179. številka. Trst. v ponedeljek 7. avgusta 1899. Tečaj XXIV. ,,Edinost" iehaja dvakrat nn itnn. ruun ne<1elj in praznikov, ijutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih i^hnjn oh M uri s} n t raj. Narodni 111» /.»urin : Ohe tadanji na leto . . . icld. 21 — Za «amo večerno izdanje . 12 — Za pol leta. (Vtrt leta in n»mfncit rav.merno. Naročnino j« plačevati naprej. Na nn-ročhe brez p ril o« ene naročnine »e uprav« ne i>r,ira. Na drobno ne prodajajo v Trstu /jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pon^leljske r.jutranj« številke po 2 nvč. lfven Trata po 1 nvč. več. EDINOST [Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon »tv. H70. 4 nvč, V edinosti Je mač Oglasi *p računajo po vr*tuli v petitu. Zh »cA-krmno naročilo primernim popustom. Poalana. oaiiirtiiie« ili javne zahvale, .lomači n«ri M*i it«l «e računajo po pogodbi. V*i ilopiai naj ^e poSiljajo u rcdniil vu. Nefrankovaiii doptai «e ue »prejemajo. Rokopisi *e ne vračajo, Naročnino. rt*kliimarije in -»tliine sprejema upriivniAtvn. Naročnino in ojrlaae je plačevati 1im*o Trat. 1'rndnKhii in tiskarna *** nahajata v ulici Carinila Stv. 12. I'pravništvo. ud-pravnifttvo in sprejemati je iiiseratuv v ulici Molili piccolo Stv. Ji, II. nad^tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Ischl o. popoludne so prispeli semkaj kralj Kristijan Danski, nadvojvodinja Elizabeta iti knez Kumberlandski. IVtrograd h, Franeoxki minister /a vnanje stvari, Delcass^, je dospel včeraj semkaj ter se podal takoj k Muravjevn. Rini 5. Zdravje papežu Leva XIII. je do cela povoljno, čeprav nekateri listi razširjajo vznemirljive vesti, Rllli 5. Ministerski predsednik Pelloux se povrne v Kim 'še le jh> 16. avgustu. Te dni se poda isti v Berolin, kjer se snide z Bulowom. To potovanje da je nekak odgovor na obisk Del-cassč-ja v Petrogradu, čeprav se zatrjuje v političnih krogih, «la pojde Pelloux le podpisat konvencijo, sklenjeno v Haagu. London 5. Rusko poslanstvo oporeka odločno bajki, razširjeni po pariškem dopisniku lista »Times«, da seje car Nikolaj II. naveličal vlade, da hoče odstopiti v prid brata Mihajla ter da je potovanje Delcassč-ja v zvezi s to namero Nikolaja II. London 6. Glasom brzojavke iz Manile so se Filipinci pri Sv. Bernardu polastili amerikanske ladije »Saturnu«« ter jo zažgali. Kemies ;». Z vsakim vlakom prihajajo množice radovednežev. Ob 4. uri popoludne se je pripeljal general Mereier, edina priča, katere izpoved v pravdi Drevfus se pričakuje z zanimanjem. Jutri pride bivši predsednik republike, Kazimir Perier. Pariz 5. Menard, odvetnik Du Paty de Clam-a, objavlja v novinah, tla je njegov klijent zbolel ter vsled tega odložil potovanje v Rennes. Bruselj b. Jutri se objavi uradni imenik novih ministrov. Portfelja za železnice in za industrijo bodeta začasno združena. Srnet de Nayer prevzame predsedništvo in finance, Van den Hren-vel pravosodstvo, general D'Alhemande vojsko, de Faverean zunanje stvari, Van den Truggen, poljedelstvo, Liebaert industrijo, javna tlela in železnice. V obupu! Namerjali smo že danes odgovoriti poljskemu «Czasti» in praški «Politiki* in jima tinti nekoliko pojasnila, zakaj vre tu na jugu in so naši rojaki jeli zgubljati vso nado, tla bi nam sedanja vlada in sedanja večina pripomogli vsaj tlo znosljivejših razmer, da niti ne govorimo o popolnem uživanju ustavnih pravic in svobode v razvoju. Včeraj pa nam je došel dopis va delavskih krogov poti gorenjim naslovom, ki se nam zdi kolikor toliko poučen, tako, da utegne biti dobro, ako ga priobčimo, preti no rečemo svojo. Dopis slove : Poti pokojnim nemestnikom De preti som smo mi primorski Slovani prebili manikako grenko, toda javnega napada na nas ni bilo Iti njegove strani, ako ne vpoštevumo onega, v nitih c. kr. namestnika res Čudnega izreka, «da Slovenci smo narod brez fraka*. Delal je, to se ume, proti nam, ali le pod roko. No, Depretis je i/ginol, mi brezfra-kovci smo pa še tu ! Na njega mesto je stopil Ri-naldini, ki je bil že prej Depretisova desna roka! Ta je bil najzagrizenejši naš nasprotnik, kar je pa znal prav fino prikrivati. Sel je tudi on, Slovenci smo tudi sedaj še tukaj ! In sedaj je nastopil sedanji namestnik gospod Goess, od katerega sicer nismo pričakovali posebne naklonjenosti, vendar pa smo menili, tla nam bo vsaj objektiven in neodvisen v svoji sodbi o nas. Varali smo se tudi sedaj in kruto varali! Objektivnih in v svoji sodbi samostalnih namestnikov je le malo in od teh že lep čas ni bilo nobenega v Trst! Zadnji je bil baron Pino, a pred tem grof Stadion, drugih takih namestnikov ni še videl nas nesrečni Trsti! Vsi so ponižni sluge starega zi-stema in kar jim še manjka, jim dodajajo razni pogubni uplivi. Z nami se postopa tako, kakor da smo res kaki divjaki iz Afrike, in vse to dobro premišljeno ! Mi smo se vedno kazali dobre patrijote, preveč dobre, zato pa nam plačujejo na ta način. Ne dolgo temu ste objavili, kako je prišel neki godec v krčmo. Tam navzoči Lah mu je rekel : Sviraj P O D L I s T IS K. 14 Ivan in Ljuba. —Spisal Nekdo. > Moj Bog, tla bi mogla vsaj komu povedati, kako strašno trpi. V sebi mora zapirati vse bolečine, nihče je ne more potolažiti, a v lastnih mislili tudi ne nahaja tolažbe. Kako naj bi je našla, ko jo te misli samo trpinčijo?! Saj ne more misliti na nič druzega, nego na njega. Toliko se je že silila, da jo je bolela" vsa glava. A misli se ne dajo prisiliti. Kar same prihajajo in nobena moč jih ne prepodi. Ko je odšla iz Zagreba, je upala, tla ji na potovanju odleže. Videla bo mnogo novega, zanimivega in lepega, torej bo prisiljena, pečati se z drugimi rečmi. A vse te nade so bile jalove. On — on — on — druge misli ni bilo. A ta misel je bila največe mučeništvo. Ne, tako to ne gre dalje Še en dan prepusti slučaju. Ako ga ne bo videla jutri, vzame sama usodo v roko ter ga poišče. Tedaj on morda izve, j tla ga je iskala, da je šla za njim. A to ji sedaj ni nič mar. Se jutri — če ga jutri ne vitli, poizve, kje se ga lahko najde. ('vrsto je to odločila in nobena moč je nebi bila več odvrnila od tega, Potem je konečno zaspala. Tretji dan je bil kakor drugi, Ivana ni bilo nikjer. Popoludne je že izgubila vsako tipanje. Saj je pa tudi blazno, misliti, da ji ga v tako velikem mestu slučaj privede preti oči. - Sama se moram podati na delo. Jutri po-izvem, kje stanuje in kam zahaja. Kadar mi bo to znano, že poskrbim ostalo. In poslej ni mislila nič druzega več, nego po kakšnih potih izve vse, kar jo potrebno. Zvečer je šla s stricem v Chodčrovo restavracijo večerjat. Ko je sela, je občutila, kako je bila utrujena. Oči ho jo pekle, trepalnice st> se neprenehoma sklepale, na glavi ji je bilo takti, kakor bi tam ne bilo kože, v ustih ji je bilo neprijetno toplo, v mišicah ni imela nobene inoči. Možgani so ji bili kakor zgnjeteni. Bila je lačna in žejna, ker sta s stricem mnogo hodila, a ni se ji ljubilo himno in gotov si, tla ti Slovenci dajo obilen dar!!! To je mala, a pomenljiva črtica, ki nam priča, kakti naši sodeželani norce brijejo iz našega patri-jotizma. Nit naših zborih, veselicah, kakor tudi na vsaki najmanjši zabavioi je bilo, oziroma je še čuti patrijotičnih pojavov, tako, da nas imajo naši, vladi toliko priljubljeni sodeželani že za več pa-trijotične, nego je to naša slavna vlada sama. A kaj imamo mi Slovani titl tega, tla smo taki in tla tu v Trstu predstavljamo patrijotični tlel meščanstva ? Zadnji dnevi nam dajejo kričeč odgovor : plačilo nam je to, tla se nam od vladne strani napoveduje večno narodno suženjstvo ! Pred časom ste objavili neki spis enega naših okoličanskih odličnjakov, v katerem je priporočal, naj bi se skušali približati — italijanski radikalni stranki. Marsikedo je ta čas zmajeval z glavo, ako ni celo zameril piscu, tla se je predrznil dajati takih nasvetov. Ali, ako primerjamo to, kar nam obljubljajo vladni možje za bodočnost, s tem, kar imajo Italijani, ki so le peščica v tej državi, potem bomo umeli, kaj je hotel reči dotični gospod ! To neumevno postopanje vladnega zistema z nami Slovenci je polagoma provzročilo popoln preobrat v mišljenju našega ljudstva, kateri preobrat se javlja sosebno v tem, tla je isto naše razmere jelo primerjati z razmerami na Turškem in tla rezultat primerjanja ni baš ugoden za našo stran. V Turčiji imajo Srbi, Grki, Bolgari povsem svobodno roko glede jezika v šolah in v cerkvi, mi pa imamo popolno ravnopravnost na— papirju, sicer pa — — — Sol nam ne dajo. Ako govorimo v svojem jeziku, ko smo povabljeni na c, k. urade, ali nas ne umejo, ali pa pravijo, tla s tem — izzivamo!! V mestni plinarni tržaški se ne sme govoriti slovenski in oni, ki se je pregreši 1, mora plačati — kazen (v XIX. stoletju!). Na magistratu nas nočejo umeti, niti, ko prinašam« davke. Ako nočemo ali ne znamo italijanski — nam groze celo z zaporom!! ! V najnovejšem času so nam jeli groziti eelo na kolodvoru v llrpcljah, da nas dajo za- ne jesti ne piti. Večerjo je komaj okusila, v čašo si je nalila vina, a čez pol ure je bila čaša še polna. Kakor v nesvestiei je zrla v veliko sliko na steni, a niti barv, niti kakih t »brisov ali podob ni razločila. Naenkrat ji je zazvenel znan glas v ušesih. Kakor bi razbeljeno železo zahliščalo preti njenimi očmi, se je /.drgnila. Bleda kakor stena je obrnila glavo in gletlala prišleca, nezmožna besede. Le-ta ji je ponudil roko v pozdrav, a ininolo je nekaj časa, dokler se je zavedla in mu podala desnieo. V njeno prej kredasto belo lire je šinila kri, tla ji je obraz kar plamtel. In zdelo se ji je, kakor bi ji po hrbtu lezli mravljinci. — Kakšen slučaj pa Vas je privel v Prago? jo je vprašal tloslee. Kajti to je gotovo, tla imam le slučaju zahvaliti srečo, ter mu želeli vse najboljše. Nismo se prevarili. Vsaka številka nam je *) V člankih »S severa« I. II. III. IV. V. koncem minulega leta. Op. pisat. — Da, da, gospod Sterkel. Veseli me, zelo me veseli, dti senr ravno Vas našla. To je moj stric, Ferdinand Spanovitf — je dejala, predstav-ljuje vzajemno gospoda — to pa je gospod Kratijo Sterkel, filozof. Kaj ne, filozof? — Da, recimo filozof. Ljuba je vedela, da je Franjo Ivanov prijatelj. Srce ji je utripalo, kakor bi ji hotelo zlezti skozi vrat. Razvila se je konverzacija. Sterkel je pripovedoval o pražkem življenju, o politiki, o literaturi. Za Ljubo so bile to grozne muke. Kada bi bila kaj slišala o Ivanu. Kar naravnost se pa vendar ni upala vprašati, a Kranj o se je tudi bal, postati nediskreten. Pa oba sta čutila, da bosta morala o njem govoriti. Bilo je tako. kakor bi bi bila njegova senca med njima. Konečno je rekel on: — Ali pa veste, da živi v Pragi precej Hrvatov ? — Ali res? I>a, naša kolonija ni mala. — '1 udi nekaj mojih znaneev je tukaj. — Kes da. (Pride še-) jasnejše kazala, da list popolnoma odgovarja svoji nalogi in svojemu geslu: Spoznajmo se! Posebne pozornosti zaslužujejo članki: »Slovaki in krona sv. Štefana (Kaudoin de ('ourtenav), Svetovna popularnost Tolstega (DoroSevi. avgusta 189». Gibanje proti § 14. in davku na •ladkor. Kakor smo že omenili, je vodstvo socijalno demokratične stranke v Gradcu izdalo izjavo, s katero poživlja somišljenike, naj se — ne udeležujejo demonstracij. Izjava se glasi: »Mi se zavarujemo najodločneje proti poskusom posamičnih ljudij, ki ne nosijo nikake odgovornosti, da bi na svojo roko prirejali demonstrnoije, ali pa da širijo govorice o namerjanili demonstracijah, katerih dalekosežnosti niti ne morejo presoditi, ali bi hoteli delavec pritegniti k istim. V imenu organizo-vanega delavstva odklanjamo mi vsako odgovornost za demonstracije, ki se — bodisi iz kateregakoli vzroka in s katerim-koli namenom — poskušajo od drugo strani, in bi se ne smatrali opravičenimi, kakor si bodi skrbeti za morebitne žrtve takih privatnih podjetij. Po zdrelem premotrenju politiškega položenja svarimo mi sploh svoje so mišljen i ke pred hrupnimi pojavi na ulicah v h 1 i ž a j i h o d oč n o s t i.« Ozii "om na to izjavo vodstva socijaluo-deino-kratične stranke na Stnjarskem je napisala »Information« par prav umestnih opazek. Med najubož-nišimi med ubožnimi jih je gotovo tisoče, ki menijo, da cena sladkorju gotovo pade, ako le dovolj krepko kričijo: l)oli s tem in onim! Voditelji pa vedo dobro, da se povišanje davka na sladkor ne da preklicati, dokler ostane ukupno carinarsko ozemlje z Ogersko. — Voditeljem ta agitacija sploh ni nič druzega, nego šuhna poteza proti mi-nisterstvu Thunovemu. Socijalnim demokratom pa se je menda jelo dozdevati, da jih meščanski liberalci hočejo le izkoriščati, kakor bi hoteli oni sami izkoriščati meščanske liberalce. In socijalni derao-kratje si mislijo: zakaj naj bi liberalcem na ljubo **) »HI. prehled« je prinesel v oluV elanke o vseli slovanskih literaturah. <>p. pisca. pobirali na eesti bunke in udarce z sabljami in potem še kazni v ječah po vrhu?! (>na izjava in te opazke so zanimive za nas od dveh strani. Izjava potrja, kako prav smo imeli mi, ko smo rekli povodom dunajskih demonstracij proti volilni preosnovi, da del treznejih, sta rej i h in na Dunaju stalnih, torej delujočih socijalnih demokratov ne odohriijcjo vsega, kar počenjajo njih dunajski voditelji a la dr. Adler: opazke v »Information«, ki so res jako umestne, pa bi priporočali v trezno premišljevanje vsem onim, ki so sieer naši somišljeniki, a ki so v navskrižju z nami, ker nočemo verjeti, da bi odrešenje od vseh naših bolečin prišlo od jedne poališke demonstracije. Ali ni tudi tu velika nevarnost, da bi na taki demonstraciji, prirejeni ukupno z raznimi drugimi življi, naši pobirali na ulici kazni in zapore za druge?! Ali ni skoro gotovo, da bi voda iz naše struge gonila tnja kolesa, ki bi mlela tuje žito VI In ali ne bi bili mi opravičeni storiti, kar so storili socijalni demokratje v Gradcu, izjaviti namreč: mi se ne smatramo opravičene kakorsihodi skrbeti za te žrtve — tujega podjetja I! Prosimo razmišljajte, da se uverite, tla niso sami strahopetci oni, ki nočejo poditi ljudstva v dvomljiva podjetja, ampak previdni ljudje, ki nočejo pobirati kostanja iz žrjaviee — za druge ! Afera Dreyfu§. Danes sc je pričela pred vojnim sodiščem v Rennesu nova razprava proti kapitanu Drevfusii. Mesto Rennes je natlačeno tujcev, zlasti novinarjev je došlo mnogo, iz Francije in vseh drugih krajev eivili/.ovanega sveta. Misli naroda francoskega in pozornost velike političke javnosti so te dni osredotočene pred vojnim sodiščem v Rennesu. Prvih par dni ne ho javnih sej, du branitelji zadobe časa za prouČenje tajnih spisov. Is Belegagrada. Vse kaže, da nagla sodba v Hclemgradu postane jako — počasna sodba. Vse imajo v rokah, vsaj oflieijozna poročila trde tako — vse imajo v rokah: neovržne dokaze, priče, lastna priznanja zaprtih obtožencev o njih krivdi na »atentatu« na Milana, vse imajo v rokah, in vendar se ne upajo razpisati glavne razprave. Seveda : razprava bo javna in jej bodo prisostvovali 'zastopniki raznih držav — Evrope. Ob takih oko-nostih ni tako lahko mogoče sezati po sredstvih - azijatske justiee. Stvar je namreč taka, da dosedaj nimajo nič v rokah: ni dokazov, ni prič, ni priznanj. Edino, kar so imeli, so bile izpovadbe poštenjaka Knezo-visu, a še ta se je jel umikati, radi česar ga — kakor se glasi poročilo iz Belegagrada — prav pošteno mučijo v zaporih heligrajskih. Zato se boje Milanovi sodniki, zato odlašajo. Dan za dnevom so nam naznanjali pričetek glavne razprave proti krivcem na »atentatu«, a današnje poročilo ga nam obeča za — mesec september. Domače vesti. Imenovanja. Poštnimi vežbeniki so imenovani Marij Schvvub, Albin Matosovič, Oskar Tor os, Jurij Alberti, Belino ITrban, vsi za Trst, in -Josip Spongia za Pulj. Himen. Gispod e. kr. računski oficijal D r a-g o t i n Pat e r n o s t se je poročil z gospodičino Eni o G ruso vi novo. Rilo srečno! Namestnik grof r». Dornpijerija sreča in konec«. Naši bralci se spomijajo, da je mestna delegacija sklenila pred kratkim, da potegne zagrinjalo s tistega tajinstvenega poneverjenja slavnega Milla-tovieha, ki je odnesel v svobodno Ameriko šila in kopita in morda še nekaj tisočakov. Proti temu sklepu je pa sedaj naš vrli župan uložil na temelju llfO in lin mestnega statuta svoj veto ter ga razveljavil. To pravico ima namreč župan, ako smatra, da zamore kak sklep škoditi občinski koristi. Nam se sicer zdi le koristno, če s<> podobni dogodki jMistavijo na solnee, a g. župan je drugega mencnja. Sedaj se bo mestni svet imel baviti s to stvarjo. Radovedni smo, kdo zmaga: ali župan, ali mestna delegacija. V seka ko smo prepričani, da mora imeti župan tehtne v uroke za tako odločno postopanje. Tombola in veselica v Bazovici. Tombola zavarovalnice za govejo živino v Bazovici in tej sledivša veselica tamošnjega društva Lipa« sti zbrali včeraj veliko množico ljudstva. Prihajali so voz za vozom in Ijildij je bilo od vseh strani okolice. Prostrano dvorišče gostilne gosp. 1 rbančiča »pri lipi« je bilo polno. Po naši sodbi bilo je nad 2000 Iju-dij. Mej udeleženči smo videli tudi posl. Ivana Gori u pa, Frana Kosca in Ivana M. Vatovea. Ljudstvo je bilo jako veselo in videlo se je, da mu jako ugajajo take prireditve. Nadejamo se, da rečeni zavarovalnici ostane lepa podpora od te tombole. — Obupen kile iz Istre v ,,1'Iecolovi44 osvetljavi. Našim bralcem je v spominu divjaški napad na kapelana ('emažarja, s katerimi so se dne 30. m. in. proslavili prodanci v Krkavcih. Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona — pravi prisloviea. ('ujmo torej, kako opisuje vrli Malček« z lesnega trga ta čin laške kulture! »Slovanski duhovnik, ki moti javni mir. V nedeljo je bila v Krkavcih letna šagra sv. Ane, b kateri je prišlo mnogo kmečkega ljudstva iz Sv. Petra, Marezig in Pomjana. Na ravani se je veselo plesalo, največja prisrčnost je vladala med temi dobrimi domačini in vsak hip se je vzdigni v nobo vzklik »Vivn ristria«. Ne vemo, kakšna muha je pičila tamošnjega kapelana, da je šel na plešišče, vzdignil klobuk ter opetovano zakričal »živio« ! Ta provokacija bi bila lahko prozročila nerede, da ni bilo vrlega vaškega načelnika Ivana Grisona, ki je ukazal častitemu, naj gre domov, ker bi ga sicer aretiral«. Sedaj ste slišali — resnico! Da so gospoda i kapelana tepli do krvavega, cela »rajda« proti enemu — to je »Piecolu« malenkost, o kateri no treba govoriti. Ti ljubi Bog, saj je bil le duhovnik, ki je bil tepeu! Iz Horpelj nam pišejo: Gospod urednik, tu imamo pravi križ z železničnimi uradniki. Do sedaj smo trpeli, v nadi, da se stvar obrne na bolje. Ker pa vidimo, da smo se zastonj nadejali, si uso-jamo danes katero reči le o g. Mi košu, v bodoče pa še kaj. Gospod Mikoš je Ceh po rodu, po mišljenju pa — nemški naeijonalee t Ta gospod izdaja vo ne listke, na katerih je ime Rodik prečrtano (za dokaz imate tu priložene črtane listke), kar žali nas in naše ljudstvo. Prosimo slav. vodstvo državne železnice naj reši nas, in ob enem tudi omenjenega gospoda, s tem, da ga pošlje kam, kjer mu ne ho treba črtati slovanskih imen ! Na našem kolodvoru bi ne smeli niti govoriti v našem slovenskem jeziku, ker tu grozijo z zaporom onim, ki se predrzuejo kaj takega, kar se je v resnici dogodilo minolo nedeljo nekemu izletniku !!! Povejte tej slavni gospodi, gospod urednik, j da mi zahtevamo uradnikov, ki so zmožni »svetovnega jezika« (kakor zasmehovalno imenuje naš slovenski jezik neki viši uradnik na upravi državne železnice v Trstu) ter da naj se že enkrat neha z vednim zasramovanjem domačinov in njih I jezika, drugače se bomo branili — sami. Vide 1. Iz občine inaterijske nam pišejo: Z ozirom na dopis od tu o slavnosti povodom odlikovanja našega župana, treba, da povdarimo, da smo o tej priliki res radi priznavali zasluge g. župana, ki si jih pridobil s tem, da je izposloval to in ono v gmotnem pogledu, ali v p o 1 i t i š k e m pogled n nikakor nismo zapustili tistega stališča, ki nas je nekdaj silil o, <1 a s m o m u bili nas p ro t n i k i. V veliko zadoščenje bi nam pa bilo seveda, ako bi odslej vladalo popolno soglasje med nami in gospodom županom tudi glede politiških nazorov in sosebno gledČ — taktike. Črškl tehniki na Slovenskem lz Ljubljane nam pišejo: 1 >anes, avgust« ob 11. in pol uri j »red | »oh i d ne so dospeli |w»l nadzorstvom g. prof. Hraske-ga in pod vodstvom dra. Hinek-a češki tehniki v Ljubljano. Na južnem kolodvoru s«, jih sprejela narodna društva svojimi zastavami, mej drugimi ljubljanski »Sikol« , ferijalno društvo »Sava«, dijaški društvi »Slovenija« in »Triglav-, pevski društvi »Slavce« in »Ljubljana« in slovensko tesarsko in zidarsko društvo, katerega členi nosijo obleko slično sokolskeniu kroju, samo da je sukno obleke črno, a srajca modra. Na kolodvoru je množica pozdravljala došle goste / burnimi »živio« in •> Nazdar»-klici. Po pozdravnih in odzdravili govorih ste zapeli pi vski društvi »Slavec« in »Ljubljana« pesem »Lepa naša domovina«, na kar se je razvrstil sprevod ter pomikal po Iteslje-vili ulicah čez frančiškanski most proti »Narodnemu domu«, povsod navdušeno pozdravljan. Pred »Narodnim domom« je pozdravil v imenu vseh narodnih društev še enkrat podstarosta ljubljanskega »Sokola«, dr. Ktlšar, češke goste. Odgovarjala sta mu prof. Hrušk v in dr. ilvnek. Gostjo so se podali v »Narodni dom«, kjer so obedovali. Za danes je na dnevnem redu obisk veselice šišenske čitalnic«'. Jutri opoludne bo občni zbor ferijalnoga društva »Sava«, na to banket v »Narodnem domu«, zvečer pa koncert, istotam. Na postaji v St. Miehel-u je nemška sodrga napadla mirne češke izletnike ter jih tako pritiskala proti vlaku, da so bili v smrtni nevarnosti. Heilo, kulturom »soi nemški! Zato pa je bil sprejem na Bledu sijajen. Na čolnih so se gostje peljali na bleški otok, kjer so jim domači pevci zapeli »Kje dom je moj?« I s to ta ko so domaČi pevci in pevke v narodnih nošah peli po jezeru, vračajo I se proti gostilni Petrunovi, kjer jih je pozdravil ; podpredsednik drž. zbora, dr. F e r j a n č i č. Na j potu z Bleda v Ljubljano so bili Cehi skoraj j povnod predmet navdušenim ovacijam, posebno pa | na postajah Kranj in St. Vid. Prisrčen sprejem od strani našega naroda naj odškoduje mile nam češke goste stotero za surov napad »omikanih« nemških hribovcev! Dobrodošli češki bratje na slovenski zemlji ! Slovenskih knjig Jim dajte! Pišejo nam: GorjČ onim, ki so zaradi enega ali druzega prestopka zašli v — zapor! Kedor ni poskusil, si niti misliti ne more, kako je grozno dolg čas. ()d tod i prihaja, da se v zaporu rado in pazljivo čita toda se mnogi tudi kaj priuče. Zato je želeti, da bi imeli vsi zapori večje knjižnice na razpolago nesrečnikom, V Trstu, osobito v zaporu »pri jezovitih«, je — žal, žal — zaprtih tudi mnogo Slovanov, a slovenskih knjig imajo tam morda kakih 10. To je dovolj žalostno ! Poživljamo torej predsednika deželnemu sodišču, velemožnega gosp. Urhaneieha, naj si to stvar vzame nekoliko k srcu. Prosimo pa tudi naša društva in zasebnike, naj podarijo kako knjigo v pouk in kratek čas nesrečnikom. li i v š i n e s r e č n e ž. Prodaja vozilih listkov, pišejo nam: Mnogokrat že je tukašnje občinstvo izrazilo željo, da bi se tu v mestu ustanovila prodajalniea voznih listov za železnico. Posebno ob nedeljah in praznikih bi bilo s tako prodajo ustreženo občinstvu, kajti zlasti na postaji južne železnice se dogaja večkrat, da mora izletnik radi velike gnječe čakati več časa, predno pride na vrsto in dobi vozni list. Ta nedostatek je odpravljen, kajti slavna direkcija južne železnice je lastniku urada za potovanja, gospodu Vekosla vil Možctiču, podelila koncesijo, da sme prodajati vozne listke za južno železnico. Uverjem sem, da naše občinstvo z zadovoljstvom pozdravi to novo uredbo. Obiskovalci ste nogra ličnega tečaja naj pridejo gotovo jutri, v torek dne H. t. ni. ob 7 l/i v »Delal. podp. društvo«, ulica Molino pie-colo št. 1, na pogovor. Odbor konsnmncga društva pri Pobegih je sklenil soglasno, da se vsi zadružniki ter možki in mešani pevski zbor korporativno udeleže veselice, katero priredi pevsko društvo »Kolo« v Trstu dne 1.!l. t. m. Odhod bo točno ob 'J. popoludue izpred društvene gostilne na vozeh. dobrovoljno gasilno društvo v Stareni-triru pri Ložu bo slavilo dne 1l\ in 1 H. avgusta t. 1. svojo desetletnico. Vspored : 1. Dne 12. uv- gusta ol» |m»!u i*, uri /večer mirosov z hakljado. Sestanek društva pri g. Znidaršiču v Starem trgu. 2. Dne 13. avgusta «»1» o. uri zjutraj buduica. ."i. < Mi .'t. uri pop. sestanek domačega gasilnega društva pri g. Josipu Znidaršiču, ml koder se odkoraka na slavnostni prostor, kjer se sprejemajo došla društva in gosti. 4. <)!> 4. uri popoludne slavnostni govor. Po slavnostnem govoru petjf1. Poje domači čitalniiki zbor. a) Dr. Benj. Ipavee: »Slovanska |>esem . moški zbor; M Fr. Grbič: »Pred slovesom«, čveterospev; <■) Sattner : »Pogled v nedolžno okt>», lilo/, k i zbor. li. Tomliola. 7. I'o tom-lioli svobodna zabava s plesom. Slavnost se bo vršila na vrta gospe Kani Zebre v Starem trgu. I stopnina na plesišče je od vsakega plesalca za vsaki posamezni plesni komad ~> nč. Uniformirana društva so prosta. Vsaka tablica za igranje tombole velja 10 nč, in se dobitki razdele takoj na ttinibi tli. Shod slovenskih stenografov in prijateljev te umetnosti bo dne 13. avgusta v Žalcu. < )h *. uri bo sv. maša, potem zborovanje z nastopnim dnevnim redom : 1. O razvitku stenografije pri Slovanih sploh in pri Slovencih posebej. 'J. Organizacija slovenskih stenografov, oziroma osnovanje slovenskega stenografskega društva. 3. Nasveti in določbe glede nove izdaje »Slovenske stenografije« (odobrene po vis. ministerstvu uka in bogočastja za srednje šole dne 3. junija IM',14, št. 11.321). Ob 1. uri skupni obed. (Kdor se želi udeležiti obeda, naj to naznani gospej Hausenbiehlerjevi v Žalcu do 10. t. m.) Ob 5. uri po|ioludne pa veselica s petjem in godbo na vrtu Hausenhichlerj ve gostilne. Gospod profesor Anton Bezenšek objavlja nastopni poziv : Preteklo je blizo •?."> let od preporoda slovenske in sploh jugoslovanske stenografije. Da se ohrani potrebna edinost med slovenskimi stenografi in da se zajamči dobra osnova našemu sestavu za prihodnost, treba je sporazumljenja, složnega delovanja in zdrave organizacije vsebJJ strokovnjakov in prijateljev slovenske stenografije. V edinosti je moč! Posamezniki so vzeli inicijativo ter pokazali pot, a do cilja se more priti le z združenimi močmi. Pridite torej v Žalec vsi, katerim je mar za to lepo in koristno umetnost! Pridite na zbor gospodje stareji in mlajši, duhovni in posvetni, a posebno uradniki, učitelji, bogoslovci, dijaki viših in srednjih šol ter sploh vsi, kateri imate dan za dnevom, uro za uro pero ali svinčnik v rokah. Saj ga sploh ni stanu, kateremu stenografija ne bi bila prav koristna ali cck> potrebna. ■— Odkar se slovenskemu jeziku odpira in vedno bolj razširja pot v urade in šole, v trgovino in promet, občutimo od dne do dne večjo potrebo znanja slovenske stenografije. A pri tem je važno, da delujemo složno, ter da se ne oddaljujemo na tem polju od drugih bratov Slovanov ! To zajamčiti je glavni namen prvemu shodu slovenskih stenografov. Bog daj, tla se dobro obnese! Slika iz poglavja »svobodna ljubezen . Golobica je Jelena Kblin, golobček Ivan Generutti, gnezdeče v ulici (Javarzeni št. 4. Devet let že li-žeta meti »svobodne ljubezni«. — Zadnji petek zvečer je padla prva grenka kapljica v »čašo opojnosti« : Generuti je hotel lepo Jeleno genertizno natepsti. A golobica je prestrašena — odletela. Ko se je vrnila, je našla gnezdeče v malem neredu: nje obleka je ležala raztrgana med potrtimi lonci in steklenicami, in v znamenje, tla v tej hiši ne bo več dobre ure, je sameval v nekem kotu strti budilnik. Vse škode je za 12 ghl. Kblin je naznanila stvar policiji. Kako se iiujjcri nastavne je popravljajo kolesa. Nekaj dni je tega, kar je Aleksander Sarni-san i/, ulice Sette Fontane št. 21). izročil nekemu Roku S. svoj bieikelj v popravo. Dal mu je na račun zaslužka o gld. — Rok S. pa si je mislil: najbolje je, da spravim bolnega konjiča v — špi-tal. In šel je k Dussichu ter kolo — zastavil za 20 gld. Lastnik je prijavil dogodek policiji in v soboto v jutro so čudnega mehanika aretirali v njegovem stanovanju. Zopet samomor radi nesrečne ljubezni Sinoči okolo 11 ure zastrupil se je v gostilni »Al Gelsomini« mehanik v Llovdovem arsenalu 1. K. l>il je skupno s prijatelji v omenjeni gostilni in kadar so poravnali račun, je zahteval mladenič K. še eno »pasareto«, šel je na stran ter med pijačo pomešal strupene tekočine, katero je izpil nagtonia. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, a ta je mogel samo konstatirati nastopivšo smrt. Mrliča so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Človek Iti zopet kaj rekel, ali čemu, ko itak nič ne pomaga. Denar — nore veljave. V soboto zvečer no pili trije mladiči v krčmi Josipi ne Mozetič v ulici Torrente. Ko je krčmarica zahtevala plačilo, je dobila isto v najnovejši veljavi - v obliki zaušnice, in sicer tako krepke, da je morala iskati pomoči na zdravniški postaji. (»rožen samomor. ;"><)-letna Domenika Franca je v soboto jutro skočila z okna v drugem nadstropju tuk. bolnišnice na trg ter obležala mrtva. Zeni, katero so zdravili na očeh, se je moralazme-šati pamet. Prejšnjo nož je kričala večkrat : Rojim se, tla me vržejo v ječo! Nesrečnica je uporabila priliko, ko so strežaji razdel jevali zajuterk ter je z veliko hitrostjo izvedla svojo namero. Strela Je ubila v piranski okolici 24-letno Antonijo Petronio — Fresehi, ki je stala ob hudi uri pri vratih svoje hiše. Knoletno dete, katero je imela žena v naročju, je ostalo živo in zdravo. ,,Povž" Je prislinil v Tolmin brez vsake »zgage« na lezenju. Nekateri goriški »kologonje« so napravili to se pravi, hoteli so napraviti, pa niso napravili, velikanski sprejem »Povžem« — kakor se je pozneje zvedelo: pod »frasko« vinskih slin. Povži sti reprezentirali takrat 1(14.000 Tržačanov vseh treh spolov. V Trst je prilezel z furlanskim brzovlakom, ki je imel radi njega kakih 5 km. zamude! S. J. P., povži. Loterijske številke, izžrebane dne T), t. m.: Dunaj 7f> 25 36 24 15 Gradec 14 4f> l) 63 44 Različne vesti. Usmrtitev z električnim tokom. Iz Singsinga javljajo preko Ne\v-Yorka: Tukaj so imeli usmrtiti dva morilca : nekega Macdonalda in zamorca I Bullexsona. Kakor znano, je v Ameriki i/. — hu-manitarniii razlogov (?) v navadi usmrčevanje z \ tlektriko. Zamorec se je zgrudil mrtev o prvem j električnem udarcu, Maedonald pa je bil trdnejši. | Trikrat so namerili nanj upliv električne baterije i in še je bil živ kakor poprej. Zdravniki so obupa vali. Tedaj so združili vso žice obeh navzočih baterij ter sprožili največi tok na delikventa. Tudi j ta udarec ni zadostoval. Se le petokrat se je Mae- i donald zgrudil. Pustili so uplivati nanj mogočni ' tok, dokler ni bil mrtev. — Človekoljubna usmr- j ti te v — ne res ! * Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Dunaj 7. Govori se, tla se je včeraj v neki zasebni jahalnici vršil dvoboj mej državnim poslancem NVolfom in deželnim poslancem Kfepektim (ki pa je tudi velik Nemec vzlic trdo češkemu imenu svojemu). Dvoboj da se je vršil na sablje. Wolf da jc lahko ranjen po tlveh udarcih z sabljo, Krepek pa je nepoškodovan. Pet rog rad G. V vojnem taborišču pri »Kra-snojem sol 11 * in Istriebari bodo vojaške vaje v navzočnosti carja Nikolaja. Petrograd (>. Ruski batalijon, ki je bil nastanjen na Kreti, je dospel včeraj v Odeso, kjer so ga slovesno vsprejeli. Pet rog rad (i. Avstro-ogerski poslanik, baron Aehrenthal in romunski poslanik Kossetti sta bila danes vsprejeta od carja v posebni avdijenciji. Rennes 7. Vojno sotlišče se najbrže ne bo pred torkom Imvilo s tajnimi spisi. Čitanje teh spisov se bo vršilo v tajni seji. Bivši predsednik republike, Kazimir Perier, in generala Billot in Gonse sta že dospela semkaj. O prihodu Billota je bilo čuti klicev: »Živela vojska!«, »Živela republika!« in pa družili, naperjenih proti duhovščini. Pariz 7. Skupine socijalistov in svobodno-mislecev so priredile včeraj pred soho Etieane Doleta demonstracijo, na kateri so aklamirali Zolo in vsklikali proti Rochefortu, To je prt>vzročilo pretep. Slednjič je policija >a/pršila demonstrante. '11 nos 7. Vojno sodišče je sestavljeno tako-le: ženijski polkovnik Jouaust, predsednik; ]MKl|M)lkovnik Brotigniart. major Profilet, majorja Lancran in .Meric, stotnika Parfait in Bauvais, sodniki. c* o u d o d CN <15 < (H o o cc o CD ftf 73 C D Z Konsumna zaloga olja razpošiljat ve iz glavnih pridelkov od 5 litrov naprej i prosto Gorica). Olje jedilno fino .12 nvč. dalmatinsko 3♦> „ specijalitetno <50 „ .. Posebno za cerkveno luč 3H ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST /aloira |M»lii$tvii /.a Jedilnice, st»ulniee in spre* jeninice, žhnnic in pereanif, oirlctlul hi železnih M a trupi. |hi cen ali.