Dopisi. Maribor. (Slovensko politi6no društvo,) koiega delokrog je določen za celi Spodnii Staiar, je imelo prete6eno nedeljo v Narodnem domu občni zbor. Gsp. predsednik dr. Gregorec otvori zborovanje ter naslika v kratkih potezah zgodovino društva, ki ima namen, biti nekak voditelj spodnještajarskih Slovencev v politiki. Gosp. blagajnik držav. poslanee Robi6 je poro6al o blagajni. Po tem poro6ilu so se vršile volitve. Najprej je bil izvoljen dr. Gregorec, a je izvolitev odklonil. Pri ponovljeni volitvi je bil izbran predsednikom dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru. Odbornikom so izvolieni gg.: deželni odbornik Robi6, dr. Glan6nik, odvetnik v Mariboru, dr. Kova6i6, prolesor in urednik v Mariboru, dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru, Lorber, veleposestnik pri Mariboru, dr. Gregorec, kanonik v Novi cerkvi, dr. Jurtela, odvetnik v Ptuiu, dr. Hrašovec, odvetnik v Celju, Rogina, veleposestnik pri Slov. Gradcu; namestnikom gg.: Rapoc in Simon, oba v Mariboru ter A. Levak v Brežicah. Sedaj ie sledilo poro6ilo dr. Lav. Gregoreca o političnem življenju. Iz govora povzamemo nekatera mesta: Nemško razgrajanje v državnem zboru se je za6elo pod Badenijem. Nemci so ga sovražili, ker je bil Badeni poleg vseh svoiih slabosti vendar le Slovan od pet do glave. Sam je izjavil, da je pri nastopu svojem rekel cesarju: V mojem programu bo tudi jednakopravnost vseh narodov. Badeni se je umaknil nemškim iantalinskim poslancem. Prišel je Gau6. Čeprav Nemec, bil je Gau6 pošten in odkritosr6en. Da bi delj 6asa vladal Gau6, imeli bi slovensko gimnazijo v Celju druga6e urejeno. Po Gauču \e prišel grof Thun. Grof Thun je bil grof, ki ni maral za nas kmetiske Slovence. 0 slovenskem vseu6iliš6u v Ljubljani je rekel: «Das ist eine Utopie!» Seveda je na tera izreku sokriv tudi nek kranjski slovenski poslanec, ki našim poslancem me6e povsod polena pod noge. Ta poslanec je tudi kriv, da je celjska slovenska gimnazija dobila sedaj Nemca ravnateljem. 0 vseu6iliS6u se je zlagal oni poslanec Thunu, da imamo samo 3 sposobne profesorske mo6i, 6eprav jih je v resnici blizu petnajst. Grof Thun sploh ni imel mnogo razuma za vladanje. Sicer bi se ne mogli vrSiti taki škandali, kakor so se na Ceškem, Celovcu in Spodnjem Štajarskem, posebno v Celju. Hudo je prijemal gospod poslanec delovanje tujih elementov v naših uradih. Gospod poslanec je vprašal osebno nekega prejšnjega državnega pravdnika v Celiu, zakaj ne konfiscira vsem zakonom nasprotujo6o pisavo nemških 6asnikov, a dobil je odgovor: Saj konfisciram, a okrožno sodiš6e mi konfiskacij ne potrdi. Gospod poslanec je vesel, da je pal Thun. Bodočnosti se nam ni treba bati, ker nam slabše ne more iti kot pod Thunom. Zadnjo brco nam je dal Thun, ker ni imenoval nobenega Jugoslovana v gosposko zbornico. Če dva juda smeta v to zbornico, smel bi menda tudi Jugoslovan. Potem priporo6a poslanec trdno gospodarsko organizacijo na Spodnjem Štajarju ter sklepa svoj govor z vspodbudo, naj sedaj nasko6imo mesta in trge ter jih odvzamemo tujim in nam nasprotnim ljudem. Burno ploskanje je sledilo temu govoru. Gosp. predsednik dr. Glaser 6estita poslancu, ki doseže letos 60 leto svoie starosti ter obhaja 251etnico svojega politižnega delovanja. Gsp. dr. Pipuš v lepem govoru priporo6a resolucije glede vseu6iliS6a, nadsodiš6a in celjskih izgredov. Stavile so se še tudi druge resolucije, ki so bile vse sprejete. Mi jih donaSamo med raznimi stvarmi. Proti 8 uri sklenilo se je zborovanje. Upamo, da novi odbor zanese tudi novo, mladostno-živahno gibanje v naSo doma6o politiko. V prospeh. Iz ptnjskega okraja. V cSlovenskem Narodu» zaganja se nek dopisovatelj prav razka6eno v našega «Slovensk. Gospodaria* ter nekako 6udno odgovarja na dopis, ti6o6 se Horvatekovega zborovania v Ptuju. Ako 6itam ono «Poslano,» dozdeva se mi, kakor bi dopisovatelj niti v rokah ne imel omenjenega «Gospodarja,> kajti on imenuje dopis »strupen 6lanek, ki psuje spodnještaj. siov. u6iteljstvo ter hujska nerazsodno (!) kmetsko ljudstvo zoper u6iteljski stan.» Vzamimo «Gospodarjev» dopis zopet v roke in bodimo pošteni! Kdor je le koli6kaj zmožen slovenS6ine, pritrditi mora, da je bil vseskozi le stvarno poro6ilo Horvatekovega zborovanja, ki je v kratki razporedbi podal 6itateljem to, kar je obširno razpravljal g. Horvatek v svojem dve in pol ure trajajo6em govoru. Prav ima «Slov. Narod,» da je mnogo strupa v njem, a ta strup podal nam je Horvatek sam. Da bi pa «Slov. Gospod.* psoval u6iteljstvo in hujskal nerazsodno slovensko ljndstvo, to je zgolj izmišljotina. Moje prepri6anje je, da tisto učiteljstvo samo hujska Ijudstvo slovensko zoper sebe, ki se zapriseže «Jungovcem,» kajti že s svojim nemškim imenom «Jungovci» kažejo, koliko jim je mila sJovenš6ina, in ker teptajo s programom svojim najvišjo svetinjo slovenskega ljudstva, sveto katoliško prepri6anje. Tudi «Slov. Gosp.» ni pristavil Horvatekovim razpravam ne črno, ne belo, ne pohvale, ne graje, kajti «Slov. Gosp.» višje ceni kmetsko ljudstvo nego «Slov. Narod,» koji ljudstvo imenuje «nerazsodno.» «Slov. Gosp.» podal je le v kratkih besedah svojim 6itateljem «evangelje,» na koje je prisezalo žal mnogo slov. u6iteljev; vedel je predobro: ljudstvo slovensko je razsodno dovolj, da spozna samo, kam meri novi tok med u6iteljstvom. «Nerazsoden» mora biti pa6 oni dopisovatelj «Poslanega,» ako imenuje Horvateka «vrlega predboritelja» za pravi6ne težnje učiteljskih gmotnih razmer, a kdor ga je le količkaj pazno in «razsodno» poslušal, priznati mora, da je vzvišanje u6iteljske pla6e le mastna vada, s kojo lovi ta mokraški agitator «nerazsodne» mlade — zato «Jungovce,» v svoj rude6i tabor. «Jungovci» bodo le Skodovab' u6iteljskemu ugledu ter preprečili zboljšanje našega gmotnega stanja, kajti Sola je lastnina davkopla6evalcev t. J. krš6ansko misle6ega Ijudstva, ne pa >Jungovcev.» Lastnik ima pravico uravnavati šole na katoliski podlagi in nih6e drugi nima pravice ugovarjati mu ali celo sklepati «pro6 s katolško podlago* kakor zahtevajoto »Jungovci> v to6ki 5. Nadalje se razkora6i «Slov. Narod,» ker so po dopisovatelju «Slov. Gosp.» prišle vse podrobnosti zaupnega shoda v javnost, kar se v drugih okrajih ni zgodilo. Prav lahko se to tolma6i. Mnogo u6iteljev iz principa sploh ni šlo k Horvatekovemu zborovanju, ker so bili nasprotniki njegovih idej, mnogo navzo6ih odšlo je med predavanjem na pr. v Mariboru in tudi v Ptuju, nekaj se jih je tudi vzdržalo vsakega glasovanja in majaje z glavami šli so na svoj dom. Drugi so zopet odkritosr6no veleli, da bi radi ugovarjali Horvateku, a cela njegova smer bila jim je tako nepričakovana, nova, da jim je bilo nemogo6e, uspešno ustavljati se mu kar na prvi mah, zato so raje mol6ali; da nek osivel učitelj trdil je, da bi morali učitelji slovenski Horvateka postaviti pod milo nebo, to bi bila najboljša taktika. 2e to je jasen dokaz, da ni bil le dopisovatelj «SIov. Gospod.> nezadovoljen z razpravami Horvatekovimi, ampak i drugi. Kar pa govori «Slov. Nar.» o podrobnostih, resni6nih in neresni6nih, sodi lahko vsak razsoden 6itatelj sam, je-li mogo6e, v primeroma kratkem dopisu podati podrobnosti dve in pol ure dolgega govora. Kar se pa ti6e neresni6nostij, prosim, dokažite le jedno neresnico, ki jo ho6ete blage volje najti v omenjenem dopisu; z veseljem jo prekli6em. Smelo trdim, ko bi prijavil jaz le koli6kaj Se resni6nih podrobnostij Horvatekovega govora, bi tega «Slov. Gosp.» morda niti ne mogel sprejeti, da bi svojih 6itateljev preve6 ne razdražil, da cel6 ne pohujšal; kajti mo6ne živce je moral imeti vsakdo, ki je zamogel pazno, razsodno, a povrh še hladnokrvno poslušati Horvatekove ve6krat ostudne besede, s kojimi je ometaval duhovš6ino in delovanje kaloliške cerkve. Kone6no še obžaluje dopisovatelj, da niso bili le zna6ajni možje prisotni pri zaupnem shodu, temve6 tudi pobožne izdajice. Nasprotno trdim, da možje jeklenega in pristnega zna6aja so le tisti, ki se upajo tudi javno in o6it.no spoznavati bodisi h katolškemu bodisi k socijalnodemokrati6nemu programu. Lehko je, pri zaupnem shodu ploskati hvalo g. Horvateku, vpisovati se za kulisami «Jungovcem> ter pla6evati vže vse leto svojih 10 krajc. mese6ne društvenine kakor vsak rude6kar, a zna6aja in poguma je treba, javno imenovati se pristašem rude6karjev. Ko bi dopisovatelj imel možatosti in zna6ainosti, moral bi biti le ponosen na to, da zve vse slovensko ljudstvo, kakega naprednega (?) imenitnega (?!) programa se ho6e odslej oklepati množica slov. u6iteljstva. Cemu tako skrito, gospodje Jungovci, resnica in pravica se ne boji svetlobe, le zlobnost se zagrinja v skrivnostno tmino. S svojim prikritim delovaniem ste obsodili sami sebe ter se ozna6ili kot otroci teme. V zadnjem odstavku svojega dopisa je pa dopisovatelj podal dokaz, da ni povsem pazil na dobre svete, koje je podal gospod Horvatek navzo6im. Rekel in svetoval je, naj se združijo «Jungovci» vsakega u6iteljskega društva v poseben «klub,» koji se naj spozna po odlo6nosti v nastopanju v smislu sprejetega programa, a ni Vam svetoval, naj izbacnite €Ne-Jungovce» iz svojega društva; zdi se torej, da se 6utite že poklicani spopolnjevati Horvatekov «dovrsen program.* U6enci hočejo prekositi svojega učitelja. Sladka nada me navdaja, da se poslanega ni vstrašil ne izdajica, ne ona nevstrašena u6iteljica, ki se ni bala reagirati na trditve Horvatekove, in da bodo skrivni zaupni, a sedaj razkriti shodi Horvatkovi iraeli to dobro posledico, da se bodo jeli družiti i bolje misle6i jekleni zna6aji u6iteljev in u6iteljic, kojim Se je sveta ne le govorica ma- terna, temve6 še dražja najlepša svetinja našega vernega naroda: katoliško prepri6anje. «Ne-Jungovec> lz Zalca. (Ustanovitev «Zveze».) Za zadnji 6etrtek je sklical kme6ki organizator gosp. J. Kač spodnjeStajarske zadrugarje in vse, kateri se zanimajo za zadružno življenje, na shod v Žalec, da se ustanovi zveza spodnještajarskih zadrug. Vabilu so se odzvali možje od vseh strani Spodnjega Štajarja, seveda najve6 iz Sarinjske doline že zaradi krajevne ugodnosti. Sklicatelj gsp. Ka6 pozdravi došle zborovalce ter predlaga predsednikom g. župnika Korena, podpredsednikom g. dr. Mateka, zapisnikarjem g. revizorja JoSta. Na to poro6a gsp. Ka6 o potrebi zveze kmetijskih zadrug v iedno celoto ter o namenu in nalogi take zveze. Imenitno pou6ljiv govor bomo prinesli v celem obsegu ter ga menda izdali tudi v posebni broSurici. Po govoru so se pregledala pravila Zveze, ki bo imela svoj sedež v Mariboru. Pri marsikateri to6ki je nastal živahen razgovor, ki nam je kazal veliko zanimanje vseh nayzo6ih za novo organizacijo. Ko so bila pravila odobrena, se je volilo na6elništvo in nadzorništvo. V na6elništvo so se izvolili predsednikom g. Fr. Thaler, veleposestnik v St. llju pri Mariboru, odbornikom gg.: Cerjak, dr. Jurtela, Kač, Korošec, dr. Pipuš, Pušenjak. V nadzorništvo so bili voljeni predsednikom g. Roblek, veleposestnik v Žalcu, odbornikom gg. Jošt, Pišek, Zemlji6, Somrek. Hitro ko se zveza pri okrožnem sodiš6u vknjiži, začela bo svoje delovanje. Zadruge in rodoljubi pa naj pridno pristopajo novi Zvezi, da bo koj pri svojem rojstvu mo6na in trdna ter sposobna za velevažno delovanje. Iz Podsrede. Ko je lansko leto naš g. kaplan v Št. Petru pod Sv. gorami na shodu «Kat. pol. društva* govoril o socijalnih demokratih in ljudstvo svaril pred temi novimi «kme6kimi prijatelji,* se je oglasil nekdo v doma6em slovenskem 6asniku, da je to nepotrebno, 6eš «naše ljudstvo §e ni6 ne ve o socijalnih demokratih.» Toda mi smo druzega mnenja! Treba je liudstvu o6i odpreti; zakaj, 6e 80 se navzeli mokraških prismodarij, jih ni mogo6e z lahkega spametovati. To se kaže vzlasti pri nas! Pred par leti je nekdo tu na tihem širil mokraski evangelij, vtihotapil nekaj komadov «Lu6i» in drugih mokraSkih knjižur in ne zastonj! Že pri državnozborski volitvi volilo je nekaj mož socij. demokr. Ropas-a. In od tistega 6asa ne mirujeio ve6! «Farji morajo pro6!» tako pridiguje njih vodja. «0b6ina mora priti v boljše (t. \. soc. dem.) roke. Gmajno bomo delili, itd.» Zato je napel vse sile, da pri letošnjih ob6. volitvah pride na krmilo. Ve6 tednov hodil je okrog in z različnimi obljubami zbiral volivce! In zares se mu jih je žalibog precej vsedlo na limanice. Če bi se volitve ne vdeležilo ve6 volivcev, kakor je bilo dosedaj obi6ajno — zmagal bi bil! Toda, ko je gsp. kapelan zvedel njegove nakane, zbral ie volivce krog sebe in jim pokazal važnost volitve ter prete6o nevarnost. Zato ga je hotel soe. dem. kolovodja, ki je mislil, da že sedi na županskem stolu, tožiti — a ni ni6 zbavil. To je ljudi razburilo! Dne 22. februarja imeli smo volitev — naSa zmaga sijajna! Da bi nam kljubovali, vložili so ugovor zoper volitev, 6eš, da je bila nepostavna, dasi jo je vodil c. kr. okrajni vodja sam. In res 1 Gakali smo ve6, kakor šest mesecev odgovora! Tem ve6je je bilo naSe veselje, ko so dobili, kar so iskali — dolgi uos! 13. sepl. pa smo volili župana. Ednoglasno, kakor še ne dosedai, je bil izvoljen naS zaslužni, vrli starosta gsp. Levstik — in sicer že desetokrat. Kakor zasluži, pripravili so mu Podsred6ani sijajne ovacije, podoknico itd. Zve6er je bil obhod po trgu! Glasni strel je oznanjal, da še živi v Podsredi dobro, krš6ansko in slovensko ljudstvo, ki ne mara za brezdomovinske voditelje! In kakšni junaki so ti naši nasprotniki! Pri obhodu zve6er fr6alo je kamenje za nami, radi bi bili strgali trobojnico, ki je vihrala raz kaplanije, a ni se jim posrečilo. Da bi vendar dali duška svoji jezi, spravili so se na voz našega g. poštarja in mu odnesli kolesa. In Se več! Prevrgli so majhno stavbo pri župnišču! In zdaj, da bi si ohladili jezo, oblajajo vsakega izmed naSih kakor . . .! Dobro vam teknilo! Nam }e tako prav! Bode vsaj ljudstvo spoznalo, kje so njegovi prijatelji! Že se je par sicer poštenih mož, ktere so socialdemokrati zaslepili, izrazilo, da nimajo z njimi nobene zveze več! Tako je prav! Posnemajte jih tudi drugi in spoznajte iz tega, da nikakor ni potrebno, ljudstvo poučevati! Podsrečan,