štev. 308
TTfi, v četrtek 4, novembra I9U9.
Tcča] XXXIV
IZHAJA VSAKI DAM —
•k sedsgsh b praznik efe 5-, cfc »—Ssijfcft sfc t. Hm it«T. m prodajaj« p« 3 mrfi. (8 stot.) v saogih
ao&cfe&ni&k ▼ Trsta ia »kolici. Gorici, Kranj«, Petni.
Nsbreiiai, Sv. Luciji, Tolmiam, Ajdov-»orabs-gm itd. Zastarel« itev. po 5 iri. (10 ste*.). m*Jk»t SE RA6UNAJO NA MILIMETRE T iirokssti 1 jjuinas. C EN S : Trgo rimska im strta* oglase pe 8 et. smk, lilitc« zahval«, poslanic«, oglase denarnih. ssToder m ■t. mm. Ze oglase v tekstu Usta do 5 vrst 30 K, vsaka oatMtmm, Trsta K 2. Mali oglan pe S stot. beseda, ns|-pe 40 stat. Oglase sprsjesaa Tn—satsi oddelek mprae* — P!a*«js se takljmčao le aps&vi
in/iMi————Bi
p«O05nega društva „Edinost" za Prfcntrtkoi
MABOĆNIKA ZNAŠA »sesa
on T^i !«> K, psi leta 12 K, 3 meneče O K; aa k*> f»&B brca 4epoelane naročnine, se uprava ne ozira
litiklia m sM«l<sk» ls«*nje ^EDIHOBTI" stan* : »»^ —— l«t&« S &-SO, »al let« S SO ——
aopieš asj M pošiljajo na uredništvo lista. NefraoVs* vama pisma so as sprejemaj« le rskoplai a« os vraisja SSarečaino, ogi&se in reklamacije je pošiljati na upravo litta.
UREDNIŠTVO: sile* Giorgia Galsttl 18 (RarodiH £cm) Isdajat«ij im odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaži fceasorcij Mata .Edimost". - Natisnila tiskarna konsorc§*
lista »Edinost* t Trstu, ml. Giorgie Galatti it. 18. PsUas-fcrsattaKirt rafue Si. 841*652. TELEFON SL 11-57,
BRZOJAVNE VESTI.
Is državnega zbora.
DUNAJ 3. — Danes popoludne so se sestali odseki za poslovni red, ustavni in legit macieki odsek, da se konstituirajo, — Dosedanji načelniki io namestniki ao bili zopet izvoljeni. — Očitek za lajšanje bode, ki ie bil tadi eklicsn, da se konstituira, ni bil »klepčen. — Konstituiranje se bo vršilo jutri.
Shod čeških državno- in deželnozbor-skih poslancev,
PRAGA 3. Shod vseh državno in dežel-nezberjkih poslancev ter členov gospodske zbornice je izdal preglas, v katerem se radi sankcijocirenja jezikovnih zakonov za čisto nemške dežele izreka najglobokeje ogorčenje, ker je s tem kršena enakopravnost nenemčkih narodno«ti. Preglas izreka vladi nezaupnico in napoveduje najostreji boj.
Trgovski promet med Avatrijo in *	Ogrsko.
DUNAJ 3. — Trgovsko ministerstvo razpošilja statistični izkaz o blagovnem premetu med Avstrijo in Ogrsko v meseca septembru. Po tej statistiki je znašal v tem mesecu u vez iz Ogrske 110*6 milijonov krcn in izvoz na Ogrsko 126 24 milijonov kron. V tem letu je bilo do konca septembra, utoženo iz Ogrske za 819 5 milijonov kron blaga, a uvoz na Ogrsko 952 2 milijonov kron. Provi-zoričaa trgovska biianca za mesece j&nuvar do vstevši september t. 1. kaže torej aktivo 132 7 irii-jooov kion, preti 98 8 milijonov kronam v enaki perijodi prejšnjega leta.
Tnriki izletniki v Pragi.
PRAGA 3. Sinoči so dospeli s?m mlado-turški izletniki. Na pcstsji so jih sprejeli zastopniki oblesti in trgovske zbornice.
Trgovska zbornica je dala sinoči gostem na čast root.
PRAGA 8. — Č eni turške potovalne družbe so dane« prtdpoiudne pričeli z ogledavanjem različnih gospodarskih naprav in drugih znamenitosti.
ELADNO 3. Djnes ob 8. uri z utraj je dospelo sem v spremstvu avstroogrskih častnikov, ki so jim prideljeni, 45 časnikov turške potovalne družbe, da si cgledajo livarno jekla in tovarno krogelj delniške družbe Pol-d hiitt?. Udeleženci izleta so se vozili iz kolodvora v livarno, kjer so si podrobno ogleda i ped vcditvGm strokovnjakov posamezne oddelke.
Pri dineju, ki ga je napravilo ravaateij-stvo na čast obiskovalcem, ]e rekel generalni polkovnik Tewfik beg, da so se prepričali, da obstoji v Avstriji zavod, kojega izdelki brez skrbi lahko tekmujejo z angležkimi in amerikanskimi izdelki, ki »o veljali doeedaj v Turčiji za najbolje. Izrazil je nado, da se i*cimiio nove zveze. Ob 1.30 popoludne so odpotovali turški gostje nazaj v Prago, kjer so te poa&li k tovarni strojev delniška družbe v Karlmu. Tam so vzbudile vojne kuhinje njih posebno pjzcrncsf.
Proglas carja Menelika.
ADIS ABEBA 3. (Ag. Štefani). — Dne 20. oktobra je bil v navzočnosti glavarjev rodov pročitan proglas carja Meoeiika. V tem proglasu oponinja Menelik glavarje naj zvesto slažiio njegoveom nasledniku, ki ga je
PODLISTEK
Zlata Praga.
Predaval na I. družinskem večeru „Slov. čitalnice" g. dr. Egon Stare.
Malo mesto praško.
Največ spominov na slavno češko zgodovin j ie r. hranjenih na Malem praškem mestu. Znamenito je bilo M*Jo mesto praško, in znamenito )e tadi sedaj. Se daces prebiva v tem dežu mesta vsa stara alavnoznana historična ilebta. Komu niso zoana imena: Scfcvvarzecbergov, Lo^ikovicev, Thunov, Kolovratov, Wa!dsteinov, Schonbcrjov itd. ? V«e te rodbine še vedno bi?a]o na Mali strani. In kdor je ridel vse te idilične kote Maieatran-ske, vse zanimive p&lače čeških šlahticev, vso to arhitektonično krasoto d) podrobnosti, ta nikdar ne pozabi na vse to!
V sredini Male Strani je širok trg. V iredi tega pa se nahaja spomenik w <*a»t maršalu Radeckemn, ki ie bil rodom Čeb. Škupiaa vo akov nosi kip Radeckega. Kip je delo umetnikov Jožefa in Emanuella Masca, ter je ves spomenik vlit iz tepor, zaplenjenih ▼ Piemontc.
Kajzncmsnitejši okrasek in posebno redek zgodovinski spomenik je glavna cerkev
določil v osebi L'di Jeassu ter naj zagrnejo vsakogar, ki bi hotel zasesti presto!. Ras Tesama je bil potrjen kakor varuh prestolonaslednika. — Proglas Menelikov so pn vsej deželi viprejeli mirno.
Poraz socijalnih demokratov na municipalnih volitvah.
LONDON 2. (Reuterjev biro). Glasom konečnih rezultatov municipalnih volitev v Londonu in tsdi v pokra inab, je bila socijalna demokracija povsod poražena.
Velik požar.
TIFLIS 3. Židovski del mesta Sarah je pogorel z vsemi skladišči io predavalnicami vred. Škc da je okolu dva mil. rubljev.
Zrakoplov stvo.
KOLIN 3. Zrakoplov „Zappelin ILU je prispel samkaj ob 9. in pol uri predpol.
Revolucij onarci v Nikaragui poraženi.
NEW-YORK 6. Tukajšnji nikaraguiški konzul je orejel brzojavko predsednika Falajra, da so vlsdae čete porazile revolucijonsrce. Porotna razprava proti goepej Steinheil.
PARIZ 3. — Danes opoluđne je pred porotnim sodiščem pnčela kazenska razprava proti g^spej Steinheil. Obtožba se glasi na premišljen uboj, izvršen na materi in soprogu.
vrš'tev zapričetih in za gradrjo novih želez* niških prog v Srbiji.
Carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo.
BELIGRAD 3. — „Trgovski Glasnik", glasilo srbskih trgovce*, je priobčil članek, v katerem govori o možnosti, da se sklene carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo. Med drugim pravi: Zdi se, da namerava Arstrc-Ogrska obnoviti s Srbijo pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe, ki so bila svoje-časno pretrgana. — Na Dunavu priznavajo važnost eventuelne carintke zveze med Srbijo in Bolgarijo, ki bi zavzela 100.000 kilomet. balkanskega ozemlja. Bolgarija je bila vezana na Avstrijo le po neznatnih gospodarskih interesih, a tklep carinske zveze bi bil prvi korak za zvezo balkanskih narodov. Ocenjeni list zaključuje, češ, da je Avstro Ogrska s svojo dvojno politiko kakor agrarna ia in dustrijalna država v nevarnosti, da povsem izgubi balkanski trg.
BELIGRAD 3. — V kratkem prično tukaj pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Srbijo in Bolgarijo. Od bolgarske strani je za pogajanja pooblaščen odposlanec Tošev.
Srbski prestolonaslednik v Sofiji.
BELIGRAD 3. „Dnevni list* javlja, da se v dvornih krogih govori, da se prestolo naslrdoik Aleksander teh dni poda v Sofijo posttit carja Ferdinanda. Ta pot prestolonaslednika ▼ Sofiio je baje v zvezi z njegovo zaroko s hčerjo bolgarskega carja, princesinjo Evdoksijo.
Demisija beligrajskega metropolita.
BELIGRAD 3. —GoTori se, da odstopi beligr&jfekt metropolit in da se umakne v samostan.
Novo srbsko posojilo.
BELIGRAD 3. Novo srbsko posojilo se uporabi deioin* za nabavo orožja in vojnrga materijala za srbsko vojsko, deloma za ao-
Male Strani — cerkev Sv. Nikolaja, postavljena v dobi največjega narodnega propadanja. Nekdaj je služita ta cerkev češki narodni husiUki cerkvi, pod oboji.; toda po bitki na Beli Gori, ko so bile v tla poteptane narodne svetinje, j-a bila to prva cerkev, kjer se je vršila služba božja .po starem dobrem obi-čaju", k«kor se je govorilo tedaj. Cerkev je biia potem oddeljena jezuitom. V tej cerkri, prezidani začetkom 18. stoletja v bogatem jezuitikeni baroku, kjer so v prejšnjih časih narodni husiUki duhovniki propo vedo vali božjo besedo v materinskem jezika, začeli so jezuiti propovedovati v nemškem jezika. Cerkev je prekrasna stavba italijanskega sloga. V sredini je prelepa z bakrom vlita kupola, ki jo je videti z vseh strani Prsge. Prebogata je tadi notranjost te cerkve!
Del glavnega trga ostal je do današnjega dne nespremenjen, tako, da do danes eksisti-rajo starodavni oboki pri nekaterih hišah. Ena teh hiš je igrala ▼ 17. stsietju veliko vlogo v češki zgodovini. Ta so se zbirali češki gospodje — protestanti, ki so bili po podlem činu Albrecbta Valdštajcskega obglavljeni.
Vsled svojih arhitektoničnih posebnosti, vsled svojih stavbenih krasot je Zlata Prsga pra«a šola za novodobne stavbenike. Od zgodnje getike, stroge gotike, pozne gotike, ali t. zv. Vladislavskega sle ga, italijanske re-nesance, posebnosti t. z. češkega sloga, do bogatega jezuitskega baroka in moderne stavbene umetnosti je t Pragi vse sastopano
PARIZ 3. Posebni poročevalec „Matina" poroča iz Aten, da je kralj izjavil, da ostane dokler se bo postopalo ustavnim potom. Sicer se zdi, da žele vst, da kralj o&tane. ker bi bil sicer Se tako silao zapleten položaj narav-1 nost nerazmoten.
LONDON 2. Iz Malte poročajo, da so štiri angleške vojne ladije pripravljene, da1 tako) odplu ejo v grške vode. Ladija „Ocean" je odšla danes zjutraj.
LONDON 2. O predzgodovini zadnjega upora pripoveduje grški list „Neon Asty" sledeče: Tipaldos, ki je igral veliko vlogo v vojaški ligi in je bil predsednik enega njenih odsekov, je že začetkom avgasta zahteval najskrajneje odredbe, češ, da se preporod Grške ne more izvršiti brez prelivanja krvi. Približno teden dni pred puntom je pripovedoval kapitanu Zimbrakalisu, da ata poslanca Stratos in Alexandris v pogovor v ž njim sprožila misel, aaj liga postopa skupno z vsemi strankami, da se vrže vlado in se io nadomesti z mešanim kabinetom, v katerem bi bila dva Častnika. Tipaldos in Zimbrakalis sta se podala potem k polkovniku Zorbasu, ki je odklonil političen vdarec. Nato ie Tipaldos na svojo roko storil znane nadaljne korake.
ATENE 3. Neki topniški častnik je na ulici zlostavljal kraljevega prokuraterja nekega provinci]alnega sodišča, baje radi tega, ker je prokurator v neki rodbinski stvari častnikovi napravil neko krivico. Častnika so zaprli.
ATENE 3. — Sinoči so orožniki pri Kalzisu ujeli štiri pobeglih pomorskih častnikov, mej tem ko so ti pod nekim drevom spali. Na svobodi sta še oba voditelja upora, Tipaldos in Domesutika.
RUSIJA.
Kokovcev pojde v Tokio.
PETROGRAD 3. — Car je prejel iz daljnega Vztoka brzojavko finančnega ministra Kokovceva, v kateri ga ta prosi dovoljenj«, da se sme podati v Tokio, da bi tam nadaljeval pogajanja, pretrgana vsled umora kneza Ito. Minister je takoj dobil dovoljenje in tozadevno pooblastilo.
Vses'ovanska razstava v Petrogradu.
PETROGRAD 3. — „Novoje Vremja" prinaša vest, da je car odobril načrt za vseslovensko razstavo v Petrogradu.
Proti germanizaciji na državnih
Govor drž. posl. dra. O. Rybara na protestnem shodu dne 30. oktobra 1909.
Naša borba za Jednakopravnosl Odkar smo se mi Slovenci jeli udeleževati javnega in političnega življenja v monarhiji, povzdigamo svoj glas za narodno in jezikovno enakopravnost tudi našega naroda slovenskega, kakor vrstnika med enakopravnimi narodi. V tem boju za enakopravnost «mj imeli na strani učiteljev v dragih Slovanih, potebno pa v Čehih. Opravičenost te zahteve izbaia iz naše konstitucije, iz toliko-
v obili meri iu v najrazličnejših varijacijah. In kdor ima čut za krasoto, se ne enlnrat razveseljuje nad bogastvom izbere. In radi tega nahajamo v Pragi tudi mnogo krasnih hišnih pertalov umetniške vrednosti.
Znamenita je na Mali Strani tudi carkev pri Sr. Tomažu iz 13. stoletja. Še bolj znamenito pa je za to cerkvijo nahajajoči se pivovar pri S 7. Tomaža s svojim črnim pi-, vom. In kakor imamo v naših vinorodnih krajih posebne gcurmande za dobro vinsko kaplico, tako ima Praga tadi svoje znamenite znalca in izvedence glede piva. Pivova ren je v Pragi na izbero. Da imenujem samo nekatere: Smicbovska, Branicka, Naselitu, Schorflakovska, Vinogradska pivovarna itd.
Zanimivo je na Mali Strani tudi na-mestje Valdštajnsko z Valdštajnsko palačo. V tem obširnem vojvodskom sedežu je bilo nekdaj živo in veselo. Danes je tu tiho! Nikjer onega prejšnejega razposajenega veselja in prejšnjih bogatih zabav češke žlahte. Notranjost palače je prekrasna, sosebno lepa je pa svetovno znana odprta dvorana .sala terrena" s krasnimi fresk? mi in drugimi sta-rodavcostaii. Okrog palače je krasen vrt in park, pristopen širšemu občinstvu.
Z Valdštioakega nsmestja vodi nlica istega imena. V njej so mnoge palače zvenečih imen davnih starih rodov, Če bi hoteli pripovedonati o vsakem od teh rodov, morali bi pripovedovati vao češko zgodovino. Kajti Malo mesto praško je kameniti zapis češke historije, je kronika vsegs, kar se je godilo v
krat citiranega č'eca XIX, naših državnih temeljnih zakonov od 21. decembra leta 1867.
Ali vklj'nb vsemu lepemu naielu tega §. da so vai narodi enakopravni in da so vsi jeziki enakoveljavni, da ima vsaka narodnost neomejeno pravico do svobodne gojitve svoje narodne individuvalnosti — smo po 40 letih, odkar je bilo to načelo zakonito uveljavljeno, še vedno tam, da proglašajo nekatere narode inferijornimi, nekakimi državljani II. kate.-gorije.
Mej te baje ioferijorne naroda uvrščajo soiebno tudi nas Slovence. Toda naš položai je tak, da se nam ni boriti samo za nsrodno in jezikovno ravnopravnost, ampak celo za svojo eksistenco, za svoj obstanek. Da-si bi nas morali upoštevati ne le po našem številu in naši važnosti za državo, marveč tudi p» jasnem besedila zakona, se mora tlačeni narod naš na lastni zemlji boriti tudi za košček kruka, ker ne spada med privi* legirane narode.
Ko smo v prejšnjih letih zahtevali enakopravnost v šoji, uradu in vsem javnem življenju, smo mislili navadno na sodno, politično io finančno upravo — na državno urade sploh.
Na železnice pa nismo mislili, te niso prihajale v pošte v. Umevno je to, ker je bila železnica na naši zemlji večinoma v rokih privatnih podjetij, in sicer kapitaliatov se sedežem izven države. Po naših deželah je tekla železnica, ki so jej akcije v rokah ptu-jih kapitalistov, izlasti fra cozkib. Mislili smo, da ti ptuji bogataši niso dolžni jemati obz ra na narod, po čegar ozemlju tsče železnica, mislili smo to tembolj, ker smo videli, d a niti naša lastnavlada ne spoštuje jezikovnih pravic našega naroda.
Nu, v zadnjih letih smo vendar toliko vspeli v boju za jezikovno ravnopravnost, da je vlada vsaj nekoliko odoebala in smo dosegli, da so posebno sodni uradi začeli vsaj v neki meri poslovati v našem jeziku. Začali so vsprejemati tudi slovenski pisane vloge ia jih reševati v tem jeziku. Tudi politična uprava je do neke mere jela uveljavljati princip, da uradniki morajo poznati jezik ljudstva.
Na šolskem polju smo mi tržaški Slovenci sicer še jako na slabem, in nismo še dosegli, kar nam gre po pravu in zakona. Ali v druzih pokrajinah, izlasti v naši osrednji pokrajini, smo tudi na tem polju napravili korak naprej. Tisti časi so vendar minuli, ko so učencem obešali osla na hrbet, ako so se drznili govoriti v svojem materinem jeziku. Ali tudi na tem polju nam manjka še veliko: nimamo še srednjih, strokovnih, trgovskih, obrtnih in visokih šol, do katerih vseh imamo neoporečno pravico.
V občinskih uradih smo lepo napredovali. Do pred 40 leti so na pr. na Goriškem, kjer ni bilo niti enega Nemca, naši obč esk: uradi uradovali skoro izključno nemški. Danes je to drugače. Neši napori niso bili brez vspeha: danes uradu:'ejo naši občiniki uradi v našem slovenskem jeziku.
Državne železnice ;n Slovenci.
Žalostno, najžalcstneje pa je še vedno v upravi železnic.
Do nedoigo temu je tekla po naši zemlji skoro izključno le južna železnica, ki jo
tej zemlii; od tu so prihajali vsi impulzi, tu so se stekale vse niti zgodovinskih činov. Toda vzadaj za Malo stranjo rišejo se pred nami Hradžanj, kakor bi hoteli reči: „mi smo skupai živeli-.
Toda, postojmo nekoliko pri eni palač! To je palača Knezov Furstenbergov, nad katero se tiho vzdigujejo stolpi in stolpiči. Ta palača je tudi taka Maloatranska pripovedka, v kateri tiho spi poezija davnih dob v objema krasote.
To je ta poetični čar, s katerim nas očarujejo te palače: lepo zaokrožene, na več strani zakrivljene streha s tihimi linami, znaki, in umetniško izvedene stopnice, katero direktno vodijo v naročje krasnih zelenih vrtov. Kolikor zakrivljenih streh, kolikor mrež, portalov in znakov, toliko radosti in veselju se ti smeji iz davnih dob tu v diskretni tišini skritih vrtov.
Značaj malostranskih hiš je v obče karakterističen in tipičen. Zakrivljena streha, arkirji, polno oken z bega tirni okraski, lep portal, vse pa zlito v umetniško celoto. Nekoliko zelenih dreves, divje vino po »tenah : to je dekoracija Malostranskih pripovedi k.
Bog ve, kako dolgo bi govonl o t h ulicah maloitranskib, v katerih se, kadar zapada tam žarek solnčae svetlobe, razgoreva prepereli kamen! Kako rad bi se človek udajal sladki poeziji tega mesta, toda čakajo nas še kraljevi HradŽsny, Staro mesto s svojim znamenitim rotovžem in moderna Praga.	(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. 308
V Trsta, dde 4. novembra 1909
je bila državna oprava v svoji neumljiri kratkovidnosti prepustila p tuj emu kapitala. Ti ptaji kapitalisti se sereda ne brigajo za nas in nase potrebe; njim je le do tega, da vlečejo čim lepša dividende, da imajo čim veči dobiček.
Državnih železnic je bilo tedaj le malo. Imeli smo progo na Serpelje in pa nekaj kratkih malopomembnih prog na Kranjskem, ki so zahtevale le malo uradnikov. Io ker jih je bilo le malo, se niso mogli uveljavljati in niso mogli nastopati objestno in ošabno. Bili so bolj krotki, mirni in skromni. In ker so videli, da jim je potrebno, so tudi gledali, da se viaj kolikor toliko prinče našemu jeziku.
Z drugo železniško zvezo Jesenice—Trat pa je prišlo v deželo veliko Število železniških uradnikov; njih število se je ogromno pomnožilo. Toda žalostno dejstvo je, da so ti uradniki ne-le po veliki večini nemški, ampak da celo kolikor le možno pritezajo tudi nemške delavce.
Sedaj smo še le prav videli io občutili, kakov važen faktor je železnica ne le za promet, torej v gospodarskem pogledu, marveč tudi za ves narodni razvoj. Videli smo, kako so železniška ravnateljstva — protežirana od osrednje vlade —• začela ■ širjenjem germanizacije potom železnic.
Niso to fraze, narekovane morda od narodnega so*ražtva, ako vspričo germanizacije, ki se je začela z otvoritvijo zveze Jesenice -Trit, pravimo, da stojimo vspričo živi jonskega vprašanja.
Od kakih 1000 kilometrov drž. železnic pod upravo tržaškega ravnateljstva ni niti en mater na neslovenski zemlji izvzemši kratko črto Tržič - Červinjau. La končne postaje, kakor n. pr. Trst, so na jezikovno mešanih tleh. Sicer tečejo te železnice po čiito slovenski zemlji.
A sedaj poglejmo: kako je s personalom na teh progah, kakov jim je službeni jezik in kako se postopa z našim domačim ele* mentom!
Nekoliko statistike.
Dovolite, da vam podam malo statistike, ki sem jo bil predložil tudi že v interpelaciji v parlamentu, na katero pa — po stari navadi — nimam še odgovora.
Na ravnateljstvu državnih železnic v Trstu je:
a)	200 uradnikov. O i teh je:
160 Nemcev,
23	Slovencev, 10 Lahov,
7 Čehov in Hrvatov.
Ali na važnih voditeljnih meitih ni niti enega domačina: Slovenca, Hrvata ali Italijana,
b)	270 poduradoikov in pomiožnih m)čij (diurnistov itd). Od teh je:
160 Nemcev, 50 Lahov, 50 Slovencev, 10 druzih narodnosti.
Tu je Slovencev sicer nekaj več. To pa le zato. ker se za take niže uradniške kate* gorije Nemci se potezajo tako.
Sedaj pa poglejmo, kako je zunaj, izven ravnateljstva, na progah, kjer so železniški organi v neposredni dotiki z ljudstvom, s strankami, kjer je neobhodno potrebno, da uradniki poznajo deželne jezike, da morejo direktno občevati s strankami, ker sicer ni tistega zaupanja, ki je mora imeti ljudstvo do uprave železnic.
Na progah je :
a)	966 uradnikov. Od teh je:
116 Nemcev, 92 Slovencev,
24	Hrvatov, 33 Lahov.
b)	2600 poduradnikov in nižjih vsluž-bencev (kondukturjev, vratarjev, poduradnikov za promet, talegr. čuvajev, magazinskih vsluž-bencev itd).
Med temi 1000 Nemcev, ki so večinoma poslovodje, vlakovodje, strojevodje, vodje majhnih postaj itd.
c)	Tudi med delavci je mnogo Nemcev. Iz boljših delavcev se rekrutirajo kondukter j i, magaz. pazniki, torej sploh poduradništvo.
Tu je razmerje sicer nekoliko bolje, ali krivica je še vedno velika. Percentualno število domačih uslužbencev še vedno niti od daleč ne odgovarja pravici.
Kako*1 rečeno: tudi med delavoi na progi je Nemce t, ki izpodrivajo domači element in jemljejo kruh domačemu delavcu. Natančnih številk seveda ni možno podati, ker se razmere na progah menjavajo od dneva do dneva.
Na nekaterih postajah so začeli postaje-načelniki in nič vrednih razlogov poditi naše l,adi iz službe iz klicati nemške delavce.
Da se to godi proračunjeno in ziste-mstično priča že dejstvo, da so vsa važna in vodilna mesta zasedena od Nemcev, Ti že skrbe izza zelene mise za invazijo z Nemci. I a to delajo tem laglje in drzne je, ker vedo, da s tem postopajo le v dnhu direkcij in ministerstva. Načelniki in njihovi namestniki 8 oddelkov na tržaškem ravnateljstvu so vsi Nemci, razven enega pod-n« čelnika. — Na železniškem ministerstvu je 953 uradnikov ia med temi — nobenega Slovenca.	(Pride fte).
„Hrvatska Zajednica'*
se imenuje novi list, ki je minole nedelje začel izhajati v Sarajevu. „Hrvatska Zajednica'* bo izhajala vsacega četrtka in nedelje kakor glasilo „Hrvatske narodne zajednice" za Bosno io Hercegovino, ki se je ločila od neslo vanske politike nadškofa Stadlerja in njegovega lista „Hrvatski dnevnik". „Hrvatska Zajednica" ima nalogo, da pripomore k gospodarski in kulturni por z ligi bosanskih Hrvatov, da bi tako reelnim delom pripravila oživotvorenje hrvatskega državnega prava. Ker so se vse dosedanje borbe v Bosni vodile na podlagi verskega šovinizma, izjavlja SH. Z.", da je nje verski program: spoštuj tuje, svojim se diči! Torej program krščan-ke znoiljivoiti. _
Razburjenje na Češkem zbog sankcljonlranja lex Kollsko-Axman.
Posl. Mastalka je imel volilni shod, na katerem Je rekel med drugim :
češki poslanci niso mogli preprečiti sank* cijoniranja narodnih zakonov za štiri nemške pokrajine, a sankcija provzroči v deželi veliko agitacijo, ki bo z9lo slična oni, ki so jo bili provzročili Nemci za časa Badenija. Sankcijo teh zakonov se ima smatrati za enega najso-vražnejih činov, ki so bili napravljeni proti češkemu narodu pod sedanjim vladarjem.
„Den" glasilo dr. Kramara je bil zaplenjen, ker je objavil nekatere seštevke iz Ma-s tal ko ve ga govora.
„Videnski Dennik" piše: Češki poslanci znajo sedaj, kako se imajo zadržati napram ministerskemn predsedniku Bienerthn. On si bo pač prizadeva?, da bi dovedel parlament do delovanja, s tem, da si prizadeva doseči sporaznm za zasedanje češkega deželnega zbora, a ostalo bo le pri poskusih. Češka politika je pač napravila od Badenija sem mnogo pogrešk, a na d a jamo se, da ne store pogreške, da bi paktirali z vlado, ki je odvzela Češkemu levu en del njegovih pravic. Čeiki politiki se ne smejo več pogajati z enim Bienerthom._
Reorganizacija agrarne stranke na Goriškem.
x Agrarna stranka na Goriškem je imela dosedai strankino vodstvo (3 členi), osrednji odbor (12 členov) in izvrševalni odbor (36 členov.)
Taktične pogreške, ki jih je za krivila stranka v ravnokar miaolem volilnem boju, so postavile to najmlajšn politično stranko na Goriškem pod alternativo : ali razsnlo, ali reorganizacija.
Vodstro se je odločilo za reorganizacijo po načinu narodno*napredne stranke.
Potemtakem se je sklenila ustanovitev deželne, okrajnih in krajevnih organizacij. — Pristaš stranke je vsakdo, ki priznava nje program, vsprejeti na shodu zaupnikov 17. januarja 1908, in ki plačuje strankin davek po 10 stot. na mesec.
V stranki delujočim osebam nekmečkih stanov ne dovoljuje stranka za njih stan nobenih kompenzacij.
Krajevne organizacije se ustanove v vsaki vasi, kjer je le 10 strankinih pristašev. — Okrajne organizacije se ustanove za vsak politični okra) posebej.
Za centralo stranke in vodstvo kakor de* želna organizacija veljata predsedaik in tajnik vse stranke, kakor tudi vsi členi okrajnih odborov.
Bližnja prinodojost pokaže, ali bo kaj kruha iz te moke in ali ne oitane preosnova agrarne stranke le na papirju?
Kakor smo doznali iz gotovega vira, se je g, dr. Franko odpovedal vodstvu agrarne stanke, da-si strankino glasilo v zadnji številki o tem ni&esar ne poroča.
Revolucija v Koreji.
Z umorom knaza I to je začela v Koreji ustaja, ki bo v kratkem obvzela celo to nesrečno deželo. Umorstvo Ita je bilo kakor signal za ustanak, ki naj bi pridobil tej nekdaj neodvisni državi zopetno samostojnost. Po končani vojni z Burijo so uveli Japonci v Koreji pravo strahovlado.
Umerao je torej, da se Korejci temu upirajo, kolikor le morejo, a če se pomisli na silno Japonsko vojno silo, nam bo takoj jasno, da je tu vsak nspeh ustaje popolnoma izključen. Po dosedaj došlih poročilih se omejuje ustaja dosedaj na okolico nekedanjega glavnega mesta Seula. Na neko železniško postajo poleg Seula je naskočila četa 200 Korejcev, ubila postajenačelnika in vse japonike uradnike. Ustaja se širi dalje in zavzema vedno večje dimenzije. _
Slovanske novice.
Đon Frano B u 1 i ć, spljetski poslanec, naslovil je na predsedstvo parlamenta pismo, v katerem pravi, da mu čast oe do-! vol uje, da bi se udeleževal dela parlamenta, dokler se mu ne verificira njegova volitev. Proti njegovi izvolitvi so rekurirali namreč spljetski Smodlakorci.
Dalmatinski namestnik Nikola pL Nardelli je bil te dni v Dubrovniku ter je na tamošnjem glavarstvu ▼sprejel uradnike, katerim je priporočil, naj v uradih rabijo izključno hrvatski jezik. Kdor ni še popolnoma zmožen hrvatskega je sika, naj se takoj nauči, ker italijanski jezik ne prihaja več v p o štev kakor uradni jezik.
I Baznasrbska sokolska dru štva so prijavila svoj prihod na slovanski sokolski izlet, ki se prihodnjega leta priredi v Lvovu, o priliki slovanske ametniške razstave.
Poljaki bodo tedaj slavili namreč 500-letnico poljsko-slovanske zmage v Grunvraldu nad nemškimi križarji.
Dnevne vesti.
Naš podlistek. Dostojevskega roman „Igralec". Spretno slovensko pero je prevelo iz ruščine za naš podlistek prekrasni roman nesmrtnega Dostojevskega: „Igralec". Našim čitateljem ne bi mogli nuditi lepšega darila! Dostojevski! Tega ruskega velikana pozna od davnaj ves civilizirani svet.
Njegova veča dela „Bratie Karamazori", „Zapiski iz mrtvega doma", „Zločin in kazen", „Ponižani in razžaljeni", „Besi", »Idiot", „Vojna in mir"; „Iz mrtvega doma" so doživela na stotine izdanj v vseh svetovnih jezikih. „Igralec" je manjše delo Dostojevskega, ali zato pravi biser ruske literature.
Proti „Edinosti" I Iz Sr. Križa na Vipavskem nam pišejo:
Tudi naši častiti očetje kapucini so se spravili na „Edinost". Minolo nedeljo je neki kapuc'n prepovedoval vso uro proti umazanim Časopisom. Med časopisi, ki so na indeksu Castitih očetov križkih ka pucino v, je na prvem mestu „Edinost".
(Tako naš dopisnik. Mi pravimo samo: Mi pa ostajamo povsem hladni, ker imamo zavest, da so ti napadi brez stvarnega opra-vičenja in le posledica strankarske strasti. Tolaži pa nas zavest, da ima ogromna večina našega Ijudatva dovolj kriterija za pravično sodbo. Op. ured.)
Pol. društvo „Edinost" ima v soboto ob 3. uri popoludne v prostorih „Slov. čitalnic:" važno sejo, na katero so vabljeni vsi odborniki.
Imenovanja. — Carinski asistent Pavel Vordoni je imenovan carinskim oficijalcm v X. čin. razredu. Cariniki praktikanti Alfred Protivensky, Josip Čer me 1 j in Fran Semič carinskimi asistenti v XI. čin. razredu.
Razpisano je mesto sluga na trgovinskem oddelku tukajšnje c. kr. trgounske in nautične akademije.
Za sobotni koncert ženske podružnice dr. sv. C. in M. raits zanimanje od dne do dne. Saj pa bode umetaiškega užitka v izobilju. Naslajali sa bomo na ljubkem glasa našega slavčka govpe Mire Costaperaria-Dev in na izbornem vojaškem orkestru (50 mož) pod voditvom nam iz sinfjničnih koncertov prirejenih v našem „Narodnem domu" dobro znanega kapelnika g. Teple ga, K temu pride še plemenit nam*m pomoči naši prekoristni družbi. Kdor ima le kaj smisla za glasbeno umetnost in srca za našo šolsko deco, gotovo ne pozabi priti v „Narodni dom" dne 6. t. m.
Zveza Gregorčič Pajer. „Slovenec" poroča, da bo večina goriškega deželnega zbora razveljavila mandate v kuriji slovenskega ve-leposestra. To smo mi zelo radovedni, kje je ta večina ? Ali slovenski klerikalci in fajdu-tovci ? Ti menda ne. Na vsak način torej ne more biti govora o drugi večini, katero tvorijo slovenski klerikalci in italijanski liberalci. A vendar so vedno trdili, da ne obstoji med dr. Gregorčičem in dr, Pajerjem nikaka zvezal Ako je pa ono poročilo v „Slovenca" resnično, sledi, da je taka zveza ne-ie obstojala, ampak da taka zveza še danes obstoji!
Vdova don Karlosa. Sinoči ob 11.45 je z italijanskim vlakom dospela v naše mesto vdova pok. španskega pretendenta don Karlosa, Marija Berta B sorbonska ia se je nastanila 7 hotelu Delorme.
Ljudska predavanja v Trstu in okolici. Podpisani odsek javl|a, da priredi prihodnje predavanje v Skednju in sice: prihodnjo nedeljo dne 7. novembra. Predaval bo g, deželni poslanec dr. Wilfan o predmetu: Zgodovina Trsta. Med predavanjem se bedo projecirale krasne skioptične slike, posebej naročene zato predavanje.
Škedenjci 1 Dalavci! Pokažite z obilno udeležbo, da se zanimate za napredek in izobrazbo, ker le v tem leži naša rešitev ! — Uro in kraj naznanimo pravočasno.
ODSEK za Ijndaka predavanja.
Goljufije na podlagi hazardnih
Iger.
Ž a več časa kroži zvečer po mestnih krčmah, posebno v onih niže vrste, nekoliko precej sumljivih oseb, ki s premeteno igro, takozvavo „ditale" goljufajo lahkoverne ljudi, ki se dajajo zavajati, preslepljeni od lahkega dobička. Omenjena igra obstoja iz treh lončenih piramid. Gre se za to, da dotičnik ugane, pod katero teh piramid se nahaja krogljica iz voska, ki jo skrije tisti, ki ima igro v rokah. Ta krogljica je pa tako narejena, da ostane popolnoma skrita notri v piramidi, tako da igralci izgubijo postavek v 90 na 100 slučajev in mnogokrat zaatne svote.
Ta goljufiva igra se je igrala sinoči v krčmi Miloša Staniiitf, v ulici Crosada št. 12 in žrtvi sta kila Peter in Elija Parović, oče in sin, stanujoča v ulici Crosada št. 7. Oba sta v omenjeni hazardni igri izgnbila ISO K. Takrat je bil pa aretiran goljuf — neki
22 letni Marko Perišić, doma iz Derniša v Dalmaciji, ki je brez dela in stanovanja.
Tržaška mala kronika.
Prekanjeni tatovi. Anton Parenzan, prodajalec mornarskih plaščer za dež ima svojo prodajaloico v ulici Lazzaretto vecchio št. 12. Predvčerajšnjem zjutraj so neznani tatovi v njegovi trenotni odiotaosti z železaim drogom ostranili železno omrežje pri oknu prodaj al-niče io ukradli dva plašča, vredna 40 K. — V zahvalo so na licu mesta pustili železni drog.
Poskus samomora. 27. letni delavec Ka-rol Aberle iz Celovca, stan. v ulici Altana št. 4 je predsinočoem z neke tolerančne hiše v ulici S. Fdippo hotel skočiti na ulico. Na vpitje žensk je prihitel redar, ki je moral šiloma odvesti nesrečneža na bližnji inšpektorat, k j ar so konšiatirali, da ni isti pri čisti pameti. Pozvani g. Treves ga je dal spraviti v opazovalnico.
Predrzen tat. — Siaoči je gospa Marija Biirkler, stanujoča v ulici CMogna št, 24, šla s svojim otrokom po ulici Giotto (ki je zelo slabo razsvetljena). Kar nakrat jej je neka oseba iztrgala iz rok torbico in to s tako silo, da je gospej ostalo v rokah držalo. Gjipa je od straha skoraj omedlela. Nekateri paianti so tekli za lopovom, katerim se je kmalu pridružil tudi neki redar, ki ga je na Acqne-dottu aretiral. Aretiranec je Avgust Riaretz, star 27 let, nekdaj postrešček sedaj pa težak, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. V torbici, ki so jo našli pri Riaretzu, je bila batistova rutica in 23.26 K denarja. — Pri Riavetzu so našli tudi delavko knjižico na njegovo ime, ki je pa na več mestih bila popačena. — Riavetza so sereda stavili pod ključ.
Tatvina. Iz stanovanja v pritličju hiše št. 14 v ulici Acqaedotto, je bilo včeraj popoludne ukradeno gospej Valburgi Rosiegger več rjuh, par blazin in druge sobne oprave v znesku 40 K.
Konj ga Je brcnil. Konj je včeraj dvakrat brcnil 19 letnega rožnika Feliksa Val-marina iz Rocola št. 916 ia ga hudo ranil na prsih in v spodnjem delu telesa, Valmarin je moral v bolnišnico.
Oj ta ljubezen! V torek zvečer je 23letna Waiy Matlich, stan. v ulici Media št. 35 izpila precejšnjo dozo hipermangtnata, Zdravnik z rešilne postaje jej je prožil prvo pomoč in jej rešil življenje. Vzrok kakor navadno pri takih mladih dekletih — nesrečna ljubezen !
Sinoči ob 6. uri je bil pazrsn k 33-letni zasebnici Virginiji Colla, stan. v ulici Chiozza št. 18. zdrarnik z rešilne pestaje. Colla si je namreč hotela rzeti ž'vljenje s tem, di je v kuhinji odprla plin. Zdravnik jej je za sedaj rešil življenje. Vzrok — nesrečna ljubezen!
Na pomolu Giuseppina je bil včeraj ob 5. uri popoldne aretiran delavec Marer Goins, star 36 let iz Izole, stan. v ulici G. Gozzi št. 5, ker je na neki jadrenici ukral dva prazna scdSka za pivo, ki sta bila lastnica Jsdr. špedicij. družbe.
Nezgoda na delu. Včeraj zjutraj je težak Jernej S uga, star 33 let, ko je z nekega voza prekladal deske, poneirečil na tem delu: vse deske so s3 z voza zrrnile nanj in mu zlomile levo nego. Zdrarniška postaja ga je dala spraviti v mastno bolnišnico.
Skočil z drugega nadstropia. Včeraj ob 4.30 zjutraj je g. Hecrik Rella, star 48 'let, vpokojeni uslužbenec c. kr. glavnih skladišč, stanujoč v ulici S. Francesco d'Amsi št. 38, L nad. skočil z enega okna svojega stanovanja na ulico. Došel je takoj zdrarnik z rešilne postaje, ki je ukazal nesrečneža v ambulantnem vozu prinesti v mestno bolnišnico. Nesrečnež je pa izdhnil, čim so dospeli v bolnišnico, ker mu je bila počila lobanja.
Rella si je hetal že pred več leti vzeti življenje, vsled česar je tudi oslepel na obe očesi. Io ta grozia nesreča je gnala sedaj moža v samomor. — R?lla je zapuitil pet otrok.
Povožen. — Včeraj popoladne je v ulici Sanitk na voglu ulice Felice Venezian prišel pod neki voz kuhinjski pomočnik v meatni bolnišnici Alojz Solito, star 64 let stanujoč v ul. Panfilo Castaldi. S slito je dobil poškodbe na raznih mestih telesa. Prvo pomoč je dobil na zdravniški postaji. Ni hotel pa, da ga prepeljejo v bolnišnico, marveč je rekel, da se hoče zdraviti doma.
Loterijske številke, izžrebane dne 3. novembra:
Brno	83 85 72 7 52
Iuomost	31 46 11 14 9
Koledar In vreme. — Danes: Karol Bar. škof. — Jutri: Caharija.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 19° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zvečer veter.
Vremenska na poved na Primorsko: Oblačno s polemičnimi padavinami. Hladai vetrovi. — Temperatura mila. Počasno boljšanje._
Naše gledališče.
Tri dni zaporedoma predstave: to je rekord, ki ga je doieglo naše gledališču ia ki se spopolnjuje s tem, da je bilo gledališče na dreh teh predstav skoro razprodano. Od kodi ta velika sprememba na bolje ? Modra in spretna režija je vzbudila v igralcih zaupanje v samega sebe in stem stremljenja po
V Trstu, dne 4. novembra 1909.
»EDINOST St. 308
Stran HI
napredka, a posledica je občinstva do sposobnosti
todi vseskozi dober obisk.
*
* *
V nedeljo smo videli reprizo angležke borke „Nioba". Repriza bliza na isti višini kakor premijera.
rastoče zacpanje Mirko Dežela, blagajnik; teh. Iran Zorman, gledališča in od knjižničar; teb. Anton Ozvald, gospodar;
teh. Joža Jelenec, časnikar; teh. Drago Le* skovšek in teh. Fran Zelenko, namestnika ; klasične med. Ivan Jarečko ia pravnik Fran Semrov, je bila preglednika.
Posebej Ak. društvo „Slovenija" na Danajn je
bi bilo omeniti, da so pojedini igralci signr-	izvolilo za svoj 82. tečaj sledeči odbor: neje ia konsekventneje izveli svoje aloge, do- Predsednik: T. Fran Ks. Zavrnik, stud.
čim so bili easambli pnd nivojem premiere,	vet.; Podpredsednik: T. Ivan Ssjovic, stud.
Občinstvo pa je bilo najbolje razpoloženo in	inr.; Tajnik: T. Stanko Novak, stud. iur.;
je osobito aplavdiralo mojsterski io z fino	Blagajnik: T, Stanko Stor, stud. iur.; Knjiž-
umetaostjo izvedeni igri gospe režiserke Danilove in gosp. Laaića. Obisk sicer ni bil tako številen kakor na premijeri, vendar pa po volj en.
*
* *
Uprizoritev žaloigre „Mlinar in njegova hči" je privabila nepričakovano obilo občin-stva; da-si se je ista igra ob isti ari uprizorila tudi v Rojanu in pri sv. Ivanu, je bilo gledališče razprodano.
Po naši sodbi je uprizoritev te igre tako ?spela, kakor še menda ne na tem Telik del zasluge g:e izborni režiji g.e Danilove, ki se v obče opaža in hvali pri vsaki igri
ničar: T. France Albreoht, stud. iur.; "A* H var: T. Danilo Korden, stud. inr.; Gospodar : T. Joško Tavčar: stud. med.
Namestniška mesta so začasno prazna. Pregledniki:
Vekotlav Zalokar, stud. med.; Tone Debeljak, stud. phil.; Radolf Perhavc, stud. phil. _
Darovi.
Tržaški moški podruž. sv. Cir. in Met. odru. je v pc čaščenje spomina Maknmiljana Možeta daroval Jakob T. 5 K, v isti namen so nabrali po pogreba v „Narodai gonilni" pri Sr. Jakobu 25 K 36 stot. — Izročil je de-Da je gospa Danilova svojo manjo nlogo naf sosp. Bolonič. — Srčna hvala! — Bla-krčmarice izborno izvela, ne treba posebej gajcik.
naglašati.	\ — Gospodična Ncč Zofija K 10 v spo-
Glavno ulogo mlinarja Čarnota je igral min P°*. očeta, mesto cvetlic na grob o Vseh g. Bratina, ki je jako lepo pogodil trdosrč- svetih. Da bi našla več posnemalcer. Denarje nega očeta in skopuha in je tudi ta nje- aložen v T. P, H. gov nastop pokazal, da letos vidno capre-	-- ..	~ ___
duje	i Vesti IZ Goriftke.
Naša ljubka Mekindova je pokazala, da	Roditeljski sestanek v Lokvi. Dae 24.
je v njej igralskega talenta tudi za tragične	oktobra popoludoe po službi božji je prire-
uloge. Pohvaliti ;e njeno konsekventno igro	dilo učiteljstvo tu zopet roditeljski sestanek,
in primerno modulacijo glasu izlasti ob	V prostorni dvorani starega „Tabra" se je
smrtni sceni, kar belež:mo pri njej kakor na-	zbralo precejšnje število očetov in mamic, da
pr^dek.	sleda iz vaj ao jem govornika g. uč.telja A.
Gosp. Potrato v vlogi Konrada je dobro	Hreščaks. Vnanjih udeiežnikov ni bilo, razen
pcgodil nesrečnega ljubimca. Opozoriti pa ga	povirakega uSitelja-voditelja.
moramo, da tudi v strasti treba umerjenosti.	G. predavatelj je podajal v svojem go-
in za izražanje efekta je nevarno pretiravati	TOru navodila, kako naj se psskoša sanirati mimiko.
G. Lešić je mirkantio interp?liral svoji dve mali ulogi zavrnjenega ženina in duhovnika. V prri ulogi je kaj lepo markiral zadrego zavrženca. V drugi ulogi je podal pravi dostojanstvenega, blagega in tolažiSfga
i?
žalostae nravstvene razmere domače • bčioe. Z večkrat trpko, a Id p*e'eiaićm besedo j-i žigisal žalostne p jave alkoholizma ia lavoe nemorale. Z vzgledi ie dokazal njih pogubne vplive na nežno mir dino. . ...	j Pozival je navzoče, naj skrbe z\ vzgojo
duhovcika. — Maska in mimika sta bili iz- ivojih potomcev, naj varojejo nežao nedolžno ▼«tn».	mladino škodljivih aol vov omenjenih zaitruo-
Tudi gospica Puceljera kaž j letos razve- Jjevalcsv. Sroje predavanje je zaključil z ape-seliivo m viđao napredovanje; žapanjo je iom Ea jaVQe (blasti, na župauitvo, naj tu podala prav čedne.	priskočijo na pomoč. Sorejete so bile pri-
lfto velia tuli j?lsd3gDip'.c3 Z3ie3mkove, nseroe resolucije o nadzorstvu mladine poki j« v svoj: igri kazala vso ganljiro ljubezen BQba5 ob nedeljah ia praznikih ter ob priliki ia skrb za svojega nesrečnega sinu. Vidi se, javnih pesw.
da &e čim bolj udomačuje ca o3ru. _	PosIu§alstvo je z napeto pDzornostjo s'.e-
G. Bolcslavtki v ulogi krčmarja m ne- dlo gjvornikovim izvajanjem. Pokazalo je, da zca-i tip na našem oiru. V takih ulogah je umeva T5žaost nasvetovanega ter se razšlo v on — kaior se pravi — popolnoma doma. jnadij da B3 1Q dom% 8krbaema ,argtvu
G. Vavpotić je mlad talent, ki dobro teg4 bisera našega, posreči obvarovati mla-obeta. V ulegi klepetavega grobokopa je bil dia0 pogube ter 10 u,poiobifci za dostojno in kai simpctiSen. Tuii oitalo osobje je prispelo človeka ?redoo ž;vienjei
k vsoehu igee.	t	—
S edajič šo besedo o našsm obČinst?u. j Prav važen Kakor napreduje naše gledališče, napreduje !je
činitelj pri prehrani otrok
, . ,	„Kufeke", ki poobfežni vsebini redilne
tadi občinstvo v ukosn in dramatičnem razu- isa(m drjVede do krepkega razvit.a mišičevja rasnu. Opažati je da mu g:edališka zabava ne1 -	— -
obstaja le v samem smehu.
* *
O veseloigri „D/a srečna dneva", ki je doseg a v torek popoien, sijajen vspeb toliko g'ede igre same, kolikor glede izvajanja, pa tudi giede obiska, spregovorimo nekoliko
jutri.	Spectator.
*
* *
Prihodnjo nedel o vprizori naše gledališke igro visoke umetniške vrednosti ; in sicer dramo „Galeotto" španskega mojstra Doo Joie E:hegaray-a. Naše gledališče nas je že v Unski sezoni seznanilo z umotvorom tega dramatika: „Nižava", ki je še gotovo taaš-mu cbSicstvu v jako dobrem spominu po krasnem vb pehu, ki ga je dosegla. O tej drami, ki spada k svetovnemu repertoarju, spregovorijo še natančneie.
Društvene vesti.
»Učiteljsko društvo za Trst in okolico"
vabi avo,e pevke in pevce k vaji, ki bo danes, 4. t. m., ob 5 uri pop. v „Slavjanski čitalnici* v „Narod. domu". Telovadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL ^
v Trstu
—s
Ker je ob petkih jahalnica oddana, ima jf.balci oddelek vajo danes zvečer ob 7. uri. Novi iahači dobro došli.
Čitalnica pri sv. Jakobu. Danes četrtek
vaja za moški zbor. Jutri petek vaja za žen-cki zbor in odborova seja.
Glasbeno društvo „Trst" vabi vse svoje
sodelujoče člane, da pridejo v soboto zvečer v društrene prostore. I*totako vabi vse one, ki žele pristopiti k pevskemu zbora ali k or-kes ru, naj se oglasijo v soboto zvečer ob 6 in pol v društvu (al. S. Sebaitiano 6. I.) najkasneje pa do 16. novembra, da se pripravijo za prihodnji nastop. — Klavirski te-čai ie otvori dne 15. t. m. Učenci se lahko jrVijo vsaki dan od 8—9 ure z?ečer v društvenih prostorih. V petek odborova seja- K tej seji so vabljeni tudi p. n. izvršujoči č.ani.
Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi je
i2*o:ilo na občnem zboru dne 27. vinotoka svoj odbor takole: teh. Janko Mačkovšek, predsednik; med. Brmncn Wcir , podpredsednik ; tek. Gaitar Dežela, tajnik; pravnik w
in kosti. „K u f e k e" je prebaven tako lahko da ga cslo lahko prenese najslabotnejši dojenčkov želodec. Ob tai prehrani se nikdar ne porajajo motenja prebave, odstrani pa tudi hitro pri otrokih tako pogosto nastopajoče črevesne katarje, driske, ter bije vanje i. t. d.
Prostovoljna prodaja zemljišč.
Na predlog gospoda Antona Gaber i% Š^ofjeloke hšt. 14 prodala se bodo vsa njegova zemljišča (FINFARJEVO POSESTVO) to je vložek štev. 20, 21, 22, 268 in 339 kat. obč. Škofjaloka, št. 77, kat. obč. Sopotnica, št. 61 kat. obč. Puštal, št. 108, kat. obe. Suha in štev. 193 kat. obč. Godešič, na javni nadrobni prostovoljni dražbi.
Posestvo obstoji iz hiš štev. 14. in 15. v mestu in štev. 13. na Studencu z žago, mlinom in fužino, iz pristave v Karlovcu, iz travnikov, njiv in gozdov.
Vodna moč na jezu je konstantna, ima okrog 100 konjskih sil in se bi lahko dala izrabljati tudi za kako električno napravo.
Dražba se odredi
na dan II. novembra t. I.
in se bo pričela točno ob 9. uri dopoludne
v notarski pisarni v Skofjiloki, ter se bo — razun pri gozdih — če se bo izkazala potreba, nadaljevala na licu mesta.
Izklicna cena za posamezne predmete je razvidna iz dražbenih pogojev, ki so vsakemu na ogled v navedeni notarski pisarni. Prodajalec si pridrži pravico skozi tri dni, prodajo odobriti ali ne.
Vsak dražitelj ima pred ponudbo polo-ložiti 10% izklicne cene kot varščino. Prvo polovico kupnine je plačati v 14 dneh, drugo s 5°/0 obresti pa v 3 mesecih.
Zemljiško-knjižno zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice ohranjene ne glede na prodajo.
ŠKOF J ALOK A, 29. okt 1909.
NIKO LENČEK
c. kr. notar kot sodni komisar.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 ;š,8lrrau inkrat na 8an svež kruh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bi Škoti posebno za Čaj ; ima razne flaa visa In llksrjs v buteljkah in
fine desertne bonbone. 8prejema naroČila za vsakovrstne torte, kr o kante itd., kakor tadi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZ* PLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk.
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
rij E
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ul. Stadion it 6 - Telefon 22-85 (Min gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. — Jedilne sobe. — Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — Popolne opreme in posamezni deli.
i
Hiiiliiiiilililiiiiilair
Pozor! NI. LEVI Pozor!
Trst - Via della Beccherie 22, vrata it. 13
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
IVAN KLUN
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na lastni račun : : ::: prodajalno jest vin v al. Commerci&le štev. 15,
ter se priporoča slav. občinstvu v mestu, posebno pa onemu v okraju ^korklja za obilen obisk.
P0ŠIUATVE NA DEŽELO.
Slovenci Irsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
žganjarno in zalogo
v Trstu, ulica Ghega št 10
s slov. napisom, ki vsacega Slovana razveseli. Točim nafinejši dalmatinski tropinovec po Kron 1*20. (Za trgovce cene primerno znižane). Točim tudi druge likerje. — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v nadi, da velia beseda Svoji k svojim! Lastnik Gajo Bonefačić
ANTON SKERL
mehanik, saprlseienft lavedeaeo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev- I*
Zastopnik: tBTarneJolajjiotfltoles Jncfe"
Sapeljava in caloga »lektrldnlh bto&Aot, luči io prodal« l'£ vofocoT, ranofonoT, in fonogr&fov. Zaloga priprav ca točiti piw Latina delavnica ea popravljanj« liv. itrojtr, kolu, tnotoiol« U a
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON Štsv. 1734.
LASTNA HIŠA Teiefon št 262
LASTNA HIŠA r.: Telefon it 262
Največje narodno spedicijsko podjetje na Kranjskem
JOSIP SKERLJ
Ljubljana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vsa v spedicijsko stroko spadajoča naročila, f^* katera lzvrii tofino ln solidno
: po najnižjih cenah.
Po neuerletno ulsokili cenah
se regrat kupuje blago za moška ln ženske
Obleke. Temu se lahko izognete, ako naročite blago direktno pri torarni. Zahtevajte tedaj bre-plaćao poiiljatev moje
zbirke jesenski! io zimi nzorcev.
Imam v zalogi samo najboljše blago zadnjih novosti.
FranzSchmidtJagerndorflQ3
Avstrijska Slezlja.
O P P 9 0 ")
Sprejme se
takoj krojaški pomočnik. Via Lavatoio štev. 5, Kelemenič.
1854
I nifrono Cnoin dimnikarski mojster na LUVrCilb OUolU, Opčinah štev. 167, se priporoča zaradi dela slavnemu občinstvu tržaške okolice.	1953
Josip
Qtnlfa mizarski mojster, Trst, ulica OlUlTa Belveder« iuv. 8. izvršni*
mkovntu mizsraks dela:
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVfl
Spalne in jedilne sobe na isbero
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. !
Telefon St 71 Romano IV
Cene stalne in zmerne.
Hova prodajali'Alpinista!
V soboto 2. t. m. se je odprla v Trstu,
ul. S. Ssbastlano 7______ ______
(D. Arnstein) edina v tej stroki, ker je bogato založena
z vsemi popotnimi potrebščinami
(kakor kovčegi, torbice itd.) dobro poznane tovarne FRANZ ZELLER na Dunaju in sploh vseh usnjatih predmetov. Specijaliteta : Potrebščine za vsaki šport.
Nepremočljivi angl. plašči
tirite Booiltof P. fraiteBteiii 4 Sons.
Cene zmerne. Telefon 1395
Gins^ Waldner
H TRST - UlICO HedlO 3 - TRST M
Zaloga jelovoga lesa ■ prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bako ve ga in jel. lesa.
Iiben vsakovrstnih obloženih ln oatrnienth I predmetov 1» lmkavaga ln Jelovegn lee* Itd. ^ |
Bosata Izbera oDiožKoo. - Lopate za peKarie.
Stran IV
»»
j&julnOBT" St. 308
V Trstu, dne 4. novembra 1909
RESTAVRACIJA
PASSEOIO 8ANT' ANDBEA i«. 38
Toči izvrstno pivo, vino I. vrste. Dobra kuhinja. Velika dvorana in posebna B EvTfinnP bivši lastnik gostil, soba za društva !■ LijUVCl::: ALLA STELLA.
.Ml AIITICH1 CflMPI ELKI"
00
E sklepu omen am, da je bilo navzoče tudi ostalo Iokavsko učitelj s tvo in zastopano tudi domače razumuištvo.
Opravičiti se oa moram, ker sem nekoliko kasen, ali boije enkrat nego nobenkrat. Čakal sem io gledal po „Edinosti", a ker le ni bilo ni<5, sem napita! teh par vrstic, da pokažem svetu, da je v nas še precej življenja.
Iz Šempolaja Daues smo ustanovili tu zavArovaloico goveje ž'vine za občini Slivoo in Sempolaj. D a žel ni revident nam je obrazložil pjmen te pri nas potrebne zavarovalnice, na kar se je vpisalo nad 40 udov. Začasnim predsednikom je bil izvoljen g. Kozmins.
Na naslov c. k. poštnega ravnateljstva. Oddal sem pismo poštni nabiralnici v Robijah, naslovljeno na Vrh p. Robije, a vat,-dralo je odtod na pošto v Trst, kar spričuje p šini pečat in šele cd tam so je poslali na pošto v Rubiji. Slišal sem, da na pošti v enakih slučajih pojasnujejo, da Rabijo so vas nekje ca Krasu, a tuksjšni poštni urad da je Rubbia, Pribito pa je, da v ckrcžje tega poštnega urada spadajo le slovenske va«i in dokler bodo tod prebivali Slovenci (iz*z mši sedaj poštarja) bodo pitati in izgovarali le Robije.
0 odkritju spomenika Favergesu v Pod-gori smo poročali pred kratkim in smo pc-vedali med drugim, da se županstvo in ata-rešinstvo ni udeležilo oficijelnoga »sprejema gostov, ker da sploh ni bilo obveSčeno, da se ima rečena slovesnost vršiti. Po natančnejših informacijah pri vodstvu veteranskega društva smo doznali, da v tem pogledu ne zadevlje odbora veteranskega društva nobena krivda, ker je pravočasno ukrenil za obvestilo podg^r kega župana.
Da je pa rečeno vabilo došlo županstvu ie le p&r dni pred slavnostjo, na tem je ktiv dostavljale ki pa ne spada v veteransko diaštve.
K sklepu apopolnjuTemo svoje takretno poročilo v toliko, da g. Simčič, ki si je stekel posebnih zaslug za postavitev tega spomenika, ni tafnik, ampak blsgajnik in višji načelnik veteranskega društva za Gcriško-Gradiščansko.
Vesti iz Istre,
Štiridesetletnica čitalnice v Puli. Čitalnica v Puli bo slavila dne 7. novembra štiri desetletnico svojega obstanka. Ob 11. mri predpoiudne bo svečan spominski govor v mali dvorani „Narodnega doma". Oi> 1. uri eventuvaltii skupni obed. Ob 4. uri popoludne v veliki dvorani ljudska zabava z različnim progrfimom.
Ta jubilej je — lahko rečemo — zgodovinskega pomeca za razvoj naše stvari v mestu puljcken. Č tainica je mati sedanjim društvcm v Puli. Skrcmno je bilo to društvo skozi več let; in vendar so se v tesnih nje prostorih pcra-ale misli in impulzi za delo, ki se je danes mogočno rasvilo v raznovrstne socijalne organizacije, o kakotšoji nekdanji snovatelji čitalnice gctovo še sanjali niso.
Društvo je imelo pred leti msl, ali dober pevski zbor, v katerem je sodeloval kakor tenorist tedanji korporal in pomej! — operni pevec iSučar. Družico je prirejalo ▼ dvorani „ipo lo* razne veceiice: plese, koncerte in dramatične preditave, ki so bife vedno dobro obiskane.
Tudi načrti za prve poskuse javnega narodno* političnega ureljavljenja — udeležb® na volitvah na Puliščini — so se snovali v nekdanji skromni Čitalnici.
Sedaj slavi torej to društvo svojo Štiri-desetletnico ob vse drngačnib, popolnoma spremenjenih, ugodnejših okolnoitib. Nekdaj se je društvo potikalo po tesnih in zatublib sobicab, danes ima svoj sedež v ponosnem „Narodnem domu".
Končno naj zabeležimo še jedno dejstvo, ki mora sosebno Slovence zanimati v visoki meri. V prvih letih svojega obstanka je bila puljska čitalnica po veliki večini slovensko društvo. Predsednikom je bil n. pr. nekaj let sedann ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici, Štefan Križni č, tedaj šolski nadzornik v Puli. Hrvatstvo na Pulj-ič;ni, sosebno pa v mestu samem je bilo šele v prvih začetkih dramljenja, po velikem dela
je bilo še v popolni nezavesti. Členi čitalnice pa so se rekrutirali iz mornariških, oziroma arsenalokih krogov: iz slovenskih uradnikov in inteligentne}1 h delavcev.
- Ne le. ker v obče sočutstvujemo z brsti Hrvati v litri ob vsrkem veselem in žalostnem do godku, marveč tndi zato, ker je s postankom in prvimi začetki delovanja društva-jubilarja spojeno v veliki meri tudi slovensko delo: čestitamo nuljski čitalnici od srca in želimo, da bi tudi v bodočnosti vršila svojo mitijo, ss-*eda povečano in razširjeno v tisti meri, ka-
kor se je povzdignilo v Puli Slovanstve splch.
Iz Boršta nam poročajo. Utopljenec, o katerem ste poredali včeraj da se je utopil, je bil Joiip Zoller, imenovan „Pepele", star 45 let, iz Boršta St. 16. Bil je od mladih nog slaboumen in se j« klatil vedno okoli. Najrajše se je držal v Skednju, kjer ga gotovo vsakdo pozsa.
Minulo nedeljo je bil v Boršiu pri svojem bratu, a po obedu se je napravH v Bo-lirnec, od kjor je bil namenjen v Škeden:, Ob dteh pepolunoči pa je prišel orožntk obvestit brata, da so ga cašli mrtvega v bli-ž ni tovarne opek v neki mlakuži, ki je bila komaj meter g'oboka in pol metra Široka. L?žal je na roke oprt z glavo naprej v blatoi mlakuži. Imel ie samo eno rano na temenu, katero je dobil cb pcdcu. Zdi se vsakomur čadno, kako je mogoče, da »e je nesrečnež utopil v ori mali mlakuži. Prenesli so ga v mitvašcico v Boljunec. Baje pride sedna kc-micija, ker obstoji sum, da se je zgodilo hudodelstvo.
Pokojnik je bil, kskor rečeno, cd malega elsbrutvec, a zelo miren in ni storil nikomur tla bes?.
Ii
sil:
II
Mali oglasi
^^^^ čuvajski pes, mlad m velik, barve črno - rumenkaste. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi v Štorklji štev. 539.	1946
Zatekel se je
QnHsi čedno opravljena, z dobro hrano, išče se O U Ud pri mirni stranki. Ponudbe pod „Slovan" na upravništvo tega lista. Prednost: v bližini »Narodnega doma".	1956
llhirolon in P°P™vljatelj glasovirjev se pri-UUI! nlCv poroča slav. občinstvu. Trst, ulica Lazzaretto 44, I. n., Viktor F i 1 i p i C.	1955
Ionom clll7hn «> ™»taija skladiSčarja (Ma-IouIšHI Oiu&uu gazinerja), ali hišnega mizarja. Poročen brez ctrok. Z večletnimi BpriČevali z čisto minolostjo. Govorim slovenski, nemški in italijanski- Naslov pove Ins. oddelek Edinosti._1938
rialai/nifta Okovih vesel išče zmožnega UO Id VIII Ud delavca (veslarja) in učenca, ki bi hotel učiti se tega dela. Ponudbe pod „Veslarstvo" na Ins. odd. „Edinosti" O936)
_ I lad 40-teiei Tspeft liliji lafl 40-leien Tspeh. I ■
PASTIGLIE PRENDINI
I
od ogolunjene sladke ikorje.
Izna ditelj in izda'at lj P. PEENDINI v Trstu.
::: Zdravniško priporočeno proti :::
grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in govornikom čist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI
Is t vsen boljši! lekarnu t Trstu ii Evroji.
Zahtevajte vedno „Faatiglle Prendlni".
nami ie ia poiareiaala! |
d "-----------------
R Nova prodajalnlca ur In dragocenosti J
j a. bucher
(ex drug Drag. Vekjeta) oosaO fttev. 3* — TMV
lunin mitiis šuti]n 111» nun.
lajati !zk»r zlata nI*«, irtkralm, drifsnHiV hi Žepnih ur. Kupuje !■ mmJ«]« staro staio In »rikro z novimi predmaU. — SpreJ earoceo Ia popravlja vsakovrstno, srekmloo . ia Žepa« are.	Gomo s
J
Sedemnajstletna
i?če službo kot kasirka, prodajalka ali v kaki pisarni. Pisati je ped „Dalmatinka" na Inseratni oddelek Edinosti.
Qlll7hn	kot risar v tehniški pisarni ali
OIU£UU kot zidarski mojster pri kakem stavbi nskem podjetju. Ponujam dobra spričevala. Dovršil sem Btrokovno šolo v Ljubljanu Star sem 28 let Raslo v Josip F u r 1 a n v Studenem pešta Postojna.
1939
7o\nna krompirja* zelja, česna, čebule in sladke £4IUyd repe, August Z o 1 i j a, Trst, ulica deli' Olmo štev. 12.	(2001
Fotograf Anton Jerkič
Štev. 10, Gorica, Gosposka ulica štev. 7.	1835
Umt p
Interesantna !! NOVOST!!
Nesavsdno presenečenje.
ATtomatlčao Tžisalo
„REGENT".
Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka.
Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje k 1 roko.
Z enim pritiskom ogenj in luč.
Cna z opisom vred : 1 komad E S 30; 3 komadi K 7.75 ; 6 komadov K 15-—; 18 komadov K 87-—. Poitnlne proste poSiljatve, ako se poSlje denar aaprej ali pa po povzetja.
ALOISSCHAUMANN Kn^'S
PO POVZETJO STANE 30 STOTIN K VEČ.


Cerkvena pesmarica
za učence slovenske \judake šole, zložil Danilo Faj-gel, I. zvezek, izdaja za organiste 1 K 20 vin., izdaja za učence 40 vin., ki je pottjena od naučnfga mioister-stva in priporočena od c. kr. okrai. šol, sveta v Sežani, se dobi v trgovini a. likar v Semeniški ulici v Gorici
W
NOVO POGREBNO PODJETJE t^SS?1
v Z bogato opreno za vsako- COPSO 49 (Piazza Goldoni) vrstni pogreb. "VC in prodaj alineo mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sycc
Prodaja na debelo In drobno.
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke.
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Zafaga izgotovljenlh oblek !■ ~— manifakturnega blnga —
Ala MONĐO
Preseljena Iz Barrlere št. 33
v nI. deli* Jstria štev. 8 (Sv. Jakob)
Velika lzbera moSkih, dedkih la otročkih o-blek. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce spodnje hlače, nogovice, pleteoine, ovratniki zape stoiki, ovratnice itd. itd. v bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rume-nih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzmernejših cenah.
DANIELE PILLIN
TSIST - uiioa Acquedotto
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in ■ živega apna.
Tovarna cementnih plošč in
zaloga oglja za peči.
BBSBBSI!
Mn^nonin m slavnemu občinstvu da sem HdZlldllJdlM prevzel gostilno „AL VIGILE" ulici Coroneo 3. Toči Be pivo Dreher in vina prve vrste; izvrstna kuhinja. Priporoča se N a z a r i j Grižon.	(1944;
Edina od c. kr. namestništva avto riza-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov In vseh mrčesov, stenic in vse* drugih živalic
CARLO JENULL
Delafnioa In ztloga TRST, ulica Tesa
Kislo zelje M
prve vrste 100 kg brutto K IO —, Krastavce peverone itd. — pošilja po poštnem povzetju
M R. Linek — Znnlm, CešRo,
T?EDXi =
Kostor:
«kladišde oblek za moške in dedk®
Trst, via S, Giovanni \6, i. n,
(zraven Bestarraelje Cooperattva ex Hftcksr*
prodala na mesečne ali tede&ske obroke obleke In površnike m moške, perilo itd.
flajdogovomejše eene, POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampab v prvem nadstropju
Crnesto |attolmi
TRST, ulica tluoui 451, naj.
Trgov, in obrt. komiBije v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, gostilen, pivovarnic, vinotočev, žganjartn in vsake male obrtnije, kakor tudi najemodajl
javnih lokalov, dvorcev, stanovanj, skladišč In hlevov. Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk.
Fino
urar t at^iu
ima svojo
no ;o ptofia-m
V TKSTU ul. Vlnc. Balllil 13
Tivitm Ir delavaica pohištva la stavbanih Izdelkov v SOLKANU pri ■= Girici.
mf Solkan
I Mizarska zadruga v Solkana
Ii	____I_5 _ ______II	7AI OT.E t
ZALOGE:
HOTEL BALKAN
Osrednje ravnateljstvo.
70 aoby elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• POČKAI L KOGL.
ZALOGE i REKA, VI« Pile 2
SPLIT, MMvejefcall
Brz.: ZADRUGA • Trs': Telef. it. 1631 iRterurbaa Žage v Seteski (Bohinj)
Letna produkcija i-K 1,000.000
HOTEL BALKAN