Splošni vestnik. »Učitelske Noviny«, ki izhajajo v Pragi, poročajo v svoji številki z dne 1. oktobTa pod naslovom »Slovinske učitelstvo a valka« o dosedanjem pomožnem delu naših onranizacij. Nove piseraske znamke. Trgovinski minister je izdal s 4. oktobrom nove znamke po ? in 12 vinarjev. Te znamke bodo v prometu ves čas vojne, in se bo nadplačilo dosedanjih znamk 2 vinarjev, pri vsaki znamki porabilo za podpiranjte družin na bojišču padlih vojakov. Družba sv. Cirila in Metoda za »Rdeči križ«. Družba sv. C. in M. je poslala lepo število slovenskih knjig za ranjence; ki se zdravijo po raznih boiniščnicah. Zdravniške zapoved. proti okužeojtt. Kolera, legar, griža in druge bolezni kužnega značaja so se zaradi sedanje vojne že začele pojavljati v nekaterih krajih naše države. Zato opozarjamo na naslednje zdravniške zapovedi: 1. Snaži svoje telo, koplji se pogostoma v čisti vodi in umivaj se z milom! 2. Pusti zrak in luč v svoje stanovanje in skrbi, da bo v hiši vedno vse snažno! 3. Bodi zmeren v jedi in v pijači! 4. Ne uživaj sirovega. sočivja, nezrelega in neoluRljenega sadja!; 5. Pij samo čisto vodo ali kuhano! 6. Ne obiskuj po nepotrebnem bolnikov in ne jej in ne pij ničesar v bolnikovi sobi! 7. Če kdo oboli, pokliči takoa zdravTrikal 8. Ne upiraj se, če te je treba v bolnico prepeljati! 9. Pusti si koze cepiti! 10. Izpolnjuj vse ukaze sanitetne oblasti! Usposobljenostne preizkušnje za obče Ijudske in za meščanske šole v jesenskem terminu se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 20. novembra ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je. po šolskem vodstvu predložiti c. kr. okrajnemu šolskemu svetu pravočasno tako, da bodo do 16. novembra v rokah izpraševalne komisije. Našo notico »Delo šolske mladine in učiteljic«, priobfieno v zadnji š.tevilki našega lista, je doslovno objavila tržaška »Edinost« z dne 29. septembra t. 1. Poljska vas na Češkem. »Narodni Listy« poročajo: Pri Chocnu prično te dni graditi vas za 20.000 galiških beguncev. Začasno postavijo 20 poslopij. V vsakem poslopju bo 600 postelj. Ustanovi se tudi šola, bolniščnica, skladišča jn orožniška postaja. Za vsako osebo je za prehranitev določena 1 krona. Vodil bo upravo v vasi neki pamestniški uradnik. Proti nemškim in avstrijskim podanikont na Ruskem. Korespondenčni urad piše: »Vossische Zeitung« poroča iz Petrograda: Kronštadski poveljnik je pozval kronštadskega, petrograjskeg^a in svitorškega guvernerja, naj ukrenejo najstrožje odredbe, da vsi Nemci in Avstrijci, ki so še ostali v trdnjavskih okrožjih, nemudoma zapuste ta okrožja, ker bi sicer ravnali z njimi kakor z vohuni. Poteg tega pa je bila prepovedana tudi uporaba nemškega jezika. Uvrščenie enoletnih prostovolicev. Sedanje stanje enoletnih postovoljcev, ki službujejo pri fronti, in pa oziri na izvežbo zahtevajo, da se do preklica ne bo vee uvrščalo enoletnih prostovoljcev v trdnjavsko artiljerijo. V nadomestne čete poljske artiljerije, ki so podrejene vojaš.kima poveljništvoma na Dunaju in v,' Budimpešti, se do preklica sprejemajo le oni enoletni prostovoljci, ki imajo lastnega jezdnega konja, ki je sposoben za službo. V brzojavni rogiment, železpiški regiment in sanitetnim četam se morejo uvrstiti le oni enoletni prostovoljci, ki irnajo sprejemno dovoljenje dotičnega voja. Te naredbe veljajo tudi za one enoletne prostovoljce, ki postopajo na podlagi črnovojniškega nabora prostovolpta v skupno armadb. Z ozirom na notico »Knjige za ranjen- ce« mi }e došlo od vseh strani toliko lepe>ga in koristnega berila, da si šteietn v dolžnost, se vsem cenj. darovalcem javno zahvaliti. -^- Darovali so sledeči: giospe; Ernestina Kramar, Antonija Legan, Terezija Medič. M. Pajk, M. Benedikt, Frančiška Widmayer. Julija Gerstenmayer, Amalija Schaffer, Mici Pogačnik, Marija Jung%rirth, Boška Bradačeva, J. Mialaverh; gospodične: Hilda Grebenčeva, Elizabeta Lederer, J. Friedrich, I. Persche, Ivana Barle,Marija Pristov.Nina Pressel; gospodje: mons. Zupan. Ivan Jeločnik, Bogumil Roš, Ivan Štajer, Fr. Kos, Franc Cerar. Franc Golob, dr. Peter Grassl, dr. Heinrich, pl. Cron, tvrdka Bonač, gospod in gospa Lorant. Nadalie moram izreči zahvalo slav. »Gospodarskemu in izobraževalnemu društvu za dvorski okraj«, »Uoiteljski tiskarni«, slav. »Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta« in »Zavezi avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva«, posebno gospodu nadučitelju Jakobu Dimniku, za prepustitev velikega števila vezanih. jako poučnih in zabavnih knjig- Zahvaljujem se tudi onim cenj. darovalcem, ki so poslali knjige direktno v bolniščnico. Knjige se bodo po končani vojni v c. kr. gurnizijski bolniščnici v posebni knjižnici spravile, da bodo tudi v naprej vojakoni-bolnikom na razpolaga. — Superior c. kr. vojne mornarice in duhovnik v vojaških bolniščnicah: Karel K o k o 1 j. Vojna in moda. Dunajski in berlinski listi pišejo cele članke o preosnovi mode. Dosedaj je vedno Pariz dajal modi smer. In ves svet se ji je pokoraval. Sedaj pa so razmere drugačne, pa se je začelo resno misliti, da se moda emancipira od Pariza. Dunajčani so že začeli s pripravami za to in istotako tudi Berlin. Eni in drugi iščejo domače motive za modo, ki bi imela vbodoče povsem poseben karakter. Berlinski umetniki so ponudili svoje sodelovanje za ustvaritev te uniforme, a na Dunaju so domače umejnice začele akcijo v tem smislu. Eni in drugti naglašajo, da je zdaj najprimernejši čas, da se enkrat ustvari od Pariza povsem neodvisno oblačenje, ker so ženske itak že preveč opustile svoje in se pokoravajo tujemu, kar je nepatriotično in je oškodovalo domačo industrijo. Vojna je najprimerneja prilika, da se temu stori konec — tako pišejo nemški listi — in je potrebno, da se takoi izdelajo domači moddi. Mnoge tvrdke so že ukrenile potrebno, in zato pozivljajo listi ženske, nai ne pozabljajo svoie dolžnosti in da nikdar več ne denejo nase druge obleke, nego samo ono, ki bo izdelana po domačem modelu. Akademična legiia. Pred kratkim so ustanovili priglaševalnico za prostovoljne vojne dajatve, ki poziva mladeniče v starošti od 17. do 20. leta in pa akademike, naj se prostovoljno priglase za vojno službo. Vojna uprava namerava zbrati vse te prostovoljce, ki doprinesejo dokaz znanstvene sposobnosti za enoletno prezenčno službo, v posebnih oddelkih ter jih vojaško izobraziti, da se dobe na ta način y kratkem novi šarži. Vojno ministrstvo je izdalo v to svrho posebno naredbo. V te oddelke se sprejemajo: 1. prostovoljci v starosti od 17 do 20 let; 2. črnovojniški službi podvrženi, ki dozdaj na podlagi mobilizacijskih odredb, oziroma na podlagi specialnih ukazov še niso bili vpoklicani; 3. avstrijski in ogrskt državljani, ki niso več podvrženi črnovojniški službi in ki nameravajo prostovoljno vstopiti v armada za vojne; 4. osebe, ki bi prišle po § 10:2 brambnega zakona v nadomestno rezervo domobranstva. Patriotizem in milijonarji. Dunajska »Reichspost« piše: »Na Dunaju ni bilo leta 1912. nič manj kakor 3809 miliionarjev, to je takšnih oseb, ki so pri davčni oblasti priznale, da imajo n.a leto več kakor 40.000 kron dohodkov. Po davčnih podatkih je imelo na Dunaju letnih dohodkov več kakor 40.000 kron 419 oseb, več kakor 52.000 kron 267, nad 60.000 K 173, nad 80.000 K 115, nad 100.000 K 59, nad 200.000 K 29, nad 250.000 kron 20, nad 280.000 kron 24, nad 290.000 K 17, nad 300.000 kron 6. nad 500.000 kron 5, nad 670.000 kron 5, nad 1 milijon K 20, nad 2 milijona kron 7, nad 3 in pol milj. kron 1, nad 4 in pol milijona kron 1, nad 5 in pol milijona kron 1 in 27 milijonov kron letnih dohodkov 1 oseba. 3809 duajskih milijonarjev so torej sami priznali, da.imajo skupaj 453 milijonov 392.000 K letnih dohodkov. — Ako bi torej ti milijonarji žrtvovali samo 5% svojih dohodkov za »Rdeči križ« in druge človekoIjubne svrhe, kakor so to storili marsikateri meščani, obrtniki in delavci, bi te človekoljubne naprave dobile 32 milijonov kron. Ako pa bi se ti bogataši odločili žrtvovati 5% svojega imetja, kar bi se jim prav nič ne poznalo, bi to znašalo najmanj 575 milijonov kron. — Doslej pa se je v to svrho nabralo samo 7 inilijonov, večino te vsote pa so žrtvovali manj imoviti sloji. — Ako imajo naši mjilijonarji samo še iskrico sramu in domoliubja, potem bodo vedeli, kaj je njiriova dolžnost.« — Ako pomislimo, da so dale »Rdečemu križu« naše učiteljske organizacije iz svojega uboštva 1000 K, ne moremo skoposti milijonarjev dovolj obsojati! Sorodstvo nemškega, angleškega in ruskega vladarja. Sedanji nemški cesar ViIjem in angleški kralj Jurij sta prava bratranca. Mati nemškega cesarja, cesarica Viktorija, je bila sestra pokojnega angleškega kralja Edvarda, njiju mati je bila znana angleška kraljica Viktorija, ki je vladala čez 60 let. Tudi angleški kralj Jurij in ruski car sta prava bratranca. Mati angleškega kralja in mati sedanjega carja sta bili sestri, obe doma z Danskega. Sedanja ruska carica je doma iz Nemčije in car in nemški cesar sta si v bližnjem svaštvu. Tržnice in klalnice narejajo sedaj skoro v vseh večjih mestih, zakoj povsod si prizadevajo, napraviti proizvajanje in razpečavanje živil in nasladil vprid prebivalstvu tako higiensko in snažno, kakor je sploh mogoče. Tudi industrija živil stremi za tem. Tako na primer se znana Kathreinerjeva Kneippova sladna kava izdeluje" na naravnost vzoren način. V obsežnih' Kathreinerjevih tvornicah za sladno kavo, kjer podnevi in ponoči ropočejo in delajo stroji iz svetlega jekla, se ves čas, ko se kava napravlja, niti ena roka najmanje ne dotakne blaga. Dovršeno natančna osnažitev sirovin, pripravljanje, da postane »pristna Kathreinerjeva« in, kar se zdi skoro neverjetno, tudi vsa zavojnina, namreč zamotanje in zapečatenje znanih »zavojev s sliko župnika Kneippa« se vrši z jako umetno sestavljenimi stroji. Kathreinerjevi zavoji so ppleg tega absolutno trdno zaprti, da tudi kesneje v prometu ne piopuščajo nobenega prahu in druge nesnage. Torej tudi to načelo dovršene higiene, ki vodi občine pri napravi tržnic in klalnic.