/Primorski Št. 17 (15.119) leto Ll._________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul Montecchl6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 magglo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ ICfinilD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVN IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% SREDA, 18. JANUARJA 1995 Obeta se doba hude napetosti ITALIJA / PO SESTAVI NOVE VLADE JE KARTEL SVOBOŠČIN NAPOVEDAL, DA NE BO GLASOVAL ZA ZAUPNICO Desnica proti Diniju Berlusconi, ki bo danes zapustil palačo Chigije sprožil nov napad na Scalfara -V petek začetek razprave o zaupnici - Lira in borza sinoči ponovno močno padli Vojmir Tavčar Za predsednika vlade ga je prejšnji teden kandidiral isti Silvio Berlusconi, ki ga sedaj proglasa za izdajalca. Njegova izbira je bila sad kompromisa in Se v soboto je kazalo, da bo Lamberto Dini imel podporo vseh političnih sil z edino izje-mo Stranke komunistične prenove, po prisegi pa se politični komentatorji sprašujejo, ah je nova vlada Da prepihu Se preden ji je parlament izrekel zaupnico. Kot se v zadnjih Časih Pogosto dogaja v Itahji, se je stanje spremenilo Cez Doc. Tisti, ki so Dinija predlagali, mu- danes mečejo polena pod noge, tisti, ki so ga sprejemati kot nujno zlo, so ga prisiljeni braniti z vsemi silami. Hipna sprememba se lahko na prvi pogled zdi paradoksalna, je pa posledica železne strankarske logike. Silvio Berlusconi in Djegovi zavezniki so upati, da bo Dini oblikoval vlado, ki bo dokaj verna kopija Berlusconijeve in da bo Duela jasen znaCaj kratko-bajne predvolilne vlade. Ker je novi premier ob podpori in prigovarjanju predsednika republike Scalfara pokazal precejšnjo avtono-Diijo in je sestavil vlado Uglednih izvedencev, so ga Proglasili za izdajalca in ^Celi streljati proti njemu, Predvsem pa proti predsedniku republike Scalfem s težkim topništvom. Oviri, ki jim preprečujeta, da bi dosegli cilj takojšnjih voti-iev, na katerih bi - v to so prepričani - lahko zmagali, skušajo odstraniti za vsako oeno. Prve posledice so se že pokazale sinoči: tira je strmoglavila in borza je krepko nazadovala. To je bila poslednja Berlusco-Dijeva usluga Italiji, preden )e zapustil palaCo Chigi. Zaradi odpora Kartela svoboščin se italijanski poulični sceni obeta obdobje velike napetosti. Dinijeva vlada ne bo imela lahkega življenja in pričakovati je, da se bo ofenziva proti predsedniku republike Se stopnjevala. Desnica bo skušala izvojevati odloCil-Do bitko. S tem si v odnosu do države prevzema veliko edgovomost. Veliko pa je mdi breme, ki bo na pletih bstih sil (predvsem Sever-De lige, Ljudske stranke in DSL), ki so zrušile Berlusconijevo vlado in ki sedaj Podpirajo Dinijevo vlado, dokazati bodo morale Se veliko vec poguma in državniške modrosti, kot so )o doslej, če želijo zajeziti °tenzivo desnice, predvsem pa ohraniti Italiji perspektivo liberalne demokracije. • Lamberto Dini je sestavil novo vlado. V njej so sami strokovnjaki, nobenega bivšega Berlusconijevega ministra in nobenega člana parlamenta. • Vlada je že sinoči zaprisegla; premier in ministri so takoj prevzeli funkcijo. Berlusconi se bo danes izselil iz palače Chigi. • Kartel svoboščin je žolčno reagiral. Previti, Fini in Casini so na tiskovni konferenci napovedali, da bodo glasovali proti zaupnici, Pannella pa je previdnejši. • D’Alema, Buttiglione, Segni in Bordon so napovedali, da bodo glasovali za zaupnico. Ali bodo njihovi glasovi zadostovali? • Bossi zaenkrat molči, vendar bo Severna liga glasovala za zaupnico. Ni pa znano, kako se bodo odločili Maronijevi disidenti. • Bertinotti pravi, da mu vlada funkcionarjev in generalov ni všeč ter potrjuje svoje nasprotovanje Diniju, kar je sicer trdil od vsega začetka. • Berlusconi zopet napada Scalfara; pridružili so se mu številni voditelji kartela svoboščin. • Dini bo predstavil program verjetno v petek v poslanski zbornici. Sledila bo razprava o zaupnici. • Po sporočilu kartela svoboščin, da ne bo glasoval za zaupnico, je lira močno padla; padec so zabeležili tudi na borzi. Na 5. in 13. strani JAPONSKA / VEČ KOT 2.000 ŽRTEV IN OGROMNA GMOTNA SKODA Katastrofalen potres je prizadel Japonsko TOKIO - Včeraj pred zoro, ko je Se večina ljudi spala, je katastrofalen potres 7,2 stopnje po Richterjevi lestvici prizadel Kansai, prastaro zibelko japonske državnosti v trikotniku Kioto-Osaka-Kobe. Po zadnjem obračunu (15 ur po potresu) je umrlo 1.456 ljudi, ranjenih pa je 4.439 oseb. VeC kot tisoC oseb pogrešajo, iz ure v uro pa je manj upanja, da bi koga rešili izpod ruševin. Gmotna škoda je neprecenljiva, saj je potres prizadel območje s prastaro spomeniško in kulturno dediščino, ki je v zadnjih letih doživela obenem izreden industrijski in gospodarski razvoj. Kioto, Kobe in Osaka gorijo, saj so tu v pred- mestjih še vedno tradicionalne lesene hiše. Potresni sunek je namreč uničil plinovodsko omrežje, plin pa se je vnel ob iskrah potrganih električnih žic. Katastrofalne posledice včerajšnjega potresnega sunka je zakrivilo dejstvo, da je tokrat šlo za »medploščni potres« z vodoravnim in ne navpičnim nihanjem, žarišče pa je bilo relativno nizko, 20 kilometrov pod otokom Avažišima in na območju, ki ga uvrščajo med srednje nevarne. Potres je prizadel 4.100 stanovanj, medtem ko je poldrugi milijon stanovanj brez električne energije, vode in plina. Po treh urah so obnoviti letalski promet na osaškem letališču. Daljše obdobje bo prekinjen promet med Osako in Hirošimo, ker je progo za hitre vlake šinkasen porušilo v osmih krajih. Na 2. in 3. strani Premirje v Čečeniji GROZNI - Ruski in Čečenski predstavniki so včeraj v Moskvi dosegli sporazum o prekinitvi spopadov, ki naj bi začela veljati danes zveCer, je povedal Čečenski pravosodni minister Imaj e v po pogovorih z ruskim predsednikom vlade Cernomirdinom. Vesti o dogovore o premirju uradna Moskva ni potrdila. Kljub najnovejšim prizade- vanjem za ureditev razmer v Čečeniji so ruska letala vCeraj dvakrat bombardirala srediSCe Groznega. Predsedniška palaCa je po zadnjih vesteh še vedno v rokah branilcev, med katerimi je največ tuje najemniške vojske, med njimi iz Abhazije, kar je potrdil tudi abhaški predsednik Ardzinba. Sicer pa so se poulični spopadi vCeraj umirili, kar pričajo tudi samo trije ranjeni, ki so jih sprejeli v mestno bolnišnico. V preteklih dneh so namreč dnevno sprejeli od 12 do 15 ranjencev. V noti s ponedeljka na torek so bile v spopadih uničene cestne povezave na vzhod v sosednji Dagestan, prav tako pa je bil uničen železniški most. Na 17. strani Danes v Primorskem dnevniku Occhetto in D’Alema pred sodniki • Stran 5 Parkirišče pod Trgom Unita Stran6 Zelena luč za skladišče plina Stran 7 Več mrtvih na goriških cestah Stran 11 Koncert GM: sodobna ruska glasba Stran 15 Sreda, 18. januarja 1995 POTRES NA JAPONSKEM VČERAJ OB ZORI JE SILOVIT POTRES PRIZADEL OBMOČJE JAPONSKEGA MESTA KOBE: PO DOSEDANJIH PODATKIH JE TERJArO^ ?|V| |FM , IN POVZROČIL OGROMNO MATERIALNO ŠKODO Katastrofa v deželi vzhajajočega sonca , „ ... , ... _o.. Mesto Kobe v plamenih, prekinjene prometne povezave in dobava energij Seizmologi napovedujejo še močnejše potrese Seznam katastrofalnih potresov v zadnjih desetletjih TOKIO - Japonsko in Se mnogo drugih prede- . aprUa 1906 je San Francisco opustoSil potres 8,3 jakostne stopnje po Richterjevi lestvici. Potres, ki mu je sledil hud požar, je porušil štiri kvadratne milje (približno 10 kv. km.) mesta. Umrlo je veC kot 700 oseb, škode pa je bilo za približno 2 milijardi dolarjev. 10. marca 1933 je mestece Long Beach v Kaliforniji prizadel potres 6,2 jakostne stopnje po Richterjevi lestvici; v vsej južni Kaliforniji je umrlo 115 oseb, škode pa je bilo za 266 milijonov dolarjev. Kalifornijo je pozneje prizadel tudi potres 6, 5 jakosti po Richterjeva lestvici s središčem v Coalingi. Žrtev ni bilo, škoda pa je znašala 31 milijonov dolarjev. 21. decembra 1946 je potresni sunek 8. jakostne stopnje po Richterju prizadel japonski otok Sikoku in terjal 1.400 življenj. Leta 1950 je potres v Imperial Valleyju v Kaliforniji dosegel jakost 6,7 po Richterju in terjal devet žrtev ter povzročil 33 milijonov dolarjev škode. nekaterih podatkih pa je žrtev bilo kar 800.000. Pravo število ni znano, saj kitajske oblasti niso posredovale uradnih podatkov. 4. marca 1977 je potres z jakostjo 7,5 po Richterjevi lestvici prizadel Romunijo in do tal porušil večino središča Bukarešte. Umrlo je 1541 ljudi, približno 11.000 pa jih je bilo ranjenih. 16. septembra 1978 je mesto Tabas v vzhodnem Iranu porušil potres 7,7 jakosti po Richterjevi lestvici. Ocenjujejo, da je v potresu bilo ubitih 25.000 ljudi. priza- Leta 1952 je v potresu v okrožju Kem v Kaliforniji umrlo 12 ljudi, škode pa je bilo za 150 milijonov dolarjev. Potres je dosegel jakost 7,7 po Richterjevi lestvici. 9. februarja 1971 je potres 6,6 jakosti po Richterju prizadel losangeleško dolino San Feman-do. V potresu je umrlo 58 oseb, medtem ko je Skoda znašala celo 900 milijonov dolarjev. 28. julija 1976 je strašen potres 7,8 jakosti z epicentrom v Tangšanu na Kitajskem v 23 sekundah opustošil 90 odstotkov mestnih poslopij in na stotine kvadratnih kilometrov okolice. Najmanj 250.000 ljudi je izgubilo življenje, po je v severnem Jemenu umrlo približno 2.800 oseb v potresu, ki je dosegel jakost 6 po Richterjevi lesti vici. 13. oktobra 1983 je potres z jakostjo 7,1 po Richterju v pokrajinah Erzurum in Kars v Turčiji povzročil 1.300 žrtev. 19. in 20. septembra 1985 sta dva potresa 8,1 in 7,3 jakosti po Richterjevi lestvici opustošila Ciudad de Mexico in okolico. Mrtvih je bilo več kot 8.000, škoda pa je znašala okrog 5 milijard dolarjev. 4. oktobra 1985 je potres z jakostjo 5,6 po Richterju močno prizadel Tokio. Za Japonsko je to bil najhujši potres v več kot 60 letih. 1. oktobra 1987 je potres z jakostjo 5,9 po Ri- iles in povz- stošil severozahod sovjetske Armenije. Mrtvih je bilo vsaj 25.000. Mesto Spitak je potres do tal pomšil, hudo poškodovano pa je bilo mesto Le-ninakean. 17. oktobra 1989 je najhujši potres od leta 1906 potresel celotno območje sanfranciškega zaliva. Epicenter potresa je bil v bližini mesteca Santa Cruz, 50 milj južno od San Francisca, jakost pa je bila 6,9 po Richterjevi lestvici. Življenje je izgubilo 67 oseb, ranjenih pa jih je bilo več kot 600. 21. junija 1990 je potres 7,7 jakosti opustošil severni Iran. Potresu je sledilo več manjših sunkov, med katerimi je eden dosegel jakost 6, 5. Smrtnih žrtev je bilo 35.000. 22. aprila 1992 je potres z jakostjo 6,3 po Richterju potresel nebotičnike v središču Los Angelesa in v drugih mestih južne Kalifornije, na srečo pa povzroči le manjšo škodo. 15. januarja 1993 je potres 7,8 po Richterjevi lestvici prizadel sevemojaponski otok Hokaido in terjal le eno življenje. chterjevi lestvici potresel Los Angele rocil na milijone dolarjev škode. 23. in 24. novembra 1987 sta dva potresa 6 oziroma 6,3 jakosti po Richterjevi lestvici z epicentrom v bližini manjšega puščavskega naselja VVestmoreland 100 milj vzhodno od San Diega povzročila na desetine ranjenih ter več milijonov škode. 7. decembra 1988 je potres 6,9 jakosti opu- 12. julija 1993 je hud potres 6,9 jakosti prizadel severno Japonsko in na otoku Okuširi tudi zaradi tsunamija terjal življenje 230 ljudi. Epicenter potresa je bil 80 kilometrov zahodno od severnega otoka Hokaido. 28. decembra 1994 je potres z jakostjo 7,5 po Richterju prizadel sevemojaponslu otok Honšu in terjal življenje treh oseb, ranjenih pa je bilo 688 ljudi. Do najhujšega potresa v vsej zgodovini je najbrž prišlo leta 1556 na Kitajskem, ko je baje življenje izgubilo 830.000 ljudi. V tem stoletju pa je bil najhujši leta 1923, ko je v Tokiu in Jokohami življenje izgubilo 140.000 ljudi. TOKIO - VeC kot 20 milijonov Japoncev, ki živijo v industrijskem trikotniku Kioto-Osaka-Kobe, je ob zori doživelo apokalipso, ob zatonu pa pekel uničujočih požarov. Strahoten potresni sunek jakosti 7,2 po Richterjevi lestvici je ob 5.46 po krajevnem Času dolgih 30 sejal smrt in razdejanje. Potrte-sni sunek je porušil navadne hiSe, železobetonska poslopja, bolnišnice in SintoistiCne templje ter kot papirnate trakove skrotovicil ceste in železniške proge. Sij požarov je ob mraku razsvetljeval uničena mesta. Po zadnjem obračunu (15 ur po potresu) je umrlo 1.456 ljudi, ranjenih pa je 4.439 oseb. Več kot tisoč oseb pogrešajo, z ure v uro pa je manj upanja, da bi koga rešili izpod ruševin. Gmotna Skoda je neprecenljiva, saj je potres prizadel območje s prastaro spomeniško in kulturno dediščino, ki je v zadnjih letih doživela obenem izreden industrijski in gospodarski razvoj. Sunek je poškodoval Številne Budove kipe v Kiotu in Nari. Prizadete so bile tudi Številne tovarne, medtem ko so morali zapreti neko jedrsko elektrarno. Japonska televizija je posredovala srhljive po- Kadar se zemlja trese Včerajšnji potres je N bil že enajsti na Japonskem od začetka letošnjega leta. Zakaj se na Japonskem zemlja trese tako pogosto? Japonsko morje JAPON Po Iben Brovmingovi teoriji Na potrese vpliva bližina ali oddaljenost Sonca in Lune, ki s svojimi gravitacijskimi silami na zemeljski skorji povzročata velike napetosti. Tektonika zemeljskih ploš istf0ns^i Potres uL69Q dne kc 0SQngeleški Visoka napetost j,—Zeml^pl(Pi ^Zrocilak na^voze *er tako imenovane »n,e‘ M ^sočustvuje žarišče nntresa m r ^.^'^OdetO JOpOfiSkO ?QPež! ttastrofalne požare. žarišče potresa boko. ocean ...ali notranji dejavniki... Seizmologi menijo, da so potresi odvisni od notranjih procesov, ki potekajo znotraj Zemljine krogle in ne od zunanjih procesov, privlačnosti Sonca in Lune. ...zaradi trenja, zamikov, izrivanja in narivanja ene plošče na drugo. Plošče v zemeljski skorji Znanstveniki so prepričani, da do potresov na Japonskem večinoma prihaja na področju zemeljskega preloma, kjer ena zemeljska ploskev drsi pod drugo. Ploskev, ki se pogreza v zemeljski plašč, izginja v notranjosti Zemlje in se spreminja v njeno maso. Cim večja je ploskev, ki se premakne, tem hujšjje potres. Pacifiška plošča Zemeljsko skorjo sestavlja več ploskev. Do skoraj vseh potresov na svetu prihaja v bližini ali vzdolž šivov med dvema ploščama. Te prosto plavajoče plošče se v magmi gibljejo, pritiskajo druga na drugo in povzročajo napetosti. Kadar začne posamezna plošča drseti, sprošča eksplozivno napetost, katere posledica so sunki tal ali njihovo valovanje. . Japonski znanstveniki ocenjujejo, da gre samo za prvega v seriji hudih potresov 1. je ^ ~ Papeža Janeza Pavla katasA0,^0 Prizadela« vest o skeoj ^amem potresu na Japon-obl SV°iem sporočilu japon-kardijj |a®tem> ^ §a ie posredoval ritje 2 ~ b°dano, papež sočust-PtOsi bn^Vfm^ in prizadetimi in v teh vr-L bogoslov za vse, ki se TOKIO - Tektonski premiki, ki d v torek presenetili in opustošili zahodni del Japonske, pričajo tudi o tem, kako omejeno veljavo imajo seizmološke napovedi, ne glede na to, da je to območje v splošnem manj podvrženo potresom kot območje okrog Tokia, domnevajo japonski geologi. Drhtenje tal z močjo 7, 2 po Richterjevi lestvici je bilo sicer šibkejše toda veliko bolj uničujoče kot potres z močjo 7, 5 po Richterjevi lestvici, ki je manj kot pred tremi tedni opustoSil severno Japonsko. Poznavalci pripisujejo stopnjo opustošenja predvsem dejstvu, da prebivalci Osake in Kobe niso bili pripravljeni, saj tega območja doslej niso uvrščali v nevarno območje, kamor spada denimo Tokio. Po mnenju Kioya Mojija, ki vodi center za napovedovanje potresov v Tokiu, je to seizmično dogajanje šele začetek »večje potresne dejavnosti« na zahodu Japonske po relativnem zatišju, ki je trajalo več desetletij. Megumi Mizue, profesor na tokijski univerzi, pa je pojasnil, da je zahodna tektonska plošča Japonske, ob kateri je prišlo do potresa v torek, drugačne sestave kot severna plošča, ki je v zadnjih tednih povz- ročila vrsto potresov. »Gre zgolj za naključje, da je do obeh dejavnosti tal prišlo skoraj hkrati,« je Se dodal. Po njegovem ima ta potres »drugačen vzrok« kot tisti, ki je pretresel sever, »čeprav mogoče ' med njima obstaja posredna povezava«, domneva Jiro Suzuki, profesor seizmologije na univerzi v Tohoku. Potres v Kobeju in Osaki je povzročil veliko mrtvih, na stotine pogrešanih in ranjenih. Njegove posledice ni mogoče primerjati s tistimi, ki jih je za seboj pustil potres 28. decembra lani, ko je pretresel Hachinohe na severu Japonske, a je bilo malo žrtev. Po mnenju japonskih seizmologov je do torkovega potresa prišlo zaradi horizontalnega zdrsa zemeljske plošče v geološko razpoko, medtem ko naj bi potres na severu povzročilo le trenje med dvema ploščama. Toshi Asada. profesor seizmologije na tokaiski univerzi, je za tiskovno agencijo Kvodo izjavil, da je ta potres nastal kot posledica drsenja japonske tektonske plošče v geološko razpoko, ki se prav tako nahaja pod japonskim arhipelagom. Učinek tega potresa je mogoče prav tako pojasniti z relativno majhno globi- :nter. no, v kateri je bil njegov epic° saj se je ta nahajal le 20 kilon^^g pod otokom Awaji, približno ^ kilometrov jugozahodno »Ne gre za največji, pač pa za Py - vrni vui potres, ki je po drugi svetova« ■ prizadel katero od večjih rttes izjavil Suminao MurakamL P1 p0 sor na yokohamski univerz1, j, njegovem so bili prebivalci za j. ne Japonske »razmeroma slabo pravljeni na izbruh požarov, o° terih zmeraj pride ob potresih8 ■ Poleg tega »so bili Ijudje^P^ pričani, da so avtoceste varno’ j kot se ]e lr. da se kaj podobnega, kol »=^ zgodilo v Los Angelesu, tukaj n .. zgodilo nikoli; toda žal so se n1 s() kajti precej časa je minilo, 0 . . vjl. bile zgrajene te ceste,« je Se V) ^ , Pristaniško mesto Kobe, ki St6)1.. ^ milijona prebivalcev, ima preč ) ^ šenih hiš, a tudi veliko zidanj ^ so se porušile in pomenile gm s0 stotine prebivalcev. Neupora1 ^ tudi železnice, mostovi in “J11® jta vezave. Na številnih koncih 1 jj so izbruhnili požari, ki so s r jj koncu dneva še bolj razbesT jg Zadnji večji potres na Japonske^ leta 1948 prizadel območje rl in terjal številne žrtve. . AfP MaHko Tazaki. m Kansai je zibelka japonske države OSAKA - Včerajšnji katastrofalni potres je prizadel Kansai, zibelko Japonske. Tu je ob prastari prestolnici Nari, nekdanja ribiška vasica Kioto, ki je bila od leta 793 do leta 1869 japonska prestolnica. Vil stoletjih so tu nastale prekrasne zgradbe in kar 1.200 templjev, ki so ponos Japonske.V Kiotu ni novejše zgradbe, ki bi bila višja kot 31 metrov, a petnadstropna rdeča pagoda templja Toži, ki je simbol mesta, je visoka kar 60 metrov. V Nari je sedem templjev in 15-metr-ski kip Velikega Bude. Celo zavezniki so zaradi zgodovinske vrednosti prizanesli obema mestoma, tako da ju letala niso bombardirala. Ob tem bogastvu pa je Kansai v zadnjih letih doživel pravi gospodarski razcvet, tako da je njegova gospodarska moč enakovredna kanadski. Tu so nastale futuristčne infrastrukture kot je osaško letališče Kansai, pred tem letališčem na umetnem otoku v Osaškem zalivu pa sedaj gradijo največji viseči most na svetu. snetke požarov v Kiotu, Kobeju in Osaki, kjer so v predmestjih se vedno tradicionalne lesene hiše in kjer sedaj ni vode, s katero bi lahko pogasili požare. Ob teh posnetkih so bile morda se bolj presenetljive slike ob bok nagnjenih nadvoznih avtocest in skrotovičenih železniških tračnic. Človek je imel občutek, da so se katastrofalne naravne sile krvavo maščevale nad tehnološko nadutostjo človeštva. Včerajšnji je eden najhujsi potresov v povojni zgodovini Japonske, hujši od tistega, ki je z jakostjo 8. stopnje po Richterju leta 1946 terjal 1.400 življenj. Katastrofalne posledice včerajšnjega potresnega sunka je po mnenju seizmologov povzročilo dejstvo, da je tokrat slo za »medploSčni potres« z vodoravnim in ne navpičnim nihanjem, žarišče pa je bilo relativno nizko, 20 kilometrov pod otokom Avažišima. Država je umirjeno in omikano reagirala na-katastrofo. 2e po treh urah so na prizadeto območje pripele prve reševalne ekipe. Potres je prizadel 4.100 stanovanj, medtem ko je poldrugi milijon stanovanj brez električne energije, vode in plina. Po treh urah so obnovili letalski promet na osaškem letališču. Daljše obdobje pa bo prekinjen promet med Osako in Hirošimo, ker je progo za hitre vlake šinka-sen porušilo v osmih krajih. Sreča, da je bilo ob uri potresa na hitri cesti hanšin sorazmeroma malo prometa (AP) NA ENEM NAJBOGATEJŠIH OBMOČIJ NA SVETU Potres je ohromil vse gospodarske dejavnosti LOKIO - Rušilni potres. večia iaponska iHir/;i v Osaki vpriptnn„ti Kn elr, -V-. L -.V , Rušilni potres, do katerega je prišlo na Japonskem včeraj zjutraj, je ohromil tudi poslovno dejavnost v osrednji Japonski, čeprav so nekatera podjetja na tem območju že sporočila, da nadaljujejo z delom. Močan potres, najhujši, ki je prizadel to območje po letu 1946, je povzročil veliko smrtnih žrtev in ranjenih ter poškodoval vse komunikacijske povezave, električno, cestno in železniško omrežje. Druga naj- ^5S,j°poda„j;,mNsa“,r" Pom011 Ponudil Japonski A Monica (kalifor- °^etnir’ jk' ie Ml včeraj ob prvi JMneriski predsednik Bill ^all^nii;0jail,®e^eS^e8a Potresa v teka Si--3 bi preverii kak° P' %7‘-a, je japonskim obla-Jiško i'0nudil vsestranko ame-ritazi] ornač. Clinton je obenem ^dte^i023 Žrtve, slonjo im ?a V TVashingtonu driski™0'?1’ ka! se ’e zgodil° ’ri tlu,. V*®1 državljani, ki živijo ern območju. V trikot- V0 letaivi zlovoljen, saj je tritli otni MiSCe Kansai na umet-'IfZalo vc V 0saskem zalivu vz- »ek. p^nji katastrofalni su-Mto je° ,e 50 malenkostne, Vež nied16^6^ letališče glavna °stalo državZa^etkl1 obmoCiem 111 večja japonska borza v Osaki v torek zjutraj ni trgovala. Predstavnik tokijske borze pa je sporočil, da bo borza v Osaki začela znova poslovati že danes. Tovorno pristanišče v Kobeju, ki je osrednje pristanišče za promet z zabojniki, je bilo zaprto, ladje, zlasti tiste, ki so priplule iz Severne Amerike in Evrope, pa so preusmerili v druga japonska pristanišča. Finančni minister Masayoši Takemura je sporočil, da bo njegovo ministrstvo naredilo vse, da bi priskrbelo več pomoči prizadetim območjem. »Storili bomo, največ kar moremo, da bomo zagotovili dovolj sredstev tistim območjem, ki jih nujno potrebujejo,« je dejal. Finančno ministrstvo in japonska centralna banka pa sta že napovedali niz izrednih finančnih ukrepov, ki jih bodo morale sprejeti finančne ustanove in življenjske zavarovalnice za žrtve potresa. Po mnenju gospodarstvenikov in vladnih predstavnikov je zaenkrat še prezgodaj, da bi lahko v ce- loti ocenili škodo. Toda po 1 Velike palače v središču mesta so se zrušile, kot da bi bile iz lepenke (Telefoto AP) sedanjih ocenah škode, ki jo je povzročil potres v osrednji Japonski, bodo regionalna ministrstva za transport in gradnje porabila precejšen del svojih letnih proračunov, vključno z rezervami za obnovo poškodovanih cest, mostov in druge prometne infrastrukture. Po mnenju gospodarstvenikov pa bo škoda ob potresu spričo moči japonskega gospodarstva razmeroma neznatna, oziroma naj bi celo pospešila gospodarska gibanja zaradi spodbude, ki jo bodo ta dobila ob številnih obnovitvenih delih. »Po vsej verjetnosti bo slo za kak promil celotnega družbenega proizvoda, približno toliko bodo morali nameniti obnovi, ki bo bržkone trajala nekaj let,« je izjavil Peter Morgan, glavni analitik pri Marril Lynch Japan Inc. »Prišlo bo sicer do zastojev na posameznih področjih proizvodnje, končni učinek pa bo pozitiven zaradi dodatnega sproščanja finančnih sredstev.« Po mnenju Vosihisa Kitaija, analitika pri LTCB Research Institute, bodo posledice potresa od bruto nacionalnega proizvoda odkrhnile 0, 4 odstotka sredstev v četrtletju, in sicer od januarja do marca, toda pozitivni učinek tega primanjkljaja bo povrnjen v šestih do dvanajstih mesecih zaradi povečane dejavnosti na vseh področjih obnove. Po mnenju Kitaia se bodo stroški za obnovo povzpeli do bilijona jenov (10, 2 milijardi dolarjev), tako da bo celotna Skoda po vsej verjetnosti znašala odstotek BDP Japonske. »Izguba premoženja je precejšnja, ker pa sedanja proizvodnja ne deluje s polno zmogljivostjo, bo izpade mogoče nadomestiti s povečano dejavnostjo drugje,« je izjavil eden od analitikov. Letališki predstavniki v Tokiu poročajo, da letališča v tem območju, vključno z mednarodnim letališčem Kansai, niso imela večje škode. Toda odpovedati so morali številne polete, zaradi Cesar mnogi potniki in posadke niso mogli priti do letališč, ker je bila gneča na cestah prehuda. Začasno so zaprli tudi dve rafineriji nafte, vendar ne poročajo o večji škodi. Linda Sieg, Reuter NOVICE PODKUPINSKE AFERE RIM / POLITIKA IN MAFIJA Polkovnik za zapahi, industrijec obsojen PORDENON - Javni tožilec Rafiaele Tito je v okviru preiskave o podkupninah pri zakupih za vojaške objekte izdal zaporni nalog proti polkovniku italijanskega letalstva Paolu Tossutu. Tosutta so aretirali v Rimu, kjer je služboval na obrambnem ministrstvu, in ga zaprli v vojaški zapor v Peschieri. V okviru iste presikave so po dveh dneh zasliševanj izpustili na prostost nekdanjega predsednika Zveze industrijcev iz Pordenona, inž. Luigija Cimolaia. S polk. Tosuttom naj bi bil vpleten v podkupnine za gradnjo vojaških objektov v severovzhodni Italiji. Cimolai pa je že prvi dan prostosti bil obsojen na 8 mesecev zapora zaradi podkupovanja pri dodelitvi del za obnovitev cest na področju pordenonske občine. Občinski upravi je tudi moral vrniti 40 mi- j lijononv lir. Potresni sunek v Kamiji VEDEM - Nekaj pred 7. uro zjutraj so na področju kraja Fomi di Sopra v Kamiji zaznali moCno grmenje. Slo je za potres 1,5 po Richterjevi jakostni lestvici, torej za zelo šibak in površinski sunek, ki ni povzrocU nobene škode. Novi direktor Rai že na prepihu? RIM - Skupina poslancev Ljudske stranke je vložila pismeno vprašanje na ministra za pošte v zvezi s komaj imenovanim generalnim direktorjem Rai Raffaelejem Minicuccijem. Poslanci menijo, da bi morala vlada predlagati upravnemu svetu Rai, naj generalnega direktorja zamenja, saj na tožilstvu v Palermu vodijo preiskavo, v okviru katere je Mini-cucci osumljen izkoriščanja uradne funkcije. Ko je še bil upravitelj družbe Telespazio, naj bi sodeloval pri nekaterih nepravilnostih v zvezi z zakupi javnih del. Dogovor o reklami v tv programih RIM - Združenja italijanskih marketinških in reklamnih agencij Upa, Assap in Assomedia so se dogovorila s Fininvestovo reklamno agencijo Publita-lia. Odslej bodo na Berlusconijevih televizijskih mrežah postopno skrajšali reklamne pasove. Najpozneje do 1. aprila prihodnjega leta bo lahko v posameznem reklamnem pasu največ devet različnih reklamnih spotov za skupno največ tri minute, v vsakem reklamnem pasu bo samo en spot za vsako vrsto blaga in ne bo več avtopromocije fininvesto-vih programov na začetku in na koncu vsakega rek-lamenega bloka, torej na najbolj pomembnem mestu. Največkrat je to tudi edina reklama, ki jo publika gleda, preden se začasno »preseli« na drug program. S tehnološkim napredkom proti televizijskemu monopolu RIM - Giuliano Amato, predsednik antitrusta, organa proti monopolom, misli, da bo tehnološki napredek prispeval k premostitvi sedanjega stanja na televizijskem področju, ki ga nadzorujeta zasebni pol Berlusconijevih in javni pol Raievih televizij. Uveljavila se bo bolj raznolika tv ponudba, predvideva nekdanji predsednik italijanske vlade, za katerega bo morala tudi javna televizija opustiti reklamo. Proces Enimont: branilec zahteval oprostitev Craxija Obtoženec Filippo Fiandrotti zahteval premestitev procesa MILAN - Craxijev odvetnik na procesu o podkupninskih aferah Enimont Enzo Lo Giudice, je za svojega varovanca včeraj zahteval popolno oprostitev. Advokat je bil mnenja, da so bivšega tajnika PSI, ki trenutno živi v Tuniziji, obsodili še preden bi točno preverdi njegove kazenske odgovornosti. Lo Giudice je bil zelo kritičen do preiskovalcev in do tožilca, Ceš da gre za proces, ki je v bistvu le kopija podobnih sodnih obravnav. Craxijev zagovornik je postavil v dvom celotno obtožnico o aferi Enimont, ki dokazuje, kako je pokojni Raul Gardini podkupoval tedanje vladne stranke, posebno krščansko demokracijo in socialiste. Lo Giudice je odkrito pozval sodni zbor, naj prepreči, da se bo ta proces sprevrgel v »pogreb pravne države« ter sodnike, naj ne išCejo poceni aplavza, »ki je v tej državi žal na dnevnem redu, saj so Italijani doslej pravzaprav zaploskali vsem, od Mussolinija do Berlusconija«. Filippo Fiandrotti, nekdanji predstavnik milanske PSI, ki je tudi med obtoženci, je medtem včeraj formalno zahteval premestitev procesa. Zahtevo je vložil na kasacijsko sodišče, ki se bo o njej najbrž izreklo šele čez nekaj tednov. Milanski proces o aferi Enimont se medtem lahko nemoteno nadaljuje, sodni zbor pa mora pred razsodbo obvezno počakati na sklepe kasači j skega sodišča. Sporne zveze bratov Deirutri Dia o Berlusconijevih sodelavcih bah naj bi imel vodilne funkcije mafijec Salvatore Greco, družbe pa naj bi imele svoj sedež pri uradu DelTUtrijevih. V poročilu naj bi bilo rečeno, da preiskovalci niso odkrili neposrednih vezi med Silviom Berlusconijem in ljudmi, ki bi bili vezani z mafijo. Nekateri njegovi sodelavci pa naj bi imeli vezi z mafijci. Na morebitne vezi nekaterih Berlusconijevih sodelavcev z mafijo so že opozarjali nekateri italijanski časopisi, bolj razčlenjeno pa jih omenja knjiga »Predsednikovi posli (Gli affari del pre-sidente), ki je izšla pri založbi Kaos. Povedati je treba, da je Marcello Dell'Utri poverjeni upravitelj družbe Pu-blitalia, ki v okviru Fininvesta zbira ekonomsko propagando, njegov dvojček Alberto DeE’Utri pa vodi komercialni urad Publitalie v Rimu in je odgovoren za zvezo klubov Forza Italia v Laciju. Marcello DelTUtri se je v zadnjih dneh spet pojavil v rimskih parlamentarnih krogih kot Berlusconijev odposlanec in govori se, da bi želel zapustiti Publitalio ter se posvetiti politični karieri. RIM - Vodja skupine Severne lige v protimafijski komisiji Antonio Serena je v pismu predsednici komisije Tiziane Parenti zahteval, naj komisija zahteva od protimafijskega preiskovalnega vodstva Dia porodio, ki je bilo pripravljeno 15. februarja lani. V tem poročilu, ki ga je v izvlečku objavil dnevnik Unita v svoji ponedeljskovi številki, naj bi proti-majska preiskovalna struktura omenjala tesne stike Berlusconijevih sodelavcev Marcella in Alberta DelTUtrija z nekaterimi mafijskimi družinami. PoročEo, ki ga navaja Unita, naj bi bilo dolgo 10 strani in naj bi potrjevalo dokaj strogo oceno o dejavnosti bratov DeirUtri. Med drugim naj bi navajalo dejstvo, da je sodstvo leta 1979 izdalo zaporni nalog za Alberta DelTUtrija, ki je bil skupaj s Filippom Albertom Rapi-sardo (šlo naj bi za človeka, ki je bil povezan z mafijsko družino Cuntrera-Ca-riana) obtožen bankrota. PoročEo naj bi poleg tega navajalo tudi nenavadno okoliščino, da je Rapisarda dalj časa živel v Parizu pod lažnim imenom Marcello DelTUtri. V raznih Rapisardovih druž- BOLOGNA / PREISKOVALNA KOMISIJA PREDSTAVILA POROČILO Kvestura klientelizma in nasilja BOLOGNA - Kvesturo so upravljali na »kliente-laren in uspavajoč« način, preiskovalna dejavnost je bila povsem ustavljena zaradi nesoglasij med vodilnim osebjem, ki je bilo porazdeljeno v skupine, pri katerih so bili soudeleženi tudi sindikati (slednji so to obtožbo odločno že zavrnili) in državno pravd-ništvo. V takih razmerah je lahko nastala in leta delovala tolpa morilcev »belega uno«. Tako je zapisano v zelo obširnem in podrobnem poročilu preiskovalne komisije, ki jo je zahteval notranji mi- nister Roberto Maroni. Na bolonjski kvesturi so se dogajale neverjetne stvari, bodisi pri izbiri funkcionarjev kot pri ravnanju z občani (pretepali so Rome, zaradi obrekovanja prijavljali tiste, ki so si upali poseči, nasilno so se vedli med zasliševanji itd.). Položaja ne bomo sanirali s sekanjem glav, piše v poročilu, temveč z boljšo kontrolo, z usposabljanjem in mobilnostjo osebja. Krivda je torej na »sistemu«, vendar niso ugotovili odgovornosti glede početja omenjene tolpe morilcev. Primorski dmnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročrtina za Italijo 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TELEVIZIJA IN OTROCI Od kar je videl pošast na ekranu, ne spi več Dveletnega otroka je reklma srhljivih filmov tako prestrašila, da se zaradi šoka boji teme RIM - Televizija je lahko zvesta spremljevalka otrok, a tudi nevarna mačeha. To je na lastni koži občutil komaj dveletni otrok iz Rietija, ki ga je televizija tako prestrašila, da že nekaj dni ne spi in je prestrašen zaradi teme. »Popoldne je gledal televizijo,« je povedala mati Rita novinarjem. »Slo je za risanko na Canale 5, ki je kot zgodba enostavna in nenasilna. Nenadoma sem slišala njegov krik. Nisem razumela, kaj ga je prestrašilo, dokler nisem pogledala ekrana. Slo je za reklamo serije srhljivk. Na ekranu se je pojavila okrvavljena pošast, koža ji je odpadala...« (Gre za lik zombija iz srhljivega filma Nightma-re). Po pripovedi mlade matere od tedaj otrok ni hotel več gledati televizije. Zvečer ne more več zaspati, čeprav ga starši vabijo k sebi v posteljo, da bi ga potolažili. Pediater, ki sledi otroku, od kar se je rodil, je staršema povedal, da bo minilo precej časa, preden se bo malček pomiril in znebil strahu. Gospa Rita je povedala, da je njen otrok sicer preživel vsak dan kar nekaj ur pred televizijo, vendar so ona, oče, stari oče ali stara mati vselej pazili, da je lahko videl samo njemu primerne oddaje. »Včasih smo tudi med televizijskimi dnevniki ugašali televizijo, če so predvajali preveč krvave posnetke, ki bi bili lahko prizadeli otroka,« je pojasnila Zenska novinarjem. Prav zaradi tega se gospa Rita huduje, saj bi programerji morali pomisliti, da popoldanskih risank, ki so namenjene majhnim otrokom, ni mogoče prekinjati z reklamo o srhlivkah. Povedala je, da je večkrat skušala stopiti v stik z vodstvom Fininvesta, da bi ga seznanila z dogodkom, vendar ji doslej še ni uspelo. Dodala je, da je s primerom svojega otroka seznanila novinarje, da bi opozorila prav na problem reklame med popoldanskimi otroškimi oddajami. POŠTA / UČINKOVITOST Dostavljanje pisem in paketov bo kmalu mnogo hitrejše Pismo bomo v mestu prejeli v 24 urah, če bo odposlano iz drugih krajev pa v 48 RIM - Odnavaditi se bomo morali tarnanja, da so italijanske pošte zelo počasne: pred koncem prihodnjega leta bo namreč možno prejeti navadno pismo v roku 24 ur v vsakem mestu, 48 ur pa bo treba nanj čakati v primeru, da je bilo pismo odposlano iz drugih oddaljenejših krajev; paket pa bomo lahko prejeli v roku petih dni. Gre namreč za enega od ciljev, za uresničitev katerega se je poštna uprava obvezala, ko je včeraj na ministrstvu za pošte podpisala programsko pogodbo. Pogodbo sta podpisala minister Giuseppe Tata-rella in predsednik poštne ustanove Enzo Gardi, urejevala pa bo delovanje ustanove do decembra prihodnjega leta, to je do dne, ko je predvidena sprememba poštne ustanove v delniško družbo. Cilja operacije sta postopna finančna sanacija ustanove ter uvedba podjetniških kriterijev pri upravljanju in za učinkovitost službe, v prvi vrsti se poštna ustanova obvezuje, da bo do konca prihodnjega leta postopoma znižala termin, v katerem bodo p1/ sma in paketi dostavljeni naslovnikom; to velja za dejavnost, ki jo neposredno vodi poštna uprava, kot za pošto, ki jo dostavljajo druge ustanove. Do konca prihodnjega leta bo poskrbela tudi za uvedbo novih storitev za dostavljanje hitre korespondence tudi s konvencijami z javnimi in zasebnimi subjekti. ITALIJA / REŠITEV VLADNE KRIZE JE ZAOSTRILA POLITIČNO NAPETOST Dinijeva vlada je že prisegla Kartel svoboščin začel bojkot RIM - Številka 13 (predsednik republike mu je Poveril mandat za sestavo vlade prejšnji petek) je doslej prinesla novemu italijanskemu premieru Lambertu Diniju veC težav kot sreče. To se je izkazalo tudi včeraj, ko se je Dini otresel vseh pomislekov iu popoldne izrodi predsedniku republike Scalfa-m seznam novih ministrov. Kmalu zatem pa je moral svojo vladno ekipo 2e zakrpati. Na pritisk Silvia Berlusconija in njegovih zaveznikov nista sprejela imenovanja za nmristera Gaetano Rasi, ki sicer vodi gospodarski resor v Nacionalnem zavezništvu, in Antonio Marza-n°- ki je šef gospodarske komisije v Forza Italia. Marzana je na ministrstvu za prevoze zamenjal prof. Giovanni Caravale, medtem ko bo Rasijevo ministrstvo za zunanjo trgovino, začasno vodil minister za industrijo Alberto Cio. To je bil le zadnji za-pletljaj pred prisego, po kateri je nova vlada zamenjala Berlusconijevo. Polnomocna pa bo po zaupnici parlamenta. Lamberto Dini je imel dopoldne še zadnje telefonske pogovore s političnimi predstavniki in z izvedenci, ki jih je nameraval povabiti, naj sodelujejo v vladi. Okoli 13. nre pa je objavil sporočilo, da bo formalno sprejel mandat za sestavo vlade m da bo popoldne izročil Predsedniku republike seznam novih ministrov. Nekaj malega se je najbrž zetaknilo tudi po tem sporočilu, saj je Dini pri-sPel na Kvirinal z 20-mi-rmtno zamudo. Takoj po Pogovoru s predsed- nikom republike pa je v kratki izjavi formalno zanikal, da bi bil komurkoli dovolil pogojevanje pri sestavi vladi. Obenem pa se je obrnil na nekdanje zaveznike Kartela svoboščin in jih pozval, naj ga podprejo, ker je vlada neodvisna po sestavi in po programu. V odgovor je dobil brutalen »Ne«, dva ministra, ki sta sodila v krog Kartela svoboščin sta odstopila. Berlusconi in njegovi zavezniki so mu očitali, da ministri njegove vlade niso izraz Kartela in da ni omenil datuma volitev. Streljali so na Dinija, dejanska tarCa pa je bil predsednik Scalfaro, kateremu očitajo, da je po krivem obljubljal predčasne volitve za junij. Dinijeva vlada Predsednik ministrskega sveta in zakladni mimster Lamberto Dim. Minister za zunanje zadeve: Su-sanna Agnelli, bivša parlamentarka republikanske stranke in podtajnica pri ministrstvu za zunanje zadeve. Minister za notranje zadeve. Antonio Brancacdo, elan predsedstva ka-sacijskega sodišča. Minister za pravosodje: Filippo Mancuso, upokojeni sodnik in predsednik medministrske komisije za pravne zadeve. Minister za finance: Augusto Fan-tozzi, davčni izvedenec in docent za davCno pravo na rimski univerzi La Sapienza. Minister za obrambo: Domenico Cordone, upokojeni general. Minister za šolstvo: Giancarlo Lombardi, podjetnik in elan vodstva zveze industrijcev. Minister za javna dela in okolje: Paolo Baratta, poslovnež in bančni iz- vedenec, že minister za privatizacije v Amatovi vladi in za zunanjo trgovino v Ciampijevi vladi. Minister za kmetijstvo: Walter Lu-chetti, kmetijski izvedenec in generalni direktor pri ministrstvu za kmetijstvo za odnose z EZ. Minister za prevoze in pomorstvo: Giovanni Caravale, docent gospodarske politike na rimski univerzi. Minister za pošto in telekomunikacije. Agostino Gambino, docent trgovskega prava na rimski univerzi La Sapienza. Mimster za industrijo: Alberto Cld, profesor energetike na bolonjski univerzi. Minister za delo: Tiziano Treu. profesor delovnega prava na Katoliški univerzi v Milanu. Minister za zunanjo trgovino: ad interim Alberto Cld, minister za industrijo. Minister za zdravstva Eho Guzzan- ti, upokojeni zdravnik, predsednik državne komisije za boj proti aidsu. Minister za kulturne dobrine. Antonio Paolucci, superintendant za spomeniško varstvo v Firencah. Minister za univerzo in znanstveno raziskovanje: Giorgio Salvini, fizik, podpredsednik Academie dei Lincei. Ministri brez listnice: za institucionalne reforme docent ustavnega prava na rimski univerzi La Sapienza Giovanni Motzo, za javne službe in odnose z deželami generalni sekretar pri predsedstvu vlade Franco Frattini ter za družino in socialno solidarnost psihiater v pokoju in bivši parlamentarec neodvisne levice Adriano Ossidni. Podtajnik pri predsedstvu vlade: Cardia. Podtajnik pri predsedtvu vlade za odnose s parlamentom: Negri. Podtajnik pri predsedstvu vlade za zaklad: Ciarda. Berlusconi v ofenzivi RIM - Premier v odstopu Silvio Berlusconi in njegovi zavezniki so prešli v ofenzivo s težkim topništvom. Novi premier Lamberto Dini ni še niti dobro prebral seznama ministrov, ko so izstrelili prvi rafal in napovedali, da za tako vlado ne bodo glasovali. Edino vodja reformistov Marco Pan-nella je zaveznike pozival, naj se ne prenaglijo in naj trezno premislijo. Toda nihče mu ni prisluhnil. »S krinko strokovnosti ta vlada prikriva prekucijo,« je dejal vodja Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Casini. Koordinator Forza Italia Cesare Previti je Diniju očital, da je izdal tiste politične sile, s katerimi je kot zakladni minister sodeloval v Berlusconijevi vladi, lider Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini pa je neposredno povabil novega premiera, naj odstopi, Ce bi mu izglasovale zaupnico tiste sile, ki so glasovale proti njemu, ko je bil zakladni minister. Fini pa se ni ustavil pri tem in je pomeril Se više. Dejal je, da vlada, ki je prisegla sinoči, ni samo Dinijeva vlada, ampak je zanjo soodgovoren tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. »Ce bo padla Dinijeva vlada, bo tudi Scalfaro utrpel politične posledice tega padca,« je zagrozil Fini. Kartel svoboščin je odgovoril z brutalnim »NE-jem« na Dinijevo napoved, da bo v parlamentu pozval.predvsem Berlusconija in njegove zaveznike, naj ga podprejo. Reakcija je bila tako silovita, da je izzvala veliko zaskrbljenost centrističnih in levih reformističnih sil, ki so takoj opozorile desnico, da si bo prevzela hudo odgovornost, Ce bo »pokopala Dinijevo vlado«. Podporo Lambertu Diniju so napovedali Ljudska stranka, Se-gnijev pakt, Demokratično zavezništvo, socialisti in Demokratična stranka levice. Tisti del Severne lige, ki se spoznava v stališčih tajnika Umberta Bossija je tudi naklonjen vladi, medtem ko manjšinsko krilo Roberta Maronija še razmišlja, kaj naj stori. Nasproten glas pa je napovedala Stranka komunistične prenove. Ce se stališča ne bodo spremenila, Dinijeva vlada v parlamentu ne bo imela krepke večine. Napoveduje se obdobje ostrih spopadov in napetosti, saj vse kaže, da se Berlusconi in njegovi nameravajo poslužiti vseh sredstev, da bi zvrnili vlado in dosegli predčasne volitve. RIM / ZARADI DOMNEVNIH ILEGALNIH PRISPEVKOV STRANKI NOVICE D’Alema in Occhetto včeraj zaslišana v zvezi s prispevki zadruge Unieco Voditelja DSL sta zanikala, da bi sploh vedela za prispevek 370 milijonov, o katerem je sodnikom govoril predsednik zadruge Unieco Nino Tagliavini RIM - Kot je bilo napovedano sta rimska tožilca Teresa Saragnano in Gianfranco Mantelli, ki vodita preiskavo o ilegalnem finansiranju KPI in DSL, včeraj zaslišala sedanjega tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Alemo (na sliki AP) in njegovega predhodnika Achilleja Occhetta. Oba je branil odvetnik Guido Calvi. Okoliščina, o kateri sta bila včeraj zaslišana D’Alema in Occhetto, zadeva vsoto 370 milijonov lir, ki naj bi jih zadruga Unieco iz Reggio Emilie prispevala v blagajne KPI-DSL. O tem prispevku je sodnikom govoril predsednik Unieca Nino Tagliavini, ki je dejal, da je denar izročil Vincenzu Mariniju, sodelavcu pokojnega blagajnika DSL Marcella Stefaninija. Marini je okoliščino priznal, vendar dodal, da politični vrh stranke o zadevi ni vedel ničesar. In zanikal je tudi poznejša novinarska poročila, po katerih naj bi s sodniki zatožil nekdanje vodstvo stranke. D’Alema, ki je bil približno štiri ure na rimskem državnem tožilstvu, je bil ob odhodu z novinarji zelo skop. »Mislim, da sem dal tožilcema vsa pojasnila, ki sta jih zahtevala.« Pojasnil je, da sta tožilca izhajala iz Tagliavinijeve obtožbe in dodal, da sta želela«splošna pojasnila o odnosu med levičarskimi strankami in zadrugami«. Nekoliko zgovornejši je bil odvetnik Guido Calvi, ki je izključil, da bi D’Alema in Occhetto vedela za okoliščino, ki jo je omenil Tagliavini. Povedal je, da sta tožilca poklicala Occhetta in D’Alemo ker bi kot bivši tajnik in bivši strankin koordinator lahko vedeli za strankine uprave posle. Dodal je, da voditelja nista vedela za zadevo, ker je DSL strukturirana tako, da ni nujno, da bi politično vodstvo obveščeno o takih zadevah. Dodal je, da je v DSL tudi upravni tajnik izvoljen neposredno in ima zato popolno avtonomijo. Calvijev pomočnik Giuseppe Giampao-lo pa je povedal, da sta Occhetto in D’Alema vedela samo za sanacijski naCrt stranke, ki je predpostavljal redukcijo osebja, prodajo nepremičnin in popolno reorganizacijo, ne pa za podrobnosti. Po tajniku DSL je bil zaslišan tudi Occhetto, ki je v bistvu potrdil D’Alemove izjave. V Aosti prijavili štiri francoske skrajneže AOSTA - Digos, politični oddelek kvesture je prijavil sodstvu štiri francoske državljane iz Normandije, ker so delih letake oz. lepili lepake brez ustreznega dovoljenja. Policisti so jih zasledili prejšnjo noC, ko so v središču glavnega mesta Doline Aoste puščali letake pod brisalci avtomobilov in lepili po zidovih letake, v katerih so poveličevali francosko kulturo oz. državo. Izkazalo se je, da pripadajo skrajno nacionalističnemu gibanju »Groupe Francite«, ki oporeka uradni francoski usmeritvi v zunanji politiki, ki naj bi pozabila svojo manjšino v Italiji. Med drugim v letakih pozivajo prebivalce Doline Aoste, naj si priborijo »samostojnost, kot so si jo priborili Slovenci in prebivalci kavkaskih držav.« Poziv se zaključi z vabilom, naj se prihodnjega 14. julija, na dan francoske revolucije, prebivalci Doline Aoste, ki so za samostojnost, demonstrativno zberejo na prelazu Malega sv. Bernarda. V Apuliji objavili pesmi Radovana Karadziča BARI - Literarna revija »La Vallisa« je objavila pesmi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karad-zića. V predstavitvi predsednik samozvane Republike srbske bdi, da »v vsej zgodovini človeštva ni take krivične laži, kot so današnje laži proti Srbom« in pravi, da je »zgodovina prijateljstva med Srbi in Italijani globlja od sedanjih razprtij.« Izdajatelj revije, univerzitetni profesor Daniele Giancane, zavraCa obtožbo, da objavlja pesmi človeka, ki ga imajo za vojnega zločinca: »Rad bi objavil tudi hrvaške in muslimanske pesnike. Vsekakor je KaradziC tudi poet.« Sreda, 18. januarja 1995 TRST Ć STALIŠČE SVETOVALCEV ZAVEZNIŠTVA ZA TRST PREUSTROJ ZDRAVSTVA Območje pri Rižarni ni primemo za zabavo Tudi rajonski svet podpira novo lokacijo lunaparka Območje pri Rižarni res ni primerno za lunapark. To stališče je pred kratkim zavzel škedenjski rajonski svet, sedaj pa so se oglasili tudi občinski svetovalci Zavezništva za Trst, ki pozivajo Občino, naj čimprej poišče primernejšo lokacijo za zabavišče, ki ne more stati ob tako pomenljivem in simboličnem kraju, kot je Rižarna. Zadeva, ki se vleče že nekaj mesecev, je predmet polemik in razhajanj med krajevnim prebivalstvom, rajonskim svetom in občinsko upravo. Lunapark je dolgo let zabaval mlajše in odrasle na območju tik športne palače, kjer sedaj gradijo nogometno igrišče društva Ponziana. Vrtiljake in razne naprave za zabavo so zato premestili v Ul.Valmaura, tik novega stadiona Nereo Rocco in Rižarne, kar pa je sprožilo protest krajanov. Občinski upravitelji so zatrjevali, da gre le za začasno rešitev, ki pa traja že precej časa. Krajevni rajonski svet je naslovil na upravo že dve soglasno odobreni resoluciji, v katerih je tudi predlagal alternativno lokacijo za lunapark, in sicer območje pri Ulici Malaspina ( ob umetnem kanalu v industrijski coni). Predlog, kot kaže, ni zadovoljil Občine, ki vztraja pri Ul. Valmaura. Škedenjski rajonski svet je med razloge, zaradi katerih nasprotuje lunaparku pri Sv. Ani, navedel tudi bližino Rižarne. Ker se zadeva ni premaknila z mrtve točke, so sedaj posegh občinski svetovalci Zavezništva za Tr- st, ki so na pobudo slovenskih svetovalcev Andreja Berdona in Petra Močnika predložih zahtevo po premestitvi zabavišča s področja Ul. Valmaura. Poleg Berdona in Močnika, so dokument podpisali še Margherita Back, načelnik skupine Alberto Russignan in Ariella Pittoni. Zahtevo so strnili v posebno resolucijo, s katero se bo v kratkem ukvarjal občinski svet. Berdon, Močnik in somišljeniki ugotavljajo, da območje v bližini Rižarne (lunapark se celo dotika stavbe in zidu nekdanjega nacističnega krematorija) res ni primemo za zabavo. Rižarna je nacionalni spomenik, ob katerem se mora vsak človek resno zamisliti in se spomniti ljudi, ki so tam žrtvovali življenja za svobodo, za sožitje in za bratstvo med narodi. Vrtiljaki zato pomenijo danes žalitev za preživele iz nacističnih taborišč in seveda tudi za sorodnike vseh padlih. Podpisniki resolucije tudi ugotavljajo, da je prav Občina Trst v letu 1994 zelo dostojno počastila 50-letnico ustanovitve krematorijske peči v Rižarni in to s kulturnimi ter drugimi pobudami, ki so imele velik odmev v javnem mnenju. Dovoljenja za lunapark v Ul. Valmaura so zato po mnenju predstavnikov Zavezništva za Trst v kričečem nasprotju z zgoraj omenjenimi načeli ter z velikim poudarkom, ki ga Illyjeva uprava daje Rižarni. Od tod zahteva, naj občinski odbor prekliče dovoljenja za tamkajšnje zabavišče, za katerega naj poišče in najde druge ustreznejše lokacije. Sedanja »rešitev« je namreč popolnoma neprimerna in hkrati seveda žaljiva za simbolični pomen, ki ga ima Rižarna. Nacionalni spomenik je bil pred meseci predmet polemike v škedenjskem rajonskem svetu, a iz popolnoma drugih razlogov. Tokrat je šlo za sporno lokacijo območja, ki ga mora Občina, v skladu z deželnimi zakoni, obvezno nameniti Romom. Afero, če jo lahko tako imenujemo, je s skrajno neokusnimi in žaljivimi trditvami sprožil rajonski svetovalec MSI-Nacional-nega zavezništva, to je stranke, ki je proti Romom v Naselju Sv.Sergija sprožilo pravo politično kampanjo. Fasola brani deželni projekt Občinski svet v Morchesichevih rokah Deželni odbornik za zdravstvo Giam-piero Fasola je na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta zagovarjal preustroj deželnega zdravstva. Odbornik, ki pripada Severni ligi, je podčrtal, da Dežela ne misli na noben način okrniti vloge tržaških bolnišnic in tudi ne osta-lih javnih zdravstvenih struktur. Bolnišnica na Katinari bo po novem, skupaj z videmsko bolnišnico, dobila pravni položaj osrednje deželne bolnišnice, staro bolnišnico pa bodo restrukturirali. Fasola je demantiral vesti, po katerih naj bi zaprli sanatorij Santorio, ki ga bodo namensko združili s staro bolnišnico. Potrdil pa je namero po postopnem zaprtju bolnišnice za nalezljive bolezni pri Magdaleni. Deželnega odbornika je z razčlenjenim poročilom dopolnil občinski odbornik za socialne službe Gianni Pecol Cominotto, ki je pozval deželno upravo, naj okrepi zdravstvene službe na teritoriju, ki so danes zelo pomanjkljive. Poročiloma Fasole in Pecol Cominot-ta bi morala slediti razprava s posegi predstavnikov vseh strank, ki so zastopane v tržaškem občinskem svetu. Faso-la je že pred dnevi sporočil, da ima druge obveznosti in da bo lahko spremljal le del soočenja, kar je sprožilo proteste Giulia Staffierija (LpT). Poseg melonar-skega veljaka je spodbudil predsedujočega Giorgia Marchesicha, da na lastno pest prekine sejo in skliče načelnike skupin. Občinski svet je btl dokončno prekinjen nekaj minut po dvajseti mi z edinim sklepom, da se bo razprava - ob navzočnosti Fasole - nadaljevala 23.januarja. A le v pristojni svetovalski komisiji in za strogo zaprtimi vrati. Pravladalo je torej spet stališče predsednika občinskega sveta, ki že nekaj mesecev po svoji volji kroji potek skupščinskih zasedanj. Večina je pred takim Marchesichevim početjem nemočna, desničarska opozicija pa v politične namene izkorišča potek dogajanj, čeprav je tudi sama, kot sestavni del izvoljene skupščine, oškodovana. Občinski statut, ki je začel veljati pred kratkim, določa, da morajo predsednika sveta neposredno izvoliti svetovalci. Do danes jim je bilo to onemogočeno, morda se jim bo izvolitev vendarle posrečila na prihodnji seji, ki bo 30.januarja. Seveda če bo Marchesich takrat dobre volje... Na sliki (f. KROMA): Oddelek za prvo pomoč glavne bolnišnice. EZIT: trgovci zaskibljeni zaradi odprtja novih centrov Predsednik Zveze za trgovino, turizem in storitve iz tržaške pokrajine Adalberto Donaggio je izrazil zaskrbljenost nad možnim razvojem tudi velikih trgovinskih centrov v okviru Ustanove za industrijsko cono (EZIT). Svojo zaskrbljenost je izrazil na srečanju s predsednikom Ustanove Slocovichem. Na sestanku je tekla beseda o nekaterih vesteh, po katerih naj bi v okviru Ustanove za industrijsko cono odprli centre za veliko distribucijo, kar je v očitnem nasprotju s sedanjim pravilnikom Ustanove. Zaskrbljenost so vzbudila tudi napačna tolmačenja nekaterih županov -je še rečeno v tiskovnem poročilu- v okviru analize zahtev za pridobitev komercialnih dovoljenj, potem ko so stopili v veljavo Casse-sejevi odloki. URBANISTIKA / DELJENA MNENJA Paikirišče pod Trgom Unita Bodo pod osrednjim Trgom Unita uredili parkirišče? Zupan Illy se še vedno zavzema za predlog, ki pa ni priljubljen v javnosti in ne uživa velike podpore niti v občinskem svetu: opozicija je soglasno proti načrtu in niti v vrstah, ki sicer podpirajo župana, niso preveč navdušeni za podzemsko parkirišče. V mestu, v katerem uspe maloka-tera pobuda zaradi znanega tržaškega reka »no se pol« (tega se ne more narediti), ni nič čudnega, če je tudi ta projekt naletel na negativni odziv. Pravi razlogi za tako razširjeno nasprotovanje so predvsem psihološke narave, zaradi katerih je n.pr. predlanskim propadla obnovitev trga pred cerkvijo sv. Antona. Takrat so že odobreno in finansirano obnovitev preprečili predvsem pritiski lastnikov trgovin, ki niso marali gradbišča pred svojo »štacuno«. Tokrat se za kritikami proti parkirišču velikokrat skriva predvsem miselnost, ki ne sprejema nobenih novosti, še zlasti ne, da bi dve leti bili brez tradicionalnega sprehoda v nedeljo zjutraj po osrednjem mestnem trgu. Resnici na ljubo je treba priznati, da je tudi nekaj bolj tehtnih razlogov za nasprotovanje in nekaj jih je vsega upoštevanja vrednih. Predvsem gre za zaskrbljenost, da ne bi možnost parkiranja pred občinsko palačo pritegnila še več avtomobilov v mestno središče, ki je že danes pre-nasičeno s prometom. Nekateri izražajo bojazen, da ne bi poškodovali uglednih palač okrog Trga Unita. Slednjo zaskrbljenost bi morali izključiti glede na izkušnjo z gradnjo podzemeljskega parkirišča pred sodno palačo, ki je skoro dokončano, ne da bi nastala občutljiva škoda na okoliških poslopjih. Končno velja tudi upoštevati pomislek, kaj bi se zgodilo s parkiranimi avtomobih v primem izredne plime, ko bi morje lahko preplavilo trg, voda pa vdrla v parkirišče. Naj bo kakorkoli že, gradnjo parkirišča predvideva novi urbanistični načrt; zato si velja pobliže ogledati značilnosti parkirišča, ki ga... morda niti ne bo. Načrtovalca, inž. Franco Benussi in arh. Claudio Visintini, sta izdelala dve možnosti: parkirišče s 1.650 mesti, ki bi se raztezalo pod celim trgom (predvidena investicija 30 milijard lir) in parkirišče za 1.020 avtomobilov, ki bi bilo pod polovico trga na strani proti morju (predvidena investicija 22 milijard lir). V obeh primerih naj bi dela trajala približno dve leti, seveda če ne bi bilo nepredvidenih zapletov. Na straneh Trga Unita bi ostal 10 meterski prosti pas med gradbiščem in palačami; gradbišče večjega parkirišča se bi začelo 25 metrov daleč od občinske palače, za manjše parkirišče pa samo na sredi trga in bi pri obeh variantah izkopali do središča sedanje ceste pred trgom. Zaradi tega bi morali premakniti prometno os po nabrežju za kakih 15 ah 20 metrov proti morju, ker bi istočasno z gradnjo podzemeljskega parkirišča izkopali tudi podvoz od prefekture do Lloydove (danes deželne) palače. V tem predoru bi bil vhod v parkirišče oz. izhod iz njega, istočasno pa bi razbremenili območje na nabrežju, saj bi promet pred Trgom Unita potekal pod zemljo in bi se trg raztezal do morja, ne da bi ga ovirala reka vozil. Estetsko bi preuredili tudi sam trg in sicer bi nadomestili sedanjo zakrpano asfaltno površino s kamnitim tiakom, ki bi tudi zarisal obrise pomola in portiča, ki sta se tu raztezala, ko je morje še segalo do polovice sedanjega trga. Se bo načrt uresničil v obsežnejši ali omejeni varjanti, ah pa ga bo treba vpisati v debelo tržaško knjigo neuresničenih sanj? Odgovora še ni. H PROCES PAHOR / SPET ODLOŽITEV h V Rim poslali originale v Trstu brez dokumentov Tudi osma obravnava ni prinesla nič novega, končala se je v nekaj minutah s sklepom o odložitvi: prof. Samo Pahor se bo pred sodnika spet vrnil 9. maja letos. Včeraj so mu sodili zaradi upiranja javnemu funkcionarju. Junija leta 1991 je na volišču pri Sv. Ivanu vprašal za prevod referendumskega vprašanja, govoril je v slovenščini, njegovi prošnji niso ustregli, predsednik sodišča pa mu je dejal, naj odide, nakar je poklical agente. Pahor se je odločil za pasivni upor, zato so ga odnesli na hodnik, med prerivanjem pa je nehote udaril nekega agenta, prebil je tudi 48 ur v ko-ronejskem zaporu, Svojčas, in sicer že predlanskim, je tedanji Pahorjev odvetnik Bogdan Berdon vložil zahtevo po premestitvi procesa v drugo mesto zaradi Slovencem nenaklonje- nega vzdušja v Trstu. Z zahtevo (podobne prošnje je odv. Berdon vložil tudi na drugih Pahorjevih procesih) se je ukvarjalo kasacijsko sodišče in jo tudi zavrnilo, zato je Berdon vložil novo in jo na predzadnji obravnavi oktobra lani podkrepil z novimi dokazi. Iz Rima zaenkrat ni prišel noben odgovor, kar sicer ne predstavlja ovire za nadaljevanje procesa, le razsodbe ne smejo izreči. Tokrat pa se je tržaško sodišče (predsednik Trampuš, javni tožilec De Nicolo) znašlo v težavah, ker so na kasacijsko sodišče poslali originale celotne dokumentacije in tako so se včeraj znašli brez vsakršnega dokumenta v rokah. Pahorjevo obrambo je na tem procesu sprejel odv. Calligaris, ki pa je bil včeraj zaseden in ga je nadomeščala odvetnica Mariapia Maier. ŠOLSTVO / MNENJA PROFESORJEV Zakaj se nisem udeležil srečanja Sestanek za proslavo obnovitve šol Pretekli teden smo dokaj kritično poročali o propadlem srečanju profesorjev višjih srednjih šol za pripravo proslav 50-let-rdce obnovitve slovenskega šolstva v Italiji. Ravnatelj liceja Franceta Prešerna je sklical za 20. december sestanek in nanj povabil profesorje vseh višjih srednjih šol. Pozivu se je odzval le en suplent, en Profesor pa se je za odsotnost opravičil. Zakaj tolikšna mlačnost profesorjev do pobude, ki bi morala navsezadnje zanimati vse? To vprašanje smo zastavili nekaterim Profesorjem poklicnega zavoda Jožefa Stefana in trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Takole so odgovorili. Nelida Ukmar (profesorica na zavodu J. Stefana): »Obvestilo o sestanku je bilo izobešeno na oglasni deski, medtem ko ga v zvezku okrožnic nismo zasledili. Odsotnost seveda ni opravičljiva in ne vem, zakaj je do Česa takega sploh prišlo. Morda nismo hib prav informirani 0 srečanju. Iz sporočila ni bilo jasno razvidno, kdo naj bi se udeležil tiste seje: vsi profesorji ali pa le tisti, ki bi nameravali sodelovati pri pripravi proslave. Povedati pa moram, da smo profesorji taCas res močno obremenjeni z de-;°m. Pošiljajo nas na levo in desno, na izpopolnjevalne tečaje, na seje, na sestanke posvetovalnih služb, koordinacijskih odborov; tudi popoldne smo, skratka, profesorji močno Zasedeni. Naj dodam še, da je članek, ki ste ga objavili prejšnji teden, profesorje "zbodel".« Duša Gabrijelčič (profe- sor na trgovskem zavodu Z. Zoisa, oddelek za geometre): »Na oddelku za geomebe smo bib po objavi Članka v dnevniku sila ogorčeni, to pa zato, ker na naš oddelek nismo dobili nobenega obvestila o sestanku. Ne vem zakaj, rada pa bi vedela, kje se je zataknilo. Morda je sporočilo o sestanku ostalo na sedežu šole.« Magda Bizjak (profesor na trgovskem zavodu Z. Zoisa): »O tem vprašanju se med profesorji nismo pogovarjali, zato ne vem, kaj bi rekla. Občutek imam, kot da je šlo to vprašanje nehote v ozadje. Letos smo se profesorji velikokrat dobili, imeli smo opravka s številnimi novostmi, s pripravo podpornega pouka, ki naj nadomesti popravne izpite, nadalje z načrtom IGEA. Jaz poučujem na podružnici. Tu smo malce oddaljeni od sedeža šole. Morda bi vam lahko kdo od profesorjev, ki poučujejo na sedežu šole, veC povedal o vsej zadevi.« Ana Volpi (profesor na trgovskem zavodu Z. Zoisa): »Srečanja se nisem udeležila. Bila sem zasedena. Sporočilo o sestanku je na šolo prišlo, a ni imelo prave odmevnosti. O njem nismo govorili. Vzrok za neuspeh srečanja gre morda iskati v slabo izbranem datumu 20. decembra, tik pred božičnimi počitnicami. Verjetno tudi ni bilo pravega pretoka informacij, kar se tudi marsikdaj dogodi... Morda pa so o zadevi bolje obveščeni profesorji slovenščine.« Ivana Žerjal (profesorica na trgovskem zavodu Z. Zoisa): »To je pa de- likatna zadeva. Neka proslava ponavadi uspe, kadar se skupaj spravijo ljudje, ki sodelujejo smotrno in navdušeno drug z drugim. Ne vem, kdo je na višjih srednjih šolah nakazal smernice za proslavo 50-letnice obnovitve slovenskih šol. Izvedeli smo, da je bila sestavljena skupina... Na šob smo dobili uradno sporočilo o srečanju, a sestanka se nisem udeležila. Veste, nabere se veliko dela, to je bil verjetno edini sestanek, ki se ga nisem ude-. ležila. Ob tem menim, da je bil izbrani termin neustrezen, le nekaj dni pred prazniki. Mislim pa, da bi lahko obletnico proslavljali tudi v prihodnjem šolskem letu, na primer jeseni.« (M.K.) - žavlje / bivša Čistilnica Skladišče plina bo! Ministrstvo zo okolje odobrilo načrt Monteshell Zelena luC za skladišče utekoCinjenjega plina družbe Monteshell na območju bivše Čistilnice v Zavijah. Ministrstvo za okolje je pozitivno ocenilo načrt o ureditvi skladišča. To ni prvotni naCrt, ker ga je družba Monteshell lanskega jidija delno spremenila prav z namenom, da bi dobila dovoljenje ministrstva za okolje. Tako je bilo v načrtu predvideno le eno podzemsko skladišče (namesto dveh), pri pretakanju goriva pa se bodo poslužili že obstoječega pomola. To bo sicer zmanjšalo količino uskladiščenega plina, a po drugi strani tudi možnost nesreč. Utekočinjeni plin bo- do iz Zavelj odvažati po železnici in po cesti. Z vlaki bodo odpeljati kar 170 tisoC ton goriva. Vlake bodo urediti na območju skladišča, da bi tako zmanjšati nevarnost eksplozij. S tovornjaki bodo odpeljati kakih 30 tisoC ton utekočinjenega plina: te pošiljke bodo namenjene krajevni in deželni porabi. Ministrstvo za okolje je skratka dovolilo le eno skladišče utekočinjenega plina na Tržaškem. Obenem pa je ukazalo družbi Monteshell, naj pripravi operativni plan za prva tri leta delovanja, ki bi moral zagotavljati najvišjo varnost in nadzorstvo nad pomorskim in zemeljskim prevozom goriva. rNEOBDAVCEN BENCIN / TOKRAT LE EN SVEŽENJ^ Danes začnejo deliti bone Delili jih bodo no običajnih mestih do 18. februarja Tržaška trgovinska zbornica obvešča, da se bo danes pričela delitev bonov za bencin po neobdavčeni ceni za leto 1995. Trajala bo natanko mesec dni, se pravi do 18. februarja. Poudariti velja, da bodo letos bone delili v enem samem svežnju. Upravičeni zasebni lastniki vozil s stalnim bivališčem v tržaški občini lahko bone dvignejo na katerem koli od naslednjih distribucijskih centrov: - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ter od 15.30 do 20. ure v hipodromu pri Montebellu; - vsak dan od ponedeljka do petka od 15.30 do 20. ure na občinskih izpostavah za Sv. Vid-Staro Mesto (razen ob ponedeljkih), za Rojan-Greto-Barkovlje ter za Staro mitnico (razen ob torkih), za Vzhodni Kras (razen ob sredah), za Sv. Ivan (razen ob Četrtkih). Upravičeni zasebni lastniki vozil s stalnim bivališčem v okoliških občinah pa bone lahko dvignejo na svojih županstvih v Nabrežini in v Dolini vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. me, v Zgoniku ob torkih, sredah in sobotah od 9. do 13. me, v Re-pnu ob torkih in sobotah od 9. do 13. me ter v Miljah (v tehničnem madu) vsak dan od torka do sobote od 15. do 19. me. Upravičenim podjetjem in ustanovam pa delijo bone na sedežu Podjetja za neobdavčeni bencin v Ul. Valdirivo 2/B ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od 8.30 do 12. ure ter ob torkih in Četrtkih od 8.30 do 12. me in od 14.30 do 16.30. Za dvig bonov se je treba predstaviti s prometnim dovoljenjem in z osebnim dokumentom. NOVICE llly gost oddaje Maurizio Costanzo Show Tržaški župan Riccardo Illy se kar pogosto pojavlja na televizijskem ekranu. Danes ga bomo lahko spremljali po Canale 5, kjer bo gost popularne nočne oddaje Maurizio Costanzo Show. Oddaja se kot običajno začenja ob 23. uri. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča kmetovalce na Tržaškem, da zapade v petek, 20. januarja, rok za predstavitev prošenj na Tržaški občini za olajšave pri plačevanju smetarskih pristojbin. Na podlagi zakona bodo namreč kmetovalci, lastniki kmečkih hiš, delno razbremenjeni davka (do 30 odsto) na odvažanje smeti. O višini razbremenitve se bo morala sicer še izreci občinska skupščina. V uradih Kmečke zveze so na razpolago za dodatne informacije. Ustanovljeni združenji Arci-gay in ArcHesbica V okviru krožka Arcobaleno sta biti ustanovljeni združenji Arci-gay in Arci-lesbica. Glavni cilj krožka je promocija kultur in homoseksualnih identitet tudi v našem mestu; sedež krožka je na Rocolski cesti št. 79 (tel. 941-708). Krožek obvešča, da bodo v okviru festivala Alpe Adria Cinema, jutri, ob 18.30, v kinodvorani Excelsior, predstaviti film “Parole chiave" Giampaola Marzija, ki je bil izdelan v sodelovanju z Arci-gay in Arci-lesbica iz Milana. Pred projektiranje filma bo na sporedu srečanje z režiserjem. Miljska občina razpisuje natečaj Na osnovi odborovega sklepa je miljska občinska uprava razpisala nateCaj, na osnovi katerega bo dala v zakup postavitev prometnih znakov; dela naj bi stala nekaj veC kot 28 milijonov lir. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predvideva zakon. Kopijo razpisa natečaja interesenti lahko dvignejo v uradih tehničnih služb v Ul. Roma, 22. Z motorjem v avtobus Leonardo Tomasi (17 let, Furlanska cesta 34) se je včeraj okrog 13.30 v začetku Ul. Giulia s svojim motornim kolesom zaletel v avtobus št. 35. Z rešilnem RdeCega križa so ga odpeljati v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeti s prognozo okrevanja v 30 dneh. Izvide o nesreči so opraviti mestni redarji. Do prometne nesreče je prišlo tudi v jutranjih urah na križišču med Ul. Cavour in Ul. Milano. Krajši konec je potegnil motociklist, 42-letni Roberto Mi-cor, ki so ga zaradi zloma piščali in golenice na desni nogi sprejeti v glavno bolnišnico. NiC hudega pa se ni pripetilo šoferju avtomobila fiat ritino, 52-letnemu Gianpaolu Santom. Vozil brez dokumentov Mestni redarji so včeraj zjutraj v Ul. Fabio Severa ustaviti 23-letnega Albanca, ki sicer živi v Brescii. Bil je za volanom tovornjaka, vendar je bil brez vozniškega dovoljenja, a tudi zavarovanja ni imel plačanega. Mladeniča so prijaviti pristojnim oblastem in ga verjetno Caka slana globa, tovornjak pa so zaplenili. Centazzo drevi v društveni gostilni na Kontovelu V Društveni gostiln 113 Kontovelu, ki polej pstinske skrbi tudi z: kulturno ponudbo, bi urevi na vrsti deseti ^Srečanje z avtorjem« kot se imenuje niz kul turnih večerov, ki jil Pdreja Studijski in razi ^kovalni center Niccoli Ponimaseo. Po ugledni! književnikih (Boris Pa nor, Claudio Grisanci ^n), likovnikih (Renati Lalligaro, Giuseppe Zi 8aina, Bruno Chersicla) Zgodovinarjih (Jože Pir !®Vec), znanstveniki! Margherita Hack) in ce 0 vinogradnikih (Ed Kante), bo tokrat v go steh glasbenik. Gre zi znanega muzikologa, sk adatelja, bobnarja in vi oomakerja Andrea Cen azza, po rodu Furlana 1 sv°jo glasbeno dejav nost že dalj Časa del jned Italijo in Los Ange osom. Tema njegovegi anasnjega večera, ki si °o pričel ob 19. uri, ji »Glasba brez meja«. EKCELSIOR / OD DANES DO NEDELJE -i SODIŠČE / PRIZIVNA OBRAVNAVA Začenja se 6. festival Alpe Adria Cinema Prva bosta na vrsti hrvaški risani film Joška MamšiCa Zoo-Zoom in predstavnik nemških »Izgubljenih angelov«, celovečerni film nemškega režiserja Franka Beyerja Postanek; z njima se bo namreč danes popoldne ob 15. uri v kinodvoranah Excelsior začel program letošnjega festivala sodobne srednje in vzhodnoevropske kinematografije. Letošnje srečanje je že šesto, ob sodelovanju številnih javnih ustanov in organizacij pa ga kot običajno prireja združenje Alpe Adria Cinema. Uradno pa se bo festival zaCel zvečer, ko bodo ob 20.30 v veliki dvorani predvajati film znanega Češkega režiserja Jirija Menzla Življenje in neobičajne dogodivščine vojaka Ivana Conkina. Na otvoritvenem dnevu pa bodo posebno pozornost namenili film- skemu ustvarjanju v vojnem Sarajevu oz. dogodkom, ki so vezani na tragedijo na območju bivše Jugoslavije. V veliki dvorani bodo po prej omenjenem Menz-lovem filmu predstavili nekaj krajših filmov, nato pa bodo predvajali skupinsko delo sarajevskih režiserjev Čovjek, Bog, Monstrum. Skoraj istočasno bodo v mali dvorani predstavili zadnje posnetke, ki jih je lani v Mostarju posnela televizijska ekipa deželnega sedeža ustanove Rai. Od smrti Marca Lu-chette, Saše Ote in Daria D’Angelo bo v kratkem minilo že leto dni. Po teh posnetkih bodo v mati dvorani predvajati še video skupine sarajevskih avtorjev SAGA. Jutrišnja filmska predvajanja pa se bodo zaCela že zjutraj, ob 10. mi bo na sporedu slovaški film Na lepi modri Donavi. Spolno nasilje nad otroki Karabinjerji so jih odkrili leta 1988, proces je bil leto dni kasneje, prizivna obravnava pa Sele včeraj, torej po šestih letih. Na dokaze o počasnosti sodišč, o Čemer smo pisali pred dnevi in na kar je v svojem poročilu ob odprtju novega sodnega leta opozoril tudi glavni pravdnik Domenico Maltese, torej ni bilo treba dolgo Čakati. V tem primeru je to še bolj boleCe, ker so biti obtoženci svojcas obsojeni zaradi enega najbolj gnusnih kaznivih dejanj, spolnega nasilja nad otroki. Nekateri so danes že odrasle, polnoletne osebe, ki še vedno Čakajo, da razsodba postane polnomoCna. Kaj se je z njimi medtem dogajalo, kakšne posledice so tedanji dogodki pustili, pa vedo le sami ali njihovi najbližji. Ze tedaj je o eni od žrtev, 9-letni deklici, psihologinja Isabella D’Eliso med drugim zapisala: »...dogodki so pustiti globoko sled... globok občutek tesnobe... v šoti ji gre slabo... njene misli prevevajo teror, skrb, žalost in ni prostora za stvari, ki so manj bistvene za njen obstoj... stike navidez zlahka vzpostavlja, klepeta in je družabna, vendar Čuti potrebo, da sprašuje ”me že poznaš (beri: kaj že veš o meni?), me imaš rad? (beri: na kateri strani si?)... le stežka fantazira v pozitivnem smislu o svoji prihodnosti, preteklost je preveč prisotna, da bi lahko načrtovala z zaupanjem...« Tragična zgodba je izbruhnila na dan konec decembra 1988. Komaj 9-letna deklica je svojo bolečo skrivnost zaupala v šolski nalogi: »Rocco, prijatelj mojega oCeta, me ne pusti pri miru. HoCe se ljubiti z menoj in mi uničuje življenje. Vedno me poljublja na usta... Gnusi se mi... Prijavila ga bom policiji, Ce mi bo kdo pomagal... Bojim se povedati oCetu, ker me latiko pretepe.« Začele so se šolske počitnice, spis je nekaj dni ostal v predalu, a ko ga je učiteljica pregledala, se je zgrozila. Obvestila je ravnateljico, ki je šla na sodišče. Karabinjerji so izslediti tedaj 58-letnega Rocca Zecco iz Ul. Bosco 7 in 69-letnega Sigismonda Franca iz Ul. Pasteur 8 in ju po nalogu namestnika državnega pravd-nika Antonia De Nicola aretirali pod obtožbo nasilnih opolzkih dejanj nad mladoletnico. Dekletova družina je bila skrajno revna, preživljala se je s prodajo rabljenih predmetov ipd. Zaradi družinskih problemov je bilo dekletce pod nadzorstvom socialnega skrbstva, najveCje težave pa so imeli prav z oCetom, ki je rad pogledal v kozarec in se je nato znašal nad hčerko in ženo. Zecco in Franca pa sta bila očetova prijatelja, večkrat sta prišla na obisk, deklico odpeljala na samo, se je dotikala in poljubljala. Socialni asistentki je mama povedala, da se ji je hčerka pritožila zaradi početja obeh moških, karabinejrem je povedala, da se je z njima tudi pogovorila, vendar sta zanikala odgovornost, sodišču pa ju ni prijavila, ker se je bala, da ji vzamejo hčer, čeprav je sumila njiju. Preiskava je privedla na dan še nekaj drugih žalostnih primerov, na zatožni klopi sta se znašla še Giancarlo Tuliš (letnik 1942, Ul. Valmaura 77) in Giuseppe Cova (letnik 1943, Ul. Valmaura 65), a med žrtvami tri dekleta (dve sta imeli 14 let, ena je bila mlajša) ter 8-letni deček. Najdaljša obtožnica je bila na račun Tulisa, ki je bil 6. decembra 1989 obsojen na 5 let in 7 mesecev, Zecca (ki je kasneje umrl) in Franco na 2 leti in 8 mesecev. Položaj Cove so tedaj obravnavali posebej. Včerajšnjo obravnavo so zaradi Francove bolezni odložili na 9. marec. 8 Sreda, 18. januarja 1995 TRST X7 STATISTIKE / ZADNJI PODATKI GOZDARSKEGA NADZORNIŠTVA DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Zima je tudi letni čas gozdnih požarov Njih število v zadnjih letih pada, a čuječnost je nujna Predavanje o novi šoli v Sloveniji Gost DSI je bil teolog dr. Drago Ocvirk Mnogi mislijo, da je največja nevarnost za gozdne požare poleti. V resnici pa so prav zimski meseci tisti, v katerih se plameni v gozdovih in na gmajnah najpogosteje vnamejo. Vzroki za to dejstvo so pravzaprav lahko razumljivi. Pozimi, ko narava spi, so drevesa, grmičevje, trava in druge rastline najbolj suhe in torej tudi lažje vnetljivi, še zlasti če je malo padavin in piha burja, ki okolje seveda razsuši. Vse to obilno potrjujejo tudi najnovejši statistični podatki, ki nam jih je posredovalo gozdarsko nad-zomištvo za tržaško pokrajino. Povprečno izbruhne na Tržaškem skoraj 100 gozdnih požarov letno, točneje 96. Največ jih je v januarju, februarju in predvsem v marcu, nadpovprečno veliko pa jih je tudi v avgustu. Naj navedemo povprečno število gozdnih požarov za vsak mesec: januar 12, februar 14, marec 23, april 7, maj 4, junij, 2, julij 6, avgust 14, september 4, oktober 2, november 3 in december 5. Seveda so to povprečne vrednosti. V posameznih letih lahko pride tudi do precejšnjih statističnih odklonov. S tega vidika je bilo leto 1994 na Tržaškem nekoliko nenavadno, saj so v njem zabeležili največ požarov avgusta, in sicer kar 37 od skupnih 72, kolikor jih je bilo v vsem letu. Naj navedemo podatke za vsak mesec tudi za leto 1994: januar 3, februar 6, marec 15, april 2, maj 0, junij 1, julij 7, avgust 37, september 1, oktober 0, november 0, december 0. Pristaviti velja, da je v tržaški pokrajini povprečno veliko več požarov kot drugod v Furlaniji-Julijski krajini. Tudi to ne bi smelo presenečati. Upoštevati namreč velja, da je treba vzroke za požare vedno ah skoraj iskati v človeku, pa naj bo v njegovi nemarnosti ali pa celo v njegovi uničevalski volji. In tržaška pokrajina je prav gotovo povprečno najbolj obljudena v dežeb. Toda statistike gozdarskega nadzorništva za tržaško pokrajino k sreči beležijo pozitiven trend, kar zadeva število požarov v zadnjih letih. Kot smo že omenili, je njihovo povprečno število na leto lani znašalo 96, medtem ko jih je še leta 1987 znašalo kar 117. Naj navedemo povprečno število požarov v zadnjih 8 letih: leta 1987, kot rečeno, 117, leta 1988 106, leta 1989 106, leta 1990 102, leta 1991 100, leta 1992 98, leta 1993 99, leta 1994 pa, kot rečeno, 96. Poudariti velja, da gre za povprečne vrednosti, ki jemljejo kot osnovo obdobje zadnjih 30 let. Tudi v tem primeru so seveda iz leta v leto možni večji ah manjši statistični odkloni. Kot smo že omenih, je bilo lani dejansko 76 gozdnih požarov, medtem ko je njihovo povprečno letno število znašalo 96. Toda za ugotavljanje teženj so seveda bolj kot absolutne pomembne povprečne vrednosti. Če nas statistični podatki navdajajo z relativnim optimizmom, kar zadeva število požarov, pa to nas nikakor ne sme spodbujati k manjši čuječnosti. Načelnik tržaških gozdarjev Aldo Gavani nas je včeraj opozoril na eno izmed temeljnih pravil protipožarne varnosti, po ka- terem je prepovedano brez dovoljenja prižigati ognje na prostem v izvenurba-nih območjih, se pravi na njivah, gmajnah ali v gozdovih. Vinogradniki, kmetovalci in sploh vsi tisti, ki bi iz delovnih razlogov morali prižigati ognje, se morajo za dovoljenje obrniti na pristojne postaje gozdnih čuvajev. Gozdarska uprava ta dovoljenja navadno dodeli brez večjih težav, a pod pogojem, da zainteresirani spoštujejo vrsto osnovnih varnostnih predpisov, od tega, da so opremljeni s primernimi gasilnimi napravami (vodo), do onega, da pred prižigom ognja obvestijo gozdne čuvaje in gasilce. Kdor zagleda gozdni požar, je vabljen, da nemudoma obvesti gozdarsko upravo na zeleno številko 1678-43044. Klic je brezplačen. Teolog dr. Drago Ocvirk (Foto KROMA) V ponedeljek je v Društvu slovenskih izobražencev predaval znani slovenski teolog dr. Drago Ocvirk na temo »Nova šola v Sloveniji za človeka ali proti njemu?«. Tema večera je bila torej nova slovenska šolska reforma, ki je v matični domovini povzročila živahno in polemično razpravo. Predavatelj je prisotnim obrazložil svoje negativno stališče do šolske reforme. Le-to po njegovem mnenju označuje mehanistična paradigma oz. predstava znanosti: Človek naj se ozko usposobi samo za določeno področje, na druga, za katera ni formalno usposobljen, pa naj ne posega. Na tak način naj bi se dijakom preprečevalo širše oz. celostno dojemanje različnih predmetov. To je po mnenju dr. Ocvirka načrt ideološko-politič-ne združbe, ki jo sestavljajo zlasti predstavniki Liberalne demokracije Slovenije s šolskim ministrom dr. Slavkom Gabrom na čelu. Le-ti naj bi hoteli še naprej obvladovati slovensko šolo. Njihovo ravnanje označuje t.i. "cinična distanca”, katere glavna značilnost je goli pohlep po oblasti in moči, ne oziraje se na vrednote. Dr. Ocvirk je tudi naštel nekaj konkretnih točk, v katerih se s šolsko reformo ne strinja. Reforma naj bi tako ne imela konkretnih in teoretičnih temeljev, njeni predlagatelji naj bi bili popolnoma prezrli pedagoško stroko, v njej naj bi ne bilo namerne in za- vestne vzgoje, označevala naj bi jo gola selektivnost ne oziraje se na dejanske razmere v Sloveniji, vpliv staršev na šole in vrtce naj bi se zmanjšal, itd. Posebno kritičen je bil predavatelj do tega, da se morajo zasebne šole ravnati po programih ministrstva - drugače izgubijo podporo - in do tega, da reforma prepoveduje v 68. členu pouk religije na šolah, tako javnih kot zasebnih. To po mnenju dr. Ocvirka onemogoča staršem izbiro verskih vsebin. Tako - je dejal predavatelj - prihaja na dan težnja obvladovati slovensko šolo po smernicah LDS. Tudi časovni rok, ki je bil določen za razpravo o šolski reformi, je po njegovem mnenju neustrezen, saj predvideva tri tedne debate, kar je premalo. O tako važnem vprašanju pa je potrebna široka razprava, saj mora taka reforma prejeti čim širše nacionalno soglasje. Predavatelj se je tudi zavzel za neodvisnost učiteljskega kadra napram direktnim posegom ministrstva. Med diskusijo je prišlo tudi do obravnavanja problema učbenikov: kako bodo le-ti sestavljeni in kakšna bo njihova vsebina je bilo namreč za nekatere diskutante ključno vprašanje. Ivan Žerjal OKOLJE / POKRAJINA ZVEZA POTROŠNIKOV / PROTI EROTIČNIM TELEFONSKIM ZVEZAM Prispevki za zaščito narave Ustanove in združenja morajo prošnje vložiti do konca t.m. Tržaška pokrajina sporoča, da bo 31. t.m. zapadel rok za predložitev prošenj, na osnovi katerih bodo dodeljeni finančni prispevki, ki jih predvideva člen št. 55 deželnega zakona 10/88 o zaščiti narave. Pokrajinska uprava zato vabi zainteresirana združenja in ustanove, da dvignejo okrožnico, ki vsebuje potrebna navodila; dvignejo jo lahko na sedežih pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto, št. 4 in v Ul. S. Anastasio, št. 3, od 7.40 do 19.30, od ponedeljka do petka. Pokrajinska uprava ob tem dodaja, da ji je na osnovi člena št. 55 deželnega zakona 10/88 poverjena naloga, da finančno podpira ustanove in združenja, ki delujejo na področju zaščite narave na delu ozemlja, ki je v njeni pristojnosti, medtem ko so na preostalem predelu teritorija pristojne Gorske skupnosti. Zato bo sprejemala samo tiste prošnje, za proučitev katerih je sama pristojna. deljkih in četrtkih; ob so-Prošnje je treba do 31. botah je urad zaprt); t.m. nasloviti na protoko- prošnje je možno posredo-lami urad (“posta in arri- vati pokrajinski upravi tu-vo“), 1. nadstropje, Trg V. di s priporočenim pi-Veneto, št. 4 - 34000 - Trst smom, vedno do 31. t.m. (od 9. do 13., od pone- Obenem priporoča, da bi deljka do petka in od 15. interesenti ne izročili do 17. samo ob pone- prošenj zadnji možni dan. »Kronika v živo« včeraj iz Trsta V okviru televizijske oddaje »Kronika v živo«, ki jo v popoldanskih urah po drugem kanalu RAI vodi iz studia Alessandro Cecchi Paone, smo včeraj lahko sledili tudi reportaži z glavnega trga v Trstu. »Kronika v živo« je v tem primeru zadevala prodajo knjig, ki poteka preko pooblaščencev založniških hiš in ki ni vedno kristalno čista. Iz pogovora z raznimi ljudmi, ki so jih zbrali na Trgu Unita, je namreč prišlo do izraza, da se pooblaščeni prodajalci knjig ne obnašajo vedno pošteno s potrošniki. »Žrtve« kontaktiraj o z izgovorom, da želijo izvesti z njimi kratko anketo, potem pa prosijo za podpis pod vprašalnik. Nič hudega sluteči potrošniki pa običajno ne vedo, da podpisujejo pravo pogodbo. Tega se zavedo Sele, ko jim pride na dom po pošti cela enciklopedija in z njo seveda masten račun. Telefonska družba Telecom, nekdanja Sip, je končno uvedla možnost, da naročniki brezplačno izključijo številke, ki se začnejo s 144. Gre za telefonske zveze, ki jih je treba dodatno - in zelo slano -plačati, v zameno za informacije, ki so največkrat erotične narave, pa tudi horoskopi, ljubezenske napovedi in podobno. Že predlanskim je nastal škandal, ko je komik Beppe Grillo med zelo gledano televizijsko oddajo javno očital telefonski družbi, da je brez dovoljenja prizadetih vnesla v itabjanske družine možnost za neposredni stik s pornografskim svetom. Grillo, ki je s svojo izjavo upravičeno razburil javnost, je izražal mnenje številnih združenj potrošnikov: pogodba med zasebnikom in Sipom oz. današnjim Telecomom namreč nikakor ne predvideva ponudbe tovrstnih komercialnih uslug. V marsikateri druži- ni se je zgodilo, da je kdo, več mihjonov lir za te ne-največkrat mladi, naivno navadne telefonske uslu-nasedel vabljivi reklami, ge. ne da bi se zavedal Zveza potrošnikov -stroškov, bi konec meseca Acb izraža veliko zadovolj-je bilo treba odšteti tudi po stvo, ker je končno Tele- 144*11.44.99 com pristala, da se lahko brezplačno izključijo po-vezave s telefonskimi h' nijami 144. Obenem pa poudarja zahtevo, da se končno uveljavi načelo, p° katerem se na telefonsko zvezo lahko priključijo samo tiste usluge proti plačilu, ki jih potrošnik izrecno zahteva in pismeno naroči. V tem smislu bi bilo treba tudi odpraviti možnost povezave z erotičnimi telefonskimi linijami, ki se začnejo z mednarodno klicno številko 00. Zveza potrošnikov - Acli predlaga, naj bi Telecom izklopil tiste mednarodne telefonske zveze proti plačilu, ki so izrazito pornografskega značaja. Italijanska zakonodaja že dovoljuje tako možnost in torej ni razloga, zaključuje tiskovno sporočilo Zveze potrošnikov -Acb, da bi še zavlačevati s tem problemom. Na stiki: eden od tolikih vabljivih oglasov. Zveza stane skoro 3 tisoč lir na minuto... ■ ŠEMPOLAJ / PRISRČNA POBUDA KD VIGRED Občutljivost za starejše vaščane Toplo vzdušje na veseli družabnosti Kulturna dejavnost v Sempolaju se je po zaslugi marljivih odbornikov tamkajšnjega Kulturnega društva Vigred v zadnjih Časih vidno razmahnilo. O pestrosti krajevne 'kulturne ponudbe priča tudi pobuda, ki so jo izvedli pred mesecem dni, ki je imela v vasi veliko odmevnost in o kateri poročajo oni sami v dopisu, ki ga z veseljem objavljamo: »Prazniki so že za nami in kolo življenja se rutinsko vrti naprej, v nas pa ostajajo spomini, ki nam ohranjajo kan-Cek veselja in zadoščenja. Ko smo se od začetka letošnje sezone srečevali na sestankih in kovali načrte za prihodnjost, so prišle na dan nove ideje, nove zamisli, s katerimi smo sklenili Cim bolje izpeljali sezono. Ena izmed teh je bila ta, da bi se ob božičnih in novoletnih praznikih spomnili na starejše občane iz okoliških vasi. In res, zamisel se nam je uresničila! Na nedeljo, 18. decembra lanskega leta smo v prostorih konzulte v Sempolaju priredili družabnost za ljudi, ki niso po letih veC tako mlade a se v srcih še Čutijo. Prav ta misel je bila namreč napisana na vabilih, ki smo jih odborniki poslali med vaščane. Bili smo nestrpni, nismo vedeli, ali bo naša pobuda uspešna! Toda prišli so, bilo jih je toliko, da so skupno z nami napolnili dvorano. V nas vseh je sijal nasmeh in občutek zadovoljstva. Družabnost se je odvijala v sproščenem kramljanju in Čestitanju nekaterim prisotnim, ki so ravno na ta dan praznovali svoj rojstni dan. Vzdušje je postajalo vse bolj toplo in ko smo med vižami, ki jih je na harmoniko zaigral Lojze Furlan, še zapeli, je marsikoga od nas prijet- no vznemirilo. Seveda so se naši gostje tudi zavrteli ob zvokih harmonike in, da ne pozabimo, krepko so se tudi nasmejali. Za ta smeh sta poskrbeli Vanka in Tonca. Med povabljenimi občani je bilo mnogo bolnih in prav te smo na družabnosti najbolj pogrešali. Nismo pa pozabili nanje. V imenu društva smo jim ponesli voščila na posebnih voščilnicah, ki so jih srčkano izdelali s pomočjo učiteljic otroci osnovne šole iz Sempo-laja. Iskreno se jim zahvaljujemo! Družabnost se je iztekala. Ko smo se poslavljali od naših gostov in jim voščili vse lepo, smo se Čutili srečne. Posebno srečni pa so bili naši gostje, katerim smo, kolikor je bilo v naših močeh, nudili kanček veselja in sproščenosti«. K.S. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 18. januarja 1994 SUZANA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 18.58 in zatone ob 8.06. Jutri, ČETRTEK, 19. januarja 1995 KNUT VREME VČERAJ OB 12. u°h temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1026,6 narašča, veter vzhodnik km na uro, vlaga 43-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura •ttorja 8,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Cesare Rfotto, Marco Bacci, Enrico Varin, Rebecca Giraldi, fjancesco D’Amico, Nika klobas, Eva Scabar. UMRU SO: 79-letni An-t°nio Di Pierro, 89-letna "laria Strechel, 83-letna Jdatilde Bassa, 51-letni Uian-Piero Moresco, 78-let-ai Amedeo Del Dottore, 82-jetni Antonio De Palo, 81-Jatni Lorenze Demarin, 70-letni Nereo Dordei, 79-letna Maria Arbulla, 82-letna Ro-1113 Primosi, 84-letna Ama- lia Simoni in 46-letna Ondi-na Sergon. ; : LEKARNE Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124) PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, UL delFOrologio 6 - Ul. Diaz 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL delFOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).* Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Tom e Viv« i. Wil-lem Dafoe, Miranda Ri-chardson. EXCELSIOR - Pregled filmov Alpe Jadran. EXCELSIOR AZZURRA -Pregled filmov Alpe Jadran. AMBASCIATORI 17.00, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mask«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »S.P.Q.R.«, i. Leslie Niel-sen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Intervi-sta col vampiro«, i. Tom GLASBENA MATICA TRST Abonmajska koncertna sezona 94/95 v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VASILIJ MELJNIKOV, violina ALJOŠA STARC, klavir Spored: Snitke, Šostakovič Vesni, Ivotu in Nicole se je pridružil Martin Srečnima staršema Čestita Grmada Srl Ob rojstvu drugo-rojencka Martina iskrene Čestitke Vesni, Ivotu in Nicole, malemu Martinu pa veliko zdravja in sreče v življenju želi SD Breg Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schvvarze-negger, Danny De Vito, Em-ma Thompson. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre ve-dove e un delitto«, i. Mia Farrovv. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Adolescenti per maschi superdotati«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. ALCIONE - 16.30, 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Hanks, Sally Field. Zadnje ponovitve. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »La regina Margot«, r. Paul Cherau, i. Virna Lisi, Isabella Adjani. Bi IZLETI KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 12. februarja avtobusni izlet v Lumezzane (Brescia), kjer se bodo na ta dan spomnili smrti partizanskega komandanta Josipa Verginelle. Cena izleta je 70.000 lir. Vpisuje do 4. februarja Gigi Bogateč (tel. št. 220175). SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. SK DEVIN organizira smučarski izlet v Podklošter PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) ali Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Stivana. Rezervacije in informacije Sosič 208551 ali Skerk 200236. M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje z diapozitivi V SVETU VISOKIH ANDOV danes, ob 16.30 uri v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! OB OBLETNICI mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije vabita S. K. K. in Mladinski odbor Slovenske prosvete na IV. Slovenija party. Kulturni program: člani SKK s pozdravnim govorom in recitalom odlomkov iz knjig Severni križ A. Rebule in O domovina T. Kuntnerja , slavnostni govornik T. Simčič, MePZ Mačkolje (vodi I. Lešnik). Sledi družabnost in zakuska .Častni gost večera bo I. Oman, član 1. Predsedstva neodvisne Slovenije. Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3, Trst v sobota, 21. t. m., ob 19. uri. SKD TABOR - OPČINE. V nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri vabi na koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. Program vsebuje bogat izbor skladb iz sodobne domače in svetovne zakladnice. Toplo vabljeni! Izkupiček namenjen kritju stroškov za popravilo strehe. S ČESTITKE Danes praznujeta 25-letnico poroke SONJA in DANILO KRIŽMANCIC. Jubilantoma želijo še mnogo skupnih in srečnih let življenja. □ OBVESTILA TEČAJ o zdravilnih zeliščih. V četrtek, 26. t. m., ob 15. uri osem predavanj v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, Ul. Morpurgo 9, tel. št. 281274 oz . 281402. Predava Chri-stel Garassich. SD POLET vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznika včlanjevanja, ki bosta jutri, 19. t.m., ob 20. uri v gostilni Guštin -Zgonik in v ponedeljek, 23.t.m., ob 18. uri v gostilni Klop - Nabrežina. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu na Opčinah ali po tel. St. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnov- OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. nih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Frausin ali po tel. št. 773411. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da po novih ministrskih navodilih zapade rok z vpis v prve razrede osnovnih šol in v otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 28. februarja. Vse informacije v zvezi s predložitvijo potrebnih dokumentov, kot tudi z delovanjem posameznih šol oz. vrtcev nudi ravnateljski urad v Dolini, tel. št. 228282 (v jutranjih urah). DEVINSKO - NABREŽIN-SKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba št. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 6703111. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri sv. Ivanu, obvešča, da se vršijo vpisi v 1. razrede osnovnih šol in vrtca za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja t.l.Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Caravaggio 4 ali po telefonu 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu ali na tel. št. 200136. MALI OGLASI MLADA gospa usposobljena kuharica išče poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. št. 816675 od 12. do 15. ure. IZGUBIL se je dne 6. t. m. v dolinski občini pes, pasme nemški ovčar. Tel. št. 231847 (zjutraj) ali 228260 (popoldne). ODRASEL siamski maček, Sissi po imenu, se je izgubil v Pevmi. Kdor ima informacije naj kliče na tel. št. (0481) 30940. KOVINSKO podjetje v obrtni coni Dolina išče izkušenega delavca. Ponudbe po tel. št. 228563 -delovni urnik. PRODAM auto fiat tem-pra z goriško registracijo, letnik 1991, 45.000 prevoženih km, v odličnem stanju, Tel. po 18. uri na St. (0038665) 54382. PRODAM W Polo GT 1300 coupe, letnik 1991, temno modre metalizirane barve s pomično streho in meglenkami Hella, prevoženih 68.000 km v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. (040) 912093 ob uri kosila. PRODAM auto alfa 164 v odličnem stanju, letnik 1989 s klimatsko napravo, lita platišča, metalno zelene barve, po zelo ugodni ceni. Tel. št. (0481) 81113 ali (0481) 419952. ZARADI zamenjave številke prodam skoraj nove smučarske čevlje Tecnica št. 39 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 228562. UGODNO prodam splošno enciklopedijo De Ago-stini (21 knjig). Tel. št. (0481) 882302 v večernih urah. PRODAM teniške loparje Prestige 600 head. Tel. št. 327240. PRODAM pasje mladice husky z rodovnikom, cepljeni, brez črevesnih zaje-dalcev, po ugodni ceni. Tel. St. (0481) 21417. TROSOBNO, sončno, komfortno, opremljeno stanovanje oddam. Izključno pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Trst". UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. URADNICA z večletno prakso v importu/exportu in menjalnici išče primerno zaposlitev. Tel. št;. 229234. SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah išče marljivega/vo vajenca/ko in sposobno prodajalko. Tel. št. 213055. OSAMLJEN upokojenec, vdovec želi spoznati skromno domačo in pošteno 68/77- letno žensko, vdovo, upokojenko, Slovenko za trajno prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje ter skupno življenje na svojem domu. Posedujem hišo z vrtom ter osebni avto. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Osamljen". OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec v Zabrežcu št. 4. MARIO PAHOR je v Jamljah (Zupančičeva ul. 8) odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. V RUPI odpre osmico Salomon Tomšič. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI Ivanka Bolčina daruje 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na Meri Peta-ros Rojc in Maria Furlaniča darujeta družini Sušteršič-Kenda 60.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na pok. moža G. Kocijančiča daruje žena Justina 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na padle Križane daruje Zora Ma-ganja 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob 50. obletnici smrti padlih borcev daruje N.N. 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Meri Peta-ros Rojc darujeta Olga in Bogdan Družina 25.000 lir za Zvezo borcev Boršt-Za-brežec in 25.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Meri Peta-ros Rojc daruje Anica Zobec z družino 30.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na Nevo Godnič daruje družina Bruno Bertolino 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Aurelijo Kariš vd. Husu darujejo Marija Hrovatin, Renata in Franko Pečar 100.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na moža daruje Jolanda Vidau 25.000 lir za Zadrugo Ban in 25.000 lir za CPZ Sv. Florjana - Bani. V spomin na Slavo Vičič in Ondino Kerševan daruje Laura 25.000 lir za openski cerkveni pevski zbor in 25.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. Za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah darujejo: Zmaga in Paula 100.000 lir, Ladi 50.000 lir, prijatelji društvenega bara 145.000 lir. V spomin na Nevo Godnič daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Podporni član Darko Kobal daruje 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na brata Angela Kocijančiča daruje Mira Kocijančič 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Laurino no-no Angelo darujeta Stana in Ladi 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Laurine none Angele daruje Kristina z družino 50.000 lir za begunske otroke. V spomin na Davida daruje Stana 30.000 lir za kapelico v Gabrovcu. V spomin na Lidijo Pipan in Kodilja daruje Oti-lija Rogelja 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. Otroški pevski zbor Ladjica daruje Skladu Mitja Cuk 465.000 lir, ki jih je nabral pri koledovanju po Medji vasi in Stivanu. VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vkenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogroaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogroaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogroaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 17.12 17.18 18.12 (E) (R) (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke 14.35 14.47 (DI- OR) (20.18), Bologna (23".10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogroaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogroaro (15.15), Tržič 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- 17.47 (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). 20.47 Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz- nikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob 16.16 (D) v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen 18.30 (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. 19.58 20.39 (D) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob 19.25 (D) Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 21.28 praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak GLEDALIŠČE / V OKVIRU SEZONE SSG Zabavna komedija MG iz Ljubljane Zaradi bolezni odložili sinočnjo ponovitev Prihodnji teden no vrsti Handkejev "Čas..." Prizor s predsinočnjega nastopa Mestnega gledališča (foto Studio Reportage) Mestno gledališče ljubljansko je predsinoCi v okviru abonmajske sezone SSG uprizorilo komedijo Marca Ca-molettija “Pridi gola na večerjo”. Predstava v režiji Zvoneta Šedlbauerja je bila sila zabavna in je goriskim gledalcem ponudila sproSCen veCer smeha in prijetnega počutja, kar gotovo ni malo. Ljubljanski gledališčniki so potrdili sloves igre, ki velja za največjo lansko gledališko uspešnico na Slovenskem. Žal je nenadna bolezen v ansamblu onemogočila sinoči napovedano ponovitev. Organizatorji prosijo abonente za razumevanje in obenem napovedujejo, da bodo gostovanje za abonmajski red B ponovili, čim bo to mogoče. Gledališka sezona se bo v goriškem Kulturnem domu nadaljevala že prihodnji teden s pomembnim dogodkom. V okviru italijanskega in slovenskega gledališkega abonmaja bodo namreč predstavili skupni projekt Stalnega slovenskega gledališča in italijanskega Stalnega gledališča za FJk. Gre postavitev scenske igre Petra Handkeja Cas, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem, ki je nastala v okviru lanskega Mittelfesta v Čedadu. Delo avstrijskega pisca, ki je po materi slovenske kulture, bodo v italijanski inačici uprizorili v torek, 24., v slovenski pa v sredo in četrtek, 25. in 26. januarja. Režiser predstave je Giorgio Pressburger, njegov asistent pa je slovenski režiser Boris Kobal. ______________KINO GORICA vnroRiA 18.00-20.00- 22.00 »The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »Intervista col vampira«. Tom Cruise. Prep. mladini pod 14. letom. TR2IC COMUNALE Zaprto. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI ZA GORIŠKO IN DOBERDOBSKO OBMOČJE obveščata, da je na osnovi novih predpisov od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v vrtce in prve razrede osnovnih šol. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča da je še nekaj prostih mest za tečaj informatike windows office (win-dows, winword in excel) 100 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije samo še danes na sedežu zavoda v Gorici, ulica della Croce 3, tel. 81826 od 10. do 13. ure. □ OBVESTILA V KULTURNEM DOMU NA BUKOVJU bo nocoj ob 20. uri pogovor z Rudijem Pavšičem o stanju in perspektivah manjšine ter o zunanjih dejavnikih. SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se bo zaradi neugodnih snežnih razmer tečaj smučanja začel 22. januarja. KD SOVODNJE prireja plesni tečaj za začetnike in nadaljevalni tečaj. Prvo srečanje bo jutri ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah, kjer bodo tudi sprejemah prijave. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH posluje od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj. RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 27. januarja odprta razstava slik Helmuta Jeraka. Ogled: vsak delavnik od 9. do 12. ure in med prireditvami v domu. V GALERIJI KINA VIT-TORIA na Travniku razstavljata mlada umetnika iz Catanie Orazio Foti in Filippo La Vaccara. Ogled med urnikom filmskih predstav do 24. januarja. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku bo v petek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave fotografa Paula D. Redferna. Govorili bodo Fabio Smotlak, Luciano Berini in Sergij Cesar. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ulica, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes ob 12. uri Jole Gregorig vdova Janesch iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 13. uri Jolanda Furioso vdova Fischanger iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 14. uri Alberto Tonchella, krsto pripeljejo iz Vidma v cerkev v Stražicah, pogreb bo na glavnem pokopališču. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je bila zaradi bolezni odložena redna seja sveta na SREDO, 25. t. m., prav tako v Devinu na sedežu zborov in ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani izvršnega odbora ter po en predstavnik vsake članic e združenja in zvez. PROMET / OBRAČUN PROMETNE POLICIJE ZA LETO 1994 Zaskrbljujoč porast števila smrtnih žrtev na cestah Nesreč je bilo nekaj manj, mrtvih pa 9 več kot leto prej Policija poostrila nadzorstvo nad hitrostjo in alkoholom Prometnih nesreč je bilo manj, toda posledice so bile hujše (foto Studio Reportage) Skoraj nespremenjeno Število prometnih nesreč vendar z zaskrbljujočim porastom števila smrtnih žrtev in tudi ranjenih oseb. To so podatki, ki izstopajo v poročilu o delovanju prometne policije v goriški pokrajini v letu 1994, ki ga je včeraj predstavil njen poveljnik podkvestor Giorgio Testa. V lanskem letu se je na goriških cestah pripetilo 949 prometnih nesreč, 11 manj kot leta 1993. Ta podatek bi bil razmeroma zadovoljiv, ko se ne bi pri tem občutno povečala teža teh nesreč: smrtnih žrtev je namreč lani bilo 22, kar 9 več kot v prejšnjem letu, Prav tako pa se je povečalo število ranjenih °d predlanskih 664 na lanskih 712. Te ugotovitve so precej zaskrbljujoče, saj dajejo slutiti, da bi z večjim spoštovanjem prometnih Predpisov in varnostnih norm (predvsem kar zadeva hitrost in pripenjanje varnostnih pasov) avtomobilisti najbrž lahko omejili posledice mnogih nesreč. Policija je prav upoštevajoč te ugotovitve zlasti ob koncih tedna v poletnih mesecih povečala nadzorstvo na cestah, da bi preprečila ti. “pokole sobotnih noči” in dosegla svoj cilj, saj se je v tistem obdobju zmanjšalo število žrtev nesreč. Podatki o poostrenem nadzorstvu so razvidni tudi v končnem obračunu: število glob zaradi prometnih prekrškov se je Povečalo od predlanskih 11.794 na 13.147. Se občutnejši je porast sku- pnega zneska denarnih kazni, ki je lani presegel milijardo 608 milijonov lir, medtem ko je leto prej znašal komaj 865 milijonov. Tolikšno razliko gre pripisati prav povečanemu nadzorstvu nad spoštovanjem pravil o hitrosti: z merilnimi napravami autovelox so namreč lani ugotovili in primerno kaznovali (ti. superglobe) kar 4.393 (+1.990 v primerjavi z letom prej) kršitev norm o hitrosti. Med pogostejšimi prekrški sledijo po vrsti manjše kršitve predpisov o hitrosti (1.276 primerov), predpisov o pripenjanju varnostnih pasov (621), izsiljevanje prednosti (310), vožnja v vinjenem stanju (163). Prav proti pretiranemu uživanju alkohola je v lanskem letu prometna policija uvedla strožjo kontrolo tudi s pomočjo posebnih naprav za ugo- tavljanje stopnje alkohola v krvi. Za te primere je poleg denarne kazni predviden začasni odvzem vozniškega dovoljenja. S tem v zvezi poveljnik Testa odgovarja na kritike, ki so letele na gori ško prometno policijo, ko je v lanskem letu nekemu kolesarju, ki je v očitno vinjenem stanju povzročil lažjo prometno nesrečo, odvzela vozniško dovoljenje za vožnjo tovornjaka. Mnogi so ugovarjali, da ukrep ni bil utemeljen, saj za vožnjo s kolesom ni potrebno vozniško dovoljenje in mu ga zato ne bi smeli odvzeti. Testa se pri tem ne spušča v polemiko o pravičnosti ukrepa, opozarja pa, da je zakon glede tega nejasen in da goriški primer ni osamljen: sodnik za preliminarne preiskave v Trstu (razsodba 9.6.94) in prefekt v Pordenonu (dekret 14.11.94) sta odredila začasni odvzem vozniških dovoljenj motornima kolesarjema (kakor za kolo tudi za te prevozna sredstva ni potrebno vozniško dovoljenje), ki so ju zasačili pijana. Lanskoletni obračun goriške prometne policije dopolnjujejo še podatki o drugih ukrepih. Zaradi kazenskih prekrškov so lani aretirali 6 oseb (+5 v primerjavi z letom prej), sodstvu pa so jih prijavili 254 (+114). Od teh je ena aretacija in 24 prijav bilo proti povzročiteljem nesreč, ki kiso nudili pomoči ranjencem. Policija je nadalje zaplenila 29 vozil (+3), opravila 4.126 posegov za pomoč na cestah (+268), 2.452 je bilo patrol (+16) in 362.463 prevoženih kilometrov (+7.380). Gradišče: Černigoj še do konca meseca V galeriji sodobne umetnosti L. Spaz-zapan v Gradišču se zaključuje obsežna razstava grafičnih in slikarskih del Avgusta Černigoja "Od figurativne do abstraktne umetnosti”. Razstavo, ki se bo sklenila 29. t.m. si je ogledalo veliko obiskovalcev. Posebej živahen je bil obisk dijakov raznih šol. Za vodstvo po razstavi je v večini primerov poskrbela dr. Annalia Delneri, ki je razstavo tudi postavila. Sicer pa so obiskovalci lahko prisluhnili tudi umetnikovi besedi in razlagi. Leta 1985, samo nekaj mesecev pred umetnikovo smrtjo, je namreč nastala tudi videokaseta. Avgust Černigoj pripoveduje o svoji umetniški poti in izkušnjah doma in v svetu. Dela, ki so na ogled so v veliki meri last pokrajinske uprave, ki jih je odkupila nekaj let pred smrtjo znanega umetnika. Galerija sodobne umetnosti v Gradišču, ki je bila dalj časa zaprta, je prav s postavitvijo razstave Černigojevih del ponovno pridobila na pomenu, saj se predstavlja kot pomembna točka kulturnega življenja na Goriškem in v širšem deželnem okviru, zlasti kar zadeva sodobno umetnost. NOVICE Jutri v Tržiču koncert srednjeveške glasbe V okviru glasbene abonmajske sezone v Tržiču bo jutri ob 20.30 v občinskem gledališču nastopila skupina The Hilhard Ensemble, ki izvaja srednjeveško in renesančno glasbo. Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča (od 17. do 19. ure), v uradu UT AT v Trstu in v trgovini Discotex v Vidmu. Teden za edinost med kristjani Od danes do 25. t.m. se bo tudi na Goriškem odvijal teden za edinost med kristijani. Z raznimi pobudami bodo predstavniki rimskokatohške cerkve in drugih veroizpovedi skušali utrditi in poglobiti skupne točke. Včerajšnji dan je bil namenjen spoznavanju židovske vere, jutri, 19. t.m. in 24. t.m. pa bosta na vrsti dve srečanji s predstavniki metodistov. Srečanji bosta ob 20.30 v cerkvi v ulici Diaz. V Novi Gorici predstavitev knjige Od Trente do Zajzere Goriška knjižnica Franceta Bevka vabi jutri ob 19. uri na predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja Od Trente do Zajzere. Uvodno besedo bo imel dr. Anton Prijatelj. Predstavitev bo v prostorih knjižnice v ulici Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici. Prva številka vestnika CIFI Pred kratkim je izšla prva letošnja številka vestnika goriškega fotografskega krožka CIFI. Prinaša vrsto zanimivih vesti s področja fotografije, lestvico uvrstitev posameznih članov krožka na raznih fotografskih natečajih in napovedi pomembnejših prireditev v prihodnjih tednih. Ukradeni bencinski boni končali v poštnih nabiralnikih Bencinski boni, ki so jih ob koncu prvega tedna januarja ukradli v Starancanu, v uradu društva Pro loco, so se te dni pojavili tudi na območju Gradišča in Zagraja. Bone so našli v nekaterih postnih nabiralnikih. Trgovinska zbornica je, kakor znano, takoj ko so ugotovili krajo, preklicala veljavnost serije bencinskih bonov, ki so izginih in tako onemogočila, da bi jih zmikavti spravili v promet. Danes se bodo v Stražicah poslovili od Alberta Tonchelle Danes bodo pokopali 19-letnega alpinca Alberta Tonchello, ki je umrl v težki prometni nesreči v ponedeljek zjutraj, pri Remanzaccu. V silovitem trčenju terenskega vozila v tovornjak sta izgubila življenja še dva druga vojaka. Krsto s Tonchellovim truplom bodo prepeljali iz Vidma ob 14. uri v cerkev v Stražicah. Pred tem bo v Vidmu skupni žalni obred za vse žrtve tragičnega dogodka. Zdravstveno stanje ponesrečene Giuliane Brumat še zelo kritično Zdravstveno stanje 41-letne Giuliane Brumat iz Borgnana, ki je bila težko ranjena v prometni nesreči v ponedeljek v križišču pokrajinske in državne ceste pri Angorisu, je še zmeraj zelo kritično. Brumatovo so prepeljali v bolnišnico na Ka-tinari, kjer so jo sprejeli na oddelke za oživljanje in intenzivno nego. KNJIGA / PREDSTAVITEV Zvezdnate noči v italijanščini Srečanje z Duškom Jelinčičem prireja goriška sekcija CA! Da Slovenci posvečamo precejšnjo pozornost planinski literaturi, je znano, kakor tudi, da so pisci iz zamejstva na tem področju prispevali kar spoštljiv delež. Bolj redko pa se zgodi, da zanimanje za tovrstno ustvarjalnost preseže jezikovne pregrade. To je uspelo našemu tržaškemu rojaku Dušku Jelinčiču, saj je je bila njegova knjiga Zvezdnate noči prevedena v italijanščino in je lani izšla pri založbi Campanotto v Vidmu z naslovom ”Le notti stellate”. Duško je na papir strnil občutke, lepe in strašne, ki jih je doživljal pred skoraj desetimi leti na osem-tisočaku Broad Peaku, kjer sta Gora in Narava pokazali vso svojo neizmerno silo, ko se zmanjšajo razdalje med življenjem in smrtjo. Pri sestopu z 8.047 metrov visoke gore ju je namreč s prijateljem zajela snežna nevihta, ki sta ji le za las ubežala. Na pobudo goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba bodo knjigo jutri zvečer predstavili tudi v Gorici in sicer v Kulturnem domu. Predstavitev bo ob 21. uri v mali dvorani, prisoten bo avtor, ki bo prikazal tudi serijo barvnih diapozitivov z omenjenega vzpona na Broad Peak, leta 1986. PLANINCI /NAGAJAL JE MRAZ Četverica na zimski pohod Gorica-Dražgoše Bolj kakor pot nas je martral mraz, mene pa posebej čevlji, nam je te dni zaupal Silvan Pitto-li, ki se je s Saverijem Rožičem in bratoma Celestinom in Davidom Terpin 6. januarja odpravil - peš - iz Gorice v Dražgoše na proslavo ob obletnici znamenite dražgoške bitke. Z dobro voljo in vztrajnostjo in če je družba prava se daleč pride. Tako je bilo tudi s štirimi popotniki, ki so ob pol sedmih zjutraj odkorakali iz Gorice proti Grgarju in z mrakom prispeli na Most na Soči, vmes pa si privoščili tudi opoldanski počitek na kmečkem turizmu nad Cepovanom. Naslednjega dne so premerili pot skozi Baško gra- po do Sorice, kjer so se dodobra odpočili, najedli in naspali pred zadnjim delom poti, ki jih je čakala v nedeljo, 8. januarja, ko so na pot sli že ob pol šestih, saj je bilo treba priti pravočasno v Dražgoše. V Sorici so se pohodnikom pridružili še predstavniki kulturnega društva in zveze borcev iz Steverjana, ki so naslednjega dne položili venec pred obeležje. Zal se je nekaj zapletlo prav v zadnjem trenutku, tako da je srečanje s predsednikom Kučanom odpadlo. Bilo je kljub vsemu res lepo in po svoje enkratno doživetje, pravijo udeleženci, ki so se v Gorico vrnili na bolj udoben način: z avtomobilom. GLASBA / PREDSINOCl V CERKVI SV. IGNACIJA Kakovosten koncert ob Upizeijevi stoletnici Nastopil je milanski organist Alessio Corti Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer je predsinoči s kvalitetnim koncertom milnaksega organista Alessia Cortija počastilo stoletnico rojstva goriškega skladatelja in violinista, po katerem je društvo poimenovano. Koncertu v cerkvi sv. Ignacija na Travniku so sledili številni poslušalci (na sliki - Fotostudio Reportage). Corti, ki velja za najbrž trenutno najboljšega organista v Italiji, je mojstrsko podal raznolik spored klasičnih orgelskih skladb. DEŽELA 12 Sreda, 18. januarja 1995 GORICA / NA POBUDO INFORMESTA — TRST / NA POBUDO GOSTINSKE SEKCIJE SDGZ Okrepitev stikov Zahod-Vzhod Konec mesečo bodo na Espomegu priredili manifestacijo Interprise VIDEM - Informest, center za usluge in dokumentacijo za mednarodno gospodarsko kooperacijo s sedežem v Gorici, ki je prav pred nekaj tedni začel s svojim delom, bo od 26. do 28. januarja na goriškem sejmiSCu Espomego pripravil pobudo Interprise. Gre za svojevrstno manifestacijo, na kateri bodo mala in srednja podjetja iz sever-no-vzhodnega predela Italije imela priložnost navezati tesnejše gospodarske stike s podjetji iz Vzhodne Evrope. Zanimivost pobude pa je tudi v tem, da se bo gospodarska izmenjava med vzhodnimi in zahodnimi partnerji prepletala s kulturo. »Dejstvo je, da je brez pravega poznanja kulturne in zgodovinske stvarnosti države, v kateri želiš investirati, uspešnost gospodarske pobude postavljena na kocko.« Tako je na predstavitveni tiskovni konferenci pobude Interprise povedal predsednik goriškega Drnovšek pride v Kobarid KOBARID - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek ter predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč bosta sodelovala na tradicionalnem, 25. srečanju Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja, ki bo v soboto, 21. januarja, ob 17. uri v hotelu Matajur v Kobaridu. Srečanje prirejajo občinske uprave iz Bovca, Kobarida in Tolmina ter Upravna enota Tolmin. Po Dnevu emigranta je kobariško srečanje priložnost, da se ob začetku leta srečajo kulturni, politični, gospodarski, verski in drugi dejavniki slovenske narodnostne skupnosti iz Kanalske in Terske doline, iz Rezije, Na-diških dolin ter Gornjega Posočja, (r.p.) Informesta Gianni Bravo, ki je priložnost izrabil, da je spregovoril tudi o tem centru, ki ima kot glavni cilj ustvariti pogoje, da bi podjetja iz naše dežele dobila najboljšo osnovo za investicije in gospodarsko sodelovanje na Vzhodu. Tridnevnega srečanja v Gorici se bo udeležilo kar 181 podjetij iz severne Italije, Bavarske, Španije, s Korzike, iz Estonije, Slovaške, Slovenije in Madžarske. V okviru Interpriseja pa bodo organizirali kulturni posvet, na katerem bodo spregovorili prof. Riccardo Capellin (evropska integracija v Evropi regij), Angelo Rinella (kulturne identitete) in Alberto Gašperini (razmišljanja na križišču malih kultur in gospodarskih tokov). Rudi Pavšič PATRONAT INAC SVETUJE Družinske pokojnine morajo še prilagoditi Vpr.: »Pričakovala sem - ker so mi tako obljubili - da bom z letom 1995 dobila povišek na pokojnini po pokojnem možu, ki je umrl pred slabim letom. Na posti pa so mi izplačali vedno isto pokojnino 100.000 lir, o povišku in o zaostankih pa ni ne duha ne sluha. Zakaj INPS ne izvaja določbe, ki so jo tako reklamizirali pred vohtvami, da bodo v primeru smrti zakonca izplačali 60 odstotkov pokojninskega zneska, niti Ce je bila pokojnina integrirana na minimalni znesek? Je sploh priznana ta pravica in katere so težave, ki ovirajo to izplačilo?« A.T. Ustavno sodišče je konec leta 1993 s pravnomočno razsodbo priznalo preživelemu zakoncu pravico, da v vsakem primeru uveljavi družinsko pokojnino v višini 60 odstotkov dejanskega zneska, M ga je pokojnik vnovCeval vse do smrti. To velja tudi za pokojnine, ki so na osnovi plačanih prispevkov nominalno nižje od po zakonu določenega minimalnega zneska (trenutno 626.450 lir na mesec) in zato jih skrbstveni zavod INPS dopolni s priznanjem socialnega dodatka, da je zago- tovljena minimalna me-sečnina za preživetje. Razsodba ima dokončno in retroaktivno veljavnost za obdobje desetih let, tako da pridejo v poštev tudi že dozoreli zaostanki. INPS bi že bil moral začeti izvajati to določbo, vendar pa je finančno brnie nevzdržno in zato je bilo dogovorjeno, da bo zavod poravnal postopoma vse obveznosti v roku desetih let. Izdelan je že bil osnutek tega izplačilnega projekta, vendar so ga zamrznih in baje bodo to zadevo rešili oziroma bodo porazdelitveni načrt za izplačilo dozorelega dolga vključili v besedilo pokojninske reforme, ki naj bi jo parlament odobril v prihodnjih mesecih kot eno prioritetnih nalog nove vlade. Upravičenost do 60-odstotnega zneska družinske pokojnine (okoli 300.000 lir na mesec - odvisno je pač od dneva uveljavitve pokojnine - namesto dosedanjih 100.000 lir) nikakor ni vprašljiva ah sporna, je pa na dlani, da bo morala naša bralka potrpežljivo počakati še kak mesec (bolj verjetno bo Čakalna doba trajala kako leto), preden bo vnovčila pripadajoči povišek na družinski pokojnini. (B) Gostinski večer preraste! v družabno srečanje Za ovrednotenje kraških jedi in kraškega vina TRST - Zamejski gostinci so enkrat toliko zamenjali svojo vlogo in so izza točilne mize oziroma kuhinje prisedli kot gostje k obloženi mizi v znanem gostišču Kras v Mavhinjah. Med udeleženci zelo dobro obiskanega gostinskega veCera, ki ga že tradicionalno ob vstopu v novo koledarsko leto prireja gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, so bili poleg gostincev iz tržaške in goriške pokrajine tudi številni elani zunanjetrgovinske, obrtniške, trgovske in bančne sekcije, katere so s svojo prisotnostjo počastili ugledni gostje (predsednik sorodne italijanske organizacije FIFE Benedetti, predsednik Konzorcija kraških vin Edi Kante, predsednik združenja kuharjev R. Gruden, predsednik gostinske sekcije pri Slovenskem 'gospodarskem združenju iz Gorice Avguštin Devetak, predsednik SDGZ Boris Siega in predsednik SDGZ iz Čedada Fabio Bonini). V tem razširjenem okviru in sestavu je še toliko bolj prišla do izraza hvalevredna pobuda strokovnega osveščanja s pokušnjo kraških jedi, vsako izmed katerih so skladno spojili s primernim kraškim vinom. K pobudi so aktivno pristopili elani nedavno nastalega Konzorcija kraških vin z zaščitenim poreklom, ki so prispevali ustekleničeno domačo kapljico in tako tudi sami poskrbeli za promocio-nalno vrednotenje svojega pridelka, saj naj bi bili prav gostinci prvi sogovorniki in seveda odjemalci kraškega vina. Predsednik gostinske sekcije Lino Doljak je po uvodnem pozdravu in voščilih izrazil pripravljenost, da se izboljša sodelovanje z domačini vinogradniki, ki so se povezali v Konzorcij v želji, da bi še izboljšali vinski pridelek. Zato so ob tej priložnosti spremenili običajni koncept gostinskega večera in so poverili usposobljenim somelierjem nalogo, da gostom servirajo vina in tako prikažejo osnove bontona. Vlogo somelierja, ki usklajuje hrano z vinom in servira vino v pravilnih kozarcih, v pravem Času in ob primerni temperaturi, je obrazložil Sergij Cesar, ki je povedal, da so tokrat z ozirom na razpoložljivost le nekaterih vinskih sort »obrnili na glavo« klasični konceprt usklajevanja: najprej so izbrali vina, nato pa prilagodili jedilnik. Ob tipični slovenski dobrodošlici so gostom postregli s kruhom in soljo ter cvrto poletno, ki so jo zalili z vitovsko, kraško avtohtono sorto proizvajalca Danila Lupinca. Predjed -pršut in merjaščevo salamo - so uskladili z vitovsko Andreja Milica (po tradiciji bi sicer pršut zahteval teran, ki pa je pretežak za začetek obeda); toplo predjed -testenine »strigoli« z orehovo omako in špinačno rezino s skuto - so prilagodili z malvazijo Borisa Skerka; dvojno glavno jed so spojili takole: telečjo pečenko, skladki janež in cvetaCo z malvazijo Rada Milica, dušenega srnjaka in ajdovo polento pa s teranom Danila Lupinca. Jabolčni štrukelj so spojili z verduzzom Marčela Humarja iz Brd, ker na Krasu ni primernega sladkega vina. Cesar (na sliki S. Ferrarija) je predstavil tri sodelavce (Pavla Zivic, Peter Paoli in Egidio Korošec), ki so se lani izšolali za so-melierje, letos pa je prvega od treh cildusov tečaja za somelierje opravilo kar 11 slovenskih gostincev, kar dokazuje, da se veča zanimanje za vinsko kulturo. Predsednik SDGZ Boris Siega je z zadovoljstvom ugotovil, da je gostinski veCer prerastel v družabno srečanje (s poskočnimi vižami ga je razgibal kraški kvintet) vseh zamejskih gospodarstvenikov, ki imajo tako tudi priložnost, da se bolje spoznajo in si izmenjajo mnenja o reševanju tekoče problematike. Pozdravil je sodelovanje članov Konzorcija kraških vin in pohvalil gostinsko sekcijo, ki se uveljavlja kot eden vodilnih ekonomskih faktorjev in veliko vlaga v strokovnost, kar se že pozitivno odraža v povečani profesionalnosti in konkurenčnosti. Gostinci so tako za vzgled ostalim sektorjem, katera je prava pot za uresničitev vsestranske rasti. Oglasil se je tudi predsednik Konzorcija kršakih vin z zaščitenim poreklom Edi Kante, ki si Zeli, da bi gostinci in vingorad-niki »delali v simbiozi« ter v obojestranskem interesu našli skupni jezik. Vinogradniki bi radi prodajali svoje vino v domačem krogu, pri čemer se seveda obvezujejo, da bo pridelek kakovosten. Na operativnem sedežu v prostorih kraškega muzeja v Repnu so vingradniki na razpolago gostincem, da se dogovorijo o skupnih programih, spomladi pa bo stekla širša pro-mocionalna akcija s predstavitvijo kraških vin na Devinskem gradu. (B) Zadovoljni smo, da vam predstavimo nov Audi A4. Vaše zadovoljstvo pa, da ga preizkusite. Do sobote, 21. januarja 1995 pri ZASTOPNIKU AUTOSACCHETTI GORICA Ul. L. Isonzo Arg. 9/11 Tel. 0481-533771 GORICA Korzo Halla 65 Tel. 0481-533627 TRŽIČ Ul. A. Bolto 38/E Tel. 0481-45949 Audi Avantgardna tehnologija ZASTOPNIK ZA ITALIJO: < EUROSAVA Ul. Cieerone S, 34133 TRST Tel. 040/361177 Fax 0401361839 r BORZA / NOV REKORD MARKE h PODATKI / JAVNA DELA Kljub vladi lira spet hudo padla RIM - Kljub temu; da je Diniju uspelo sestaviti vlado je italijanska valuta vCeraj doživela še en črn dan. Vest, da Berlusconijev pol svoboščin ne bo podprl Dinijeve vlade, je na borzah negativno odjeknila. V mednarodnih poslovnih krogih so to vest očitno sprejeli kot znamenje, da se italijanske politične razmere še dolgo ne bodo stabilizirale. In tako so se v popoldanskih in večernih urah po italijanskem času na mednarodnih tržiščih kar vsuli ukazi za prodajo večjih vsot italijanske valute. Se ob 14.15, ko italijanska narodna banka sklene kotacije, je 1 marka veljala 1.047,68 lire, ob 17. uri je že kotirala 1.060 lir, ob 19. uri pa je dosegla 1.062 lir. Podobno je bilo z ameriškim dolarjem, kotacije katerega so v nekaj urah s 1.601 poskočile na 1.622 lir. Lani večje število dražb kot leto prej V primerjavi z obdobjem 1992-1993 pa je njihovo število znatno nižje RIM - Kaže, da je število javnih dražb znatno nižje v primerjavi z zadnjim desetletjem, ko je ta sektor prav zacvetel; v zadnjem letu so jih našteli sicer nekaj več kot pa leto prej. V zadnjem letu je bilo oddanih v zakup 40 odstotkov del manj v primerjavi s skupnim številom pogodb, ki so bile podpisane v triletju 1990-92. Izboljšuje pa se primerjava z najbolj “črnim" obdobjem tega sektorja: v primerjavi z letom 1993 se je v lanskem letu vrednost dražb povečala za 16 odstotkov v realnih terminih. Vsekakor je to pozitiven rezultat -ugotavlja Vsedržavno združenje gradbincev (Ance) - ki pa ga ni mogoCe oceniti v okviru splošnejšega kontek- sta težav, ki stalno bremenijo ta sektor. V lanskem letu je bilo danih na dražbo za 15.752 milijard lir del; v primer javni z letom prej je njihova vrednost narasla za 20,3 odstotka in za 16 odstotkov v primerjavi z realnimi termini. V mesecu decembru je vrednost dražb znašala 1.539 milijard lir, ali 4,7 odstotka več v primerjavi z decembrom leta 1.993. Vedno v zadnjem letu je bila vrednost polovice del, ki so bila oddana na dražbah, nižja od 3,6 milijarde lir, 22 odstotkov del se nanaša na velika dela, katerih vrednost je presegala 18 milijard lir in 28 odstotkov del, katerih vrednost se je sukala med 3,6 in 18 milijardami del. ISTAT / TRADICIONALNO POROČILO OB NOVEM LETU Kdo ne upošteva inflacije Osrednji zavod za statistiko Istat je kakor znano zaslužna ustanova, ki pobliže spremlja vsa gospodarska, socialna in siceršnja dogajanja v Italiji in ki z nadrobnimi statističnimi tabelami sproti obvešča javnost o tem, kje smo in kam plove-mo. Tudi ob prehodu v novo leto je Istat opravil svojo dolžnost in objavil med drugim vrsto podatkov, ki se nanašajo na gibanje življenjskih stroškov ob prehodu iz starega v novo leto. Tako iz njegovih tabel zvemo, da so se življenjski stroški (inflacija) v lanskem letu dvignili - v primerjavi z letom 1993 - za 3,9%, da so cene industrijskih proizvodov narastle za 4,3%, da se je blago v prodaji na debelo podražilo za 4%, in tako naprej. Ob vstopu v novo leto bi zato po neki logiki lahko pričakovali, da bodo v sorazmerju s temi količniki (vse okrog 4%) poskočile tudi cene in tarife raznih storitev, brez katerih je sodobno življenje nepojmljivo. Kdor te storitve nudi, mora pač tudi sam pri določanju novih tarif upoštevati splošno naraščanje proizvodnih stroškov. Seveda si nihče ne pričakuje, da bodo nove tarife le za toliko višje, za kolikor so se v lanskem letu dvignile na primer delavske plače, to je za 1,8%. Vsiliti nove poviške v razmerju 9-9, 5%, kakor to delajo te dni zavarovalnice za kritje rizika v avtomobilskem prometu, pa se zdi le nekoliko pretirano. Vendar so zavarovalnice praviloma zasebne družbe, ki imajo zdaj proste roke pri določanju tarif in ki se pač ravnajo po svojih notranjih ekonomskih računicah in ki se na konkurenco lahko požvižgajo, saj nastopajo na trgu po predhodnem medsebojnem sporazumu. Da pa se javni forum, kakršno je ministrstvo za finance, ki je s 1. januarjem dvignil takse na po- sest vozil v razmerju 6% in globe za prekrške v javnem prometu v razmerju 8% pri tem pa se izrecno sklicuje na razpredelnice Osrednjega zavoda za statistiko, se zdi Se bolj pretirano. Na kakšne indekse neki se ministrstvo lahko pri tem sklicuje? So pa že bolj pošteni naši poslanci v Rimu, ki so si nedavno tega dvignili mesečne osebne bruto dohodke z 19.000.000 na 19.750.000 lir. Bo že res, da se nekateri državljani hudujejo, češ da so naši politični predstavniki najbolj plačani v Evropi, vendar pa je - resnici na ljubo - njihov zadnji povišek povsem v liniji s podatki Istat, saj znaša le 3,95%. (ef) Ijff/Jgl SRE ČET PET PON TOR >5,9 162 n >4,5 162 2,4 16C vl efi 160 U9 N m 10 DM sv 57,8 10i >7,3 104 V 3,8 104 7,7 \ Februarska izjava o strupenih odpadkih Samostojni delavci, ki v okviru svoje dejavnosti proizvajajo strupene, škodljive ali po zakonu določene »posebne« odpadke, bodo morali do 28. februarja 1995 predložiti na deželno ravnateljstvo za okolje posebno izjavo o stanju v minulem letu 1994. Do istega roka bodo dolžni predstaviti dodatno izjavo tisti operaterji, ki so lani pridobili posebno dovoljenje za začasno sk- ladiščenje strupenih in škodljivih odpadkov, ali pa so bili pooblaščeni, da sami prevažajo te odpadke. Kot vsako leto, bo tudi letos SDGZ izpolnjevalo članom omenjene izjave in jih bo povabilo na sestanek. Ker pa morajo na obrazcu točno navesti podatke o vseh premikih v letu 1994, je priporočljivo, da si čim-prej preskrbijo predpisane podatke in ustrezno dokumentacijo. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ J^JUBLJANg v gRANKFIIRT gONDON j^jllNCHEN JSTANBUL ]yjQSKVQ gOPENHAGEN pARIZ gIM gKOP.TE gPLIT JIRAN0 QUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 BANČNIŠTVO / ZA DENARNI ZAVOD SE POTEGUJETA DVE MOGOČNI NAVEZI Credito Romagnolo predmet poželenja vrste mogotcev italijanske finance Elio Fornazarič V italijanskem bančnem sistemu že dalj časa vre. Po eni strani so se pravkar iztekle nekatere pomembne privatizacije, po drugi pa je opaziti splošno težnjo večjih bank, da bi se polastile cele vrste manjših, a čvrstih krajevnih kreditnih zavodov, kakršne so na primer zlasti nekatere pomembnejše posojilnice. Ce h temu dodamo Se podatek, da je na italijanskem trgu danes aktivnih nič manj kot 1000 malih in srednje velikih denarnih zavodov - kar mednarodni gospodarski forumi v rednih presledkih »očitajo« Italiji - je slika dovolj zgovorna. V vročičnem prizadevanju po utrditvi in krepitvi posameznih bank izstopa v zadnjem času po gospodarski tezi akterjev in po neizprosnosti medsebojnega odkritega in podtalnega boja, tekmovanje med dvema navezama, ki že dalj časa oblegata enega izmed najpomembnejših zasebnih regionalnih bank, zavod Credito Romagnolo (Robo). Prvo potezo je opravil Credito Italia- no. Pred kratkim privatizirani Credit, ki ga kontrolirajo zavarovalnici Ras in Allianz, industrijec Pesenti in družba Gemina (Fiat) in ki mu stoji tesno ob strani zasebni velikan Mediobanca, je ob načelnem soglasju zavoda Banca d’Italia in Odbora za nadzorstvo nad bankami in delniškimi družbami Con-sob naslovil na Credito Romagnolo javno ponudbo za odkup in ponudila 2784 milijard lir za prevzem 63, 33 druzbine glavnice. Vodstvo RoLo, ki očitno nima nič proti temu, da bi se tesneje povezalo z drugimi pomembnimi bančnimi partnerji, ni utegnilo še odgovoriti na formulirano ponudbo, ko se je z druge strani priglasila druga zainteresirana naveza. Gre za skupino pet pomembnih in močno likvidnih partnerjev, ki jo sestavljajo Cassa di Risparmio delle Province Lombarde (Cariplo), Istituto Mobiliare Italiano (Imi) in Cassa di Risparmio di Bologna (Carisbo), dunajska Bank Austria in piemontska zavarovalnica Reale Mutua di Assicurazioni. Kakor hitro so se zainteresirani partnerji dogovorili o tem, kolikšen delež potrebnega kapitala naj vsak prispeva in kolikšne operativne pristojnosti bo vsakdo imel po opravljeni operaciji, je druga naveza objavila svojo ponudbo. Pripravljena je odkupiti posamezne delnice RoLo po višji ceni (21.500 lir, medtem ko ponudba prve naveze glasi na 20.000). Poleg tega je naveza Cariplo pripravljena prevzeti 70% glavnice RoLo, medtem ko se ponudba Credit omejuje kot rečeno na 63, 33% kapitala. Ce upoštevamo tudi delnice RoLo, ki jima imata navezi že od prej v svojih portfeljih, bi s sedanjima ponudbama prva naveza dosegla kontrolo nad 65%, druga pa nad 77% glavnice RoLo. Naveza Credit pa je te dni dala vedeti, da bo še pred koncem januarja naslovila na vodstvo RoLo novo ponudbo, ugodnejšo od tiste, ki jo je dala naveza Cariplo. V ta namen se je povezala še z denarnim zavodom Carimon-te, ki je pristal na predlog, da bi za to operacijo dal na razpolago vsoto 500 milijard lir, zaveznica v navezi Allianz pa bo prek RAS še močneje kot predvideno podprla skupna prizadevanja v tej smeri (prevzela naj bi »paket« 5% glavnice RoLo). Naveza Credit potrebuje namreč v tej fazi kakih 3.600 milijard, da bi lahko preglasila konkurenta. In zadnja beseda še ni bila izrečena ne z ene ne z druge strani, tako da niso izključena še nova relansiranja. Kdo bo zmagal v tem tekmovanju? Vsako predvidevanje je tvegano, in sicer toliko bolj, ker se kontakti med posameznimi bančnimi in drugimi zainteresiranimi zavodi vodijo v najbolj diskretnih sobanah milanskih, rimskih in bolonjskih palač. Kdor bo zmagal, pa bo lahko slavil velik uspeh, tudi ob upoštevanju osnovnega pogoja RoLo, da v nobenem primeru ne bo zavod fagocitiran s strani zmagovite naveze, kajti Credito Romagnolo je ena izmed najpremož-nejših zasebnih bank v Italiji. Pričakovati je vsekakor, da bo druga naveza (Cariplo in zavezniki) napela vse sile, da bi prehitela prvo (Credit in zavezniki). Pri tem ne gre le za to, kdo bo koga v normalni tržni konkurenci za dosego boljših pozicij: pri drugi navezi gre menda tudi za nekaj drugega, namreč za to, da bi Cariplo in zavezniki opravili še en korak na poti uresničitve načrta, da bi postali enakovreden tekmec zasebnega bančnega velikana Mediobanca. Ta naveza pa mora računati tudi z možnostjo, da bi del italijanske poslovne in z njo povezane politične javnosti utegnil prav v najobcutljivejši fazi pogajanj sprožiti proti njej ugovor, češ da bi RoLo, ki je zasebna banka, v primeru zmage nad navezo Credit prišla pod kontrolo neke javne banke, kakršna je kljub svoji nedavni prelevitvi v delniško družbo še vedno Cassa di Risparmio delle Province Lombarde. To pa bi bilo v kričečem nasprotju s splošnimi privatizacijskimi težnjami v današnjem italijanskem bančništvu. NOVICE Kancler Vranitzky v Švici ZURICH - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitz-ky se je včeraj mudil na enodnevnem uradnem obisku v Švici. V središču pogovorov z najvisjimi političnimi predstavniki sosedne države, med drugim z zveznim predsednikom Villingerjem, je bila vloga Švice kot »otok« znotraj Evropske zveze. Kancler Vranitzky je svoj obisk zaključil s predavanjem o aktualnem političnem in gospodarskem položaju v Evropi iz vidika Avstrije na univerzi v Ziirichu. Vicekancler Busek v bolnišnici DUNAJ - Vicekancler in predsednik ljudske stranke (ČVP) Erhard Busek se je začetek tedna zaradi vnetja žil dovodnik moral podati v dunajsko Splošno bolnišnico (AKH). Busekov tiskovni referent Hiiffel je sporočil, da bo vicekancler v bolnišnici ostal najmanj do četrtka. Dodal je Se, da politik dobiva zdravila proti nevarnosti tromboze. Oče Gerharda Bergerja bo postavljen pred sodišče DUNAJ/STUTTGART - Johann Berger, oče slavnega avstrijskega dirkača formule 1 Gerharda Bergerja, bodo nemški pravosodni organi zaradi suma goljufije postaviti pred sodišče v Stuttgartu. Obtožnica naj bi bila napisana najkasneje prihodni teden. Johann Berger naj bi - skupaj z drugimi poslovneži - oškodoval več nemških bank za skoraj 150 milijonov šilingov. Obtoženi, ki od avgusta lanskega leta dalje sedi v preiskovalnem priporu v Stuttgartu, zavrača vsako vpletenost v nezanokite posle. Avstrijski zadružni koncem Konsum v finančnih težavah DUNAJ - Avstrijski zadručni velekoncem Konsum (skoraj 17.000 nameščencev) se je znašel v hudih finančnih težavah. Ker lastnik številnih veletrgovin in supermarketov po vsej Avstriji zaradi nelikvidnosti trenutno ne more poravnati svojih obveznosti napram dobaviteljem v višini približno.poldruge milijarde šilingov, so banke-upnild v zadnjih dneh izdelali model za financiranje obveznost. Njihov predlog predvideva prevzem 30-odstotnega deleža Konsuma pri banki BAVVAG, katere večinski lastnik je Avstrijska zveza sindikatov (OGB). Hkrati je švicarski velekoncem Migros ponovil svojo ponudbo po tesnejšemu sodelovanju s Konsumom. Migros je doslej pri Konsumu udeležen z 25 odstotki, vodja švicarskega koncema pa je dejal, da obstaja resen interes nad povišanjem deležev. Velepožar v centru Celovcu CELOVEC - V središču koroške prestolnice - v neposredni bližini novega bančnega poslopja Zveze slovenskih zadrug/Zveze bank - je včeraj zjutraj divjal velepožar, ki je uničil več trgovin ter nočni bar. Požar je ob dveh zjutraj izbruhnil na dvorišču poslopja in se bliskovito razširil. Hitro posredovanje več požarnih bramb s 120 gasilci je preprečilo razširitev požara na sosedne objekte. Oseb k sreči ni bilo ranjenih, nastalo škodo pa ocenjujejo na več mihonov šilingov. Preiskava kriminalne policije na licu mesta pa je hitro pokazala, da je požar bil po vsej verjetnosti podtaknjen. Sledi o storilcu po včeraj zvečer objavljenemu biltenu celovške policijske direkcije Se ni. ŠENTPRIMOŽ / SPOMINSKA SVEČANOST OB 50-LETNICI Spomin na žrtve nacističnega nasilja Začetek spominskih proslav pri koroškimi Slovencih CELOVEC - Tik pred svojim zlomom je nacizem med koroškimi Slovenci zapustil neizbrisno krvavo sled. Predvsem občina Škocijan ob Klo-pinjskem jezeru je bila hudo prizadeta. 12. januarja leta 1945 so bile (skupaj z osmimi nemško govorečimi uporniki skupine »Kafer« iz Labotske doline - op. ured.) v Gradcu obglavljeni Terezija in hči Rezika Mičej iz Šentvida v Podjuni in Jožef ter hči Elizabeta Ročičjak iz Male vasi. Na smrt jih je obsodil krvoločni predsednik nacističnega Volksge-richtshofa v Berlinu Roland Freissler, ki je že aprila 1943.leta obsodil na smrt 13 koroških Slovencev iz Sel, Železne Kaple in Borovelj. V spomin na žrtve na-cifaSizma v občini Skoci-jan so slovenska prosvetna društva v škocijanski občini (SPD »Danica«, SPD »Vinko Poljanec« in KD »Škocijan«) priredila ob 50-letnici obglavljenja spominsko svečanost. Spominske prireditve v Sentprimskem kulturnem domu se je udeležilo veliko število koroških Slovencev iz celotnega dvojezičnega območja, svečanost pa je bila poleg omenjenih žrtev iz občine Škocijan namenjena tudi vsem ostalim žrtvam nacizma med koroškimi Slovenci, začenši pri Vinku Poljancu, župniku in predsedniku Slovenske prosvetne zveze ter zborničnem svetniku in prvi žrtvi nacističnega nasilja med koroškimi Slovenci. Spominsko svečanost v kulturnem domu v šentpri-možu so dostojno sooblikovali pevci iz Podjune . JE MOHOVCE / LE ŽE HEARING O VARNOSTI NUKLEARKE? Avstrijski poziv Slovaški DUNAJ - De-facto odpoved javnega hearinga o varnosti nuklearke Mo-hovce na Slovaškem s strani lastnikov JE je med avstrijskimi politiki sprožila vrsto posredovanj na bilateralnem kot tudi na mednarodnem nivoju. V reševanje konflikta se je aktivno vključil sam zvezni kancler Franz Vrani tzky, ki je slovaško odpoved označil za »popolnoma nesprejemljivo«. V telefonskem pogovoru z namestnikom slovaškega premierja Mečiarja, Koz-likom, je kancler Slovaško opozoril, da brez hea- ringa tudi ne bo finančnih sredstev s strani Vzhodnoevropske banke (EBRD) za dogradnjo nuklearke. Tudi zunanji minister Alois Mock pa je pristojne slovaške politike pozval, naj si še enkrat premislijo svojo odpoved in ob tem poudaril, da bi neudeležba negativno v-plivala na dobrososedske odnose med obema državama. Avstrija se je medtem odločila tudi za aktivno posredovanje pri Vzhodnoevropski banki, ki naj bi financirala dogradnjo nuklearke: tako ministrica za okolje Rauch-Kallat kot tudi državna sekretarka za evropska vprašanja Ederer sta v Londonu posredovali avstrijsko stališče do vprašanja JE Mo-hovce, na kar je podpredsednik EBRD Thierrry Baudon izjavil, da banka vztraja pri informaciji avstrijske javnosti o projektu JE Mohovce. Kot smo včeraj poročali, so lastniki sporne jedrske elektrarne starega sovjetskega tipa v ponedeljek na tiskovni konferenci na Dunaju odpovedali svojo udeležbo pri načrtovanem javnem hea-ringu 23. in 24. januarja v Austria Center na Duna- ju, v okviru katerega naj bi avstrijsko prebivalstvo imelo možnost podati svoje pomisleke v zvezi z načrtovano dogradnjo nuklearke. Zastopniki slovaško-francoske družbe za dogradnjo JE Mohovce so dejali, da pri načrtovani prireditvi ne gra za hea-ring, temveč za manifestacijo nasprotnikov jedrskih nukleark. Udeležbo da si pa lahko predstavljajo tedaj, če se bi število udeležencev omejilo na 200 oseb, strokovnjakom pa naj bi bil dostop do hearinga onemogočen. Ivan Lukan BOROVLJE Obsojen goljuf ■ IZ Ljubljane CELOVEC Okrajno sodišče v Borovljah je včeraj obsodilo 35-letnega slovenskega državljana Mirana L. zaradi hude goljufije na šest mesecev (pogojnega) pripora ter poravnavo povzročene škode v višini skoraj 700.000 šilingov. Kot smo poročali, je koroška policija aretirala goljufa sredi meseca decembra lani na mejnem prehodu Ljubelj, potem ko je v treh koroških trafikah oddal lističe za športno-napoved v vrednosti skoraj 680.000 šilingov, brez da bi stavo tudi plačal. Do poizvedovanja storilca je lahko prišlo, ker so vsi trije trafikanti (eden v Borovljah, druga dva v Celovcu) goljufa poznali, saj se je v teku minulega leta večkrat pojavil v njihovih trafikah. Trafikanti so bili oškodovani tudi po lastni krivdi, saj so goljufijo prepozno sporočili toto-cen-tirali na Dunaju (rok za štorniranje lističev namreč znaša samo eno uro). Po vsej verjetnosti bojo trafikanti škodo morali poravnati sami. Dunaj namreč ni bil pripravljen prevzeti škodo, s tem, da je bila kazen izrečena pogojno, pa se je Ljubljančan lahko poslovil iz Koroške. (I.L.) ISTRA Polemike zaradi reškeaa grba Goran Moravcek REKA - (Sporni) grb mesta Reka, o katerem tukajšnja javnost žolčno razpravlja, je na straneh lokalnih časnikov zastavil vprašanje o tem, kdaj se pravzaprav začne (narodova) zgodovina. Tema politično ni povsem nedolžna, saj so Hrvatje občutljivi za svoje nacionalne simbole. Med njimi je tudi »šahovnica«, osnova državnega grba, ki je celo zaščitena. Nekateri Hrvatje so se zgrozili nad predlogom, da bi v novem reškem grbu, v zvezi s katerim se lomijo polemična kopja, uporabili stare elemente - toda brez rde-Ce-belih kvadratkov. Gibanje Mlada Rijeka, ki kot svoj naziv uporablja tudi italijansko ime Giovane Fiume - kot sekcija tukajšnje regionalne stranke Reška demokratična zveza (RIDS) - podpira mestni grb iz leta 1659. Takrat je avstrijski cesar Leopold I. s svojim podpisom določil, da mora biti dvoglavi orel v sredini grba. V krempljih tega krilat-ca bi moral biti vrč, iz katerega teče voda. Na stari reški grb, ki je v zgodovini, ko so bili Hrvatje pogosto pod tujo oblastjo, variiral temo dvoglavega orla in latinskega podnapisa »neusahljiv«, številni Hrvati danes gledajo kot na del zgodovine, ki bi ga bilo treba izbrisati in nadomestiti z novimi nacionalnimi obeležji. Hrvaški akademik dr. Lujo Marge-tič, ki se je v svojih številnih delih ukvarjal z zgodovino Reke, Istre in Hrvaškega primorja, je skušal dokazati, da je grb z dvoglavim orlom nesprejemljiv za reške Hrvate, saj je ravno avstrijski cesar Leopold I. dal pogubiti junake naroda - Zrinjske in Frankopane. Leta 1671 so jih usmrtili na Dunaju, ker so se borili za narodove pravice Hrvatov, ki so bili takrat podrejeni avstrijski kroni. Nekateri drugi kritiki dvoglavega orla v reškem grbu, ki zaradi znanih razlogov niso naklonjeni Srbom, pa omenjajo, da je dvoglavi orel temelj srbskega grba, s katerim Miloševič in Mile Martič vodita svoje bojne pohode zoper Hrvate. Člani gibanja Mlada Rijeka, ki glasno nastopajo z geslom Forza Fiume, zatrjujejo, da reški grb nima zveze z avstrijskim. Reški dvoglavi orel je namreč gledal v Istro, v svojo levo heraldično stran, razen tega se občutno razlikuje od avstrijskega cesarskega orla. V obdobju somraka socializma je na Reki nastalo avtentično gibanje mladih, najprej na nogometnih tekmah nogometnega prvoligaša Rijeke, nato tudi drugje, ki je skušalo odkriti svojo identiteto s preiskovanjem preteklosti. To gibanje je bilo predhodnik sedanjih regionalnih strank: Reške demokratske zveze in Istrskega demokratskega sabora (IDS). Ti, večinoma mladi ljudje, rojeni po drugi svetovni vojni in dramatičnih dogajanjih konec 40, in 50. let, so kot druga generacija reških priseljencev skušali pronikniti v svojo identiteto. Kot je znano, so se po odhodu velikega števila Italijanov iz Istre in Reke - po nastanku Titove Jugoslavije - v mesto priseljevali večinoma Hrvati, pa tudi številni Srbi iz notranjosti tedanje Jugoslavije. Vselili so se v hiše izseljenih Italijanov in še naprej ohranili svojo slavonsko, hercegovsko ali dalmatinsko identiteto. Priseljenci so pri nogometnih te- kmah domače Rijeke na stadionu Kantrida navijati predvsem za klube iz njihovih krajev - Hajduk, Dinamo, Velež ali Crveno zvezdo. Njihovi potomci pa se niso več počutiti kot Slavonci ali Zagorci, pač pa so hoteli odkriti nove temelje svojega urbanega življenja in sprejeti geslo Forza Fiume ali Napred Rijeka. Kultorološko so se hoteti razlikovati od svojih staršev, ki so bili večinoma kmečkega porekla. Tako je skoraj cela mlada generacija povzročila lokalno »revolucijo«, njihovim težnjam, ki so jih izražali kot nogometni navijači, pa so se priključiti tudi tukajšnji prebivalci srednje generacije, večinoma iz mešanih zakonov ali vzgojeni v »inter-nacionalističnem« duhu. Vsi ti so zagovorniki večje samostojnosti mesta, njihova stališča pa se približujejo Istrskemu demokratičnemu saboru Ivana Jakovčiča, ki zagovarja tudi politično avtonomijo Istre. Zato Mlada Rijeka nasprotuje »terorju« hrvaške »šahovnice«, kar mnogi razumejo kot nasprotovanje hrvaštvu. V polemiki o mestnem gr- bu pripadniki gibanja poudarjajo, da je cesar Leopold I. podpisal tudi ukaz o ustanovitvi Zagrebškega vseučilišča. Toda dve leti pozneje je dal pogubiti Zrinjskega in Frankopana, zaradi Cesar ga Hrvaje obsojajo, vendar pa - tako člani Mlade Rijeke - zaradi tega nihče ni zanikal datuma ustanovitve Zagrebškega vseučilišča, čeprav ga je ustanovil isti »sovražnik naroda«. Nekaj napovedi je bilo tudi v zvezi s tem, da naj bi minuti božič Rečani dobiti nov grb in novo mestno zastavo. Menda so dosegli kompromis, saj naj bi grb poleg dvoglavega orla vseboval tudi svetišče Matere božje Tr-satske, s Frankopanovo zvezdo in sidrom ter čmo-belo »šahovnico«. Ker je na Hrvaškem pač vse politika, novega grba Reke še niso sprejeti, saj je preteklost, ki jo Hrvati hočejo razjasniti, tako močna, da skorajda ni območja, ki se ga danes ne bi dotikala. Glede na daljnjo ati novejšo zgodovino številni ugotavljajo, kdo je »pravi« in kdo »navaden« Hrvat, kar tukaj sploh ni tako nepomembno. Vasilij Meljnikov: »Glasba lahko pove veliko več kot besede« V petek bosta v okviru abonmajske sezone Glasbene matice v tržaškem Kulturnem domu nastopila violinist Vasilij Meljnikov (na sliki) in pianist Aljoša Starc. Vasilij Meljnikov je diplomiral in odpravil magisterij na Konservatoriju v Minsku pri znani ruski violinistki Olgi Parho-menko. Violino je nato poučeval na srednji šoli za nadarjene otroke. Danes je koncertni mojster v orkestru RTV Slovenije in vodja komornega orkestra Tartini. Poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z Vasilijem Melj-nikovom sva se pogovorila o koncertu, o njegovem svetu... »Studij glasbe sem začel kot otrok s klavirjem. 2e takrat pa me je privlačevala violina. Pos"kusil sem si celo izdelati violino iz papirja... Nato mi je oče kupil pravo violino in začel sem. Glasba mi pomeni ogromno. To je jezik, s katerim lahko izraziš, česar z besedami ne moreš. V tem je bogastvo glasbe, ima več pomenov, vpliva na človeka v širšem smislu... Razlika pa je, če nastopaš doma ali v tujini. Poslušalec ima drugačne življenjske principe, prepričanja, drugačen odnos do umetnosti. Ponavljam pa, da je glasba univerzalen jezik in veš, da te bodo tudi v tujini razumeli. Ko nastopaš, imaš tudi veliko odgovornost. Publiki predlagaš misli skladatelja, pri Jana Radovič tem pa se tudi sam izraziš. Zelo me zanima srečanje s publiko v Trstu, kako bo sprejela program, ki ga bom izvajal v petek. A. Snittke je v določenem pogledu bolj dostopen kot D. Šostakovič. Njegove sk- zumljiva. Take izkušnje sem imel na Finskem, medtem ko ga v Nemčiji in v ZDA imajo zelo radi. V prostem času zelo rad berem. Zanima me tudi jazz glasba. Kot študent sem igral v raznih ansamblih, vendar pa nimaš časa ladbe so optimistične, pogosto uporablja sentimentalne motive... Vsekakor se tudi v teh oblikuje globina, določena filozofska razumevanja življenja. V primerjavi je Šostakovič bolj dramatičen. Živel je v zaprtem totalitarnem sistemu, ni videl svobode, ni mogel povedati resnice... Izražal pa se je v glasbi. Šostakovič je eden izmed najbolj genialnih skladateljev tega stoletja. Včasih pa njegova glasba ni vsem ra- za vse, ko se odločiš za nekaj v profesionalnem smislu. Rad sem se ukvarjal tudi s športom. Od kadar se mi je rodila hčerkica, je časa za raznorazne konjičke še manj. Glede nadaljnih načrtov sem se začel pripravljati za tekmovanje Čajkovski, ki bo čez dve leti v Moskvi. Zanimive projekte imam tudi glede komorne glasbe. Predvsem pa imam ambicije kot pedagog. Rad bi si ustvaril ”svoj razred"...« FILM Kako se je mali vojak Ivan Čonkin uprl neumni oblasti Igor Devetak Življenje in neobičajne dogodivščine vojaka Ivana Conkina. V izvirniku Život a neobyčenja dobrou-druzstvi vojaka Ivana Conkina, Češka 1994. Režija: Jiri Menzel. Scenarij: Zdenek Sverak. Fioto-grafija Jaromir Sofr. Produkcija: Portobello Pictu-res s sodelovanjem Francije, Italije, Rusije, Velike Britanije. V naslovni vlogi Gennadij Nazarov (na sliki). Na berlinskem Film Pestu 1993 so vrteli film Mala apokalipsa Grka Coste-Gavrasa: to je bila farsna zgodba o poljskem pisatelju, priseljencu v Pariz, ki ga francoski levičarski naprednjaki silijo v to, da simulira samomor pred mediji. Nesrečno lutko je tedaj poosebljal igralec-režiser Jiri Menzel. Najbolj zgovoren pa je naslov: zares je zgodovinski tok zaigral na Vzhodu malo apokalipso. Žrtve so mnoge. Dobri filmi nosijo podobe sociološkega in psihološkega pustošenja, ki ga je sprožil padec totalitarnih režimov, iz njih vejejo sarkazem in sladkoba, muka in nežnost, brezup in streznitev. V kratkih sekvencah in znamenjih, neobičajnih anekdotah, ki služijo metaforam, so zgoščene drame. Tudi smejati se na račun utrpele škode ni nemogoče, samo da je to storjeno v pravem stilu in s primerno dozo humorja. Film o vojaku Conkinu je posnet po literarni predlogi. Vozli zgodovine so tudi avtorjema romana in filma vsilili neobičajne dogodke. Zgodbo je najprej spisal Rus Vladimir Volnovid, ki je zaradi nje moral zapustiti Zvezo ruskih pisateljev in nato iti v izgon leta 1980, ko je bil Stalin skoro trideset let že mrtev. Knjiga je pri nas izšla že leta 1969, Rusom pa je prišla v roko šele dvajset let pozneje. Nekoč obsojena, sedaj je to cenjena knjiga zaradi odrešilne duhovitosti. Režiser Menzel pa je izšel iz češkoslovaške nouvelle vague, ki je črpala motivacijo in motive v odporu do režima in iz trpkih sugestij Bohumila Hrabala. Za filma Vlaki pod strogim nadzorstvom (1966) in Škrjanci na žici (1969) je prejel najvišja priznanja, sovjetski okupatorji pa so ga utišali. S filmom, ki ga na otvoritveni dan predstavlja letošnji tržaški festival Alpe Adria Cinema, je Menzel oživel stare teme in stile, ki jih je tudi na Vzhodu zgodovina filma prekosila. Pred tridesetimi leti ni bilo Menzlu dano, da bi prejel primerno počastitev, zato danes film ne sme mimo neopazno. Navadni vojak Ivan Conkin nima na sebi prav nič izvrstnega, kaj še, da bi bil junak. To je najbolj preprost med preprostimi vojaki. S poveljstva mu zaupajo posebno nalogo: da čuva letalo, ki je za silo pri- stalo med vrtovi ruske vasi. Tam bo moral počakati, da pridejo ponj in ga razvežejo obveznosti. Temu času pa ni nikoli konca, zato ga vojaček kar najboljše izkoristi: prikupi se mu mehka kmetica in vaška poštna uslužbenka Njura, z njo Conkin zdrkne v udobno kmečko idilo. Vojna je nanj, vse kaže, pozabila. Ko pa se vasi približa, steče glas, da je Conkin dezerter ali pa celo vohun. Paradiža je konec, nadenj korakajo milicija, cel vojaški regiment s topovi. Vendar pravilnik Conkinu zapoveduje, da mora na svojem mestu vztrajati. To je film lepih barv in fotografije: stara zgodba na starem ruskem teritoriju, o življenju ruskih kmetov v dobi stalinizma, v njej ni prav nič modernega, nasprotno: ima časovno zamudo. Rekli bi, da saj to je komedija o propadlem sistemu! Avtor pa le posveča film sodobnikom. Satira, naperjena proti moralnim dikaturam in neumosti, je aktualna. V smešnem junaku - karikaturi za slepo podvrženje je zapičen princip nepokorščine: vojak zabuljen v svoj pravilnik, ki se ga je na pamet naučil in na svoji koži preizkusil njegovo neizprosnost, se nazadnje iz naivnega izpolnjevanja oblasti upre. To je izvrsten element satire, razvite v seriji komičnih epizod, v katerih se ob Conkinu gibljejo tipi, za katere ne vemo ali so groteskni ali burleskni. Vojaki so, kot zmeraj, predvsem ubožci, žrtve. V filmu zamenjajo Conkina za sovražnika in gredo v juriš v belih zimskih uniformah v razcvetu poletja. Njihove puške nimajo naboja, zato bodo na enega človeka streljali s topom. To so trenutki nevzdržljive-ga smeha. Primerjava z Dobrim vojakom Schvveikom Jaroslava Hašeka se vsiljuje sama od sebe. Komedijski ton ni nikdar popoln. Se manj pa umeten rojeva se iz verodstojnega zapleta. Zgodba je enostavna, junaki so živahni, kakor, da bi pripovedoval nekdo, ki je zbral, vse kar je izvedel od še redkih prič, in temu, kar se je nekoč zares zgodilo, dodal še svoje. Zato da bo očitno, da je nežni in naivni Conkin, nedolžnež med banditi, s sveta zbrisana figura, da pa so utelešenje zla hierarhi, demagogi, strankarski uradniki in sluge. Conkin in režimski hlapci so vsekakor bedaki. Pred takimi skoro ni obrambe, nanje nima učinka protest ne moč, ker je neumen človek s seboj zadovoljen in se poganja rad v napad. V določenih okoliščinah so bebci zaželjeni in zato, kdor bi rad na oblast, prek razkazovanja svoje moči neumnost povzroča. Film je torej posvečen tudi porabnikom italijanske televizije. Življenski mejnik je za Borisa Žuljana bila tudi krona ustvarjalnega obdobja Za marsikoga je prestop nekoč magične meje 50-tih let prilika za praznovanje, za druge pa prilika, da stopijo pred občinstvo z izsekom najnovejših del svoje ustvarjalnosti. Razstava zadnjih del Borisa Žuljana (foto KROMA) v Babni hiši v Ricmanjih je bila tako krona nekega ustvarjalnega obdobja in prehod v novo. Kajti umetnik vedno išče, pa najsi Se tako sledi svoji utečeni poti; prenova je lahko minimalna ali drastična, pot gre naprej. Pri Žuljanu je evolucija njegovega umetniškega ustvarjanja dosegla stopnjo, ko se je spremenilo v involucijo, nič več ni širokih pogledov v svet, pogled se obrača vase. Kljub zu- nanjemu videzu, ko upodablja pokrajino njemu ljubega kraškega miljeja v okviru predvsem domačih Ricmanj, se je izpovednost obrnila: izvira ter se istočasno vrača v samega sebe. Barvna paleta se je od prejšnje delno spremenila, prešla je v nekoliko bolj zamolklo, kot bi se notranja globina misli in čustev zrcalila v premiku roke in čopiča po paleti, kjer nezavedno seže v mešanje barv s temnejšo osnovo. Barve so še vedno svetle, a v njih je čutiti nezavedni vpliv umetnikovega občutja nejasnosti zunanjega sveta in dogajanja. Nismo več videli njegovih živih, ali bolje rečeno, kontrastno žarečih tonov ter prebliskov v mirni pokrajini. Igra barv je pretanjena, nič več toliko ploskovno čista, ampak spet slikarsko obdelana, kjer vsaka še tako navidezno enakomerna ploskev valovi in trepeta v občutku. Povratek v figuraliko zgodnjih del je očiten, kot nekakšen flash-back, ki ni samo preblisk spomina, s svojo umirjenostjo ponazarja trajanja. Se vedno čutimo dinamiko v kompoziciji in barvnih sestavah, v katerih prevladuje zadnje ustvarjalno obdobje umirjene abstrakcije, vendar se je vanjo prikradla mistično predstava in interpretacija barve z risbo zabrisanimi konturami ter dala nekaterim delom nadih bežanja iz realnosti. Številne risbe z motiviko rojstne vasi in okolice se v izbrani figuraliki približujejo občutkom omenjenih platen. Samo bližnji elementi so izrisani, v njegovem lastnem stilu, z nekaj bistvenimi potezami, vse kar je v drugem planu pa se izgubi v nedefiniranost, kot bi želel prikazati samo tukaj in zdaj, pogled v daljavo pa je hote zabrisan in negotov. In kljub temu so te risbe dovolj povedne, saj tudi v teh skopih potezah zasledimo privrženost domačemu kraju in občutjem, ki mu jih skupaj s spominom pogledi na skrite kotičke strme vasi vzbudijo in prenesejo na beli list papirja. (-srce-) NOVO NA VIDEU Geronimo Vestem, distribucija Aries/ Continental Film, zgodba in koscenarist John Mili us (z Larryjem Grossom), režiser in koproducent VValter Hill, glasba Ry Cooder, 1993,110 minut. Režiser in scenarist VValter Hill, znan predvsem po akcijskih filmih (Bojevniki podzemlja, 48 ur, Rdeča vročica), se je pred dobrimi desetimi leti že preizkusil v vesternu (The Long Riders, 1980). Geronimo je njegov drugi »čisti»vestem, saj v marsikaterem od njegovih filmov akcijskega žanra najdemo primesi vestema (npr. v Ulicah v plamenih, 1983). V Geronimu je združil moCi z režiserjem in scenaristom Johnom Miliusom, ki je kot scenarist podpisal Jeremiaha Johnsona Sidneyja Polla-cka in kot koscenarist (skupaj s F. F. Coppolo) Apokalipso zdaj. Obetavni podatki, ki so se žal v Geronimu iztekli v klišejski in sentimentalen vestem, ki tako kot večina vesternov od Pleše z volkovi naprej skuša biti afirmativen do iztrebljenih Indijancev (eden od tovrstnih elementov je tudi ta, da Indijanci v filmu govorijo v svojem jeziku), a se izkaže kot še eden - za vestem značilen - opravičujoč za bele priseljence. Film se zaCne s predajo še zadnjega upornega indijanskega plemena Apacev Chiricahue leta 1885, konca pa s predajo zadnjega upornika iz tega plemena Geronima. Vmes izvemo, da je bila ameriška vojska edina, ki je ščitila Indijance (kljub temu, da so jih zapirali v neplodne rezervate in jih napadali brez razloga), ker bi jih sicer pobili, da je težko graditi novo državo in da je Bog dovolil »beloo-kim«, da naselijo Ameriko. Hillu vsekakor ni uspelo vzpostaviti ravnotežja med obtožbo in opravičevanjem tega »težavnega ustvarjanja nove države«, protislovja, ki je v filmu izraženo preko nasprotja med govorom in sliko. Tisto, kar vidimo, so kršitve pravic Indijancev (vojaki jih napadejo, ker izvajajo ritual zoper belce; Indijance, ki kot izvidniki služijo v vojski, potem, ko jih ne potrebujejo več, pošljejo v rezervate), kar slišimo pa opravičilo (glej zgoraj). Opravičilo Indijancem za iztrebitev se izteče v nasvet, naj se ne sovražijo med seboj, saj jih je malo. Sovražiti tiste, ki so za njihovo malo-številnost krivi, pa tako nima smisla, saj je dovolil sam Bog, da je tako. Skoda dobre igralske zasedbe (Gene Hackman, Jason Patrick, Robret Duvall). (V. R.) Srce iz groma Thunderheart Psihološki triler, distribucija Aries/ Continental film, produkcija Tribeca/ VVaterhorse, scenarij John Fusco, režija Michael Apted, 1992, 115 minut. Režiser Michael Apted (Rudarjeva hči, 1980; Gorki park, 1983; Gorile v megli, 1988) je v filmu Srce iz groma (ki ga je navdihnilo dogajanje v vec indijanskih rezervatih v 70- tih letih) učinkovito prepletel socialno problematiko ameriških Indijancev, njihovo potisnjenost na rob družbe, ki je v interesu države, in problematiko posameznika, potomca Indijancev, ki se sooCa s svojo zatajevano identiteto. Val Kilmer, ki ga v kinematografih lahko gledate v vlogi Doca Hollidayja v vesternu Tombstone, igra uspešnega agenta FBI, polindijanca Rayja Le-voia, ki se svojega indijanskega izvora sramuje in ga noče priznati, ima se za »Čistega belca«. Toda svojemu izvoru ne more ubežati. Nalogo, da odkrije morilca v indijanskem rezervatu, dobi namreč prav zato, ker je indijanske krvi. V rezervatu v Južni Dakoti namreč potekajo boji med Indijanci samimi - med skupino ARM (Aborigina! Rights Mo-vement - Gibanje za zaščito pravic domorodcev), ki se zavzema za vrnitev k tradicionalnim vrednotam, in provladno usmerjenimi, ki se zoper njih z blagoslovom oblasti borijo z nasiljem. Ray, agent države, se sooCa z bednim položajem Indijancev (»Tretji svet sredi Amerike«, pravi o razmerah v rezervatu njegov partner Cooch, ki ga igra Sam Shepard), ki živijo na neplodni zemlji v barakah in umirajo zaradi onesnaženosti vode, in svojo predanostjo državi, ki ga prepričuje, da je storilec zločina nekdo drug, kot on odkriva, da je. Morilec je država, pa ne samo enega človeka (odkrije namreč, da je umor naročil FBI), temveč cele indijanske rase. Kljub nasprotovanju Indijancev namreC začnejo na ozemlju njihovega rezervata izkopavati uran, katerega najdišče je na izviru reke, iz katere dobivajo vodo. Apted z ljubeznijo in spoštovanjem do Indijancev prikaže njihovo kulturo v njeni mi-stiCno-plemenski razsežnosti, njen pozitivni naboj, ki jo kultura tistih, ki so jih podredili, zaničuje in je ne želi integrirati v svoj sistem. Film je napet, poln nenadnih obratov in mističnosti, njegova glavna odlika pa so psihološko pretanjeno niansirani liki, med katerimi predvsem izstopajo Val Kilmer v vlogi Rayja, Graham Greene v vlogi šerifa, Sam Shepard v vlogi brezobzirnega Coocha in poglavar Ted Thin Elk v vlogi duhovnega vodje upornikov, in tudi Raya. (V. R.) NOVO V KINU Halgato Scenarij Feri LainšCek in Andrej Mlakar po romanu F. Lainscka Namesto koga roža cveti, režiser in producent Andrej Mlakar, igrajo Vlado Kreslin, Jože Kramberger, Mirjam Korbar, Kristjan Borovšak, Jernej Kuntner in Tanja Ribic, produkcija in distribucija Pegaz film, slavnostna ljubljanska premiera v petek ob 21. uri v kinu Komuna. Edini kinematografski slovenski film, ki je bil posnet v lanskem letu, bo po premieri v Murski Soboti in predstavitvi na filmskem maratonu v Portorožu, kjer je na-turSCik Jože Kramberger za vlogo BumbaSa dobil srebrno Badjurovo nagrado in nagrado Stopa za najboljšega igralca (Stopovo nagrado je dobila tudi soigralka Mirjam Korbar), doživel premiero tudi v Ljubljani. Halgato, posnet v Prekmurju, je film o prekmurskih ciganih, predvsem pa film o ljubezni in prijateljstvu. Je reminiscenca dveh osrednjih protagonistov - Pištija (Jernej Kuntner) in Halgata (Kristjan Borovšek) -, ki ju že v zgodnji mladosti zaznamujeta ciganski etos in etnos. Dogajanje pravzaprav odraža njuno posebno usodo in življenjsko izbiro. Medtem ko Halgato sledi prvinskemu vzgibu in ostaja zvest svoji ciganski naravi, se Pisti odzove vplivu širšega okolja in skuša preseči svojo cigansko narojenost. Scenografijo je oblikoval Miran Zornik, kostume Jerneja Jambrek, glasbo je napisal Sašo Ole-njuk, direktor fotografije in snemalec je Janez Kališnik, montažer pa Stanko Kostanjevec. (V. R.) Komu cezar? AVORIAZ (AFP) - Na seznamu nominirancev za najpomembnejšo francosko filmsko nagrado cezar, ki bo letos (25. februarja) podeljena že dvajsetič, so največkrat napisana imena igralcev in ustvarjalcev filma Kraljica Margot režiserja Patricea Chereauja. V kategoriji za najboljši francoski film se za cezarja potegujejo naslednji filmi: Najljubši sin Nicole Garcia, Leon Luca Bessona, Kraljica Margot Patricea Chereauja, Divje trsje Andreja Techineja in Tri barve: RdeCa Krzyszto-fa Kieslowskega. Nominiranci za glavno moško vlogo so: Daniel Auteuil (Ločitev), Gerard Depardieu (Polkovnik Chabert), Gerard Lan-vin (Najljubši sin), Jean Reno (Leon), Jean-Lo-uis Trintignant (Tri barve: RdeCa). Za glavno žensko vlogo so nominirane: Isabelle Adjani (Kraljica Margot), Anemone (Ne preveč katoliško), Sandrine Bonnaire (Devica Orleanska), Isabelle Huppert (Ločitev), Irene Jacob (Tri brave: RdeCa). Nominiranci za nagrado za stransko moško vlogo so: Jean-Hugues Angla-de (Kraljica Margot), Bernard Giraudeau (Naj- ljubši sin), Fabrice Luccini (Polkovnik Chabert), Claude Rich (Artagnanova hci), Daniel Russo (Devet mesecev). Za cezarja za najboljšo žensko stransko vlogo se potegujejo: Do-minique Blanc (Kraljica Margot), Catherine Jacob (Devet mesecev), Vima Lisi (Kraljica Margot), Michele Moretti (Divje trsje), Line Renaud (Nisem zaspan). Režiserji, nominirani za cezarja, so: Luc Besson (Leon), Patrice Chereau (Kraljica Margot), Nicole Garcia (Najljubši sin), Krzysztof Kieslovvski (Tri barve: RdeCa), Andre Techine (Divje trsje). Nominiranci v kategoriji tujih filmov so: Dragi dnevnik Nannija Morettija, Schindlerjev seznam Stevena Spielberga, Sund Quentina Taranti-na, Štiri poroke in pogreb Mikea Nevvella in Kratke zgodbe Roberta Altmana Na seznamu dokumentarcev, nominiranih za nagrado cezar, so: Bosna BernardaHenrija Levyja, Očitni delikti Raymonda Depardona, Filmska montaža Jeana Labiba, Sahal Claudea Lanzmanna in Večer pred pomembnim dnem Marcela Ophulsa. Halgato - strasti in prijateljstva prekmurskih ciganov po romanu F. Lainščka Divja reka River Wild, akcijski triler, izvirni scenarij Denis 0’Neill, režija Curtis Hanson, igrajo Meryl Streep, David Strathaim, Kevin Bacon, Joseph Mazzello in John C. Reilly, Universal Pictures, distribucija Karantanija film, slavnostna premiera jutri ob 21. uri v kinu Vič v Ljubljani, od petka na rednem sporedu. Meiyl Streep v eni od svojih najbolj napornih in nevarnih vlog v filmu Divja reka igra Gail, nekdanjo vodičko Čolna za spust po brzicah, ki se po poroki z arhitektom Tomom (David Strathaim) preseli v mesto. Po nekaj letih zakona imata kopico problemov, ki jih na izletu po reki s sinom Roarkeom (Joseph Mazzello) skušata rešiti, s tem pa tudi svoj zakon. Izlet postane nevaren, ko se jima pri vožnji po reki pridružita skrivnostna tujca Wade (Kevin Bacon) in Terry (John C. Reilly), ki ju sprva sprejmeta odprtih rok, a se izkaže, da imata z njimi povsem svoje namene. Izlet se spreobrne v nevarno pustolovščino, v kateri se Gail in Tom morata boriti s tujcema za fizični obstoj svoje družine in z divjo reko. Dvakratna oskarjevka Meiyl Streep je v tej tudi fizično izredno zahtevni vlogi odlična kot odločna in pogumna ženska, Kevinu Baconu se prilega vloga zapeljivega negativca, Davidu Strathairnu pa mehkužnega in neodločnega intelektualca, ki ga Sele boj za obstoj družine vzpodbudi, da se zbudi iz Čustvene otopelosti. (V. R.) Junior Romantična komedija, scenarij Kevin Wade in Chris Conrad, režiser in producent Ivan Reitman, igrajo Arnold Schvvarzenegger, Danny De Vito, Em-ma Thompson, Pamela Reed in Frank Langella, Universal Pictures, distribucija Karantanija film, premiera jutri v kinu Union v Ljubljani in hkrati na rednem sporedu. Junior je pripoved o nenavadni družini prezaposlenih staršev in otrocih iz epruvete ter o treh vrhunskih, a osamljenih znanstvenikih, ki so svoje delo posvetih eni temeljnih človekovih potreb - potrebi po nadaljevanju vrste. Arnold Schvvarzenneger igra dr. Alexa Hessea, ki z ginekologom dr. Larrvjem Arboga-stom (Dannv De Vito) SKuša razviti zdravilo, ki hi zagotovilo varno nosečnost. Preden jima to uspe, projekt ustavijo, toda odločena sta, da bosta kljub temu zdravilo le preizkusila. Ukradeta zamrznjeno jajCece in ga vsadita tja, kamor zagotovo ne bo muče pogledal - v telo dr. Alexa Hessea. Tako kot najverjetneje že vsi veste ima ta drzen medicinski poskus nepredvidljivo posledico, in sicer to, da Alex zanosi. Ravno med njegovo nosečnostjo se splete ljubezenski odnos med njim in znanstvenico dr. Diane Reed (Emma Thompson). Preizkušena igralska trojica in režiser, ki je doslej podpisal že številne uspešne komedije (Dave, Izganjalci duhov, Dvojčka, Policaj iz otroškega vrtca) so vsekakor dobro priporočilo za ogled filma. (V. R.) Meryl Streep in Kevin Bacon sta nasprotnika, ki se v Divji reki borita tudi z reko Najuspešnejši filmi v letu 1994 Izteklo se je leto 1994 in sedaj si lahko ogledamo dokončne številke, ki nam bodo razkrile, kateri filmi so bili lani obiskovalcem kinodvoran v Ljubljani najbolj pri srcu. Navajamo bruto izkupiček (v SIT) in število gledalcev za prvih dvajset, od katerih jih je bilo trinajst med najuspešnejšimi že ob koncu lanskega prvega polletja. Za vse naštete filme so to veC ali manj dokončne številke, razen za Levjega kralja, ki očitno namerava pritegniti v kino skupaj vsaj okoli 40.000 gledalcev. 1. Gospa Doubtfire - Očka v krilu / Continental Fun 26.710.550 60.367 2. Forrest Gump /Karantanija film 24.279.300 49.962 3. Kremenčkovi / Karantanija film 21.326.850 48.490 4. Štiri poroke in pogreb / Fun-Mladina film 21.542.400 44.509 5. Hitrost /Continental Fun 17.858.500 36.860 6. Levji kralj / Cenex 16.236.100 33.243 7. Resnične laži / Karantanija film 15.235.500 31.189 8. Schindlerjev seznam / Karantanija film 12.942.250 26.748 9. Ace Ventura - nori detektiv / Lj. kinematografi 10.770.000 24.347 10. Vzhajajoče sonce / Continental Fun 9.519.550 24.287 11. Romanca v Seattlu / Continental Fun 10.350.200 23.501 12. Ledena steza / Cenex 10.058.600 22.811 13. Pelikanovo poročilo / Lj. kinematografi 9.965.750 22.647 14. Trije mušketirji / Cenex 8.717.700 22.289 15. Philadelphia / Continental Fun 8.717.700 21.607 16. Klavir / Camium Trade 10.118.450 21.043 17. Živi /Karantanija film 8.550.550 19.363 18. Denis Pokora / Lj. kinematografi 7.987.000 18.785 19. Na ognjeni črti / Continental Fun 8.275.700 18.750 20. Plezalec / Continental Fun 8.163.550 18.563 Naštetih prvih dvajset filmov je »priigralo« skupaj 269.060.500 SIT, imeti pa so 589.361 gledalcev. Od skupnega lanskoletnega izkupička je to 47, 21 odst., od skupnega števila gledalcev pa 46,17 odstotkov. Ce kot merilo vzamemo le prvih dvajset, potem med najuspešnejšimi lanskoletnimi filmi in tistimi iz leta 1993 (ki so imli skupaj 568.787 gledalcev) razlika niti ni zelo velika. Kljub temu pa je bilo leto 1994 rekordno, odkar smo zaCeh uvažati filme na osnovi odsto-tkovne delitve dobička in ne več - kot poprej - samo na fiksno licenco. Razlika, zaradi katere je bilo lansko leto rekordno, se namreč skriva prav v deležu, ki ga je imelo prvih dvajset filmov v skupnem seštevku: v letu 1993 je ta delež pri gledalcih znašal 51, 23 odst., pri izkupičku pa kar 54,40 odstotkov. Lani pa so preostati filmi, ki se jim ni uspelo uvrstiti na našo lestvico, skupaj zbrali precej vec gledalcev (in izkupička) kot predlani, kar je (že drugo leto zapored) privedlo do ponovnega povečanja obiska (obiskovalcev v ljubljanskih kinodvoranah je bilo 166.189 ati 15 odstotkov vec kot v letu 1993). Oglejmo si skupen obisk v zadnjih petih letih: 1990:1.090.232 1991:917.779 1992:833.084 1993:1.110.345 1994:1.276.534 Rekordno pa ni le skupno število gledalcev, temveč je tudi prvouvrščena Gospa Doubtfire zbrala (za isto obdobje) prav tako rekordnih 60.367 gledalcev, obenem pa je s tem postala najbolj gledan film v Ljubljani po letu 1988 in na lestvici »Top 30« v obdobju 1964-94 zasedla 29. mesto. Igor Kemel H R. Debenjaka poznamo zlasti po grafikah (Koši, 1957) LIKOVNA UMETNOST / LETO 1994 JE BILO LETO RETROSPEKTIV Ko se galerijskemu pridruži detektivsko delo LJUBLJANA - Velike retrospektive so zastavljene zato, da bi z njimi ponovno ovrednotili umetnikov opus in njegov prispevek v SirSem domačem kontekstu. Ti projekti so organizacijsko zahtevni in zanimivi, njihove priprave pa pogosto prestopijo meje običajnega galerijskega dela. Med retrospektivami, napovedanimi letos, je tudi predstavitev Rika Debenjaka (1908 - 1987), ki ima trdno mesto v razvoju slovenske grafike, manj znan pa je kot slikar. Retrospektiva, ki jo za konec marca pripravljajo Obalne galerije Piran, bo njegov opus prvič predstavila celostno. Gre za obsežen projekt, v okviru katerega je podatke o delih, ki so raztresena po vsej Sloveniji, začela zbirati kustosinja piranske galerije Meduza 2 Nives Marvin, ki nam je posredovala nekaj podatkov o zapletenem sestavljanju celote, pri kateri je bilo potrebno izhajati iz dobro opredeljenega grafičnega opusa in tistega »malo ali nic«, kar zadeva druge Debenjakove dejavnosti. »Malo« je prispeval Goriški muzej, ki je posredoval dokumentacijo, ki pa jo je bilo potrebno zaradi spremenjenih okoliščin preverjati, pri Čemer so se pri iskanju lastnikov in nahajališč del določeni krogi informacij povsem zaprli, drugi odprli... Od lastnikov zapuščine, zasebnikov, galerij in države... Eden »težavnejših« primerov je bil Portret ciganke iz leta 1936, za katerega je dokumentacija navajala, da je v lasti zasebnika iz Slovenj Gradca. Po klicanju desetih zasebnikov z istim priimkom se je izkazalo, da nihče med njimi ni lastnik portreta. Tamkajšnja Galerija likovnih umetnosti je posredovala podatke o dveh lastnicah, ki pa sta že umrli, naslednika pa je bilo potrebno najti v Ljubljani. Tudi ta ni bil lastnik slike, je pa opozoril na svoja bratranca v Novem mestu in Mariboru. Tudi v Novem mestu pravega lastnika ni bilo, prav tako ne v Mariboru, kjer pa so opozorili na lastnika, ki je bil končno pravi... Za vsako sliko (doslej so zbrali kar okoli 220 del, nekaj primerov pa je še odprtih) je zgodba, ki jo organizator lahko odkrije le po neštetih telefonskih pogovorih, osebnimi obiski in v sodelovanju z drugimi razstavišči, tistimi prodajnimi galerijami, ki vodijo evidenco prodaje, uradnimi cenilci in celo državo (precej Debenjakovih slik je v državnih ustanovah). Bistvenega pomena je sodelovanje z lastniki zapuščine; Obalnim galerijam je bila v veliko pomoč soproga pokojnega umetnika Berta Debenjak. Velik zalogaj je sodelovanje s tujino - zlasti tisto, ki do nedavna to še ni bila. Debenjak je sprva delal kot železniški uradnik v Novem Sadu, med letoma 1930 in 1937 pa je študiral v Beogradu. Navadno s strani organizatorjev slišimo, da je poprejšnje sodelovanje z ustanovami z drugih področij nekdanje države zastalo. Pri Debenjaku to ni zgodilo, ker so njegova zgodnja dela preselili v Slovenijo in v beograjskih in drugih zbirkah ni zastopan. Zato pa visita dve njegovi sliki v jugoslovanskem predstavništvu v Trstu, v katerem bi radi dosegfi vsaj ogled. ...do časopisnih oglasov Način pridobivanja informacij so tudi časopisne objave, ki pa se, kot je povedala Nives Marvin, ne obnesejo pretirano - na objave o organiziranju Debenjakove retrospektive in iskanju njegovih slik (objavljene tudi v Republiki) so se oglasili le trije lastniki, pa čeprav se je izkazalo, da je veliko lastnikov del (do katerih so prišli po drugih poteh) te objave zasledilo. Pri nas lastniki še premalo zaupajo organizatorjem in se bojijo objave svojih podatkov, tatvin, ki bi bile posledica navajanja lastništva in podobnega - pa čeprav galerije v objavah jamčijo anonimnost podatkov in varnost umetnin. Zato lahko zapišemo, da vsaka retrospektiva ne le da ponovno ovrednoti opus določenega avtorja, temveč (kar je za lastnike del gotovo zanimivo) praviloma tudi poveča tržno vrednost njegovih del, pri čemer sploh ni vseeno, ali je delo katalogizirano in strokovno ovrednoteno. Vojko Urbančič Telo kot medij erosa in tanalosa oblasti Kraljica Margot ni zgodovinski spektakel LJUBLJANA - Francoski film Kraljica Margot, posnet v francosko-nemško-italijanski koprodukciji, sledi tradiciji umetniškega zgodovinskega filma, v katerem ni poudarek na blešCavosti videza in kostumov ali dekorativnosti scenografije, temveč so ti elementi spektakla podrejeni dramske-nm dogajanju in osnovni ideji filma, katere nosilci so igralci. Patrice Chereau, ki ima za seboj bogato in uspešno kariero gledališkega režiserja, se je z Daniele Thompson pri pisanju scenarija oprl tako na roman Alexandra Duma-sa kot tudi na roman Hein-richa Manna, v filmu pa je v dramaturški strukturi razvidna prav njegova gledališka izkušnja. Kraljica Margot je namreč film, ki ga med mojstrovine ne uvršča toliko inovativnost tehničnega pristopa, saj je kamera večinoma statična, kot dramaturgija, ki jo odlikuje napetost Shakespearjevih dram z nenadnimi preobrati, spletkami, incestnimi razmerji in prepovedanimi strastmi, željo po oblasti in njenem etosu in tanatosu. Brez igralskih stvaritev in Chereaujevega mojstrskega vodenja in uporabe igralcev kot svojevr- Množica v enem izmed značilnih prizorov Kraljice Margot sinih scenografskih elementov, bi lahko bil celo povprečen izdelek. Toda temu se je Chereau izognil prav z razdelano dramaturško osnovo, spretno montažo in s poudarkom na medsebojnih odnosih igralcev. V središču dogajanja je kraljevska družina - neusmiljena in obla-stiželjna kraljica Katarina Medičejska (Virna Lisi), ki je dejanska vladarka Francije, in njeni otroci - neuravnovešen kralj Karel IX (Je-an-Hugues Anglade), razu-zadan in svojevoljen vojvoda Anžujski (Pascal Greggory), mlad in neizkušen Alencon (Julien Ras-sam) in sprva razuzdana lepotica, ki se skozi zgodbo spremeni v sočutno prizadeto bitje Margot (Isabelle Adjani). Vežejo jih eros in tanatos oblasti, oblastiželj-nost in incestna razmerja. Chereau je rekonstrukcijo njihovega življenja spretno postavil kot dramatično podlago za melodramatsko fabulo o oblasti in o političnih odločitvah kot odsotnosti odločitve, ko se stvari, ko so enkrat pognane v tek, ne da več ustaviti. Osrednje izrazno sredstvo pa so telesa igralcev, ki se neprestano dotikajo - v intimnih in zarotniških pogovorih, v razuzdani ali krvi željni množici ali v podobah krvave množice pobitih teles v tragični šentjernejski noCi. Film je parabola o nesmislenosti vojne in nasilja, ki s podobami tisočih teles v jamah spominja na dokumentarne posnetke iz koncentracijskih taborišč iz obdobja nacizma, predvsem pa na morijo v Bosni in Hercegovini. Namerno ali ne, aluzijam nanjo pridoda tudi glasba Gorana Bregoviča, ki ima izrazito bosanski melos. Vesna Rojko Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 9. do 15. januarja) Prejšnji teden so Ljubljanski kinematografi zabeležili upad obiska v svojih dvoranah v primerjavi s predhodnim tednom. Skupaj je bilo namreč 27.224 gledalcev (6.565 ali 19, 43 odst. manj kot zadnjič in 668 oziroma 2, 5 odstotka več kot v tednu med 10. in 16. januarjem 1994). Specialist je seveda še vedno na prvem mestu, le da ga je ta teden videlo 7, 5 odst. manj Ljubljančanov kot zadnjič, povprečje 217 gledalcev na predstavo pa je sicer še vedno solidno, vendar to niso več tiste izjemne številke, ki smo jim bili priča v otvoritvenem tednu. V četrtek so začeli premierno predvajati tri filme: Kraljica Margot, Kravji blues in Tombstone. Med temi se je Kraljica Margot odrezala s precej dobrim rezultatom za to filmsko zvrst (povprečno 223 gledalcev na vsako predstavo), Kravji blues je bil soliden, le Tombstone (po Wyattu Earpu v nekaj mesecih že druga ekranizacija dogodkov, ki so privedli do legendarnega obračuna pri O.K. Corallu) je imel manj gledalcev, kot bi si jih zaslužil. Legenda:_ Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Specialist/Lj. kinematografi 49 (81) 10.645 (22.632) 5.104.100 (10.753.100) 2. Ljubezen v troje / Continental Fim 21 (72) 3.351 (14.677) 1.611.200 (7.062.100) 3. Neposredna nevarnost / Karantanija film 17 (102) 2.266 (17.773) 1.085.800 (8.512.400) 4. Levji kralj / Cenex 14 (184) 2.102 (38.529) 735.700 (18.257.100) 5. Sund / Camium Trade 14 (106) 1.798 (22.176) 864.900 (10.801.100) 6. Kraljica Margot / Trias Entertainment 8 (8) 1.787 (1.787) 893.500 (893.500) 7. Tri zaljubljena srca / Fun-Mladina film 21 (102) 1.175 (7.066) 570.300 (3.415.300) 8. Kravji blues / Fun-Mladina film 16 (16) 1.034 (1.034) 620.400 (620.400) 9. Beli očnjak 2 / Cenex 13 (13) 1.022 (1.903) 499.600 (940.100) 10. Tombstone / Fun-Mladina film 20 (20) 923 (923) 461.500 (461.500) V tednu med 26. decembrom in 1. januarjem je na lestvici prvih petih na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Španija, Avstralija in Japonska) še vedno z veliko prednostjo vodil Levji kralj, njegovega primata pa v tem trenutku ne ogroža noben drug film. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Levji kralj 17,38 (168,53) 2. Intervju z vampirjem 6,92 (22,31) 3. Un Indien dans la vilic 5,22 (14,04) 4. Junior 4,30 (13,47) 5. S.P.Q.R. 3,85 (6,60) Igor Kemel 8 - A H__ IZŠLO JE / KNJIGI Mirko Žerjav: Tiho, tiho, čarodej prihaja Ilustrirala Marija Prelog, uredil Jože Zadravec, izdala in založila Mohorjeva založba iz Celovca, 1994, trda vezava, 238 strani, 24.5 x 19.5 cm, 3.465 SIT. Salezijanec Mirko Žerjav iz Ljubljane je že neštetokrat nagovoril svoje gledalce in poslušalce. Že kot dvajsetletni vzgojitelj v salezijanskem zavodu na osnovni šoli na Selu v Ljubljani se je skušal približati otrokom iz družin z neurejenimi medsebojnimi odnosi. Odkril je način, kako zbuditi njihovo pozornost. Nadvse so jih navduševali razni triki - spretnosti in čarovnije. Tako se je začel učiti raznih spretnosti, saj so le-te postale privlačen vzgojni pripomoček. Rokohitrska spretnost je postala njegovo veselje za vse življenje, njegov najljubši konjiček. Razveseljeval je tako otroke kot odrasle, mladino, zbrano na duhovnih obnovah, po naših srednjih šolah, kardinale v vatikanski palači in ljudi v veliki dvorani republiške skupščine v Ljubljani. Nikoli se ni naveličal teh srečanj in predstav ter se vselej rad odzval vabilom. Že pred leti je v posebni rubriki otroške revije Mavrica najmlajšim bralcem pojasnjeval nekaj najbolj preprostih trikov, čeprav čarodeji ne izdajajo skrivnosti svojih trikov. Mnogi so ga prosili, da bi tiste strani z naslovom Rokohitrske spretnosti izdal v posebni knjigi. Tega namena sprva ni imel. Vendarle pa je ustregel prošnji urednika Mohorjeve založbe v Celovcu, in tako je pred nami knjiga, katere bodo mnogi bralci gotovo veseli. V uvodu Mirko Žerjav razlaga, zakaj je postal čarodej, sledi pa poglavje o umetnikih črne in bele magije. Najobšimejši del knjige zavzemajo rokohitrske spretnosti (okrog 130 jih je), svoje delo pa zaključuje z razmišljanjem o snujočih - neznanih silah. (T. F.) Bojan Pisk: Sončni gong Izbrane pesmi, spremna beseda, Franc Drolc, izdala Mohorjeva založba iz Celovca, 1994, mehka vezava, 125 shrani, 20 x 11.5 cm, 2.100 SIT. Večno mlade teme o ljubljeni ženski, pa o svetu, ki mu od pradavnine izpisujemo umetniško podobo, ter o jeziku, znotraj katerega uresničujemo svojo komunikacijo, estetiko in svoj dom, so po mnenju Franca Drolca zaznamovale tudi pesniško ustvarjanje Bojana Piska, ki se bralcem predaja v novem izboru pesmi. Večno mlade teme so hkrati vsakokraten preizkusni kamen za preverjanje smotrnosti njegovega umetniškega ustvarjanja. Izbor pesmi z naslovom Sončni gong na prvi pogled sledi kronološko doslej objavljenim pesniškim zbirkam (Upadla gladina, 1964, Polnoletje odpovedi, 1971, Predrti klic, 1983) in šele podrobneje branje odkriva dvoje stvari. Prvič, da so nekatera besedila doživljala spremembe, in drugič, da je pesnik iz kasnejše zbirke Polnoletje odpovedi prenesel na uvodno mesto tega izbora pesem Tiste noči. Pesnik, ki generacijsko pripada našemu prvemu povojnemu lirskemu rodu, se je v tok slovenske poezije vključil razmeroma zgodaj. Njegova poezija je obdobje iskanj v treh območjih, v pesmih o ljubezni in o človeku sredi sveta ter o jeziku kot čudni domovini. Bojana Piska, ki ga literarno občinstvo pozna tudi po obja-vah v osrednjih literarnih časopisih ter izborih slovenske poezije doma in na tujem, lahko uvrstimo med vidnejša imena slovenske ljubezenske poezije. Izbor pesmi - Sončni gong- deli na enajst sklopov, med katerimi so Odsevi zatišij, Zastrti ognji, Poslednji pohod, Odpadli glasovi, Obgozdne obale, Valovanje, prehodi in stičišča, Rekviem za hišo, Drevje, Pesmi o Ajdni in Pripisi. (T. F.) SVET Sreda, 18. januarja 1995 EVROPSKI PARLAMENT Upanje in optimizem Zadnji veliki evropski govor francoskega predsednika STRASBOURG (dpa) - Francoski predsednik Mitter-rand je včeraj pred poslanci Evropskega parlamenta na vse Evropejce naslovil občuteni poziv, naj napnejo vse sile, da bi premostili nacionalizme. »Nacionalizem pomeni vojno,« je svoj skoraj enourni govor zaključil Mitterrand, ki zdaj formalno predseduje Evropski zvezi. Brez varovanja in krepitve demokracije ni možen razvoj miroljubne Evrope, je francoski predsednik menil v svojem najverjetneje zadnjem velikem evropskem govoru. »Vojna ni le naša preteklost, lahko namreč postane tudi naša prihodnost,« je dejal 78-letni državnik. Poslance v napolnjeni dvorani je pozval: »In vi, gospe in gospodje, ste varuhi našega miru, naše varnosti in naše prihodnosti.« Predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hansch je Mitterrandov govor označil kot »govor upanja in optimizma«, saj se je francoski predsednik zavzel za socialno, gospodarsko in kulturno močno Evropsko zvezo. Kot predsedujoči Evropski zvezi je predsednik, ki se mu maja izteče že drugi sedemletni predsedniški mandat, petnajsterici še zadnjič dal smernice. Do julija si bo Pariz po svojim močeh prizadeval za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. V poglavju skupne zunanje politike se je Mitterrand zavzel za oblikovanje neodvisne obrambe in priprave na vstop srednje- in vzhodnoevropskih držav v Evropsko zvezo. Širitev članstva mora po mnenju Mitterranda ostati najpomembnejša točka evropske zunanje politike. Evropska zveza mora vnovčiti tri adute: velikost in težo skupnega trga, skupno valuto in boljšo uporabo gospodarskih potencialov. »Vendar Evropa ni sestavljena le iz tovornih kvot in trgovinskih bilanc,« je dejal Mitterrand in dodal, da Evropska zveza potrebuje dušo in da nikakor ne smemo pozabiti tudi na socialno razsežnost. »Zdaj je čas za pogajanja o evropskih socialnih sporazumih, ki utegnejo prinesti tudi nove evropske socialne pravice,« je bil optimističen predsednik Mitterrand, ki je tudi predlagal ustanovitev kulturnega sklada za Vzhodno Evropo, ki naj bi te dežele »potegnil fž petdesetletne osamitve«. Jacgues Santer pred Evropskim parlamentom (Telefoto: AR) Jacgues Santer še zadnjič prepričeval evroposlance STRASBOURG (dpa) - Grožnja, da bo Evropski parlament zavrnil bodočo Evropsko komisijo, je včeraj odločilno izgubila teZo. Bodoči predsednik Evropske komisije Jacques Santer, ki so ga poslanci strasbourškega parlamenta potrdili že poleti, je vCeraj evropskim poslancem odgovoril na njihove ostre kritike. Predstavil jim je svoj vladni program, v katerem se je zavzel za tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med »močnejšo komisijo in močnejšim parlamentom«. Predstavniki večjih parlamentarnih frakcij so Santerjev nastop ocenili kot zadovoljiv, niso pa pozabili opozoriti, da bo 626 poslancev zadnjo besedo reklo šele danes. Luksemburški premier je evropskim poslancem zagotovil, da bo s posebno budnim očesom bdel nad tremi komisarskimi področji, ki so jih evroposlanci najbolj kritizirah. Odločil se je, da bo predsedoval delovni skupini, ki se bo ubadala z vprašanji enakih možnosti žensk. Santer bo tudi vodil delovno skupino za zunanjo politiko, posebno pozornost pa bo posvetil človekovim pravicam. Santer se je očitno trdno odločil, da bo njegova ekipa, ki bo naslednjih pet let vodila delo v Evropski komisiji, danes dočakala zaupnico Evropskega parlamenta. Takšen izid glasovanja napoveduje tudi predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hansch, s tem pa bi se ponovila zgodba Santerjeve potrditve, ki je tudi do zadnjega ostala negotova. Nova komisija naj bi z delom začela 23. januarja, po Santerjevih besedah pa naj bi dosegla tri zastavljene cilje: močno in solidarnostno gospodarstvo, enotno zunanjo politiko in demokratične institucije Evropske zveze. »Na prehodu v tretje tisočletje bo Evropska zveza močnejša kot kdajkoh, bolj solidarna kot kdajkoli in bliže svojim prebivalcem kot kdajkoli,« je včeraj pred Evropskim parlamentom obljubil Jacques Santer. BOSNA IN HERCEGOVINA / KRŠITVE RESNO OGROŽAJO PREMIRJE V okolici Bihaća spet odmevajo eksplozije SARAJEVO (Reuter) - V zahodnem delu bihaškega območja so včeraj izbruhnili hudi pehotni spopadi med pripadniki petega korpusa in enotami bosanskih Srbov. Po besedah predstavnika ZN Ri-sleya gre za eno najresnejših kršitev štirimesečnega premirja, ki je očitno vse bolj ogroženo, čeprav skušajo Združeni narodi prepričati sprti strani, naj začneta dosledno uresničevati določila novoletnega sporazuma. Vzrok za najnovejše sovražnosti so srbska prizadevanja za vnovični prevzem nadzora nad vodnim zbiralnikom v vasi Klokot, ki oskrbuje s pitno vodo mesto Bihać. Bosanski vojaki so namreč v petek nepričakovano napadli Klokot in ga zavzeti. Opazovalci so včeraj našteli približno sto eksplozij topniških granat in celo vrsto krajših spopadov s težkimi strojnicami in pehotnim orožjem. Streljanje je potihnilo šele proti večeru. Sam Bihać tokrat ni bil tarča obstreljevanj. Po poročilih ZN se srbske sile kljub pozivom še vedno niso umaknile z obrobja varovanega območja okrog Srebrenice, ki so se mu prejšnji teden približale na komaj poldrugi kilometer. K sreči v tem delu Bosne doslej še ni prišlo do resnejših incidentov. Včeraj je bilo občasno slišati streljanje tudi v okolici Maglaja in Ribnice. Na vprašanje, ali so premirju šteti dnevi, ker se nihče povsem ne drži dogovora, je Risley odgovoril: »Obe strani bi se morali bolj potruditi.« Ovce sredi zasneženega Sarajeva (Telefoto: AR) Zapleti na avtocesti Zagreb - lipovac ZAGREB - Položaj v zvezi z avtocesto Zagreb - Lipovac, ki vodi prek ozemlja samozvane kninske države, se zapleta. Hrvaški mediji poročajo, da so krajinski Srbi ponovno postavili ob cesti svoje označbe, napisane v cirilici, čeprav so jih prejšnji teden v skladu z gospodarskim sporazumom med Zagrebom in Kninom že odstranili. Hrvaška stran vidi v tej potezi novo provokacijo in Se en dokaz za neučinkovitost Unproforja. NajhujSi incident doslej pa se je pripetil pred dnevi, ko so Srbi brez pravega razloga zajeti dva hrvaška državljana. Omenjana Hrvata - po poklicu direktor in zdravnik -stav večernih urah potovala iz Novske proti Novi Gradiški, v trenutku pa, ko sta prečkala ozemlje, ki je pod nadzorom lokalnih Srbov, ju je zaustavila patrulja. Srbski policisti so ju legitimirati, nato pa odpeljali s seboj in več ur preverjali, ali se morda ne nahajata na seznamu vojnih zločincev. Tako hrvaška kot srbska stran imata namreč svoje spiske vojnih zločincev in redno preverjata potnike, ki potujejo po avtocesti. »Sumljiva« Hrvata so Srbi izpustili, potem ko sta plačala 450 mark »cestnine«. Doslej je po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva po avtocesti skozi Krajino potovalo več kot 92 tisoč ljudi v 43 tisoč avtomobilih, od tega je imelo le približno tristo vozil krajinsko registracijo. Darko PaviciC Ha Ohridu so se sestali železničarji iz republik nekdanje Jugoslavije BEOGRAD - Na Ohridu so se v minulih dneh zbrali predstavniki železniških družb iz Makedonije, Srbije, Črne gore, Hrvaške in Slovenije. Na srečanju, ki je potekalo od devetega do trinajstega januarja, so se se dogovorili, da bodo del dolga, ki so ga tuje železnice doslej predstavljale kot dolg Jugoslovanskih železnic, vendar pa se nanaša na določena novoustanovljena železniška podjetja v republikah bivše SFRJ, izvzeli iz terjatev do Jugoslovanskih železnic in ga vključili v obračune novih železniških družb. Na sestanku, ki ga je organizirala Mednarodna zveza železnic, so razpravljali tudi oizmenjavi vagonov in pogonskih lokomotiv. Kot poročajo srbski mediji, so predstavniki Slovenskih železnic predlagali, naj bi izmenjavo vagonov in lokomotiv izvedli s pomočjo formalnega prenosa lastništva, medtem ko je hrvaška delegacija zahtevala fizično izmenjavo. Jugoslovanski železničarji se niso strinjali ne z enim ne z drugim predlogom, saj menijo, da morajo novonastale države najprej v okviru Konference o Jugoslaviji doseči dogovor o celostni delitvi premoženja bivše SFRJ. Na dnevnem redu pogovorov je bilo sprva tudi vprašanje obnovitve železniškega prometa na relaciji Zagreb - Beograd (proga Ljubljana -Skopje), vendar so bila staliSCa posameznih delegacij preveč različna, da bi bilo mogoče doseći kakršenkoli konstruktiven dogovor. Predstavniki Mednarodne zveze železnic so zato ta predlog umaknili z dnevne-ga reda._____________Davor Kriška Pripravljeni, na Startu, v Elizejsko palačo! Kmalu po tem, ko je marca leta 1993 Edouard Balladur prevzel taktirko v palači Matignon, je postal najbolj priljubljeni premier, kar jih pomni francoska zgodovina. Tolikšna priljubljenost je presenetila celo predsednika vlade samega. Vsem pa je bilo jasno, da sladke sanje na svilenih blazinah ne morejo dolgo trajati. In res so po približno pol leta raziskave javnega mnenja postopoma začele razkrivati, da priljubljenost neogoli-stičnega premiera upada. Tedaj se je zgodilo nekaj drugega, bolj presenetljivega: glasov, Id niso bili več Balladurjevi, ni dobil nihče, kot bi obviseli v praznem prostoru in Čakali zaupanja vrednega in sposobnega politika, Id bi imel vse lastnosti, da postane to, kar Balladurju ni uspelo, namreč oce naroda. Gospodarska recesija ter neobvladljiva in naraščajoča brezposelnost sta v očeh francoskih votilcev naslikali svojevrstno podobo idealnega predsednika države, ki naj bi v sebi združeval politično modrost, gospodarsko domiselnost in finančno iznajdljivost, prodornost političnih idej, odprtost za nove zamisli, predvsem pa sposobnost, da pametne zamisli tudi uresniči. Politični superman se je pojavil z zgodnjo jesenjo in prvimi zlatimi listi na pariških pločnikih. Jacgues Delors, ki je zadnjih deset let kot predsednik Evropske komisije živel in delal za idejo združene Evrope in si tako prislužil vzdevek oče Evrope, je resno ogrozil možnosti desničarskih kandidatov in socialistom vlil Se zadnje upanje, da francoska levica ni mrtva. Ankete so Delorsu napovedovale gotovo zmago, vendar je ta tik pred božičem poskrbel za svojevrsten škandal. Jacques Delors, zvest svojim načelom in prepričanjem, je francoskemu narodu preprosto rekel ne. Pekoča klofuta, ki jo je francoskim volilcem prisotil Delors, je vzela sapo tudi politikom. Jack Lang, nekdanji kulturni minister, je tedaj dejal: »Njegovo odločitev spoštujem, vendar, če vam povem po pravici, je ne razumem.« Francija se je tako štiri mesece pred prvim krogom predsedniških volitev, ki bo 23. aprila, znašla v sila nerodnem položaju: levica je ostala brez predsedniškega kandidata, desnici pa se obeta notranji boj med premierom Balladurjem in njegovim strankarskim voditeljem Jacguesom Chiracom, ki svojih političnih ambicij ne namerava zadovoljiti z županovanjem Parizu. Danes se izteka rok za prijavo kandidature in jutri bodo ugasnila Se zadnja pričakovanja. Levica nima kaj ponuditi in prvi sekretar socialistične stranke Henri Emmanuelli je napovedal, da bo kandidiral kar sam. Najverjetneje mu ne bo uspelo priti v drugi krog, ki bo 7. maja. Edini politik na levici, ki bi mu to uspelo, je po nekaterih ocenah marsejski poslovnež in zloglasni nogometni mogotec Bernard Tapie, vendar ga korupcijsko breme in velikanski dolgovi izključujejo iz druščine pretendentov za Elizejsko palačo. Ce se bodo napovedi danes uresničile in se bo Balladur odločil, da bo jadral proti vetru ter bo razglasil svojo kandidaturo, ta korak v francoski politični prostor ne bo vnesel bistvenih novosti: doslej prikriti boj med obema neogotistoma bo postal le bolj odkrit, tekmeca se bosta otresla še zadnjih predsodkov. Franciji se v naslednjim mesecih napoveduje vseobsegajoči volilni boj, ki ne bo prizanesel Se tako politično pasivnemu volilnemu upravičencu. V naslednjih mesecih bo morda celo Jack Lang lažje razumel Delorsovo odločitev. Ana KovaC O čem pišejo drugje po svetu O Deng Xiaopingu »Napovedi o skorajšnji smrti kitajskega voditelja Deng Kiaopinga pomenijo tudi začetek velikih ‘manevrov', povezanih z njegovim nasledstvom. Vse kaže, da je generalni sekretar kitajske komunistične partije Jiang Zemin najresnejši kandidat za mesto Deng Xiaopinga. Vsaj za zdaj pa Se ni videti navad in običajev, značilnih za Cas smrti kitajskih vladarjev. Vpleteni se trudijo, da bi vsaj Se nekaj časa ohraniti videz, da je v večni Kitajski vse mimo: vlada se pripravlja na pogovore z Američani, kitajski zunanji minister pa je na enem svojih številnih obiskov v Afriki.« (Les Echos, Pariz) O srečanju Kozirjeva in Christopherja »Po mnenju ameriškega zunanjega ministra mora Rusija varovati človekove pravice in omejiti število žrtev v čečenski vojni. V vsej zadevi je kočljivo prav to, da ima Kozirjev glede tega isto mnenje, seveda pa tega ne sme javno pokazati... Kozirjev se sprva očitno ni zavedal, da bo čečenska vojna tako krvava in dolgotrajna, zato je že v prvih dneh posredovanja izstopil iz parlamentarne frakcije Ruska izbira, ki odločno nasprotuje posredovanju v Čečeniji. S to potezo je pokazal lojalnost predsedniku Jelcinu, ki zanj trenutno predstavlja edino oporo.« (Izvestija, Moskva) O Poljski »Možnosti Poljske, da pride pod okrilje Nata, postajajo čedalje bolj realne... Zdi se, da imajo v VVashingtonu več posluha za potrebe Poljske kot v Varšavi. Zveza Nato je v zadnjem času precizirala merila za vstop v njene vrste. Zdi pa se, da poljski voditelji delajo prav v nasprotju s temi zahtevami. Poljsko obrambno ministrstvo še vedno nima vodje. Predsednik vlade se ograjuje od svojega zunanjega ministra, ki v svetu uživa velik ugled. Na občutljive položaje v državi postavljajo ljudi, ki so še pred kratkim delali vse, da bi škodili Zahodu. Predstavnike opozicije kaj malo skrbi za ugled Poljske na Zahodu - raje skrbijo za izboljšanje menda zanemarjenih odnosov z Vzhodom.« (Zycie Warszawy, Varšava) O odnosih med ZDA in Rusijo »Jelcinu zmanjkuje kondicije v fizičnem in tudi političnem smislu. Američani se morajo zato zavedati, da nadaljnje usode ruskih reform ni priporočljivo povezovati z eno samo osebo. VVashington bo Jelcina seveda tudi v prihodnje upošteval kot demokratično izvoljenega predsednika. Obenem pa se je začelo iskanje sprejemljivih alternativ. Boris Jelcin v ZDA nima tolikšne podpore, kot jo je nekoč užival Gorbačov. V bistvu pa je za Ameriko pomembno le to, da z enim politikom ne bi izgubila cele Rusije.« (Zemedelsky noviny, Praga) SVET ČEČENIJA Obstreljevanje Groznega Odposlanca generala Dudajeva v Moskvi GROZNI - Čeprav se je v ponedeljek ruski premier Viktor Cernomirdin zavzel za pogajanja s čečenskimi voditelji, je rusko topništvo včeraj zjutraj še vedno nenehno obstreljevalo Grozni. Prebivalci so povedali, da so ruske sile mesto obstreljevale tudi v noči s ponedeljka na torek. Največ granat in raket je padlo na južni del mesta, kjer živi tudi 38-letna Aninat Nuga-jeva. Povedala je, da so poslopja, ulice ter vodovodno in kanalizacijsko omrežje povsem uničeni, vendar novih človeških žrtev ni bilo. »Vsi smo si poiskali zavetja,« je pripovedovala. Zdaj živi v mestnem predelu Urus, kamor je pribežala iz južnega dela Groznega. Povedala je, da se redno vrača v svoje dvosobno stanovanje, saj se boji, da bi ji zlikovci pokradli njeno imetje. »Tu, v Urusu Mariane, v dveh sobah živi trideset ljudi. V svoje stanovanje sem se vrnila, da bi se odpočila in naspala, vendar Rusi ta del mesta nenehno bombardirajo. Zdaj tam preprosto ne zdržim več,« je pripovedovala med potjo v Urus Mariane. Po besedah vojaka Su-pjana Džudrajeva so čečenski uporniki v petek zavzeli naftni inštitut v središču mesta, ki je bil predtem že v ruskih rokah in leži le približno 500 metrov od predsedniške palače. Čečenska televizija, ki Se vedno oddaja dvourni večerni program, je v ponedeljek predvajala posnetek predsedniške palače in parlamenta, kjer še vedno visi čečenska zastava. Včeraj v mestu, ki ga je pobelil sneg in je ovito v gosto meglo, ni bilo čutiti premirja. Boji so potekali tudi v drugih delih te republike. Letala, ki so v zadnjih dneh nenehno bombardirala vasi na jugu čečenskega ozemlja, redno vzletajo, vendar nihče ne ve, kam so namenjena. Neki bližnji sodelavec predsednika Džoharja Dudajeva je izjavil, da sta v Moskvo odpotovala čečenska politika - ministra za Obleganje Groznega gospodarstvo in pravosodje Tajmaz Abubakov in Usman Imajev, ki sta se pripravljena pogovarjati »o vseh zadevah«. Poudaril je, da se Čečeni nikoli ne bodo vdali. »Ko bodo imeli (Rusi) že veliko mrtvih, ko bodo poročila o padlih res zakrbljujoča, bodo končno odnehali,« je izjavil sodelavec Dudajeva, ki je želel ostati neimenovan. Čečenski odposlanci naj bi se včeraj sešli s Cernomir-dinom, še prej pa z njegovim namestnikom Sergejem Sakrajem. Po poročilih tiskovne agencije Interfax naj bi čečenska politika privolila v pogovore na najvišji ravni le pod pogo- jem, da bi bil podpisan dvostranski sporazum, ki bi predvideval prekinitev sovražnosti in bojev na celotnem ozemlju čečenske republike. Ruski premier je v ponedeljek zvečer predlagal začetek pogajanj za prekinitev spopadov. Paola Messana, Catherine Triomphe / AFP Sreda, 18. januarja 1995 Čečeni so bili Rusom zmeraj trn v peti ALMA-ATA - Solista Bakajeva, doma iz Čečenije, ki je morala pred vojno vihro pobegniti iz domovine in se je zatekla v kazahstansko prestolnico, z žalostjo v glasu pripoveduje: »Po petdesetih letih je Čečene doletela enaka usoda kot naše prednike. Leta 1944 smo domovino zapustili z vlaki, zdaj jo s tovornjaki.« Njena družina, ki je bila iz Čečenije izseljena v času stalinizma, je v svoj dom sprejela trideset čečenskih žensk in otrok. Pot od Groznega do Alma-Ate je bila dolga več kot 2600 kilometrov, saj so morali potovati okoli Kaspijskega jezera. NajstarejSa begunka je stara 84 let; Nasi, ki je živela v mestecu Pervomajskaja, severovzhodno od čečenske prestolnice Grozni, je dom zapustila kmalu po prvih spopadih med ruskimi vojaki in čečenskimi uporniki. V skupini, ki je decembra zapustila Čečenijo, je veliko otrok, ki so si komaj opomogli od mraza. Kljub nizkim temperaturam so z odprtimi tovornjaki kar teden dni potovali po kazahstanski stepi. Se vedno niso pozabili brnenja ruskih letal, ki so bombardirala njihove domove. Celo v Alma-Ati, daleč proč od Čečenije, se vedno skrijejo, kadar zaslišijo letala. Novic o možeh, ki so ostali doma, odločeni braniti domovino, te ženske nimajo. »Telefonske zveze so pretrgane, zato ne vemo, kaj se dogaja doma. Nič ne moremo storiti, samo jočemo lahko,« je dejala Nasi. Se vedno se živo spominja dogodkov iz leta 1944: »Rusi so ponoči odpeljali otroke in zenske ter jih stia-čili v živinske vagone. Tiste, ki niso mogli hoditi, so ustrelili.« Izgnanci niso vedeh, kam jih vozijo; tri tedne so prebili v vagonih. Zaradi mraza in lakote jih je polovica umrla, druge so nas naselili v različnih krajih v Kazahstanu in Kirgiziji.« Obravnavali so jih kot sovražnike, enako kot Nemce, ki so živeli ob Volgi, in krimske Tatare. Preživljali so se s kmetijstvom, nekateri so bili rudarji. Muslimanski Čečeni, ki so nekdaj živeli v hribovitih predelih na severu Kavkaza, so bili za moskovsko vlado od nekdaj trn v peti. Med 2. svetovno vojno so se nekateri borih na strani nacistične Nemčije. Pod pretvezo, da bo v Čečeniji Rdeča armada proslavljala svojo obletnico, so sovjetski voditelji v pokrajino poslali Številčno močne enote. Ljudi, ki so prišli na proslavo, so nenadoma obkrožili vojaki. Ukazali so jim vzeti le najosnovnejše stvari in jih stlačili v živinske vagone. Sele leta 1957 je sovjetski voditelj Nikita HruSčov priznal, da je Stalin naredil napako, ko je hotel iztrebiti Čečene. Čečenija je spet postala neodvisna republika, kamor so se smeh vračati preživeh pregnanci. Več kot sto tisoč jih je ostalo v Kazahstanu. Mnogi zdaj pozivajo kazahstansko vlado, naj posreduje v rusko-čečenskih spopadih. Predsednik Nur-sultan Nazarbajev je v telefonskem pogovoru s predsednikom Jelcinom izrazil zaskrbljenost zaradi dogodkov v Čečeniji; še ta teden naj bi se z ruskim predsednikom tudi osebno srečal v Moskvi. Douglas Busvine / Reuter CHRISTOPHER IN KOZIRJEV V ŽENEVI Previdno prijateljstvo z Moskvo Washington podpira celovitost Rusije, nasprotuje pa vojni ŽENEVA (Reuter, AFP) - Zunanja ministra Rusije in ZDA Andrej Kozirjev in VVarren Christopher sta včeraj prispela na dvodnevne pogovore v švicarsko diplomatsko prestolnico. Na dnevnem redu pogovorov so morebitni obisk ameriškega predsednika Billa Clintona v Moskvi, varnost Evrope po koncu hladne vojne, širitev vojaške zveze Nato, bli-žnjevzhodni konflikt in vojna v Bosni. Opazovalci pa ne dvomijo, da bodo ameriško-mski pogovori potekali v znamenju krvavega vojaškega obračuna Moskve v Čečeniji, čeprav je ruski zunanji minister Kozirjev pred odhodom v Ženevo ponovil stališče svoje vlade, češ da je čečenska kriza ruska notranjepolitična zadeva, ki ne more vplivati na odnose z VVashingtonom. Za zdaj najverjetneje še ne bo vplivala, saj je ameriški državni sekretar tik pred srečanjem nakazal, da ZDA razumejo'željo po ohranitvi ozemeljske celovitosti ruske federacije. Povedal pa je, da bo Kozirjeva pozval, naj čimprej in čimbolj miroljubno končajo vojno z upornimi Čečeni. Čečenska kriza je močno zamajala verodo- stojnost dosedanje ruske politike administracije predsednika Clintona. Bela hiša je kritikom doslej zagotavljala, da je ruski predsednik Boris Jelcin resnični reformator, ki ga velja podpirati. V želji, da bi ohranili dobre odnose s predsednikom Jelcinom, so zato v ameriški administraciji le potihem kritizirali rusko avanturo v Čečeniji. Razplamtevanje vojne v Čečeniji pa je postavilo vprašaj pod nedeljeno podporo sedanjemu ruskemu predsedniku. »Razumemo, da Rusija želi ohraniti ozemeljsko celovitost,« je tik pred odhodom v Ženevo na skupni tiskovni konferenci z gostujočim britanskim zunanjim ministrom Douglasom Hurdom povedal VVarren Christopher. »Hkrati smo prepričani, da bi vse lahko izpeljali z več skrbi za človekove pravice tamkajšnjih ljudi.« Christopher je zato podprl poziv ruskega ministrskega predsednika Viktorja Cernomirdina čečenskim voditeljem, naj se začnejo resno pogajati o ustavitvi sovražnosti. O Čečeniji se bosta Christopher in Kozirjev pogovarjala na samem, saj ruski zunanji minister tekoče govori angleško. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev včeraj v Ženevi (Telefoto: AP) RUSIJA / MDS NA OBISKU Bo vojna v Čečeniji sesula rusko gospodarstvo? MOSKVA (Reuter, AFP) - Ruska vlada danes začenja pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) za novo posojilo, v višini šest milijard dolarjev. Toda zaradi vojne v Čečeniji se strokovnjaki sprašujejo, ah bodo mednarodni bančniki res tako radodarni z Moskvo. Ruski ministrski predsednik Viktor Cernomirdin je namreč v ponedeljek povedal, da bo pettedenska avantura v Zakavkazju stala približno poldrugo milijardo dolarjev. Bankirji se zato bojijo, da bo Rusija »militarizirala« svoj proračun, ali drugače povedano, začela tiskati denar za plačevanje vojaške avanture. S tem bi spodbudila nenadzorovano rast inflacije in najverjetneje zapečatila naporno preusmerjanje centralističnega gospodarstva v tržno. Američan George Soros, eden najvplivnejših mednarodnih vlagateljev, je tik pred obiskom delegacije MDS v Rusiji sklical tiskovno konferenco in posvaril pred »kliko, ki je začasno prevzela oblast in pomešala štrene«. »V Rusiji obstajajo zelo močne protizahodne sile v politiki in gospodarstvu. Vse, kar se dogaja s Čečenijo, je del kampanje za uničenje odnosov z Zahodom in vnovično oblikovanje zaprte družbe,« je povedal multimilijarder, ki ga je ameriška revija New Yorker nedavno razglasila za naddrža-vno zunanjepolitično avtoriteto, ki skuša v Vzhodni Evropi in Rusiji propagirati demokratične ideale. »Zahodnega kapitala ni težko prepoditi. Ne verjamem pa, da rusko gospodarstvo lahko prenese še eno imperiahstično in totahtamo vladavino,« je povedal George Soros. Opazovalci domnevajo, da bo ruski parlament zaradi vojne v Čečeniji preložil drugo branje osnutka proračuna za prihodnje leto, saj vlada ni sporočila, koliko sredstev predvideva za čečensko vojno in kje jih bo dobila. Drago branje proračuna so pred tem načrtovali za 27. januar. V njem vlada predvideva primanjkljaj v višini 7, 7 odstotka bruto domačega dohodka (BDD), seveda še brez stroškov za vojaško avanturo v Čečeniji. Ruski državni statistični urad je sporočil, da je bruto domači proizvod leta 1994 padel za petnajst odstotkov v primerjavi z letom 1993, s čimer so zanikali vladne napovedi, da bo država po nekaj letih strmega padanja proizvodnje in dohodka vendarle zlezla na zeleno vejo. Nekateri zahodni strokovnjaki se bojijo tudi za usodo lastninjenja v Rusiji. Predsednik Boris Jelcin in premier Cernomirdin sta včeraj sicer vnovič ponovila svojo privrženost spreminjanju oblike lastništva proizvodnje iz državnih v zasebne roke, toda zahodne vlagatelje in ekonomiste še vedno skrbi Jelcinov izbor novega ministra za lastninjenje. Vladimir Polevanov, ki je bil predtem geolog na ruskem Daljnem vzhodu, je namreč ob prihodu na novo službeno mesto nasprotoval lastninjenju podjetij za proizvodnjo energije in aluminija. Napovedal je celo ukaz, s katerim bi jih spet spravili v državne roke. Polevanov je tudi izjavil, da so zahodni vlagatelji grožnja ruski nacionalni varnosti. Mednarodni finančni trgi očitno ne verjamejo zagotavljanju Jelcina in Cernomirdina, češ da je z rusko potjo v kapitalizem vse lepo in prav. Rubelj je namreč včeraj spet izgubil vrednost v primerjavi z dolarjem. NOVICE Milijoni mark za nemške stranke BONN - Država je nemškim strankam za leto 1994 dala približno 228 milijonov mark, je včeraj po zaključku letnega obračuna sporočila predsednica parlamenta Rita Siissmuth. Najvišja meja po zakonu o državnem financiranju političnih strank znaSa 230 milijonov mark letno. Po izračunih, katerih osnova so izidi lanskih volitev oziroma število volilcev, ki so podprli določeno stranko, je največ državnega denarja dobila socialna demokracija (SPD), in sicer 88, 74 milijona mark. Krščanski demokrati (CDU) imajo pravico do 74 milijonov »državnih« mark, krščansko-soci-alna unija (CSU) 17, 8 milijona, Zveza 90 / Zeleni pa 15, 5 milijona mark. Liberalnim demokratom (FDP) je država nakazala 14, 38 milijona, reformiranim komunistom (PDS) 10, 6 milijona, radikalnim republikancem 3, 7 milijona, stranki desničarskih skrajnežev (DVU) pa približno milijon nemških mark. (dpa) Albanskoameriške vojaške vaje TIRANA - Albanija in ZDA bosta konec meseca pripravili prve skupne vojaške vaje. Albanski obrambni minister Pandeli Ristani je včeraj izjavil, da bodo vaje, imenovane Sarex '95, potekale na priobalnem območju, datum pa bodo določili glede na vremenske razmere. Na vajah bodo poleg albanskih pomorskih sil in ameriške šeste flote sodelovale še kopenske in helikopterske enote nekaterih držav članic Nata - Italije, Velike Britanije in Nemčije. (Reuter) Izrael žali palestinske skrajneže JERUZALEM - Radikalni palestinski voditelj Nayef Havratmeh je prosil za dovoljenje za vstop na območje Gaze, je v ponedeljek sporočil neki izraelski uradni vir. Havvatmeh, vodja Demokratične fronte za osvoboditev Palestine (DFLP), enako kot nekatere druge palestinske skupine nasprotuje mirovnemu sporazumu z Izraelom. »Gre za izraelsko dezinformacijo, katere namen je blatiti ugled naše organizacije,« je izjavil Ali Abu Hilal, zagovornik DFLP. Izraelski radio je še sporočil, da bodo prošnjo reševali pristojni izraelski organi, vendar je malo možnosti, da bo - glede na Havratmehovo preteklost - pozitivno rešena. Havvath je junija lani podprl izvedbo lokalnih volitev v Gazi, ki naj bi Arafata zbližale z opozicijo. Arafat in avtonomna palestinska oblast v Gazi informacije nista komentirala. (Reuter) Volitve v Alžiriji še letos AL2IR - Po besedah predstavnika alžirskega notranjega ministrstva Nurreddina Kasdalija, zadolženega za lokalne zadeve, bodo letos v državi potekale predsedniške volitve: »Največ pozornosti bomo namenili varnosti v državi,« je po srečanju z lokalnimi voditelji poudaril Kasdali. Volitve je že 31. oktobra lani napovedal predsednik Liamine Zeraal, čeprav z opozicijo še ni našel skupnega jezika. (AFP) PRED SEJO DZ O DOLGOVIH Kolikšna bo cena finančne osamosvojitve? LJUBLJANA - Slovenska pogajanja s konzorcijem tujih komercialnih bank, ki so pred desetletji posodile milijaride dolarjev tedanji Jugoslaviji, so že leto ah več v slepi ulici. Naših predlogov za dehtev dolgov nekdanje Jugoslavije konzorcij ni sprejel, mi pa njihovih ne. Poslanci državnega zbora naj bi na današnji zaprti seji razpravljali o nadaljnji strategiji v pogajanjih s tujimi bankami in odločali o nadaljnjem mandatu naSih pogajalcev. Gre za odgovorno nalogo, saj bo od teh izhodišč odvisno, kdaj bo Slovenija končno tudi finančno osamosvojena in kolikšno ceno bo morala za to plačati. Poslanci naj bi se torej najprej odločili, ali je res najbolje, da se odnosi s tujimi bankami čimprej uredijo - v tem primeru bi najbrž morali privoliti v višjo ceno in večji delež dolgov, ali pa bi bilo nasprotno bolje, da pogajanja o delitvi dolgov povežemo s sukcesijo premoženja nekdanje skupne države, kolikor ga je Se ostalo. Ce bi se odločili za drugo možnost, bi Slovenija še naprej aktivno sodelovala na ženevski konferenci o sukcesiji in čakala na predlog strokovnjakov Evropske zveze. Naši pogajalci opozarjajo, da ta pot ni pametna, saj bo predlagana rešitev najbrž politična in tudi povezana z rešitvijo vojne v Bosni, kar pa Sloveniji ni v prid. Slovenija ima namreč mednarodno pravo na svoji strani. Znova se je treba spomniti sklepa Badinterjeve komisije, da je Jugoslavija razpadla (da torej ni Slo za odcepitev republik), da Sloveniji »pripada« 16,39-od-stotni delež v dolgovih nekdanje Jugoslavije, in - kar je najpomembneje - da se komercialni dolgovi rešujejo neodvisno od sukcesije. Ce bi torej najprej rešili dolgove do tujih bank, bi to vplivalo na večji ugled Slovenije v svetu, na ugodnejše kreditne pogoje in podobno. V kolikor se bodo poslanci odloči- li, da je ureditev odnosov s komercialnimi bankami in tudi Pariškim klubom (t.j. neformalno združenje vlad držav upnic) prioriteta, bodo morali slovenskim pogajalcem določiti tudi nova izhodišča za pogajanja, saj je jasno, da s sedanjimi vsaj pri komercialnih bankah ne pridejo nikamor. Glavna težava v pogajanjih s konzorcijem komercialnih bank je seveda podpisana pogodba (New Finan-cing Agreement) iz leta 1988 med tujimi bankami ter NBJ o restrukturiranju približno 7 milijard dolarjev jugoslovanskih dolgov. Do konca leta 1991 so jugoslovanski subjekti na sekundarnem trgu ugasnili približno za tri miljarde dolarjev dolgov, tako da je dolg po NFA znašal še 4,3 milijarde dolarjev. Od tega je približno za 1,1 miljarde dolarjev ti. nealocira-nega dolga, to je tistega, za katerega ni znano, kdo so bili končni uporabniki. Junija 1993 je konzorcij predlagal, da Slovenijo oprosti zloglasne solidarnostne klavzule, če prevzame 1,2 miljarde (od skupnih 4,3) dolarjev jugoslovanskih dolgov, kar smo zavrnili kot nesprejemljivo. V takem primeru bi namreč Slovenija (kot edina plačilno sposobna) odplačala kar celoten jugoslovanski dolg, saj je temu cena zelo padla. Omeniti je treba, da konzorcij ne priznava 16,39-odsto-tnega deleža za Slovenijo in tudi ne delitve dolga na alo-cirani (znani končni uporabniki posojil) ter nealocira-ni. Slovenija je nasprotno predlagala, da prevzame 510 milijonov dolarjev dolgov (340 milijonov alocira-nega in 16,39 odstotkov od nealociranega, to je še 170 milijonov), kar pa je konzorcij zavrnil. Pogajanja so odtlej v slepi ulici. V začetku leta 1994 se je končal tudi moratorij na odplačilo glavnice dolga tujim bankam, dogovora Se ni bilo, zato je Banka Slovenije v Dresdner Bank Luksemburg odprla t.i. fiduciarni račun. Nanj slovenski dolžniki še vedno plačujejo obveznosti z namenom, da sredstva nakažemo konzorciju, ko dosežemo sporazum (na tem računu se je nabralo že okoli 90 milijonov dolarjev). Julija 1994 je Slovenija spremenila ustavni zakon ter ustanovila Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor, ki sta prevzeli vse premoženje, medtem ko so na starih bankah ostale le obveznosti. Vse to z namenom, da tuji upniki (in med njimi je zaradi odkupov dolgov na sekundarnem trgu tudi veliko subjektov iz ZRJ) ne bi mogli zapleniti premoženja naših bank v tujini. Andreja Rednak Odnosi s Hrvaško: premik z mrtve točke? LJUBLJANA - Urejanje slovensko-hrvaških odnosov, ki je po navidez spektakularnem srečanju Drnovšek -Valentič lani na Brdu skoraj popolnoma zastalo, naj bi v letošnjem letu vendarle dobilo potrebne pospeške. Slovenski diplomat dr. Iztok Simoniti je na ponedeljkovih pogovorih v Zagrebu dobil ustrezna zagotovila s hrvaške strani, tako da se bodo še v januarju sestali resorni ministri obeh držav, ki zadevajo odprta vprašanja med državama, februarja pa je predviden tudi sestanek obeh ministrskih predsednikov. Nov krog pogajanj med državama naj bi potekal v taksnem duhu, da bo dogovor dosežek za obe strani, ne pa »zmaga« ene same. Ne premika pa se le na izvršni ravni, pač pa tudi na parlamentarni. Včeraj sta se sestala gospodarska odbora obeh parlamentov, pod vodstvom Franca Horvata in Slavka Dego-ricije. Udeleženece je pozdravil tudi Jožef Školč, predsednik slovenskega državnega zbora in izrazil upanje, da bo reševanje gospodarskih vprašanj pospešilo tudi reševanje drugih težav. Po mnenju Franca Horvata bi morali skleniti sporazume o prosti trgovini, premoženjskih vprašanjih, zaščiti investicij, obmejnem sodelovanju in prometu ter izogibanju dvojni obdavčitvi. Med odprtimi vprašanji, ki najbolj bremenijo odnose med državama, so našteli problem deviznih vlog v zagrebški podružnici Ljubljanske banke, lastništvo jedrske elektrarne v Krškem, lastninsko-premoženjska vprašanja ter seveda določitev meje. Boštjan Lajovic Optimistični toni iz hrvaške prestolnice ZAGREB - Hrvaški mediji so zelo na kratko zabeležili obisk sopredsedujočega Mešane hrvaško-slovenske diplomatske komisije dr. Iztoka Simonitija. V pičlih agencijskih vesteh poudarjajo, da sta se hrvaški minister za zunanje zadeve dr. Mate Granid in dr. Simoniti pogovarjala o »vseh odprtih vprašanjih hrvaško-sloven-skih medsebojinih odnosov, kakor tudi o odnosih med državami v tem delu Evrope oziroma o sosedih«. Za Hrvate to ni bila »vroča novica«, zlasti ne zato, ker je v zadnjih dneh medijski prostor na Hrvaškem dobesedno preplavljen s temami o odpovedi gostoljubnosti Unproforju. Zdi se, da je Zagrebu to pomembnejša tema kot hrvaško-slovensM odnosi. Kljub temu pa, kot smo izvedeli iz diplomatskih krogov, Hrvaška zaenkrat ne namerava opustiti reševanja odprtih vprašanj s Slovenijo, saj prav ti na določen način pomenijo tudi povezovanje obeh držav z Evropo. Zato si celo v kratkih agencijskih vesteh mediji prizadevajo poudariti optimizem »glede reševanja vseh odprtih vprašanj«, s posebnim poudarkom na dobrososedskih odnosih in vključevanju v evropske integracijske procese. Zagreb meni, da so ta vprašanja enako pomembna za obe državi, tako da bi lahko po odhodu dr. Simonitija iz Zagreba rekli, da je pogled na razvoj hrva-ško-slovenskih odnosov bolj optimističen. Po operativni plati Hrvnti napovedujejo srečanje obeh premierov, Valentiča in Drnovška, pred tem sestankom pa bo več bilateralnih srečanj resornih ministrov. Darko Pavičič Glavna ovira iz pogodbe (NFA) je t. i. solidarnostna klavzula dolžnikov. Ta pomeni, da vsak dolžnik solidarno odgovarja za vračilo obveznosti vseh ostalih. Ko je po razpadu Jugoslavije postalo očitno, da tuje banke tisto, kar odplačujejo slovenski dolžniki, upošteva kot sohdamo odplačevanje celotnega jugoslovanskega dolga, so slovenski dolžniki po sklepu vlade plačevanje ustavili. Novembra 1992 je konzorcij privolil, da se bodo naša odplačila štela v slovenski delež, kot bo določen v kasnejši pogodbi, zato se je odplačevanje nadaljevalo. STRANKE O NOVI ŠOLSKI ZAKONODAJI Prednost ideološko nevtralni šoli LJUBLJANA - Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na včerajšnji seji obravnaval paket šestih zakonov nove šolske zakonodaje ter jo načeloma podprl, februarja pa naj bi se z njo prvič srečal državni zbor. Paket vsebuje pomembne novosti - novo zasnovo organizacije vrtcev, mala Sola se spreminja v prvo leto obveznega devet oziroma desetletnega osnovnega šolanja, znova se uvajajo gimnazije in na novo postavlja koncept strokovnega in poklicnega Šolstva, sistemi zunanjega preverjanja znanja, privatne šole, povsem na novo pa je obdelano tudi področje izobraževanja odraslih. Ker je predlagana zakonodaja v javnosti vzbudila precej polemik, smo nekatere parlamentarne stranke vprašali, kako ocenjujejo predlagano šolsko reformo. Tone Peršak iz demo- kratske stranke ocenjuje paket nove zakonodaje kot glavni politični projekt tega leta. Podpira težnjo, da ostane šola ideološko nevtralna, kar pa ne pomeni, da je treba zanemariti njeno vzgojno funkcijo. Vendar vzgoja ne sme biti versko usmerjena. Osnovno vodilo predlagane zakonodaje je demokratom blizu, veliko vprašanj pa kljub temu ostaja odprtih. Tako se po njegovih besedah lahko sprožijo vnete ra-. zprave glede zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je nedorečen do pogojev za ustanavljanje šol, njihovega financiranja ter pristojnosti med ministrstvom in stro- kovnimi sveti. Precej bo treba dopolniti tudi koncept o poklicnem in strokovnem izobraževanju. V SKD menijo, da je sistemska zakonodaja, tako kot je zastavljena v predlogih, dobrodošla. Zamerijo pa svojemu koalicijskemu partnerju, da se ob pripravi osnutkov o tako občutljivi zadevi, kot je reforma šolstva, ni posvetoval z njimi. Stefan Kociper pravi, da se SKD strinja s pristopom, ki ne propagira enega ali drugega svetovnega nazora v javnih šolah. Vendar govoriti o ideološko nevtralni šoli, pravi Kociper, ni smiselno, saj otroci že v vrtcu dobijo neke vrednostne vzorce obnašanja. Zato je treba prepustiti starSem odločanje o tem, kako bodo otroka vzgajali. Tudi LDS vztraja pri laični javni šoli, kar pomeni, da javna šola mlade ljudi sicer seznanja s svetovnimi in zlasti avtohtonimi verstvi, njihovega svetovnega nazora pa ne oblikuje. To naj bo prepuščeno družini in mlademu človeku samemu. Jadranka Sturm Kocjan je povedala, da v stranki sicer zagovarjajo sprejetje prepotrebne šolske zakonodaje, hkrati pa pristajajo na tiste argumentirane popravke, ki bi izboljšali udejanjanje zakonodaje v praksi. ZLSD nasprotuje uvajanju izbirnega predmeta religija in etika v osnovne šole, saj mora le-ta otroke razbremeniti vsega balasta in jim ponuditi tudi potrebno vzgojo za spoštovanje različnosti. Sicer pa predloženi paket zakonov sprejemajo kot dobro osnovo za resno razpravo. Stranka bo storila vse, da bi ob spornih vpra- šanjih razvoja vrtca in sole dosegli čim širše soglasje. Zato bodo organizirali široko javno razpravo po vsej Sloveniji, h kateri mislijo povabiti čimveč različno mislečih ljudi. Sonja Lokar se sprašuje, ali je zakonodaja v skladu s strokovnimi spoznanji, z našimi in evropskimi izkušnjami. Treba se je tudi vprašati, kaj so nacionalni razvojni cilji slovenskega šolstva, ali nova zakonodaja veča možnost izbire, kakšna bo kvaliteta znanja ter kje so naše vloge. Ce si nastavimo te kriterije, pravi Lokarjeva, se z novo zakonodajo nikamor ne mudi. Slednjemu lahko pritrdimo tudi mi, saj iz dosedanjih izkušenj vemo, da je vsaka nova šolska reforma prizadela predvsem otroke. Margareta Jarc PREMISLEK Manjšina naj ne bo narodu trn v peti Pobuda predsednika vlade dr. Drnovška, da bi odprl pogovore o nekaterih temah nacionalnega pomena, konkretno o odnosih z Italijo in EZ, odnosih s Hrvaško in sukcesiji, je v vseh pogledih - čeprav nekoliko zapoznela - vredna vse pozornosti in upoštevanja. Trije sklopi vprašanj, ki jih postavlja na dnevni red slovenski politiki in njeni odgovornosti, nenehno obvladujejo naše notranje- in zunanjepolitično prizorišče in so pravzaprav stalnica naše pozornosti. Toda čeprav dokaj razvejani v svoji sferi, ne pokrivajo v celoti in dosledno aktualnih nacionalnih problemov. Izmuznilo se je namreč občutljivo in najpogosteje zanemarjeno manjšinsko vprašanje, ki zadeva notranjo in zunanjo politiko in za katerega bi bilo nujno, da hi ga predsednik vlade uvrstil kot četrti sklop pomembnih slovenskih tem. Zakaj? Odnos med matico in manjšino je že od začetka slovenske neodvisnosti kljub jasni ustavni opredelitvi o skrbi za manjšine v politiki in dejanjih nedorečen. Na primer: položaj Slovencev v Italiji se iz dneva v dan slabša, ne samo po krivdi italijanske politike, marveč tudi zaradi določenih nerazumljivih prizadevanj iz Slovenije, ki manjšino hočejo obravnavati kot objekt in vanjo vnašajo svoje strankarske igre. Ni logično, da je odnos matice do Slovencev v zamejstvu prepuščen predvsem ali zgolj zunanjemu ministrstvu in njegovi strankarski strukturi, ne da bi o tem življenjsko pomembnem nacionalnem vprašanju odločala vlada kot celota in parlament kot najvišji organ slovenske suverenosti. Skrb slovenske države za obstoj in razvoj Slovencev v zamejstvu je trajna ustavna obveznost, nujna za ohranitev nacionalne biti in spodbujanje življenjskih sil manjšine kot avtonomnega pluralnega subjekta pred nevarnostjo asimilacije. Toda današnje razmere in dejstva govorijo drugače. Z nenehnim slabšanjem položaja manjšine se ruši tudi most, ki ga v odnosih med državama predstavljata slovenska in italijanska manjšina, uveljavlja se napetost, sodelovanje je ogroženo, vse to pa je v nasprotju z evropsko odprtostjo in integracijo. Izhod iz slepe ulice, kjer se je brez vsake krivde znašla manjšina, in pomoč, ki naj bi jo nudila matica, lahko predstavlja predvsem uresničevanje politike skupnega slovenskega kulturnega prostora ter zavezujoč program - in njegova realizacija. Skupni kulturni prostor, ki združuje in povezuje vse dele slovenskega naroda, pomeni dvosmerno komunikacijo, ki bogati tudi matico in širi njena obzorja. V vlogi evropske odprtosti je plodno stičišče dveh sosednih kultur, manjšina pa produktiven posrednik medsebojnega vplivanja, sodelovanja in izmenjave. Enaka izhodišča naj bi veljala tudi za nič manj pomembna gospodarska prizadevanja manjšine, ki mora razvijati svoje materialne temelje in se vključevati v gospodarski prostor obeh držav in širše evropske tokove. Tudi skupni informativni prostor sodi v program slovenske nacionalne politike. Skupaj z založništvom predstavlja široko področje udejstvovanja in uveljavljanja slovenske ustvarjalnosti, informiranja in komuniciranja v smislu medsebojnega dopolnjevanja. Navzočnost pobud manjšine v Sloveniji ne bi smela veljati za tujo. Enako fukcijo kulturne, gospodarske in informativne odprtosti moramo zagotavljati tudi pripadnikom italijanske in madžarske narodnosti pri nas. Njihova vloga pri uresničevanju vsestranskih stikov z matico Sloveniji tudi po tej poti odpira okno v sosedne prostore in širi možnosti slovenske navzočnosti. Stičišča skupnih kulturnih prostorov so hkrati tudi spodbuda za srečevanje matičnih kultur, spoznavanje in izmenjave. Sodeč po dosedanjih izkušnjah Slovenija zanemarja svoje manjšine in njihove potrebe, v enaki meri pa tudi možnosti, ki jih te nudijo za nacionalno bogatitev in interese na vseh področjih uveljavljanja višjih kvalitet in razsežnosti. Predsednik vlade in predsednik LDS dr. Drnovšek ima dovolj razlogov in dokazov, ki jih odkriva naš trenutek, da med predlagane nacionalne teme uvrsti tudi manjšinsko vprašanje, politiko skupnega nacionalnega prostora kot zahteve za odločnejše reševanje odprtih manjšinskih vprašanj, ki morajo dobiti učinkovito podporo vseh političnih dejavnikov in parlamenta. Da manjšina ne bi bila matici trn v peti. Dušan Fortič Novi veleposlanik RS na Poljskem pri Kučanu LJUBLJANA (STA) - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj sprejel Bojana Grobov-ška, novoimenovanega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Poljski. Sprejem Bojana Gro-bovška, ki bo prvi veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Poljski, je bil pred njegovim odhodom na dolžnost, so sporočili iz urada predsednika republike. NOVICE S PRIMORSKE Koraki skozi meglo KOBARID - Slovenski zgodovinopisec dr. Vasja Klavora, po poklicu zdravnik kirurg, je izdal že svojo drugo knjigo, v kateri popisuje dogajanje na Soški fronti med prvo svetovno vojno. Knjigi Plavi križ, ki je izšla leta 1991, sedaj sledi druga z naslovom Koraki skozi meglo. Prva knjiga opisuje dogajanje na bovškem delu soške fronte, druga pa se omejuje na dogajanja na tolminskem delu. Predstavitev za širšo javnost bo 20. januarja ob 18. uri v Kobariškem muzeju. Knjigo bo predstavil prof. Drago Sedmak iz Goriškega muzeja. Od Trente do Zajzere NOVA GORICA - Tudi knjiga zdravnika dr. Rafka Dolharja iz Trsta, znanega ljubitelja gora in pisca gorniških zgodb, je doživela že ved predstavitev med občinstvom. Med drugim tudi v Ljubljani v Slovenskem zdravniškem društvu. Novogoriški knjižni ljubitelji pa jo bodo pobliže spoznali na predstavitvi, ki jo jutri zvečer pripravlja Goriška knjižnica Franceta Bevka v svojem oddelku za mladino in odrasle v ulici Gradnikove brigade. Knjigo bo predstavil Dolharjev kolega dr. Anton Prijatelj. Podaljšani dnevi lovske kuhinje SENOŽEČE - Od začetka decembra potekajo v gostišču 4 M (prej se je imenovalo Stari grad) kulinarični dnevi lovske kuhinje. Tokrat sta jih lastnika gostišča Marta in Marijan Sotlar poimenovala Zadnji pogon po grajsko. In kaj ponujajo? Medvedjo pečenko na primer, srnjo pašteto, fazanovo in gamsovo juho itd. Zaradi velikega zanimanja gostov so sklenili pripravo kulinaričnih dobrot, ki je tokrat že devetnajstič po vrsti, podaljšati do konca januarja. Pozdrav iz krajevne skupnosti ŠTANJEL - Te dni je krajevna skupnost Štanjel, v kateri živi blizu 1500 prebivalcev, izdala že sedmo številko svojega glasila z naslovom Pozdrav. Na 32 straneh v nakladi 800 izvodov prinaša obilo zanimivega in pestrega branja. Novice zbral Vojko Cuder PORTOROŽ / SPLOSNA PLOVBA Prevzemanje dolgov Trgovska flota bo državna last Vlada RS je pripravila predlog zakona o prevzemanju dolgov in lastninskem preoblikovanju Splošne plovbe Portorož. Po tem zakonu bo država prevzela jamstvo za 75 milijonov od 86,3 milijona dolarjev tako imenovanega japonskega dolga Splošne plovbe. Podjetje pa se bo preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo v celoti v lasti države. Direktor Splošne plovbe Aldo Krejačič pravi: »To je izhod, ki smo ga predlagali že lani v aprilu. V danem položaju je to optimalna rešitev problema. Da bo 75 milijonov dolarjev kot javni dolg padlo na pleča davkoplačevalcev res ni poteza, s katero bi vlada pridobila na popularnosti, vendar pa je nesporno za Slovenijo najmanj draga rešitev. Brez tega bi nujno prišlo do stečaja, tuji upniki bi z zaplembo naših ladij povzročili, da bi izgubili 147,9 milijona vrednosti, pri čemer bi ta dolg še vedno ostal neodplačan...« Kot je pri nas že običajno, bo tudi obravnava te zadeve v parlamentu spolitizirana, kar sta v ponedeljkovem pogovoru na televiziji Janez Janša in Marjan Podobnik posredno že napovedala. Plačevanje tujih dolgov, za katere je jamčila NBJ, naj bi po Janševem mnenju odložili, dokler ni rešeno vprašanje razdelitve premoženja nekdanje Jugoslavije. Takšno stališče je za državo lahko katastrofalno. Slovenija je namreč še vedno vezana s Država je s prevzemom dolgov postala novi lastnik trgovske flote (Foto: S. Zivulovič) tako imenovano solidarnostno klavzulo in bi bila na tej osnovi lahko izterjana za celotno vsoto 4,2 milijarde dolarjev, za kolikor je NBJ jamčila tujim komercialnim bankam. »Prav Peterletova vlada in v njej tisti, ki sedaj nasprotujejo zastavljenemu programu reševanja problema tujih dolgov, so pred tremi leti preprečili odkup dolgov po diskontni ceni« meni Krejačič. Do marca leta 1992 so bile takšne transakcije še mo- goče, potem pa je NBJ prenehala delovati kot agent dolžnikov iz nekdanje države nasproti Chemical bank iz New Yorka, ki zastopa 250 tujih bank. Sedaj' se je Slovenija obvezala, da ne bo izvajala takšnih transakcij in da bo v celoti odplačala 330 milijonov dolarjev svojega dolga in še 16 odstotkov od skupnega jugoslovanskega dolga. Vse skupaj bo zneslo približno 500 milijonov dolarjev, še v začetku lanskega leta pa so tuji upniki zahtevali 1,2 milijarde dolarjev. Za dolgove Splošne plovbe pa še vedno obstaja možnost, da jih odkupi kakšna nedržavna finančna ustanova, vendar bo proti državi uveljavljala celotno vrednost. Splošna plovba bo v naslednjih letih z rednim poslovanjem odplačala hipotekarne kredite, rešena pa bo tudi Splošna banka Koper, ki ji je zaradi deleža Plovbinih dolgov grozil stečaj. Boris Vuk NOVA GORICA / BLOKIRANI RAČUNI Več kot polovica podjetij obstaja samo na papirju, brez enega samega zaposlenega Podatki, ki jih objavljamo v tem prispevku, so iz lanskega novembra, objavila pa jih je novogoriška podružnica Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje v svojem januarskem biltenu. Nobenih pokazateljev pa ni, Id bi prepričljivo dokazovali, da je stanje kaj veliko boljše. Po evidenci novogoriške podružnice Agencije RS je imelo konec novembra 1994 več kot pet dni blokiran žiro račun skupno 200 podjetij, v katerih je bilo zaposleno 5.560 delavcev. Vsota neporavnanih obveznosti je bila 6,224 milijona tolarjev. Kljub tej velikanski številki pa je bil mesec november za 8,2 odstotka boljši kot oktober. Od vseh, ki v novembru niso poravnala svojih obveznosti, je večina iz takoimenovanega zasebnega sektorja, kar 72 odstotkov vseh z blokiranim žiro računom. Pri takih podjetjih je zaposleno skupaj "le" 295 delavcev. Le dobra četrina je v družbeni ali mešani lasti, vendar ta zaposlujejo kar 5.265 delavcev. Večina podjetij z blokiranim žiro računom je iz gospodarstva, iz negospodarstva jih je imelo likvi- dnostne težave le osem pravnih oseb, pri katerih je zaposleno 277 delavcev. Med podjetji jih je kar dobra polovica (111) takih, ki ne zaposlujejo niti enega delavca in obstajajo le na papirju. V bivši občini Ajdovščina je imelo v novembru 1994 blokiran račun 20 podjetij, v idrijski 18, v novogoriški 138 in v tolminski 24. Zanimiv je tudi naslednji podatek: več kot eno leto je bilo v tovrstnih težavah 72 podjetij z 276 zaposlenimi, več kot mesec pa je imelo račune blokirane prav toliko (72) podjetij, v katerih si je kruh služilo 264 delavcev. (V. C.) Tradicionalni Sprevod z baklami NOVA GORICA, GORICA - Človekoljubne akcije Sprevod z baklami, katere namen je zbrati denar za gradnjo stavbe za bolnike in njihove sorodnike, ki se zdravijo za rakom v Avianu (Italija), se bo po sedanjih prijavah sodeč udeležilo več tisoč ljudi. Pohod z baklami, ki ga organizirata obe mesti v sodelovanju s kulturnimi, človekoljubnimi, sportno-rekre-acijskimi šolskimi in cerkvenimi ustanovami ter prostovoljnimi društvi, bo v nedeljo ob 17. uri. Pohod bo dolg približno štiri kilometre. Start bo na Travniku v Gorici, na Erjavčevi cesti (za prehod zadostuje prijavni kartonček) bodo udeleženci prišli v našo državo, se nato ustavili pred novogoriško občino, kjer bosta oba župana nagovorila udeležence, pozdravnima govoroma pa bo sledil kulturni program. Nato se bodo pohodniki mimo Kostanjevice nad Novo Gorico in mejnega prehoda na Pristavi (Rafut) vrnili v Italijo. Na novogoriških osnovnih šolah so brezplačno razdelili približno 1750 kartončkov, tisoč pa so jih razdelili človekoljubnim, športnim in drugim organizacijam. V akciji sodeluje tudi podjetje Hit, ki je novogoriškim osnovnošolcem s svojim prispevkom omogočilo udeležbo na pohodu. Na italijanski strani se je število prijavljencev že povzpelo nad pet tisoč. (V. C.) PORTOROŽ / DROGA NOVA GORICA / AVTOCESTA Zaključili so prvo fazo lastninjenja Vpisani certifikati so za tretjino presegli razpisano število delnic Najbolj primerna je vipavska različica Študija o treh različicah avtocestne povezave z Italijo Prometni strokovnjaki z Ljubljanskega urbanističnega zavoda so na skupnem sestanku primorskih poslancev in županov primorskih občin v soboto v Novi Gorici predstavili dognanja primerjalne študije o treh različicah avtocestne povezave nase zahodne meje z Italijo pri Vrtojbi. Gre za takoi-menovano eolsko, vipavsko in krasko različico. Po mnenju strokovnjakov je najbolj primerna vipavska. Podjetje Droga je v procesu lastninskega preoblikovanja začelo z javno prodajo delnic sredi oktobra. Odziv je bil kar presenetljiv, saj je vrednost vpisanih certifikatov presegla razpisano Število delnic v prodaji za 35,2 odstotka. S tem se je cena delnice, ki je bila nastavljena na 10 tisoč tolarjev zvišala za 30 odstotkov in zdaj znaša 12.546 tolarjev. Državljani Slovenije so odkupih 99.733 delnic in so zdaj lastniki 35,27 odstotka premoženja podjetja. Z mtemo razdelitvijo so odkupili 47.739 delnic, kar je 17,59-odstotni delež premoženja. Angleško podjetje E.D & Man Coffee Ltd, id je solastnik Droge že dve leti, ima 33.437 delnic, to je 17,68 odstotka osnovnega kapitala. Sklad za razvoj RS ima 44.993 delnic -17,68 odsto- tkov kapitala, Slovenski odškodninski sklad in Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa imata vsak po 24.933 delnic oziroma 8,81 odstotka vrednosti podjetja. Droga Portorož je agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo že poslala prošnjo za soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register. Soglasje bo predvidoma dobila prihodnji mesec. Po vpisu pa bo podjetje v roku šestih mesecev pridobilo tudi soglasje za madno kotizacijo na borzi. Tedaj bo seveda del novih solastnikov svoje delnice spremenilo v gotovino, nekateri pa bodo verjetno kupili Se kakšno dodatno. Za letošnje leto podjetje načrtuje 5 milijonov nemških mark bruto dobička. Boris Vuk Ugodne ocene ji strokovnjaki dajejo tudi z vidika vplivov na kulturno in naravno okolje. Pac pa vipavska različica od vseh treh predlaganih najbolj posega na kmetijska zemljišča. Z vidika ekstenzivne urbanizacije je tudi najbolj primerna prometnica po dolini, ker poteka po že naseljenem prostoru. Nova urbanizacija, ki jo bo prinesla avtocesta, se bo tako razvila v že urbaniziranem okolju in jo bo moc učinkoviteje nadzorovati. Ostali različici namreč potekata po slabo naseljenem prostoru in lahko vzpodbu- dita urbanizacijo v nezaželeni smeri. Vipavska različica je tudi cenovno najbolj ugodna, saj bi stala 123 milijonov ameriških dolarjev, dnevni promet pa bi bil v povprečju 11700 vozU. Colska različica bi ustrezala pravzaprav le zahtevi po najkrajših in direktnih mednarodnih povezavah Slovenije z evropskim avtocestnim omrežjem. Njena prednost pa je minimalna, saj je krajša od vipavske le za 20 kilometrov, upoštevajoč vzpone pa Se za nadalj-nih osem kilometrov, kar pomeni celo manj kot 10 minut Časovnega prihranka. Za slovenske razmere je ta sicer opazen, za potovanje na primer do Rima ah Pariza pa je nepomemben. Poleg tega bi colska cesta pritegnila zelo malo prometa (po ocenah strokovnjakov 5 tisoč vozil na dan), bila pa bi najdražja med vsemi tremi (skupaj z dodatnimi stroški za posodobitev navezave Ajdovščine na AC v Razdrtem bi potrebovali skoraj 340 milijonov ameriških dolarjev). Nekaj podobnega velja tudi za krasko različico. Ta bi bila najdaljša (105 kilometrov med Gorico in Ljubljano) in tudi primemo draga. Vipavska dolina bi bila tudi v tem primeru izvzeta iz osrednjih prometnih tokov. Po njej naj bi se dnevno ne peljalo vec kot 5500 avtomobilov. Vojko Cuder POSTOJNA / HOTELI IN TURIZEM Zastavili so si precej ambiciozen načrt nočitev V postojnskem podjetju HOT, hoteli-turizem d.o.o., so za minulo leto predvidevali približno 40 tisoč nočitev, kar je skoraj še enkrat toliko kot v letu 1993. Te njihove napovedi pa se niso uresničile, saj je v hotelih in kampu Pivka jama do konca leta prenočilo le 33 tisoč turistov oziroma 38 odstotkov veC kot leto poprej. Kar 82 odstotkov vseh nočitev pa so opravili tuji turisti. Po tako visokem deležu tujih nočitev je Postojna med redkimi, Ce ne že edini turistični kraj v Sloveniji. Med tujimi gosti so bili na prvem mestu Nemci, za njimi Italijani in Avstrijci. NajveC nočitev, skoraj tretjino, so turistični delavci zabeležili v avgustu. Med turistične objekte, ki so bili v lanskem letu najbolj zasedeni, Sodi zagotovo kamp Pivka jama s svojo zaokroženo turi-sticno-rekreacijsko ponudbo. Število nočitev v tem turističnem središču, ki je lani prejelo priznanje za najbolj urejen kamp v Sloveniji, se je v preteklem letu povzpelo kar za 138 odstotkov. V kampu nudijo raznovrstne rekreacijske možnosti: od tenisa, odbojke na mivki, košarke, kolesarstva, do bali- nanja, lokostrelstva in od lani tudi kopanje v odprtih bazenih. Sicer pa je v kampu sredi smrekovega gozda ob vhodu v Pivko in Cmo jamo prostora za okoli tisoč gostov, na voljo pa so še bungalov in štirje apartmaji. »Letošnji načrtovani plan nočitev smo si zastavili dokaj ambiciozno«, je povedal direktor HOT, hoteli-turizem Jerko Čehovin. Pričakujejo namreč, da bo v hotelih Jama, Kras, motelu Prete-us in kampu Pivka jama (penzion Erazem so lani prodali podjetju Zagops iz Trzina) prenočilo okoli 52 tisoC gostov, kar bi pomenilo 58 odstotkov vec nočitev kot lani. V HOT nameravajo letos speljati tudi eno naložbo. Gre za nova Športna igrišča, ki jih bodo zaceli graditi spomladi na mestu, kjer so zdaj dotrajani paviljoni motela Proteus. Te bodo podrli, tako da bo namesto sedanjih 500 ostalo Se 370 ležišč. V HOT se zavedajo, da je že skrajni Čas tudi za obnovo hotela Kras v srediSCu mesta, vendar bo odločitev o financiranju te naložbe in izgradnje diskoteke v Proteusu prišla na vrsto Sele po končanem procesu lastninjenja. Mateja Godejša Po kitajsko POSTOJNA - V restavraciji Jadran v srediSCu mesta je od sobote odprta kitajska kuhinja, kjer vam vsak dan razen ob ponedeljkih postrežejo s petindvajsetimi različnimi kitajskimi jedmi in kitajskim Čajem. Kitajske specialitete pripravlja kuharski mojster Lu Chang Ping, ki prihaja s Kitajske. Kot nam je povedal vodja restavracije Jadran, Edo Godnič, so cene kitajskih jedi povsem primerljive ali celo nižje od cen ostalih jedi, ki jih sicer ponujajo v restavraciji. Gostje, ki so kuhinjo že obiskali, so bili nad hrano navdušeni. (M. G.) SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 RAI 1 RETE 4 Sl Koper OtO Hrvaška 1 Video strani Zimska tekmovanja, 14/26 del francoska risane serije Windsorski, pon. 1/4 dela dokumentarne nadaljevanke Iz življenja za življenje, pon. Slovenija - kako v Evropo Na Štirih kolesih, pon. 2/12 dela ameriške dokumerntarne serije Slovenski magazin, pon. Poročila Video strani (Ne)znani oder, pon. Živeti in umreti na Porterhousu, pon. 4., zadnjega dela angleške nadaljevanke Slovenci v zamejstvu Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik Otroški program Male sive celice, kviz za SestoSolce RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, Sport Forum Film tedna: Sanje, japonski film Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, sport Žarišče Sova _ Eno leto v Provansi, 1/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 12/33 del ameriške nanizanke Video strani SLOVENIJA 2 KANALA Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta, vmes (10.00) dnevnik Film: Un bikini per Didi (kom., ZDA ’66), vmes (11.00) dnevnik Oddaja koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Kult. tednik Primissima Dok.: Kvarkov svet Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Kviz: II craciverbone Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in šport Film: Jona che visse nel-la bal ena (dram.. It. ’93, r. R. Faenza, i. J. Aubrey) Aktualno: I bambini ci guardano (vodi D: Raffai) Dnevnik Športna sreda: košarka Itabja-Stefanel Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE: Lombardski popotniki v Ameriki Video strani Euronetvs Glasbeni utrinek: Godalni kvartet Rokulus Zgodbe iz školjke Most, ponovitev 1/8 dela nizozemsko - belgijske nadaljevanke Videošpon, pon. Sova, ponovitev Z eno nogo v grobu, 6/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 11/33 del angleške nadaljevanke Velike knjige, 5/6 del ameriške nadaljevanke Podarim - dobim V vrtincu Športna sreda Ljubljana: PEP v košarki (M): Smelt Olimpija - Benfica, prenos Maribor: PPZ v odbojki (M): Bella Viola - Netas, posnetek Omizje: Cerkveni družbeni nauk Aliča, evropski kulturni magazin Video strani Video strani Spot tedna Na velikem platnu Luč svetlobe, ponovitev 342. dela ameriške nadaljevanke Rodeo, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Spot tedna CMT Spot tedna Na velikem platnu Male živali, ponovitev oddaje o hišnih ljubljencih Upravljanje, ponovitev 13. dela dokumentarne nanizanke o managementu Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti Divje palme, pon. 1. dela ameriške nanizanke Dogodivščine male koale, risanka Poročila Luč svetlobe, 343. del ameriške nadaljevanke Benny Hill, 20. del angleške humoristične nanizanke Dance Session, oddaja o plesu Poročila Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo Album show, glasbena oddaja Krik, pobnovitev oddaje o stilu Spot tedna Na velikem platnu CMT Video strani RAI 2 ^ RAI 3 SM™ M MTV (62. kanal) MMTV shop, televizijska prodaja Živa scena, ponovitev Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, o dogodkih okoli nas Molly And Lavvless John, film Karte pripovedujejo, vedeževanje iz kart MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche Welle Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Odd. DSE: Španščina, Sapere, Filozofija, Sola in kultura, Fantastica eta, Euronevvs, itd. DSE: Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik 25 Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Športno popoldne: IP v hokeju na ledu DSE Odprta šola, Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik in vreme Aktualno: Speciale 3 Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Blob Nan.: Tre cuori in affitto, Euronevvs - tv novice 7.30 Jeffersonov! Aktualnosti, tedenska ru- Nad.: Diritto di nascere, brika 8.30 Pantanal Rhythm & News, vodi Variete: Buona giornata, Andrea F. vmmes 9.05 nad. Guada- V ospredju, avtor Bruno lupe, 9.40 Manuela, Agrimi 10.30 Catene d’amore, Slovenski program 11.35 Febbre d’amore, Studio 2, mineštra 12.30 Lasciati amare, Primorska kronika vmes (11.30) TG4 Tv dnevnik Dnevnik Tečaj angleškega jezika, Rubrika o lepoti »Photo Finish« Nad.: Sentieri, 15.05 Euronevvs Cuore selvaggio, 16.10 La »Bersaglio«, v studiu Ta- donna del mistero tiana Juratovec Aktualno: Perdonami, LeteCi zdravniki, tv nani- 18.00 Funari News, vmes zanka (19.00) dnevnik Tv dnevnik Film: E’ arrivato mio fra- Košarka - Euro klub: tello (kom., It. '85) Smelt Olimpija - Benfica Film: Il delitto della signora Allerson (dram.. Lisbona ZDa '62, i. S. Hayward), vmes (23.45) dnevnik CANALE 5 Euronevvs Oddaja za najmlajše Quante storie! Nan.: Doogie Hovvser, 8.20 Lassie, 8.45 Družina Drombush Nad.:T3eautiful TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta Sport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: La legge di Bird Dnevnik in šport Film: Missus (dram., It-Fr.-Nem. '94, i. H. Griem, V. Spanezack, 2. del) Film: Ecco noi per esem-pio (kom., It. '77, r. S. Corbucci, i. A. Celenta-no, R. Pozzetto, B. Bach) Dnevnik in vreme Pregled tiska Nan.: Soko 5113 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film: Madre a tutti i costi (ddram., ZDA '93, i. K. Jackson, L. Loughlin) Aktualno: Braccio di fer-ro (vodi E. Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 ITALIA 1 # TELE 4 MONTECARLO Dobro jutro Poročila Šolski program: Dober dan, učenci Literarno vprašanje: Mo-liere Glasba: Zoltan Kodaly, sonata op. 8 Slikarstvo: Slava Raškaj Narnijske kronike, 17/18 del serije Poročila Cesarica, 74/211 del nadaljevanke Očka, ameriški film iz leta 1987, po romanu Daniele Steel Glasba, pon. Uvod v ikonologijo: Iz sodobnega življenja Literarno vprašanje: Mo-liere Nekaj važnega Kako je kaj nastalo Ko vprašam odrasle Prvič, 3/6 del nanizanke Poročila Učimo se o Hrvaški Pazi, steklo! Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 914. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1, vreme Sport Iz strankarskega življenje V velikem planu Slika na sliko Poročila Sanje brez meja (DMSF Avstrija 1 Sfil Otroški variete Nanizanke I Odprti studio jjjj Fatti e misfatti, 12.40 ~J Sport studio I5j Otroški variete J Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II principe di Bel Air, 18.10 O filmu Star-gate, 18.45 Village, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme, 19.50 Spori studio Variete: Karaoke Film: In amore nessuno e perfetto (kom., ZDa ’89) Fatti e misfatti Nan.: Quelli della speciale - Fate il vostro giioco Italia 1 šport [M 19.30, 22.10, 24.00 Do-I godki in odmevi gjjjljl Nadaljevanka I Nanizanka 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Lydia (kom., ’41) Film: Omicidio in bianco e nero (’90, i. R. Crenna) Variete: Tappeto volante Časa: Cosa? Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. E Živalski vrt, pon. Posejdonova pustolovšči- na, pon. filma Zunanjepolitično poroči- OlO Hrvaška 2 lo, pon. Cas v sliki Mi, pon. Tv-koledar Pravica do ljubezni Leta slave, ponovitev 1/3 Ordinacija Biilovvbogen dela nanizanke Pogledi od strani V iskanju pustološčin, Otroški program ponovitev 7/9 del doku- Smrkci mentarne nadaljevanke Artefbc [HE Risanka Mini čas v sliki rop! Dnevnik VVurlitzer Vreme Cas v sliki Spori Naš učitelj dr. Specht Cheers, 1/44 del ameri- Vražje seme ške humoristične nani- Naš hrupni dom zanke Cas v sliki, vreme Leta slave, 2/3 del nani- Spori zanke Ujeto srce, ameriški film. Cheb, francosko - alžirski 1992 film, 1991 Pogledi od strani Igrajo: Mourad Bounass, Druga žrtev, ameriški Nozka Khovradra in dru- film, 1981 gi; režija: Rachid Boucha- Cas v sliki reb Bodala v Kasbahu, angleški vohunsko - pusto- Video strani lovski film, 1965 Video strani Madžarska ^ ™ Avstrija 2 Sončni vzhod Tisoč mojstrovin Sro Cez dan, Tenis: Australian Open, Igra, serija iz Melbourna O Cern pričajo mrtvi, kra- Lipova ulica tki film Pod enim pogojem UM Mejno mesto, serija Ljudje iz St. Benedikta, Opoldanski zvon 7. del Posel Moč strasti Borza j® Poklici 12$ Koliko je vreden podeže- Zemlja in ljudje lan, studio Szeged Mi Nemščina m Vseh devet kijev Zgodovina za šolarje »S Avstrija danes Dnevnik Cas v sliki, vreme Očividec Aro Kultura Gospodična, serija Argumenti Vklopi, za otroke Piramide - nebesa na ze- Spominjaj se ... mlji? Posel Večerni studio Maček v Žaklju, kviz Alergični na 20. stoletje. Pravljica dokumentarni film Muza, novice iz kulture Spori Dnevnik, telešport Hello Austria, Hello Vi- Vstajenje v Makucu, film enna Dnevi obleganja Budim- Molčeča usta, francoski pešte, 26.12/44 - 13.2/45 film, 1983 Petek, francoska serija Video strani [ilill? Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1_____ ENO LETO V PROVANCI, angleška nanizanka 22.55 Scenarij: Michael Sadler po istoimenski prozi Petra Mayla Režija: David Tucker Glasba: Carl Davis Montaža: Chris Wimble Fotografija: Nigel Walters Igrajo: John Thaw, Lindsay Duncan, Jean-Pierre Delage, Marc Estrada, Alfred Molina in drugi Angleška nanizanka Eno leto v Provanci je nastala po istoimenskem potopisu, v katerem je njegov avtor Peter Mayle opisal svoja doživetja. Z ženo sta pustila službi v večno sivem Londonu in se preselila v Provanco. Njuno novo življenje se je začelo zelo »naporno«, z gurmanskim kosilom v lokalni restavraciji namreč, katere lastnik je nepopustljivo vztrajal, da njegova gosta okusita celotno paleto njegove oziroma francoske kuhinje. Skratka, začetek novega leta in njunega življenja v Provanci je bil grandiozen, toda že naslednjega dne je Provanca pokazala povsem drugačen obraz, kakršnega ni moč nikoli videti v brošurah turističnih agencij in o kakršnem zakonca Mayle nista nikoli sanjala. Zapihal je mistral. Za nameček je zmrznila voda v ceveh in da je bila mera polna, se vodoinštalaterju sploh ni mudilo. Romantike je iz trenutka v trenutek vse manj, na njeno mesto pa stopajo vsakdanje težave, ki jih nikoli ne manjka. Tako imata zakonca Mayle precejšnje težave pri sporazumevanju z domačini. Njihova angleščina je zelo skromna, njuna francoščina pa zelo hrapava. Seveda pa težave s sporazumevanjem še ne pomenijo, da se zakonca Mayle ne vživita v vsakdanji utrip provansalske vasice, saj v neki epizodi celo "rešujeta" kvaliteto vaškega kruha. Novo življenje je skratka daleč od miru, idile, o kateri sta sanjarila zakonca Mayle. Včasih se zdi povsem neverjetno, da bo Peter Mayle napisal toliko želeno knjigo. Res ni napisal hollywoodske uspešnice, napisal pa je potopis Eno leto v Provaci, ki so ga prevedli v kar sedemnajst jezikov. Tudi po potopisu posneta nanizanka je hvalnica življenju v Provanci. Vsaka izmed dvanajstih epizod prikazuje en mesec v letu, ki sta ga zakonca Mayle preživela v Provanci. Vlogo Petra Mayla je odigrat John Thaw, ki ga gledalke in gledalci Sove poznajo kot inšpektorja Morsa, vlogo njegove soproge Anne pa je odigrala Lindsay Duncan, ki se bo domačim gledalkam in gledalcem kmalu predstavila še z naslo-__yno vlogo v nadaljevanki Žena vaškega župnika. TV SLOVENIJA 2 19.15 V VRTINCU, oddaja o filmu Po dolgem času v naše kinematografe prihaja nov slovenski film. V mislih imamo izdelek Andreja Mlakarja z naslovom HALGATO. Za imenom glavnega junaka se skriva doživet opis ciganskega življenja, kot ga je v knjigi Namesto koga roža cveti prikazal Feri Lainšček, koscenarist filma. Halgafa vam bomo predstavili v rubriki Izbrali smo za vas. Bolj lahkotna tema pa vas pričakuje v Zadetku v polno, kjer bomo spoznavali novo komedijo Ivana Reitmana. V filmu JUNIOR ZANOSI - da, prav sfe prebrali - pričakuje otročička nihče drug kot Arnold Schv/arzenegger. V težkih trenutkih nosečnosti pa mu stojita ob stra- • TV SLOVENIJA 2 22.30 OMIZJE, Cerkveni družbeni nauk Ali naj ima Cerkev tako kot druge ustanove svoja sredstva za svojo dejavnost in enakovredno vstopi v javni prostor ali pa naj ostaja na obrobju družbe? Kakšen naj bo novi dogovor med Cerkvijo in družbo? Kakšna njena vloga v izobraževanju in kakšen odnos do aktualnih družbenih vprašanj? Na ta vprašanja bodo odgovarjali eminentni predstavniki Cerkve in laične javnosti, med drugimi publicistka Draga Ahačič, dr. Darko Štrajn in dr. Borut Košir ter dr. Ivan Štuhec. A KANAL_______________20.00 BENNV HILL, angleška humoristična serija Tokrat vas bo Benny ogrel kot zvezdnik romunske državne televizije. Nato bomo spremljali tajnega agenta Surovnika v boju z nevarnim vohunskim parom neke vzhodne velesile: samo on v&, da je to Rusija! Sledijo novi nepredvidljivi zapleti v snemalnem studiju in intimni televizijski intervju s filmskim zvezdnikom, za slovo pa še gan-. Ijiva drama o ljubezenskem frikotniku.______________ RADIO SLOVENIJA 3 16.45 ŽIVLJENJE KOT IZZIV, kontaktna oddaja Vse, kar se človeku zgodi, je človeško, vsako še tako hudo osebno doživetje je del obče človeške izkušnje, ki nas bogati in nas uči živeti. Zato so vse težave, na katere naletimo, izziv za našo duševno in socialno trdnost, ki si jo lahko tudi pridobimo. Odtod naslov oddaje, ki bo na sporedu vsako sredo popoldne in v kateri bo tokrat dr. Jože Ramovš kot učitelj antropohigijene pripovedoval o tem, kaj lahko naredi človek sam za ohranjanje lastnega duševnega ravnovesja, saj je »življenje najcenejši učitelj - kdor se slabo uči, pa ga to drago stane«. Oddaje pripravlja Julka Vahen. TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.20 Naše sanje so iz dna srca Sanje, japonsko-ameriški film, 1990 Scenarij in režija: Akira Kurosatva Fotografija: Takao Saito, Mahuro Ueda Glasba: Shinichio Dcebe Igrajo: Akira Tereo, Mit-suko Baisho, Toshihiko Nakano, Mitsunori Isaki, Mie Suzuki, Mieko Harada, Masayuki Yui, Shu Nakai-ma, Sakae Kimura, Yoshihata Zushi Takrat že 80-letni sloviti japonski filmski umetnik Akira Kurosavva je mislil, da s filmom Sanje zaključuje svojo filmsko ustvarjalnost. V omnibusu Sanje je zaokrožal svoj filmski, umetnski in ustvarjalni testament, v katerem je našel spravo s svetom in s svojo velikokrat nemirno ustvarjalnostjo. Kurosavva je zaslovel že davnega leta 1950, ko je svetu predstavil sloviti Raša-mon. Nagradili so ga v Cannesu in z njim je odprl mo- žnosti za prodor japonskega filma v svetovno filmsko areno. Spisek njegovih filmov je impozanten, od njegovega debija s filmom Sanshiro Sugata, preko Idiota, Sedmih samurajev, Yojimba, Dodeskadena, pa do filmov Ran in naposled filma Sanje. Film Sanje sestavlja osem samostojnih zgodb, ki se tematsko raztezajo od otrštva (Sončni žarki skozi dež) pa do smrti (Vas mlinov na vodi). V osmih zgodbah Akira Kurosavva razgrinja svoje poglede na življenje, probleme civilizacije, ki so povezani z ekologijo, in na Človekov konec, na smrt, ki tokrat za Kurosavvo ni nekaj grozljivega, temveč harmonično zaključevanje, iztekanje polnega življenja. Ob svojem filmu je Kurosavva povedal, da verjame, da sanje nastajajo v neo- bremenjenem delu človekovih možganov in uveljavljajo človekovo željo, ki se skriva na dnu njegovega srca. Sanje so nenavaden fenomen, ki se skorajda ne more uresničiti v realnosti, pa vendar ima sanjač občutek, da se mu sanje resnično dogodijo. To je zaradi tega, ker so sanje plod Ciste in iskrene Človekove želje. Človek je v sanjah genialen, ne pozna strahu in je prepoln poguma. To je bilo vodilo ob nastajanju osmih sanjskih zgodb, ki vsaka po svoje pripoveduje o svetu, kot ga je živel in doživljal Kurosavva. Kurosavvi je bilo dovoljeno sanjati, prepričan je bil, da so sanje njegov zares zadnji film. Pa si veliki mojster ni mogel kaj, za Sanjami je posnel še en celovečerni film, s katerim pa je žal dokazal, da so bile Sanje zares njegov labodji spev. MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 Soul On MTV; 13.00 Greotesf Hits; 14.00 Popoldanski Mix; 16.30 Coca Cola Report; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Slop; 20.00 Greatest Hits; 21,00 Real VVorld 2; 22.30 Beavis & Bufthead; 01.30 The End? SKVONE 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Heroes; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbuster; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Intiuders; 23.00 Star Trek PRO 7 05.10 Ponovitve; 11.30 Moško gospodinjstvo; 12.00 Agentka s srcem, serija; 13,00 Chariiejevi angelčki, serija; 15.00 Co!byjevi; 16.00 Hišica v preriji; 16.55 Risanke; 18.25 Rock' n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Brisco Country; 21.10 Renegade - tov brez milosti, serija; 23.00 Nočna mora Tobea Hooperja; 00.45 Poročila PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 14.45 Femgully - zadnji deževni gozd, ameriška risanka; 16.00 Vrnitev v Medicine River, kanadska tragikomedija; 17.50 Prosti pad, am. triler; 19.40 Premiere; 20.15 Easy Rider, ameriški film, 1969; 22.00 Med prijatelji, ameriška drama, 1993 SATI 07.30 Ponovitve serij; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifOinijskim soncem; 13.30 Fal-con Crest; 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.155port; 19.30 Kolo sreče; 20.15 K6-nig, nem. serija; 21.15 Hunter; 23.00 ... in pravljica za vse, ameriška drama, 1978 EUROSPORT 08.30 Atletika; 09.30 Euroski; 10.30 Eurofun; 12.00 Rally; 11.00 Tenis, prenos prvenstva Australian Open, iz Melbourna; 19.30 Športna poročila; 20.00 Boks; 23.00 Motorji; 00.00 Jahanje; 01.00 Športna poročila RTL 09.05 Ponovitve; 12,00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, ameriška serija; 17,00 Jeopardy; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Vbod v srce, nemška drama; 22.15 Štern TV, magazin; 23.15 Gottsc-haik- Late Night Show; 00.00 Poročila; 00.30 Nočni program RTL 2 05.55 -17,30 Ponovitve; 17.30 Zorro, serija; 18.00 Umik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.00 21, Jump Street, 8.del; 20.00 Paočila; 20.15 Družina na begu, ameriška kriminalka, 1980; 22.00 VVrestling; 23.00 Hartey Davidson 344, ameriški film SKY MOVIES 15.00 Columbo; 17.00 Switchlng Porente; 19.00 Over The Hill; 21.00 Ouarantine, ameriški futuristični triler; 23.00 The Liaris Club, am. triler 1994 MOVIE GHANNEL 11.00 A Prize Of Gold; 13.00 The Happy Thives; 15.00 One Deslre; 17.00 4 D Special Agente; 18.55 The Polar Bear King; 21.00 This Is My Life; 22.45 Scent Of A VVoman FILMNET + 16.05 K-TV; 18.00 Tota le Heros; 19.50 Pregled programa; 20.00 Ami1yville 93; A New Generati-on; 21.30 E' News SUPER CHANNEL 14.00 Kolo denarja; 17,30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes, novice; 19.00 Poročila; 19.30 Golf; 20.30 Dafeline, magazin; 21.30 Inside Editi-on; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Res osebno, talk show CNN 06.00 - 23.00 VVorld News; 07.30 MoneyLine; 11.30 VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorld Sport Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne Informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Med arijo in zborom; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne novice; 8.50 Prireditve; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 13.00 SP v smučarskih skokih; 15.30 • Dogodki in odmevi; 16.15 Moda; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz na 2. pr. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.00 Koncerti; 20.00 Pota naše glasbe; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napovednik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Informacije, prireditve; 9.45 Na rešetu - odgovori; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; \18.00 Mix magazine; 18.45 Nattivita;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1 .(XI Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.20 Telefoni na temo; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Moda; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Moda;15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kviz; 17.00 Gremo v primadono; 19.30 do 24.00 Večerni pr. - Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 102. Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije &. Napovedi + Fotopanika; 17.00 Jazzarije; 19.00 TB: Black Crovves; 20,00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonal-ni kabaret; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar In Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r, M. Sosič); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ: MPZ Igo Gruden; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10: Mi in glasba: Trieste Prima 1994; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Društva se predstavljajo; 21.05-22.00 Kako poslušati glasbo?. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Ivaniševič, Becker in Sabalinijeva med gledalci že po prvem krogu Hrvata je premagal Nemec Uwe Steeb, Beckerja pa je na tribune poslal Patrick McEnroe - Pri ženskah poleg Argentinke izpadli še dve nosilki Goran Ivaniševič (levo) in Boris Becker sta že med gledalci (Jelefoto AP) NOVICE Lotus se umika iz formule ena LONDON (Reuter) - Britansko moštvo Lotus se umika iz tekmovanja za svetovno prvenstvo formule ena, saj niso uspeli zbrati dovolj denarja, ki bi jim omogočil nastop na vseh 16. dirkah. Moštvo je 8. decembra 1994 do konca leta odpustilo vse delavce, da bi prihranili vsaj nekaj denarja, dokler se ne bi našel pokrovitelj. 3. januarja so rok podaljšali do 16., potem pa so sporočili, da zapuščajo formulo. Lotus je leta 1958 ustanovil pokojni Colin Chap-man in do letos moštvo ni izpustilo niti eno dirkalno sezono. Tudi uspehov jim ni manjkalo, saj so osvojili šest naslovov med vozniki in en naslov svetovnih prvakov med konstruktorji. Futre ostaja v Reggiani REGGIO EMILI A (STA/AP) - Po dolgotrajnih pregovarjanjih se je italijanski nogometni prvoligaš Reggiana odločil zadržati portugalskega reprezentanta Paola Futreja, ki že nekaj časa ne igra zaradi poškodbe desnega kolena. Reggiana je trenutno predzadnja na lestvici italijanske prve lige, Futre pa je njen član od novembra 1993 leta. Podpisal je triletno pogodbo, vendar je doslej za Reggiano odigral le tri tri tekme. Pred prihodom v Italijo je Futre uspešno igral pri Portu, Benfici, madridskem Atleticu in Marseillu. Bickel na Japonskem ŽENEVA (STA/AP) - Švicarski nogometni reprezentant, enaintridesetletni Thomas Bickel, ki je v zadnjih letih nastopal v Grasshopperu iz Ziiricha, je podpisal dveletno pogodbo z japonskim klubom Visselom iz Kobeja. Odškodnina je znašala 520.000 dolarjev, koliko pa bo Bickel zaslužil še ni znano. Tudi Bebeto se vrača v Brazilijo LA CORUNA (STA/AFP) - Brazilski nogometni reprezentančni napadalec Bebeto, ki že nekaj let brani barve španskega prvoligaša Deportiva iz La Corune, se bo tako kot njegov še bolj slavni rojak Romario vrnil v domovino, kjer bo nadaljeval kariero. Podpredsednik nogometnega kluba Vasco da Gama Eurico Miranda je sporočil, da bo Bebeto zaigral za njegov klub. Moštvu se bo pridružil konec junija, to pomeni po končanem španskem prvenstvu. Po besedah Eurica Mirande bo Debetov prestop stal 2.5 milijona ameriških dolarjev. Dinamo iz Bukarešte zamenjal predsednika in trenerja BUKAREŠTA (STA/Hina) - Romunski nogometni prvoligaš Dinamo iz Bukurešte, kateremu v letošnjem prvenstvu ne cvetijo rože, je objavil, da je v ponedeljek dobil novega predsednika kluba in novega trenerja prvega moštva. Comel Dinu je zamenjal dosedanjega predsednika Vasila Anghela, ki je odstopil že minuli teden, na mesto trenerja pa je postavljen Remus Vlad. Pred tem je Dinamo treniral Ion Moldovan. Dinu je bil svojčas igralec Dinama, kariero pa je po 17 letih igranja v tem klubu končal leta 1983. Vlad je bil doslej trener drugoligaškega moštva Corvinula iz Hunedoare. MELBOURNE - Nemec Carl Uwe Steeb je v nadaljevanju 1. kroga Odprtega teniškega prvenstva Avstralije, prvega letošnjega Grand Siam turnirja, v Melbournu (nagradni sklad 6.2 milijona dolarjev) presenetljivo ugnal četrtega nosilca Hrvata Gorana Ivaniševiča z izidom 6:1, 7:6 (7:4) in 6:3. Dvakratni finalist VVimbledona Goran Ivaniševič, ki je po štirinajstdnevnem premoru zaradi poškodbe kolena spet zaigral, je po tekmi v svojem slogu izjavil: »Tako slabo v življenju še nisem igral. Noge so bile pretežke, vse sem zgrešil, skratka obupno. Bodite prepričani, danes me ni premagal Carl Uwe Steeb, ampak sem se premagal sam.« Se večje presenečenje pa je pripravil Patrick McEnroe, ki je 6:3, 6:4 in 7:6 (7:4) izločil tretjega nosilca Borisa Beckerja, ki je bil med glavnimi favoriti za končno zmago. Izpadel je tudi dvanajsti nosilec Švicar Marc Rosset, ki ga je premagal Andrea Gaudenzi. Italijan je bil zmage izredno vesel, še posebej, kot je sam dejal, ker se je pred srečanjem izredno slabo počutil. Tudi v ženski konkurenci je bilo nekaj presenečenj. Največje je nedvomno pripravila Američanka Marianne VVerdel, ki je s 6:4 in 6:4 izločila peto nosilko Garbrielo Sabati-ni. Ukrajinka Natalija Medvedjeva je s 4:6, 7:5 in 6:3 ugnala deveto nosilko Bolgarko Magdaleno Malejevo, medtem ko je vse boljša Romunka Irina Spirlea brez izgubljene igre v prvem in s 7:5 v drugem nizu premagala nosilko št. 16 Francozinjo Julie Halard. Rezultati: moški - 1. krog: Patrick Rafter (Avs) - Jakob Hlasek (Svi) 6:3, 1:6, 5:7, 7:6 (7:5), 6:3; Carl Uwe Steeb (Nem) - Goran Ivaniševič (Hrv, 4) 6:1, 7:6 (7:4), 6:3; Karel No-vaček (Ceš) - Bryan Shelton (ZDA) 6:3, 6:3, 7:6 (8:6); Mark VVoodforde (Avs) - Ar-naud Boetsch (Fra) 6:4, 7:5, 6:3; Andrea Gaudenzi (Ita) - Marc Rosset (Svi, 12) 6:7 (4:7), 6:4, 6:3, 6:4; Andre Agassi (ZDA, 2) - Grant Stafford (JAR) 6:2, 6:4, 6:2; Thomas Enqvist (Sve) - Paul Haarhuis (Niz) 6:2, 6:1, 6:1; Greg Rusedski (Kan) Alexander Volkov (Rus) 6:4, 6:2, 6:3; Ren-zo Furlan (Ita) - Ronald Agenor (Haiti) 7:6 (7:1), 6:2, 4:6, 7:5; Guy For-get (Fra) - Gilbert Schaller (Avt) 6:3, 7:6 (7:5), 6:3; Michael Chang (ZDA, 5) - Paul Kilderry (Avs) 6:2, 6:4, 5:7, 6:2; Jacco Eltingh (Niz) - Mats VVilander (Sve) 6:3, 7:6 (7:3), 6:4; Jevgenij Kafelnikov (Rus/10) - Brett Larkham (Avt) 6:3, 6:0, 6:1; ženske: Arantxa San-chez Vicario (Spa, 1) -Fang Li (Kit) 6:2, 6:0; Chanda Rubin (ZDA) -Kristine Radford (Avs) 6:1, 6:2; Dally Ran-driantefy (Mad) - Flo-rencia Lab at (Arg) 6:3, 7:6 (7:5); Natalija Medvedjeva (Ukr) - Magdalena Malejeva (Bol, 9) 4:6, 7:5, 6:3; Judith VViesner (Avt) - Rika Hiraki (Jap) 6:1, 6:7 (6:8), 6:0; Jevgenij a Manj okova (Rus) - Mercedes Paz (Arg) 7:5, 2:6, 6:4; Sarah Pitkovv-ski (Fra) - Hiromi Naga-no (Jap) 6:3, 6:3; Angelica Gavaldon (Meh) -Yvette Basting (Niz) 6:2, 6:0; Patty Fendick (ZDA) - Ann Grossman (ZDA) 6:1, 6:2; Zina Garrison Jackson (ZDA) - Kerry Anne Guse (Avs) 3:6, 6:2, 6:3; Irina Spirlea (Rom) - Julie Halard (Fra, 16) 6:0, 7:5; Marianne VVerdel (ZDA) - Gabriela Saba-tini (Arg) 6:4, 6:4; 2. krog: Laurence Cour-tois (Bel) - Katerina Kroupova (Ceš) 7:6 (7:2), 6:2. NBA / RAZPOLOŽENI STRELCI Utah Jazz igra kot po notah Chicago v krizi S povratkom Dina Radje Boston Celtics spet zmagujejo JAZZ GLASBA: V NBA prvenstvu, ki se s hitrimi koraki približuje polovici dolgega rednega dela (skupno 82 tekem), najboljše trenutke preživlja Utah Jazz, ki je v zadnjih 17 tekmah zmagal kar šestnajstkrat. Nič novega ni v tem, da sta najboljša posameznika Karl Malone in kralj asistenc John Stockton, ki bo v kratkem tudi prehitel Ma-gic Johnsona na prvem mestu »strežnikov« vseh časov. IZIDI - petek: Lakers -Golden State 115:104 (Van Exel in Ceballos po 24, Di-vac 16 točk in 12 skokov; T.Hardaway 22); Utah - Boston 95:93 (K.Malone 19; Brown 21, Radja 10 točk in 9 skokov v 32 minutah); Sacramento - Chicago 89:79 (Polynice 25; Kukoč 19 točk, 7 skokov in 8 asistenc v 38 minutah); Orlando - Atlanta 101:96 (A.Har-daway 26); New York -Milvvaukee 91:88 (Ewing 24; G.Robinson 24); Seattle - Clippers 108:101 (Sch- rempf 23); Houston - San Antonio 103:100 (Olajuvvon 47; D.Robinson 23); New Jersey - Philadelphia 110:101 (K.Ander-son 40; Barros 31); Wa-shington - Indiana 99:113 (Miller 31); Minnesota - Detroit 104:92 (Marshall in Laettner 25; Dumars 32). PIPPEN SI JE PREMISLIL: Scottie Pippen je vsaj zaenkrat ostal v Chicagu, da pa ozračje pri Bullsih ni pravo, potrjujejo zadnji skromni rezultati. Kukoč zaradi poškodbe rame ni igral. IZIDI - sobota: Charlotte - Chicago 96:85 (L.Johnson 22; Pippen 19); Clippers -Phoenbc 108:134 (Vaught 22; Majerle 22); Orlando -Philadelphia 91:70 (O’Neal 31); Nevv York - Utah 81:86 (Evving 22; K.Malone 21); Denver - Houston 118:104 (Rauf 36; Olajuvvon 41); Golden State - Cleveland 97:103* (Sprevvell 22; Hill 20) ; Indiana - Milvvaukee 95:97 (Smits 22; G.Robinson 21); Dallas - Miami 77:84 (Mashbum 17; VVillis 27); New Jersey - Minnesota 93:84 (Coleman 22; Ri- H pr ?Q) DOVOLJ IMAM, HVALA: Nuggetsi so povozili Rocketse, po prestižni zmagi pa je trener Denverja Dan Issell (eden izmed najboljših igralcev vseh časov) izjavil, da zapušča svoje mesto, ker je prenasičen s košarko. IZIDI - nedelja: Boston -Sacramento 98:97 (B.Grant 25, Radja 18 točk, 8 skokov in 6 blokad); Seattle - Portland 131:124 (Payton 29; Strički and 32, Drexler in G.Robinson po 30); San Antonio - Dallas 103:108 (D.Robinson 43; Jackson 37). DINO...SUPER: Zaradi poškodbe dlani je Dino Radja počival mesec dni, ob povratku pa nadaljuje z zelo uspešno igro (poprečno preko 18 točk na tekmo) in Celticsi spet zmagujejo (3 zmage v 4 tekmah). IZIDI - ponedeljek: Nevv york - Nevv Jersey 107:90 (Evving 32; Coleman 22); Lakers - Clippers 96:88 (Jones 23); VVashington - Chicago 109:101 (Cheaney 23; Pippen 21); Golden State -Denver 77:73 (T.Hardaway 21) ; Philadelphia - Detroit 110:116 (Barros 26; Dumars 35); Atlanta - Miami 99:95. Na Vzhodu še vedno vodi Orlando (29-7) pred Clevelandom (23-11), Charlot-tom (22-12), Nevv Yorkom (21-13) in Indiano (20-15), na Zahodu pa so vodilnemu Phoenmi (27-8) za petami Seattle (24-9), Utah (26-10), Lakers (22-11) in Houston (22-12). Vanja Jogan r NOGOMET / NOVI ARGENTINSKI SELEKTOR SPREMENIL VIDEZ REPREZENTANCE Prenovljena Argentina pod taktirko Passarelle BUENOS AIRES - Odšel je Diego Maradona, prišel je Daniel Passarella. Ali drugače povedano: odšel je prerok argentinskega nogometa zadnjih štirinajstih let, vrnil se je »caudillo« svetovnega naslova iz leta 1978. Passarella je namreč izginil z obzorja z vzhodom Maradonove zvezde, kajti med tema najmarkantnejši-ma osebnostima modernega argentinskega nogometa odnosi nikoli niso bili dobri. Daniel Passarella je bil imenovan za selektorja reprezentance takoj po svetovnem prvenstvu v ZDA. Ekipo, ki se je sicer izkazala z dopadljivo igro, je močno prenovil oziroma pomladil. Odšli so tisti, ki niso pristali na povelje »kratki lasje« (recimo Cannigia in v začetku tudi Batistuta) in taki, ki bi za bodoče programe težko prišli v poštev iz ana-grafskih razlogov (Ruggeri, Ba-sualdo, Sensini). Plod izbire je moštvo brez zvezdnikov. Nosilca igre bosta Redondo in Si- meone, ki sicer zelo uspešno igrata v Španiji, a se kljub temu morata šele dokončno uveljaviti. Steber obrambe je gotovo Chamot, ki je tačas ob Maldiniju bržkone najboljši in najmodernejši branilec na svetu. Na vrata pa trka kar precej mladih, ki bi radi vsaj delno posnemali dejanja »pibeja de oro«. 20-letni Ariel Ortega, med drugim strelec zmagovitega gola proti Jugoslaviji, je nekaj slave prav tako že okusil v ZDA, kjer je s svojim vrtoglavim preigravanjem »upijanil« marsikaterega nasprotnika. Povsem neznan je doslej bil napadalec Sebastian Ram-bert, medtem ko je na medcelinskem pokalu nase opozoril režiser Veleza Gustavo Basse-das. Toda ne glede na uspehe ali neuspehe so problemi argentinskega nogometa predvsem v nezanimanju gledalcev za domače prvenstvo. Kot drugod v Južni Ameriki so tudi v Argentini poskušali prebuditi gledalce na vse mogoče, tudi folklorne načine. Se najbolj preprost »gaucho« si ne bi mogel zamisliti neumnejše formule od tiste, ki je v veljavi zadnja štiri leta. V Evropi čudno zveni, da lahko izpade tudi prvak! Toda tako je: za izpad se namreč štejejo točke zadnjih dveh sezon oziroma štirih prvenstev, kajti prvi in povratni del sta ob Riu de la Plata vsak samostojno tekmovanje. Kdo je torej najboljši: Velez (zmagovalec »apertu-re«) ali River Plate, ki je osvojil »clausuro«? Toda take dileme so bile aktualne že od nekdaj. Prav tako dva naslova so podeljevali tudi v 60-ih in 70-ih letih, ko so za naslov »nacional« tekmovali vsi, za »metropolitano« pa samo klubi iz Buenos Airesa. Stvar bi bila pravzaprav manj napačna, če vemo, da je v prvi ligi iz glavnega mesta ali najbližje okolice trenutno kar štirinajst (od dvajsetih) moštev. Je pa zato manj verjetno, da se iz Gabriel Batistuta ostaja anonimnosti prebije kak nadarjen fantič, katerega edina smole je ta, da se je rodil v več tisoč kilometrov oddaljenih vasicah. Nekaj pa je na domači ravni le dobrega. Po Argentini in tudi Braziliji so nekoč pridno pustošili evropski klubi, ki pa se zdaj za vsaj količkaj dobrim blagom ozirajo predvsem po Afriki. Kljub temu, da zaključki niso dobri - seveda v primerjavi z evropskimi - je večina argentinskih nogometašev obsojena na igranje v domovini. (dk) KOŠARKA / DEVETO KOLO V »EUROCLUBU» NOVICE Scavolini proti kralju Sabonisu Smelt Olimpija v ljubljani z Benfico Peterka iz Resora bi se z zmago praktično že uvrstila v četrtfinalno fazo Ljubljančani so proti Portugalcem dosegli doslej edino zmago v gosteh ^italij Nosov bo igral važno vlogo pod košema (Foto A, P.) PESARO - Scavolini Pesaro - Real Madrid bo osrednja današnja tekma košarkarskega »euroclu-ba«. Ne le zato, ker moštvi skupaj s Panathinaiko-som vodita na začasni lestvici A skupine, ampak tudi zato, ker pomeni renomirano špansko moštvo povsod po Evropi veliko atrakcijo. Scavolini se bo na tem srečanju poskusil oddolžiti za gladek poraz (88:77), ki ga je doživel na prvi tekmi v Madridu, kjer se je Realu solidno upiral samo v prvem polčasu. »Kralj« Sa-bonis, ki je v minulem kolu dosegel proti ljubljanski Smelt Olimpiji trideset točk, bo bržkone tudi tokrat najnevarnejši mož Spancev, čeprav razpolaga Scavolini pod košem z dokaj masivnimi NOGOMET / GLEDE TEKME JUVENTUS - ROMA Evropska zveza si umiva roke »Stvar italijanske zveze« - Predsednik Rome Sensi miri navijače ŽENEVA - Po mnenju evropske nogometne zveze (UEFA) ima Roma malo možnosti, da bi dosegla ponovitev tekme z Juventusom zaradi tehnične napake stranskega sodnika. »Uefa se v podobnih primerih ni nikoh odločila za ponovitev srečanja,« je povedal tajnik disciplinskega oddelka Uefe Savič, ki je Se dodal, da je to, kar se je pripetilo Al-dairju pri izvajanju outa, izključno stvar italijanske nogometne zveze, saj se zaradi tekme italijanskega prvenstva klub nikakor ne more pritožiti na Uefo. »Pri nas sicer dopuščamo možnost, da se na tekmah, ki jih mi organiziramo, klubi v primeru tehnične napake lahko pritožijo. Toda zelo težko pritožbi ugodimo. Tako je letos Hibemians zahteval ponovitev srečanja z Dinamom iz Minska zaradi tehničnih nepravilnosti (dimenzije gola niso ustrezale predpisom), vendar smo zahtevo zavrnili,« je še povedal Savič. Glede konkretnega primera pa se po njegovem Roma nima kaj pritoževati, če stranski sodnik ne prizna svoje napake. Gol, ki ga je dosegel Ravanelli, pa je po njegovem povsem regularen, saj je bil dosežen potem, ko je po prekinitvi, med katero je bil morda Aldair tudi oviran, žoga prišla spet v igro. V zvezi s to tekmo pa je potrebno zabeležiti Se izjavo predsednika Rome Franca Sensija, ki je od navijačev zahteval, da javno ne manifestirajo proti nogometni zvezi in izjavil, da povsem zaupa v pravično odločitev pristojnih organov. Sensi je to izjavil potem, ko so nekatere privatne radijske postaje v Rimu pozvale navijače, naj uprizorijo »sit in« pred sedežem FIGC. igralci, začenši z Američanom Garretom. Trener Italijanov Valerio Bianchini veliko pričakuje tudi od mladih igralcev. Za Scavolini bi zmaga proti Realu bržkone že pomenila uvrstitev v četrtfinalno fazo tega pokala. Košarkarji Smelta Olimpije bodo drevi ob 20. uri v Hali Tivoli igrali proti portugalskemu prvaku Benfici iz Lizbone. Današnja tekmeca sta trenutno zadnji ekipi v polfinalni skupini A, Ljubljančani imajo 4 točke, Portugalci pa dve manj. Smelt Olimpija je Benfico premagala v Lizboni (84:81). Benfica, še lani eno od največjih presenečenj v Evropski ligi, se je prav po porazu doma z Ljubljančani »tiho« udala v usodo, zadnje mesto v skupini, prav to pa bo danes največja nevarnost za igralce iz Tivolija. Gostje znajo in zmorejo igrati zelo »umazano« košarko in zadevajo predvsem z zunanjih položajev. Smelt Olimpija je letos »teoretično« seveda boljša ekipa od Ben-fice, kar bi morala danes tudi potrditi. Trener Sergej Ravnikar se zaveda, da bo njegova »promocija« v Tivoliju vse prej kot lahka, saj občutljivi ljubljanski gledalci vedno zahtevajo vrhunsko igro, borbenost, in končno - zmago. Bolonjski Buckler bo igral jutri. V tekmi B skupine se bo doma pomeril s francoskim prvakom Limogesom, s katerim deli prvo mesto na lestvici. Bolonjcani so jutri favoriti. SPORED TEKEM PARI 9. KOLA Skupina A (danes): Smelt Olimpija - Benfica (ob 20. uri v dvorani Tivoli), Scavolini - Real Madrid (20.30), CSKA -PAOK (19); jutri: Mac-cabbi - Panathinaikos (20.45). Vrstni red: Scavolini, Real Madrid in Panathinaikos 12, CSKA in Mac-cabi 8, Paok 6, Smelt Olimpija 4, Benfica 2. Skupina B (vse tekme jutri): Gibona - 01ym-piakos (20.15), Buckler -Limoges (20.30), Efes Pil-sen - 7 UP Joventut (17.30), Barcelona - TSV Bayer 04 (20.30). Vrstni red: 01ym-piakos, Buckler, Limoges, Barcelona in Efes Pilsen 10, Bayer 8, Gibona 6, Joventut 0. Danes v Trstu Ifalija&bija (ženske) v priredbi Sgt Društvo Societa Ginnastica Triesti-na bo v svojem športnem centru v UL Ginnastica organiziralo zanimivi ženski košarkarski tekmi. Ob 16.30 se bo peterka gostitelja Crtrieste, ki nastopa v italijanski A2 ligi, pomerila z mladinsko reprezentanco Srbija. Ob 18. uri pa bo na vrsti sreča-snje med članskima vrstama Italije in Srbije, ki že nekaj dni skupaj trenirata v Trstu. ~f ODBOJKA h NAMIZNI TENIS / PROMOCIJSKE LIGE Noš prapor ugnal Tomano Danes spet NaS prapor - Tomana 3:1 (15:13, 13:15, 15:6,15:9) Odbojkarji Našega prapora so v tekmi 1. moške divizije brez večjih težav premagali Torriano. Izjema je bil le drugi niz, v katerem so si Goričani po nepotrebnem zapravili visoko vodstvo z 12:4. Trener Legiša je po prvi naredil še celo vrsto menjav, vendar je na igrišču zavldalala ne-složnost in gostje so nadoknadili ves zaostanek ter zmagah, toda v nadaljevanju niso bili več kos Našemu praporu. Posebno pohvalo za odlično igro v napadu zaslužita Gvido Kovic in Valentino Juretic. 2e drevi (ob 20.15) bo Nas prapor v Poljanu odigral tekmo 7. kola proti Conidoniju. Krasova dekleta končala z rednim delom Še boj za napredovanje Krasovi fantje imajo pred seboj še dve koli V deželnem promocijskem prvenstvu se je v nedeljo zaključila Zenska liga. Kras je v njej nastopal s tremi ekipami. Klubski derbi med ekipo Kras C in Kras B pa je odločal o porazdelitvi prvih dveh mest na prvenstveni lestvici v skupini A. Do tedaj sta obe ekipi imeli po štiri zmage. S prepričljivim 5:0 je prvo mesto zasedel Kras B v sestavi Jasmin Kralj, Martina Milič in Sardo Sara, zmaga pa je bila zgolj formalnega značaja, ker se bosta obe Krasovi ekipi potegovali za napredovanje v tretjo državno ligo. V razigravanju mest s prvo in drugouvrščeno ekipo iz skupine B bosta napredovali po dve ekipi. Kras B - Kras C 5:0 Martina Milič - Stubelj 2:1 (21:16,14:21, 21:17), Kralj - San tim 2:0 (21:15, 21:14), Milič/Kralj - Stubelj/Santini 21:19, 21:17, Martina Mihe - Santini 2:0 (21:19, 21:16), Kralj - Stubelj 2:1 (15:21, 21:15, 21:17). Postava Krasa A se je v teku prvenstva večkrat spreminjala (Irena Rustja, Monica Mosetti), največkrat in zadnjo prvenstveno tekmo proti Chiadinu pa je igral v sestavi Nataša Doglia (najmlajše) in Starc Sara (deklice). Tržačanke so mlado ekipo Krasa premagale s 5:0. Chia-dino si je z drugo zmago zagotovil tretje mesto, Kras A pa četrto. Kras A - Chiadino 0:5 Starc - Anastasi 0:2 (4:21, 5:21), Doglia - Hrovatin 1:2 (21:16, 10:21, 10:21), dvojice Starc, Doglia - Anastasi, Hrovatin 0:2 (14:21,10:21), Doglia - Anastasi 0:2 (12:21, 16:21), Starc - Hrovatin 0:2 (5:21,14:21). Krasovki Martina Milič (levo) in Jasmin Kralj (Foto Kroma) MoSka promocijska liga Fante ločita Se dva kroga do konca prvenstva v Dl ligi. V nedeljo je Krasova ekipa imela smolo. Dvoboj s Fincan-tierijem, ki so ga v prvem delu dobili s 5:2, so v povratnem delu izgubih s 3:5. V zelo izenačeni borbi je kar pet tekem terjalo dodatni tretji set in le v enem je imel srečnejšo roko Gorazd Mihe. Pet setov pa se je končalo na minimalni razliki. Ostah dve točki je za Kras osvojil Radini. vali obdržati drugo mesto na lestvici in vsekakor ne bodo opustih misli na napredovanje. Kras - Fincantieri 3:5 Santini - Norrito 0:2 (19:21, 19:21), Milič - Fafac 2:1 (10:21, 21:15, 21:18), Radini - Casson 2:0 (21:17, 21:17), Santini - Fafac 1:2 (14:21, 21:15, 9:21), Radini - Norrito 1:2 (22:24, 21:13,19:21), Milič - Casson 1:2 (16:21, 21:19, 12:21), Radini - Fafac 2:0 (21:11, 21:16), Radini - Casson 1:2 (11:21, 21:19,18:21). (J.J.) Oholi obtožuje Peteitiansla RIM - Furlanski motociklist, ki je na dirki od Grenade do Dakarja zasedel končno 3. mesto, se pritožuje, da so organizatorji pomagali zmagovalca, Francozu Stephaneu Peterhanslu. V nekem sinočnjem televizijskem intervjuju je dejal, da se je Peterhansel krat trikrat zatekel k nedovoljeni po-, : moči organizatorja: pri zamenjavi karterja motorja v Maroku in popravilu gume, o nekem tretjem posegu pa naj bi obstajali tudi TV posnetki. Orioli se tudi zavzema za prepoved uporabe satehtskega kompasa. »S tem priopomočkom se dirka dejansko spremeni v hitrostno preizkušnjo«, pravi Orioh. Baggio ne gre v Barcelono TURIN - Roberto Baggio je zanikal možnost, da bi se po končani sezoni preselil v Španijo k Barceloni. »Nihče me ni kontaktiral. Zelo bi bil počaščen, če bi se Barcelona res zanimala zame, toda moji načrti so zaenkrat drugačni«, je vest, ki jo je objavil dnevnik Corriere dello sport komentiral Baggio. Znanemu italijanskemu asu pogodba z Juventusom zapade ob koncu letošnje sezone, doslej pa se klub in nogometaš sploh Se nista začela pogovarjati o novi pogodbi. Juventuš namerava precej zmanjšati stroške. Kaže, da bi želel Baggia obdržati najmanj še za eno leto, a le pod pogojem, da sprejme manj ugodno pogodbo. Pri Parmi »proslavljali« dva milijona gledalcev PARMA - Odkar nastopa v nogometni A hgi, to je od sezone 1990/1991, si je Parmine tekme ogledalo že dva milijona gledalcev. V to Število so všete vse prvenstvene in pokalne tekme ter seveda imetniki abonmajskih izkaznic. Skupno je Parma s prodajo vstopnic in izkaznic v tem času zasluzila okrog 85 milijard lir. To res ni malo, če vemo, da premore stadion Tardini v Parmi le 28 tisoč gledalcev. Monzona so po smrti okradli BUENOS AIRES - Iz razbitin avtomobila, ki je 8. januarja letos zahteval življenje nekdanjega svetovnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji Carlosa Monzona, je nekdo, takoj po nesreči, izmaknil Monzonovo uro, zlato verižico in križec. Po pisanju argentinskega dnevnika El htoral je odvetnik Bemandez Varela, zastopnik Ahcie Fessie, ki je bila v prometni nesreči ranjena, že prijavil krajo. Monzonu je bila Se posebej pri srcu ura, ki mu jo je daroval Jean Claude Bouttier, francoski boksar, ki je Argentincu dvakrat zaman poskusil odvzeti naslov svetovnega prvaka. Crippe ni nihče ovadil Vodstvo protimafijskega policijskega oddelka v Neaplju je demantiralo vest, da je neki skesanec obtožil Masssima Crippo preprodaje mamil v času, ko je igral za Napoh. Preiskovalci imajo vsekakor na muhi več takratnih Napolijevih igralcev, posebej pa Se Diega Armando Maradono in njegovega me-nažerja Giullerma Coppola. Argentinske oblasti so že sporočile, da ni zadržkov za to, da bi Coppola kot priča nastopil pred italijanskimi sodniki. Coppola je izjavil, da se za obtožbami zoper Maradono skriva poskus Fife, da bi moralno diskvalificirala igralca,- ki namerava ustanoviti mednarodni sindikat nogometašev. Sisley proti Dancem Ta teden se bodo končale tekme osmine finala v evropskih odbojkarskih pokalih. Daytona iz Modene si je uvrstitev v nadaljnjo fazo zagotovila že prejšnji teden. Ffrvak Sisley bo drevi v Trevisu igral proti danskemu prvaku Holte If. Edil-cuoghi se bo v Ravenni pomeril z beloruskim Sput-nikom Vitebsk. V zveznem pokalu bo Cariparma danes igrala v Franciji proti Tourcoingu, milanski Tally pa se bo v Bergamu pomeril s Španskim Vi-gom. Zmaga Sabgeberja AOSTA - V drugem smuku za moški evropski pokal v alpskem smučanju v kraju La Thuile so se najbolje odrezali Avstrijci. Zmagal je Rainer Salzge-ber (1:50, 75) pred rojakom Andreasom Schiffe-rerjem (+0, 23), tretji pa je bil Italijan Maurizio Fel-ler (+0:45). Obvestila SK BRDINA organizira tečaj za baby ski team, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859. SK DEVIN prireja telovadbo v telovadnici Sole Marchesetti v Sesljanu vsak torek od 18.30 do 19.30 in petek od 17.00 do 18.30. Prevoz s klubskim kombijem. Informacije po telefonu 220423 (Stojan) SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. HOKEJ NA KOTALKAH Visok poraz poletovcev Za Breganze nastopali tudi prvoligaši - Zdaj z Bologno Polet - Breganze 2:12 (1:8) POLET: Stigli, Mari-nuzzi, Samo, Mojmir in Mitja Kokorovec, De Angelini, Rados, trener Fonda. V 2. kolu prvenstva C lige so Poletovi hokejisti utrpeli visok poraz proti moštvu Breganze, ki pa nastopa v tem prvenstvu izven konkurence, saj igra s hokejisti, ki nastopajo tudi v A ligi. Že sam izid zgovorno kaže, kolikšna je bila razlika med ekipama in že pravi podvig je, da je poletovcem uspelo doseči dva zadetka. Resnici na ljubo bi naše moštvo lahko izgubilo z manjšo razliko v golih, če bi bolj pazljivo igralo v obrambi. Poletovci bodo imeli v 3. kolu priložnost, da se oddolžijo za dosedanja dva poraza, saj bodo v soboto spet nastopili doma proti Bologni, ki je doslej zbrala eno točko. Vrstni red po 2. kolu: Breganze, Ferrara in San-drigo 4, Thiene 3, Bologna 1, Polet in Suzzara 0, Goriziana -1. KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO Z zmago nad Scogliettom je Cicibana končno zapustila zadnje mesto Jadra novi mladinci tokrat zmagali brez boja Cidbona Mingot - Scogliet-to 86:77 (38:33) CICIBONA: Giacomini 29 (7:8), Messini 30 (4:5), Verri 11 J3:4), Sartori, Kovač 13 (3:3), Lipovec 2, Korošic 1 (1:2); trener Jogan. PM: 18/22. SON: 16. 3T: Messini 2, Giacomini 1. SCOGLIETTO: L.Valentini 2, Ve ver 4, Verdecchia (0:2), Crisma (0:2), F.Valentini 13 (3:3), Bassanese 16 (4:8), Calci-na 18, Degrassi 2, Fonda 22 (5:6), Santin; trener Forza. PM: 12/21. SON: 21. 3T: Calcina 2. Sodnika: Kirchmayer in De Lucia (oba Ts) V tekmi »obupanih« so mladinci Cicibone povsem zasluženo premagali postavo Sco-gbetta, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala in s katero si je naša ekipa tudi delila zadnje mesto na lestvici. Belozeleni, ki so nastopili v okrnjeni postavi (brez poškodovanega Gregoriča in brez Colje ter Bude), so že v začetku povedli z 18:9, Calcina in Fonda pa sta poskrbela za delni izid 12:2 in Scoglietto je v 12. minuti prvič povedel z 21:20. Giacomini in Messini (vsak po 18 točk v prvem polčasu) pa sta spet zaigrala, kot znata in s trojko ob zvoku sirene je Cici-bona zaključila polčas s 5 točkami prednosti. V drugem delu sta si bih moštvi enakovredni vse do 30. minute (53:48), tedaj pa se je našim odprlo, razigrala pa sta se Marko Verri (11 točk v drugem polčasu) in zlasti mali Samo Kovač (na sliki) , ki je odigral svojo življenjsko tekmo. S strnjeno in učinkovito obrambo so cicibonaši povedb kar s 70:59 v 35. minuti, dve minuti pred koncem pa je prednost znašala že 16 točk. Gostje so z agresivno obrambo znižali zaostanek na 5 točk (82:77), Kovač pa je svojo super predstavo kronal z dvema prostima metoma in belozeleni so se lahko v letošnjem prvenstvu še drugič vesehh. (VJ) Jadran Tkb - Cervignanese 2:0 (bb) Jadranovci, sodniki in zapisničarji so zaman čakali na prihod nasprotnikov, ki bodo, ob porazu in globi (60.000 lir) tudi kaznovani z odvzemom točke na lestvici. KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Polet Metra kljub dobri igri na koncu tesno izgubil proti Momo Gio Za zmago bi potrebovali več prisebnosti in športne sreče Momo Gib - Polet Metra 67:65 (37:35) POLET METRA: Berdon 12 (6:6, -, 0:1), Bogateč 15 (5:7, 0:2, 5:6), Briščik 2 (1:3, -, -), Vremec 18 (6:10, 2:4, -), Pertot 14 (4:6, 2:8, -), Bajc (0:3, -, -), Lessizza 1 (0:2, 0:4, 1:2), Klanjšček 3 (1:3, -, 1:2), Dolhar, Doles; trener Vremec SON: 22; 50N: nihče; 3T: Vremec in Pertot po 2. Košarkarji Poleta Metre so v ponedeljek zapravili veliko priložnost, da bi z zmago nad solidnim nasprotnikom izboljšali upe za obstanek v promocijski ligi. Toda kljub dobri igri so morali na koncu priznati premoč ekipi Momo Gio, ki si je minimalno zmago zagotovila z dvema »breakoma« s po 10:0. Do prvega je prišlo takoj na začetku tekme, do drugega pa v sredini drugega polčasa. Poletovci so sicer z veliko prizadevnostjo zaostanek precej znižali, toda na koncu so bili za dve točki prekratki. Vsekakor pa so tokrat pokazali precej dobro igro, nasprotniku so bili velik del srečanja povsem enkaovredni, za zmago pa jim je manjkalo nekoliko več prisebnosti v odločilnih trenutkih in pa nekaj več športne sreče (Gorazd Bajc) — PLAVANJE / 3. IZLOČILNA TEKMA ZA ZAČETNIKE« ALPSKO SMUČANJE / KONČNO ZAČETEK TEKMOVALNE SEZONE Kalc tokrat pred Ferugliom Na 100 m prsno oba v istem času - 3. mesto Biserke Cesar Konkurenca bo letos dosti bolj ostra Tudi med pionirji združili tekmovalce različnih okrajev - Konec tedna res pester spored Devet mladih plavalcev PK Bor je v nedeljo tekmovalo na 3. kvalifikacijski preizkušnji za začetnike A in B kategorije, zadnji na pokrajinski ravni. V osemnajstih nastopih so plavi šestnajstkrat izboljšali osebne rekorde in dosegli vrsto visokih uvrstitev. Na 100 m prsno za A-kategornike sta Miloš Kalc in Matteo Feruglio plavala v istem času 1:21, 3. Tokrat je zmaga vsekakor pripadla Kalcu, ki je svojo znamko popravil za 2, 1 sekunde, Feruglio pa se je izboljšal kar za 3, 4 sekunde. Svoj doslej največji uspeh je na enaki razdalji v B kategoriji dosegel Dan j el Pettirosso (neuradno 3. mesto), ki je svoj rekord s časom 1:36. 7 izboljšal za celih sedem sekund. Med deklicami A kategorije velja omeniti zelo dobro tretje mesto Biserke Cesar na 100 m hrbtno. Dokazala je, da je povsem enakovredna najboljšim plavalkam v tej starostni kategoriji. Alejandra Glavina se je na enaki razdalji v B kategoriji popravila za celih deset sekund (1:31, 5), lep napredek pa je na 100 m kravl (1:17, 7) pokazal tudi VValter Bullo. Na 100 m prosto je Matteo Feruglio zasedel 3. mesto v času drugouvrščenega 1:09, 4. Svoje prejšnje znamke so izboljšali tudi Luka Peric, Oskar Pero-sa in Marko Zupan. Se pred nekaj leti bi lahko govorili o prodornem uspehu Borovih plavalcev, danes pa pomenijo takšni rezultati zanje že skoraj čisto navadno rutino, kar spet potrjuje, da Borova plavalna šola kakovostno stalno rase. Zelo dober prvi spust Eriko Piccinijo (SK Brdino) Po odložitvi prvih tekem se je konec prejšnjega tedna s slalomom za pionirje na Piancavallu končno začela smučarska tekmovalna sezona pri nas. Velika letošnja novost (negativna za naše smučarje) je ta, da so tudi pri pionirjih kot pri mladincih združili okraje, tako da so vse tekme postale deželnega značaja. To pomeni, da je konkuenca dosti večja. Hribovci in večina smučarjev tržaških klubov imajo za sabo čez 50 dni treningov in povrhu še možnost treningov med tednom. V teh kategorijah so tudi smučarji, ki se udeležujejo tekem na državnem nivoju. Glede torej na različne pogoje vadbe so na teh tekmah naši smučarji lahko le v defenzivi. Nedeljski slalom na Piancavallu se je odvijal v dveh spustih. Na progi Sauc, kjer se že odvija FIS tekma za ženske, z višinsko razliko 130 m, je bilo postavljenih 41 vratc. Sneg je bil umeten in zato precej trd in leden, tako da so imeli neizkušeni smučarji precej težav. Tudi temperatura, -11, ni bila idealna za mlade smučarje. Na startu je bilo 12 naših smučarjev, polovica teh je dokončala tekmo. V kategoriji dečkov (25 smučarjev) je zmagal član Sci Cai Ts Andrea Ca-proni s skupnim časom 73.12, Erik Piccini (SK Br-dina) je s časom 93.47 pri- NOGOMET / OBRAČUN V AMATERSKIH PRVENSTVIH Z izjemo dolinskih enajsteric ostale naše ekipe uspešne Sovodnje imajo pred drugouvrščenim že 3 točke prednosti Glavna značilnost nedeljskega vedno eno točko. Naj dodamo, da dveh srečanjih. Kot smo že pove- kola v amaterskih prvenstvih je bil močan veter, ki je na tekmah v tržaški pokrajini zelo oviral igralce. Na Padricah je bil celo sodnik po 45 minutah mnenja, da je nemogoče nadaljevati srečanje Gaja - Fogliano in poslal vse predčasno domov. Do takrat so vodili domačini 2:1. Skupni nedeljski obračun slovenskih ekip je dober. Slabo sta igrali le obe ekipi iz dolinske občine. V promocijski ligi so Standrežci (ocena 8) dosegli četrto zmago v gosteh. Strelca Frant in Mazzili pa sta bila šestič oziroma petič uspešna. Neustavljivi Sovodenjci (8, NA SLIKI) so brez težav odpravili Portuale in imajo sedaj tri točke prednosti pred drugouvrščenimi Zaulami, ki so v nedeljo proti Pallazzolu igrale neodločeno. Kot zanimivost naj dodamo, da se je tekma Villanova Futura, ekipi igrata v isti skupini kot Sovodnje, zaključila z rekordno zmago gostov z 9:1. V Skupini C prve amaterske lige so Bazovd (7) dosegli še deveto prvenstveno zmago in zaostajajo za vodilno Colugno še so Zarjani nepremagani že 11 kol, to je od 3. oktobra lani. Vesna (8) je na domačih tleh gladko premagala zadnjeuvrščeni Donatello in se trenutno nahaja na 6. mestu. Počasi se iz nevarnih vod oddaljujejo Prosečani (6-7) , ki so dosegli 9. neodločeni izid, četrti v gosteh. V drugi amaterski ligi so Krašovci (6) pred domačim občinstvom igrali samo neodločeno. Vendar s tem izidom nadaljujejo pozitivno serijo, saj so že 6 kol nepremagani. Izredno važno točko so dosegli Trebend (6-7) pri katerih je Appuzzo dosegel drugi zaporedni zadetek v dah, je bilo srečanje Gaja - Fogliano prekinjeno. V 3. amaterski ligi sta oba dohnska predstavnika v tržaški skupini že tretjič v letošnjem prvenstvu ostala praznih rok. Za Brežane (4) pomeni nedeljski poraz oddaljitev od vrha in po vsej verjetnosti opustitev misli na napredovanje. Dolina (5) pa je doživela peti zaporedni poraz. Goriška skupina tretje amaterske lige, kjer igra Mladost, je tokrat v celoti počivala. Statistični podatki: odigrana srečanja 9, osvojene točke 11 (4 zmage, 3 remiji, 2 poraza); doseženi zadetki 16, prejeti zadetki 7, izključena 2, Več igralcev naših ekip v pokrajinski reprezentanci Trener pokrajinske amaterske reprezentance Ludano Heller je za trening, ki bo 19. t. m., ob 19.30 na nogometnem terenu pri Sv. Ivanu poleg drugih poklical tudi nekaj igralcev, ki igrajo v slovenskih ekipah. Na Hellerjevem seznamu so Sabadin iz Primorca, Magania, Bolcato in Melli iz Doline ter Švab in Laurica iz Brega. 11-metrovke v korist 3. V prihodnjem kolu bo osrednje srečanje derbi med Primorcem in Gaj o, vendar bi morala biti zanimiva tudi srečanja Primorje - Bear- zi, Rivignano - Vesna, San Lorenze - Kras in Campanelle - Dolina. Ta teden smo se pogovorili s Sašom Cossutto, letnik 1973, ki je kot mladinec igral pri Primorju in Vesni. Ze tri leta pa igra v kriški članski ekipi. Vaš nedeljski nasprotnik vam ni povzročil velikih težav... Res je, nasprotnik je zadnji na lestvici, vendar je bil skozi vse srečanje zelo borben. Večjih težav pa nismo imeli, saj smo imeli slano pobudo v naših rokah. Kako bi ocenil dosedanji potek vašega prvenstva? Na začetku smo imeli nekaj težav, nato pa sta prišla dva nova igralca, Beorchia in Venturini, ki je sicer pred leti že igral pri Vesni, in njun doprinos je bil zelo dober, predvsem na sredi terena, kjer so po njunem prihodu zaigrah bolj urejeno. Kaj pa meniš o Primorju in Zarji? Od Primorja sem pričakoval kaj več, saj so lani izpadh iz promocijske hge. Mladi igralci, kateri so nosilci ekipe, bi lahko pokaza-h več. Zarja pa se je že lani borila za napredovanje in sodi letos ponovno med favorite za končni uspeh. Letos ste se po petih letih končno ponovno vrnili v Križ. Kaj je to pomeni za vas igralce? Seveda smo vsi zelo zadovoljni. Končno igramo tudi na travnatem terenu. Vaščani so nam tako bolj blizu, ker je za nas igralce dodatna spodbuda. KB. stal na 14. mestu. Kaže, da Erik letos tudi na tekmah pokaža, kar na treningih že zmore delati. Njegov prvi spust je bil prav dober. Član Devina sel. ZSSDI Patrick Kocjančič pa je nasprotno slabo smučal v prvi vožnji, v drugi pa je dosegel sploh najboljši čas med našimi smučarji in s časom 90.56 obtičal na 18. mestu. Med deklicami je bilo na startu 24 smučark. Zmagala je s časom 76.53 članica SC 70 Ts Lorenza Romanese. Ingrid Bianchi (SK Brdina) se je uvrstila na 14. mesto (96.91 ), mora pa biti bolj napadalna. 17. (100.32) je bila Nika Furlani (Devin sel. ZSSDI). Ce pomislimo, da je bil to njen prvi nastop v tej kategoriji, moramo biti z njenim nastopom zadovoljni. Med naraščajnicami (22 tekmovalk) je kot ponavadi zmagala Irina Germani (SC 70 Ts) s časom 72.92. Barve SK Brdina sta v tej kategoriji branih sestri Mezgec. Fjona se je s časom 88.10 uvrstila na 13. mesto, Karin (88, 93) pa je bila takoj za njo. Kljub temu, da Mezgečevi nista imeli za sabo niti enega treninga med količki, sta vseeno izvedli precej dobra spusta. Ne smemo pozabiti tudi na tri naše tekmovalce, ki bi lahko dosegli dobro uvrstitev, ko ne bi izpustili vratca med vožnjo. To so Boruta Bogateč (Mladina sel. ZSSDI), Matej Križ-mančič (Devin sel. ZSSDI) ter Giorgio Pitacco (Brdina). Manj sreče so imeh tudi Tomaž Sirca, Stefano Maizen (oba Devin) in Peter Ferluga (Brdina). Konec tedna čaka naše smučarje pester program tekem. V soboto bodo baby in cicibani tekmovati v veleslalomu na Piancavallu. Naslednji dan bodo tam tekmovali tudi mladinci. Na Zoncolanu bi morali imeti pionirji superveleslalom, en odpadli veleslalom pa naj bi nadoknaditi v soboto v Sappadi. Vse tekme bodo do petka pod vprašajem, z izjemo tekem na Piancavallu. (E.M.) POZOR! Primorski obdaruje naročnike! Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj: • Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... • ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo • Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke • Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna • Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 7995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija" • Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo • Do 31. januarja 1995 ostane prednaročnina nespremenjena (300.000 Ut) KAKO PLAČATE: prednaroCnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem Moj dnevnik. ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Sreda, 18. januarja 1995 Z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4: Nekdo vas bo skušal prepričati, da cilji, ki ste si jih postavili, v kratkem življenju niso dosegljivi. V žepu mu boste podržali figo in nadaljevali s povečanim tempom. BIK 21.4. ■ 20. 5.: Začutili boste vzgib po pomoti, vendar ne boste znali jasno izraziti svojih potreb. Razjasniti vam jih bo pomagal nekdo, H potrebuje vašo pomoč bolj, kot vi njegovo. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Po dolgem času boste srečali starega znanca Čeprav se vam bo zelo mudilo, mu boste vendarle posvetili dragoceno minuto, ti se bo zavlekla v še dragocenejšo uro. RAK 22.6. - 22. 7.: Spoznali boste osebo, ti se vam bo že na prvi pogled zdela pomembna. Ko bo spregovorila o svojih silnih uspehih, si boste zaželeli, da bi bili gluhi in slepi. LEV 23.7. - 23.8.: Ko boste z razumljivimi besedami predstavili svojo zapleteno idejo, vas bodo obkrožili številni priskledniki. Sprejmite lačne, pogoltne odbijte, site hranite za rezervo. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Imeli boste občutek, da vas obkrožajo sami vampirji. Ze res, da so pohlepni, vendar nihče noče vaše krvi, vsaj dokler je začinjena s cinizmom Ampak sol je vendarle boljša. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Materialni cilji se vam bodo v vzdušju poglobljenih medčloveških odnosov zdeli preveč banalni, da bi jim še posvečali svojo pozornost. Ohranite tak pristop. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Nadrejeni vas bo opozoril na površno opravljeno delo, čeprav ste dali vse od sebe. Mar ne veste, da se v vas skrivajo rezerve, s katerimi lahko prehitite samega sebe? STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Partner vas zaradi prezaposlenosti s svojimi problemi ne bo pripravljen niti poslušati, kaj šele pomagati. Pomagajte mu torej, pa vam bo ponudil več, kot potrebujete. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nevihta v vaši notranjosti se bliža koncu. Pripravite se na tople sončne žarke, vendar kljub temu še ne zapirajte dežnika. Pljusk Žarkov vas namreč lahko oslepi. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Se zmeraj se vam zdi, da vas pesimizem nima notranjega razloga. Pa še kako je notranji, le da je vam še zmeraj lažje, ce sredi pekla vzdržujete pozo svetnika. (SBI 20.2. - 20.3.: Vase ideje bodo dobivale vse bolj jasne obrise, vaša želja po spremembi pa bo vse močnejša. Ze res, da se letni časi ponavljajo, ampak čas gre kljub temu samo naprej. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. kemijski znak za samarij, 3. državni bog starih Egipčanov, 7. egipčanska boginja neba, tudi Hator, 9. konec dirke, 10. elitni turški vojaški oddelki, rekrutirani iz otrok podjarmljenih krščanskih narodov, 12. zapor, ječa, 13. bivališče umrlih pri starih Slovanih, 14. ime slovenske prevajalke Oblak, 15. pritok jezera Van v Turčiji, 16. ime angleške jazz glasbenice Dulfer, 18. začetek dneva, 21. črn prah v dimniku, 24. ime češke teniške igralke Novotne, 26. grška boginja nesreče, 27. umrli slovenski gledališki igralec (Stane), 28. kdor kaj nadzoruje, inšpektor, 30. ime novozelandske operne pevke Te Kanavva, 31. Verdijeva opera, 32. nekdanji slovenski politik (Tomaž), 33. avtomobilska oznaka Karlovca. Navpično: 1. človek v jeseni življenja, 2. vzdevek starorimske boginje Junone, v katere svetišču na Kapitelu so kovali denar, 3. srbsko moško ime, 4. reka na Dolenjskem, desni pritok Save, 5. delavec v oljarni, 6. obdelan kos zemlje, 7. grški mitološki poveljnik pred Trojo, 8. izdelovanje risb, 11. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja Čufarja, 15. hribovt grški otok južno od Peloponeza, 17. avtomobilska oznaka Dubrovnika, 19. ekvator, polutnik, 20. severnoameriško indijansko pleme, 21. zimsko prevozno sredstvo, 22. zvezda prve velikosti v ozvezdju Orla, 23. redko žensko ime, Jera, 25. Noetova barka, 27. različni črki, 29. znamka ruskih luksuznih avtomobilov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 "Vd ‘rra ‘BPTV ‘FE1 ‘ifimozpeu ‘i9A8g ‘9}y ‘uirepj ‘gfes ‘oijnf ‘Apnu;} ‘bjb)j ‘e) -ag ‘abu ‘)S9ie ‘itrepnrti ‘(po ‘io)v ‘uouiy ‘rag :ouABiopoyv AHiisaa ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 *TE ur mm.m mA mA 'm. m El ® ISi Tm m' f " m m m u a & c d e f g h Toluš - Bannik / SZ 1958 Kar tri bele figure pripravljajo napad na črnega kralja, Id ga poleg kmetov, na sedmi vrsti varuje še črna trdnjava. Na potezi je beli, ki je pravilno ocenil slabe točke v črni obrambi in v napadu zmagal. Ze s prvo potezo je beli nakazal zmagoviti razplet in zlom črne pozicije! Rešitev naloge Da bi odprl delovanje bele trdnjave po g liniji, beli najprej žrtvuje skakača s potezo l.Sh6:!; po izsiljenem l...gh6 sledi Se druga žrtev 2.Te6:! De6:. Tudi po 2...Te6: 3.Dg6+ z matom. Po igrani potezi črnega pa sledi : 3.Tg6 z neubranljivim matom-Dve odlični potezi belega sta botrovali hitremu porazu črnega! Silvo KovaC MALEZIJA / KUALA LUMPUR Kitajska četrt je videti kot velika trgovina Staro četrt ogroža potrebo po novih poslovnih stavbah Kitajska četrt, ki zavzema osrednji del glavnega mesta Malezije Kuala Lumpurja, je videti kot ena sama velika trgovina, v kateri lahko kupite vse od nenavadnih zdravilnih zelišč, ponarejenih izdelkov visoke mode, kač strupenjač, mungov in ptic pevk. Ponoči so v tem trgovskem središču odprte številne restavracije na prostem in ljudje, ki se odločijo, da se okrepčajo v njih, se upravičeno sprašujejo, kakšne jedi so se znašle na njihovi mizi in če ni med njimi tudi mung iz sosednje prodajalne. Začetki Kuala Lumpurja segajo v prejšnje stoletje, vendar je bilo mesto, ki je na seznamu vsakega turista, ki se ustavi v Maleziji, pred dobrimi sto leti le radarsko središče. Pred dvanajstimi leti so se državne oblasti odločile, da podrejo del mesta in ga posodobijo. »Razvoj se ne ozira na preteklost,« je izjavil Chen Voon, ustanovitelj Narodne zakladnice, privatnega združenja, ki se zavzema za ohranitev malezijske kulturne zapuščine, ki je bila nekaj časa pod britanskim protektoratom, pred tem pa so vladali sultani. »Stare zgradbe pričajo o križanju različnih kultur, zgodovine in geografskih vplivih. Bilo bi napačno, če bi bil ta del zgodovine izbrisan, ker bi mesto izgubilo del svoje identitete,« meni Chen. 48-letni arhitekt, ki najraje sedi v starinskem gugalniku, pravi, da je ohra- nitev Kitajske četrti doslej največji uspeh Narodne zakladnice. Leta 1982 je namreč mestni sklad za razvoj kakih osemsto lastnikov prodajaln prosil, naj izpraznijo ta del mesta, da ga bodo lahko porušili, ker naj bi bilo bivanje v starih poslopjih življenjsko nevarno. Za ohranitev tega starega mestnega jedra ima veliko zaslugo prav Narodna zakladnica, nekaj pa tudi tedanje pešanja gospodarstva. »Zavzemali smo se za obnovitev starega dela mesta, ne za njegovo rušenje. Zato stara poslopja stojijo še danes, čeprav se je spremenila njihova namembnost.« Kuala Lumpur se razvija na račun osemodstotne gospodarske rasti, ki jo Malezija beleži zadnjih sedem let. Velik del obdelovalne zemlje so zavzele moderne poslovne in trgovinske zgradbe, tako naj bi leta 1998 zrasli dve kar 88-nadstro-pni poslovni zgradbi, ki bosta med naj višjimi na svetu. Uslužbenec ministrstva za turizem, ki je odgovoren za obnovo kultunih znamenitosti, meni, da vlada spodbuja ohranitev zgodovinskih objektov. »Čeprav ljudje raje živijo v modemih poslopjih, se vlada zaveda, da je potrebno ohraniti poslopja, ki so pomembna po zgodovinski in arhitektonski plati. Prav zato ljudi prepričujemo, naj ohranijo svoje trgovine taksne, kot so od nekdaj bile,« je poudaril. Vlada je za obnovo sto- LAB1MNT Emam j a Ime in priimek:. Telefon in naslov:. ) Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA letne mestne skupščine in višjega sodišča do zdaj namenila že sedem milijonov dolarjev. Kriket Se-langor club in osrednja železniška postaja v bližini pričata o bogati malezijski kolonialni zgodovini - zgrajeni sta v kolonialnem stilu. Chen je zaradi kulturne zapuščine zaskrbljen, saj je zemljiška zakonodaja preveč ohlapna in ne more preprečiti prodaje zemljišča in starih poslopij bogatim podjetnikom. Pristojno malezijsko ministrstvo se trudi za ra- zvoj nekaterih delov države, ki bi lahko živeli na račun kulturne zapuščine. Po zakonu o kulturni dediščini ne sme brez posebnega dovoljenja nihče spreminjati poslopja, strarejšega od sto let. Težava pa je v tem, da na ministrstvu ne vedo, kako naj ohranijo kulturne spomenike. »Včasih nekateri lastniki pod pretvezo obnove' povsem spremenijo njihovo podobo. Morali bi dobiti pomoč kakšne mednarodne organizacije, kot je na primer Unesco.« Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, Id jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... Težko je tudi imeti nad-a zor nad vsemi zgradbami, ki jih je po zakonu o i zgodovinski zapuščini v '- Kuala Lampurju že zdaj e več kot dvesto. , Chen ima včasih občutek, da bojuje izgubljeno a bitko: »Položaj na tem področju je že tako kriti-e čen, da je verjetno že prepozno za rešitev resnično pomembne zgodovinske '- zapuščine. Veliko ljudi d nas podpira, a kaj, ko gre i za vprašanje velikih fi-e naučnih sredstev,« je po L udaril. :< Amy Haight, Reuter LHASA Mesto sončne svetlobe, polno legend in mitov ^ Misijonarje je v Tibet gnala legenda o izgubljenih kristjanih Tibetanski nomadi so povsem pdvisni od svojih čred, še posebno od jakov, močnih tibetanskih goved. Te »ladje visoke planote« jim poleg konj, govedi in drobnice služijo za transport, hrano in obleko. Mleko jakov je y vseh svojih oblikah, kot so mleko, jogurt, maslo ah sir v kombinaciji s čajem in posebno moko iz praženega ječmena, njihova glavna hrana. Prav tako pa so te Živah in njihovi produkti odlično menjalno blago za tiste redke dobrine, ki jih nomadi kupujejo v vaških trgovinah in na priložnostnih sej-piih. Skromen Šotor je tem utrjenim ljudem edino bivališče tako poleh kot Pozimi, ko temperature padejo globoko pod ničlo in ko po planoti divjajo orkanski vetrovi. Veren, pošten, resnicoljuben - je dober opis Tibetanca. Dnevi najinega bivanja v mestu Sončne svetlobe so se iztekali. Spo-pinil sem se na redke Evropejce, ki jim je v prejšnjih stoletjih uspelo prih v to odmaknjeno deželo. Prvi so nam deželo odkrili jezuiti v 17. stoletju. V Tibet jih je gnala predvsem misel, da se za shasnimi neprehodnimi gorami Nahaja kraljestvo izgubljenih kristjanov, o katerih se je Sirila legenda po srednjeveški Evropi. Prihodi misijonarjev v Tibet so bili redki, komaj nekajkrat na stoletje, še redkeje jim je uspelo priti v glavno mesto Lhaso. Gnala jih je goreča želja po spreobračanju poganov, včasih pa tudi nuja povezah osamljene misijone Skromen šotor tibetanskega nomada (Foto: J. J.) na Daljnem vzhodu z Rimom po novi, varnejši poh. Ko pomislimo na visoke prelaze, redek zrak, sneg in mraz, takratno opremo, neznano deželo, se nam zdijo herojska dejanja popotnih misijonarjev, ki so največkrat potovah pod krinko hindujskih romarjev, neverjetna in nemogoča. »Včasih je bilo snega toliko, da smo morali leči na trebuh in se po njem premikah s plavalnimi gibi,« pravi poročilo jezuitskega patra Andrade iz 17. stoletja, ki je bil prvi Evropejec, ki je uspel prih v Tibet. Vsi misijonski poizkusi pa so se v deželi, prežeti z Budizmom, končali klavrno. V 18. stoletju so se za Tibet začeli zanimat Britanci in sicer iz trgovskih nagibov, v 19. stoletju pa so se njihovi interesi srečali z ruskimi. To so bili za Tibet težki časi. Leta 1904 so Britanci s pomočjo orožja vkorakali v Lhaso, vendar so kmalu ugotovili, da je Tibet za njih, zaradi nemogočih podnebnih razmer, prevelik zalogaj. Zato je dežela v začetku 20. stoletja s tihim dogovorom med ruskim medvedom in britanskim levom prišla pod kitajski vpliv. Janez Jaklič (Se nadaljuje) /jvt EH ZA SMEH^ Judovske šale »Moische, kaj počne črka P v imenu Haman?« »V imenu Haman ni nobene črke P!« »Kako, da je ni!« »Le kaj naj počne črka P v imenu Haman?« »Saj prav to te vprašujem.« $ $ $ Iz pisma, ki ga je mož napisal ženi: »Najdražja Rhvke, bodi dobra in mi pošlji moje copate. Seveda mislim s tem moje in ne tvoje copate. Kajpak, ko boš prebrala ‘moje copate1, bi lahko pomislila, da hočem tvoje copate. Ce pa napišem, da hočem tvoje copate, potem boš tudi prebrala ‘tvoje copate' in boš pravilno razumela, da imam v mislih moje copate in mi boš tudi poslala moje copate. Pošlji mi torej tvoje copate.« $ $ $ »Ali si že razmišljal o tem, od česa je čaj sladek: °d sladkorja ali od mešanja?« »Seveda od sladkorja.« »Tako? Ali si že pil čaj, ne da bi ga premešal? Menda ja ni bil sladek? Tako je to!« »Prav, ampak zakaj potem sploh sladkor, če postane čaj sladek od mešanja?« ^»Zato, da vemo, koliko časa ga je treba mešati.« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Justus von Liebig (1803-1873) Medtem ko je Buschova posebna nadarjenost prišla na dan šele sorazmerno pozno, pa je slovidki kemik Justus von Liebig svoje darove razkril že v rani mladosti-Von Liebig, ki se je rodil 12. maja 1803 v Darmstadtu v družini drogerista, se je že v rani mladosti najraje ukvarjal s poskusi. Oče ga je sicer vpisal na mestno latinsko solo, vendar pa je postal mladi Justus tam prava mora za učitelje - h pa so mu to pripovedovali ob sleherni priložnosti posebej - in s tem sramota za starše. Prav nič ni kazalo, da bo fant šolo sploh končal in na vprašanje enega od profesorjev, češ, fant, le kaj bo iz tebe, je Justus von Liebig odgovoril:»Kemik, gospod profesor!« Zadeva terja pojasnilo: v tistih časih kemija še ni veljala za predmet, ki bi ga bilo treba jemah resno, in za znanost, ki naj bi bila modremu človeku življenski cilj. Resda so jo poučevali na več univerzah in prvega profesorja za kemijo so zaposlih na marburški univerzi že leta 1609. Vendar pa je v srednjih šolah še niso poučevah. Na višjih šolah, ki so bile predvsem humanistično usmerjene, se je pouk kemije uveljavil šele v dvajsetem stoletju. Justus Liebig (v plemiški stan so ga povzdignih šele leta 1845) pa prav za humanistične predmete ni kazal nikakršnega zanimanja. Tako grški kot rimski pisci so ga puščali hladnega in ker je bil takšen, je bil za tedanjo višjo šolo neuporaben material. Zato je oče končno pokazal nekaj usmiljenja in ga je rešil latinske gramatike: vzel ga je iz šole in ga poslal v uk nekemu lekarnarju. Se nadaljuje Anton in Borut Rutar Poskus atentata na Mussolinija v Kobaridu 18. septembra 1938 (4) Priprave na atentat na Mussolinija so v vodstvu organizacije T.I.G.R. potekale kar eno leto pred njegovim prihodom v Kobarid. Prvoten načrt atentata je bil spočetka drugačen od kasnejšega poi-skusa. Po prvem načrtu naj bi Danilo Zelen, Just Godnič in Tone Černač v razmakih po več 100 metrov zasedli položaje v gozdu hriba, po katerem vnožju je bila speljana cesta med Volčami in Kobaridom. Duceja v odprtem avtomobilu naj bi v koloni spremljajočih vozil ubili z ostrostrelnimi puškami. Ce bi prvemu strelcu spodletelo, bi bil na vrsti drugi in potem celo tretji. Ferdo Kravanja, član celice T.I.G.R. v Čezsoči, je ilegalno večkrat prestopil jugoslovansko-itali-jansko mejo in napoti po gornji soški dolini, med Volčami in Kobaridom, iskal primerno mesto za izvedbo atentata. Doma je načrt zaupal svojima sodelavcema, Ivanu Ivančiču in Francu Kavsu ter z njima iskal različne možne varijante izvedbe atentata. Podvomili so v uspešnost uboja z ostrostrelnimi puškami na premikajoči se cilj. Franc Kavs se je iz malodušja nad družinskimi in družbenimi razmerami prostovoljno javil, da s samomorilsko akcijo izvede atentat. Z njegovim prostovoljnim pristankom, da izvede atentat sam, z eksplozivom, pripasanim okrog pasu in skritim pod srajco, je bil spremenjen prvoten načrt atentata. Vodstvo v Ljubljani je začelo pripravljati vse potrebno za njegovo izvedbo. Izdelavo pasu-bombe je prevzela trojka Danilo Zelen, Just Godnič in Ferdo Kravanja. Dve kovinski, ploščati, pravokotni posodi z dvojnimi stenami za eksploziv je izdelal neki klepar v Mostah v Ljubljani. Izgovorili so se, da gre za medicinski aparat. Izdelali so ga v dveh inačicah, s tem, da so eno uporabili za preiskus na Šmarni gori, ko so bombo privezali okrog debele bukve. Eksplozija je drevo naravnost odsekala. Platnene nosilne naramnice in pas so dali šivati krojaču v Šiški. Polnitev kovinskih kalupov z eksplozivom in medsebojno žično povezavo s sprožilcem na baterijo so namestili sami. Pas-bomba je skupno tehtala 7 kilogramov, aktivirala bi se s stiskom sprožilca v zapestju. Uporabnost in moč samega eksploziva in sprožilcev so večkrat preiskusili tudi na planini Po- lje, ob jugoslovansko-italijanski meji, na drugi strani gore Rodica, kjer so se emigranti sestajali s člani celice T.I.G.R. iz Ruta; Simonom Kosom in Francem Bizajlem. Pas-bombo sta mu izročila Danilo Zelen in Ferdo Kravanja na enem od ilegalnih prehodov meje prek sedla Jalovca, dva tedna pred 18. septembrom. Zakaj Franc Kavs ni izvedel pripravljenega atentata, oz. zakaj se je sploh odločil, da s samomorom pokonča fašističnega diktatorja? Zakaj je bil zaradi tega obsojen na dosmrtno ječo? Izhajal je iz gmotno dobro situirane družine, oče je vodil poslovodstvo svoje trgovine in gostilne. Svetobolje in Francova občutljivost sta izvirali iz družinskih razmer. Mati mu je umrla kmalu po porodu, oče se je kasneje znova poročil. Mačeha je bila Francu - mačeha, v tistem slabem pomenu besede. Kot študent se je v Trstu vpisal na Ci-ril-Metodovo šolo in maturiral na italijanskem zavodu Leonardo da Vinci, kjer se je izučil v trgovskih poslih. V Trstu je prijateljeval z vrstniki, slovenskimi narodnjaki v organizaciji Borba. Zanimala sta ga zgodovina, filozofija in umetnost. Eden od vodilnih članov T.I.G.R., Dorče Sardoč, je Franca Kavsa spoznal med prestajanjem dosmrtne ječe na osamljenem otoku San Stefano. Označil ga je za velikega idealista. Nameravanega atentata na Mussolinija italijanska policija ni odkrila eno leto in pol, vse do mračnih aretacij članov T.I.G.R. leta 1940. V naslednjih mesecih je s krvavimi zasliševalskimi metodami razkrila celotno delujočo mrežo organizacije. Člani celice T.I.G.R. v Čezsoči pri Bovcu so bili aretirani koncem oktobra in v začetku novembra leta 1940. Franca Kavsa so karabinjerji prijeli na mostu čez Sočo 27. oktobra 1940. Iz policijskih zapisnikov zaslišanj, ki sta jih s Kavsom opravila častnika fašistične tajne policije (-OVRA), general dr. Gennaro Perla in Fortunato Lo Castro, so razvidni glavni razlogi, ki so privedli do odločitve, da s svojo smrtjo ubije diktatorja in njegov premislek. Kavsov zagovor oz. izgovor v policijskih zapisnikih pred zasliševale! je obtežen s čustvenimi izjavami, kar je razumljivo, saj mu je na nitki visela smrtna obsodba. Se nadaljuje C& Maurice Leblanc Lupin uši “Ce bi vas na policiji naučili jiu-jitsu, je pojasnil Lupin, bi vedel, da se ta udarec po japonsko ime-nuje udi-shi-ghi." In hladno je dodal: "Se sekundo dlje, pa bi ti bil roko zlomil, in ti bi dobil, kar si za-Inžiš. Zakaj zlorabljaš moje zaupanje ti, moj stari prijatelj, ki te cenim in sem se ti prostovoljno odkril? To je grdo. No, kaj? Kaj praviš? " Ganimard je molčal. Ta pobeg, Za katerega se je čutil odgovoren -niar ni sodišča zapeljala njegova senzacionalna izjava? - ta pobeg je ml zanj sramoten madež v karieri, v sive brke se je potočila solza. 'Mojbog, Ganimard, ne delaj si sivih las! Da nisi ti spregovoril, bi ml jaz uredil tako, da bi to rekel Kdo drug. Poglej, saj nisem mogel dovoliti, da bi obsodili Desireja Baudruja." "Torej, " je zamrmral Ganimard, "si bil tam ti in tudi tukaj si ti." "Jaz, povsod, jaz, samo jaz." "Je to mogoče? " "Oh, za to ni treba, da bi bil človek čarovnik. Zadošča, da se, kot je rekel dobri gospod predsednik, deset let pripravljaš, pa si nared za vse primere." "Ampak tvoj obraz, tvoje oči? " "Lahko si misliš, da nisem iz same ljubezni do stroke osemnajst mesecev delal z doktorjem Altie-rom. Menil sem, da tisti, ki bo nekega dne imel čast imenovati se Arsene Lupin, ne sme biti podrejen običajnim zakonitostim zunanjega izgleda. Zdaj ga lahko spremenim po želji. Injekcija parafina v kožo povzroči zabuhlost določe- nega mesta. Pirogalolova kislina te spremeni v Mehičana. Sok krvavega mlečnika povzroči najlepše lišaje in otekline. Eno kemično sredstvo vpliva na rast brkov in las, drugo na zven glasu. Dodaj še dva meseca diete v celici številka 24 in tisočkrat ponovljene vaje, da ustom vtisnem porogljiv režaj, da upognem glavo in se krivo držim. Nazadnje pet kapljic atropina v oči, da se zazdijo zmedene in preplašene - pa je igra dobljena." "Ne razumem, da paznika ..." "Spreminjal sem se postopoma. Vsakodnevnega razvoja nista mogla opaziti." "Kaj pa Desire Baudru? " "Baudru obstaja. Revež ni nič kriv. Lani sem ga srečal, in res mi je po potezah nekoliko podoben. Ker je bilo mogoče, da me kdaj pri- mete, sem ga spravil na varno in si ves čas prizadeval prepoznati točke, v katerih si nisva podobna, da bi jih lahko pri sebi omilil, kolikor se pač da. Tisto noč so ga moji prijatelji spravili na policijo, tako da je policijsko postajo zapustil isto uro kot jaz, kar se je moralo dati zlahka ugotoviti. Kajti, če pomisliš, brezpogojno so morali najti sled njegove prisotnosti, sicer bi se sodišče spraševalo, kdo sploh sem. Ko pa sem jim ponudil tega odličnega Baudruja, je bilo neizogibno, razumeš, neizogibno, da so nasedli in kljub velikanskim težavam raje verjeli, da gre za zamenjavo, kot da bi priznali svojo nevednost." "Da, da, prav res, " je zagodrnjal Ganimard. "Poleg tega pa, " je vzkliknil Arsene Lupin, "sem imel v roki ne- verjeten adut, karto, ki sem si jo že spočetka pripravil. Vsi so pričakovali, da bom ušel. In to je tista velika zmota, kateri ste nasedli ti in vsi drugi v tej napeti igri, v katero sva se spustila sodišče in jaz in v kateri je šlo za mojo prostost. Sprejeli ste domnevo, da se spet baham, da so me kot kakega zelenca opili moji uspehi. Jaz, Arsene Lupin, pa takšna slabost! In enako kot v zadevi Cahorn si niste rekli: 'Ce Arsene Lupin s streh trobi, da bo ušel, počne to zato, ker ima za tako vpitje nujen vzrok.' Tak za vraga, razumite že končno, da je bilo za moj pobeg, ne da bi v resnici pobegnil, nujno, da so v pobeg že vnaprej verjeli vsi, da so bili vanj popolnoma prepričani, da je bilo to vsem jasno! Se nadaljuje Sreda, 18. januarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / FRONTA NAD ZAHODNO EVROPO ALPE-JADRAN / OD ZAHODA POOBLACITVE Vremenska slika; Območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji slabi pod vplivom frontalnega vala, ki je dosegel zahodne Alpe. Pred njim priteka k nam z jugozahodnimi vetrovi topel in sprva še suh zrak. C A Podatke pripravlja in posreduje PPdrometeoroloSki zavod srediSče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% i pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 3IOPROGNOZA S SNEŽNE RAZMERE dne 17.1. ob 8.30 uri PLIMOVANJE Dopoldne bodo razmere zmerno obremenilne le za vremensko najbolj občutljive, popoldne pa se bo jakost vremenskega dražljaja stopnjevala in s tem tudi vremensko pogojene težave. Moteno bo tudi spanje, RAZMERE NA CESTAH Cesta Kranj - Jesenice na odseku viadukt Peračica je odprta in normalno pre -vozna. Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska Gora Mariborsko Pohorje Rog - ČrmoSnjice Marela cm cm 70 do 80 Kanin do 50 do 40 Straža pri Bledu do 30 do 30 Kobla 20-40 do 45 Kandrse do 50 20 - 40 Zelenica 15 - 50 do 75 Liboje do 20 20 do 30 Soriška planina do 30 do 30 Zelenica 15 do 50 15 Golte 40 Na omenjenih smudstih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju, Libojah in na Straži na Bledu je možna nočna smuka-Tekaske proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Kopah. Rogli, Golteh. Pokljuki, Logarski dolini, Soriški planini in Crmosnjicah. Dostop na Mariborsko Pohorje je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo. Koblo in Vogel. Na Libojah je urejeno sankališče. Danes: ob 4.08 najntoje -20 cm, ob 9.47 najvišje 43 cm, ob 16.25 najnižje -61 cm, ob 23.02 najvišje 43 cm. lutri: ob 4.45 najnizje -22 cm, ob 10.22 najvišje 39 cm, ob 16.54 najnižje -58 cm, ob 23.33 najvišje 44 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo s poobladtva- Jasno bo, le v krajih zahodno mi na zahodu. Zjutraj ponekod od nas se bo postopno poo-po nižinah megla. Začel bo piha- blacilo. V severni Italiji bo ti jugozahodnik Najvišje dne- proti večeru že deževalo, vne temperature od 4 do 10°C. V Sloveniji: V četrtek bo Obeti: oblačno z občasnimi padavi- V petek bo suho vreme, nami in malo hladneje. Meja sneženja bo večinoma na preibližno 800 metrih nadmorske višine. TEMPERATURE ALPEJADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA -7/-3 TRST 3/6 CELOVEC -14/-6 BRNIK -10/-3 MARIBOR -61-5 CEUE -10/1 NOVO MESTO -10/0 NOVA GORICA.. -619 MUR. SOBOTA -9/-2 PORTOROŽ -3/8 POSTOJNA -4/1 ILIRSKA BISTRICA. -9/4 KOČEVJE -11/- CRNOMEU - -10/-1 SLOV. GRADEC.. -14/-2 BOVEC 7" RATEČE -12/-1 VOGEL - -91-3 KREDARICA -0/2 VIDEM 0/9 GRADEC -11/-4 MONOŠTER -6/1 ZAGREB -12 REKA 0/9 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI 1/2 STOCKHOLM 3/4 MOSKVA -11/-8 BERUN 0/7 VARŠAVA -7/2 LONDON 8/9 AMSTERDAM 2/7 BRUSELJ 3/6 PARIZ 2/7 DUNAJ -4/2 ZuRICH -6/-2 ŽENEVA -7/3 RIM -2/11 MILAN -6/8 BEOGRAD -7/-1 BARCELONA 9/11 ISTAMBUL 0/2 MADRID -6/12 LIZBONA 14/15 ATENE 3/7 BUCAREST -14/-5 MALTA 10/14 PRAGA -7/4 SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA $E RES JE a Huntsvillu usmrtili nelega umsko omejenega, ker je leta 1984 posili in ubil svojo 14-letno nečakinja in baje tudi svojo bivSo ženo Rachel Gutier-rez. Kot so ugotovili izvedenci, so bile umske sposobnosti 36-letnega Maria Manjueza na ravni 5-letinega otroka. Skrbijo za zdravje britanskih najstnic LONDON - »Zavidljiva postava«, »Telo kot manekenka« so reklamna gesla, ki so jih prepovedali na vseh revijah in Časopisih za najstnice. »Te obljube omamijo vse vec deklet, ki si pokvarijo zdravje s pitjem raznih čajev in hranilnih napitkov,« je povedal direktor britanske ustanove za nadzorstvo nad reklamo Matti Alder-son. Po 1. febrarju bo torej v Veliki Britaniji prepovedana tovrstna reklama, ki tako pogojuje najstnice. »Številne imajo zavidljivo postavo, a kljub temu ne jejo in segajo po vprašljivih proizvodih v upanju, da bodo nekoč imele podoben uspeh kot Naomi Campbell,« je še povedal Alderson. V revni londonski četrti rojena Campbellova, ki se bohoti na prvih straneh štrevilnih revij, je namreč idol britanskih deklet. Poskrbeli pa ne bodo samo za najstnice, tudi reklama za polnoletne odslej ne bo smela vsebovati sporočil, iz katerih bi izhajalo, da sta vitka postava in lepota pogoj za uspeSnost. ©D i(Dl TD I^U §)ll jC fa i© |z« fimfa Tudi čreda ovac na ulici v Butmiru lahko predstavlja znak normalizacije (Telefoto AP) Pravnukinji tožita pradeda spolnih zlorab NEVERS (FRANCIJA) - V Neversu v osrednji Franciji so aretirali in nato izpustih nekega 80-letnika, ki je pred leti spolno zlorabljal svoji mladoletni pravnukinji. Dekleti, ki imata sedaj 16 in 18 let, sta pradeda prijavib, ko sta ugotovili, da sta bili obe žrtvi enakega nasilja. Poper namesto tobaka LONDON - Kot piše angleški tisk je za strastne kadlce najboljši tobačni nadomestek poper. Poskusno so takim kadilcem dah najrazličnejše nadomestke od slame, mete, rožmarina in drugih eteričnih rastlin, a najbolj zadovoljni so bili s poprom. cime BONN - Svobodno hanzeatske mesto Bremen je napovedalo vojno vsem, ki svoja vozila parkirajo na nedovoljenih mestih. Policistom, ki bodo dnevno izstavili več kot 80 glob za parkirne prekrške, bodo dali dodatni dan dopusta, za 90 glob pa kar dva dni. Vlak povozil pogrebni sprevod VVASHINGTON - Po pogrebu nekega 15-letnega dijaka se je žalni avtomobilski sprevod vračal s pokopališča v floridskem Riviera Bichu, ko je na nekem železniškem prehodu vlak trčil v avtomobil in ubil štiri pogrebce. Pariški kreatorji predstavljajo visoko modo za poletje 1995 Tako si pariški kreator Louis Ferraud zamišlja visoko modo za letočnje poletne (AP)