ftov. 121. V Trstu, v nedeljo 2. maj« 115. Letnik XI. Izhtja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ot> 5 zjutraj, cb ponedeljkih ob 4 popoldne. lr-.Joi£i\o: Ulica Sv. Frsr.vi$ka AsiSVe^a it. 20. L na -jL _1 • .„-M- ■ : Sv* Sp, m Posamezne številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinarjet zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................m:n po 2C vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2' — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti". — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohf3mlnični račun št. 841.552. v • ; L^Jlll žf'^kJžilS iv^vv^i v iiiaii'giii^ hej OraujsKo in Gporsko dolino ruski napadi odbili. 0 južnovziio&i Galiciji in Bukovini topsvski boj. - Ha južnem bojišču posamezno topousko streljanje. Čmc&rci vzhodno od TreUinja razpršeni. - Boj pri SzatJlaii za Nemce usoden. Ruski napadi pri Kalvariji, Piasku in južnem Uregu Piiice odbiti. Boli pri 9pot neuspešni za sovražnika. M Mozo in Hozelo traneosU oapafii otifl. - MmM poročilo o mm $ Oimtenell. lil \\J, I. (Kot.) Uradno se razglaša: I. ir.dintka 1915. Na ruskem Poljskem živahni topovski b<»i. ki je mestoma trajal tudi ponoći. Raslie krilne čete so bile pregnane z več postojuiik. fronti \ zapadni Galiciji in v Karpati« nič izprememb. Višine, ki smo jih osvojili med Oraw-sk< in Oporsko dolino, je sovražnik tudi \ cerai po.tovno napadel, a so bili napadi zoi-fct zavrnjeni z velikimi izgubami za Ru^e. Zajetih 500 ujetnikov. \ južno vzhodni Galiciji in Bukovini od ča^a do časa topovski boj. južno od ZaJeszczykov je ena naših baterij s streli užgala rusko municijsko skladišče. namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier. fml. Ruske vesti o karpatskih bojih. BEROLIN. 1. (Kor.) \Volffov urad po-r- ča: Petrograiska brzojavna agencija je 27. aprila izdala poročilo, po katerem naj bi bilo v Karpatih već konjiških divizij < ddalo svoje konje artiljeriji in da so se tako izpremenile v pehotne oddelke. Ti prejšnji konjiki pa da nimajo bajonetov, kar da je velik nedostatek, ker pri večini bojev prihaja do boja mož proti možu. i o odkritosrčnost so, kakor se zdi, zamerili brzojavni agenciji. Zato pošilja sedaj nevtralnemu inozemstvu poročilo, v 1 arerem se trdi, da petrograiska agencija in nikdar razširjala take vesti, temveč da jo je poslal v svet \Vo!itov urad, da bi ta-k- odvrni! pozornost od znanega dejstva 0 »strah vzbujajočem zmanjšanji!« števila konj v nemški armadi. Ta otročji poizkus tajitve ima tem manj upanja na u-M>eli. ko seveda na Danskem, v Švici in drugod dobro vedo. da je dotična brzo-ia\ k a prišla iz Petrograda. ne pa iz Be-rolina. ____ Z RlMl ll0jt%L Dt\\J. I. (KorJ LTradnj se razglaša: I. msjnika 1915. Na iužnem boir^ču ni bilo razun posameznega topovskega streljanja ob mei? tekom zadnjega čalcdo\anje se nadaijuie. Ujetnikov i >e bilo zajetih doslej kakih 1000 in je padlo v naše roke deset strojnih pušek, veli- 1 1 a n nožina prtljage, municijskih voz in posebno vel?ko municije. Sovražni napadi pri Kl!\ariji in južno-zapadno so bili odbiti z velikimi izgubami, pri čemer je bilo zopet 359 Rusov ujetih. .Nasprotno pa se je posrečilo Rusom južno- PODLISTEK zapadno od Avgustowega ponoči nenadoma napasti nemško stotnijo prednje straže in jo težko oškodovati. Vzhodno od Plocka in ob južnem bregu Filice so bile zavrnjene slabe ruske sile. Vrhovno armadno vodstvo. Nemške represalije na Ruskem. BEROLIN. 30. (NVolflov urad.) V vračilo za grozovitosti in odvzetja iastnine nemških državljanov pri vpadu Rusov v Vzhodno Prusko je ukazal vrhovni poveljnik na vzhodu civilni upravi za rusko Poljsko, naj zapleni v svojih okrajih se nahajajoča takozvana donacijska posestva. Ore tu za posestva, ki jih je ruska država zaplenila pri raznih poljskih revolucijah in jih potem prepustila ruskim vojakom in uradnikom v užitek. Ko izumro rodbine umrlih, pripadejo posestva zopet ruski državi, prav tako pa tudi v drugih slučajih, posebno če ni dediča pravoslavne vere. Zaplenitev je sedaj bistveno izvedena in se razteza na kakih 232.000 pruskih oralov. Najemniki, ki so Poljaki, Nemci ali ne-nacijonalni Rusi so ostali nemoteno v na-jeniščini. Najemnino morajo plačevati državni blagajni in so pod trajnim nadzorstvom civilne uprave. Ostala je tudi na svojih mestih večina poljskih in nemških upraviteljev. Le tam, kjer je manjkalo zanesljivih uradnikov, so bili nameščeni nemški in poljski upravitelji. Eksplozija v tovarni. PETROGRAD, 30. (Petrograiska brzojavna agentura.) Snoči se je pripetila v tovarni za razstreljivne snovi Ochta, eksplozija, ki ie poškodovala več poslopij in je razrušila eno delavnic manjšega pomena. Poprava škod, ki se tičejo večinoma streh, se izvede v najkrajšem času. Glavne poškodbe so na stanovanjih. Eno skladišč razstreljivnili snovi in nabitih krogelj ie ostalo popolnoma nepoškodovano. Dela v tovarni se pretrgajo le za malo dni, dokler ne spravijo ruševin in razbitih šip iz prostorov. Število žrtev še ni ugotovljeno. Ruski rimski poslanik v Bukarešta. BUKAREŠT. 1. (Kor.) Ruski poslanik pl. Giers je na svojem potovanju v Rim prispel semkaj. Z znpiMfnsša bojišča. BEROLIN. 1. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. majnika. Zapadno bojišče. — Včeraj javljeni boji ob zapadnem bregu prekopa severoza-padno od Yperna so se končali z zelo iz-gubonosnim sovražnikovim neuspehom. Vzhodno od prekopa se\erno od Yper-na jc sovražnik večkrat naskočil brez u-*peha. Trdnjavo Dtinkirchen je naša artiljerija še nadalje obstreljevala. Med Mozo in Mozelo je prišlo do pehotnih bojev samo v ozemlju med Ailiyjem in Apremontom. Vsi francoski napadi so se izjalovili ob težkih izgubah. 29. aprila smo v odgovor na obstreljevanje za našo fronto se nahajajočih mirnih krajev vrgli nekaj bomb na Rheims. Ker sovražnik jako dobro pozna pomen tega našega ravnanja, bi mu bilo lahko, obvarovati mesto Rheims obstreljevanja. Sovražnik je izgubil včeraj zopet tri letala. Neko angleško letalo smo sestrelili GRESNICE. F>r:an. — i rar.coiki spisal Xavier de Montepin XX. Dober svet. Tisti večer je prišel Arzen ob osmih z\ cj- r k Pivoini. Bilo je meseca junija in uir; nc je po žareče vročem dnevu po-Ia>: /a^cl vleCiftii ii-i /Linijo. Pivoine je sedela ;a svojem balkonu in je s slastjo vdi-' r a!a sveži večerni zrak. čigar nežne ^aj>ice so iej donašaie prijetne duhove lu jmburškega vrta in veselo ptičje žvrgo-luiie. Zatisnila je oči in ljubeznivi glaso-■ i prijetni vonj jo je spominjal domačih gozdov lepe Normandije. Arzenovi koraki, ki je skozi sobo pri-taial na balkon, so jo iztrgali iz njenega ^sanjarjenja. . udi mož je vzel stol in se vsedel k njej. — O čem ste razmišljala pravkar? — io je vprašal. — O preteklosti in bodočnosti. — In obe ste se vam kazali v neprijetni luči? — je nadaljeval Arzen smeje. — V neprijetnejši luči nego si morda mislite vi, ljubi prijatelj, — je odgovorila z bolestnim nasmehom. — Ali res? — Oh, da! — Potemtakem vas skrbi nekaj ali pa se bojite nečesa, in preiskren vaš prijatelj sem, da bi se moral bati, da bi bil nedi-skreten, če vas prosim, da mi poveste vzroke svojih težav in skrbi. — Prehitel ste me, kajti hotela sem prav o tein govoriti z vami. — Hvala vam na tem dokazu zaupanja. Govorite torej, ljubo dete! — Kar vam imam povedati, je zelo enostavno .... obljubite mi torej, da mi odgovorite odkritosrčno. — Obljubljam vam. — Zanašam se na to. Povejte mi torej popolnoma odkrito, dragi prijatelj, kaj mislite o mojem sedanjem položaju. — Vaš položaj, dete moje, — je odgovoril Arzen, — je položaj mladega, lepega, po vsakomer občudovanega in slavljenega dekleta .... težko je torej najti položaj, ki bi bil bolj vreden zavidanja. južnozapadno od Thicida. Drugo letalo smo pri Wieltje, severozapadno od Yper-na, spravili na zemljo in razstrelili. Tretje letalo smo pri Niedersulzbachu v Alzaciji iz sovražne f lotil je prisilili, da se ie spustilo na zemljo. Vrhovno armadno vodstvo. Ansleiko poročilo. LONDON, 30. (Reuterjevo poročilo). — General French javlja: Položaj na naši fronti je neizpremenjen. Na ypernski ravnini se vrši srdit artiljerijski boj. Francozi, podpirani po naši artiljeriji, pridobivajo znatno tal na našem levem krilu. Naša težka artiljerija je na naših postojankah vzhodno od Yperna sestrelila nemškega letalca. Boj z letali. LONDON, 30. (Kor.) »Times« poročajo: Nemško letalo, ki je danes ob 12.20 ponoči preletelo Ypswich, je vrglo 5 bomb, med temi dve požigalni bombi. Deset minut pozneje so gorele tri hiše. Nikdo ni prišel ob življenje. Gasilci so Ie s težavo pogasili ogenj. Kolikor znano, ni bil noben človek poškodovan. Iz Bury St. Edmunds so doznale »Times«: Proti 11. uri ponoči je neko nemško letalo preletelo mesto. Neki pasant je slišal motor in takoj uzrl plamen, ki je prihajal iz neke prodajalne. Takoj nato je zadela druga bomba neki hlev, ki je tudi takoj zgorel. Potem je letalo letelo proti periferiji mesta, kjer je vrglo še tri bombe. 1. majnik na Francoskem. LYON, 30. (Kor.) »Nouveliste« poroča: Pariški manifest socija'istične stranke poživlja irancoske socijaliste, naj praznujejo 1. majnik z večernimi zborovanji. Poročila. ki prihajajo iz provincije, kažejo na sploh željo delavstva, naj se ob sedanjih razmerah odneha od vsake majnikove slavnosti. _ K potopitvi »Gambette«. PARIZ, 30. (Kor.) Časopisje izjavlja, da je potopitev oklopne križarke »Leon Ganifcetta« zelo težka izguba za francosko brodovje, posebno v očigled velikim človeškim žrtvam. Zavezniki so sicer pripravljeni na take žrtve, vendar pa vzbuja ojačeno delovanje podmorskih čolnov vsekakor vznemirjenje. Vpliv potopitve križarke »Leon Gainbet-ta« na pariško borzo. BEROLIN, 1. (Kor.) Bazelska brzojavka »Tageblatta« pravi, da priznavajo pariški listi, da je vest o potopitvi križarke »Leon Gambetta« predvčerajšnjim in včeraj zelo neugodno vplivala na pariško borzo. Potopitev ribiškega parnika »Lillydaia«. LONDON, 30. (Reuterjevo poročilo). O potopitvi ribiškega parnika »Lillydala« se še poroča: Neki patruljni čoln je zasledoval pod-vonik in streljal nanj. Podvodnik je po dolgotrajnem preganjanju ušel iz dosega patruljnega čolna. Tovorni promet med Angleško in Nizozemsko. LONDON, 30. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da se more zopet pričeti tovorni promet med Angleško in Nizozemsko. Promet s potniki še ni dovoljen. — Niste odkritosrčen! — je rekla Pivoine. — Prosim vas, da bi mi povedal neprikrito resnico, vi pa se mi laskate. Ne moreva se torej sporazumeti. — Upam, da se vendar sporazumeva. — Všeč mi bo, Če se. Vi torej trdite, da je moj položaj srečen, meni se pa zdi tako žalosten, da vam ne morem povedati, kako. — Zakaj? — Učila se nisem ničesar, nimam ničesar, odvisna sem popolnoma od slučaja, živim od dne do dne, in ko bodo moja skromna sredstva izčrpana popolnoma, moram celo zapustiti to stanovanje, v katerem ni niti en sam stol moj, ter iti bog-ve kam! — Zaradi te stvari ste lahko popolnoma brez skrbi, ljuba moja. To stanovanje je najeto na vaše ime, kar je v njem, je vaše. — Ne, Arzen, tega ne sprejmem. Kaj takega se sme sprejeti samo od ljubimca, in vi niste moj ljubimec. — Žalibog, — je vzdihnil Arzen z izrazom, za katerega bi ga bil lahko zavidal najspretnejši igralec. — Ne, — je nadaljevala Pivoine, — nočem biti vse moje življenje v breme komu Angleški časopisi ne smejo na Nizozemsko. ROTTERDAM, 1. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča: Angleška pošta je prispela snoči, a ni prinesla časopisov, ki so bili, kakor se govori, zadržani po ukazu admiralitete. Izvoz premoga iz Anglije. LONDON, 30. (Kor.) »Times« so izvedele, da vlada namerava imenovati komisijo za kontrolo nad izvozom premoga. Angleško pridelovanje premoga je tako padlo, da je nujno potrebno držati premog na razpolago za lastno porabo. Zmanjšanje produkcije se ceni za prvo leto vojne na 40 milijonov ton, kar je po pretežnem delu posledica vstopa 150.000 rudarskih delavcev v armado. Potrebščina admiralitete je dvanajstkrat večja nego v času miru. Vojna Tiriljt proti trosporaznna. Bol zo Dnrdaael!. LONDON, 30. (Reuterjevo poročilo.) Poročila o napredovanju v Dardanelah do 29. aprila pravijo, da so izkrcane čete zaveznikov odbile veliko turških protinapadov, ki so polagoma oslabljali. Izgube zaveznikov so seveda težke. LONDON, 30. (Kor.) V uradnem opisu boiev V Dardanelah med 25. in 29. aprilom se pravi: Šest različnih krajev ob obali se je u-porabilo za izkrcanje vojske in vse brodovje je podpiralo operacije. Uspeh prvega dne je bil, da so se močne angleške, avstralske in francoske bojne sile ustanovile na treh glavnih krajih, namreč .Avstralci in Novozelandijci na pobočju Sarit-baira, severno od Kabatepe, angleške čete ob Tekeburnu in Francozi na azijski obali pri Kum-Kaleh. 26., ko je napočil dan, se je držal sovražnik v vasi Sedd-il-Bahr, ki je polna podzemeljskih votlin, zakopov, in pregraj. To postojanko so Angleži zavzeli s frontalnim naskokom skozi še ne uničene žične zapreke. Naša postojanka na tem koncu poluotoka je bila tako končno zagotovljena. 27. aprila zvečer so zavezniki zasedli črto zakopov, ki se začenja severno od Kum-Kaleh in sega do baterije Totts(?). V tem pa so Avstralci in Novozelandijci prodirali z največjo drzovitostjo, vedno se boreč s sovražnikom, in so neprenehoma odbijali sovražne protinapade. 28. zjutraj se je vršil srdit boj z neko turško divizijo, ki je bila po težkem artilerijskem streljanju vržena proti Sarit-bairu. Avstralci in Novozelandijci so odbili vsak napad in so končno prešli v o-fenzlvo. Tudi Francozi so bili pri Kum Kaleh štirikrat napadeni, a so se vzdržali v vseh svojih postojankah. Izgube armade in brodovja so stvari primerno težke. LONDON, 30. (Reuterjevo poročilo.) Kralj Jurij je poslal admiralu Roebecku in generalu sir Hamiitonu sledečo brzojavko: »Z največjim zadovoljstvom jemljem na znanje uspehe, ki so se dosegli, in hrabri odpor pri kombiniranih operacijah v Dardanelah. Prosim, da sporočite moštvu vseh činov, tudi zavezniškemu, moje čestitke na njihovih sijajnih činili.« drugemu. Skrbeti hočem sama za svoje preživetje, četudi bi morala delati z rokami. Mlada sem in močna, toda kaj naj začnem? Kake pridobitne vire nudi Pariz dekletu, ki hoče biti neodvisno? To moram vedeti in to mi povejte. — Zahtevate torej od mene sveta? — Prijateljskega sveta. — Je poklic, — je rekel Arzen po kratkem pomisleku, — ki se zdi kakor ustvarjen za vas, sijajen in dičen poklic, v katerem vam vaša čudovita lepota in vaša nenavadna duhovitost nudita varno poroštvo za najboljši uspeh, poklic, na katerega gledajo vse ženske z zavidnim očesom, v katerem pa nima vsaka toliko u-panja, da bi uspela in se proslavila, kakor vi..... Arzen je omolknil. — In kak poklic je to? — je vprašala Pivoine radovedno. — Gledališče! — Gledališče? — je ponavljala Pivoine, kateri je ta beseda na čaroben način naenkrat odprla vrata raja; — mislite? — Ne mislim samo, temveč sem tudi prepričan. — Toda, ali bi se pač mogla drzniti.. .?. Cesarjeva čestitka sultanu. CARIGRAD, 30. (Kor.) Časopisje priob-čuje brzojavke, ki sta si jih povodom obletnice sultanovega nastopa vlade poslala Nji Veličanstvo cesar in kralj Frnc Jožef I. in Nj. Veličanstvo sultan. Brzojavka Nj. Veličanstva cesarja se glasi: »V posebno radost mi je, da uporabim priliko, ki mi jo nudi obletnica nastopa vlade Vašega Veličanstva, da Vašemu Veličanstvu najiskrenejše voščim srečo kakor tudi otomanski državi. Najtopleje želim, da bi bili napori naših bojnih sil na kopnem in na morju v skupnem boju, vsiljenem nam po naših sovražnikih, ovenčani s polnim uspehom in da bi bile po zmagoviti vojni usojene našim narodom dobrote dobfe miru in blagostanja.« Brzojavni odgovor Nj. Veličanstva sultana se glasi: »Iz vsega srca se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu na ljubeznivi čestitki, ki mi jo je Vaše Veličanstvo blagovolilo sporočiti povodom obletnice mojega nastopa vlade, in prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme zagotovilo mojega najglobljega prijateljstva. Združujem svoje želje z onimi Vašega Veličanstva, da bi Vsemogoči podelil naši pravični stvari § splošno zmago naših hrabrih zavezniških čet popoln uspeh.« Japonsko-kitajski spor. ROTTERDAM, 1. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« javlja: Japonski poslanik v Pekingu je sporočil v ustmeni noti kitajski vladi, da bi Japonska, če bi se dovolile njene zahteve, bila morda voljna vrniti Kitajski Kiavčau, če bi se Čingtav o-tvoril kot pogodbena luka. Japonska bi prevzela železniško, carinsko in poštno upravo in obdržala vladna poslopja. Požar. BUKAREŠT, 30. (Kor.) Danes je izbruhnil v petrolejskih zalogah rumunske družbe Steana požar, ki je po poročilih časopisov uničil dosedaj 160 vagonov lesa in še nedognano množino petroleja. Socijalistični kongres v Ferrolu prepovedan. PARIZ, 30. (Kor.) »Temps« poroča iz Madrida:SocijaIistični kongres vFerrolu v prilog miru je španska vlada prepovedala. Ministrski predsednik Dato je izjavil, da je ta odredba potrebna, ker udeležniki kongresa ne bi nastopali za mir, ampak iskali samo priliko za motitev miru. Meščanska garda nekega okraja je bila poklicana v Ferrol. Castitka prestolonaslednikovi soprogi iz ruskega ujetništva. DlJNAI, 1. (Kor.) Zelo ginljivo in nepričakovano poklonstvo je prejela nadvojvo-dinja Žita povodom svojega godu 27. aprila od avstro-ogrskih častnikov, ki so bili ujeti v Przemyslu in se sedaj nahajajo v Sarato\vem. Poslali so sledečo brzojavko nadvojvodinji: »Castniki-vojni ujetniki iz Przemysla v Saratou em prosijo, da smejo izreči svoje najspoštljivejše čestitke h godu Vaše cc-sarske Visokosti«. Nadvcjvodinja Žita, ki je bila zelo vesela in ginjena zaradi tega poklonstva, je odgovorila na poklonstveno brzojavko na najmilostljiveši način. Cesar, kateremu so predložili brzojavko, je bil zelo vzrado-ščen, da je dobil vest o častnikih-vojnih — Gotovo, draga moja. Nimate niti najmanjšega vzroka, da bi se bala ali dvomila o ugodnem uspehu. — Toda kako naj začnem? — je vprašala Pivoine, — kje in kako naj nastopim? Ali je to kihko? Ali je to sploh mogoče? — Zato poskrbim jaz. — Vi? — Da. — Pa kako? — Jaz sem dramatski pisatelj, — je odgovoril Arzen ponosno. — Neko tukajšnje gledališče je pravkar sprejelo od mene tri-dejansko igro, ki se v kratkem uprizori. V glavni ulogi te igre bi mogla vi nastopiti prvikrat. — Res? — Kakor vam pravim. — In v katerem gledališču se uprizori igra? — V luxembourškem gledališču. Pivoinino lice se jc nekoliko zmračilo, kajti ni se ji zdela posebna čast in posebna sreča, da bi nastopala v gledališču Bo-bino. Arzen je ugenil, kaj je razmišljala, in ker je uvidei, da more v tem trenutku učinkovati le kaj silno patetičnega, je nadaljeval vneto: Stran IL „EDINOST* štev. 121. V Trsta, dne 2. maja 1915 ujetnikih in je izrazil svoje veselje na tein, nju in zagotavljanju svojih pravic. In tudi poklonstvu. Hloistrsfci predsčftaik grof Stflrgkh v BcdlmpsJtf. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Danes so prispeli semkaj ministrski predsednik grof Stiirgkh v spremstu sekcijskega svetnika grofa Attemsa. vojni minister vitez Kro-batin v spremstvu pobočnika kneza Star-hemberga, finačni minister baron Engel v spremstvu ministrskega tajnika dr. Bande in deželnobrambni minister baron Ge- danes, v tej vojni, vfdimo, kako delajo načrte in česa vsega pričakujejo od te vojne za svoj narod. Na podlagi zgodovinskih zgledov stavljamo svojo nado in vero, da se tudi po tej vojni usoda narodov te monarhije izpreiueni in izboljša, da bo sledil blagoslovljen mir. Ne odrekamo se nadi. da tudi mi Slovenci ne bomo izključeni od blagoslovov miru — da se bodo ti blagoslovi kazali v večjih političnih in narodnih pravicah našega naroda, v njegovem kulturnem in gospodarskem orgi v spremstvu pobočnika stotnika! napredku. Temeljni pogoj za srečnejšo Rambauseka. Ministri so se podali ob 11 I našo bodočnost pa je naša zahteva vseh dopoldne k ministrskemu predsedniku j zahtev, da ostane naš narod združen v grofu Tiszi, kjer se nadaljujejo pogajanja eno celoto, da se nam ne izgubi ne ena in posvetovanja v zadevi sestavitve zako- ped zemije, ne ena sle venska duša! na glede preskrbe vdov in sirot padlih v j „ . vojni, oziroma glede preskrbe onih. ki so j fln£aBZ 1H USJFlEfo posta.i vsIeJ vojne nesposobni za delo. Min; trska konferenca v Budimpešti. BUDIMPEŠTA. 1. (Kor.) Konfereica v Anglež z nekakim posebnim veseljem vedno naglasa, da je že stara tradicija Stiirgkh in grof Tisza. oba finačna mini stra, baron lirgcl in Telecky, domobranski minister baron Georgi in honvedski mini.-icr fcnron Ilazai ter vojni minister ,Da smo strahovito težo vojne do_ Krobatin. Posvetovanje se je tikalo ______,______-____._ ___________ razpravlja o tem usodepolnem principu povprečnih Angležev in skuša dokazati nesmiselnost tega principa za sedanje raz- vit. modalitet v zadevi oskrbnih prejemkov vojaških oseb. pri čemer je prišlo do popolnega si orazuma med udeleženimi činitelji. Avstrijski ministri so se ob 5.15 popoldne vrnili na Dunaj. Imenovanje inženirjev za podčastnike. sedaj omalovaževali, je žalibog preresnič-no. Napačno je, navajati dogodke kakih prejšnjih časov, da se s tem opravičuje malomarnost naših vojakov oziroma njihovo lahkomišljenost. Vojna, v kakršno smo zapleteni letos, je brez primere v naši celi zgodovini in če hočemo zasigu-rati obstanek in dobrobit države, mora- stve je z odlokom dne 22. marca 1915. 1.1 tako, kakor'da jiii ne briga nobena vojna najmilcstljiveje blagovolilo odobriti pode- jn so tucjj lahko delali tako. V napoleon- do-Sport raz- visoko šolo in se tekom vojne uporablja- j položenje dežele. Celo oni, ki so se boje-jo v službi vojne uprave primerno svoje- Vuli na kontinentu, so prebili vse odmore mu strokovnemu znaniu. z Jovi in dirkami. V krimski vojni je vla- Državne srečke iz leta 1860. I dala na Angleškem ista ravnodušnost, ista DUNAJ,-1. (Kor.) Pri danaMem premij-1 brezskrbna veselost med angleškim na-lleu, $ avnih srečk iz teta 1860. rodom, kakor v onih dneh, ko se je boje- vala Anglija za svetovno gospostvo z Napoleonom. Niti v politiki, niti v trgovini, niti na veselicah ni bilo opažati, da bi istočasno tisoči in tisoči rojakov krvaveli na daljnih bojiščih za stvar Anglije. Ce ne bi nastale hude nesreče, če ne bi škandali v upravi in oskrbi kričali do neba, bi se (Crnogledom v album). časopisje sploh ne pečalo dosti z vsemi Noveja zgodovina sveta nas uči, da ve- j dogodki^PoHtiJvi ^so^irneli fj^tojlruee like vojne zgodovine prinašajo v življenju * ' ~" 4 je zadela glavni dobitek 600.000 serija 6355 Štev. S, drugi dobitek 100.000 kron serija 150-6 štev. tretji dobitek 50.00<» kron serija 5953 štev. 15._ Bojna in nm feođacnasi. držav, ki so bile zapletene v vojno, velike izpremembe toliko v političnem kolikor v gospodarskem pogledu. In še nekaj: v tem izboljšanju živijenskih razmer ni nmogo r.-.zlike med državami, ki so zmagale. in onimi, ki so bile premagane, ker imajo ene in druge veiike žrtve na ljudeii in Škod na vrednostih. Te izgube pa treba poravnati z olajšanjem živijenskih razmer. kar se more doseči z zboljšanjem političnih pravic državljanov z ene strani. A bi in so se brigali bolj za notranjepolitične prepire. Vodilni državnik John Russel, je bil xneumoren in priden« kakor vedno. Bojeval se je kot voditelj spodnje zbornice z vso silo proti vladi in se je brigal za vojne dogodke le v toliko, da je lahko nagajal vladi. Med tem ko so se v Angliji prepirali radi ustave vseučilišča v Ox-fordu in podobnih stvari, so umirali angleški vojaki na Krimu. In kakor v politiki, tako je bilo tudi v literaturi. Dickens in Thackeray sta bila vodilna literata; njihova dela so ljudje kar požirali in vsakdo se je med junaki njunih fantazij počutil inno- z druge pa z velikimi deli in podjetji gospodarske naravi, da pride tako v držav- .... - , , ... ... liane nov, svež duh in da začne pluti po ^ bolj domačega, kakor pa v strahovitih njih nova. zdrava kri. Narav no je pa, da | dog^kih ^danosti, to izpremembo svojih živijenskih razmer laglie zmagujejo države, ki so zmagale, ker se navadno povečajo z novimi teritorialnimi po-estmi in dobivajo še vrhu tega vojno odškodnino. Ali — kakor rečeno Ko se je koncem leta 1855 govorilo o miru, sta to vest zadušila dva Macaulaye-va zvezka knjige »Zgodovina Anglije«. Založnik je prodal v trenotku 25.000 knjig. Kaj je pomenil za Angleže padec Seva-stopolja v primeri z entuzijastičnim sprejemom te knjige? Vznemirjenje, ki je je vzbudila ta knjiga, je dogodke na vzhodu ^o^aiPda'se'žopet povzdigne" potisnilo v ozadje. In vrh tega je bilo takrat videti prvo sliko slikarja Leightona »Procesija madone Cimabues po ulicah Florence«. Visela je v kraljevski akade-liliji umetnosti in kritiki so oznanjali, da je notranjo I vstal nov velik umetnik Anglije. O tem mladem umetniku se je razpravljalo mnogo več, kakor pa o pogajanjih, ki so se vršila na Dunaju. Največja senzacija pa je bila v vojnem letu 1855 zmaga \Vild Pay-rella v derbiju, pri katerem so bile navzoče »ogromne množice radovednežev iz vseh delov Anglije«. V sodnih dvoranah so bile razprave o umorih na dnevnem redu. Doba krimske vojne je bila »zlata — tudi premagane države, ako imajo pravico do obstanka, morejo najti poti in sredstev, da si opomorejo po pretrpljenih • i izguoa jo in procvetejo iznova. Najfcclii zgled nam daje Rusija. Vsi sej še spominjamo njene vojne z Japonsko pred desetimi leti. Rusija je bila poraže-1 na. Vojna je razkrila vso njeno gr.jilobo. Današnje nje vojevanje pa dokazuje, da so se razmere v Rusiji v teh 10 letih popravile in poboljšale. A kaj je storila Rusija po oni vojni? Dala je svojim narodom politično pravico, ki jo do tedaj niso uživali, dala je pravico zbornice, ki jo v Rusiji imenujejo - duma«. Res, da to ni še ideal parlamenta, da ni še to izraz prave narodne volje, ali velik korak dalje le vendar na potu pridobivanja politične doba gadoemce« m posebno sluča, mo-svobode. In resnica je, da se je v tem desetletji! ruske dume v Rusiji marsikaj popravilo in ozdravilo. Pa saj ni treba posezati v Rusijo. Dokaz, da velike vojne — pa naj končujejo tako ali tako — donašajo v življenje držav znatne politične izpremembe in poboljške, imamo pri nas doma. Pri tem moramo imeti pred očmi državo, kakor je bila pred 100 in več leti. Nekdaj so tvorili državo kralj in krona na eni. in takozvani stanovi na drugi strani. A ti poslednji so se sestavljali iz duhovščine, velika-šev in plemenitašev, ki so sodelovali v vojni. Za narod se niso menili. Iz njegovih vrst so plemenitaši in velikaši sestavljali vojsko. — Za zasluge v vojni so bili zopet nagrajeni in odlikovani plemenitaši in velikaši. Danes je to drugače. Danes je prišel narod do vrednosti, danes je poleg krone narod glavni faktor. Brez sodelovanja naroda danes ni vojne. Vojna leta 1859 je prinesla habsburški monarhiji novo življenje, četudi je nje vladajoča hiša morala neke pokrajine odstopiti današnji Italiji. Ali narodi te monarhije so dobili svoje deželne zbore, v katerih so imeli prilike, da si urede svoje notranje življenje, da so mogli pretrpljeno pozabiti.Nesreča je bila le v tem, da narodi niso bili dovolj dorastii novim razmeram, da se niso znali medsebojno pogoditi, da so nekateri preveč zahtevali in premalo daiali. Madjari so se n. pr. pokazali spretnejši mojstri v izpcpolnjeva- rilca Palmerja, ki je umoril svojega prijatelja Cooka, je vzbujal cele mesece ne-opisno pozornost. Za krimsko vojno se je zmenil malokdo. Angleži sami niso bili v vojni, ampak samo angleška armada, za katere usodo se je le malokdo brigal. Danes pa so po naziranju pisatelja razmere čisto drugačne. »Mi se ne bojujemo za kak dobiček zunanje politike, ampak za svoje življenje. Nikakor ni majhna armada. ki smo jo poslali preko Rokavskega preliva, ampak je prava narodna armada. Ce hočemo rešiti državo pogina, mora zastaviti vsakdo vso svojo energijo in vse svoje sile. Mi moramo v svesti i. grozeče nevarnosti pozabiti na ničvrednost športa in notranje politike in spoznati, da je vsakdo. ki se odteguje svoji službeni dolžnosti. vsak delavec, ki ne izdela dovolj municije vsak dan, navaden izdajalec domovine«. Sličice Iz vojne. Ptiči v vojnih zonah. Težko je uganiti, kako bo šlo letos ptičem v onih delih Evrope, v katerih divja vojna. Naravni nagon ^?čev je izredno žilav in se bodo sigu rnili na običajna bivališča. Izreden po, je bil v začetnih stadijih vojne, piše nt., i korespondent lista »Times«, ktko so se lastavice v neštevilnih trumah zbirale na razvalinah neke pristave, tik ob robu bojišča k jesenskemu poletu. To za sadnim drevjem napol zakrito poslopje z rut-wO streho je bilo gotovo žc neštevilnim generacijam shajališče odhajajočih Ia-stavk. Sedaj je obiskala vojna tudi to pristavo; rdeče strehe so izginile in drevesa so polomljena in počrnjena. Toda po svoji navadi so se lastavice še vedno zbirale na onem mestu, se stiskale po kotih zidnih ostankov in se nastanile po zlomljenih vejah jablan. V bližini je divjal boj in vsaki-krat, ko je zagrmela kaka belgijska baterija, so se ptiči dvignili glasno frfotaje proti nebu. Kaj bodo delale lastavice in drugi ptiči v tem letu v belgijskih zidovih? In predvsem, kaj bo delal slavček? Okoli binkošti so vsi belgijski gozdovi ob Marni in Aisni polni slavcev in ob vsakem tihem večeru v maju so odmevali ob bregovih Seine notri do pariškega obzidja pesmi slavčkov. Gotovo se vrnejo zopet tjakaj in če gozd, kjer so gnezdili v pretekli spomladi, ni popolnoma opustošen, bodo poskušali morda delati izlete celo v bojno črto. Najbrže bomo slišali, kako bodo vojaki, ki se nahajajo v strelskih jarkih, poslušali preprevanje slavčkov in pozabili morda celo na streljanje. Tudi v Karpatih je jako mnogo slavcev. Med moškimi, ki se bojujejo tamkaj, jih je gotovo mnogo, posebno na ruski strani, takih, ki so prišli iz pokrajin, kjer ni nikdar slišali prepevanja slavcev. Kako oznanilo jim prinese petje, ko bo po krvavem dnevu v tihi noči zadonelo iz gorskih gozdov? V Angliji, ki je od vojne razmeroma manj prizadeta, so ptiči letos na boljšem, kakor v drugih vojskujočih se državah, čeprav morajo biti jako preplašeni, ko vidijo, da so parki in razni kraji ob zalivih polni šotorov in taborišč in da se tamkaj, kjer so poprej prepevali oni, izprehajajo ves dan čete vojakov. Na tisoče in tisoče ptičjih jajc bodo v tem poletju pohodili vojaki. Ce bi bili ptiči v človeškem smislu pametna bitja, bi se, kakor turisti, zbrali na kakem drugem kraju, toda vztrajnost njihovega naravnega nagona ni zmožna za kaj takega. V Belgiji rojen slavček mora vsako poletje obiskati le Belgijo; najsibodo kakršnikoli vplivi na njihove velike polete. je vendar dozdevno, da si vsak ptič izbere in določa sam svojo pot. Belgijski slavci iz preteklega poletja, ki so prebili zimo v Afriki, se bodo to poletje zopet vrnili v Belgijo in poskušali storiti najboljše, kakor bodo pač dovoljevale razmere. Toda v kraje, kjer ne bo živel v tem poletju noben ptiček, kjer ne bo nobenih mladičev, tamkaj tudi prihodnjo spomlad ne bo teh prijetnih gostov. Šele več let po vojni bo mogoče dognati vpliv in učinek vojne na prirodo. Človekoljubnost v vojni. Nemški listi priobčujejo poročilo o Angležinji Buxto-«ovi, ki je ustanovila v Londonu zavetišče za nemške žene, ki so brez živijenskih sredstev. Dokaz plemenitosti je hišni red v zavetišču, ki ga je Buxtonova sestavila sama in ki se glasi: Mojim gostom! 1. Prepuščam svojo hišo nemškim ženam, ki se zaradi vojne nahajajo na Angleškem v težkem položaju. Prepričana sem, da mnogo Nemcev na Nemškem stori enako za ogrožene angleške žene. 2. Sprejemam samo žene, ki si ne morejo zagotoviti eksistence. Žal se nahaja veliko nemških žen v takem težavnem položaju in prepuščam poštenosti svojih gostov, ki imajo še kaka skromna sredstva, da bi odšli iz moje hiše in napravili prostor potrebnejširn. 3. Moja hiša bo odprta nemškim ženam, dokler mi bodo dovoljevala sredstva. Zato naj se moje varovanke kolikor mogoče o-meje in si vzajemno pomagajo. 4. Svojim milim gostom ne morem nuditi takih udobnosti, kakor bi rada. Ne morem imeti služabnic, zato se morajo moje gostinje potruditi same ter si prati same in varčevati z razsvetljavo in kurivom. — Gospa Buxtonova se je s svojimi otroci preselila v najeto stanovanje in je prepustila upravo svoje hiše eni tamkaj bivajočili nemških žena. Kakih 40 nemških žena stanuje v tem zavetišču. O božiču je gospa Bux-tonova obdarovala dvanajst nemških otrok najubožnejših londonskih okrajev. — Ravnanje gospe Buxtonove je pač res sijajen izraz človekoljublja v času, ko je ločilo narode sovraštvo in prelivanje krvi. Sedemkrat umrl. V Parizu, kjer se dandanes pač ne živi tako veselo, kakor v mirnih Časih, je te dni vzbujala veliko veselost dogodbica, o kateri se čita v pariškem časopisju. Neki prevejan slepar je namreč dolgo časa vodil za nos pariško policijo, ki mu ni mogla priti na sled niti v sedanjih strogih vojnih časih. Imenoval se je Viktor Jadot. Njegova prevejanost je obstojala v tem, da je kupoval trgovine na dolg, prodajal potem z največjo hitrostjo, da je napravil Čim največ kupčije, potem pa je nenadoma — umrl. Stvar pa je napravil tako, da je tedaj, ko je bila neplačana trgovina že skoraj razprodana, našel kakega nesrečnika, ki je že bil v zadnjih zdihljajih, ter ga je umirajočega vzel na svoj dom, mu stregel in ga potem, ko je mož umrl, dal pokopati na svoje ime. »Svoje« ime se seveda razume ono ime, pod katerim je kupil trgovino. Osleparje-ni trgovec, ki mu je prodal trgovino, naj bi bil tedaj iskal denar pri mrliču. Ce je ves v strahu prišel v Jadotovo stanovanje, ga je sprejela dama v žalni obleki, ki je objokovala svojega »mrtvega soproga«. To pa je bila Jadotova ljubimka, ki je veliko pomagala svojemu ljubimcu pri tem originalnem sleparstvu. Jadot je tako sedemkrat kupil razne trgovine in tudi sedemkrat umrl pod sedmimi različnimi imeni, in vselej ga je objokovala »razžalo-ščena soproga«. Policija je končno vendarle prišla na sled prevejanemu sleparju, a ko je prišel detektiv v Jadotovo stanovanje, da bi ga aretiral, ea je zopet sprejela jokajoča »soproga«, Kakor Je sprejela vseh onih sedem osleparjencev. Toda detektiv se ni dal tako hitro ugnati v kozji rog in je preiskavjd dalje. Dal si je pokazati grob, in tedaj se je pokazalo, da je Jadot tudi tokrat temeljito potegnil slavno policijo, kajti tokrat je Jadot v resnici umrl. Truplo so vzeli iz groba in pokazalo se je, da je slepar v resnici dosleparil. Dišeča stotnija. V nekem francoskem mestu so dobili pijonirji nalogo, da preurede neko tovarno parfumov v utrdbo. Lončke z mazili in stekleničice z dišavami so morali odpraviti, da bi njih črepinje. če bi priletela vanje kaka kroglja, ne ranile kakega vojaka. Dragocene vsebine pa se je vojakom zdelo škoda in zato je niso uničili, temveč porabili. Najprej si je namazal vsak lase, kolikor je bilo mogoče spraviti mazila nanje, potem črevlje in jermenie, in to z najfinejšimi pomadami. Potem si je skoraj vsak napojil s parfumom obleko, zlasti plašče in to navadno vsak kos obleke z drugo dišavo, tako da je vsak vojak dišal kakor majhen vrtič: vrtnice,-reseda, jasmin, vijolice, španski bezeg, vse to se je vrstilo po vojaških u-niformah. Neki vojak je mislil, da se v večini lončkov nahaja mast in se je pre- korn je prosto podati svoje morebitne u-govore proti načrtu in proti zahtevani razglasitvi pri tem uradu do dneva obhoda ali najpozneje pri komisijski obravnavi, ki se bo vršila v torek, IS. maja 1.1. — Komisija pod vodstvom uradnika c. kr. na-mestništva se snide ob določenem dnevu na kolodvoru na Opčinah ob 10 predpol-dne. — Dr. Fabrizi 1. r. I!, dobrodelni koncert, ki ga je priredila „Giazbena Matica" v Ljubljani dne 10. aprila t. I. se je obnesel prav lepo. Polovico čistega dobička t. j. 544 K IS v je prejelo poveljstvo c. in kr. gainizijske bolnišn ce v Ljubljani za ranjene hrabre vojake v ljubljanskih bolnišnicah, ravno toliko je pa ostalo društvu za lastne namene. Prva dva dobrodelna koncerta sta že nesla skupaj zn vojne namene 1286 K. V soboto, 8. maja t 1. priredi društvo lil. dobrodelni koncert zopet na korist ranjencem in svojemu fondu. Sodelovala bosta med drugimi nam vsem priljubljeni operni pevec deželnega h r v. gledališča v Zagrebu, gosp. Jos. Križaj, pričal šele potem, ko je ugriznil s to »ma- in nadobudna gospodična konservatoristinja stjo« namazani kos kruha, da ie bila to iz Prage, Dana Koblerjeva. — V ne-- mandljeva« krema za žensko polt, ki pa del jo, 10. mnja, bo pa II. javra produkcija je imela popolnoma drug okus kot man-dlji. Ta stotnija, tako namazana in parfu-mirana, je razširjala tako močan duh, da so druge stotnije iznašle zanjo ime: »snu-dljivi pijonirji«. Kolega metlar. »Jugend piše: Stotnik v rezervi, v miru profesor arheologije, ni samo s Francozi in Angleži, temveč tudi s prirodopisjem v večnem boju. Posebno pozimi nikakor ni mogel spoznati raznega drevja, ki raste po francoskih gozdovih. Tako je napovedal kot cilj brezo, dočim so bile v resnici jelše, bukve je zamenjaval s hrasti, o lipah, javorih in brestih pa je imel seveda še manj pojma. Neki starejši podčastnik je prakrat popravil njegovo zmoto. To je profesorju zelo imponiralo in rekel mu je: »Vi ste nazadnje morda celo kolega, profesor botanike?« — »Kakor ukazujete, gospod stotnik! Sem metlar!« Otroci s karpatskih bojišč. Slovaški list „Sioven ky Dennik" je poočal te dni, da so iz obmejnih karpatskih krajev odvedli več sto otrok v zavetje v notranjo Ogrsko, in i?raža bojazen, da se ti otroci ramarode. Madžarski list „Az Est" pa pripoveduje, da so zbrali iz raznih slovaških vasi vsega skupaj 680 otrok in* 130 žen, katerih možje so odšli na bojišče, da so ostale same s svojimi otroki. Vlak, ki je odpeljal te izseljence, je šel v smeri proti Miškovcu (Miskolcz). Prva dva voza z malimi begunci sta ostala v m?džarski vasi Szihalom v boršodski županiji. V Vamo?gyorku so pustili pet voz, v Hatrani nad Budimpešto pa tudi pet. Te otroke so razdeljli po vaseh ob liatransko-solniško-budimpeštanski železnici. Od ostalih štirih voz sta ostala dva v Aszodi, dva pa so poslali v Jedlevo (Godollo). Bili so to vse slovaški otroci Poročevalec lista pravi dobesedno, da je neki Tibor Kiss odvedcl s seboj domov mladega Slovačka v srajčki in pripomin a: „Sedaj, ko to pišem, spe v marsikateri madžarski vasici slovaški dečki in deklice spanje pravičnih ... A tam gori na severu, pod Karpati, kjer so se prej raztezale mirne vasice, grme neprestano topovi. Kje so vasi ? Osta'a so po njih samo imena in prostor, kjer so stale . . gojencev in gojenk društvene šole. Prva taka produkcija se je obnesla prav d »bro. Iz ruskega ujetništva. Ivan F1 o r i j a n -č i č, inteligenten kmetski mtodenič iz Grahovega, je pisal svojim staršem iz ruskega ujetništva pismo, datirano 22. 12. 1914. iz katerega posnemljemo: Voščim Vam veselo in srečno novo leto. Naznanjam Vam, da sam v mestu Sarata v bolnišnici. Poprej scni bil nekaj ča?a v Kijevu, zatem v Moskvi. Godi mi se razmerno dobro. Mesa in juhe dobivamo dvakrat na dan, čaja trikrat. Ranjen sem bil dne 21. novembra v Karpatih, in sicer v trebuh in levo nogo. Pobrali so me ruski sanitejci in tako sem prišel v rusko ujetništvo. Upam, da bom kmalu popolnoma zdrav in da bom mogel zapustiti bolnišnico. Najtežje mi je to, ker ne vem, kako se Vam doma godi. Ali ste bolni, ali ste zdravi — nič ne vem. Naslova Vam tudi ne morem poslati, ker ne vem, koliko časa bom še tu. Kajti naše vozijo vedno naprej, tako, da smo se že z vlakom vozili 8 dni in 9 noči. Ko mi bo možno, Vam že poš'jem tudi naslov. Prisrčno Vas pozdravljam in želim, da bi Vas to moje pismo — ako tudi šele po dolgem času, morda šele za Velikonoč — našlo zdrave in vesele. Pogreša se enoletni prostovoljec 27. dom. peŠpolka Fran J e r k i č. Odšel je z neko marškomp. dne 16. marca iz Ljubljane. Od tistega časa ni nikakih vesti o njem. Ako bi mo^el kdo kaj natančnejega povedali o pogrešanem, naj sporoči: A. Breščaku, Trst, Belvedere 19. Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba in siccr dne 14. maja t. I. v decembru 1913 in v januarju 1914 zastavljenih dragocenosti, dne 15. maja t. 1, pa za v februarju in marcu 1914 zastavljenih efektov (i liga, perila, strojev, koles itd.), vršeči se vsak dan od 8 ure do 12. dopoldne v u-radnih prostorih, Prečna ul. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Velik potres. Seismiški instrumenti na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so zaznamovali včeraj zjutraj katastrofalen oddaljili potres, ki se mu je bilo ognjišče od-Aprovizacija Trsta. Aprovizacijska ko- daljeno kakih 8900 kilometrov. Začetek po-misija za Trst in Primorje je imela včeraj tresa ob 6 uri 12'17". Konec ob 91/« yrerišejo, v kateri je naznanil namestnik, da je Umit vesti. ukrenil sporazumno z ravnateljem javnih skladišč, da se bodo odslej vse pošiljatve moke, krompirja in drugih živil, ki pridejo za aprovizacijsko komisijo v Trstu, skladale v c. kr. skladiščih in se tamkaj hranile. Ravnateljstvo javnih skladišč bo nadalje nakupno ceno in prevozne izda ke plačevalo kot predujem in oskrbovalo izdajanje blaga po naročilih aprovizacijske komisije. Neka tukajšnja industrijska tvr-dka je pripravljena v svrho olajšanja zmletja in da bo stvar bistveno cenejša, postaviti v enem skladišč električen mlin. Komisija je sklenila nadalje, da se prične takoj prodaja krompirja po enotni ceni 20 vinarjev za kilogram na trgih in proda-jalnicah, ki se označijo prebivalstvu s primernimi naznanili, dočim se prične prodaja moke za polento po zmerni ceni tekom tedna. Z ozirom na splošno priznano potrebo, da se združijo vse aprovizacijske zadeve na ener.i mestu, se je sklenilo nadalje, da se posebne komisije za aprovi-zacijo mesa in rib združijo z aprovizacij- poludne. Pripustitev vojnopoštnih zavitkov. C d 3. do 7. majnika t. 1. smejo vsi poštni uradi sprejemati vojnopoštne zavitke za sledeče vojne poštne urade št: 8, 9, 11, 12, 15, 18, 19, 30, 33, 35, 39, 40, 42, 47, 51, 52, 53, 55, 57, 63, 68, 71, 75, 81, 84, 89, 93, 99, 103, 107, 108, 111, 112, 118. 127, 128, 150, 154, 180, 189, 191, 201, 207, 211, 301, 305, 307, 308, 315, 316, 317, 320, 351, 352, 353, 354, 355, 501, 502, 5"3, 506. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva „Austria" so bili odpuščeni Anton Franzutti 5. domobranskega pešpolka, Fran Batic 20. lovskega bataljona, Mari Svigelj 5. domo- branskega pešpolka, Josip Trešer 87. pešpolka, Viktor Trojan 5. domobranskega pešpolka, Rupert Pohar 47. pešpolka, Maksimilijan Mislej 97. pešpolka, Matevž Baruca 7. pešpolka, Anton Vivoda 97. pešpolka, Božo Ferluga 7. pešpolka, Oskar Miiller 42. pešpolka, Josip Ksilla 7. pešpolka, Josip Brimšek 17. pešpolka, Alojzij Krobat 87. sko komisijo in se delo razdeli tako, da ic pešpolka, Josip Lončar 32. pešpolka, Alojzij za obdelavanje posameznih podrobnosti j Derossi 5. domobranskega pešpolka, Bogo-sestavijo posebni odbori, ki naj sestojajo [ ljub Pečenko 5. domobranskeg i pešpolka, iz dveh do štirih oseb. Nato se je vzelo na :Josip Majcen 27. domobranskega pešpolka, znanje poročilo dvornega svetnika pomor ske oblasti, grofa Viktorja Attemsa o dosedanjem delovanju komisije za aprovi-zacijo z ribami in se je končno naložilo izvrševalnemu odboru, da poizkusi v I r-stu z uvozom in prodajo danskega mesa. Načrt za prezidanje kolodvora na Opčinah v razvrstilni kolodvor. — C. kr. uprava državnih železnic namerava prezidati kolodvor na Opčinah na progi Št. Vid na Cilani—Trst v razvrstilni kolodvor in je v ta namen naprosilo tržaško ravnateljstvo državnih železnic, da izvrši glede projekta, katerega je c. kr. železniško ministrstvo odobrilo od tehničnega stališča, politični obhod in obravnava za razlastitve temeljem ministrskih naredb z dne 25. 1. 1879. drž. zak. štev. 19 in zakona o razlastitvi z dne 18. 2. 1878 drž. zak. štev. 30. — To se razglaša vsled odloka c. kr. namestništva z dne 22. aprila t. 1. štev. II. 215-2 z opombo, da je dotični načrt n' razpolago za pregledovanje v uradu c. kr. namestništvenega svetovalca (ulica Ca-serma 7, II. nadstropje, vrata 17) tekom 14 dni,-računši od 3. maja t. 1. — Dotični- Mihael Lukač 27. domobranskega pešpolka, Jakob Vittor 27. domobranskega pešpolka, Marko Rakovac 20. lovskega bataljona, Peter Fontanot 20. lovskega bataljona, Gvidon Bressan 8. lovskega bataljona. Josip Fabris 8. lovskega bataljona, Remigij Mitrovič 4. polka tirolskih lovcev, Josip Jurkič 8. poljskega topničarskega polka, Fran Campitelli 8. poljskega topničarskega polka, Karel Ra-žem 5. poljskega topničarskega polka, Eve-rard Valentinčič železničarskega polka, Ardnin De Rosa 3. trenskega oddelka, Josip Jerman provijanta, črnovojnik Ivan Jenko, Jo«ip Rožnik 87. pešpolka, črnovojnik Marij Andietič, Ivan Košuta 7. poljskega topničarskega polka, Fran Komel 3. pijonirskega oddelka, Ivan Suban 22. poljskega topničarskega polka, Josip Veljak 87. pešpolka, Peter Prir:etič 20. lovskega pešpolka, Job Druškovič 3. trenskega oddelka, Ado Fabretto avtomobilskega oddelka, Ivan Grego 8. topničarskega polka, Brunon Stinco 5. domobranskega pešpolka, Črnovojnik Ivan Angen ii, Matej Milanovič 97. pešpolka, Alojzij Šk^pin 5. domobranskega pešpolka, Josip Maršič 8. poljskega topničarskega polka, Črnovojniki Jo^hi n Čer- V Trstu, dne 2. mafa 1915. »EDINOST št. 121. Stran m. • u. nic Fran Parg s, Ivan Fer^olja, Ivan Mat-fcvić. Karel Czamvics, Fran Dernit in Mihael Šterlenko in Ivan Žena! 5 domobranskega pešp Ika. Iz pom ž~e bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva rEintracht" so bili odpuščeni Fran Penicka, Martin Damijani', Kvgen Mavrič, Ivan Zl btn, Anton De-ponte, Jurij ljubic, Jakob Desko, Ivan Ščuka, Ivan Menon, Šandor Bal g, Peter Vu-ković, Avgust Pohega, Fran Vouk, Henrick Pipan, Ergelbeit BaJdas, Ivan Legovič, Fer-d nsn 1 Otti, Josip Rochelli, Fran Mevlja, Fran Stcpančič, Alojzij Strancar, Josip Sr-doč, Pran Zore, Avgust Riccobon, Fran Anderlič, A iton Baj«c Anton Čtpič, Ivan Živič, Ivan Andreašič, Anton Sosič, Anton Zuttion, Josip Prodan, Peter Stipančič, Ernest Vodo-p-vec. Ja*:ob Goru p, Peter Depangher, Andrej G: šperšič, Ferruccio Siegmr.nd, Ivan Dainijanović, J sip Bujič, Anton Godila, Emil ("trg Ij, Ivan Chicco, Anton MuŠkovič, Henrik Škipica, Ivan Bcrnetič, Avgust Ger-mek, Alojzij Lan ett«, Jurij Baje, Anton Ser-gaš, J ;p Sk pač, Fran Burlin. Josip Knž-man, H=;mbert Brosolo, Evgen Petelin, Her nun 'i dcšchir.i, Anto.i Destradi, Ivan Marc, Vikt r Bol bi, Iv n Dap elto, Viktor Berka-rič? Peter Andreašič, Anton Pucar in Josip Može. — Iz pomožne in kor.lumačne bolnišnice so bili odpuščeni Matevž Calligaris, Avgust Kresović, Ar.tcn Briščik, Valentin Eurlan in Josip Silič. V sled neprevidnega ravnanja z orožjem. Snoči okoii polosmih je prijel na zdravniško postajo prosit pomoči 2\ letni Karel Kučič. ki je za čuvaja pri gradnji nove justične palače in stanuje v hiši št. 23 na Kolonjski cesti. Kučič je imel prestreljeno levo roko in je povedal, da ko je malo prej čistil svoj revolver, ki je bil nabasan, se mu je isti sproži! in ga tako ranil. Zdravnik mu je rano desiniiciral in mu povil roko. Okradla ga je in potem še nabila. Železničar Josip B. je predsnočnjim obiskal 35-letno prostitutko Margarito Peczovo, ki stanuje v ulici sv. Filipa štev. 11. Ta ga je pa med obiskom okradla, in sicer mu je vzela iz žepa dve kroni. Ker si ie železničar dovolil protestirati proti temu in zahtevati naj mu vrne ukradeni mu kroni, ga ie Peczova še z umivalnikom treščila parkrat po glu\ i in ga ranila do krvi. Vsled tega je šel železničar po redarja in dal Peczovo aretirati. Na policijskem koini-sarijatu v ulici della Muda vecchia. kamor jo je bii redar odvedei, je sicer Peczova prizna! «, da je res udarila železničarja, a izgovarjala se je, da je to storila le v je-iz. ker jo jc železničar dolžil, da ga je o-k radia. dočim se ona niti dotaknila ni njegovega denarja. Pa ji le niso hoteii verjeti ter so io oddali v zapore. Tatica. Predsnočnjim je bila aretirana 2.x letna prostitutka Marija Dokazova. ki j sta-uit v ulici della Punta del horno št. 12. Aretirana je pa bila na zahtevo Ivana (j., ki trdi. da mu je Dokazov a, ko je bii pri njej na obisku, ukradla 40 kron de-naija. Na policijskem komisarijatu v ulici delta Mu vecchia je Dokazova sicer tr-d la, da je nedolžna, in da ni res, da bi bila ou.i »»{.radia svojega obiskovalca, vendar ji pa niso hoteli verjeti ter so jo oddali v zapore. Nesreča na ulici. Včeraj opoldne je bil zdravnik z zdravniške pomoči teleionič-j nirn potem pozvan na pomoč na trg della! barriera vecchia. kjer da je na javni ulici neka ženska, ki potrebuje pomoči. — Zdrav nik se je takoj odpeljal na rečeni j trg in tam j? med množico ljudi našel 50-1 letno i- r« šnjarko Marijo Babuderjevo, ki! je imela levo nogo nad kolenom jako po- i bk".. Zdravnik je celo menil, da ni izkiju-i ćeno. da ji ie dotična kost nafomljcna. Po- j vedah so mu. da je z nekega voza. ki ie £el tam mimo padel neki zaboj ravno na! Babuderjevo i;i jo tako pobil. Zdravnik! jc Bab ude rje v i podelil najnujnejšo pomoč, a rr,iem. jo »e dal prepeljati v mestno bolnišnico. kier ie bila sprejeta v IV. kirur-gični oddeiek. Nezaslišana tatinska drznost. Kakor v mnogih krajih v mestu, se nahaja tudi na rotundi v Bošketu takozvani »Chalet de Comodite«, to ie ona švicarska koča. v kateri ce nahajajo stranišča. Predvčerajšnjim popoldne f>b treh je redar Adam Vr-tovec videl na strehi te hoče tri mlade ljudi, ki so prav pridno z železnimi klanta-mi trgaii s strehe cinaste plošče, s katerimi je koča pokrita. Pristopil je bližje in jih vprašal, kai da delajo, a oni trije so mu povedali, da jih je poslala občinska posredovalnica za delo. naj snameio s strehe vse one cinaste plošče, ki bodo zamenjane z drugimi, novimi. Redar jim je verjel ter se oddaljil. Vendar se mu je pa zdelo čudno, da delajo to delo s tako nepripravnim orodjem. Zato je začel dvomiti in se je vrnil nazaj k onim trem. A ko so oni trije videli, da se redar vrača k njim. so brž splezali s strehe in dočim se je dvema posrečilo, da sta pobegnila, je redar vendar enega ujel. Bil je to l&letni dninar Josip Liberale, ki stanuje v ulici del Pozzo štev. 2. Ta se je pa redarju uprl a njegova dva tovariša, ki sta pobegnila v bližnji gozdič, sta mu pomagala s tem. da sta proti redarju lučala kamenje. Slednjič je pa prišel Vrtovcu na pomoč redar na konju, nakar se je Vrtovcu posrečilo. da je ukrotil aretiranega Liberala in ga odvedei na policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci. kier so ga vzeli na zapisnik in ga potem oddali v zapore. O svojih dveh tovariših ni hotel Liberale nič povedati, kdo da sta. Samomor. Včeraj dopoldne ob polide-setih je z nekega okna v II. nadstropju hotela xBalkan< skočil na spodaj se naha-jaiočo ulico della Geppa 58Ietni profesor Fran Zach iz Brna, ki je v rečenem hotelu ložiral. Skočil je z okna v samih spod- njih hlačah in v srajci. Padši na kameniti ulični tlak, je obležal kakor mrtev, a iz vrh glave, iz ust, iz nosa in iz ušes mu je tekla kri. Pozvan je bil nemudoma na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, ki je konstatiral, da si je nesrečnež zdrobil lobanjo ter ga dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. A komaj pol ure po prihodu v bolnišnico je Zach umrl. O vzrokih, ki so ga gnali v smrt. ni znano ničesar. Popravljamo. Prišla je v naše uredništvo gospodična Tossova in nas je naprosila, da popravimo v petkovi številki našega lista o njej priobčeno vest v toliko, da je ni oklofutala neka njena bivša prijateljica, temveč da se je s predalom, ki ga je prehitro potegnila iz omare, udarila po licu in se tako poškodovala, nakar je v hitrici stopila na zdravniško postajo, da jej zdravnik desinficira rano. Umrli so: Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizžkatu: Škrjanec Adolf, 3 mesece. Skedenj, št. 520; Smerkinič Božo, 73 let, ulica del Lazzaretto vecchio št. 21; Scliumpe Julij. 52 let. trg Cornelia Romana štev. 2; Glavinovič Ivan, 64 let, zagata della Punta št. 1. — Za žensko podružnico CMD. se je ob priliki krsta hčerke v red ljubni rodbini tr- fovca Lazarja na Belvederu nabralo K 22 40. i veli Starši, botri in novorojenka. M IZ GOlfi&e. Smrt učitelja. Iz Sežane nam poročajo, da je tamkaj umrl učitelj Josip M a -h o r č i č. Zadnji čas je služboval v Du-tovljah. Pogreb rajnega bo v nedeljo dne 2. maia 1915 ob 9 zjutraj. Kaj bomo izvažali in kam? V normalnih letih začne v tem mesecu že veliko izvažanje naših pridelkov s trgov v Gorici in Krminu v glavnem. Kako pa bo letos z izvažanjem, kaj bomo izvažali in kam? Kakor je sporočil korespondenčni urad 24. pr. m., bomo izvažali na Dunaj sočivje, krompir i. t. d. po več vagonov vsak dan. Tako so se domenili na Dunaju zastopniki dunajske mestne občine in goriške dežele. Edini stalni izvoz bo torej šel ves samo na Dunaj. V drugih letih smo izvažali v Galicijo, v Rusijo, v Nemčijo in na goriškem izvoznem trgu se je razpečalo na leto blaga za nad 4 milijone kron. Kje pa je še Krmin, kamor so hodili navadno ruski in poljski trgovci ter so plačevali pridelke dražje nego v Gorici. Z izvozom na Dunaj utegnejo naši kmetovalci res nekaj zaslužiti, ali gospodarska škoda na sploh bo letos velika. Prizadete so pač vse dežele, tudi Goriška ne more delati izjeme. — Sočivja, sadja i. t. d. bo dovolj za domačo rabo in za izvoz; glede krompirja pa bo treba misliti v letošnjih izjemnih časih v prvi vrsti na domačo potrebo in potem na izvoz. Radi posilstva pred sodiščem. 281etni Fran Ahčin iz Gorice se je moral zagovarjati radi posilstva, storjenega dne 11. septembra lanskega leta v Kobaridu na deklici Mariji S. Zaslišanih je bilo obilo prič in štirje zdravniški izvedenci. Razprava je trajala ves dan in končala z obsodbo Ah-čina na tri leta težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsako leto na dan 11. septembra. Nepokorščine je bil obtožen 361etni vojak Fran K. iz Ljubljane. Vojno sodišče je odgi Ji!o razpravo, ker hoče zaslišati še nekaj prič. Cepiienje koz v Gorici bo dne 4. maja v otroškem vrtcu in ženski ljudski šoli v uici sv. Ivana, dne 5. maja pa v poslopju italijanske realne gimnazije in v otroškem vrtcu v ulici Sv. Klare. Iz Rihemberfca, 1. maja. Jutri se poroči v Gorici g. Evgen Birsa, postajni mojster na naši državnoželezniški postaji, z gospodično Rozo Stepančičevo iz Budanj na Vipavskem. Mlademu paru vse najbolje. Od delavske stotnije v naši deželi so oboleli: Bo/o Mrkaj. David Kovačevič, Risto Bogičević. Bego Sulejmanovič, N. Abdurhamanovič, Mihael Radulović, Risto Barašin, Rihard Lanski, Alojzij Švab in Fran Juretič; pripeljali so jih v bolnišnico Rdečega križa v Gorici. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Fran Pintar, Josip Vinko, Viktor Kalin, Dominik Zamar, Fran Kovič, Josip Silvestri, Lovro Leon, Peter Meretti, vsi 97. pešpolka; Viktor Jcleničič, Ignacij Gor-jup, Fran Špesot, Rafael Brešan, Anton Gerjon, 27. domobranskega polka. Avgust Urbančič, 87. pešpolka; Anton Sitar 20. lovskega bataljona; Ferdinand Kuhar, obmejne straže, Jakob Gregorič 19. artilerijskega polka, Jakob Nusdorfer 5. domobranskega polka. Avgust Križan 47. pešpolka, Nikolaj Gregorin, črnovojnik. Goriški deželni šolski svet bo imel svojo sejo v Gorici dne 5. maja. Preskrba Gorice z ribami. Včeraj smo na kratko omenili, kako potrebno in koristno bi tudi bilo, da bi bila Gorica v teh časih dobro preskrbljena z ribami. Danes moremo povedati, da se je vršilo posvetovanje za preskrbo Trsta, Gorice in Istre z ribami. Tega posvetovanja se je udeležil tudi naš deželni glavar dr. Faidutti, ki je omenjal koristi započete akcije za Goriško in obljubil od strani deželnega odbora vso potrebno pomoč, da se napravi organizacija, ki bo mogla koristno delovati. Civilni pogreb v Gorici. Včeraj dopoldne se ie vil do goriških ulicah civilni do- greb. Umrl je Fran Cekovič,, star 37 let, doma iz Solkana, uslužbenec goriške o-krajne bolniške blagajne. Pred krsto in za krsto so nesli sodrugi velik venec. Zapušča 4 otroke in ženo, rojeno Oberdan-kovo. Pokojnik je bil goreč pristaš socijalne demokracije. Bolan je bil več časa. Druga leta je navdušeno slavil delavski praznik, letos so ga na dan 1. maja položili v zemljo k večnemu počitku sreui cvetoče pomladi. Ne samo koruzne moke, ampak tudi pšenične potrebujemo na Goriškem. Pšenice zraste pri nas malo, tako malo, da smo navezani stalno vsako leto na velik uvoz. Kakor smo poročali včeraj, je zagotovljena dobava koruze za našo deželo; koliko je bomo dobivali, še ne vemo, zahtevamo pa, da se nam je preskrbi toliko, da bo zadoščala za prehranjevanje naše dežele. Ali s smo koruzo ne borno mogli izhajati, potrebujemo tudi pšenične moke. Iz same koruze se da napraviti samo polenta, pri drugih živilih treba primesi pšenične moke. Kar je še v zalogi pšenične moke, bo kmalu razdeljena. In potem? Ako slišimo dan na dan poročila, da je v ogrski polovici še vsega dovolj in da jedo v mnogih mestih še bel kruh, potem pač smemo zahtevati, da ne ostane Goriška brez pšenične moke! Nadejamo se, da nam poklicani faktorji poskrbijo poleg zadostne količine koruzne tudi potrebno količino pšenične moke. Kruh je pri nekaterih tukajšnjih pekih naravnost nazavžiten. V kruhu se nahajajo celi kosi gnilega krompirja. Prav bi bilo. da se taki slučaji naznanijo, in da pristojna oblast strogo kaznuje dotične špe-j kuianie. V Ljubljani je mestni zastop u-| stanovil takozvano »vojno pekarno«, to je, izdeluje dober in zavžiten kruh, ki zdravju ni škodljiv, v lastni režiji. Naj bi tudi v Gorici zahtevali konsumentje od magistrata to, kar je mogoče v Ljubljani! Deželni uradniki prosijo za dovoljenje draginjske doklade, sklicujoč se na današnjo draginjo. Zdi se pa, da deželni odbor glede na slabo stanje deželnih financ ne u-godi njihovi prošnji in pa z ozirom na to, da je državna uprava baje celo nameravala svojim uradnikom plače znižati. Sicer je finančni minister deputaciji zagotovil državnim uradnikom, da za sedaj na kako znižanje plač ni misliti. Priporoča se pa za kak izreden slučaj, da dežela pomore uradništvu tako, da nakaže trimesečno plačo naenkrat, da si bo uradništvo z večjo enkratno' svoto moglo lažje preskrbeti, česar treba za življenje. Tako je preskrbela istrska dežela za svoje uradništvo in pa učiteljstvo, vštevši njihove vdove in sirote, oziroma upokojence. Razume se ob sebi, da zahteva tudi učiteljstvo goriške dežele tozadevne primerne cdpomoči. Razdeljevanje moke potom magistrata in glavarstva gre mnogo bolje izpod rok, neiJo poprej pri deželnem odboru. Škoda, da ni vlada že poprej vzela nase to opravilo. še bolje bi šlo, če bi glavarstvo razdelilo toliko in toliko moke posameznim županstvom v razdelitev. Ljudstvu bi se prihranilo obilo dragega časa, in pa ne bi se dogajalo, da dobe moko tudi taki, ki jo imajo že doma dovolj, ker bi bi!a pri županstvih v tem oziru kontrola vse bolj natančno mogoča. Za kurata v Kalu na Kanalskem je imenovan Fran JVločnik, dosedaj župni upravitelj v Soči na Bovškem. Slovesno odkritje železnega viteza se je izvršilo v zavodu »de Notre Dame« v Gorici ob navzočnosti odličnih oseb. Z železnim vitezom se skrbi za sirote za domovino padlih vojakov iz Goriške. Sedem mesecev ni bilo nobenega glasu o Antonu Pretnarju iz Trente. Sedaj se je oglasil in piše, da je zdrav. Tako se oglasi še marsikdo. Prizadeti, potrpljenje. Gospinski pomožni podružnici Rdečega križa v Sežani je naslikala gospodična Henrijeta Šantel krasno umetniško sliko in jo podarila v svrho nabave razglednic. Gospa Vida Baltičeva je nabavila večjo množino razglednic in jih darovala tej podružnici, ki ima v svoji osjerbi bolnišnico na postaji v Divači. To je lep čin v plemenito svrho. Več beguncev k Galicije se mudi že nekaj dni v Gorici; to so boljše situirani ljudje. Med njimi je tudi par duhovnikov. Povsod krompir, tudi na starem pokopališču v Gorici. Na koruzo in na krompir mislimo v teh časih ob vsaki priliki. Ce vidi kos neobdelanega zemljišča, reče marsikdo: kako bi tukaj lahko uspevala koruza, kako bi tukaj lahko rastel krompir. Nato goriški »cittadino« piše v goriškem italijanskem dnevniku: da je šel mimo kakega pokopališča, kjer bi imel biti sedaj že mestni park pa je tam vse narobe in nesnažno, pa je vzkliknil: kako bi tukaj rastel lahko krompir. Krompir na »starem žegnu«! Prijemlje deželnega odbornika in mestnega starešino dr. Pi-navčiga, kakor da je on kriv, da je nesnaga in nered na zemljišču starega pokopališča in tako med vrstajni se čita, da želi »cittadino«, da naj gre dr. Pinavčig sam osebno sadit krompir na »stari že-gen» v Gorici. V Števerjaau v Brdih je umrl Radec-kega veteran 89 let stari Andrej Tepin. V ruskem ujetništvu se nahaja jurist Josip Frankovič. rezervni kadet 47. pešpolka; padel je v ujetništvo ranjen v Karpatih. Nahaja se v Minsku. Vreme ie že nekaj dni lepo, toplo; tako je, kakršno prav potrebuje v tem času naš pridni kmet. Prvi čebeini rofl so bili letos v Oblo-kah pri Hudijužni ni pOŠestvu Ivani Dro-, la. Bili so štiri roji, vsi na en dan. PoHe »P« na goriškem pokopališču. — Goriški magistrat razglaša, da se prične druga rotacija polja »P« na mestnem pokopališču. Prvič se porabljalo to polje v dobi od 7. marca do 19. julija 1896, drugič od 25. septembra 1904, do 28. avgusta 1908. Kdor ima pravico do tam se naha-jajočih križev ali kamenitih spomenikov, naj se zglasi na mestnem statistično-ana-grafičnem uradu do 31. majnika. Ženski podružnici družbe sv. Cir. in M. v Gorici je izročila gospodična H. Copč 50 kron v spomin na blagopokojno sestro gospo Josipino Pordon. Blag jej bodi spomin, gospodični Čopi pa naša iskrena hvala. — Odbor. Dobrodelnost v Gorici. Za »inineštro« otrokom revnih družin nabirajo pridno prispevke. Zadnji izkaz kaže nabranih 1576 kron. Predsednica odbora za nabiranje je znana dobrotnica goriških mestnih revežev gospa Matilda Bokslaff. Delniški kapital In rezervni Tft. nc pn ™ nc zakladi K 27.000.000.— M-bll. lll-ti n ob Via Fciiter^ssi St. 5 - Podražclca v Trsta - Via Hucva st. 15 se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno naku-posi in predajo tujih valut. line viese na knjižice k blijajniške nakaznici obrestejt po 411 01 vloge na tekočem računu po dogovoru |*2 jO so i te. neglede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Penlai dmk plača toka iz lastnega. - Pkčilne ulsse na vsa mesta ===== ircnrrbije izrfa;e jrompta is z najmanjšimi sticfti. == Kđot ima „Edinost" nl^.}:: lija 1912. in 1. februarja 1914., naj jih prinese Ins. odd. Edinosti proti primerni nagradi. žaklje (vreče) vsake vrste. — Ulica Solitario 21, Jakob Margon. 192 Konsumno društvo v Banah reglstrovana zadruga z neomejeno nvezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 16. maja 1915 ob 1 url popoldne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika 4. Volitev nadlorstva in odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOB. Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno šte" vilo članov, sc občni r.bor vrši 1 uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. na 30 M M,I OGLAS! U □□ □ □ se r&žnnajo po 4 sto t. b«£«d o. Maštao tipkane bevtde i* računajo enkrat t«č. — Kajmanjia : priatt.jbina snaia 40 stotini. : □□ OD □□ Likvidacija 1 ~r°^am niziri cen*vse ul. Sapone. Trgovina v ulici Arcata vogal 232 Psrfot, urtsr, ulica Stadion St 261! 228 in««!*!« orgije in harmonike uglaša URŠIČ, rVIlrJil ulica Farneto štev. 10; II, nadstr. — Cer.e 7 mome 239 "1 ^ 1 R letn'-> deklico se takoj sprejme v službo i J" J U za otroke. UL Scorzeria 12. sklad šče. (240 DCtttrf*! jamčeno proti peronospori me.->to Fviullu galice ima na prodaj „Gospodarsko društvo" v Krepljah, p. Dutovlje. Gena 1 K kg od 100 kg dalje voznine prosto. — Plačilo pri na-ročbi do 15. maja. 229 Dfl^fOnff vduva bi se rada omožila s Slovencem. rUMKilU starim od 50—65 let — Ponudbe pod -P. Ii." na Ins. odd. Edinosti. 236 finflfo se priporoča cenj. go>pem. R^jan, Yia alVSIJti S. Ermacora 40. 238 fvAfnn v,'ova' zmožna gospodinjstva in trgovine UUi^U bi sprejela kakoršnosibodi službo tukaj uli pa v Istri ali Dalmiciji. Ponudbe pod „Vdova na Ins. odd l^Hinosti 406 Mine družinske peči K 7*20, medena obešala za zavese K 3*50, prodaj* CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 29 RPfnfĐIIOr Bajf'nejše vrste, posebno priporočljiv DllIljCVKl proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabri.elu Eržen, Zapuže, pošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, 2 jG9 Ces. kr. priv. Riunions Adrlutica di Sfcurfa v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1912 K 175.540.187-98 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1912» K 534.593.429 S0. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšuh i r plačano na škodah K 758.460.366-88. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. Sp«cty*tt9t za »HHtetftiM In kole« b^ml t Ivaa svoj M»4MftetetfJ J v Trsta, v ul. S. Lazznro št 17,1. J ...... (Palazzo DUaa) uniwin j X Za earitvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. d® lj in od 8 4o 7 pop. let-ikc od S do 6 pope Id oe. Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERINA $TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne vodne (spolne) bolezni: 11 M?—1 in 7—T1^. Potrtem srcem javljava vsem sorodnikom, j rija-teljem in znancem žalostno vest, da je najin sin Josip Križmanii? snoči ob 9l/4 po dolei in mnčni bolezni v cvetoči dobi 21 let v Gospodu zaspa!. Pogreb se bo vršil jutri v ponedeljek ob 3 uri popoldne iz vojatki bolnišnice na vojaško pokopališče. TRST, 2. maja 1915. Žalujoči stariši: Andrej In Marija Krlžmančlč. ZOBOZDRAVNIK t I Dr.J.Cermak I se ie preselil in ordinira sedaj B v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. litiiraBig iiiiioi MMm. Plom&ifaaje.^ ADVOKAT Dr. ERNEST REKAR vljudno naznanja da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu, ulica Caserma Stev. 5 ' (nasproti c. kr. policijskoga ravnateljstva). Telefon štev. 22-99. Telefon štev. 22-99. Žeieznato Kino-vlno -Sgrirava!lc- za bolehne in rekonvalescente. hh Provzroča voljo do jedi, utrjuje ■HI želodec In ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečlh zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačitl. — Odlikovano z Ž2 kolajnami na raznih razstavah In z nad 0000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarna Serrauallo - Trst Stran IV. »EDINOST St. 121. V Trstu, dre 2. maja 2913. Hranilne VI090 Fotografi. Nrillllhf! 'I*5™"1' :S* art;^iene fotografije na ilUjij JUM butala, porcelanu itd za priveske, nadrobne kabine in slično. — Zastopnik velikega podj«tja za r»-;roHukcijo artističnih fotografij je GIOVANHI PELIZZAhl. urar. Trst, ulica Nuo » it. 41 (palača Salem;. 1495 Fotograf fl. Jer Kič IM^-SS ■ 7. Izrrtuj® . sa fo 02T»f«ka cela (2436 vi: ca ftt 4} vanjem. o X Rtitlni davek plaCuj« zadruga sama. % £ Vlaga se laliko j o eno krono. ^ ♦ PfiftM-hratUffftnj rao» 73.179. TELEffl 1H4. * ♦ z neomejenim jamstvom ulica S. Fransescs štev. 2, B. nacist. »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m t> Posojšia osebni kradit in ♦ ♦ _ . ❖ daje na ♦ S dopoldne in od 3 do 5 popoldne. na zastave t proii plačiiu po dogovoru. % Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 J ♦ v- o ♦ Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. Gostilne. Cbrinljsko društvo a OtirKouljuh 2Uu Sen- rkv«i toči o Dreberjevo f it vrl. Krogljiš na vina n postreže s fino p. — Prostorna dvorana. Cene zmerne. 2 Mizarji. Anion Bnrucca vrstno delo. Trst ulica S. Ai 2. dvorišče. 2095 Prodajalne jestvin. I*f«¥ Elft Milini Trst« Pi»77a Ponterosso P "I, Vlit ii JsLj Trgovina jestvin in kolonjal r i blaga, •- ~ x kranjske ki' len obisk roiiia. ecijaliteta: pristno čajno ma-^io •ba-e in il rske testenine. — Za obse priporoča vdani Ivan Bidovec ijOO Papir. Velika zaloga papirja s, š IK> zmem :b cenah na drobno in debelo tvrtka GA STONE D »LLIKAR, Via dei Gelsi Atev 16 .ex Marangoni". Telefon št. 27-81. (1812) Šivilje. SlGuensKa siuilja fl. RiEGER tlel!* Ilor.-a štv. 3, trata 9. — Damska krojačmea aie v*akov-stne obleke poangleškem in fran-t - >i kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gled^'-e itd. Cene zmerne. Žgan jar ne. Stara §ršKa žsanlarna tsssr:« Via Carana 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec. kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčie — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Sija Fil-jaletih ur, od Rsll 4 kron dalje, uhtni, prstani, verižice \z 3 V V V smeriksnskega doub'^ zlata itključno 0 0 0 0 po priložnostnih cenah. Prodaj*, ku puje in menjaje zisto, srebro in dragoc Tvrdka BUDA more prodajati po neverjetno nizkib cenah ker ne izdsjs velikanskih evot za iuksurijoznt p ob tore, razsvetljavo itd. itd., ktr mora kolčno vse plačevati kupovalec dvokoles .TRIBUNA- t Gorica.TrZaika ul. 24 praj pivovarna Ooriap). * Z*\og* dv.koles šivalnih in ko-.ctljiskk Hrojev.gra mcfoaav.orkcstr'n. itd. F. BATJEL Oorica, Stolna ul. 2—I Ptačuj« s; na obroke Ceniki franka. HIUAVAC AHCOH zalega vina na Prošeku fteu. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem evojo najizbornejso istrsko vino domačega pridelka is Vrsara (Orsera). Cena po dogovora izven vsake konkurence. Prodaje se o»i V» hektolitra naprej* IIIIIBl lasjber Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrenftt) Zalega ustrojenih kož Velika izbera potreben ra Čevljarje. - Specijaliteta potrebni;1 z? sedlarje, u iiHiHHBii m Odlikovani čevljarski mojiter Viktor ■ IGNAZIO POTOCNIG TRST ulica Riborgo Stev. 28, vogal ul. Beccherie Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kozuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za molke obleke. Sprejemajo se naročila po meri Ifefik® skladište klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robce, moikih nogovic itd. K. Cvenkel Trst corso 2H Cene zmćrne. — Postrežba točna. Narodna trgovina, h Narodna trgovina. salagatelJ obuval* s. kr. M, e orolalR« pe reljstTa ti prfporoča stojo zalogo rasno-vrstneja obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščila Fre d to, Globin, cavAfrer in Cir. Metodovo mazilo. Trst. Kšers 32 8€r@dit§ii zavod (Stabilimento di eredito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Upraulja in hrani m vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4 70 dohodninski davek plača zavod. MENJALNICA (Uia San Anionio 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARNOSTNE CELICE „SArES" v posebni oklopni sobami, posebno priporočljiv e za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. Nepretrgan urnik od 9 predn. đo 5 popol. »aaoHHB «3Eac?;-j®, Prva tržaška tovarna Mmlk krom. smirKa in .. Mi a f r a Trst Pisarna: M Ptaslsfi i*-. M MS Oelase, posiana, osmrtuice in * - u na/iia-cila je pošiljati »tnseratnemi! odiieiUu« »tidinosli«. 7'rst. ulica Sv. I raiičiška št. 2{) t ■ I Trst Campo S. 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgouino plsarnišKlh m MM pstitMčln Prodaja razglednic in Ijjrač vseh \TSt. Pro^sifUo sc tufll ino!Hven!M v slov, irzIKiu i y a •r"-. . ^m -. -ra ^ a r*r za shrambo v; odnost-nih listin, dokumentov in raznih dru£ h vrednot, pepoinoma varno proti ulomu in požaru, ur»-j. no po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem p3 naJnlSjih cenah. STANJC VLOG NA3 iO MILIJONOV KROh!. bate are: od 9 ja 12 ta od 3 is S prald.Izp'-raje $» »sik dtkvslt ji und^h aiai imilio Mttller najuglednejša in na^sta-Jai Antonio neisa odaji Trstu, ulica S. (vogal ulice S. Nicol6) ■ Velika izbera j vcrilic. zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih nr « vsake vrste L t- d. Ustanovljena I. ! Izvrstno Mi pivo toči „Hotel Balkas" v Trs!« jo za navadne m. Pr. H0RVATH TRST, CORSO ST. 17 JpceTjaSat za KOiNE in SPOLNE BOUZNi ŠIBKOST in KERVOZNOST za SOLE2NI v NOGAH in SKLEPIH. od 11-1 pop. in 4-6 zv«< cij f edelj = h od - 1. LlftU : KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir,e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA Trst, Via Cassa dl Risparmio Stev. 5 (Lastno VLOGE NA KNJIŽICE % od dneva vloge do cbpeva vzdiga. plačuje Ji 4 banka iz Rentni davc svojega. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in ilro-računu po dosrovoru- >g'>voni- UM: FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATMA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. 9 do IS1/, Pop. in od 2l/s do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap;rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. | STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDIT1 Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦m ESKOMPT MENIC