V LJubljani, sobota One 24. junija 1822 Posamezna številka 75 par - 3 K ližiaja oP 4 zjutraj. Stane. mesečno «'60 Dia za inozemstvo 18'— » Oglasi po tarifn Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16,1-Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnt&tvo: Ljnbljana. Prešernova nI. št. M. Telef. št 36 Podružnice: Maribor, Barvarska ulic«. sti. Tel.št22. Celje, Aleksandr. cest?.. Račnn pri poštn. čekov, zaveda štev. U.S42. Ljubljana, 23. jnnija. v' ljubljanskem "Narodnem domu*; ki ua mrtvaškem odru Fran Maselj-, I Vil o ilimbarski. Njegove zemeljsko pre- •:e so i7rt peljali v domovino iz a vstrijslcega vojnega taborišča, kjer i jo umrl k":»t žrtev avstrijskega režima, j Podlim barski je bil med svetovno j v^ino odpeljan iz Ljubljane med vo;-;. — -——----- --- - r-".' internirance kot opasen srbofil. j seja skupščine je bSa otvorjena ob 10. url. Tik "red izbruhom svetovne vojne, je' Po izvršenih formalnostih so posl. Der-izšel' izpod peresa roman «Goepodin j Sit. Brandner ta Jeremit vprašali, zakaj Fran jo *', ki drastično, a resnično, zato! ministri ne odgovarjajo na interpelacije. Zunanjepolitične zadeve v narodni skupščini. ODNOŠAJI Z ITALIJO. - PRED NOVIM PREVRATOM NA REKI. -KASTAV K ZADE* - RUSKO POSLANIŠTVO. - ZAČETEK PRO-RAČUNSKE RAZPRAVE. Pred novim prevratom na Reki. MANJŠINA KONSTITUANTE POSTAVILA NOVO VLADO. SPOD MANZONl NE VE NIČESAR! GO- Beograd, 23. jmriia. (Izv.) Današnja pa tudi žgoč« slika žalo-tno usodo! Predsednik dr. Ribar je obljubil, da bo našeaa nahoda v Bosni za časa avstro- • odgovore pospešil. Posl. Pnšenjak je ogrskega režima v tej pokrajini. Pod-1 vprašal, zakaj poslanci ne dobivajo na- .-.«» k—-- ----- — — limbarski jo v svoji pesnitvi le dal du-i tfsnienih stenegramov. Predsednik ie po- j kih pogodnosti za Kastav. kakor so se ška svojemu narodnemu čustva ter žjjasnii. da se jc to zakasnilo, ker je dr- • * "»trant Zadru. odrovor. dr. njo dokumentiral pozitirao jngoslo- j "žavna tiskarna preobložena z delom, po-vHn-stvo, ki ga v njem tudi avstrijska! sj,ko ^do. Kar pa se tiče vprašanja posl. Mostov- j napovedujejo nov prevrat. Po;«]! Beograd jumjr (.to.:i > a Ijevita o usodi nTših ujetnikov v Turčiji, priliki hočejo Ita^i stmoglavin mu dosedaj ni znano, da bi se nahajal nello in njegovo_vlado, predrto začne j kak naš ujetnik v turškem ujetništvu v Mali Aziji. Ako bo zvedel za kak slučaj, bo izvršil takoi najostreiše korake. Na vprašanje posl. Kotita glede ena- Liiibljaua se bo danes klanjala narodnemu mučenikn Podlimbarskemu. Dokumentirala bo na slovesen način -voje globoko čustvo za narodne _ žrtve;'ki "so padale v veliki dobi priprave na naše osvobojenje, saj bo dokumentirala s tem, da se zaveda, kaj znači za, nas narod .svoboda, in kaj ie l.ijlo zanj suženjstvo. Onih, ki so podpirali avstrijski režim in ki še dan as cenijo nemško - madžarsko robstvo višje kot svojo lastno državo, ne bomo videli v žalnem sprevodu. To tem manj, ker je Podlimbarski eden reprezenta.ntov onf? maloštevilne, ge-ne racije, ki je bila pred in med vojno i- našem delu naroda nosAteljica jugoslovanske ideje. Podlimbarski _ je bil značaj, neomahljiv in nervpogljiv. Tr-pel je v pregrartstvu velike duševne muke. a klonil ni, dokler ga ni ubila smrt. In da bi Podlimbarski bil še danes med nami, bj brez dvoma rte izgubil svoje vere v moč in bodočnost • H igo s lo vanstva. oegar zmaga bo tem popolnejša, s čim večjimi težavami in ovirami mora. prodirati. in da bi dane? videl Podlimbarski Jugoslavijo, ne bi bil pesimist. Mnogo ie 'težkih*. vojnih posledic, veliko .je egoizma in hudobije v današnji generaciji. veliko jo zaslepljenih in brezvestnih. a če bi se Podlimbareki danes povrnil med nas, našel bi iz nežnega iti šibkega jugoslovanskega, stebelca pred vojno in med vojno že krepko mladostno drevo, ki ga, ne podere noben vihar več. Če je štel Podlimbarski okoli sebe in v Sloveniji Jugoslovanov skoraj na prste, danes vstaja nov jugoslovanski rod. krepak in močan. Ta rod sprejema dane* svojega w spodina Franja, ki mu je naslikal pre-i rešljivo sliko njegovega žalostnega življenja- pod tujim gospodarjem, da podžge" njegovo čvobodoljnbie, da mu odpre pogled v bodočnost pod svo-borlnim srilncem. Jugoslovanska zemlja sprejema z ljubeznijo kosti glasnika svojega _trp-lirtsja in svoje svobode, mati, ki jem-]i ■ v naročje svojega predragega sina. Slava Cospodinu'Franjn! Na niego- • eui grobu ne usahne nikdar žlahtna cvetka narodnega, svobodo!jubja in rodoljubja. vita glede kršitve trianonske mirovne pogodbe s strani Madžarske In izjavil, da bo vlada ukrenila vse. da onemogoči podobne slučaje vnaprej. Odgovarjaje na vprašanje glede za- priznale z naše strani Zadru. odgovori dr. Ninčič, da olajšave za Zader temelje na rapallski pogodbi, dočim Italija glede Ka-stva nima nikakih obveznosti. Vendar pa predlog Lioyda Georgea predvideva, da se morajo dati Kastvn enake mejne po- j godnosti kakor Zadru. Glede zasedenja našega poslaniškega j mesta v Parizu, izjavi dr. Ninčič, da je kand'dat za to mesto dr. Spalajkovič, H UU^UVdliajC IM1 .^(a^rniiv —- —• ----— ; - ščite reške kemstituante, je minister dr. j odpotuje se ta mesec v Pariz. ker je do- poslovati v St Manrheritti .iogovorj- j iz hubaka o terorističnih aktih na b L reška komisija, ki naj bi bila tako,Iti. Po seji ga je povabil italipnsta ^ postavljena pred fait accompli- planik gro Manzoni ter je konfenr 1 Manjšina, konstituante, ki je ostala,ž njim preko ene ure. Manzoru josktt na Reki, je namreč izbrala včeraj Rji-!NI poslanca Knčica prepričati, da s* biniča za. predsednika reške vbd« in!dogodki na Reki. o katerih govon br odstavila Zanello. Sejo je sJdical pod-1 zojavka, no odigravajo z znanja m predsednik Depoli, m pa povabil nanjo podporo i^Ujanske vlade, članov večina konsritnante. Rnbirič je' ....... " Pretepi v praškem parlamentu. NEMŠKA OBSTRUKCIJA. - IZKLJUČENI POSLANEC SE.NOČE ODSTRANITI. - POSL. LODGEMANN DO NEZAVESTI RANJEN- bil tudi že agrerna. Očitke interpelanta Moskovijeviča o Spalajkovičevi nespo-, „ , sobnosU odločno zavrača, ker je bilo nje- i ji zbornice je prišlo do velikih nemirov, govo imenovanje za poslanika v Parizn'Več nemških meščanskih poslancev ;e sprejeto z velikim zadovoljstvom. i vložilo predlog, uaj se razpravo o proda Praga, 23. junija. (Izv.-) Na današnji so-j ško tribuno. -lung pa je izjavil, da sicet "........1 spoštuje predsednika, da pa ima, še dru- ge dolžnosti. Nato ga je predsednik ir kljnčil od petih sej ter ga pozval, naj irejeto z velikim zaoovoiistvom. viozno preuiog. uaj ia^j.« ^^^ t------- t> , T • ♦ Sledil je odgovor «unaniega ministra ji železnice Ustje-TopUce stavi na dnerr- j zapusti dvorano. Posl. Jung pa je ost.-, i .. . . _ __ • - ..-c- r-— k;i i ^ rimnni Kr, sa mn to nrioiizaj cesKi Ninčit nagiašal, da so bila že ponovno stavljena vprašanja, ki se nanašajo na naše odnošaje z Italijo in so v zvezi z izvršitvijo rapallske pogodbe. Razume dobro, da skupščino zanimajo ta vpra- Jania nhžaliiie na. da za enkrat še ne rMecui je oagovor ^unanjesa urnusua , JI icicn-v'« —---- i —«-— . _ . - ^ e odgovoritL kakor Ms^i totel. ker na Kristanovo interpelacijo o ruskem pri nOflD^lfP ^OTSlfi— poslal akt, v katerem naznanja, da bo j štev Zveze lige narodov v Pragi, Izjavi %J UlllVV _ na vsa nanj stavljena vprašanja odgo- dr. Ninčič. da uradnih naših delegatov j varjal zunanji minister dr. Ninčič. i sploh ni bilo, ker so vsa ta društva le ; Na vprašanje posl. Kuiiča o dogodkih i privatna. Naše društvo pripravlja skup-1 v Istri, izjavi dr. Ninčič, da o tem sedaj | no s češkoslovaškim, poljskim in rumun-' še ni primerno govoriti. Pač pa se bo j skim sknpcn predlog o narodnih maniši-to lahko zgodilo v razpravi o njegovem • nah v naših državah. i ekspozeju. Posl. Kučič vzame odgovor O aferi našega pariškega ddegata 2i-na znanje, nakar prebere sledečo brzo-1 votiča, o kateri govori posk Moskovlje-javko, ki jo ie prejel danes: ; vit, je zvedel zunanji minister šele iz nje- 'Po vesteh z Reke se pripravlja tam- j govih ust ker se takrat, ko je Zivotič kaj nov predat in sicer sporazumno s j zlorabil neko strojepisko, ki jc potem CasteUijem. Vlado M po izvršenem pre-! streljala nani na lyonskem kolodvoru, ni vrata prevzel Rabini z 12 diktatorji. Pre- ■ nahajal niti v Parizu niti v Beogradu, vrat se ima izvršiti v soboto.* ! ampak na genovski konferenci. Sicer pa Dr. Ninčič pripomni na to, da je ta br- bo ukrenil takoj, da se Zivotič odpokliče. Skupščina ie prešla zatem na dnevni red: Poročilo finančnega odbora o proračunu za leto 1922. Glavni poročevalec dr. Šečerov je čital pol ure poročilo, nakar so podali posL Korun, Gjonovič, Pu-šeniak, Dulibič, Stanovnik, Voja Zajič in zojavka nalboljši dokaz, da je nujno potrebna rešitev naših mej napram Italiji. Enako pa je nujna tudi rešitev preskr-bovanja Reke. Na interpelacijo posk Framča o naših ujetnikih v Italiii, pojasni dr. Ninčič, da UjCLUlAJU T iLaiiji, izvija...-..* —1 - . -------------------, --------- ------ - , --- • ie nkrenjeno vse, da se v najkrajšem ča- \ Uroš Stajič svoja odvorjena mišljenja. Se su vrnejo, prosi pa, naj poslanci z ozi- i ia je bila nato ob 13. uri zaključena in rom na še -ojječa pogajanja ;ie stavtjajo! sklicana priliodnja za jutri ob pol 10. uri. renče o južni železnici. ZASTOPNIKI INTERESIRANIH DRŽAV. Benelk:, 23. .junija. (Izv.) Dane? se je; sandrinL načelnik v mini>t,rstvn y,a javna otvorila pod predsedstvom senatorja dela eav. Gatjrieli, tajnik zunanjega mi marchese Imperialija prva seja konferen-1 nist.rstva cav. Auriti ter več strokovnja ce glede južne železnice. Seja je trajala kov; famo eno uro ter so se določile smerni- kot zastopniki avstrijske vlade ce za delovanje konference. SkleniU so.; ska načelnika Mnller — Martini in Pol da se l>o naiprej razpravljalo o tehnio- lack; nih. nato o adnrni&trativnib in končno kot zastopniki Jugoslavije Sava Jefič. o finančnih vprašanjih. Podlago za raz- dr. Bončina in dr. Borko: pravo teh problemov bosta tvorila člen kot delegati Madžarske državni tajnik ;420 st. germainske mirovne pogodbe ter'dr. Ernav. ministerijalni svetnik dr. pi. člen 304 trianonske mirovne pogodbe. 1 Walter; Strokovnjaki so takoj pričeli razpra- za francoske lastnike obligacij pred-vo o različnih možnostih obrata ter o • tednik \?<=ociation ualionale^ dr. Vell»-ugodnestih privatnega ter državnega ob-, frev ii. redsednik Hendu. Poleg tega rata. Konference se udeležujejo kot de- i prisostvujejo posvetovanjem delegati ge-legati Italije dr. Broccbi, cav. Sigliano! nera-lnega ravnateljstva -Inž. žel. na Du-kot zastopnik državnih železnic, načel-; rra;u in vodje vseli »bralnih ravnatelj-nik ▼ zakladnem ministrstvu cav. Ales- stev. Umor m^riala Wšlsona. mesečno- Govorilo se je tudj o potre, I .j odprave carino za opeko in grad boru materija], da se posp"8 ^avbno jibanje. sdikaSci odobrili Beograd, 23. junija. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je imel danes v radikalnem klubu svoj ekspoze o zunanjem posojilu; ekspoze je trajal poldrugo uro. Pr. Kumanudi je nagiašal, da }e vsa javnost prepričana, da je to najugod116!®3 pogodba, kar jih re dosedaj sklenila naša država. k svoji hiši ter skušal s ključem odpreti vrata. Atentatorji so nato pobegnili po cesti ter oddali še nekaj strelov, s katerimi so težko ranili dva policista in enega civilista. En policist je umrl v bolnici. W0son je že dalj časa. stal pod poli-, ' rajskim varstvom, ker so slutili napad * na njega Morilca, ki se imenujeta O* Bri-en 0'Kennelc, sta brezposelna. Wilsona so zadeli trije streli. London, 23. junija. (Tzv.j Umor Wflso-na bo najbrže povzročil, da bo vlada izdala stroge odredbe v svrho zaščite življenja poslancev. Ml izključeno, da občinstvu ne bo dovoljen vstop v spodnjo zbornico. To se je zgodilo že enkrat, ko , ..u.«.'-«. --~ — r --------' ______ ' so irske sovražnosti proti Angliji doseg- RAZMEJITEV MED MADŽARSKO. |le rišek, _ ________ I Maršal Wilson bo pokopan v katedrali i vokatorične svrbe. Sv. Pavla, Pogreba se bo med drugimi udeležilo 4000 mož londonske posadke. RUMUNIJO IN JUGOSLAVIJO. Ženeva, 23. junija. (Izv.) Posianiški t-\ ot, je naprosil Zvezo narodov, naj na svojem pnhodnjem zasedanju pronČi ureflloge komisije, za. razmejitev med vf.-idžarsko ter Knmnnijo in Jugosla-vijo. Ti predlogi zahtevajo popravo v fri.monski pogodbi določenih mej, ka Zeoet bombni atent$$ v iudsm^eitl. Budimpešta, 23. junija. (Izv.) V noči cd Četrtka do petka je kmalu po polnoči eksplodirala pri poslopju društva -sklepati pogodbo le , tako tnanonske m,rovne pogodbe Lva ki priznava de bore boljševi=Uč- j ^ Madžarske. Damic bo tozadevno _kon-no vlado Javlja, se. da bosta Krajin fenral tudi s dam oddelka za levrsitev in Cičerin prisiljena, da podasta demi-1 mednarodnih pogodb, sijo. Pričakuje se oster boj me«l zmer-j nimi in radikalnimi krogi bol^^dkov. j DEFICIT ITALIJANSKIH ŽELEZNIC BOLGARSM PARLAMENT PROTI | prSuf zS pSol. VŠLŽ RE.AKACl.IA.vV. zahteva kritje deficita državnih želez ni c, ki znaša 950 milijonov lir. OLAJŠANJE OBMEJNEGA PROMETA. M Sofija. 23. junija. (Izv.) V zbornica se je po izjavah ministrskega nredsednika Stamboliiskega o zimanie-poliričnem položaju in finančnega ministra o finančnem noložaiu države pričela razprava, v ( } Fjninčnj kateri so govorniki vseh strank poudar-• "s^osrza, .... n„ ,. ' ... rt. minister ar. Kumanudi je ukm>. naredn-i jah potrebo da se odgodijo plaula rc-, , direkcijc carin, w kateri jc bil paracij, ker je to neobhodno potrebni po-; u ai J ^ „ ' Hv™,n . i, 1 , . , ; dosedai prepovedan prenos ztvii avopo- goj za gospodarsko okrepitev dežele, j ^ pr ^ onhT, obmejnim posestni-Ako bi zavezne države vodile drugo poh- J """ ri.,nma tjko, bi tirale Bolgarsko v bankrot. , kl jmxai0 ^ uro. ui '""k ""is« j oggjjjjjt, naSe dekma r« na ozemlju sc- KRALJ NA JESENICAH. se riamaanniial fie njen procram samouprava novrodi.' Glasbesa Matfea v STarlbom je pnredi-i*»® aemaiWai|B. Potem pride" članek dr. Markoviča. dr ia v sredo 22. t m. produkcijo gojencev! Naš list je bil prvi, ki je v gredo s g0 j^dikald za integralno narodno je- i na svoji glasbeni šoli K uspehu produk-; bar in pretep v zbornici Rim, 23. junija. (n. r.) — Razprava o proračunu ministrstva zunanjih stvari ni podala nič zanimivega. PosL Meda (kler.) in Chiesa trepub.l sta predložila zakonska načria, ki poostruieta odredbe proti hazardnim istratn. Med govorom posl. Lazzariia prizadevanju sledila vsa javnost, pričakovali smo, da bo zlasti z vso stvarnostjo podprla zadevo naša publicistika ter da se bodo za njo zavzeli poslanci vseh slovenskih grup. Razven posl dr. Kn-zadevi ie prej posredoval, Spori Sparta, Kladno : Ilirija dane* in ;:.*- dinetvo; očita Jugoslovanskemu odbo-,ege je čestitati gg. prof. Druzoviču, Co- j • ™ .faJU ™>b* i? Am** nnoreSlte Na mellii,.. nrofesorid klaviria Kačerovi in tn » T8 an na.vrostorn ru rimski pakt in druge po grenke. Na drugem mestu očita Jugoslovanskemu odboru veleizdajsko delo proti Srbiji za časa vojne. Drugod pravi, da je ra-dikalizem ideja, in apelira na mladina, naj gre v stranko, ki jo opravič.ije tako - le: »Kam naj gredo ljudje fin takšnih je mnogo) — ki so za monarhijo. za. narodno in državno jedinstvo, za pozitivno delo. za sedanjo smer zu-: name politike — a iz različnih razlo-: kovca, ki je pa dosedaj še nobenega drugega narod- »vuiuill tn^oi. t-t*--"' — i r * . . - ,. . . , . isoc.), ki se je pritoževal, da vlada ni j nega zastopnika nismo videli, ta ta v pričela izvajati politike resnične sprave stvari storil le en korak, časopisje, oso-; nanje politike - Rusijo je prišlo do precej živahnih I bito klerikalno, je pa v svoji podivjano-, o^v ne morejo v demokratski tabor? •rerekanj' med socialisti in fašisti. Ko je stl zagrabilo stvar kakor divja hijena z 1 Ali naj ti vsi odidejo v SLS, ali NSS, podal minister Schanzer nekoliko poja- edinim namenom, udariti zopet po cen-jaJi komuniste, ker v JDfe gotovo ne ni! o odnošaiih z Rusijo in povedal, dajtralizmu ter napraviti kar največ rekla-1 pojdejo?* Ta stavek je izvrsten. izroči Italija Dodekanez Grčiji po radii-j me za avtonomijo. melliju. profesorici klavirja Kačerovi in ravnatelju Topiča. Ga Brandl-Pe lika nova priredi ▼ sooo to 1. julija v Mariboru javno produkcijo gojencev svoje šole za violinsko igro. prvorazredni češki klub. igra aanos ' jutri dve nogometni tekmi z Ilirijo. N ; stopi z istim moštvom, s katerim je p i razil pred tedni praško Slavijo. Po te mah z Ilirijo nadaljuje turnejo v Spiir Umetnostno - zgodovinsko društvo pri-1'i"1" o . UBU"JU£ v „ t 1 ____;„,„. „ Zagreb. Sestava moštva: vratar Bar redi, jutri 25. t m., poučni izlet v Stično j in na Muljavo na Dolenjskem. Program: ' 1 Ogled gotskih fresk Jobannesa de Lav- baco na Muljavi in ?amostan3 » Stični. Vodi dr. Fr. Stelft. Dostop imajo člani in! ! in branilca Pavel in Hrabe i>e steieio m najboljše češke obrambe, odlikuje se j sti z dolgimi osvobodilnimi udarci: r. hovo kvaliteto označi dovolj dejstvo. ' . . , ... je sprejela Sparta v 7 najtežjih letos.:; po njih vpeljani gostje. Odhod « Ljub-, stvenih tekmah pra,ke ?jjpe ic , ljanc gl koL z dolenjskim vlakom ob Srednii kri!cc Burger, kapitan m.,. ^.50 zjutraj. Sestanek pred kolodvorom ilva_ je reprezentativen igra]eCj za Spa,. Kaciji sevreške mirovne pogodbe, je za- , kladni minister izjavil, da je od nemškili! žurnalist reparaciiskih plačil dobila Francija 900, i granice dostojnosti in hudobije ter je ta-Angleška 120. ostaie države pa 380 mili- i ko, da nikakor ne more koristiti holni-iouov. Nemčija je do 30. aprila 1922 iz-1 cam. Kdor misli pošteno in mu je za jsih je tudi NSS tako govorila o soci-Demagoštvo takozvane opozicijonalno j jalistih.) Kam pa pojdejo ljudje, ki ne irnalistike v tem vprašanju preseza vse morejo niti v naštete, niti v radikalno ročila Italiji blaga za 99 milijonov zlatih | stvar, se takih sredstev pri tako resni in mark in mora se letos dati za 260 milijo- j važni zadevi ne poslužuje, kakor to de- uov blaga. Živine je dala Nemčija Italiji I lata na primer »Slovenec* in »Novi Cae>. doslej 28.000 glav in je mora dati letos tniib« rmrami in Hudem -e 30.000. Nato je bil proračun sprejet. Posl. Novasio (kler.) je interepeliral /aradi delovanja amerikanskega društva Voung mens christian Association*, češ Ja s svojim programom fizične in moralne vzgoje mladine hoče v Italijo uvajati merikansko versko propagando. Pritoževal se je tudi, da to društvo vrši zelo uspešno raznarodovalno akcijo med la-•kimi izseljenci v Ameriki s svojimi tečaji za angleščino, in pozval vlado, naj skrbi, da društvo ne bo delaio nadaljne škode. Državni podtajnik Caseriano je t bljubil. da bo vlada uvedla o stvari preiskavo, drž. podtajnik za zunanje stvari Tasti di Valminuta pa ie branil društvo, ceš da zasleduje plemenite namene. Silen vihar je nastal v zbornici med razpravo o fašistovskem predlogu, da se ■ me na javnih poslopjih, tudi občinskih, •-vešati samo državna trobo.inica in po-ie samo še tradicijonalna pokrajinska .di občinska zastava. Fašisti so očitali socialistom, da so socialisti proti držav-trobojnici in da so na občinskih po-■.•pjih v socialističnih občinah izvešall samo rdečo zastavo. Socialisti so hrupno ugovarjali. Predsednik De Nifoola je liiiril in zvonil na vse pretege in je dosegel mir šele po tem, ko je najhujše faši-stovske kričače poklical k redu. Za upoštevanje predloga so glasovale vse stranke razun socialistov in komunistov. Še hujši hrup pa je sledil med nato sledečo razpravo proračuna ministrstva za kolonije, v kateri je posl. Lazzari isoc.) ostro grajai postopanje vlade napram Arabcem v Libiji, za katere je zahteval svobodo in neodvisnost. Italijanski proletarijat, je dejal govornik, dviga stranko? Za tiste bodo ustanovili pa zopet novo. in potem deveto, deseto v Stični. Povratek ob 19-52 zvečer. i to ie igral že nad -500 tekem. S trans.. Zagrebška glasba. Ravnatelj zagreb- j kri]cg Jjcha jn Br0- vztrajna> r... ške glasbene akademije Juro Tkalčič je; ti;lirana igraica. ;jesno krii0 viach . odpotoval v inozemstvo. Nadomestu;« ga islotakp čegkj reprezentančni igralec, prof. Bersa. ld izdeluje načrt, novih, m o-: Spart0 je israI že nad 200 tekem. Le krilo Paviiček je izredno brzi in nev ste, ki še niso v nobeni dosedanjih dvanajst strank! »Samouprava* ima _____r____ _ _ čisto prav. Le v tem cepljenju je jedi- Treba je imeti toliko poguma in ljudem ni vzrok in temelj za ustanavljanje ra dernih statutov za akademijo. — Za iz- ^ ^ » in'enajsto stranko, trinajsto pa za ti- pItno komLsijo za učitelje glaisbe na sred- "Ža" seboj 'ima nad sto"tekem L-; s. -i- - r' ' vsem športnim in telovadnim organizacijam, ki bodo gotovo postavile svo- __najboljše moči. da si pridobe v nedc!;u | zmago. Najostrejši boi se obeta med m Sokol L v Ljubljani poziva svoje Slan . fetama nirija 1 m Primorje I. Ilirija, stvo, da se v kroju polnoštevilno ude-1 je zmagaia v 0beb dosedanjih stafe;.. leži današnjega pogreba pisatelja Maslja-i sjcer Djnia razcn Beneša in Vidma-. -Podlimbarskega. Zbirališče na vrtu !»a- j ?a D,-,benih posebnih sprinterjev, razi . i rodnega doma ob po! 1P. Člani, ki nuna j o ga pa z ^bro treniranimi nogomet, kroja, v civilni obleki z znakom. Odbor.; kj j^j,, črpali svoj sicer mirni, a li: Sokol IL v Ljubljani poživlja svoje j £emp0 ^ začetka do kosca. Moč Primo člane, da se udeleže pogreba v prognan-; ja pa jež5 ^oli v posameznikih, pr stvn umrlega pisatelja Frana MaMja-Pod- j vselrl v iz beograjskih tekem znani tr> limbarskega, danes. Člani v kroju se zbi- j jjc; perpar, Stare, Valtrič. Ker bodn t:.' rajo na vrtu »Narodnega doma* ob pol drugi klubi postavit svoje najboljše tel- če. ie sigurno, da bo padla odloči-', Sp- po zelo ostrem in napetem boju kr>, ' stranki na Rumunskem važno vlogo, dokler se ni od nje ločil in ustanovil po njem imenovano stranko takistov. Bil je najboljši govornik rumunske zbornice, ker je imel v privatnem življenju kot odvetnik mnogo prilike, da se je izpopalniL — Ko se je prvič sestal s Poincarejem in se pozneje poročil z neko Angležinjo, se ie začel intenzivno zanimati za politično življenje zapadne Evrope. Bil je že pred vojno v rumunskem parlamentu deloven mož iu imel po prevratu v kabinetu nekaj mesecev ministrstvo za zu- §i£ki. Slavnostno zborovanje se vrši v i v zajnjUi dveh progah Marijin t nanje zadeve. Njegovo stremljenje se ie strinjalo z dr. Benešem; žele! jc zvezo 16 uri. 20 letnica Sokolskega društva Za disciplino v stranki. Napredno politično in gospodarsko društvo za šentpetrski in dvorski okraj ljubljanski je na sinoeni polnoštevilni seji vseh društvenih predstavnikov sklenilo po daljši enodušni debati soglasno Ki proieiarijai, je ucjai suvuiuin, .. ^ , „. „ •__, „ t-n^i.;,,;,, iej ko prej svoj klic: .Proč od Libije!, ^^^^ cu. prof. Reisnerju ter drju. Žerjavu svojf> neomajno zaupanje in zahvalo za požrtvovalno delo ter s vso ostrostjo zavrača in obsoja vse pojave nediscipliniranosti poedinih pripadnikov stranke. Društvo poziva vse svoje člane in somišljenike, da se oklenejo z vgo vnemo strankinega tiska. , . , 4- Kako se klerikalci mečejo za ko-Oiunta ie zavihtel stol in j munisti. Glasilo katoliških boljševikov udariti po socialistih, pa so gas* se huduje nad komunistič- nim glasilom »Delavske Novice*, ker očitaj") klerikalcem, da so za socijal-na načela le takrat, kadar niso na vladi. Ta očitek gotovo ni brez podlage. Politične beležke ...... ,,HP „N . . ... ... srednie Evrope proti sovjetski Rusiji. Na Priznanje strankunm voditeljem. - mu ,e w,a tudj ,krh za !\o ie za njim govoril posl. Modigliuni isoc.) je vsled nekega napačno razumljenega fašistovskega medklica izbruhnil tak vihar, da mu predsednik ni bil več kos in je zapustil dvorano. Fašisti so skočili pokoncu in planili proti levici. Pred vladno klopjo v sredini sta se poslanca Caradonna (faš.) in De Vittorio isoc.) sprijela dejanski in obdelovala s pestmi. Posl hotel ž niim niti drugi poslanci še pravočasno izvili iz rok zavih t eni stol. S pestim pa so bili \ sevprek kakor najhujši pretepači v kaki predmestni beznici. Pretep je trajal k ikih 5 minut, potem pa se je kvestorju posl. Rendi in drugim poslanccm posre-jilo spraviti narazen pretepače. Miril ie tudi sam ministrski predsednik Facta, toieč pred ministrsko klopjo, najprej samo z besedo potem pa tudi dejanski. Hrup je traja! še precej dolgo, potem pa ;e nastal mir. Predsednik se ie vrnil v dvorano in zopet otvoril sejo, nakar ie vosi. Modi sli ani pojasnil nesporazumlje-ie. Po seji pa se je prepir nadaljeval po uloarjih. Fašisti so še tu kričali sociali-tom, da zagovarjajo Arabce, ki zahrbt- drugi strani pa mu notranjo konsolidacijo države. V marcu 1921 je sklenil vojaško pogodbo s Poli-sko za zasiguranje vzhodnih mej proti Rusiji. Pozneje ic sklenil zvezo s Češkoslovaško in Jugoslavijo. — Italiianski izdatki za genovsko nedeljo, 25. junija, ob 10. nri dopoldne v j gta . Zvezda . « 1 " \7* ..«^ ' a t k1 ' it. _ _ -i - društveni telovadnici K obilni udeležbi; vabi — odbor. Nogometne tekme na Dunaja. Včcv ; sn bile na Dunaju tri važneKe nogomc Sokol L v Ljubljani se z vso vnemo j ne tekme. Amateurji so premagali v'e pripravlja na svojo tradicijonclno prvo ro, kakor so hoteli, s 5 : 1 (2 : 0). V ? -nedeljo v juliju, ko se vrši redna letna ' venstveni tekmi ie Rapid porazil Ostm- javna telovadba. Na Taboru se že dober • s 7 : 1 (4 : 0). WAC. p<-teden pridno gibljejo pleskarji, monter- i Cricketer, ki ie popolnoma ji. vozniki, polagatelji odtočnih koritaic j itd., ker Sokol I. vabi svoje goste za ne-' WAC. pa ie prema odpovedal. : 0. Izšla jc številka -Spona-, ki šila za genovsko konferenco 26 miliionov lir. Poleg tega ie vlada izdala 2 milijona lir za one inozemske delegacije, ki jih je kot goste sprejela na svoj račun. — Poljska je prevzela Gornjo »ležijo. V Katcvicah se izvršujejo posli pre-' daie'. Poštni urad In ravnateljstvo železnic sta prešla v roke Poljakov. Povsod so se razobesile poljske zastave. Poljska policiia je prevzela službo in je kakor poroča »Berliner Tagblatt* napravila ia iiudstvo dober utis. Mesto nudi mirno sli- _____ ___________i w ( k0i po ulicah prevladuje poljski jezik. To Opozarjamo v"tem pogledu samo na! se pripisuje dejstvu, da se ie nemški ži-dejstvo. da so na ljubljanski Zaloški j Velj po zadnjih dogodkih v velikem šte-cesti klerikalci, ko so bili na vladi, j vjiu izselil. Na sedežu medzavezniške ko-brez usmiljenja streljali na ljudi, ka- j misije so bile ob zvokih državnih himen >.«. -c- krvi Tn^tuSil? soci- TnvpTniške zastave in nado- _____po— . - . Tabor v živo mravljišče neizčrpnih sil; vsem prav toplo priporočamo mladega sokolskega življenja- Neutrudno so pri delu vodniki telovadnih oddelkov. Sokoli in Sokolice ne poznajo miru in počitka v pripravah. Sokolsko društvo Ljubljana n priredi v sredo 28. junija 1922. v Hribarjevem , LOV ZA NEVARNIMI VLOMILCI V LJUBLJANI. Ljubljanska policiia je imela vcc: nedvomno jako srečen dan. Pade! ii kor na zajce ter v krvi zadušili soci jalno gibanje. V ostalem so takozvaoi slovenski krščanski socijalci docela odvisni od škofa, ki je njihov vrhovni šef ter obenem tudi zagovornik kapitalistov. »Novi Cas* se navzlic temu trudi dokazati da med rdečimi in katoliškimi komunisti ni nobene druge razlike kot brezvereko stališče no streljajo laške vojake. Posebno le kri- rdečih. »Zavrzite frazo liberalne bur- - - m m m m « . 1__-v- _ ? T .1 — ? _ n AMn ftAfAt ,nA »"O O f TI tTV 1 al fašist Caradonna, ki je imel eno oko . se črno, ker ga je socialist De Vittorio pestjo udaril po njem. Ce ne bi bi'.i s opili vmes drugi poslanci, bi se bila sprijela fašist Gray in socialist Modig- žuazije, da je vera zaisebna reč in mi se takoj pridružimo enotni fronti.* Tako vabi in kliče glasilo klerikalcev. Z drugimi besedami: Vpišite se vsi delavci v tretji red sv. Frančiška, škof odstranjene zavezniške zastave in nadomeščene s poljskimi. Francoske čete so , -,,-j ,,„„ namreč v roke nevaren tiček. ki pa s Gaju (Kolezija) proslavo ni edini, ampak mora niti ČJar Spored: godba, predavanje, telovadni na . organizirane svedrovske družb.-, stop. prosta zabava. Pričetek ob 3. pop. je ^ y | iubUano. da ^je nas- Vstopnina 2 Din za osebo. 1 trgovcem iu obrtnikom svoio umetno - Sokol IL v Ljubljani opozarja vse čla- Qko], orc se jc nudii pasamom ne. ki se nameravajo v kroju udeležiti, ^ petra jn Ko!odvor^j „f|ci slavnostnega sprevoda o priliki jseso-1 t;!eganffl0 obiečer, krasen .ui kolskega zleta, dv se javijo v poolel/k.; Benavadno krepke postave in : dne 26^ t. m. od 19.—20. ure v društveni j - - - - sobi na realki br. načelniku. Kdor se ne javi. ne bo pripuščen k sprevodu. Prireditev sokolskega naraščaja v Ma- j ---------- , . ..____, , »--i. rrireuiK. -----Ka StrazniRa ucca odšle, v mesto pa so prikorakale poljske ^^ bo 2- . m.. vzbu.ia ze sedaj moge, ye6 iztrgatJ. pod številnimi slavoloki. __veliko iarlilnan;e. ker je naraščaj zelo, Mgd , 13 m 13 1 ____.1 * _____:■> 4anaro _ ligentnega obraza je bežal na vse pr,. -• se in meta! svoje zasledovalce na i'.<, dokler ga ni končno prijela krepk; roka stražnika Geca Franca, k: sc ji ani Tako pa ie stvar minila brez na--vas bo blagoslovil in potem bo fron-; ,i,npc-'. nretena >ubo°iii na duhu enotna. rit-epj- i 4. «Samounrava». V Gornji Radg-> V A -vri TNrt^nlrln^ ' ni je izšla prva številka tega lista, ki Jutri ob 4. uri popoldne > Jmzivlje -or ie 7.nano. smo bili ob ričetku vo;"rw9 avstrijski državljani razdeljeni v tri vrste po »zanesljivosti*. Lm so bili konfinirani. oziroma nadziram do-ma, drugi s-o bili konfinirani na dolo-Cenih krajih, tretji so bili internirani v tsburih. To so bili ljudje brez ol> tožb- in br-*. ol^odbe. Z obtožbo m ebecdbo se je rrišlo seveda -- v ječo. Da ta se v; Liudi isžie nadziralo, so ' rungslager*. Jn tak je bil tudi Otvr- iilo središče sle- Oberhollabrunn! Kako tuje zveni to j hollabrunn. Tam dečih tabjrov: Gellersdorf, Sitzendorf, Mittergrab3rn. Raschalla. Weyerburg. uro sta sc sprciia Pulkau. Tu je vladal poseben komisar, ld je v avtomobilu nadziral posamezne tabore, ki so bili po dve uri drug od druzega. V taborih so ukazovali žandarji, stražili pa so vojaki. V Oberhollabrunnu je bil spočetka komisar dr. Sauer, pozneje dr. Gnmrn; ta je bil baron in zelo ošaben. Pod njegovim varstvom je bil gospodin Franjo. Dobra sreča je hotela, da jih je le malo od nas umrlo. Misel na smrt je bila tu nekaj strašnega: da bi ležal v tej grdi tuji zemlji in da bi legol vanjo ob času najvišjih nad — to je bila težka misel. Le kdor .je videl to peklo, a more predstavljati, kako je bilo gospodjnu Franji. Želeli smo včasih, da bi bil z nami v taboru, da bi imel domačo slovensko družbo. V Pulkavi je bil sam. In ravno on je moral izpiti do dna kelih trpljenja, da r moral leči v tujo zemlio ob časni najvišjih nad. Prosvcfa Mariborsko gledališče. V soboto, 24. t. m. »Car in tesar*, premijera, izven. V nedeljo ob 18. uri mladinski koncert. Konservatorlj Glasbene Matice !T LJubljani Danes zvečer se vrši prva javna produkcija gojencev konservatorija Glasbene Matice v dvorani Filharmoničnega društva. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Koncert v Lttiji. Pevsko društvo »Ljubllanski Zvon* priredi na praznik sv. Petra "in Pavla, dne 29. t m. ob osmih zvečer v telovadnici Sokolskega doma v Litij koncert jugoslo-v. narodnih pesmi. Od tam iz teh tolikrat prekletih krajev se je vrnil gospodin Franjo domov ravno ob kresu, ko stoji na*e solnce v zenitu. Vrnil se J* vjasno zemljo slovensko, po kateri hodi toliko ljudi s temnimi obrazi in b temnimi mislimi. . ,. Gospodin Franjo je bil idealist m optimist Zato moramo prav ceniti njegov prihod. Morebiti se bomo pn ..em spomnili, da so morali ljudje za nato svobodo delati in trpeti — in da danes mnogi niso zadovoljni, ki niso ne delali, ne trpeli Gospodin Franjo bi tal zadovoljen. On je žrtvoval kar je imeL Dolžnost naša je, da danes manifestiramo to svojo zavest pred njegovo krsto in ob njegovem grobu, zavest, da priznavamo delo in trpljenje m >ta se zavedamo, da je tako priznanje dolžnost in čast za nas vse. Največje tvorbe narodov so bile postavljene na žrtvah mučenikov. Narod, ki ?e je tf><^ zavedal, .je vedel, kod gre njegova pot. Naj bi se s krsto pokojnikovo tudi nekaj njegovoea duha zo-I pet vrnilo med nas . številen. Nastopila bo moška in ženska, Ja ^ Sv pctra cesti dva sumljiva č! -deca. Prireditev bo v Ljudskem vrtu m j vgka_ kj n,sta osti]a neopažena. Usta i- se prične ob 16. uri. Ljubljanski Sokol: Po sklepu tehn. od-odbora JugosL Sokol Saveza se mora vsak telovadec, ki hoče nastopiti pri javni telovadbi o priliki vsesokolskega zleta. tekom junija podvreči izbirni tekmi iz zletnth prostih vaj. le tisti bratje. ia sta se končno pred trgovino s papirjem M. Tičar. Izložbena okna in tudi vrata niso bila zastrta. V trenotku ie čal ponarejeni ključ v klučavnici in cd'i izmed obeh vlomilcev ie izgini! v trg'.- -no, drugi pa je ostal na straži. Plena ni bilo dosti. V ročni blagajni je bik) samo ki dosežejo pri njej 60 odst. dosegljivih ' o5.oIi 150n _ 2000 K denarja, zato pa točk se smejo sprejeti v prigiasne imeni-1 -e vion,jiec bogato založil z raznim iinku ke. ki jih mora imeti Savez do konea , jn dn,g,;m pisalnim orodjem. Imel pa ko pa jc videl, da mn je pot povsod vadbo, plesom itd. Odhod vlaka iz Ljub- zaprta. se je obrni! ■;! Jo ubral naza. liane ob 14.35. povratek iz Borovnice ob ! proti £v. Petra cesti. Trgovec btad! 22 04 Ob tej priliki si lahko vsak ogle-' ga ic parkrat zgrabil, a mu je vean-. da notranjski Viattrar »Pekel*, torej vsi uže!. Pred v.Vanekovo trgovmo je v,om:-v Borovec. ^ tac vrgei od sebe vse vlomi no orodje V Šmarju pri Jelšah e* vrffi v nedeljo Ukradeni denar m pisalno orodje. Kot. ,u dne 25 junija 1922. okrožni sokolski zlet. i ga ;e zgrabi! stražnik Gec in dirka o ki se g* udeleže korporativno sokolska bila končana. Njegovemu tovarišu, ki -društvi iz Celja. Laškega. Vojnika, Ko-; sta! za časa vloma na straži,_ se je njic. Otaotnice. St Jurja in Rogatca Ker splošni zmešnjavi posrečilo ubezat, vev-■J ^ ^ tokolska prireditev v šmar- dar pa je pričakovati, ua pnde toalu roke pravice, kakor tudi se eventuah' drugi člani družbe. Aretiranec je pri zaslišanju na poncr.l izjavil, da se piše Ivan Kcšlč. Doma jc iz Loke pri Mariboru, star komaj 19 Ser, in govori nemški in zelo slabo slovenski. je to pUva sokolska prireditev skem trgu. ki slovi že od nekda; po svojem naprednem in narodnem mišljenju, je potrebno, da bo tudi udeležba civilnega občinstva velika. Železniška zveza je ziutrai, popoldne in zvečer na vse strani ;- '•n .Stol- ima- krasen :.:... !ed fi«. .-•*<•; i ' ; v neposredni bližini divnega '• ;.. .-ar rv ______ v: i'a r • i/1•' i r.r» GosBodarslvo rta riooiov- v rci«u?.vi uuuuu. a. v- v - " _-»i; vsod, kjer je ljudstvo *poznalo svojo-i voljce ter da .-kupno proslavijo veli- ka vladarja, eu je radostno pozdra ijalo. V Trbiji je obdaril kralj mladino, ki mu je v ^nomer klicala: Zivio kralj!, s jabolki Ln s pecivom. Tekom popoldneva se je Škofja Loka udola v narodne za&tave, meščani pa so nestrpno čakali povratka kraljeve dvojice. Pred Sokolskim domom se jo medtem zbralo mnogobrojno občinstvo, v prvi vrsti Sokoli in Sokolice ter naraščaj. Tik pred %19- s* je peljal kralje'.i avto. Navdušeni «Zdra-vo!: - klici so ga sprejeli, v trenutka je biLi kraljeva dvojica skoro zasuta v cvetju, podstarosts br. Ziherl pa je s kratkim nagovorom pozdravil Njeg. Veličanstvo, L. Calerijeva pa je v časten dan. * Bankovci po 5 Din iagabe veljavo s 1. julijem t. 1. Do konca tekočega meseca se lahko še zamenjajo pri podružnici Narodne banke, po tem roku pa. samo v Beogradu. as Dobrava leti idilično ob vznožju drhtečih smrekovih gozdov in je izhodišče zelo zanimivih izletov na Možakljo, Poklj.i-ko. v dolino Radovine itd. * Škandalozne razmere na kolodvoru Jesenicah. Prejeli smo: Potniki, ki se * Visoko odlikovanje msgr. BulKa. vozijo preko ^enlc zbrzovlakom iz Predsednik francoska republike Mille-rand .j« odlikoval znanega dalmatinskega arheologa, dona Buliča 5 križem francoske častne legije. * Promocija. Na praski univerzi & promovinl za doktorja vsega zdravilstva gosp. Stanimir V r h o v o c. sin Trsta, v Avstrijo in Nemčijo ter v nasprotni smeri, se pritožujejo in zgražajo, da jim restavrater na, jeseniškem kolodvoru noče postreči niti z jedjo niti s pijačo, dasiravno so mu pripravljeni plačati istotako. kakor drugi gostje v restavracijskih prostorih. Ugled na*e diža- i No viri- izšla iz tehničnih ovir 14 dir p-". j datiranju in k«r trgovuiska pogodba rio» ' veljavnost že z dn»m razglasitve v »Slu* Z vprašanjem južne železnice se zelo ^^ ^ovinai,, nasta/K vprašanje. K VPRAŠA.N.!L .jUŽNE ZcLEZNICE. pokojnega našega zgodovinarja Vr- J ve zahteva, da na obmejnih postajah po-hovca. | kažemo tujcem, da. smo enako kulturen * Smrtna kosa. Na Vranskem je umrla j nar0(j. kakor so oni narodi, kjer vozi ta imekTsokolic^izr^na^i^jid "vež gospa Elizabeta Herman v 73. letu ^ | brzovlak, ki ga jeseniški restavrater ta, šopek vrtnic in nageljnov. Kralj in tam«S»»e«» veletrgovea. g. i t-« 2eleau.«ka uprava naj kraljica sta bila vidno vsradošcana t-pričo tako prisrčnega pozdrava. Vladarju se. je izročilo tudi vabilo k slav- rosti, ta?ca tamošnega veletrgovca. g.; ko bagatelizira. Železniška uprava naj Franca Oseta. . torej pouči restavraterja na Jesenicah. * Narodna zavednost. kje si? N<* da ravna s potniki tako, kakor v kultur-neki tržaški javni napravi sta imela j nih jrž:aTah naj ga prisili, da nastavi ....... - ■ - 0b_ stoje | pc-.: italijansko časopisje, v katerem se čitajo različna mnenja, kako se naj reži to vprašanje. Med dragimi je zanimiv članek, ki ga je napisal v listu cGazetta d; Venezia-- beneški strokovnjak Giusep-pe Fusinaio. Članek prikazuje stališče beneških trgovskih krogov h konferenci o južni železnici, ki se je pričela te dni v Benetkah. Clankar povdarja, da se interesi Trsta in Benetk v tem vprašanju skladajo, in piše med drugim: »Trst bo ali zopet dosege! iunkcijo v trgovini z zaledjem, ki jo je ime! pred vojno, ali pa bo obubožal ter propadel in nčinki se bodo čutili tudi v Benetkah. V provizoričnem režimu so vršile obrat na italijanskem delu južne železnice italijanske državne železnice, jugoslovansko progo je vodilo obratno ravnateljstvo v volja minimalna o-s-rinaka. tarifa tndi vse ono blago. ki e od 6. t. m. koi dn» va razglasitve pa do 20. t. m. mio tivo ženo v državo. Brc/, dvoma se bo iinar-uo ministrstvo moralo or.irau tudi lia. i-slueaie in uvoznikom naknadno vri,-preveč plačano carino, s-eveda n» poce! ne prošnje, ki bi se na j vložile pri '•'■m" ralni direkciji carin. V poštev pa NhV pridejo samo oni slučaji, v katerih je t lo carinarnici pri . arinjenju predlogu, predpisano potrdilo o izvoru a veren'*- ■• poreklu). = Dovoljen uvoz obveznic pred\oi-.n!' in voir,ih posojil bivše Avstro-Ogrsk; Ministrski Svet je / odlokom št. 10? od IL'. maja. t. 1. ukinil svoj odlok štev. 301 r. od 8. avg. 192U.. ki ie naiia-a t,, prepoved uvoza obveznic- pri-ivojmh vojnih po-ojil l>iv- ■o-i isrrske države barskega, čigar zoro. v brzovlaku, katerim na njihove glasne V sprevodu boste dve godbi. Konduki '•■odo volili monsignor Tomo Zupan, včuDnik Ivan Vrbovnik in dr. Zibirt. govorila. \ skladu s tem postnim ' ^^ reglavrater (ia Jesenicah? Ali pojavom je dejstvo.dn nino^ trgovri ^oramo res ^zati tujcem vse svoje ■župnik ivan vrnovniK m or. mu^u v Slovemp dopisu^jo tržaškim tvTO- . ^^ stranii na? potem razglaša. Pokojnika ^kopljejo v grobnico šol-: kam v nemškem jeziku. Kakor poro- svetu kot nekulturen balkanski na- nkega nadzornika Ivana Furlana pri ča , se dogajajo ctHo_sluca.il. ^ ket ^ ne fmtiin0 Im0?ne korakati s sodobnimi napredki? Železniška uprava naj torej skrbi, in pouči. g. restavrater- Liubljani, a avstrijski del dražba južne ( vrst,' dočim bi -e.eno — vodstvo | P-d ^Ukth ^ ^ , Te^ it~o°vS, da se je | haja velik do, takih obvezi, ki „ italijanska fcelezniška uprava kar najboij j uaaili državljanov potrudila, da bi dokazala, da res zasluži j v — slab mednarodni glas. Obratni direkciji v Ljubljani in na Dunaju sta mnogo boli razumevali interese omrežja naravi gravitira k Jadranu. Tako se ne j „m„,„„ sme nadaljevati. Jugoslovanska vlada * • včera š„„m dnem eskomotuo trdno voljo, mero od na t. odst- izven ni'- na-«- ur -.-e i c ki se vsled dosedanje- prepove uvoza niso mosle prenesti ua teriton naše kraljevine. " prednjem odloku žja, ki po i obveščene tudi v- -v , mamice. Narodna banka SHS y poviša.;: obv—-tr. Sv. Križu. Poživljamo narodno občin stvo, naj v največjem številu izkaže /adnjo čast pisatelju - trpinu. * Za Aškerčev spomenik v Ljubljani. S noči se je vršila ustanovna seja -•a ASkereev sjHJmenik v Ljubljani. Seje so je udeležil tudi gosp. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, ki je dal nrvo inicijativo za to akcijo. Sestavil se je poseben odbfH-, ki bo povabil prijatelje iu častilec našega _pesnika, da se s svojim [»odpisom pridružijo skupnemu pozivu na slovensko javnost, da se ta misel čim prej uresniči Naša iavnost se bo t.emu pozivu gotovo rada odzvala. da notorično slovenskim tvrdkam ali pa na slovenska vprašanja laških tvrdk odgovarjajo nemški. Taki ljudje. ki so doma morda veliki rodoljubi, se ne zavedajo, koliko škodujejo s takim postopanjem ne le slovenskemu ugledu, ampak tudi narodnim koristim in vsej naši politični poziciji. Duševna zapuščina Avstrije je tem ljudem Se vse preveč v kosteh. ♦ Nemško - jugoslovansko društvo v Miinchemi. V Mfirchenu se je ustanovilo nemško - .jugoslovansko društvo, ki ima nalogo, da s poučnimi predavanji, publikacijami, književnimi lin umetniškimi večeri pokaže nemški * Italijani razdejali spomenik Hra-j javnosti kulturo jugos1ovan«kep na-Jrroslava VoJariča v Kobaridu. Včeraj- roda. K društvu je pristopilo tudi snji tržaški «PiccoIo> poroča iz Tolmi- i mnogo trgovsko - industrijskih krogov na: «V noči od srede na četrtek je bil! iz Munehena. .spomenik, ki so za odkrili dne 16. ju- * * Obsodba atentatorja S.teji6a bo ni.ia alpini na Krnu v spomin na svo- j po poročilih beograjskih listov vendar-jc' v svetovni vojni tamkaj padle to- le pre.ilož^na kralju v odločitev. Re-^rariše, nd neznanih oseb porušen, šitev se bo skoro gotovo zavlekla do Zginil je tadi bronasti ščit., ki je bi! i 28. junija in Čc kralj Stejiča ne bo po- vdelan v spomenik in je simboliziral naskok skupine alpinov. V odgovor so še istega dne fašisti popolnoma rasie-jali spomenik slovenskega skladatelja Hra.broslava Volariča v Kobaridu.> — -:F.ra Nuova> pripominja. da civilni komisarijat v Trstu do včeraj zjutraj še ni dobil nobenega obvestila o poru-šenju italiianskega spomenika, dočim zatrjuje »Piccoloi. da je bilo v Kobi-ridu in okolici aretiranih že mnos-o oseb. Proti Kobarida «o odšli oddelki fašistov iz Čedada in Vidma. Nimamo vzroka dvomiti, da se je v Kobaridu res nekaj zgodilo prepričani pa smo trdno, da riči za vso stvarjo nov peklenski načrt fašistovske sodrge. V fstri ia Trstu so že «opravili> svo.ie milosti], bo ta najbrž na Vidov 'lan. to je ob obletnici svojega a.tentata. ustreljen Kakor znano, je Ste|ič odklonil vsako prošnjo za pomilofcčeoje. 4 Gradbena delavnost v Celju'. Veliko tovarniško podjetje Westen zgra di na Spodnji Hudinji za svoje risluž bence novo stanovanjsko hišo 2 22 stanovanji- Z gradnjo se v kratkem prične. * Obsodba bolgarskih komitašev v Kumanovem. V Kumanovem je dovr š->n proces proti 202 bolgarskim komi tašem. 183 od rtih je obsojenih v ječo od 6 mesecev do 6 let, oproščenih 'je pa 19. Razprava v Skoplju bo pa dovršena te dni. Promocije na ljubljanski univerzi. delo: o tem pričajo neštete razvaline V torek, dne 27. junija ob po! eni bost?, kulturnih in društvenih shajališč naše- j promovirana na tukajšnji juriilični fakul-g;> zatiranega naroda. Le Goriška in i teti za doktorja prava gg. Josip Bergot iz ro. Notranjska sta ostali dosedaj še ■ Lipice pri Trstu in Josip Šenk iz St. An nedotaknjeni, ker sta bili za enkrat j dreja na Koroškem, tudi še pretrd oreh za italijanske kul-turonosce. Sedaj pride na vrsto Goriška in baklia, ki naj bi pričela razru- * Za učitelje in bogoslovce - vojake Učitelji, absolvirani učiteljiščniki in bo goslovci se bodo po novem zakonu o Sevalno delo, je bila vržena v Koba- u?trojstvu vojske poklicali vsako ".eto b rid. Ako pomislimo, kako mučeniško, ^ julijem v vojaško služb* j-onosno in samozatajevalno je za drža nje našega naroda v zasedenem oz?m-Tjij. — saj se ni skrivil las nobenemu Italijanu, kaj šele, da bi bila poškodovana njih lastnina na našem ozemlju — potem moremo z mirno vestjo Trditi, da so spomenik na Krnu oskrunili Italijani namenoma sami. samo da H imeli kak povod za vandalsko uničevanje vsega, kar je našemu narodu rta Goriškem sveto. Z natolcevanjem skušajo prikriti le laško sramoto. Že hližnia bodočnost bo pokazala, ali smo . n",otili v tem našem mnenju ali ne. Pokojnine. * Imenovanja na ljubljanski univsr->fa tehnični fakulteti ljubljanske: univerze so imenovani: izredni profe-t-air Alojzij Kralj za redneg? profesorja za tehnično mehaniko; inž.njer •b-roslav Fdrster za rednesra pro fi-.:iorja za gradbene konstrukcije: rav-r:;iteli državnih železnic, r Ljubljani Alojzij H rova t za izrednega profesorja za železniške stavbe; inženjer Nikolaj A k i m o v i e za kontraktual-izrednega profesorja za enciklo-P-:di:o rudarstva in za izbrana poglav-j i7. nauka o ekonomsko važnih rudninah * Vprašanje naših bolnic. Finančni minister dr. K.imanudi je obljubil v s redo poslancu dr. Kukoven, da bo dal i i r,T/ra vnih kreditov svojesra ministrstva." sanitetni upravi za Slovenijo v KJiisni ministrstva za narod-Ti.j stiravje kot prvo od pomoč znesek »nO.«*} Din. * proslava Vidov dana v Zagrebu. Nacijonalk«ičnp orgar.izacije v Zng"?- priir-s"ijajo, da tudi letos na r/.ffveear>ejši načit proslave spomin uz -ndovdiioske heroje. Tudi jugoslo-varj&ko sokoistvo, vemo svojemu na-: '-^rijjt, d* ise imajo dnevi Zrinjsko-> r«nsrS in Vidov dan julijem v vojaško službo pri kadru. Služboivali bodo tri mesece Cv fnsn veli kih počitnic) tako dolgo, da odslužijo predpisani rok za službo v kadru. Pozivi za one, ki stopijo letos s 1. julijem v ka-drsko službo, se že razpošiljajo. * Penzije bivših a. o. ollcirjev. V voj nem ministrstvu izdeluje posehna komisija načrt zakona za reguliranje penti oficirjem bivše a o. vojske, ki so bili izprva, sprejeti v našo vojsko, pa zatem odpuščeni, a. istotako onim, ki niso bili sprejeti v našo vojsko, pa imajo pravico 1 * Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja, da vozi za časa trajanja vele ^ejma v Zagrebu, pričenši jutri dne 24. m. do vključno 2. julija, dnevno ix Za greba v Zidani most posebni osebni vlak z odhodom iz Zagreba ob 22.41 in prihodom na Zidani most ob 0.59. tu ima zvezo na osebna vlaka proti Ljubljani in proti Mariboru, prihod v Ljubljano ob 4.10 in v Maribor ob 4.13. * Avtomohilna prometna d. d. Ljubljana naznanja, da se je otvorfla dne 14. t. m. redna avtomobilna zveza med Novim mestom preko Kostanjevice v Krško. Avtomobil odhaja ix Novega mesta, ob 7. uri zjutraj in iz Krškega ob 12. uri opoldne. * Stavbeno gibanje ▼ Beogradu je letos nenavadno živahno. Od januarja do 17. t m. je bilo izdanih 425 koncesij za gradnjo novih poslopij, ki bodo večinoma trinadstropna. * Abiturijentskj večer v Celja. Ai.itu rijenti celjske gimnazije imajo danes svoj abiturijentskl večer v »Narodnem domu». * Letoviščnikom, ki jim je življenje na ja na Jesenicah o njegovih dolžnostih napram potujočemu občinstvu, da ne bodo ljudje v brzovlakih govorili, da se začno na Jesenicah balkanske razmere. * lx Savla — PaveL Italijani so te dni nasilnim potom odvedli nekega Lojzeta Zajca iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, ga ločili od njegove družine in poslali s prvim vlakom v Jugoslavijo. Izvršili so nedvomno kričečo krivico človeku, ki je postal njihov državljan in ni zakrivil drugega, kakor da. se je okušal »dejstvo-vati med našim narodom v neodrešenem ozemlju. Do to je stvar popolnoma v redu m gotovo ni nikogar, ki bi mogel ali sploh hotel postopanje ftaJi.janov zagovarjati. Toda nekaj drugega je. na kar moramo pri tej priliki opozoriti našo javnost. Lojze Zaje zatrjuje v »Slovenskem Narodu*, da je bil navdušen Sokol, da je sodeloval pri čitalniških in drugih narodno-naprednih prireditvah v Trnovem in Ilirski Bistrici. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da je bil tajnik tamkajšnje klerikalne posojilnice, načelnik Orla in prvi sodelavec v kaL izob. društvu. Tudi njegove sestre se bratijo z Italijanu Črno torej ne more biti belo. Ali pa se je Lojze Zaje kar čez noč izpremenil iz Savla v Pavla. * Klerikalni konzum v Rajhenbnrgu. Poročajo nam: V Rajhenburgu snujejo klerikalen konsum na veliko jezo tukajšnjih klerikalnih trgovcev. Eden izmed propagatorjev se je izrazil: »Na trgovce se ne moremo več ozirati, ker njih glasovi ne zaležejo več kakor oni zadnjega hlapca*. Takšna je klerikalna hvaležnost! Ob času potrebe se ljudem ližejo ter obetajo zlate gradove, ko bi se pa bilo treba izkazati hvaležne, pa se dela jo javno bedake. * Kraljev aivto in kokoš. Biizu Lesei j» pred nekaj dnevi kraljev avto povozi' — kokoš. Po »nesreči* je kralj izstopi! vprašal, čigava je ponesrečena žival, in ko 3e je jaivila lastnica kokoši, neka prevžitkariev je veselo presenečeni že niči bogato povrnil škodo s stodinarskirr bankovcem. Zenice ob veliki cesti se sedaj razgovarjajo, da bi morda kazalo r.a -mati kolikor moeoče kokoši ua cesto — kadar se vozi kralj. * Utopljenec t Dravi VJersi so pa-»anti na Dravskem mosta v Mariboru i opazili v Drarri žensko truplo, ki je bilo že močno razkrojeno in nabuhlo. Voda i e gnala truplo naprej. * Zagonetna smrt. Svoječasno je vzbudila v Mariboru veliko vznemirjenje smrt Elizabete Friderik, ki so jo našli v njenem stanovanju na Zrinjskega trgu mrtvo. z zadrgnjenim vratom, kakor da t1 se obesila. Ker pa ni bilo nikakih znakov obešenja. so odposlali njeno drobovje v medicinski institut v Zagreb, dr preiščejo, ali se ni morda zastrupila- Preiskava drobovja je biLa negativna in tako zagonetna smrt še sedaj ni pojasnjena. * Vlak je povozil pri Mengšn nekega -rluhega- drnžinskeg3 očeta. Strojevodja je daja! predpisana znamenja, ki .šib pa glušec ni slišal, vsled tega se 5« nesreča dogodila. Trne ponesrečenca še ni zna no. * Tatvina v cerkvi. V noči 20. junija so neznani tatovi vdrli v zakristijo pod-majske eerktve pri Ilirski Bistrici in odnesli nekaj cerkvenih posod "z pločevine _ pač misleč, da so zlate. Škode je približno 400 lir. V cerkev tatovi nito šli. kar so se najbrž6 prestrašili ljudi, ki so peljali mimo cerkve balo neke novo-poročenke. * Mlad uzmovif. 10 letni Fedor Kova-Sel včeraj v Mariboru na trg, da pred kratkim izrazila svojo t podržaviii progo Rakek-Špilje, čim bi Ita- j = Cekovm 'iron lija storila isto glede proge Trst-Postoj-i mci v ^ra, . 'i i na. To bi bilo usodepolno za Trst. S tem bi dobila prednost nordijska in jugoslovanska pristanišča ter donavski promet, ki pomenja vs!ed režima, priznanega v versaiski pogodbi, vedno večjo nevarnost za plovni promet na Jadranu. Edino možna Tešitev je, kakor piše člankar, vrnitev proge Trst-Dunai družbi južne železnice. Bodočnost Trsta bi bila ogrožena, če bi pri reševanju problema juž. žel. prevladovale politične intrige in sovražnosti ter birokratičul predsodki.* Tako piše člankar v interesu Trsta m izvaja iz svojega stališča pravilno. Seveda v našem interesu ni, da bi hoteli pripomoči Trstu do nekdanje trdne gospodarske pozicije, ker ie r.a« cilj, da bodimo čim manj odvisni od tujih iuk in = Čekovni promet pri po.-'ni bran.in čekovnih .»vodih Zagrebu in Ljubljani xa mesece mar. april in jna- t. I. izkazuje sledeče rez uit-te: Vlog Ln izplačil je bilo pri vseh ire> zavodih 1,137.401 z denarnim prometoi v znesku -1,,113^20.000 Mn. Od tega •> "■ pade na klirinški promet 40.128 mauip:. iacij s prometom ČSR milijonov Din, f. . 22 odst. od celokupnega prometa. Otvoi jenih bilo v tem .-.-..-u -»kupaj 389 no- .• računov, a zatvorjenili računov, tako da jo število imejiteljev ('-.-kovnega rakunu znaša-o koncem maja 7665. Stanje vlos je zn.všalo koncem maj;* skupaj ! -milijonov Din. = Tuj kapital v naši državi. Pri 1«' sanski radarski delniški družbi v Zagre bu sodeluje Wiener Allgemeine Depos tenbank. Pri povišanju glavnice Brv. aa Dobran. ki w ■ denarja m tanne. * Trgovinska pogodba z Nemčijo je 0.34%. poljske marke 1.07**4 stopila v veliavnost. V posebni izdaji j madž. krone 5.03 — 5.43. »Službenih No- in. od 6. t. m., ki pa je ] Čarih: Berlin 1.60. Newyork 527,.r izšla Sele pred dvema dnevoma, je objavljen zakon o trgovinski posodbi med našo kraljevino in Nemčijo. O podrobnostih trgovinske pogodbe smo seznanili naše čitatelje že v velikonočni številki »Jutra*. Z? danes «e pripomnimo, da se od 20. t. m. dalje vse blago nemškega izvora, ki jc opremljeno z predpisanim " u 'a- London 2332, Pariz 45.10, .Milen 2525. Praga 1007%. Psdimpešta CJS, Zagre 1.72%, Sofiia 3.50. Varšava 0.11%. Di naj C.03V3. avstrij. ž:?, krorv O.Ci^. Per^ln: Ita!-ia 1383 — 1587. Losčo;' lvjlenc> obleko, bogato okrašeno s -rebrno vezenino. Z ramen mu padu. • lolg temen plaže, zdi se pa, da ja dečku'najljubši tenak meč. pot igrača-pol jiravo orožje. Levica drži krepko za njegov ročaj. Kakšnih pet korakov preti Cezarjem se dečko ustavi in se kavalirski nakloni. «Gaunaro. tebe. pošilja tvoja gospo- '■ianear> < Nikakor. gospod ] kardinal!* • Kaj, ti 'prihajaš brez vednosti grofice Orsini? » '.•Tako je, gospod kardinal!* ■Hočeš mi torej nekaj zaupati, kar ni treba, da bi tvoja gospodarica velela?* «Mogoče, gospod kardinal!* Mali Geniiaro1. ti govoriš zagonetno. ali vedeti moraš, da sem nekoliko nestrpen in da nimam niti ča«a niti vu!i'\ da bi reševal tvoje narankc. Ko rf se Se v nenavadnem ča«u prikazal pri meni in se najbrže na tihem ukradel z doma svoje gospodarice in lepe zaščitnice, mora biti stvar, ki te je pripeljala k meni. menda zares važ-j na! Zakaj pa stojiš tako daleč od i mene'/ Pristopi vendar bližje!... Ej, j kaj pa. pomenijo ti iernni pogledi, ki 'jih upiraš v me? Pa ne, da si kaj hud Sname?* ' 'Gospod kardinal, sovražim Vas!* _ ' Cezar ee glasno zasmeje. Doslej jc htrižal roke na prsih, sedaj pa jih rar,-1 siri in kliknet i pridi, dečko moj! To si zar«ž : dobro povedal! Istina je. deta. bedaki 'in pijanci govore, kakor jim je kljun I zrastel. Vsak dan vidim najmanje tri-j sto ljudi, iu vsi mi zatrjujejo kako me ' spoštujejo in ljubijo in so pripravljeni ■iti zame skozi ogenj, samo ta mali 1 mož tukaj, ta napr^tnik stopa drzno i pred mene in mi pravi na glas: Sovra-' zim Vas!... No, prepričan j.ein. da ;nisi prišel semkaj samo za t u. da mi 'priznal, da me sovražiš, marveč da imaš globlje razloge.* ? »Gospod kardinal.* odgovori de« ;o in smelo dvigne zardelo lice. ^znano je v Rimu. da niste -amo visok c«rk-; Ven dostojanstvenik, ampak popoln 'plemič, zato ne boste odbili moje pro-j 5nje.» ' . . «In kakšna je tvoja prošnja z • -Da se poskusite z mojim meč-m. ' Potegnite svoj meč, gospod, da se ho-jriva na življenje in smrt! N.» smojto 'so tako porogljivo. go-]»od. jaz vem. da poginem v tej borbi in da ml pre-! Kakor smrt in f*«?«- ra?e-' ne bil pričakoval rvT kardinala in ki ^ bodet« srce r. Ali tisočkrat j peta sedaj: najbrže tudi še ni nikomur izkazoval, v-ra-, ^ J__ žatost. va. JTOspcl kardinal, branite «e! Ne orožja,* V življenju Cezarja Borgije doslej ni i izrabljajte moje potrpežljivosti, oboro-j. Dete se jeMo tako razburilo, da bilo nmoffo* trenutkov, da bi bil nje- Ste ee in branite se!* pnSelo skrbeti tud, Cezarja. ~ov duh izgubil ravnotežje, nekako! Porogljiv smeh. hkrati hrirav. za- »Pridi.Gennarol* mu rečejn mu po- navaden treuutek. Kakor okamenel --»to.'; Oiar celo! no jekue. Njegov meče k zabrenko- minuto. Tako pogleduj* mladega ra-jta po tleh. C ža. da se ne more .».pozna::, ali bo pla--,sebe v kot. t uil iz njega v prihodnjem hipu f-traš.ui i no roko Cezar ga sune z nogo od Krtem izpusti paž°.vo než- be.» ali bučna ve«filo.-t. niti do- «Tako se jaz borim z deco'.* odgo- bro razločilo, ali. je Cezar sploh razu-s vori _ Cezar pažu in rael n°uavadni in kovih besed. Ko kardinal tako molči, stoji in ujo ustnici' i nadno svoj meč iz idoviti r1.-,'-. zopet smeje. Vidiš, ti mali junak, najin dvoboj je i bil prav kratek, in sedaj gotovo tudi okamanelo (uvidii, da mi prij-idajo se_ pravice irize 7. belimi zobmi zgor-! znu«govalca? T.i vb: «e ne boj. la-m ti d':r>' mali Gniiiiaro "uc-, n« skrivim, tudi ti ne zamerim tvoje ložiuce. odskoči1 zares r.ečuvene rredrznosli. ker ma j- enkrat po-ej, kaj te je nagnalo, da vdrl v mojo hišo in me pozval na dvoboj. Gotovo si imel prav važne, čeprav meni neznane razloge, ki so tako zelo vznemirili tvojo mlado dušo in ti dali tako glup nasvet. Saj ti mora biti .'a-no. Genr.aro, da jo tvoja sreča, da -i me našel v prav izvrstnem razpoloženju. ker ln sicer bilo prav verjetno, da se znajdeš v podzemeljski temnici? No vide] bi več ne solnca ne meseca in bi globoko v obokani kleti izgubl.pl nekaj korakov nazaj, n.it-cri meč ca Cezarjeve prsi in »topi v prežo. nit.e se. cla. Pokrajinska uprava, oddelek za ; j j. o bolskem drevoredu, v sad. j Odgovorni urednik r r. l prestopek se bo najstrožje j Lasteik ^ izdajatelj Konzorcij .Jutra*, o cestno-policiiskem redu zaj^ ^^ d iv Ljubljam. Vremensko poročilo 23. iunija 1922. _ Ljubljana 30*S ni n:d morjem Kraj opazovanja Ljubljsua Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . 1'raga. . Inotaost. ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter 7. 764-5 16-6 brezvetra 14, 761-5 21-7 jug. »p. 21. 761-8 18-3 brervetra 7. 759 1 190 jug. zap. 7. 764-3 is-o jug. v«h. 7. 761-4 19.0 j> 7. 762-0 15-0 jug. rap. 7. 762*9 13-0 brezvetra Oblačno Padavine 1 0—10 mm jasno — ! dež — oblačno — pol obl. 1.0 jasno — 100 det. obl. 290 več obl. 1-0 ot> 4-6, zahaja ob 19'57 voZnjo z vozovi in kolesi med /. in, Najditelj se prosi, naj jo odda proti do- ______,....... ___, . ________________,jro zjutraj po Pogačarjevem in Vod-jbri nagradi pri periirju hotela cSlon*. ( notranje zadeve je dovolila 7a čas sokol- i ujjjovem trgu, po Medarski in Scmcniški | ---------- -bega zleta t. j. od 11. do 16. avgusta t. j uj;ci ter ^ §0lskem drevoredu. Vsak j Odgovorni urednik F r. Brozovič. j i. vsem gostilnam v mestu Ljubljani po-: tozadeven ------1—— - - - — ~ •• ' - isljšanje policijske ure do 24. ure. za ka-1 kazr!0va] po \.-irnc pa, da so v omenjenem času od-1 mesto Ljnbljano. i»rte ceio noč, vendar se v istih po 24. J- u vi ne sme točiti in uživati nobenih al- j ;oholnih pijač. Ijjublana * Zvezu slov. pevskih zborov jxjziva j vse ljubljanske v nji včlanjena društva, \ da sc udeleže pogreba Fran Maslja Pod- j iimbarskega, ki se vrši v soboto ob 4.. ur; popoldne izpred Narodnega doma ;:a j pokopališče k sv. Križu. Odbor. * Društvo Vodnik v Šiški priredi v ne-! ilcijo 25. t. m. vrtno veselico na cvetočem vrtu gostilne pri Kameniti mizi v Z s. Šiški, ker se veselica IS. t. m. vsled j slabega vremena ni vršila. K obilni ude-' ležbi vabi odbor. * Pevska in telovadna prireditev mla-.line osnovnih šol v Ljubljani (Spodnji Šiški) se vrši dne 27. t. m. ob 19. uri v , telovadnici. Otroci prirede še nenatisnjc- ; no spevoigro «Osvobojen je* našega skladatelja s. Emila Adamiča, besedilo pa, pesmice Utvc-Prunkove. K tej priredit-; v i se vljudno vabijo roditelji in prijatelji' naše mladine. * Šolska telovadna akademija. Na Vi-, j. ču bo v nedeljo popoldne od 15. do 18. ure šolska telovadna akademija. Cisti i dohodek je namenjen v nabnvo jiotrcbne-; ;a telovadnega orodja. * Poštni čekovni zavod v Ljubljani ob- i javlja vsem svojim račtmcrirnetnikom, da j ic ministrstvo za pošto in brzojav z od- j 'okom z dne. 16. junija 1922, št. 34.327, j zvišalo temeljni vlog v poštnem čekov- f ucm prometu od dosedanjih 25 Din na'; 100 Din, kar naj izvolijo vsi računoimet-J niki pri izstavljanju čekov od 1. julija 1 t. 1. dalje upoštevati. j " Društvo stanovanjskih najemnikov i -.a Slovenijo opozarja, da se vrši pri-! iiccinja javna odborcva seja v sredo dne > 2S. t. m. ob 20. v veliki dvorani Mestne- J ci doma. Društvena pisarna daje članom | Jncvno od IS. do 20. infonnacije (Sv. | i "etra cesta št. 12 pritlično, desno). * Kolo jagoslovenskih sester v Kranju, i l.i je proslavilo kraljevo poroko med dru- j •,im tudi s tem, da je obdarilo 32 mestnih i; revežev, 44 otrok in sirot, prve z denar-1 no vsoto, poslednje pa s perilom in peci-, Q0bro idoui, v sredini mesta, v, vsem inreu-, >(»•)• i« 23 bstfttfl 01». S-—, naklh atdaljnllli 6 beudi » Ot*. — Trso»»kl egUal, dopteaml«, «•-»nmlislnt do 20 b»»edl 5 d«.. »»»k«i »td»l!n|i!i S b«»dl 2 01». — Pl«St ««pre). (U»hko tudi » —■ enemk«.').! Ki »prtUnJ« •• odgavtr!« I«, «ko !• »pr»S«n]u priloien« inunki M odgoror. —— ponudbe pod «Vila 1932* upravo »Jutra*. 1952 Slnžbo striadliiulka, j Zaboje za »troje. uadzoroTatelia ali kai slič- močne, težke, iz 2'/, cm ue-; / najboljšem Etaaji. nega Se Sokojln^l. p^d-i belih 'd«k. proda Delniška ; Štajerskem, se proda. Nade . .. J , . ^ 1 tiskarna iohtIdovž uora-a t i Doktor lurls 1361 mizica, vge ročno delo. M-slov pov6 uprava »Jntra*. j išče meblirana sobo z zaju-, trekom trajno ali vsaj za čas 1 počitnic dijaško sobo. Po- Potrtega srca naznanjamo v?em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, st*ra mati, teta in tašča, gospa dne 22. junija ob 7t6. uri zvečer v 73. letu starosti po dolgi, nrekepolci bolezni, previden«, s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala Pogreb se vrši v soboto dne 24. junija ob ' zjutraj iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Vransko, dne 23. junija 1922. Rod&sna Franc Oset. nri 1S37 mmmmmm^m Proda sc v Zagrebu počitnic ouuu. Proda se; 1962 : nudbe pod »Takoj 32* do 1.) okoli 40.000 koso- opeke l; -8- Juniia 111 FI'ra70 cJgtra-. v zidu; , Strojepisko \ 2.) otroški voziček in otro»lra JSde s« 1949 i sprejme takoj odvetnik dr.:, ... ' meblirano ali nemebliraua ; i. Lavrenčic, Dalmatinova 3.) enovprežna lahka kočija 5oba. Ceajeae ponudbe na ulica 5. 1951 L- ^Pe S"'- . upravo »Jutra, pod »Sobi* . j>M]0T p0T^ uprava »Jutra«.' -.,,,,. 5 Potnik po SHS s srednješolsko izobrazbo, zna Zobotebnlfe J 931 sloviensko, srbohrvaško, nem- vila ....... ko, italiians^o in francosko, -noaroziBSM "" t instrumenti leče zobozdrav- itče' mesta pri veliki tvrdki. j v. vrtom in vssm mouemim nika kot kompanjoaa.^ Po-Nastop takoj. Naslov v upravi i komforfom v mesta ali VEaj i nudbe na upravo »Jutra* »Jutra*. 1935 v bližini istega se kopi. Cenj. pod »Zobotehnik*. šalje poStom i čajna mesi iiuiisiiO „ Tpapiss sir . sir i od snalsc vrste od Ia la n 20 n:. iliekaraa mnm 60 wmi za wm • ■■ - — 1941 v železnih okvirjih, velikost 2 ra X ____, iin 13 dgo^prs^po dira na psrsslh, " ztf-I mM Hoio, n\M pisalna . » 30'~ mizo in uecjo množino starih RB 30F8. • jl ~ ------]Uta - STEC prod? ^ RazposiijalnaloflkurenGija1 Ljubljana - Zgor. Šiška. • ------------ tarjeni iu kletjo. Cena po dogovora, prasa se na naslov IŠarko Sraševao, Zagreb, Tkalčlčeva nI. br. 19. 1961 1945 i \ om. si šteje v prijetno dolžnost, da breče javno svojo iskreno zahvalo požrtvovalnemu meščanstvu. Zlasti se za-hvsljtije g. veleindustriicu Vinku Majdi-0:i za lOOOdinarski dar, tvrdki Tršan & Gorjanc, ge. Mari Rakovčevi, ge Liko-, zarievi, ge Leopoldini Šavnlkovi, tvrdki j J^OVO eieganiflO, fieiOma Se ne- , i Vulkan* in vsem drugim, ki so pripo-; rab|i8„0 Pohištvo Za SBalniCO,1 mogli s svojimi prispevki, da so prazno- !• p t . - I \ ali tudi reveži dan radosti, ko je domo-: OOCtinSCO W KUnmjO. dobila svojo prvo kraljico. Riko Eisner Jožica Raab zaročena jbijana Sombor Uprava vslepoeestvR Frid. Borna pri Sv. Ani proda približno .L! Prva •lia, ki so blestele v očeh malih in j "r[tj|5je c!eSP9, polefj ŠOiS. darovalccm najlepša zahvala, j _ lomu- ... ........j-- I Soizc j Ssodnja Šiška, Gasilska c. 233, » slovensks lih in ! __rtiss:« nnlan ooio I Dlago n prevleka divacov iu drnzega pohištva v veliki Ubori, uaJje različno platno in jute za tapatušie, sedlarje i. t, d. priporoča frrdlca! '-i na \ ese velikih, so Šolsku slavnost v Hrastniku. V osnovni šoli v Hrastniku se vrši v nedeljo, dne 25. junija, sklepčna šolska ^.'vnost. Ob 8. uri zjutraj se razstavijo enska ročna dela v I. razredu deške šo- i ic. Popoldne ob pol treh predava profe-1 mi- Bajželj iz Ljubljane «0 telesni vzgoji j otrok-.' Po predavanju nastopi vsa .šol-1 s!'.a mladina deške šole s prostimi vaja- j mi in telovadnimi igrami. Starši, ogiej dela vaših marljivih hčera in na _____ Sn^fecSSm w Ir4 poljsfee jfMz plača najbolje tvrdka 1802 se otvo- 3 A. I E. SKabsmš Ljubljana. Mestni trg 18. i ŠutlB R9fe5, Slp0S0 ClfStfB, M- Pismeae ponudbe naj se pošljejo do 1. julija t. 1. upravi veieposestva pri Sv. Ani. pošta Tržič, potrebna pojasnila. rrsm ki daje rijiji v.-a 1954 Kopališče «Kolezija» v Ljubljani. Ker SO poprave v glavnem izvršene, se otvo- mt jfBA MJ. ri kopališče v nedelio dne 25. t. m. Pripo- ,5IRW-RAW1, n%9' , n.^an^u^ v .is-u^i.^ 'njnf ,n+ i; o ju uud r o uajcutili ccnab umiiumo, da se poprave Sc »»dahniejo; »lafeor, r!2, clje, kavo Itd. in izpopolnjujejo, kar pa nikakor ne bo ; _________:--------- oviralo posetnikov. Za pijačo, gorka in j mrzla jedila je preskrbljeno, kakor tudi j >:a kavo, čaj, mleko, čokolado itd. Vnaprej pa žc opozarjamo na glavno otvori-' iev s koncertom, ki se vrši takoj, ko bodo poprave popolnoma končane. nroHi) * Vožnja no ljubljanskem trga prepo- Ov M« UUd. vedam. Mestni magistrat prepoveduje na DOftlaa ceitma-Doliciiskeza reda za fvernica Ses ©nit? ialusii ____ We!ifbaehep tesnc-indifsJrSjaka drsffba s e, z.» Ijubijana, Sanjska cesta $6 | isdeluje wsckowrsJne in sprajemp. vsa v to spadajoča popravila. Tslmin 114. Brzojav: Uetssbaciter Liiiilj?B£, 1895 Varujte as pred nalezljivimi boleznimi! Zato naročajte dr. J. TičarjfcVO knjigo I * " n ki opisuje vse nalezljive bolozni, kako se širijo, kako se jih spozna, kako sc jfli je treba varovati in kako zdraviti. Tifus, ^riža, difterija, pegavec, ošpice, skrlatinka, koze, otrpni krč, steklina, smrkavost, dušljivi kašeli, inliuenca, sen itd., vse te bolezni in ravnanje z bolniki je podrobno razloženo. Zato takoj naročite dr. Tičarjevo knjigo, ki velja s poštnino vred IS Din 75 p pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Poizve se v upravništvu „Jutra": H3E253ES3