo tukaj iu tU(Ji na ognjegaace. Okrog e-navzočih precejšnje število stav- najHte ttre zVafer M je drhal! po karjev, sem napravil nekako kla- po^ilUn dobiti iz Ječe onega črn aovanje in izmed 125 delavcev jeLat ki ^ ga hitro obesili na brzo glasovalo 65 delavcev, da se *tav- javnl droK Ko je ^ v\He\t H0 ka nadaljuje do konca. 57 delav- pri^eIi HtrcijBt| v njega a puška cev pa, da ae preneha s stavko. L^ ln ^okreai ter vaega raz-DrugI dan je glasovalo izmed K» -trelill. Nato ao ga odvezali z dro-navzočih delavcev 82, da se stavka La ter 8eiaali Ma meatni oiiei. o nadaljuje, 27 pa, da ae konča. InLtalo ni iniemr drugega kot kup med temi delavci ao bili aamo oni, Lek }>epela.
ki ao najbolje plačani, in aicer pi-1 «a mišk i usluibenei, preddelavci (boaso) in en superintendent. In
Škoda, k ulero ao napravili ua aodnijskem poalopjn, ae ceni nad pol mlljona dolarjev. Kna oaeba
ae dokaže, koliko Je reanice na
tem. da bi delavci radi šli na delo. - Unija» Hvar.4 i,, f
bil« in 56 ranjdnih.
To »e je prigodilo v dvajnetem atoletju po Kriatovem roJatv%k pravijo, da amo na vrhuncu civ
aterlinf, ID. — Stavka v tukaj- '»■•«i*- Toda v«'HRi,,	t»
šnjem okrožju ae vrši popolnoma ko "[t}°\ ** » n,e tmot™? »>ri mirno in se sploh ne opazi, da »o »f^* M *	^
delavci na stavki. Vaeh stavko-T*1®4' kazov Je okrog 20. Noben Hlove-
nec se dosedaj še ni spozabil ta ! 8 pota. -^Kot je že znano čita ko daleč, da bi opravljal sramotno teljem "Pr os ve te", ae vrši atav atavkaško delo.	ka v usnjarnl v Olrardu, O. Dro*
Opozarjam vae tukajšnje roja- bi ae je poarečilo dobiti okrog ke, da naj bodo zveatl delavskim dvesto atavkokazov iz raznih kra-načelom iu dn ao tako mirni Kot jer Zdr. držav. Izmed SIovcikcv doaedaj in zmaga je gotovo na nar Ue ni «e nihče vrnil na delo. Kes strani. — Stavkar.	I niči na ljulio mora m<»mcnitl .a-
koravno težko, da moramo priz Uliflton, Ind. — 1. oktobra zju lnati, da ae je ta stavka ponesre traj ko prcmogarjl, ki ao v poide- areeila in to radi tega. k«>r Je še ni v rovu Št 77. "Clinton Oal veliko delavcev, ki no vedo kaj Co.M, zapuatili delo ter od^li do- delajo. Slavka traja Že dva mene «nov. Vzrok je, ker jim j «"bosa" ea. V uornialiiih ča«ih Jfe bilo vpo hotel dokazati, da nakladujo pre- Ulenlh 450 delavcev iu nedaj dela malo čist premog. Ko ao zjutraj okrog dveato atavkokazov, torej prišli delavci do rova, ao oggzi- nad polovico normalnega števila U preti rovom veliko število kup- uslužbencev. Veliko prejšnjih dečkov, ki ao bili zaznamovani kot laveev je že odšlo v druge kraj« aamo kamenje in ne premog. De- ln preoej jih pa ne ln> dobilo več lavci mo trdili, da je premog, {¡psa dela v tej tovarni, med katerimi pa da ni in da ao radi tega kazno |aem tudi jaz, kajti zapiaani amo
Kaj pa š« I« pride. — I, D. Lev i ne piše v čikaški ^Dai1y News", da je videl v sovjetski Rusiji knjižnice, pevske zbore, godbo in jedilnice v tovarnah. In v Rusiji še ni socializma!
vanl, kot je določeno. Dela veki odbor Je nato pozval superlnten denta, d« naj a«m pride ki d« po ravna to afero. Hirperiutendeiit jim Je pa pdgovoril, da pride enkrat popoldne. Vsled tega ao pre moga rji odšH domov. Kskor bi tro je anperlntendent to zvedel, Je takoj prišel k rovu ter Je re kel: "Pridite
v črne knjige, ker ae ne maramo odkrivati auperintendentu, kot to delajo še vedno nekateri Ruiii, katerih je sedaj mnogo tukaj.
Valed teRa *em pobral šila in kopita, aedel na vlak, ki je vozil proti vzhodu. Prva poataja zame je bila Clencoe, kjer ao me prijazno »prejeli moji stari znanci in
Varok, ki ne drli. — Mesarji pravijo, da je padla
cena prašičem, ker ljudje premalo konzumir*Jo prašičevega mesa.
Ce bi ljudje prenehali jesti, potem bi po mesarski logiki kmalu padle cene vsem živilom ln vrnili bi se hitro
v normalne čase.	,
Zakaj ravno aedaj? — Iz Wa*hlngtona poročajo, da je vojni department vrgel na trg enajst mltjonov funtov jekla, surovega, deloma dodelanega in dodelanega v različnih predmetih.
Jutri po orodje Lrljatelji. i^.e fia»berp«rt ako ne greate dane« delat Kaj Joh|| Mm>,j |n moj brtt prV(|
je hotel a tem reči, ne vem Mogo-Lu odila ,|a konvencijo JRZ v
J*, i41* !* *VOj ¿ « u" Cleveland, katerim želim veliko pričeti kopat premog. Napačno bi ...l-l.
ne Ml«, ako bi še sam prijel za U ^
kramp In lopato, da bi poekdslM hembra ae je tukaj vršila
kakn prijetno Je delo pod lemljo velika slavnoat, takozvana ,4Hol-
In da ne bo vedno živel od deU*|<r»*»-boy Weleomehome Celelu-a
aklh žuljev. — Poroêevalee.
ilion". Slavnostni pohod ae je vr-jšll po vaej naselbini in veaellevat Je vršila v dvorani tukajšnje po Mulce Ü. K. W. of A. Zabava I Je trajala poxno v noč.
V tukajšnji naselbini imajo
^ Vedno ln vedno trdijo, da smo na višku el vilizaclje, toda ako se oiremo na plemenske Ugrede, ki »o poMali v ladnjem čaan takorek.H' na | premogarji svojo xadrninn nrmlt-dnevnem redn po vaeh Z.lr. drla-1 jslno, ki dobro napreduje V spin
N« povabite t — Iz Ljubljane poročajo, da stane tam dolar od 4* do fr« kron. V Ameriki pa plačujejo rojaki čez tri dolarje za »to kron. How about it?
vab moramo ndMmatl z glavo, da
«mn še d«le». daleč aa elvlliaaei.
j«
V tukajšnjem .meatu so at pri pet lil zadnjo nedeljo. 2* »eptem bra, obialovanja vredni Irgrtdl.
jšnem ao Slovenci tukaj zelo u-IJudnl ter naprednega mišljenj«. Ako ne ne doaeše sporazum me<* lastniki preinogorovov in delav Isklmi zastopniki na konferenci, ki !*e aedaj vrši v Huffalu. ff. V. za
ki ao ae končali a tem, da Je bil novo plačilno lestvi«*, bo tudi tu nek črnee. ki je nneČaatil nekega I kaj Izbruhnila slsvka 1. mirent 11, letnega W'»«a dekleta. Untan ' bra. -
ZAPIS*« m. ZB01A i. m. z. v olbvslahdu, o.
(Nadaljevanje poročila gl. tajnika.) Naša glaaila ao vršila svojo narodno dolžnost v polni meri in Je nemogoče oceniti njihovih zaalug. Niti ena številka ni izAta, d« ne bi imela več predalov našega gradiva, ln vse to delo »o vršila brejplaču«. iieathifmt ki / dobi» voljo. I laduo prirnana glaaila J. H /. ko: dnevniki Knakopravnoat, Ulaa Naroda m ProaveU; dvotodnik UIok Svobode, tednik Proletary in mesečnik Čas. Slovenija Je bila izkljn Čena, ker Jo Je pater Skaaimir obrnil aa avojo atrau iu to iz vzroku, ker ae ni dalo Združenje nsošsti uredniku Slovenije. O tem apregovo-rim tudi kaanejé. Za »e|nrt>ačansko klejo pišejo tudi hfviški dnevnik Jugoslovanaki Sv.jet. tednik «fugohlpvanaki Jadran, mesečnik ko I in razni drugi liati. Vae tako izgleda, d« u« bo dolgo, ko l»odo ostali hrvaški liati prisiljeni od naroda samega, d« posvetijo milu več pro-atora republičanskema gibanju.	■ • ¿	, ' \
V Milwaukee izhaja lokalen liat "Slovenija", katerega urednik Je prišel v navskrižje z izvrftvafntm odborom kmalu po konvenciji. ki'1- odbor ñi kazal volje, da bi bila ta ergauizauija kak» mok|ig ki«1 va. Ta Cat je bil v zaíetku za repnbličanako idéjo. Patru Zakrajšku ni bilo pruv, (Ih list, ki je baje laat igegoVeg« brata, piše za repnblik.. in ker je aprevideJ, da ie urednik fropadel a avojo nakano, je izrabil to priliko in pridobil "Slovenijo", da Jc začela na grd noči« napadali naše delo ln organizacijo, ftčeneta vedno pfnnejo p» konti, da Jih obe i j o in tako ae jo hotel maščevati fucH Urednik "Sfibfr". da je na čudo-vito Ztit način pisaril o nekem «eku, ki Je Idi be j* poslan iz Milwaukee na me za S. R. Z. dne 23. septembra IÍIB. to ae Je g«dilo v faau nase kampanje za mil/ondolaraki foncf, da na ta »iačin dlskredhirg mene In eksekutivo. lnainuiral je ptmeverjenje in nrialil je, da na apreten, je/uitski način (¿aj« ljudsko zaupnont. Koliko jé uapel. ue vem, lutko pa ae reče, da se j« pater &ka«&mr veaelil tega jíbdléga del». Na pismeno javno vprašanje za koliko sveto sa Ja ček glasil, od koga je >il poslan, če je bil menjan, potom katere banke m po koni je Inl in-dorairan, ni možak dal nobenega pravega odgovora, ker ga ne more, zvijal pa ae je kot kača. S avojim namigavanjem J« akuaol previdno zbuditi sum in nezaupnost rojakov do ekaekutive J. R. Z. in speeijelno do mene, tajnika te organizacije in blagajhika & N. P. J. Ce bi imel ta duševni pritlikavec pošt««« namene, ne bH bi čakal pol leta p« <m1 pošiljatvi Čeka, ampak bi po tednu ali dvek vprašal ekeekutivo ali pa glavni urad, zakaj ne prejme potrdila za p««lano avoto in zakaj ni izkazana v listih? Na ta način bi ae hitro znašlo, da li se jo zgodila kaka pomota, ali se je ček zgubil i. t. d. Samo en človek na svetu jc baje nezmotljiv ln zgodilo bi ae lahk«. da aem se zmotil, ali da Je zmoto na pravil kdo drugi, toda pojasnila pa 1« ni hotel dati, da bi se stvar pre iakala. Kot blagajnik 8. N. P. «f. ra z pošljem vaako fcto nad deset tisoč čekov in stotine ae jih je že zgubilo. Ko dobim obvestilo, da je ček zgubljen, ga na banki prekliéem in pozneje izdam duplikat, ua kar je atvar v redu. Nihče rt« trpi pri tem najmanjše škode in nikogar ni treba dolžiti poneverjenja. Da-ll Je W dotičnl ček poalan 23. septem bra 1918 iz Milwaukee, jaz ne vére, ker ni navedetie niti svote. niti imena pošiljatelja m totr«j sploh nimam nobenih sredstev, da bi mogel pregledati knjige. Dokler teb podatkov nimam, moram vestno trditi da jaz tistega čeka niaem prejel, nikdar podpisal in tudi ne menjal. Vsakemu otroku Je znano, da banka, potom katere je ček menjan. vrne ček banki, kj«r ima dotifnik svoj čekovni račun in da banka koncem meseca vrne vae izplačane čeke laatnlku. Piaee ".fiiber" v "Sloveniji", ali kdorkoU je že dotlčni ček poslal, naj pride k<»4 možak in pokaže moj podpis na njem. Na opetovana pisma in pozive tega še do danes ni atoril ln dokler tega ne atori (in jaz aem prepričan, da tega ne bo mogel storiti, ker takega čeka sploh nitmi) ostane čiato na vaden obrekovalee, ki je skušal mazati moje pošteno ime, pa mu jc spodletelo. Radi podldsti urednika in njegovega šefa. je krajevna organizacija JRZ. v Milwaukee oba Ifključila U zahtevala, da se tudi "Slovenija" izključi iz vmte glasil J. R. Z. Ekaekutiva je to storila.
Zadnje čaae so prihajali glasovi z dežele, da želi ljudstvo bolj de-tajliran program za novo jugoslovansko državo v amisln naših načel. Kkaekutiva se ni čutila kompatentna za tako delo, in «»to je sedaj odvisno od te konvencije, da razširi naš program ter ga tako uredi, da bi odgovarjal duhu časa in aplošnl želji in zahtevi naroda. Ta na loga čaka aedaj konvencijo.
Pred kratkem so nas kndjevaši tožili pri American Jugoslav K< liefu, češ, da smo nabrali aamo v Clevflaudu nad $5,000 zu sirote v starem kraju in jih porabili za boljševiško propagando, namesto .1» bi odposlali denar Reliefu. V uradu Reliefa se je pojasnilo, da mi nismo nabirali deriarja za sirote iu odpomoč bednih, ampak za politično pro pagando, namreč da ae ustanovi -v Jugoslaviji republičanaka forma vlad«, kar ae jo vzelo na znanje — in sicer z zadoščenjem. t
Pa Indi italijanski imporijalisti so ima tožili vsepovsod iu s«, celo v javnosti dolŽili. da financirajo našo propagando velike parebrvdn© iu druge l>ogate družin». To Je seveda pronta laž. Jaz aplolt duimuu. Če bi RepubliČanako Združenje aploh sprejelo aamo en cent od katere koli kapitalistične družbe za nuše politične namene, ker kadar kapitalisti darujejo za kako tako atvar, vedno iščejo primernih koncesij. Ml pa ne maramo prodajati ali pa postavljati v nevarnost lastnine naše zemlje ln naravnih zakladov, temveč al prizadevamo, dk W« ohranimo na vaak na«in za Jugoelayijo, ker edíno v tem vWlwo dočo gospodarako neodVlsnoat naše domovine. Razume vae, da smo Italijanom dobro odgovorili.
Brat flodina je imel dolgo časa dva urada; bil je blagajnik iti za pianikar. To zadnjo alužbo je opravljal ud početka organizacije. I»» ker Je »HI na vaeh sejah Izvrievalnega «dbora navzoč tudi pomožni tajnik, zato se je sklenilo, drvodi zapisuik sej glavni urad in se na ta način razbremeni br. (lodino tega sitnega posla.
Naša organizacija oziroi*a ekaekutiva je imela od zadujc do da našnje konvencije nW manj k«t ZB rednih aej, ne vštevši raznih kofi ferenc glavnega urads in oatfllh odsekov. Vsaka teb sej Je bila polno-številno obiskana in j« trajala najmanj 4 do 5 ur. Zapisnik vseli sej obsega nekaj nad 110 na fAsalni stroj pisanih pot in da st prihranimo čas, bi svetoval, da se zapisnike teh aej ne čita. Iz mojega poročila in drugih članov eksekutive boste dobili precej pojma, 0 Čeh» se Je rez-prsvljalo na naših sejah.
K temu poročilu bi bilo treba omeniti tudi našo dcputaeijo, ki J« bila v Washington u pred senatnim odsekom zn zunanje zadeve. J H Z. jc klical senator Ix»dge, prednednik prej omenjenega odseka. I>« putacljo, sestoječo iz br. Kristana. KeržeU. Oodina, Hlača, Lazarovl-č«. Mthajlovlča in HknWea jé predstavil temu odboru aenator Mc-('ormik iz lllinoiaa. Kaj se Je tat« razpravljaU je bilo poročano v na šlh glasilih. Uspeh deputadje je bil vdik in da je bile ravno na« organizacija klicana v Washington, to dokazuje, da smo mi tigl* » dt I u jem o, ki ae potegujemo za pravice naroda in da v reanlci mi " prezcntlramo smeriške ^ugoslovatie. do k«tereg« spoznsnja je pr»«"> ameriška vlada.
Naše zaslišanje pt*d senatnim odborom je bila poaledira 011H» peticij, katere so poaUla naša dnlfctva na kongres. Omeniti mors», da je skušal nek škodoželjni listič omslovsževsti nsše zaslišanje m £ Iz zgolj zaviatl in mržnje do J. R. Z. tako pretvarjal uradni zap*«"'* zaslišanja, da ae mora nad nJim zgralatl vea zaveden jngoelovsnsv
DrugI dan po z^ališanjn naše deputaelje so bili zaaltšeni tudi lijatti Napravili so tam j«ko slab vtis; njüiova taktlks Je bilsja*» slaba in namMto. da bi skulall pridobiti prijatelje m*l zaveznik» " po njih udarjali NapndU an MTIlaonovn administracijo, anglešk» franenako vlado. Razmbe se, ds ao vladni zaatopftfM o stopu takoj informirali svoje vlade MeNjanl trf*>

lavee deponiraj«, ali p« post rele. le je pdtrehi. •
Zaslišan je bil tudi "delavec" Joscph Siiut h, ki prejema na dan Po do |24 Rekel je, da je bil član atrukuvue organizacije, kateri se pa več ue pridruži, ked se Hu zdi >o potrebna.
Senatni odsek bo aadaljoval s aa sHftanjem v Pittaburghu.
Washinftoo, D. 0. — Senator Kenjron, predsednik senat nega odseka, je nasnanil, da bo uada Ijevai a zasliAunjem v Htta-burghn. Kasneje je rekel, da se «atorji odpotujejo v Pittsburgh. k« dovoli debata o ligi na rod« v llsnom odseka, da se odstrsnlj« Iz glavnega mesta.
konkipl
priprav
Ptdponu Jednota. /
Sbfeilka Narodu
GLAVNI ITANi MI74I SO, LAWNOALA AVK-, CMICACO, ILUNOIA.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO ltlt-lttl.
U vi talni odbor, urauvMi ona» g
eaaoaaonis. vuu.	mm-m a» u«m» asa. «am. m m
poorHti.M »NIK, trnu* ana, to* " i - tj. Pw TSJNMli Mkm VvMir, avss w UM4h a««. a*M* «L
TAJNIK MkMlAaSGA OODELKA. P»«|	MST-SS a T--fl>! a«w CteM
BUAOAJN1K., Am*mm J. 1« |, CSM, m " tmm avt—> «	a * ^ -------t--f . - c|f|,__ m .
Nadzorni odbor.
KAD BI IZVBDBL
kje ae nahaja nioj prijatelj An-t<ju Raspet. Pred devetimi leti bila sva skupaj na Gleneoe, Wvo., in lota J91S bila ava zadnjič »ku-paj na La Grande, Oregon. Od tega časa uii ni znano kje ae na. hajs, zatorej uljudno proaim vse cenjene rojake če kdo ve za nje* gov sedanji naslov naj mi ga naznani, ako pa bodi sam čital ta oglas naj se mi prijavi na moj naslov: Valentin Miklavčič, i». O. Box 5W, Kock Springs, Wyo. — (Octob. fl-7-8)
Rofakl Pozor! Zelo važno!— Čllsfte!
Po do]^ Iti l^tttl	*op#t plttdMM^ Hip® I®
pomftgmi trpkim avojcam t »uri domovlai, «a ajlai peMljete daoafM pome« a poaredovaajsm splolas prianaaa ..
- EMIL KISS BANKE»
goviao la a donsrnini aa vodom
"PRVA HRVATSKA ITED10NICA U ZAOKBBIT
^ VEDNO NAJNIŽJE DNBVNB CBNB, fc V( VEDNO TOČNO IN IIITHO IZPLAČEVANJE, M \ P lil VEČ i H SVOTAH POSEBNO NIZKA CENA, J
Vso denarno poiiljatvo SO jsalani
PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V ViE «1'	KRAJE EVROPE.	._.
a^B"» Prodna se podate aa »osevaaje. vpmlsJta la tvNko^Ma aa eetrsbas peJaaaila bi navodila. V slučaj« pol»-vanJa Vam la tvrdlo preskrbi »lubai grosten, le
V start kraj as mora potovati. Potni listi as somi lahko doba. Tisk teden odpjluja po edan ali vod parnikov Franooska družba • ■tarokrajikimi potniki. Tako od-pljnjsjo:
4 okt. parnik—Mlafara.
Hodila vedno iiln oproinl ta ae peaks la tam s poliljanjem doaarja r stari lam, U rrdno soupno obrni to aa staro Ja eeeakofl i tvrdka, kolera poèilja fta nad DVAJIKT k v Vale sises doatovino In basera aaSlev Jat
Emil Ki899 1 ban
133 3 ocond Ava. oor. ft. it NEW YORK, It Y.
or io ima potni odpotovati, naj
POftIUAJiJE DEVARJA. -
Hitro, gaaosljiro la pogani moram poslali denar v stari kraj. Vsaka poKljalov ja ttvnrovaaa proti is-gubi.
100 kron za........$ 2.66
300 kroa aa........ 5.2ft
800 kroa aa........ 12 20
1,000 kron sa........ 23.70
0,000 kroa sa ........ 11S.50
10,000 kroa sa........ 237.00
1,010 Lir	■aT..,..	110.00
10 Kir	sa ............5.00
100 Ur	as ............ii 40
000 Lir	aa ............00.00
Doaar potijlte po Honor Order, ali Amarloaa Express Honor Or-dor, ali pa po Bank Draft«.
"PAZITE NA MENJAJOČE CENE.9'
Bedaj jt mogočo poli Usti dana? v staro domovino in aieor na Slovansko v kronah, r kraji saaodana po Italijanih pa v Mrah
Sedanja cena so i polt ni no rrodt
100 kron......f 2.00 1000 kron......$ 26.80
800 kron......$ 8.10 5000 kron......flftLM
500 kron......$13.50 10000 kron......$203.00
Potuje io tudi lahko r staro domovino, toda parniki ao pren s polnjeni) tisoč ljudi čaka na progtor, a parnikov ja aa aadaj la kaj malo, zato ja boljo, da raakdo malo potrpi, da si raamare zboljlajo.
Za pojasnila piliti naj
FRANK IAIIU,
i < 82 Cortlaadt it, tf<*frork. W. V.

Inozemstvo.
Povodenj r Španiji; 100 mrtvih. II»driil. — Okrog «to oseb j«
izgubilo življenj« in škode je 10 miljonov pezet, ko je voda zalila trideset vasi v okolici Cartageue na južnem ftpanskem.
Avstrija proda habsburika sa-
Dunaj. — Avatrijska vlada je aklenila prodati v Ameriki vse dragocene umetnine, ki ao bile laatnina dinastije Habsburgov cev. ttkupiček pojde za živila. L>u najski občiuaki «vet je protesti tal proti temu sklepu.
Belgija in Luksemburfka prt nehali • pogajanjem.
Brusel. — Belgija je prekinila vaa gospodarska pogajanja Lukaemburško rsled izida plebi scita v zsdnjem času, ki je odlo čil, ds Luksemburška stopi v eko domsko svežo s Francijo.
Viaosemci so ss obrnili proti ligi narodov.
Jlaag. — Hprva so bili Nizo semci zelo navdušeni za ligo na rodov, toda kmslu so se pričeli o-hlajevati in danes je na Holand skem skoraj pretežna večina ljud atva proti vstopu Holandije v II go narodov, llolandija se boji, da jO liga narodov v resnici "liga velikih držav," ki nameravsjo sčssoma pogoltniti male narode.
Kortjaka revolta ie ni potladsna.
Honolulu, Havaji. — Tiiksjšiij japonski list "Nlpu Žlžl" je pre jel brzojsvko Iz Tokija, da se ja potiska vlada pripravlja za potla čenje nove korejake revolucije, k menda izbruhne vsak čss. Korej ski revolucionsrji se zbirajo t na aevemovzhodni meji in nsmers vsjo udariti po jsponskih garnl zijah.
Tranooski viničarji na štrajku
Pariz. —■ Dninarji v vinogradih na južnem Francoskem v okolic Montpellerja ao saštrajkali. Dni narji zahtevajo 20 frankov na dan in lest pintov vins. Zdaj imsjo frankov in pet pintov vina.
1100 ogrskih komunistov oblo-lutk.
ženeva. Is Budapeite jsvljajo, da je Friedtichova vlada uvedla kasensko postopanje proti 1600 komunistom, ki so bili člsni sov-jeta ob času sovjetako vlade.
Lavine Ja aopot t Rusiji.
Isaac Don Levine, ki je bil meseca spri I s in maja t. 1. v aovjet skl uniji In ksteri je potem iz Htockbolma poslal dolgo serijo Člankov o razmerah v sovjetski republiki čikaškemu dnevniku "Dally News" (več njegovih Člankov je prinesla "Prosveta"), ja sopet odpotoval v Rualjo. Iz Dvinaka Je te dni braojavil omenjenemu listu, da Je prekoračil bojno Črto na litvinsko-boljševlškl fronti, držeč v roki belo zastavo. Rusi In Litvincl ao ae dogovorili, da prenehajo s streljanjem toliko čaaa, dokler nI htl I*vine na varnem na drugi strani ruske fronte.
Monarhlztična propaganda na Ogrskem.
Dudapešta. — V Huda peš t i ao sa pojavili plakati, ki pozivajo ljudstvo, da naj zahteva sklicanje uatavodajne skupščine iti povrni-tev monarhije.
ITALIJAVI IN JUGOSLOVANI
zbirajo Obte.
(Nadaljevanja s 1. strani.)
Blokada Krke poatsja polagoma efektivna, čeprav karahinarji vodno najdrjo kakšno "slepo Me. so," po kateri prihajajo proato voljel v meato.
Pari«, f». okt. ~ Vrhovni svet mirovne konference je prrjel veat, da bo Italija ratificirala mi-rovno p<>K,idho a posebnim kra-Ijevakiin dekretom brrr parlamen-ta, ki j«- rs/pinuVii. Hatif\kai<ija ! moK* «a nam»
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
ČRNI DIJAMANT.
"Kpoha" prinaša v eni svojih številk zanimiv pogovor s sodru-goni Antonom Kristanom, ministrom za šume in rude, kojega izjave so značilne glede velevažne-ga premogovnega vprašaujg v naši državi, okoli katerega se danes suče vse gospodarsko Življenje. Premogovna kriza se je posebno izrazito pojavila zadnje čaee na Angleškem, nič boljše pa ni v Vemčiji, in sploh po celi Kvropi. H to krizo preti splošna gospodarska kriza. Zato je povsem ua mestu, ds podamo zanimive izjave *odr. A. Kristana glede premogovnega stanja v naši državi. Članek se glssi t
"Julius Verne, znameniti francoski romanopisec, ki v svojih knjigah opisuje pot Človeških iznajdb, imenuje opravičeno premog V črni dijamant". Ne oziraje se na dejstvo, da je dijamant res ogljik, iu da je izkustvo priznalo premogu isto vrednost kot dija-inantu in zlatu, je danes, času nt rojev, ko je premog ailna ekonomska energija, primerno, da ae ga ceni bolj kot vsako drago kamenje, .
Vprsšanje, ali zamore naša država zadostno premoga vssj zase, na« je napotilo k ministru za šume in rude, ki je bil pri ljubljanski deželni vladi poverjenik zs javna dela, pod čegar prodroč-jem je tudi celokupno rudarstvo — v centralnem montaniatlčnem uradu. Nemala je zasluga sodr. Kristana, da ima danea Slovenija ne samo zase kolikortoliko Še dosti premogs, nego da gs je dsla tudi Hrvatski in zsdnji čss tudi Srbiji. -
. Ns vprašanje, Če se je že kaj odredilo v svrho intenzivnejše produkMje premogs, Je sodr. Kri-stan izjavil:
Prva moja skrb, ko sem prevzel ts resort, je bila, da izvem za stanje naših premogovnikov. Po-svetoval sem se z načelnikom slovenskega centralnega montani-«tlčnega ursds, rudsrskim nsd-svetnikotn g. Pi mat oni in g. Kopačem. Konferiral sem tudi s bivšim poverjenikom za rude In šu me g. Mar kičem iz Sarajeva. Obiskal sem premogovnik v Vrdnl-ku, da vidim na svoje oči, kaj da se ds tsm nsprsviti. Vrdnik Je Jako blizu Bel grada. Konferiral sem nadalje z g. Belančičem iz Bosne In s predsednikom bossns-ke vlade A. ftoloin.
O rezultstu vsegs tegs sem po ročsl ns ministrski seji. Dne 24. se je vršila v Belgradu tudi veli ka konferenca rudarskih strokov njakov iz vaeh krajev naše drŽave, Pozvani so bili na to konferenco: iz Ljubljane g, Hirnat kot šef montauiatlčnega urada v Sloveniji, rudarski predstojnik Kro-pač lz Celja, rudarski poglavar g. Htergar is Ljubljsne, šef rudar-skegs odseks v Zagrebu g. Tata, šef rudarskega oddelka Is Sara je va drg Kure, rudarski komisar Čergoli« iz Vrdnika, direktor pc čujskih rudnikov In strokovnjaki Iz rudarskega oddelka v Bel ura du. Na tej konferenci ae je Izde al načrt za hitro In intenzivno delo v vaeh rudnikih. Na konfe reneo so bili pozvani v avrho Informacije širše javnoati tudi vsi belgrajski časnikarji.*
lej konferenci ae bo olnlr-žavala še druge konferenca .kjer *e poraagavorimo z rudarskimi delavci, da «poznamo tudi njihove zahteve. Stojim na ataliŠču, da *e mora delavca, ki je vaŠen faktor pri vae m delu, poslušati, kaj Is zahteva.
Na temelju sporazuma glede plač in irboljšanja aplošnega nje govega Žlvljenskeiia atanu, ka koršeu mu priatoja kot človeku, je možno račetl s aolidnlm delom. Kolikor l>o drlsver xad»voljnejŠe živel, v toliko bo tudi produkcija intenzivnejša.
Da izvemo »e m potrebo pre-i od turi ri jo, se l>o
kontrolo. Ta kredit je odobren Za bosanske rudnike sem zahteval kredit od 50 milijonov kron, ki bo nedvomno dal take rezultate, da bomo zalagali z bosanskim premogom vae potrebe železnic, i ur ust rije, in privatnih potreb, iz Bosne moremo dobiti dnevno 200 vagonov; produkcijo pa bomo zvi šali še na petsto vsgonov in še več. — Pečujaki rudniki so daja li dnevno 900 vagonov. Podvzel sem vae korake, da to produkcijo obnovimo. To pa zaviai od kvalificiranih delavcev, pravih mi nerjev, ki danea delajo na Šta jerakem v Ijeobenseegrabeti in na Ve«tfal«kem v Uuhrgebietu. V najkrajšem času bomo imeli v teh rudnikih 3000 delavcev pravih minerjev, od katerih se bodo tudi naši naučili. t
S premogovim vprašanjem so v zvezi vss življenska vprašanja. Računati in zanašati se moramo samo nase. Motijo se oid, ki misli jo ns to, da bi dovažali premog iz Amerike, ki bi veljal 1 kg 30 parov (1.50 K.) Zelo važno je, da ae uredi reden promet, od kate-regu je uspeh odvisen. Sedaj te dela na tem, da »e spravi lokomotive in ves vozni materijal v red Poleg tega je potrebno, da ima mo zmožne delavce. Zato se otyo rijo posebne rudarske šole, kjer se bodo v dveletnem kurzu izo brazili rudarji. V to šolo bo treba poslati kar največ Brbijancev.
Za trdno upam, da se na ta na čin prav kmalu naša premogovna kriza reši. Znano je že, koliko premoga potrebuje Železnica; koliko pa ga potrebuje industrija, mlinarska, slsdkorna in tvornice, ki izdeljejo Izvozne predmete, bo pokazala konferenca z industri jalci. Kolikor premoga pa bi ic< manjkalo za potrea domačega o-gnjišča, to se bo izpopolnilo z dri vami. Treba bo seveda pri tem paziti, da se drva hranijo, kolikor največ za industrijske svrhe. — Bel grad bo letošnjo zimo gotovo preskrbljen s premogom.
ta vrate bo veljavna ta Italijo, j "klicala tudi konferenca InduMri. ker v pogoditi i Nemčijo nlao pri Jeleev,
zadete iialijanake meje.	1 l'ver jen sem, «la imamo premo-
Jugoalovanaka vlada, ozirajoča ua v uaŠi državi xa svoje potrebe <»e ns sugeetjlo vrhovnega *\ru dovolj iu da je treba aa*etl «amo mirovne konference, ja dala n« * Intenilvno proizvodnjo. Prva vodila \«cm častnikom jugn*lo. \atiakih čet, da »e morajo l/o^i. bati konflikta s Italijani. V Puri sa ae je namreč Izvedelo, da goto vi Italijanski elementi iščejo vrro
Ubogi naš denar 1 Veliko se piše o valuti, o dinarjih in o kronah, izdajajo se ministrske naredbe, da mora vaak prejeti krone kot dinarje; a vse to je ostalo le na papirju. Če hočeš danes plačati ua pošti v dinarjih, dobiš odgovor: "Sedaj jih še ne, aprejems* mo." Kdsj ps bodo sprejemsii dr*-žsvni uradi obe državni valuti f Zakaj je pa Izšel ministrski ukai, da morajo vsi uradi, javni kot zasebni sprejemati obe državni Valuti? Državni uradniki iu častniki dobivajo plačo v dinarjih. Toda ker jih državni uradi ne sprejemajo v plačilo, se jih mora zamenjati v banki. Tem je pa uradno določeni kurz deveta briga in plačujejo za dinar 2 K 80 vin. država pa računa za dinar 3 K. Sedaj mora trpeli uradnik vso malomarnost oblasti in izgubi na plači.
Zdavnaj bi s elahko tu«li v Ljubi juni kaj ukrenilo, da bi se odpravilo znamke kot plačilno sredstvo. V Zagrebu, Osijeku iu v Belgradu je izdala mestna občina lastni drobiž, da odpravi pomanjkanje kovanega denarja. Znamke že iz higijueičnih ozirov niso priporočljive. Nevedne! »e spozabi, jo uslini z jezikom, in če jo je i-mel poprej kak bolnik v rokah; lahko ua te način zboli.
Sicer pa se bomo menda z znam kami vozili še v Ameriko. Skraj lil čas je. da dobimo ž«* nov denar ker stari že izgleda kot vse kaj drugega kot denar. . .
Jetniki umirajo od gladu, tako
piše "OJas Svobode" v Sarajevu» kjer se v vojnem zaporu nahaja več civilistov. Celih sedem dni nI so žc dobili nič drugega jesti kot kruh. Vojaška oblast fe baje* izgovsrja, da nima kredita za pre-i rano, civilna oblast pa jih tudi noče prevzeti. Tako so ti reveži predaui žalostni usodi, da umira* jo ml gladu. Vladi se je žc odposlal tozadevni protest.
Peraelrocije. lakai "Central-nega partijnkega vi ječa" soeija-llatičke radničke partije (komu-niata) kaže. da so bili vsi člani odbora zaprti, internirani in pregnani. Ae sedsj jih je še polovka zaprtih iu interniranih.
Vrednoet krone. Na borzi v Zagrebu ao (Vnele inozemske vredno te 10 aept. naalednje tečaje: 100 dolarjev — 5.100 kron; 100 čeho-
"Odvzemi mi trideset let," odvrne ta, "pa vidiš, da tekmujem z njim."
Knez je bil že tudi opravljen, ko je došel k njemu Kmitic. Na pragu dvorane ga areČajo gardiat in dva zamorca. Ostal je torej tam pri kuezu.
"Hvala ti, da si se požuril!" reče knez.
"Pripravljen aem služiti vaši knežji miloeti."
"A polk t"
"Je gotov, kakor ste ukazali."
"So li zanesljivi tvoji ljudje?"
"Pojdejo v ogenj in vodo, č« treba."
"Dobro. Takih potrebujem in pa takšnega, kakor si ti. Odkrito rečeno, da računam izmed vseh najbolj na-te."
"Vaša kueŽja svitloatl Znano mi je, da se ne morem kossti glede zsslug s starimi vojaki . . . Ako pa ti-eba braniti drago domovino, se nadejam, da ne ostanem za drugima."
"Jaz nikomur ne kratim njegovih zaslug," reče knez, "daai . . . vtegne napočiti čaa, ko bodo omahovali celo najzvestejši."
"Naj bo proklet on, kdor zapusti vašo kuež-jo svitlost ob času nevarnosti!"
Knez bistro pogleda v lica Krnitica.
"A ti ... me ne zapustiš?"
"Vaša knežja svitlost!..."
"Kaj hočeš povedati?"
"Izpovedal sem se že vaši kežji svitlosti vseh svojih grehov, katerih je taka množica, da ae imam satno očetovskemu srcu vaše knežje milosti zahvaliti za odpuščanje. Toda med vsemi temi grehi vendsr ne najdete jednega: nahvaležno-sti."
Niti verolomstvs. . . Izpovedal si se mi ka kar očetu in jaz sem ti odpustil ne samo kot oče, marveč te začel celo ljubiti kot aina, katerega mi ni dal Bog. Bodi torej radi tega, moj prijatelj."
Knez r.iu prijateljsko poda^roko in mladi vitez jo nemudoma prime ter poljubi.
Oba molčita nekaj časa. Nakrat pa knez u-l>rc svoje oči v Kmitica ter reče:
"Gospodična Aleksandra Bilevič je tukaj!"
Kmitic obledi ter jame nerazumljivo jecljati.
"Nalašč sem poslal po njo*'da napravim vajini neslogi konec... Zagledals jo takoj, ker je že nehala žalovati po dedu. Ne glede na to, da imam danes malo prostega časa, sem že govoril z ro-henskini močnikom."
i avoj., prime za gla-». ,i ». *
"Razločno sem izrazil mečniku svojo voljo, da želim, da ae kmalu vzameta in ti on več ne atue delati ovir. Ob enem aem mu tudi naročil s tem, naj polagoma pripravi dekle k temu. Sicer pa je Še čaaa dovolj. Vae to pa je odvisno od tebe in ja/. mj bom čutil srečnegs, ako sprejmeš to nagrado h mojih rok, kakor tudi mnogo novih nagrad, ka terih si Vreden. Ti moraš zavzemati še visoko stališče. 4% O rešil si, ker si bil mlad. . Za tvoj rod tudi ni prilična služba praporščaka. . . Bržkone 'i niti ni znano, da si ti potomec Kiškov, od katerih izvira tudi moj rod. . . Vzemi to dekle, ako ti je všeč, in pomni, kdo ti jo je dal." >
"Vaša knežja avitloatl Še ob pamet pridem bržkone radi tega!. . . Moje Življenje in moja kri pripada vami. . . Kaj imam učiniti, da se vam skažem hvaležnega? Zaukažite, vaša knežja milost!"
"Plačaš mi dobroto za dobroto . . . Veruj mi ter zaupaj, da vae, karkoli učinim, učinim v splošni blagor. Ne zapuati me, kadar boš videl to delati druge, kadar prevlada zlo in bodo mene samega. . . .H	•
Tu knez nakrat umolkne.	\ V,
"Prisegam!" zakliče navdušeno Kmitic, "in dam vara vitežko besedo, da hočem stati pri osehi vaše knežje avitloati, pri svojem vojskovodji, o-četu in dobrotniku do poslednjega zdihljaja!"
Po teh besedah pogleda Kmitic s plamtečimi očmi kneza ter se vstraši spremembe, jo opazi 114 njegovem obrazu. Lice mu je bilo rudeče. ži-' Ir na njem napete, na ¿elo so mu »topile debele potne srage in oči so se mu čudno svetile.
"Kaj je vaši knežji milosti?" vpraša nemirno vitez.
"Nič mi ni."
Radzivil vstane ter gre urnih korukov h kle-čalniku. Vzame iz njega sveto razpelo, jatne govoriti s krepkim zamolklim glasom.
"Prisezi mi na ta križ, da me ne zapustiš do smrti!. . ."
Navzlic vsej pripravljenosti in gorečnosti ga gleda Kmitic nekaj čaaa z začudenjem.
"Prisezi na te rane Kristusove!. . " sili «a hetman.
"Na te rane Kristusove... prisegam!" reče Kmitic, položivfii prste 1p* sveto razpelo.
"Amen!" doda knez s slovesnim glasom.
Jek je ponovil v visoki dvorani besedo "A men" in nastala je dolga tišina, katero je dramilo Kamo težko dihanje Širokih liadzivilovih prsij. Kmitic ni mogel odtrgati svojega začudenega pogleda od hetmana.
"Sedaj si moj. ." rc$e naposled.

•rov.1 /dr.ivil.t v/llf/iif /Ur.ivje v di u/m ifi
Nered letfic
B
ZAHVALA.
ee ne sms nikdar prezreti, kajti taka zanamarjenoat lariko konča slučajno s dolgotrajnimi boleznimi in aitnoatjo, Id as zelo taiko zdrava. Valadtaga na odlašajte. Bodita si-jvgni, daJih popravit« takqi v

Severa'»
Kfcbey and Liver Reaedy
(Sevsrovo Zdravilo za obiati In jetra) za zdravIjanja takih bolazni kot vnatja ladio ali mehurja, zaatajaaje voda ali goate urina trpljani« pri urinaeiit ali V »lučaju kialaga ialod-ea, o taktih nog m bolačin v križu. U izhajajo IZ bolnih ladic. Na prodal v vaeh lakamah. Ca na 7 6 o in le davka, ali $1.26 in i»c davka.
W. F. SFVtMA co. C ti) A It HA Pil) S. 10 W A
POZOR!	POZOR!
lašal js novi obširni senik
Domačih Znlittnih Zdravil
(priporočenih p« šapnika Kaelppu)
Polog vsakoga adravila Je na kratko razloženo, sa kaj in pri kateri bolezni ae rabi.
Ta cenik bo vodaik k Vi adraviu.
Pilite ponj šs danea brezplačno.
MATH. PEZDIR,
' Spring-field, IU. — Moja naj-izkrenejša zahvala vsem, ki so mi stsli na strsni za časa bolezni in smrti moje soprote
MART KRKMSAR. Posebno se zshvaljujem pevskemu društvu "Naprej," društvu " lllinoia,n štev. 47 in društvu "Zmagonosna krona" štev. 184, SNTJ za kra8ne vence,.katere ao poklonili v zadnji pozdrav in za nji hmnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujem se nadalje tudi všem onim rojakom, ki so poklonili vence in šopke.
Zakasnil sera se a to zahvalo, toda upam, da mi bodo rojaki o-proatili. Kajti udarec, ki me je zadel z izgubo moje drage soproge, je bil tako hud, da je preteklo precej Časa, da sem se zavedel «voje dolžnosti napram rojakom, ki ao pokazali svoje prijateljstvo. Kakor ne bora nikdar pozabiti svoje drage žene, tako ne bom tudi nikdar pozabil uslug, ki ste mi jih izkazali. — Frank Kreražar.— (Oct. 6-7-8)
771, CUrNall__
NBW YORK, N. T.
JE VAŠE ZDRAVJE DNO 2 CENTA?
Ako trpita na nerrdznosti, želodčnih in ladič-nfli bolečinah, zaprtja, splošni sla-1 ^f^g boati, glavobolu. * a»«nimate toka, imate načiato kri, ako ete utrujeni,
pučutite onomogli zjutraj, ako imate bolečino v hrbtu, rheumatizam, pošljite nam pismo a znamko sa 2 centa in
"Prosvota" ftta m ljudstva. Ako as ftriajal s mi Ukdnri, Podpiraj trvovaa, oglašajo T ProsvotL — V
na po
s svojim naslovom in mi vam bomo poslali z obratno pošti, POPOLNOMA PROSTO, popolno tridnevno zdravljenje našega JUVITO zdravila, ki ja aeatavUeno iz čiatih zdravilnih zeliič. Naslov:
JUVITO LABORATORY, Smvtk HlUa Bra»ch S, PITTSBURGH. PA.
VAS VIT
kako se kuha doma pijalaf Is as-šega hmelja in malta m po naših navodilih vsakteri prav lahko ns-reii 10 galonov prava pive za $2.25 v vsa kraja linije. Za pristnost i nkakovoflt Jamči tvrdka: PRANK OOLAR. 6401 tuparior. Oleveland, 0.
Išče se hilmk (janitor) sa urad Slovenske narodna podporne jed» nota. Zglasite sa ▼ gL uradu na 2657—2697 So. Lawndals Ave., ('hicago, HI.	• 1
bodite pametni
moja akrb mi bo. da zopet oživim trlioke premogovniki» odkoder
naj bi ar premog oddajal Železni-1«lovaAkih kron —150d« 181 kron; «»»n tega okraja V»led tega acmjrn funt šterlingov — 211 do 218 rahtr\al na mh.Utraki aejl kredit) kron; en apeleondor — 17» do!
Pošiljajte rai denar pfeko naše banke dokler Je cena kronam
še nizka.
Vi • tem lahkd pomagate svojcem, starišem, bratom In sestram, da nJim pošljete denar ker g denarjem se kupi vse. Pomagajte in to še predno pride huda tirna,, da bodo lahko pripravljeni g vsem.
VI DASTE DVAKRAT AKO DASTE HITRO.
Ako iclitc premeni vaše dolarje v krone storite to sedaj, ker pornt-Je mogoče pride do tega, da boate morali plačati veliko več sanje.
Za
vaa nadaljna pojasnila obrnite ao na
John Nemeth State Bank
ke r. apop.de , Jutolnvani v |treh milijonov dolarjev, da dami 1«1 kron, 100 mark - *0 do 2^1 aj rk«, da osvoje nadaljuj[ terito-1predujem privatnim premogoko-1 kmnItSl lir - 880 do 522 kron
palm podjetjem, ar\rda pod našo1100 lejcv — T** do 242 kron. I
rij ns dalma'niakrm obrelju.
1587 Second Ava^
NEW YORK CITY.