P os anoine SteviKet Navadno Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* izhaja vsak dan, ra zv en nodclje in praznikov, ob 18. uri % datumom na&dnjega dne ter stane mesečno D l^—> za iao* dosbfciijcn na dom semstvo D izkaznice D10*—# bfi&fltttt po dogovor«. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. i. PoŠMraablalasia vifoSdvihi«; Cenadanašnja štm. 2' Bm* TABOR Posamezne etevUkcK Navadne Din "75j ob nedeljah Din 1*—», UREDNIŠTVO k nah.jn v-beru,^ Jurčičeva uL it. 4, L ««)• stropje. Tole/on interurh. st, 270» UPRAVA se nahaja v JtsaiRtanii! olici it. 4f desno. fo« st« 24. —• SKi* po5tno&weosnrf račun štev. 11.787. Na naročila brc* denarja •* ■* •čiru. •— Rokopisi aa •» vrač«j[» Naslov Maribor, nedelja 31. maja 1925. T Tit. knjižnica lic Ljubija Muzejsko društvo v Ptuju priredi občni zbor dne 3. junija 1923 ob 17. 8. uri v posvetovalnici mestnega HH&gistrata s sledečim sporedom: 1. Čiita-nje zapisnika zadnjega obe. zbora, 2. poroči a odbora, 3. imenovanje častnih, in dopisujočih članov, 4. slučajnosti. Proračun je že predložen skupščini. Stališče finančnega ministra omajano?—Mirna debata o poljedelskih kreditih. Dvanajstine do avgusta. Seja je bila eh 12. končana. Prihodnja seja bo v torek 2. junija z istim dnevnim redom. BEOGRAD, 30. maja. Današnja skupščinska seja je bila otvorjena. oh 9.30. Predsednik Trifkovič je obvestil skupščino, da je finančni minister predložil proračun za 1925-26 skupno z novim finančnim zakonom. Vsebina tega zakona a T}^0-kjav]jeri.a. Kakor se poroča, je »telisee dr. Stojadinoviča radi proraeu- r^i, r.aieno- V d<3lbati o po lij e del j- in kreditih so govorili posl. Moskov- n0In p0sL dT- Krajer (Radič.), vlado pord. Deinetrovič ( nar. dem.) ^tjepan Radič pisal kralju in Pašiču. Kuj je odgovoril Pašič, zaprtemu voditelju HRSS. Beograd, 30. maja. V političnih krogih govore, da je Pavle Radič izročil kral ju in Pašiču pismo Stepama Radiča, Radičevei se trudijo na vse načine da. bi si omogočili vsitop v vlado. Pašiič bo zahteval od Stepana Radiča odgovor na sledeča vprašanja: Ivaj smatrajo Radl-7" r°d imenom' »sporazum«? Kakšno »tališče zavzema Radičeva stranka ne v gos po d arsko-kulturn ih, temveč ^ dr/,avno-političnih vprašanjih? In Kake zelje imajo Radi cevci? Poljedelska komisija v Sloveniji. ,fOGRAD, 30. maja. Včeraj je odpotovala - ‘ovenijo posebna komisija iz ministrstva Za Poljedeljstvo, da prouči na licu mesta ško-Eo, ki jo je povzročila povodenj. Obenem bo Pregledala teren za reguliranje rek. Naše zunanje zadeve. 7 '~n PBOGRAD, 30. maja. Po vesteh iz Rima so Se zri'-(da pogajanja med našo delegacijo in vatikanskimi pooblaščenci za sklenitev kon-kordata. Ip®5°,GR^D' 30> maia- Po vesteh iz Pulja se knmv,a Vccra* prva seja italijansko-jugoslov. ., '.‘J® za razdelitev nekaterih fondov in ka-Pitanj bivšega avstrijskega eraria. Predsednik nase komisije je bivši ban dr. Laginja, Avljatlčna nesreča pri Mostaru. BEOGRAD, 30. maja. Na poletu Mostar— Nevesinje se je vsled močnega vetra pokvaril na letalu motor. Letalo je padlo iz višine 1900 metrov na zemljo. Narednik Miškovid je bil Popolnoma razmesarjen, poročnik Jugič pa težko ranjen. Avstrija. Muri bor, 30. maja. .Beograjski tisti so te dni prinesli obsežne koruentarje k izjavam avstrijskega zunanjega ministra dr. Mataje in poslanika v Beogradu Hoffingerja. Izjave 77, k°r j® čitateilijieinr že znano tičejo stali šen naše vlado napram komunistični Propagandi, kii se je osredotočila na Du-'haju.^ Z Dunaja prihajajo revofcicijo-orni spisi, na Dunaju se pripravljajo ®roristL tam^ je tajna centralo, ki dlri-knra 'boljševiške zaupnike po vsem Bal-^auu. Dunajski vladi je ta reč neprijet-krš” razumemo. Sicer avstrijski ni sociale! niso tako požrtvoval- sreni ''ui'sP' da — recimo — z odlkrito-vo 7?1 vesel j mn varovali sosedne drža-i^L. 0®R° Jugoslavijo, raznih nepriliik ie Tt.!!TI'a,d<'nb Vendar pa se zavedajo, da treba ?Tn,d bližje od Moskve in da je . AW*rr-;u,- 1 vedno računati. Vrhu tega ~ftdo- da sc ih® lahko zgodi Po sirska^ /e‘stor, die ich rief... Zato se ta,in , i ». festi odgovornosti in dr. Ma-nad 1- 1 .°r Ponciiji Pilat umiva roke ™irn'!lif° agitacijo. Pa kljub te-Mosfcve. 1 Beograda i iz BEOGRAD, 30. maja. V pismu, ki je priloženo proračunu, izjavlja finančni minister, da so izdatki preračunjeni na 910 milijonov dinarjev, dohodki ravno toliko, tako, da je proračun v ravnovesju. Proračun pa pred 8. VIII. ne bo pod streho, zato se bo treba zopet zat-teči k dvanajstinam. □- Zakaj »avstrijski problem« je zopelt stopil v stadij, ki postaja nadležen tako sosedom1 kakor Avstrijcem samim. Avstrijci ne vedo, kaj bi začeli. Tega niso vedeli po razsolu habsburške monarhije in to jim dela skrbi tudi sedaj, ko jih je Društvo narodov dovolj dolgo pitalo z mednarodnim denarjem. Je pač križ, ako narod ne ve, kaj bi počel e samim seboj. V zadnjem času krožijo najrazličnejše veslti, izmed katerih imaaijo celo fantastične veliko vernikov. Zedinjene z Nemčijo. Bi ali no bi? Nihče so ne mara resno odločiti in je celo malo verjetno, da bi bila v tem trenutku velika večina Avstrijcev za uresničenje načrta, ki je v praksi daleko nevarnejši nego v teoriji. Zedinjenje bi pomenilo^ po rušenje srednjeevropskega ravnotežja in bi bilo za Avstrijce ogromen riziko. Donavska federacija. Za njo se ogrevajo avstrijski finančni krogi in nekateri finančniki na zapadli. Toda — kje je sila, ki naj spravi posamezne dele v celoto? Vse nasledstvene države brez izjeme odklanjajo federacijo; tudi večina Avstrijcev ni zanjo. Ali naj se ustvari šiloma? Kako in s kakimi sredstvi? Nemogoč poskus. Ni pa tudi mogoče, da bi vse nasledstvene države občutile kar čez noč potrebo, da vstopijo v zvezo, ki je po razpadu habsburške monarhije in popolni osamosvojitvi njenih narodov postala nepotrebna. Restavracija Habsburgov? Madžarsko plemstvo še vedno goijii up, da se bo obnovila madžarska imperij,alistična monarhija. Avstrijski reakeijionarni krogi opazujejo z velikim1 zaupanjem politične dogodke urn Madžarskem, zlasti odkar je sedel v Nemčiji na Ebertovo mesilo hoboijzoJilerski oproda Hindenburg. Ali ta možnost, je zelo oddaljena, tako oddaljena, da bo medtem staro re-akcijonarstvo poginilo »naravne smrti«. Personalna unija z Italijo? Tudi ta fantastičen načrt je šel zadnjo dni skozi novine in navdušil marsilkiakega avstrijskega penzijonista. A kdo naj ga vzame resno? Morda obstoji še kak načrt — za nas je to, kar smo navedli, dovolj. Vse to je znamenje velike nemoči, ki se je oprijela Avstrijcev in ki je usodna posledica njih privilegiranega položaja v prejšnji monarhiji. Ko so popravili svojo valuto in zamašili najv.ečje gospodarske vrzeli, so delali načrte o preureditvi Avstrije v drugo Švico.- Danes prihajajo z vseli strani prettnje in moledovanja: zedinjenje z Nemčijo, podonavska federacija itd. V resnici pa ima Avstrija vse pogoje za samostojen obstoj in z® napredek. Vse, le psiholoških ne. V tein je problem'. Doma in po svetu. — Klerikalni list. ustavljen. Veliki župan v Sarajevu je ustavil tamošnji klerikalni tednik »Nedelja«. List je bil ustavljen radi sistematičnega hnjkanja P roli Srbom ih strupenih napadov na yl# % Klerikalci so radi tega vznemir- jeni in pravijo, da vlada zatira katoliško cerkev. S tem, pa delajo slabo uslugo cerkvi, kajti če je cerkev istovetna z »Nedeljo«, tedaj Petrova skala ne bo dolgo držala. Sploh je značilno, da so bosanski klerikalci, ki stoje pod vodstvom jezuitov, tako strupeni, dasi je v Bosni, kjer žive poleg katolikov še pravoslavni in muslimani, najbolj treba verske strpnosti. — Koncert 71etnega umetnika. V Trstu se je vršil minule dni koncert 7 let starega pianista Pietro Mazzinija. Koncert je imel velik uspeh. — Prenašanje slik po telefonu. Nem- — Od zime do pomladi. Prav vesele biinkoštne praznike želimo vtsem slovenskim dekletom', fantom, čitiateljem »Tabora« ter vsem bratom in sestram »Jugoslovanskega Sokola« inži®jerski pod-! oficiri Komande Inžinerije v Skopi ju. Josip Puc (Limbuš pri Mariboru), Josip Slekovec (Slov. gor.), Joco Kralj (Ptuj), Jaroslav Tokoni (Ljubljana), Ivan Jordan (Maribor). Mariborske vesli. Maribor. 30. maja 1925 m' Jugoslov. Matica. V torek 2. junija se vrši ob 8. uri zvečer odiborova seja. — Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. m Od mariborske narodne javnosti upravičeno pričakujemo, da se bo oddolžila naši prvi nacijonalni organizaciji, d abo radevolje prispela v ponde-ljek ma nabiralnem dnevu »Sokola«. Poznamo in cenimo njegove vzvišene naloge in čilije, čutimo potrebo čiim večjega razvoja tega našega prvega narodnega društva, a ta je mogoč le z podporo nas vseh! Zato prispevajmo vsak po svojih močeh, ta več oni manj, ali vsaj malenkost, vsaj par dim lahko položi vsak na oltar domovine! — Prepričani smo, da ne bo v pondeljeik rna ulici na-rodno-zavedne-gai človeka, ki ne bi imel na prsih malega znaka, kateri se bodlo m Društvo hišnih posestnikov je v današnji dopoldanski seji sklenilo, da se računa nova najemnina po novem zakonu od 16. maja im sicer na sledeči način. Kot osnova se vzame čista najemnina iz L 1914. Ta se pomnoži v dinarski vrednosti. K tej čisti novi najemnini se dodaje še mestne 37 odst. doklade. Izdatki kakor glede fekalij, dimnikarja, »meti, razsvetljave po stopnjieah je razdeliti sorazmerno po faktični uporabi med najemnike. (Opozarjamo tudi na naše poročilo o shodu Društva stanovanjskih najemnikov, ki naj ga čitatelj primerja z zgornjo izjavo. Ured.) m Zahvala. Mariborsko slov. žensko društvo se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri mladinski predstavi v prid Otroški bolnici. V prvi vrsti se zahvaljujemo tomladku Rdečega; križa in cen j. šolskimi vodstvom dekliške mešč šole II. in osnovnih šol deške Til. ter dekliških I. in IV. in prav posebej še eenj. gdč. učiteljicam in g. učitelju, ki so prevzeli vodistvo prireditve. Prisrčno se tudi zahvaljujemo ge vaditeljici plesov. Nadalje se prav lepo zahvaljujemo našemu Narodnemu gledališču, ki nam je stavilo svoje prostore na razpolago in nns prijazno podpiralo. Prav -prisrčna hvala pa tudi vsemi cen j. tvrdkami, ki so podarile blago in papir ter nam' s tem omogočile, da smo lahko garderobo za deco brezplačno izdelale. Vsakemu, ki je s čemur koli — delom ali d a romi doprinesel k krasnemu moralnemu in gmotnemu uspehu, prisrčna hvala! Odbor. m Na naslov naših oblasti smo dobili iz krogov narodno zavednih trgovcev pritožbe, dia jim gredo pri izdajanju novih obrti premalo na roiko ter jim delajo le radi kapric tega ali onega gospoda nepotrebne velike stroške. Kon stati ra-ino to z željo, da bi ne bilo zavoda za pritožbe, tembolj, kjer gre za to, da se ojači slovenska trgovina in obrt. Saj vendar ne gre, d'a bi bilo treba za vsako branjarijo intervenirati v Beogradu. — Časi so težki, država zahteva od davkoplačevalcev visokih žrtev, zato naj bodo pristojne oblasti pri formalnostih glede odpiranju novih lokalov nekoliko bolj j uvidevne vh inanj 42©dantaev Leto: VI. — Številka: 122. m Podružnica udruženja vojnih invalidov v Mariboru, naznanja da se vrši v nedeljo dne 7. junija zborovanje vojnih žrtev v Rušah in sicer ob 10. dopoldne v prostorih gostilne Preac, v nedeljo dne 14. junija pa ob 8. dopoldne v Selnici ob Dravi, v prostorih gostilne Iler-nah. Člani in tudi nečlani udruženja, ter sploh vse vojne žrtve se vabijo, da se teh zborovanj polnoštevilno udeleže. —1 Ugodnosti ki nam jih nudi država in do kojih imamo pravico po začasnem invalidskem zakonu, so itak majhne, a mnogim so še te neznane in jih ne uporabljajo, da pa izveste kaj Vam pripada in do česa imate pravico, da slišite o borbi za naš invalidski zakon, da spoznate svojo organizacijo pridite na zborovanje. Odbor. i m Prapor Sokolskega društva v Uži-cah, ki ga je izdelal po načrtu gdč. Mladičeve Odsek Slov. žensikega društva zal pospeševanje domače obrti, bo čez praznike razstavljen iz prijaznosti v^ izložbe velike nove trgovine »Trgovski dom« na Aleksandrovi cesti. Vabimo občinstvo, da si ogleda ta lični izdelek. m Pevsko društvo »Luna«. Po prevratu so se ustanovila v Mariboru in okolici številna narodno-kultuma društva!. Pojavila so se naiglcma kakor spomladi zelena rast. Nastala so društva kot posledica toplega diha svobode, pa tudi z namenom1, da vsaj naknadno odpro in. ogrejejo za svobodo ona srca, ki ob njenem prihodu še niso bila; pripravljena, ki niso razumela velikega čaša. Nedvomu ino so pevska društva s čisto narodro tendenco med prvimi, ki najuspešneje delujejo za narod, kajti petje odpre najprej pota v človeška srca. Biti mora pač zakrknjeno srce, k.i se ne odpre im ne o-greje ob,zvoku mile slovenske pesmi. Iz teh nagibov se je ustanovila pred približno tremi leti tudi »Luna«, ki razteza! svoj delokrog na severmo okolico Maribora, kjer je treba še mnogo dela, da bo v narodnem1 in občekulturnem1 pogledu1' tako, kakor naij bi. bilo blizu državne meje. Pod požrtvovalnimi im spretnimi vodstvom gosp. učit. Horvata nadaljuje »Luna« delo, ki ga je začel g. učit. Šegula. Vztrajno, neumorno vršijo tudi člani svojo dolžnost in se ine strašijo truda in žrtev. To je vredno tem1 več, ker marsikdo, ki bi bil po svoji izobrazbi in so-cijialnem! položaju mnogo pred poklican, stoji, ob strani in drži roke križ ©ml. Nesebično delo sicer ne išče plačila, a lepo priznanje -in krepko moralno oporo mu daje številna udeležba na prireditvah, kadtar društvo javno kaže sadove svojega truda. H—m. m Glas. Matica ima v torek pevsko vaijo aa cel zbor. Program za Rog. Slatino. j m Peklenščka l>o presekal v soboto zvečer v Sokolskem domu v Studencih Krjavelj, ko se ponovi igra «Deset3! brat». Seveda ne bo brizgala kri okrog, ikokar takrat, ko je puščal hudobno kri svoji — kozi, zato ne bo razburjal ta prizor živcev, pač pa izzval obilo smeha. Začetek točno ob 8, konec pa sigurno ob 13. uri. m1 IV. citraški koncert I. citraškega kluba v Mariboru se vrši dne 5. junija! 1925 (potičk) v Narodnem1 gledališču v Mariboru. Pričetek ob 20. uri (8.* uri zvečer). mi Koncert, vojaške godbo v parku nai binkoštno nedeljo od 11. do 12. ure ima sledeč spored: 1. Smetana., »Prodana nevesta«. marš. 2. Bnlfe, »Ciganka«, ouver-tural 3. Morena, »Žive pjesme«, valček.; 4. Wagner, »Lohcngriu«, fantazija. 5. Gervaiis, »Jadran u veselju i tuzi«, pot-pouri. 6. Petrič, »Brdljianin«, marš. m1 Prostovoljno gasilno društvo v Po-brežju je Ife dni razposlalo raznim osebam in korporacijam prošnjo, v kateri1 prosi podpore za nabavo lastnega gasilnega avtomobila. V isti namen prireja, na Mnkcštni pondeljok veliko vrtno ve-1 selico pri gosp. Rojko nn Sp. Pobrežju z raznimi zabavami. Pridite v obilnem1 številu! m Tukajšnja Podružnica Jugoslov. Matice prosi vse gg. poverjenike, da se °gIr**jo ob uradnih urah (torek in četrtek od 3.—4. ure) v društveni pisarni Sodna ul..32. Prosimo, da se iarviria tudi tisti, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo | v kakem uradu ali podjetja. Tajništvo. | m Srebrna doza z črnimi zarezami ter b monogram-om H. B. na zunanji strani in z letnico 11. 10.1921 na notranji strani Se n,iha j a na policijskem komis ari ja tu. o Vabimo vse članstvo sokolskega društva v Mariboru, da se čim številne-je udeleži slavnosti razvitja prapora prijateljsko nam naklon j enega narodnega kluba »Peron«. Udeležba v civilu znaiki. Zdravo! Odbor! m Promenadni koncert z izbranim sporedom priredi tuk. garnizijska godba tudi na binkoštni pondeljek ob običajni uri v mestnem parku. m Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu (nauku o menicah, kalkulacijah, kootokorentih itd,), »meriikanskem in dvostavnetn knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in re gistraturi. Začetek dnevno. Traja 3 do 6 mesecev. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. Kovač Maribor, Krekova ul. fi. ' 1145 m Sejemsko poročilo z 26. maja. Pri gnalo se je 19 konjev, 6 bikov, 183 volov, 405 krav. 14 telet. Povprečne cene so bile: 1 kg žive vage debelih volov 9—10 O, bikov 8—9.50 I), klavne krave 8—8.50 D, teleta 10—13.50 D. Prodalo se je 256 ko madov živine. — 1 kg telečjega 20—22.50 D, volovskega 12—20 D, svinjskega 13— 30 din m I. Mariborska lovska družba priredi 1. junija v gostilmi Pošanko v Laj teršpergu veliko poletno veselico v prid revnih šolskih otrok. Pevske točke društva »Lune«, godba, ples, tekmovalno streljanje itd. na obširnem prOgrkmu. Zmerne cene. Pričetek k e gl a-n j a ob 9. dopoldne. Odbor. m Grajski kino predvaja od pondelj-ka do vključno srede krasno Sdejansko dramo »Kraljica polnoči« s znamenito Mae Muray v glavni vlogi. V četrtek začne Jacoie Coogane najboljši film »Živijo kralj«. m Pouk iz strojepisja, stenografije In knjigovodstva se začne na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija tl. Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Kod. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100 Nobene Podružnice! 1168 m Mestni kino. V torek 2. junija do vključno eertrtek 4. se predvaja film »Potovanje iz Londona v Carigrad« v 5 činih ter obratovanje v tvornici »Fiat avtomobilov« v Turinu. m Kavarna mestni park. Dnevno fcvi-ra Trio Pos-pišit Bernkopf, Ch-alupa od 4.30—7.30 ure. In’ zvečer od 9.—1. ure. 1149 Naročniku. Uredništvo sarmo najbolj čuti in obžaluje napake, ki jih Vi grajate, vendar pa je brez moči napra-m ©jim'. Tudi večji listi, ki imajo veliko' več sredstev na razpolago, streljajo večkrat talke in podobne »kozle«. 19. uupjiiu 111 iiiuuuu mm kupite najceneje pri tvrdki 1066 Fr, iMastek, Glavni trg. Maribor — obmejni kolo dvor. Anketa pri velikem županu. Maribo-r, 30. maja. Dne 29. tm. se je vršila pri velikem županu v Mariboru anketa glede skupne carinske in policijske kontrole jugoslo-venskega itn avstrijskega obmejnega prometa v Mariboru in v Dravogradu-Meži. Posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki carine, policije, železnice, trgovine, obrti in mesta Maribora, j e o tvorili g. veliki župam dr. Pi-rk-maier, pozdravil navzoče im pojasnil, da je sklical strokovno anketo v svrho, da nudi zainteresiranim činiteljem in gospodarskim1 krogom priliko, da zavzamejo k načrtu svoje stališče in izrazijo morebitne svoje želje, ki naij bi se po možnosti vpoštevale. V debati, ki se je razvila, so bili vsi gospodje enodušnega mnenja, da je velike gospodarske važnosti zlasti za Maribor, alko se načrt v smislu med Avstrijo in našo državo že sklenjenega načelnega dogovora tudi res izvrši. Glede praktične izvedbe so se razmo-trivale sedanje prilike na tukajšnjem im na dra-vogra-diskem kolodvoru. Ugotovila se je zvišana potreba, ki nastane z novo obmejno službo zlasti glede prostorov za urade in za avstrijsko osobje. Sklenjeno je bilo, da. se predlagajo na pristojnem mestu razne adaptacije in preureditev mariborskega kolodvorskega poslopja, kakor tudi zgradba stanovanjskega poslopja za avstrijske nameščence, kolikor bo vse to potrebno za gladko poslovanje tak v policijski kakor tudi y carinski službi. Javni shod stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Maribor, 30. maja. Sinoči se je vršil v veliki Gotzovi dvorani javni shod najemnikov, ki gaje sklicalo z ozirom na novi stanovanjski znikon Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor i-n okolico. Zborovanje je bilo sijajno obi-sknn. Prisotnost škoro 1000 najemnikov je pričala, kako je bil ta shod potreben. Predsednik društva g. Mohorko je takoj povdaril, da je neuspehom za najemnike krivo najemmlšiivo samo, ker skoraj nič no uvažuje važnosti včlanje-nja v organizaciji. Z ostro besedo in kritiko je označil nesposobnost »Savcza Stanara« v Beogradu, ki se je žalostno pokazala pri delu za novi zakon. Vsled tega je izrazil željo, da naj se vse organizacije v Sloveniji strnejo v skupno organizacijo. Kar se tiče pol-ožaja po novem zakonu, je predsednik omenil, da je' najboljša pot, če se organizacija najemnikov in hišnih pose-sitini-kov vsaj lokalno spora-' zumeta in skupno brez sovraštva premo-y stita težave. Tržila se je že prva tozadevna konferenca s posestniki, ki je prinesla marsiiikako zboljšanje, tako na pr. glede dijakov im drugih »posteljnjakov«, ki jih posestniki ne bodo smatrali za podnajemnike, nadalje, da ne bodo posestniki rigorozno postopali pri pregreš-ki-h najemnikov, kateri nastanejo vsled -nemorale, razžaljenja časti ilt-d. Nato je predsednik obširno razlagal no-vi zakon o stanovanjih. Sprožil je važen predlog, da naj se ustanovi pri mestni občini posredovalni urad, ki naj prvi rešuje spore med posestniki in najemniki. da se izogne stroškom pri sodiščih. Tozadevno je že posredoval predsednik pri mariborskem županu. Nadalje je Interveniral pri županu radi izvoza fekalij, katere naj prevzame v režijo občina, kakor izvoz smeti. Zupan je vse to vzel na znanje. Končino je opozoril, da se botdo odslej prirejali informativni sestanki, in dajale informacije samo članom- društva. O odmerjanju višine najemnine ne stvarno in zelo nazorno govoril g. prof. dr. P e r h a v c. Za osnovo se vzame Čista najemnina iz julija 1914, ki se dobi, ako se za vsako plačano krono vzame v poštev samo 86.2 v. (Torej kdor je plačal 10 K, se ne vzame za osnovo 10 K, ampak 8 K 62 v.) Ta osnova se potem' množi. Poleg tega mora najemnik plačati 37 odstotkov od povprečne najemnine iz 1. 1923—24. od katere pa je treba odbiti še 27% doklad. Govorili so nadalje gg. Horvat, Pirc, ki je pozival nnjeminnke na mirno držanje in zahteval, da prevzame ob Čina v svojo oskrbo deložiranee; nadalje za invalide g. Krepek, za železničarje g. K e f e r, g. K a r i s in drugi. Zborovanje, katero je zadovoljivo vo dil g. Mohorko, je poteklo stvarno in mirno. Videti je, da se je nov-i odbor energično lotil dela in da je vodstvo v dobrih rokah. Narodno gledališče. RKPFRTOAR. Sobota, 30. maja. »Hamlet«. Ab. D (kuponi). Zadnjič v sezoni. Nedelja, 31. maja. »Charleyeva teta«. Pondeljek, 1. junija, »Marta« (kuponi). Zadnjič v sezoni. Torek, 2. junija. Zaprto. Binkoštni prazniki v mariborskem gledališču. — Burka »Ciiarlcyeva teta« in komična opera »Marta«. Za Binkoštne praznike bosta v mariborskem gledališču dve predstavi. V nedeljo. 31. maja se vprizori velezabavna angleška burka, v 3. dej. »Cliarleyeva teta«, ki bo nedvomno vzbujala mnogo smeha. Režira gosp. Železnik, ki igra tudi »teto«. Dalje sodelujejo ga Bukšekova gdč. Kovačičeva, gč. Savinova, gdč. Kraljeva, ga Petkova ter gg. Kovič, Harastovič, Rasberger, Grom, Škerl. — Na Binkoštni pondeljek, dme 1. junija se vprizori zadnjič v tej sezoni komična opera »Marta«, ki jo s svojo melodijozno glazbo pri vsaki vpri-zoritvi občinstvu močno ugajala: Vprizoritev opere »Tosca« v najkrajšem času na mariborskem odru. Mariborska opera vprizori v najkrajšem- čar su eno najpopularnejših in najpriljubljenejših Puccinijevih oper »Tosca«. “ Izmed mnogih Pnooinijevi-h oper kot so »Edgar«, »Mnnon Lescaut«, »Boheme« (poslcdna vprizorjena tudi pri nas), je postala »Tosca« najpriljubljenejša repertoarna opera svetovnega slovesa. Tako velik uspeh Puccinijevih oper ima svoj izvor tudi v te-m, da je nadarjeni skladatelj polagal veliko važnost tudi na besedilo (kar pri mnogih glazbenih delih tako zelo pogrešamo). Puccini si \6 vsikdar izbral za tekst svojih kompozicij dela najslavnejših pisateljev ter ie v ta dela (skladno z dejanjem) vlil_neverjetno učinkovito glazbo. Puccinijeve opere odlikuje svojevrstna melodija (^ je lastina. v največji meri le južnim narodom) na eni strani, na drugi pa silna muzikalna dramatičnost. Lirski in dramatični part je pri Pucciniju združen * čudovito virtuoznostjo v dovršeno, zaokroženo enoto, ki daje Puccinijevim pernrm upravičen epiteton — umetnima: Prvič je bila »Tosca« vprizorjena 1. 1900 v Rimu ter si kmalu za tem osvojila vse svetovne odra — S »Tosco« bodo zadnje operne predstave v našem gledališču. in nadejati se je. da ho mariborska. opera nudila z vprizoritvi jo »Tosce« cenj. občimstvu lep umetniški užitek. —' Vsekakor pa bo za našo opero, ki se 36 pravzaprav komaj dobro, o uspešno začela razvijati, pomenil vprizoritev ime-novega delu, lep im pomemben napredek-— Naslovno partijo bo pela ga Mitrovičeva, dalje bodo nastopili gg. Petrovski* Govorov, Oksanski, .Tanko itd. Režtjfkft muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja opere g. Mitroviča. Turistika in šport. „Perunova“ proslava dne 31. maja. Športniki! »Peron« Vas poziva, da danes ob priliki petletnice kluba n razvitja prapora, razobesite zastave. Danes velike kolesarske in motociklistične dirke, ki jiiib priredi klub »PC" run«. Start in cilj na Koroški cesti od 1. do 9. ure. Dirka tudi 5 olimpi jakih dirkačev. »Perun«. Danes od 15. ure naprej veliki koncert na vrtu Narod, donm, zve-čeT ples v veliki n mali dvorani. Kolesarji, poziva Vas »Peron«, da se udeležite povorke. Zbirališče ob 9. uri t Nar. domu. * Jr* : Mariborska podružnica SPD iSČ® oskrbnika za planinsko kočo na Klopnem vrhu pod zelo ugodnimi pogoji. Sezona od junija do septembra. Nastop takoj. Rcftelktanti se naj javijo v trgovini Igo Baloha, Gosposka ulica 15. : ISSK. «Maribor» gostuje dne 51. tn,‘ in 1. junija 1925. v Murski Soboti. Postava moštva je razvidna v garderobi Odhod iz Maribora v nedeljo dne 31. tm’. ob 4257. uri zjutraj. Zb 1 raliŽSe pred kolodvorom. Opozarja se na točnost. Odbor. Hazcna ISSK. «Maribor». Redna vaj® vseh štirih družin se vrši v sredo 3. jun. ob i*»l 6. uri zjutraj. Vsled važnosti *e prosi za polnoštevilno udeležbo. Veite se strojepisja in stenografije! Sola AKT. RUD. LEGAT, Hartbor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100« Binkošti v iuiini. Solnce jo pripekalo na polja, kjer se je sušilo snopje. Koloni so pridelali pa-dronom bogato žetev... Napotila sva sc s prijateljem Jooom preko strnišč, ubirajoč pot med izsušenimii potoki, vinogradi in oljčnimi nasadi navkreber proti Gualdu Cattaneo. Daši je bil velik praznik. so stali na poljih visoki dvokolni vozovi; pritlikavi narod jih je zvrhoma nalagal. Veselila sva se sicer preoetj o-mejene svobode in — Slovenci smo — dobrega vina Orvietto, ki ga toči gospodična Lucia. Točajka je mlada in lepa, radi zahajamo k nji in ji prinašamo skromne lirice, katere skrbno spravlja eor Lorenzo. Po vijugah in po z močnim zidom zavarovanih poteh prispeva na vrh. obstojiva ob obzidju in se zazreva daleč v pokrajino. Sredi Umibrije sva, na severu se belijo zidovi Perugije, bližje se rišejo na svodu vinski griči Cbianti, na izhodu Aisisisl, Foligno, Spoleto, Terni in kdk» vc imena vasicam in mestecem, ki čepe kot ptičja gnezda na obronkih gričev. Postavljal jih je narod, ki se je žilavo u-piral silam elementov, se čuval in ščitil pred zvermi v vseh podobah. Tam daleč iv ozadju se vidi jo nepremični beli pasovi; to je sneg na Apeninih. Po širokih lepih cestah, ki si jih je zamislil že Cezar od Tibere preko Apeninov do Jadrana, pa se vi j o kot orjaška bela kača ovčje črede, r- r.’ -?--•» kamor v eega por t ovinki daljavi. Le na enakomernem valovanju in malih pi-esledkih. katere tvorijo ko-štruni kot voditelji, opaziš, da se ta bela črta giblje in premika naprej do neznanih ciljev. In za vsem tem1, dolg je po- sedeva pod oljke; • povsod je zavladal prazuiški mir. Stara oljčna drevesa krog in krog, spodaj razdejana in rnzgrbnun, se združujejo v deblo, ki rase im rodi — življenje! .Tooo je tih, nekam težno zre v let našo misli, je dol nas samih, je doino-j razklane ol jke in vstvarj« v mislih prl-vima, jedva m slutimo; v nočeh nam pr spodobe kot jaz; nemara mu uhaja od- našajo hladne sape ledeni dih naših (tor, šelest naših temnih lesov. — Preda' .• sva se zagledala in zamislila, prija '! •Signorina Lucda že čaka na pragu r: antracit črno j! žari ciko, bohot n eus! : j e zaokrožajo v vabeč in prešeren smehljaj. Pospešiva korak in ji v izbranih besedah, kaJtere zmore najin italijanski besedni zaklad, želiva dober dan. Prijetno hladno je v »or Lorenzovi gostilni; ob iskrem vinu pripovedujeva razne dogodivščine, doživete in nedoživete, postajava smešno zgovorna — gospodična Lucia pa se smeje in smeje... Kmetje prihajajo in odhajajo, govore nezadovoljno o davkih in žuljih, živini in vremenu, vojni in revoluciji, ženekalh in kupčijah. Vse je prav kot pri nas. Prod snbo pa vsak svoj biochierin. Midva sva edina tujca v Jeruzalemu, ki pijeva po pol litrih. Bafchov sok naji je razvnel, solnce pa so dviga k zenitu. Treba se posloviti, dovolj je vina, dovolj prazniškega razpoloženja, ki si ga umemo mi Slovenci tako imenitno ustvariti — pri vinu. Ko se oglaša k poldnevu cerkveni kampa-nile, sva ob vznožju grička. Nič več nisva iskala pota, kar po bližnjicah sva ’• odlila. Solnce pripeka, vino greje. Utrujena sel preko meij k ženi in dcci, troje jih je, ki ga pričakujejo doma. Molčim' i jaz; misel me vodii drugam: Tod mimo je nekdaj vodila stara rimska cesta, čez stari obokani most je nemara Cezar vodil svoje legije preko Alp v Galijo in na nemški Ren. Vsa gigantska slika rimske vo jske na bojnem- pohodu se -md razviije pred očmi. Ob tolmunu mostu, imenovanega «Ponto del diavolo* so rimski oentu-riji ukazovali odmore, da se napoje ljudje in živima; mordla so korakali v silni vročini in bojnem redu naprej brez pre-s tank a, je omahnil v hlad tolmuna peš nevojak — kot ovce danes — v nastalo vrzel je stopil njegcrv namestnik; vražji most, ki je danes obrastel z bršljanom, čuva te tajnosti. Pod njega obok cm, zloženim iz mogočnih sivih kvadrov, je zamrl poslednji klic po življenju. — In Hunit Tod'ob nabreklem potoku so taborili, kurili ©a bližnjih gričih svoje bojne ognje, ee zarili od vročega italijanskega solnca segreti pesek, ščitili svoja napol gola telesa pred hladnimi nočnimi vetrovi. Okolica pa je odmevala zategnjene In tožne pesmi sinov širokih step. Njih veliki vodja Atila pa jc trajal 0 gospodovanju nad vsem nv.t v jeza je vodila kot pol tisoči**.;.,, Q0., L • - ■ - - -* zarja bojna vihra na nemški Ren. Odtaliti pa čez rodna polja im bogata mesta do zavzetja večnega mesta. Rim pa se je tresel. — In naivni in dobri menih-berač, svetnik iz Aesisijal Ali ni morda nekdaj baš na tem' mestu pod kako debelo oljko zbral poslušalstvo iz vrst plazilcev id dvoživk im sesalcev. Njim' je pripovedoval mične zgodibe o večnosti ljubezni iti odpuščanja; k njiim v naravo se je zatekel v svoji zagreni etosti nad objestnostjo in napuhom širokega sveta. Tako se vrsti še mmoga sLika, z okvirjem- in brez njega, pol historija, pol legenda. — Odločna kretnja tovariša, na katerega sem pozabil v času sanjarij o domovini, me vzbudi. Vstajava in opazim1* da ima Jooo motrte oči. Vojak je, toda misel na dom mu je zarosila oko. V drugo smer gleda, vidim samo njegov od solnca ožgani ostri profil. V molku na' dailjujeva pot in prispeva o pravem času, kajti polovica nebeškega svoda s® je polagam«, zastrla z oblaki, temmosivl-mi im težkimi. Tudi na najini duši i0 legel nemir, odsev igre elementov. Veif1-tlači k tlom oblake dim« z n-nšega šča, plazijo in trgajo se po tleh kot difi“ na neki sliki s Kajnovega) žrtvenik®- Ob vhodu v naša domovanja 6tojl na puško naslonjen vojak od eskorl®* , p dečko jo im stasit, samo revež pisnti to braltl ne zna. Pa misli na svojo ljubic®* ki jo je zapustil daleč v Kalabriji, sani zase poje rapsodije o šopku, ki naj ji 1,0 veno nikdar,., V5fsvH^i; 31 m&i 19Mt’ iTABO K« 5trarl 3 Kdo še ni uvidel, da postajajo zobje (zlasti kočniki) kljub vsakodnevnemu čiščenju z zobnim praškom sili čistilom pogostokrat slabi in votli? Ni li to najboljši dokaz, da čiščenje ust s praškom ali čistilom nikakor ne zadostuje ? Zobje nam ne bodo tako naklonjeni, da bi samo na onih mestih gnili, ki jin lahko dosežemo z zobno krtačico, praškom ali čistilom. Nasprotno, ravno na onih mestih najbolj gnijejo in se kvarijo, ki so težko dostopna, kakor so notranja stran kočnikov, zobne špranje in Im-cnje. Ako hočemo svoje zobe obvarovati gnilobe, torej da bodo zdravi, moremo to samo na en način doseči, namreč da si jih redno vsak dan čistimo in izpiramo s tekočim, resnično neškodljivim antiseptikom — in to je Odol. Odol zaide pri izpiranju tudi v najbolj skrite kotičke ust, v zobne špranje, na notranjo stran kočnikov itd. Odol ni edini tekoči zobni aniiseptikum; n. pr. poprej so priporočali razstopine kalijevega klorata in kalijevega hipermangana, toda pokazalo se je, da te raz-stopine razjedajo zobe in uničujejo zobovino (emajl). Odol je nasprotno resnično neškodljiv in obvaiuje zobe, da ne obolijo in ne postanejo votli. To je znanstveno dokazano. Iskreno in z mirno vestjo nasvetujemo vsakomur, ki si hoče ohraniti usta in zobe zdrave, da rabi za redno čiščenje ust O g ol Poljska in Jugoslavija. CEPS Varšava, 25. maja- Pošhlshižbeni organ poljskega zuna-bjega^ ministrstva »Kurjer Polski« je priobčil razgovor z jugoslovaSŠkiin' poslanikom Simičem; ki je dne 2-k maja načel že šesto leto svojega nepretrganega delovanja v poljski republiki. Jugoslovanski diplomat je ■ konstetiral, da sta se-ob njegovem nastopil poljski in jugoslovanski. narod še malo poznala. Tekom Ki - ^ se i® marsikaj predrugačilo in ® izanje obeh narodov zaznamuje že ep napredek. V obeh državah so bile o-snovame kuiitume in gospodarske institucije, ki imajo nalogo širiti obojestransko spoznavanje. Nada! j ne mm sporazumu so mnogo koristili skupni obiski društev, novinarjev, parlamentarcev, akademikov, učenjakov. Med obema državama ni nobenih spornih političnih vprašanj. Interes obeh je točmo izpolnjevanje mirovnih pogodb. Tudi na gospodarskem polju je možno sodelovanje o-beh držav. Poslanik Simič bo odšel t-e dni v Ju-BOslavijo, in bo izročil vladi več pred-' 7*®'' k* imajo namen povečati in poglobiti dosedanje gospodarske stike med Jugoslavijo im Poljsko. . Poljsko časopisje tudi * prisrčno pozdravlja potovanje poljskih pravnikov v_ Jugoslavijo, ker bodo njih predavanja dobro došla kot informacija o stanju poljske kulture. Varšavski znanstveni krogi pričakujejo od te akcije velikih uspehov. Najstarejši dnevnik »Gazeta War-szavvska« je objavil 22. maja obširen čla-peresa publicista Dresslera »Ideja jugoslovanske balkanske federa-Isti avttior priobčuje v vseh uglednejših Varšavskih dnevnikih članke o Jugoslova.mskih razmerah. Izlet „Jadranašev“ in „Zarjanov“ na deželo. Sv. Martin pri Vurbcrgu, 27. maja. V nedeljo so tukajšnji narodnjaki u-stanovili na inicijativo g. Kostanjšeka prostovoljno požarno hrambo, ki jo je maš kraj že težko pogrešal. Ustanovni zbor se je razvil v lepo narodno prireditev, ki gotovo ne bo ostala brez dobrih posledic. Najbolj so povzdignili prireditev vrli »Jadranaši« iz Maribora, katerim so se pridružili tudi pevci pobreško »Zarje«. Gostje so se pripeljali na 4 vozeh. — Obiskalo nas je okoli 40 pevcev in pevk, ki so že s samim prihodom pokazali, kako resno umevajo podrobno narodno delo na deželi. Za naš kraj je nova požarna brainba pomembno društvo, zato mas močno veseli, da so nas obiskali Mariborčani v tako obilnem številu. »Jadranaši«, ki so bili že lani pri nas, so lahko sedaj prepričali, da se je od tistega časa vendarle nekaj izpremenilo. Ljudstvo je postalo bolj zaupljivo im ne goji več takega sovraštva do ljudi, ki prihajajo s poštenimi nameni in z lepo slovensko pesmijo v podeželske kraje. Naj bi le »Jadranaši« nadaljevali započcto delo; naj se ne ustrašijo ovir in težkoč, ker njihov trud gotovo me bo brezuspešen! Sicer je slavnost potekla jako zadovoljivo. Pevci in pevke »Jadrana« in »Zarje« so peli mične pesmi, ki jih je občinstvo navdušeno hvalilo. Govorila sta g. učitelj Klemenčič in g. Kostanjšek. — Oba govora sta pričala o resnem ume' vanju podrobnega narodnega dela med ljudstvom. Za postrežbo je izborno skrbela gostilna Amer, v kateri se je prireditev vršila. Preverjeni smo, da so se mariborski gostje vrnili zadovoljni v. mesto, kakor so z njihovim obiskom za dovoljni vsi domačini. Utiran: K birmi. -o- Iz Studencev pri Mariboru. Ivo me je te dni zanesla pot v Studence, sem opazil v mali stranski ulici novo napisno tablo »Gubčeva ulica* mesto prejšnje «Gerentova ulica*. Kaj, hudi-marja, ali so imeli v Studencih nov preobrat, da izpreminjajo imena ulic? Ali pa ima občina toliko denarja, da ga meče za nepotrebe reči? Na istem mestu je bila do prevrata «Petz-Gasse», po navadnem simpel Studencami, ker je imel ondi svoljo hišo. Drugih zaslug pa ni imel niti za občino, ne za javnost. Po preobratu je pa dobila ime «Gerentova ulica» in sicer, ker jo je ljudstvo saimio tako krstilo. Tam je stanoval im še danes stanuje bivši studenški gerent, znani Srečko Vokač, ki je bil že tedaj zavedem naroden delavec, ko je še 90 odst. Studenča-nov sililo pod nemško «pikelhaubo». Izmed 4000 prebivalcev v Studencih, temu leglu nemškutarstva, je bil oh prevratu edini on zaveden narodnjak im iskrem državljan nove države. Da se je prejšnje stanje v tem nekdanjem sršenovem gnezdu likvidiralo mirno in brez hujših pre-tresljajev, je v prvi vrsti njegova zasluga, ker je poznal razmere in ker so ga poznali tudi ljudje kot moža poštenjaka. Sevedia je pa bil trn v peti nekdanjim nemškim veljakom in soeiulpatrijotom, ki so še vedno pričakovali, da jih reši Avstrija. Zato so mm ob koroškem polomu pripravljali grob — v Dravi. Njegova tedanja dela za občino in državo nikakor ne morejo pozabiti še sedanji občinski očetje v Studencih, ker jim 'je Srečko Vokač zmešal marsikatero štreno. Kako iskreni Jugoslovani so ti so-cijalistično komunistični občinski možje, jih dovolj označuje dejstvo, da so še po prevratu mnogi izmed njih pobirali .podpise za Nemško Avstriijo. Za‘to jih je bodlo ime »Geremtova ulica*, ki jih je spominjalo na čase, ko niso mogli nemoteno rovariti proti novo nastajajoči državi. Prav gotovo bi jim bila mraogo ljubša «Juritscheva» ali pa «\Valische-va», kaikor pa «Gerentova». Zato so hoteli na vsak način ta vidni znak in spomin na one čase, ko jim je za vedno odklenkalo edino zveličavno nemško zvonenje, odstraniti iz sveta. In tako so izpreme-nili ime ulice iz «Gerentove» v »Gubčevo*. Opozarjamo erezkega poglavarja in velikega župana na to dejstvo studenških socijalistov. Ali je oblast dovolila to prekrstiitev ulice, katere dosedanje ime je bilo zgodovinsko važno. Saj je 'bila doba gerentstva doba prevrata in ustvarjanja nove države. V tem imenu so videli studenški sbcija.lpatr5.joti samo njim neljubo osebo. Ulica pa se ni imenovala »Vokačeva« (kar bi ne bilo sicer noben greh), ampak «Gereiutova». Zato opozarjamo oblast, da pouči studenške brihtne očete, da si ne tarejo glav s takimi stvarmi. Naj rajši razmišljajo, kako se sestavlja letni račun občine, ker ga že od božiča sestavljajo, pa ga še ne morejo sestaviti. V Studencih imajo še vedno električno temo, dais gre vod skozi občino. Pa gospodje se rajši pečajo s politiko, nego z gospodarstvom. Pod firmo občine sklicujejo politične shode. V svojem1 «urad-nerm» glasilu «VolksstirUme« prodajajo svojo omejenost in nerodnost. Sedaj pripravljajo novo velikopotezno atako na slov. «fašaste». — Sploh bi naj oblast posvečala nekaj več pozornosti tej občini, ki je menda največja podeželska v vsej Mariborski oblasti in katera pride prej ■ali slej pod mesto. — Pomladitev osemdesetletnega starca. Znani biolog dr. Jaroveki je izvršil pomladit veno operacijo na nekem osemdesetletnem' Parižanu. Operacija se je posrečila. Starčku so se povrnile zopet fizične meči. Jarovskega metoda obstoja v transfuziji krvi od mladega moža. . Predramili so mo na vse zgodaj, ko 3° spanj© najslajše; dolgo sem si mecnl Krmežljave oči in se ogledoval, tako trdno sem spal in tako daleč so nemara bile nioje sanje od resničnosti. Stoječ na petah in zevajoč kaikor vsak pospani otrok, sam zdirjal na vežni prag in premeril s pogledom dvorišče. Tu je tekla solnčna povodenj in butala ob košato krošnjo starega kostanja. Oče se je postavil sredi dvorišča, brez suknje iin v prazničnih, svetlo zlikanih čevljih. Kurja družina jo imela jutranji sestanek pri bogato Posipani koruzi. V hlevu je bilo slišati konje, ki so glasno premlevali dišeče se-ho. Stopil sem par korakov na dvorišče in nehote, kakor iz navade, zavil za hišni ogel. Tu se je izpod mehke kostanjeve perice, ki mi je s svojim hladnim1 pol jako rn naglo in a razgnala zadnjo oblačke ®anj, izprožila zelenkasta slika našega hribovja, kopajočega se v bu.iini, prijetij kopel ji jutranjega solnca. Bilo je ju-n '.lisko jutro. Solnčni žarki so se poiigra-Va,li z zidanicami in cerkvicami, lovili s® za steklenimi šipami iu dajali rdečim r Cui'a m mladostno, škrlatno barvo. . . obleci se, kmalu pojdemo! — le oejal oče im stopil par korakov proti uirji nižinj, vzbujajoč upravičeno ne-levoljo starec petelina. i« a °m'- tr,ei‘»tku sem se spomnil, kaj je daue« m kaj me čaka. Misli, ki so mi e i se v postelji vznemirjale os enolet- no glavico, so nagloma ko jutranje ptice šinile pred menoj. Saj pojdemo k birmi k Sv. Miklavžu. Kaj vse je bilo v tej napol prijetni, napol neprijetni zavesti! Birma je bila zame oddaljen in skrivnosten dogodek; zlata škofova palica, ki so ml o nji pravili stariši, je bila takisto pravljična kot ognjeni jeziki sv. Duha, ki mi je o nijih pripovedoval katehet. Sanje so se mešale z resničnostjo, radovednost z 'bojaznijo. Edin trden pojem, ki se je zasidral v domišljiji, je bilo to, da oblečem' miovo obleko in belo srajco z ovratnikom, kakor jih nosijo odrasli ljudje. Okli obleke in ovratnika se je sukal celi roj nejasnih misli in bledih pojmov. Prvikrat sem začel ugajati samemu sebi, zakaj ovratnik z lepo pisano kravato je bil prvo znamenje, da sem stopil nekoliko višje nad deco, ki se igra v pesku in nosi prste v usta. Jutranji zrak v kostanjevi senci in bujna solnčna svetloba sta me o,pojila s čudno slastjo im razblinila bojazen, ki me je tiščala še od včeraj v notranjosti. Vevselo sem zdirjal v hišo, butnil v kuhinjo in zadel v mater, ki je malodane razlila pisker za kavo namenjene vode. Mati je nalila v leseno koritce studenčnice in mi pomagala pri umivanju. Nato je prinesla lepo zlikano srajco, ki jo je kupila v bližnjem trgu. Kuratu je kanila v čašo veselja piva grenka kap ja. Srajca je bila prevelika za moje šibko teles ce. Zdelo se mi j«, da bi spravil vanjo vsaj še enega fantka. A mati me je hitro potolažila in s p®r iivt skrajšala fljea rob okoli vrata. Pri ovratniku je bila ista napaka. Očividno se je bil mati zaračunala za par številk; navsezadnje to ni bilo nič tragičnega. Ovratnik je stal zelo nerodno im približno tako tudi nova obleka, ki jo je skrojil vaški krojač. I-mela pa je vsa znamenja modne obleke in njen kroj z guimbi in žepi jo bil talk, kakor ga nosijo vašiki veljaki. Slavnostna obleka je ianela »voj pomen, zakaj boter mi je bil vaški nadučitelj. Stariši so se trudili, da poslanem dostojen njegove osebe i,n časti. Nadučitelj je bil mik človek, v mojih očeh najmanj tako nevaren kot orožnik ali dimnikar; a veljal je za župnikom kot prva oseba v vsem kraju. Bil sem edini v šoli, ki ga je doletela izredna čast, da mu je bil boter nadučitelj. Moje samoljubje je kaj kmalu premagalo vse pomisleke, ki sem' jih imel proti trdemu gromovniku z brado in šibo. Vrhu tega so mi doma vzbujali prijetno nadejo, da dobodem taka darila, kakršnih ne more upati noben drug; najmanj uikljaisto ali celo srebrno uro z verižico in obeskom, pa še kaj denarja in slaščic. Vse to je plavalo pred menoj in se izpreplelfalo z veselim jutranjimi razpoloženjem', ki je polnilo vso hišo od cvetlic na oknih do skodelic dišeče kave na mizi; od dobrodušnega sultana do veselega petelina, ki se je oglasil na pragu. Ko smo pozajtrkovali, mi je babica pripela na prsi šopek nageljčkov. Lepo so dišali kakor ves vrt, in še lepša je bila njih barvam bela, rdeča ijj rožnata, Visa ka zase vesela in prijetna, vsaka zase umita kolt junijsko jutro. V zadnjem trenutku pred odhodom so dospeli sosedovi, ki so tudi bili namenjeni k birmi. Že srno izšli iz hiše in hoteli oditi: oče, mati in jaz, kar jih ugledamo, da gredo navkreber proti nam. Sosedovi so imeli hčerko istih let. Bili so revni viničarji, ki so trdo živeli od rok do ust. Težlko jim je bilo poslati otroka k birmi: obleka stane, čevlji stanejo, a dnina je pičla. Ko so se nam' pridružili, je deklica povesila lepo glavico: začudila se je moji obleki, pa beli srajci s trdim ovratnikom. Za hip je premerila z očmi svojo Obleko kaikor da bi sanja res mogla postati resnica. Poznal sem’ dekličine sanje: bele obleke si je zaželela, ozaljšano s čipkami in lepo zlikane. A kaj so bile sanje na zelenih tratah? Bevna je bila njena birmanska obleka, neokusno pisana, s širokimi progami. Na glavi je nosila preprost zeleni veinec, Z bledega o-braza ji je zrla revščina. Zasmilila se mi je za hip, tako je bila uboga In nesrečna. A le za hip. Preveč' me je opoji! dan, ko sem' prvikrat zrasel nad vaško deco, prvikrat oblekel suk- ■ njič po kroju vaških veljakov. V krvi1 se mi je vzbudil ponos kmečkega sina. Občutil sem zavest kmečke kaste, zavest, ki je močno razvita omdi, kjer živi pe-; Ščica kmetov med številnimi viničarji. Prišlo mi je, da se moram pred nekom pobahati. In obrnil sem se k deklici. O. usmiljenju ni bilo sledu yeč. Ivan Ašič: Glasbena Matica v Mariboru. tu važno in hvalevredno osamosvojeva-nje. Iz nje nam bodo izšli glasbeniki s širšo izobrazbo, ki bodo poleg popolnega obvladanja svojega inštrumente poučeni v splošni glasbeni literaturi' in teoriji ter bodo razumevali tudi stremljenja naših modernistov, ker jih v to sistematično uvajajo teoretičen poduk in predavanja v zvezi z mladinskimi in javnimi koncerti. Maribor je kot sedež velikega župana mariborske oblasti postal teko važno kulturno središče, da ne mečemo dopustiti, da bi zaostajal za malim mestecem Celjem. Nasprotno Maribor mora prednjačiti, Vidimo pa povsod nazadovanje. Dočim je v Celju v sadnjih dveh letih število gojencev od 50—70 naraslo na 124 in letos na 214, je to Itevilo v Mariboru 220—250 v prvih letih stalno padalo, tako da ima glasbena šota letos gojencev od 130—150. Natančno število se me da dognati, ker se stolno menja, poljubno odhajajo in prihajajo. To pa smatraijo nekateri odborniki za zdravo prikazen. Opaža se. da ni talentiranega naraščaja. Ta se šola izven Glasbene Matice. Niti odborniki Glasbene Matic« sami jej ne zaupajo svojih nadarjenih otrok. Bežale so iz zavoda gojenke. Učenci kakor učitelji svojevoljno izostajajo od učilih ur, ravnateljevanje mod učnimi urami moti pouk. V razmerju ravnateljstva do učiteljstva pogrešamo to. kar nas zadiivlja pri Celjanih, to je medsebojno harmonijo. V večnem konfliktu je ravnateljstvo z učiteljstvom, spori se prenašajo na gojence, gojijo 6e simpatije in antipatije, ostri izpadi ravnateljstva nasproti učiteljstvu pred gojenci so na dnevnem redu. Radi teh izpadov sta takoj po prvem letu odšla dva izborna učitelja gg. S la.j s in Dejdova, ki sta na ljubljanskem koa-zervatoriju potem uveljavila svoje izredne strokovne in' orga.nizatoime zmožnosti, drugo leto so odšli kan- štirje učitelji gg. Kuhat, Kubieek, Hlaidky, Iloral-kova, preteklo leto j« zelo dobrega učitelja g. Gregoro rešila mučnega sožitja na zavodu smrt, odšla je g. Kačerova, sedaj sta na indeksu gg. Finžgarjeva in Radova. Pod tern trpi vos zavod. Sistematični pouk je nemogoč, če se učiteljstvo neprestano menja in ima gojenec vsak čas drugega učitelja, ki vsak uči po drugi metodi, ker enotnosti v tem oziru na"' zavodu ni. Temu primerni so tedt uspehi. — Preveč se hlasta po zuin-a-ujih efektih, za sklepne produkcije se gojenci vadijo posamezne komade na škodo splošnemu napredku celo mesce do poli e ta, izbirajo se pretežki komadi, tako da se objektivnemu opazovalcu takoj odkrije tehnična in intelektualna nedornstlost gojenca zn igran komad. V tein oziru je po splošni sodbi bil na našem zavodu g. Šlajs naj-' boljši učitelj, 'ki je imel v šoli in nastopu sistem. Pouk sam je pomanjkljiv, posebno kar ee tiče nadaljevanja in spopolnje- i vanja v šoli pridobljenega tehničnega i in teoretičnega znanja. Ravnateljstvo sol Z naivno kretnjo sem pokazal na novo obleko in prva znamenja od ros leg n kmečkega veljaka. Deklica me je nemara razumela; njene modre oči so bile Prinašamo v dobri veri, da bo piščevia kritika »Glasbeni Matici« koristila, ker vsebujo tudi več konkretnih predlogov. Seveda se ne identificiramo s pišče-vimi izvajanji in mu prepuščamo za vse trditve polno odgovornost. Na želijo bomo objavili stvaren in podpisan odgovor, s čemer pa bo zadeva za naš list zaključena. Ured. V 98.. številiki »Tabora« sem pokazal, kako vzorno deluje Glasbena Matica v Celju in to ob neugoc.nili razmerah. V čem tiči vzniki Edino v tem, da so tam na vodstvu in d» lu naši ljudje z zdravo dušo v zdravem telesu, ki jim je srce polno ljubezni do naše domače glasbe, do naših umetnikov ir. skladateljev, do naše glasbene publike, predvsem pa do naše mladine. Med učiteljstvom vlada na šol i tista lepa harmonija, ki je edina po g >j in porok za sistematično in uspešno delo. — Učna sinov jo razdeljena na posamezne letnike po nekem sistemu in programu, ki se tudi izvaja. N; glavno, da se gojenec za javno produkcijo napiti kak komad in s tem natrosi lajiku peska v oči, temveč da sistematično (napreduje. Sušno tako sistematično delo rodi zaupanje v učitelja in vodstvo. To zaupanje s! je Glasbena Matica v Celju pridobila. Dokaz za to je stalno naraščanje števila gojencev. Roko v roki s teoretičnim poukom v šoli se prirejajo poleg šolskih produkcij izvem šole ob sodelovanju učiteljev in višjih gojencev mladinski koncerti s predavanji, ki so dostopni tudi širši publiki, potem javni koncerti in javna predavanja, kjer prihajajo do veljave predvsem naši domači umetniki, skladatelji in glasbeniki. Da ee goji z ozirom na ned ost a jan jo velikih sredstev predvsem intimna komorna glasba, je sarnoobsebi umljivo. Vse pa se vrši pod firmo Glasbene Mallice, ki tako postaja žarišče in središče bujnega glasbenega življenja. Publika se vzgaja stopnjema, sistematično, zaupa firmi, poseča za malo mestece Celje v zelo častnem številu Matične x>riredntve, proizvajajoči umetniki pa imajo jamstvo, da ne bodo nanto-pali pred prazno dvorano, ker publika ve, dia Glasbena Matica ničvredne robe ne prodaja, in radi tega rada prihaja- Kaiko drugačna, je v vsakem ozir n naša Glasbena Matica v Mariboru. I. Govorim v prvi vrsti o glasbeni šoli, ter sta za me pevski zbor in orkester v sedanji sestavi le sekundarnega pomena, glavno je šola. Na tem mestu sem že enkrat povdarjial, da je pokojna Avstrija zanemarila vzgojo našega naroda pred-viseKi na instrumentalnem polju. Mi da-ne,s v celi Sloveniji nismo v stanu, sestaviti iz svojih ljudi orkester, ki bi bil kos 'količkaj težji skladbi. Predprevratna ljubljanska Glasbena Matica je v prvi vrsti pela. Tako smo danes na in-rttrumontalnem polju povsem odvisni od inozemstva. Celjska glasbena šola vrši izgovarja, da nima na razpolago potrebnih moči, v resnici pa samo hi v stanu, da bi tozadevno izvedlo kako organizacijo. Izven Glasbene Matice so ee vendar našli ljudje, ki so na učiteljišču in v »Ljudski univerzi« organizirali glasbene prireditve e predavanji. Edino predavanje, ki ga je napovedal ravnatelj Gl. Matice, pa se ni vršilo. Kakor som že omenil, smatra ravnateljstvo celjske Glasbene Matice za glavni cilj svojega delovnega programa prirejanje mladinskih koncertov s predavanji. V poldrugem letu jih je priredilo že sodem. Ti koncerti, namenjeni predvsem učeči mladini, naj epopolnjujejo teoretičen pouk v šoli in uvajajo mladino v boljše umevanje predelane snovi ob praktičnih vzgledih. Ravnateljstvo dela tu popolnoma v duhu modernih stremljenj o vzgoji mladine. Gojitev raznih športov pač krepi telo, v gotovi meri, posebno kar se tiče kulture srca, pa vpliva neugodno na mladino. Povečana skrb za glasbeno izobrazbo naj parale-lizira te neugodne vplive. V tem oziru se pri nas najhuje greši. Odkar obstoji Glasbena Matica, ni priredila ne enega mladinskega koncerta e predavanjem, ta panoga glasbene vzgoje mladine ji je popolnomia tuja. Pa ne bo mogel nihče trditi, da tega ne bi bilo mogoče storiti. Pri takih koncertih ne gre za bogvo na kaki umetniški višini stoječe prireditve, temveč za sistematično obravnavanje in dostojno prednaša-nje del velikih, predvsem P'a domačih mojstrov. Za take prtredii/tve imamo v Mariboru dovolj moči tako med učitelji in višjimi gojenca Glasbene Matice, kakor iizven nje. Treba le malo voljo in or-ganizaitornega talenta, pa bi šlo. Seveda če se v naglici, ko se začuti kaik nasproten veter, vrže kot nadomestek na oder nepripravljena šolska produkcija oziroma se menda za poznejše rodove po plakatih napove predavanje, ki ga potem ni; če so tako razumevajo dolžnosti, potem moramo priti do prepričanja, da ravnateljstvo nimia smisla za temeljito glasbeno izobrazbo naše mladine in publike. oziroma da mu manjka organiza-tornih zmožnosti. Imeli smo na zavodu organizatorni talent g. Šlajsa, pa ga nismo mogli spoznati, ker nam je bil pesek nasut v oči. Spoznala ga je Ljubljana, ki nam je za to hvaležna, da ga mi nismo spozn ali. Popolnoma zanemarjena .ir pri nas intimna komorna glosba. Imeli smo že prve početke. Kdo se ne spominja lepih nastopov gg. Slajša in Deylove, pozneje gg. Kuhata in Kubička. Pa ti .»o nastopali izven Gl. Matice in proti volji ravnateljstva. Poskušalo se je tudi z godalnim kvartetom, pa preko poskusov nismo prišli iz edinega vzroka, ker je sla-bejči hotel igrati prvo vijolino, boljši pa bi naj drugo. Eden edini trlo — vi-jolina, čelo, gl asovi r — je Glasbena Mat. sama v šestih lotili spravila na o.ler in še nekaj; Slišati smo morali izkričano pevko in nemogočo vi jolinietko iz Prage. Pa da bi bili vsaj omogočali našim umetnikom nastope! Kaj še! Pač pa je 'bilo to mogoče v malem mestecu Celju. Poglejmo lepo število umetnikov, ki so) tam naistopuli v zadnjih 18 mesecih;1 kvartet Zika, Trošt, Ličar, Tkalčič, Rijavec, Premrl, Lovšetova, dr. Rigo, Ravnik. Karl in Mirca Sancin — skoraj samo naša domača imena. Temu se pravi podpirati domačo umetnost. „IL Preidem na pevski zbor. Koliko dobre volje je že bilo in je še vedno zbrane v Matičnem pevskem zboru! Pa kaj, ko to dobro voljo tlači mora ambicij in nerazumevanje enakih in resnično idojalnih, nesebičnih stremljenj izven Gl. Matico delujočih poedincev in društev, če že vodstvo tako odločno odklanja zvezo z znano kritiko izverumatičnih koncertov, ali more tajiti, da je pevovodja! javno v družbah izražal svoje neprikrito veselje ž njo, trdeč, da je to najboljša kritika, ki je omi-ariborskih ffbf* benih prireditvah splbh kedaj izšla in da se ž njo popolnoma strinja. Objektivni kritiki so s podpisom svojega imen® izrekli o tem drugačno sodbo, »Dravi« j0 sam Manojlovič izrekel popolno priznanj«. . .-J. ._ ... Trdim, da radi posebnih razmer trpi cela institucija, kaijti glavni odbor j0 odgovoren za fitnancijelno stran zavoda, dočim nekaj ljudi enimolastno razpolaga z dohodki enega sestavnega dela preko glavnega odbora. Dalje; Za izjave imenom celo institucije je odgovoren l0 glavni odbor, dočim si nekateri upajo podajati nepremišljene javne izijave imenom predsednika. N® banketu, pri katerem so navzoči naj višji posveitni in cerkveni dostojanstveniki,*0 predstavlja pevski zbor kot združenj0 največjih revežev, ki so si morali odtrgava! i od pst, da so mogli na turnej0-To ni taktno. Zapisal sem, da vodstvo pevskega zbe-ra ne kaže razumevanja za izvon Gi. Al-delujoče posameznike, društvo in snujočo se pevsko zvezo. Nastop njihovih odposlancev pri zboru delegatov in P1^ posameznih nastopih ni kazal razumevanja, ki bi ga želeli in je izzval uevo-Ijo. Iz Ti-cotcfmeljenih razlogov pa je P0,v<' »ki zbor Glasbene Maitice zelo iz zve®0 izstopil. V 113. š. »Slovenca« se pritožni0 MARIBOR MAMICA I dal ini zopet čudovite llTOSO,< prsne kara mde> ki mi vedno tako dobro dejo. Iz 5 raznih zdr*-vilnih zelišč učinkujejo prebavo in proti prehl*-jcnju, so pri tem popolnoma neškodljivi, iatfi0 fini okus ter stanejo samo 3 dinarje pri vsak001 trgovcu. vlažne kakor .spomladanske trave, ali srce ji ni občutilo zavisti. Za njo revščina ni bila nič takega, o čemur bi bila r(izmišljal a. Šla sva z deklico naprej pred stariši ln njeno botro, ženo bajtarja z bližnjega vrha. Molčala sva. Ona si j« skrivoma o-gledovala mojo obleko. Kako je gosposka! Čiltal som ji na obrazu, da ni videla njenih preohlapnih oblik in preširokega ovratnika. Kako je ponosen! Pa njegov boter! Kaj vse mu bo pač podaril: uro, morda zlaio, pa slaščic in denarja. Ona pa bo dobila ruto, morda še liedtarsko srce, morda tudi krono. A kaj je tol Večkrat eva se spogledala in si povedala z očmi noumiljive beti-ede, šele mnogo let pozneje ko so mii dušo prepojila nova spoznanja in, novo resnice, sem razumel Ite poglodo. Vpraševali so; Zakaj nismo vsi enaki in Vsi veselil Čemu je vse to! Cena Din 50’— Anton Skala. V Beograd, Novi Sad in Osijek. (Turneja pevskega zbora Glas, Matice v Mariboru.) 11. do IG. maja 1C25. Na poti. Ko smo se v pondeljek, dne 11. maja 1925. na kolodvoru v Mariboru po-slovili od svojih dragih im se z brzovlakorn odpeljali proti Zagrebu, je nebo rosilo, vendar pa se je tu pa tam skozi okna med oblaki prikradel solnčni žarek in prižgal v naših srcih upanje, da bo pri bratih na jugu lepše, topleje. — Med vožnjo še ni bilo lepšo, čezdalje temnejši in straš-nejši oblaki so se kopičili nad pokrajinami, po katerih je sopihal in puhal »aš vlak, Nad Mariborom- še roseči oblaki so na že poplavljene slavonske ravni lili preobilico vode, v okolici Kapole Pa so se prepolni in pretežki utrgali in zalili pokradi no. Ko smo se popoči previdno in počasi pripeljali na postajo Kapela (proga je bila na nekaterih mestih poškodovana), je železniško osobje dočakalo vlak z izpodvihanimi hlačami in do kolen v vodi Na naše izraze sočutja in bojazni, češ, da utegne taka nezaželjena 'kopel škoditi njihovemu zdravju, se je s poštno vrečo po vodi skakajoč železničar odrezal; «Pa nič zato, sai imamo zastonj zdravnika.* Vozili smo se dalje. Umirilo se je oz račje in dež je ponehaval; tedaj so se oglasile žahe v posameznih skupnih zborih, preglasile udarjanje in puhanje tržečega vlaka ter vzdramile še tiste med nami, ki so do .tedaj s svojim glasnim spanjem usjiešuo tekmovali s šumom neurja. — Pričelo se je svitati. Sliko, kakor jo je zvečer zagrnila tema, je zopet odgrnilo jutro. Kakor daleč je segal naš pogled, je bila pokrajina pod vodo. Sele preiti Indj-iji in Zemunu nas je zapustila voda in smo na nedogledmih ravninah opazovali črede ovac, gosi, prašičev jn govedo. Na obzorju so se zdaj na zdaj pojavili in v velikih lokih izginili obrisi dolgih slavonskih vasi in vlaik je d real mimo obsežnih žitnih polj, koruznih njiv in nizkih nasadov vinske trte. Bližali simo se Zemunu in za Zemiu-no-mi Beogradu, našemu prvemu cilju. Hiteli smo k oknom in se zastrmeli v brda za Zemunom, da hi na ufllh opazili obrise naše slavne prcatelico, od kodor jo pred 10 leti poletel kraljevski, vsem viharjem klubu joči, zmagoviti beli orel in razprostrt krila svobode nad širno, ujediinjeno bratsko zemljo. — Vozili smo so ob izlivu Save v Dom»avo. Pozdravljali preko «Boogradskega morja* ponositi Beograd. Prvič srno ga videli, ali tudi, kdor ga je videl že v drugič, gn je pozdravljal enako iskreno, tiho; kar umolknili smo, prevzeti od krasote, s katero je narava obdarila našo prestolico. £ IftOČBlrj® oUt Šteti »e je dvignila štor- klja; videli smo še drugo in tretjo. «Knk-sno znamenje, ve donašalke novega živ-IjeujaR* Razživeli smo se, razveselili iti skoraj 'nekoliko razposa jeni prevozili veliki Savski most. Oblaki na uebu so -e razkropili, posijalo je solncc. V Beogradu. Dospeli smo v Beograd. Pričakovali so nas bratje in sestre in nas sprejeli * odprtimi roka/mi, odkritim srcem in brat sk-o ljubeznijo. Peveko društvo ♦Stankovič* jo prilili el o polnoštevilno priči0 so odlične zastopnice *Kola srpekih s®" stara* in navzoči so bili zastopniki »Obilica*, »Beogradekega pevakega društva*! .ministrstva prosveto in Slovencev, bi‘'rfl' jočih v Beogradu. Izgovorjena jo bil* beseda, ki ni bila le običajen poudi-tef* ampak dobrodošlica med bratoma, s k®r' tero starejši, izkušenejši sprejema milflU šega v domu, ki ga je zanj pripravil, ^ mu mla jši zagotavlja svojo verno poirt00 pri delu za napredek in procvit skup®0' ga doma. Po zajtrku, ki »o ga nam PriPr°'v_ skrbni brnitje im sestre v bližal ko!°01' ra, je razdelilo pevsko društvo «St®? v vl<5» programe za dvodnevno bivanj0 . Beogradu in so nn« nato z avtn03^0 . odpeljali na stanovanja. Kamorkoli J kdo prišel, pri komerkoli je atnno'70'.*, vaod je bil sprejet, kaikor da j0 ? domov k svoji materi. Razumljivo 3®> _ »mo ob toliki gostoljubnosti pozabili » utrujenost. Še dopoldne je položila G j' * Matica venec na grob neznanega 4wn «SBOK MM—a—MK— I..*. .. - . ..-............ ...- .... i .nn—i.. i.-. ... ■*■■■> Matice pri nagovoru pred uprizoritvijo | strani bo vsako društvo za se laliko &vo-Mrtvaškega ženina prezrt na žaleč način bodno razvijalo vse svoje m'očl. T ' -* 2. Vodstvo glasbene šolč se sedanjemu __vnateljstvu odvzame, skuša se pridobiti za ravnatelja ali g. Šlajsa iz Ljubljane ali g. Sancina iz Celja. Začasno naj se poveri vodstvo g. Druzovičn, ki se je izkazal kot eden najpridmejših naših delavcev na glasbenem polju, in če-gor naloga naj bo v prvi vrsti, da pridobi čimprcj najboljše učne moči, ki bodo v stanu sestaviti ansamibl za komor- STr/ra 9. nad nerazumevanjem v Osijeku. Upravičena bol nad tem naj da vodstvu pevskega zbora oibčutiti to, kar so morali občutiti izvenmatični koncertni prireditelji in y zvezi združena pevska društva, ko so za enaka idejnima stremljenja bili odklonjeni in 60 za svoje prve pofefkuse or ganuairanja pevskih moči od odposlancev najvažnejšega pevskega zbora dobili nezaupnico. V istem članku se povdarjia, da je bil cilj turneje le nujnost razšir-jevanja glasbene kulture. Prav. Ampak kdor te nujnosti doma ne občuti, kdor doma ne kaže nobenega smisla za organizacijo, v tega iskrenost pri povdarja-nju nujnosti razšinjevanja glasbene kulture verjeti ne moremo. Naj gredo voditelji pevskega zbora Grl. Matice k prosvetni upravi, pa bodo dobili tako žalostno sliko o stanju glasbene kulture, da si žaloetnejše misliti ne moremo. Pa govorimo samo o petju: Iz vseh krajev, kjer se goji petje, prihaja klic: Dajte nem učiteljev, ki bodo zmožni voditi pevske zbore: Ni jih. Ali bi ne bilo koristno, če bi Gl. Matica tu priskočila prosvetni upravi na pomoči Kako bi se obnesli kurzi za pevovodje! Posebno če bi se pevovodjem dala možnost, da ge na dobrih Zborih praktično vadijo v poučevanju in dirigiranju. Kako potrebno bi bilo, da bi krepka pevska Organizacija imela svoje potovalne učitelje, ki bi po celi pevski župi organizirali pevska društva in delo v njih. Čaka res veliko delo organiziranja, za to pa je potrebno medsebojno razumevanje in prizanesljivost. Izvor pevske umetnosti je iskati v ljubezni, ta naj bo vodilna sila, ne pa sovraštvo in ambicijoznost. • i ■ grajanih razmer je cela vrsta idej al n ih delavcev zapustila Gl. Matico im so danes njih moči neizrabljene. Vodstvo pa sl ni v svesti, da ni dobro, če se Pevci neprestano menjajo, nasprotno v 99. št. »Tabora« nekako s ponosom ugotavlja. da jih od prvega zbora samio še kakih pet poje v scda/nljom zboru. V še ne polnih šestih letih je zbor že popolnoma, drugi. Xn vendar je večina prvotnih pevcev še v Mariboru. Vodstvo ne išče krivde v sebi, temveč v izstopivših, kate.re pri vsaki priliki skuša stigmatizirati kot najhujše sovražnike Gl. Mat. V tej zvezi moram govoriti o načinu, 6e P^Pa z ustanoviteljem Gl. M. sodTum svetnikom Oskarjem Devom. Ko 1« naš Dev po prevratu ustanavljal Gl. ^ktico. se pač ni zavedal, koliko bridkosti m nehvaležnosti mu bo prinesel ta njegov otrok. Pa to dete se šele uči hoditi in ni odgovorno za svoja dejanja. Odgovorni so oni, ki ga učijo hoditi. Kadi tega Dev ‘rad odpušča svojemu nebo-Igljencu, katerega še vedno ljubi, pa tu-mia °^rc>kovi varuhi imputirajo sovraštvo do otroka. Vsi se še spornim j amo, s knko požrtvovalnostjo je Dev gradil svojo stavbo. Kjerkoli je zvedel za kakega pevca ali glasbenika, takoj se je obrnili narnj in ga skušal spraviti v Maribor. Letal je od urada do urada, od o-blastva do obbastva, od tvrdke do tvrdke, obračal se je na znance in prijatelje, fta je spravil svoje varovance pod streho. Večiua matičarjev bo Devu vedela ®a to primerno zahvalo. Samo eden ne. lomu enemu se ima Dev zahvaliti da je i ob priliki 51 etuiCe obstoja Glasbene Nekaterim so bratje z avtomobili razka-zovaili mesto, mnogo pa nas je šlo v »Narodno skupščino*. Prevzela nas je okus-na Preprostost našega parlamenta. Ni-tnogli prisostvovati celotni seji v "kupščini, keT je prehitro prišel čas o-beda Ko obedu na« je povabil »Stankovič* v sve j dom. To je pravo svotišče glasbe z Jbnogimi prostori in krasno dvorano za intimne koncerte, v pritličju pa je mu-f^j trofej, priznanj* diplom in znakov, ki jih »Stankovič* donaša s svojih tnr-Poj tor galerija slik uistanovnikov in do-bortvorov. S streho Stankovidevega do-•ua se vidil na dvorski vrt. Baš tedaj je M^ančkal v vozičku v hladni senci vrtnih Jbeve« nnš ljubljenec, preetolonaal. Peir-~°k. Vzklikali smo mu ali ne preglasno, e'r smo se bali, da bi ga zbudili. ^ «Doma» nas je vodil «Stnimkovld» mestu in na trdnjavo. Z utrdb se nam 3® odprl diven razgled po Donavi in “‘ari. Krenili smo v šetališče K ali me g-n 9n SU niizdoli v pristanišče. Pozor-nofit» hi so nam jo kazali bratje Srbi, nam je še posebe razvnela čuvstva no-anjoga ugodja. Najlopšl parnik v sve-opremi je bil pripravljen za nas. ] 36 igrala, »Stankovič« je pel, orili 2P ,!CTJ'a vd uš c n j a med vso vožnjo po »avl in Doniarvl, Občudovn/11 smo in vživa n. Najrajše bi objeli in pritisnili na «r-, V8°, *T«*no zemJljo, te divne brate »mo si roike In zapiskom, kolo, ki nam ga je ustvaril in da pri lanskem izletu v Ljubljano ni v w»ivu jjimucuc »uio .->u c smel iti zraven, ker je pevski odbor tako ravnateljstvu odvzame, skuša sklenili z motivacijo, češ, da je Dev naj- o,i„* ~ ei.oic, večji sovražnik Gl. Maitice. In to po zaslugi tega onega, ki se ima le dobrosrčnosti Deva zahvaliti, da ima pri nas eksistenco. Pa enako gode ta eden tudi drugim. Govoriti mi je še o orkestralnem zboru Gl. Matice, ki ima svoj odbor, kafere- ao v sriana sestavin ama™l vm ga predsednik in tajnik sta člana glav- no glasbo, organizirati mladinske kon nega odbora. Tudi tukaj je videti obilo certe s predavanji, izšolati za to pevski idejailnega hotenja. Toda pravi pomen kot sestavni del Gl. Matice bi imel ta orkestralni zbor le, če bi se rekrutiral ju dopolnjeval v prvi vrsti iz gojencev zavoda samega. Ce bi Glasbena šola odgovarjala svojemu namenu, potem bi se po šestih letih, ko je še od prej prevzela deloma že Solarnega materi jala, moral čutiti, močnejši prirastek orkestralnega zbora. Pa seveda, kako sem že omenil, bolj talentiran naraščaj se šola izven Gl. Matice in se od sodelovanja v orkestru odvrača. Ne zadostuje tudi, če se Orkester vadi samo ad boe; kot sestaven del zavoda bi moral imeti stalne vaje, sodelovati bi morali v prvi vrsti učitelji in višji gojenci glasbeno šole. m. Glasbena Maitica je enemu samemu učitelju zaupala vodstvo Glasbene šole, pevskega zbora in orkestra. Enako kakor svojca« ljubljanska Hubadu. Pa Hubad jo bil mož kot človek in strokovnjak in jo zaupanje v polni meri upravičil. Naš mariborski ravnatelj, pevovodja in dirigent, pa se zdi organizator u o nesposoben. Ljubezni do učeče mladine, do učiteljev-sodelavcev, do zavoda ne kaže preveč. Kaj mu jo do naših glasbenikov, skladateljev iin umetnikov, kaj do njegovih lastnih sdrojakov. Ali trpi nemara na fiksni ideji, da pomeni vsak boljši ali vsaj njemu enakovreden glasbenik zanj nevarnost, da ga izpodrine. Temu stanju je pripisovati, da so vsi boljši učitelji morali stran od Gl. Matice, da so češki glasbeniki vsled pritožbe prizadetih dali mariborsko Gl. Matico pod zaporo in že več let nobeden boljši češki gla&beriilk-učitellj ne pride in ne bo prišel na zavod, dokler ostane sedamje vodstvo. Bazniere so v Gl. Matici dozorelo. Treba je energične operacije, če nočemo, da nam zavod hira im. propade. Iz zelje, da pomagam pri reorganizaciji, sem napisal te vrste in pokazal na hibe, ker gotovi krogi želijo, da se krivda posameznih pozabi. Pozabljivost jo pa nnj-češče vzrok nazadovanja. Podajam nekatere misli, kako naj bi se reorganizacija izvedla. Želel bi, da tudi drugi mnenje in se z ljubeznijo lotijo reševanja. Po mojem1 mnenju treba izvesti nujno sledeče: 1. pevski zbor im orkester naj se popolnoma osamosvojita in organizirata kot samostojni društvi, ki nimata z glasbeno šolo nobenih notranjih vezi, nobene ingerenee na njen ustroj in v njen zaistoipniikov; tako bo na eni strani one zbor in orkester iz Matičnih gojencev, ki pa bodo tudi v stanu, da eamd nastopajo javno kot umetniki in predavatelji, da se s tem začne sistematično šolanje glasbene publike in mladine. 3. Pevski zbor, organiziran kot samostojno društvo, naj prevzame inicijat.iv-no organiziranje južtfoslovenskog Pe-vačkog Saveza žnpe mariborske. V zboru naj bodo le oni, ki imajo dovolj umevanja za stvar in’ pa dobro voljo. Skuša naj zopet pridobiti zboru nazaj vse, ki so že sodelovali, pa so bili odvrnjani rada znanih konfliktov. 4. Orkester, organiziran kot samostojno društvo, naj začne graditi od spodaj, naj vpelje stalne vaje, naj pritegne čim več domačih glasbenikov, pa tudi tujih, posebno čim več naraščaja., izšolanega v Gl. Matici in izven nje. V vodstvo naj se poleg drugih pokličejo strokovnjaki gg. Beran, Mitrovič, Čerrnak. 5. Glavmi odbor pristopi takoj predelavi pravil v smislu popolne osamosvojitve vseh treh sestavnih delov Gl. Mat. in še v juniju skliče občni zbor, ki naj sklepa o spremembah, in te predloži u-pravnj oblasti v odobritev. /©kolstee. A—c.: Vprašanje članic v mariborski sokolski župi. Naše članice pešajo, to jc žalostno dejstvo. Ne samo, da so se razredčile vrste za število onih, ki so vstopile takoj po preobratu v sokolska društva zgolj radi lepšega in ne lz zanimanja za Sokolstva, ampak ženski oddelki v splošnem nazadujejo. Da so izostale one, ki jim ni do dela, to nas ne moti, nasprotno, skoro bi rekli, da je boljše tako, ker vsaj o-stalih ne ovirajo in ne kvarijo Sokolstvu u-gleda. Vendar pa so ponekod izginili s pozo-rišča kar celi oddelki članic, v drugih društvih zopet, kjer je bilo precejšnje število članic, so ostale le tri, štiri in tem «ni vredno, telovaditi. ,a mvcvi«. Trebalo bi poiskati vzrokov pešanja in jih predvsem strokovnjaki — podajo svoje odpraviti; mnogo jih je . i.i •• l.i* • __X .. , , i Med glavne vzroke spada takoz.vana samostojnost članic. Pred vojno nismo imeli tod samostojnih ženskih oddelkov, to se pravi takih, ki bi jih vodile članice same, poznali nismo niti voditeljic: v moderni Jugoslaviji pa nam je bilo treba precej i modernih žen. Sicer je Savez predpisal, naj vodijo ženske od- me ingerenee na njen ustroj in v njen delRc članice same in to je popolnoraa pravlI. upravni odbor ne pošiljata vec svoph ^ pa ^ ^ ^ yQim ^ : liiiivu lih im cm ouaui wi«v # mogočena v»aka prepotenca, na drugi zna- v drustvill> k’er nis0 blle članice mtl trenutek bratstva, na. krovu parnika na čarobnih vodah pod kraljevskim Beogradom. Razstali smo se in ee odpeljali na stanovanja, da so pripravimo za konceit. Približal se jc tremoteik resnega premišljevanja za na«, mlado društvo, nn svojem prvem poletu v širši »vet. Zbrali smo se v Novem Narodnem gledališču in pričakovali trenutka, da nastopimo.. Tedaj smo zvedeli, da posetita naš koncert tudi Nj. veličanstvi kralj hn kraljica. Ta vest na* jo navdala s pouosoon in' na« podžgal«., da smo se popolnoma zbrali, d« se izkažemo vredni tega naivišjeg.u odlikovanja. Stopili smo na oder, zastor se je dvignil in smo zapeli. Od1 pesmi do pesanii se jo stopnjevalo priznanje. Bilo je ploskanja in cvetje se je usipalo na pevski zbor. Beogrndsko pevsko društvo, »Stankovič« «iin »OhMič« so nagradili Gl. Matico a lavorjcvimi venci, diplomo in častnim članstvom1. Med burnim odobravanjem1 po zapeti pesmi »Pod pendžere« je proglasil občinstvo vzklik: »Živijo naš kralj!« Vstopila sta krni j im kraljica v svojo ložo. Občinstvo in pevci so se o-bmtli proiki njima in jima prirejali srčne, dolgotrajne ovacije. Tudi v drugem delu koncerta se je stopnjevalo mavduševanje občinstva zg slovensko pesem od točike do točke. Cvetje se je znova in znova vsipalo na, pev-oe in kraljica sama j® vrgla kito cvetja na zbor. Na krajjtu Jconcerta. pa so 60 odobrava- nja pretvorila v pravo nacijonalno »ma nifestacijo«, je pisala drugo jutro »Politika«. Na Terezijah, v hiši, v kateri je prebival prvo leto po vojni naš kralj, je priredil veleinduistrijalec g. Milan Va-pa po koncertu za Gl. Matice in povabljene goste odličen banket. Dvorana je bila prenapolnjena z izbranim občinstvom in mnogo jih je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Prav opolnoči je otvoril predsednik »Stankoviča« vrsto govorov. Govorilo se je o narodni pesmi, bratstvu, harmoniji dela. za izgraditev ujed in jene, slobodne domovine. Gospod mimiister dr. Žerjav je pozdravil pevski zbor Gl. Matice v imenu vlade in častiltal k izvnnrednemu uspehu. Govoril je v Beogradu, ali njegove misli so bile v Ljubljani in Mariboru. — Pozdravljal je važnost dela Gl. Matice v Mariboru talko za Maribor kako za Ljubljano, Zagreb in1 Beograd. In je govoril g. minister o ljuboimornosti. Ne 1 jubomornostl, ampak zbližan j a in medsebojne podpore je treba. Ako podpiramo Maribor, podpiramo tudi Ljubljano im Zagreb in Beograd. In četudi sem Ljubljančan, je rekel g. minister, morama priznati, da je Gl. Matica iz Maribora dosegla v Beogradu uspeli, ki bi ga ne doseglo tako lahko vsako društvo. Nazdravil je »Matici« in jo pozival k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Med govori je m očki zbor Gl. Matice odpel več srbskih im slovenskih narodnih pesmi, ki eo dvignile razpoložen jo v f trohice več nego telovadke v doslovnem pomenu besede, so se hkrati emancipirali ženski Oddelki na ta način, da je bila običajno izvoljena za načelnico najboljša telovadka in stvar je bila urejena. Zgaj pa razmišljajmo nekoliko o tem! Med pogoje za ustanovitev društva spada tudi vaditelj; to se pravi strokovno naobražen mož, ki je prej že drugod telovadil in vodil vsaj po eno vrsto, ako ni imel že lastnega oddelka. Navadno je bil že vojak in je imel tudi sicer priliko pridobiti si znanja, in kar je Še drugega treba človeku, ki hoče ali mora biti na vodilnem mestu; razen tega ima že kot moški več prirojene sposobnosti za vodstvo nego ženska. Ženskim oddelkom tega ni bilo treba. Ena izmed telovadk je prevzela načelstvo; ni ji trebalo k temu strokovne na-obrazbe, ni ji trebalo prakse, ni ji trebalo sploh ničesar drugega nego naslova načelnice. Kaj je posledica tega, ni treba šele razpravljati. »Načelnica je vendar članica vaditeljskega zbora in odbora in sme zaprositi nasveta In pomoči, kadar treba.» Dolžnost načelnice jc pač, da zahaja k raznim sejam, a druga dolžnost ji je običajno, da na sejah modro molči In posluša, kaj drugi zborujejo. Zakaj? Prvič, če o stvari ne razume mnogo, si itak ne upa dahniti, ke rnima vase dovolj zaupanja in vere, da tudi ona kaj zmore, niti nima prepričanja, da je prav in da je važno to, kar hoče. Boji se nekako priti z besedo na dan, ker je nesigurna, kar ni nič čudnega, ako ni imela nikdar in nikjer prilike, da se samostojno u-dejstvuje in nastopi med drugimi ljudmi. Zato pa raje molči, da se vsaj ne blamira. Vendar pa se najdejo i članice, ki bi izpregovorile, kadar treba, a jim samo bratski egoizem ne pusti. In to je drugi vzrok. Članice morajo zahajati k sejam in tiho poslušati dve do tri ure razgovore, ki tangirajo njih le deloma ali sploh he; ko pa pridejo končno same do besede in izrazijo svoje želje, takrat jih bratje ne poslušajo s posebnim zanimanjem in največkrat se stvar konča z izjavo brata načelnika, da se tiče to pravzaprav zgolj članic samih in je njihova interna zadeva, ki naj s! jo urede po lstnem preudarku in okusu. Seveda, kar je važno članicam, ne more biti važno tudi članom in v imenu emancipacije ženskih oddelkov se radi otresejo tega, kar jih ne zanima. In vendar bi Imeli hratje ravno tukaj priliko dokazati svoje pravo bratstvo... Osamosvojitev ženskih oddelkov je bila prenagljena, ker so se oddelki osamosvojili, preden so bili zreli za to, je pač že izvršena, a župa je skušala odpomoči temu z vaditeljskimi tečaji, ki jih je priredila. V tehniškem oziru je to zares pomagalo; sedanje vadite-liiee razumevajo vsaj toliko o teoriji, da se lahko j.oshjžujejo raznih tehniških knjig. V tečaju, ki traja 8 do 14 dni, pa se ni mogoče navaditi, knko je treba voditi telovadbo v praksi, in vseh onih drugih stvari, ki morajo biti lastne dobri vaditeljici. Še članom, ki so mnogo bolj samostojno vzgojetji od članic, treba mnogo prakse in dobrih vzgledov, preden si to pridobijo, a članice bi trebalo šela vzgojiti za samostojne vaditeljice, preden prevzamejo vodstve. ker nimajo prilike, da bi dvorani do viška. Dvignila se je odlična dama gospa Sirnka Jovanovičeva, nad-zdravila bratom Slovencem in nastavila zdravico »Mnoga leta«. Ko simo jo stoje odpeli, je ga. Jovanovičeva poljubila našega dirigenta g. ravnatelja Topiča. — Dvorana je prekipevala od navdušenja in izrazov bratske ljubezni. To priliko je uporabil predsednik »Stankoviča«. V svoj'em govoru je pov-darjal veliki pomen takih prireditev za medsebojno zbliža n je in' utrditev nacijo-nalne misli, obrnjen proti gospodu ministru financ dr. Stojadinoviču je zaključil svoj govor s prošnjo, da bi bilo glode na važno nalogo, ki jo vrše nekatera društva, potrebno, da se prireditve, ki imajo nacijonalno kulturni pomen, oproste predpisanega, davka. Ljubeznivo se je odzval na to prošnjo gospod minister financ dr. Stojadinovič in šaljivo omenil, da je mislil, da bo zanj ceneje minil banket. V svojem govoru je omenil nato Maribor in svoje bivanje mod Mariborčani. Odkrito kakor brat z bratom je govoril gospod mimisJher. Povedal je, kaj je bilo v Mariboru prav in kaj ne. Pa bilo je in naj bo pozabljeno. Danes sem spoznal mariborska Slovence z druge strani In ta stran je lepša; v tam ztnislu je nadaljeval g. minister svoj govor, priznal velik pomen prireditev, kakor je bil koncert Gl. Matice in je obljubil, da bo storil, kolikor je v njegovih močeh, da bo prošnji predsednika »Stankoviča« že y doglednem casu ugodeiPA 'mm vje v slovenskem Podravju. Piisec pa je nanizal okoli Pohorja^ razne druge turistov^ke točke. Za.ce! je pri Zidanem mostu, kjer se sestajajo na poti v Podravje turisti iz ostale Slovenije ter iz balkanskih in primorskih dežela. Sedaj me zapusti več čitatelja, ki je vzel njegovo knjigo na pot. Opozarja g,a na vse, kar ga utegne zanimati, daje nasvete, podučuje, zabaVa; postreže z nadekzaktnejšimi podatki, s številkami, z navodili, katero pot naj uibereš, kje naj poiščeš streho, kje si privežeš dušo. Pred topografičn im delom' je nanizal vse polno splošnih podatkov turizmu, o planinstvu, o hoji po gorah, o planinskih kočah; ni pozabil na najnujnejšo geološko znanje, na razglede in razglednike, na radovednost športnikov in lovcev. Talko je čitatelj že pripravljen za podrobnejše gradivo, za stotero detajlov, ki se tičejo posameznih krajev in planinskih točk. Dobrega turista, ki prihaja v naše kraje, stovori pisec že v Celju, iz vagona, mu razkaže mesto in zaznamuje podrobno vrsto izletniških in tnristovskih točk. Ako ga ne uboga ali če je pošteno opravil'te izlete in potuje naprej v Podravje, Skratka: dobili smo knjigo, ki je ne-obhoden vademecum za vsakogar, kdor se napoti v naše krače, pa tudi za nas same, ki v teh krajih bivamo in j ibi^ večinama še prav slabo poznamo. Knjiga je, ki bi naj jo imel vsak naš človek — ako ne iz drugih važnejših vzrokov, pa vsaj iz lokalnega patriotizma! Badjura čisla Pohorje in pravi o pohorskih letoviščih med drugim to-le: «Mehka pota, čist zrak, prijeten hlad ob bistrih vodah, sočno zelenje in zelenje vsenaokrog! Kraji v vrtovih! Tik poleg njih nepregledne tomnogoste šume or jaš kih jelk, smrek im mecesnov — e.i, tu diši in te objema vse drugačen vonj kakor sparjeni smrad od asfalta med žarečim ostenjem v tropični mestni julijski vročini...* Tako navdušuje Badjura in vsak, ki je kdaj užival sočno in sol učno poezijo Pohorja, bo rad verjel lepim besedam. Potem pa pove še kaj o pohorskih tudi | nočeh z lahno roso, o gorskih pticah in pastirčkih, pa o sladkih pohorskih malinah in Črnih borovnicah. In še veliko tega. Prav sedaj smo v času, ko se je začela «pohorska sezona« tudi za tiste, ki no spadajo v vrsto brzonogih in utrjenih turistov. Sezona letoviščarjev. Kje blizu je primernejše gorovje za letoviščarje kot je Pohorje?! Njegov zrak, solnce, duhteče senožeti, nepregledne šume, vse to vabi, neprestano vabi. češ: pridi in si oddahni! In če.-sa je meščanom, sužnjem kamenja in prahu, bolj'treba nego take izpremembe. ki preraja človeka telesno in duševno? Vzemi tedaj v roke Badjurovo ?Pohorje*, se informiraj o vsem, kar je treba in — pojdi. Pojdi v lepo, prosto, blaženo pohorsko prirodo! — B. Binkoštne praznike obhajamo v „Stajerski kleti" v Narodnem domu Jeruzalemsko ra® Izvrsten jabolčnik. V nedeljo klet od prta do 4. ure zjutraj. — Kdor ne more mu j e^veist 'tovariš na na dal j ni poti, Ta sam v klet naj pošlje po vino in jabolčnik. knjižni tovariš je točno podučen, kaj je na levici in. kaj na desnici, vslkdar pripravljen, da popelje potnika na kak zanimiv izlet ali turo. Najobsežnejši del velja — seveda Mariboru in njegovi okolici, t. j. Fohoi’-ju, Kozjaku im: ostalemu Podravju. Tu ima turist —• ih ne samo turist, ampak vsak tujec, ki prihaja neznan v te kraje — vse kakor'v Baedeker ju: nobene posebnosti in zanimivosti ne bo prezrl, na nobenem1 križpotju ne bo v zadregi. Kakor skozi vso knjigo, tako nudi pisec tudi tu vsak količkaj praktično potreben in uporaben podatek. Vodnik po Pohorju je jako temeljit in uporabljiv; strokovnjaki nam tudi zatrjujejo, da z malimi izjemami absolutno zanesljiv in točen. Seveda velja ta pohvala tudi za Kozjak in ostalo Podravje. Knjiga je,kakor smo že omenili —- lično opremljena, ima pa žepno obliko in je jako prikladna za na pot. Čez platnice in prvi list rje narisana pregledna karta. Slovenije, ob koncu pa je zemljevid Podravja. Vrhu tega ima knjiga 19 slik, večinoma prav posrečene ilustracije g. razmere, a J. Vokača, ki se ji dostojen okras. 1142 Priporočata se Oset in Fleis. Zbrani številni bratski delavci na polju naoijonalne kulture so priredili g. ministru Stojadinoviču dolgotrajne ovacije. V pesmi srno se spoznali, pesem 'nas je zbližala, s pesmijo v srcu smo se raz-stali, kf*jti bila je ura zgodnja, oznanjal se je že drugi dan, na katerega se je bilo treba pripraviti. Odšli smo na stanovanja, kjer so nas sprejele ljubeznivo in nežne roke in nam pripravile prenočišče, da srno se odpočili, kakor da smo počivali v materinem naročju. Drugo jutro ob Hib. uri simo se odpeljali na pokopališče. Neumoren, brezpri-imemi »Stankovič« nas je spremljal, a na grobi ijiu so nas že pričakovale preljubez-nive, odlične zastopnice «Koda srpskih sestara*. Žal, dia o tenu sestrskem sestanku ina grobi ju niso b ile obveščene vse pevke Gl. Matice, iker bi sicer prišle na pokopališče polnoštevilno, tako pa so nekatere trudnejše ostale doma, da se odpočijejo in pripravijo za nadaljnjo pot. Na grobeh slavnega Mokranjca in nepozabne blagopokojne dvorne dame Hrističeve, početnice ženskega pokreta v Jugoslaviji, je moški zbor Gh Matice odpel po eno žalostinko. Obiskali smo tudi grob našega prvega avijiaitika Slovenca; Rusjana, ki je 1. 1910. ponesrečil s svojim' letalom baš nad Beogradom. Njegov grob žal ni oskrbovan in slika umrlega na lesenem! križu je že močno poškodovana. Oddali smo tudi venec za na' grob Nj. .Vel, kralja Petra L Osvoboditelja. Radi bi tudi videli našega prestolo naslednika Petra. Na dvornem1 maršala-tu so zvedeli naši posredovalci, da bi Nj. Vel. kralj prav rad sprejel Matičarje na vrtu in bi tam videli tudi pre stolomaslednika, da pa je to radi našega ranega odhoda nemogoče. Vlak za Novi Sad odpelje že pred 1?. uro. Ure so brzele in približal se je čas slovesa od Beograda. »Stankovič« in po-edini člani drugih Beograjskih društev so z isto neuimornostjo, ljubeznijo in o-četovsfco skrbjo, s katero »o nas sprejeli ob prihodu, preskrbeli vse tudi za naš odhod. Urejeno je bilo, da smo dobili svojo prtljago na stanovanjih, kamor smo prišli in Čakala mas je na kolodvoru, ko smo odhajali. Nedosegljivi v go »toljubnpsti, so bratje in sestre Srbi nedosegljivi tudi v vzbujanju toplih, iskrenih ouvistev. V nas so znali vzbuditi čuv-stvo svojih med svojimi. Segli smo el v rolke na kolodvoru v Beogradu, ali objeli in poljubili smo se še v vlaku ima postaji v Zemunu, kajlti do Zemuna so na« spremili. Ob slovesu srno si Obljubili: Na svidenje! Besede, ki smo jih izrekli ali napisali Vam, bratje in sestre, v zahvalo za vse in za to in ono, so premalo, niso nič, treba je, da zopet pride brat k bratu, da se v odkritem) objemu veselita napredka in uživata plodove skupnega dela. (Konec orihodnjič). feitara m umetnotf. „Hamlet“ na mariborskem odru. »Hamlet« na mariborskem od m — to je rezultanta dosedanjih odrskih stremljenj ravnatelja naše drame g. Bratine. Z njim je proslavil ‘201 et svojega T5pe" n jan ja po mračnih stopnicah gledališkega življenja v svobodne višave umetno-stil Že od 1. 1919. deluje naša drama, f trdega hamletskega oreha se riosihdbb še ni lotila. Ne kot očitek, marveč kot dejstvo naj kons-tatiramo, da je bil naš ansambl pred leti bolj zgoščen in je imel več umetnostno ambicijozoih in nadarjenih igralcev nego jih ima danes.— Znano nam je, da je Hamlet vsaj že dve Sezoni v repertoarnem načrtu g. Brati ne in ne vemo, čemu so mu delali ovire da je prišel šele v tretji sezoni na vrsto In še to proti koncu sezone, ob času, ki se nam za take komade ne zdi najprimernejši. O Hamletu obstoji tako obsežna lite ratura, da je vsaka beseda o delu samem odveč. Naj le ugocovirn to, da do pušča Hamlet jako subjektivne interpretacije in da je zlasti naslovna oseba zelo problematieua. Mogoče so razno vrstne rešiitve. Mogoče je podati Hamleta v raznih varijantah, zdi se pa, da mora imeti igralec -bolj ko pri vlogi druge ga avtorja nekaj hamletskega duha. Ce tega ni, je vse le slabotno tipanje slep ca. Hamletov duh pa je sila obsežen melanholik, kronik, filozof, umolnik strasten temperament in lokava natura — to in še mnogo drugega tvori kompo nente najsilnejše ini najbolj shakespear iške osebnosti v galeriji Slialkespearjevih oseb. Še nekaj zahlt-eva: do najmanjših po drobnosti umetniško izklesano, izcizeli rano, plastično igro. Težka naloga reži serja, ki nima umetnostno homogenega materij«!a, ki mora »krpati«. Že Goetlie je rekel Eckermanmu, da se da Shakes peairja lepše čitaitt mego gledati na odru Lažje ga je doživljati nad knjigo nego igrati na odru. Samo silna režija, ki pu •sti Hamleta dozoreti v drugih dramah katere se nekoliko približujejo h a in 1 c toviskemu svetu, lahko ustvari z zrelimi močmi in z neprikra jšanimi pripomočki taikega »Hamleta«, da prekosi fantazijo im zgrabi gledalca s sugestivno silo evo je življenjske pristnosti. Zato pravim, da bi bil mariborski »Hamlet« v prejšnjih sezonah bolj eno ten ip bolj na višku nego je letos, kp nismo imeli nobenega klasičnega dela nobeme velikopoteznojšo drame, nobene- ga Ibsenovega, Strindbergovega alf Sd) modernejšega komada, ki bi bil količkaj blizu sicer nedosežnemu »Hamletu«. . Ni kritika, kar pišem, temveč zgolj nekoliko ponižnih misli- Sedaj imamo »Hamleta« in lahko vsi sodimo o njenp Tudi n,a' svetovnih odrih so bile vprizo-riitve, ki so nekatere navdušile, drugim pa dale povod, da so zanikali celo Ppv prečen uspeh. Temu posebnemu su J tivizmn pri »Hamletu« je kriva netnost in brezdanja globočina Hani) e a — osebe, deloma pa tudi to, d;a danes govorimo o podobnih bolestih z drugim jezikom1 kot je govorila Shakespearjevk doba. Tudi mi preživljamo hamletovska muke, a si jih drugače razlagamo in J* vidimo v drugi podobi. Mariborski »Hamlet« je kot'celota S*5® dobre volje im poštenega trud«, ki bi z*' služil boljše gledališke razmere nego 60 v našem finančno miniranem provinc-1' jalnem gledališču. Vsekakor bi še mora marsikaterem oziru dozoreti, a tudi tak, koit je. predstavlja veliko hotenj® kvišku. G. Bratina je nosil na sebi vso pezo hamletovskega problema; to, kar je podali, je po mojem vtisu — in ne prisvajam si ni nič drugega ko vtis zanimiva stud.ii,ja. osnutek za plastično delo, ki ga še čakamo. Hamleta lahko razume vsak po svoje, ali »notno lini.)01 mora imeti sleherna rešitev! V kolikor je g. Bratina mestoma to enotnost, zgradil, v toliko so jo drugi razdrli. Ravno-veza v nastopajočem ansamblu ni bilo - - -Vendar ima naš »Hamlet« efektip® strani; žal da efekti še niso litdo življenje, tista čudovita sinteza vseh momentov, ki bi dala predstavi sugestivno eb- laat. nad gledalci. Teinu pa. se pravi PP' polnost — iin kdo naj jo zahteva? Mi f®' tirno vzgon kvišku — to nam zadostuje. »Hamletov« problem pa sove s tem Se n1 rešen. -O- " " x Niko Bartulovič: Od rcvolucio«arl,° omladine do Orjune. (Izdaujia Direkt®' rijuma Orjune. Split 1925.). Posle vrlo zainimljive brošure prof. Malina »Ju?0' slovenstvo kroz 3,storiju«, ova druga knjiga Sto je izdaje Direkltorij Or jun0 isto je tako neobično znnimlijiva. NJe® autor g. Niko Bartulovič, naš poznati književnik i nacionalni raidenik, jedan je od vogja predratnog i posleratnog nacionalističkog pokreta, pa je u ovoJ knjiži prvi do sada sabrao podatke i razvoj dogagjaja, te označio imena Nadi, koji su učestvovali u omnladiusk' jugoslovenskim polcretima. Zato je 0va knjiga vrlo važna 3 vrlo1’ potrebna. ^ Omiladina je u našem osi o beg j en ju i uje-di njen ju igrala jedmu od naj važnijih u-loga, a dala je i veliki broj svetlih žrta-va, š-to je sve u ovoj knjiži prvi hu_ celini prikazano. I pred inozcnJS’'0 ova knjiga može da bude jak nat kako je revolucionarno nntiauS'^1'^ siko raspoložonje kod najiiuteligentnura’ dela našeg naroda bilo i u najteži-m na°* meintima vrlo jako. Knjiga ima jeda-naost poglavlja: Napredna Omladina.. Fočeei nacionalističlke omladine. —- kTjedi njena na.cion-alistička omiladina. G. 1914. i ujedinjenije celokupne ornlad'" ne. — Sarajevski atentat. — Omladina tamnioaima i na fronti. — O mladi n a a emigraciji. — Bugjenje. oslobogjenje pokušaji ponovnog okupljainja omladllTie" — Počeci Oiijuna i »Jug. Napredna N®” cional-istička Omladina«. — Orjunn Kongresa u Splitu. — Od Kongresa 11 Splitu. — Knjiga je lepo opremljena: ima 128 strarna, a cema joj ni®ka. — B?” biva se u svim knji žarama, a. naručuj® se kod Direlktorija Orjune u Splitu. i Z dežele. Iz Slovenskih goric. Strel v žu?* n išče — sad fanatizma. Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je v nedeljo oikoli 10 ®vC' čer vstrelil nekdo s puško v župniko^0 stanovanje skozi okno. Zdrobil je šiP®',^ župnik je ostal nepoškodovan. Naj01^ ločnejše obsojamo vsak zločin in oa-i se izvoij-a nad najhu jša-m sovražniikoin l natikoim. Vendar je treba opozoriti -0 dejstvo, da zori fanatično izrabij^V, cerkve na dežela v strank ar stvo in nosti vedno hujše sadove. Mnogi 4U *it- -1 njki še vedno mislijo, da imajo v k® ~ - ^ » — ^ skein ljudstvu srednjeveško baoke a _ seboj, s kaiforimi lahiko poljubno taijo. Župnik Erhatič je že moral P kazen, ker je neko deklico v ccrkvl ‘ Zadnjo nedeljo pa jo baje njefl^va„ 7n_ diga sicer dobrohotne št, Ja^be®11 _ ; pet hudo žalila. Gospodje I mestniki, povrnite se nazaj h J . . . a ! da ine -boste na pr.ižnioi in sp°vc< ! svojim strankarskim fauatiamom , ^ I sovraštva in prepira, ampak b* r j strpnost in mir! — Kdor sejg v0 ’ ^ , nje vihar. - J aren ina. Sh^-. so »nekdo« čuti po medo^m* ^ TVranrovrn, tfae sr. RUafifc 19291' >TIBO Kc •6CraH 7. po »Taiborovenl« očitku: ogaben >dirin- kakor se imenuje. Vigmier. Andorijanska daj« je, alko kdo nagovarja pevce, naj ne pomagajo peti žaloettak ob sokolski po-Ikiloni/tvii na grobu tolagopotkojnika ter talko raaliva sovraštvo še v deželo svetega miru... Tisti wneg«. — Kako je z 1 e to 8 n j o 1 e t in ol Sadja malo, mrzlo deževje ob cvetu, osipalo se ja Crešnje se precej ugodno kažejo, jabolka zelo redfka nekaj hrušek bo, sli,v povečini le ^ri^r. * Setve stoje dobro, nauta-vkv Vttnogradiih izhoren, trta krepko dozorela. Sena bo obilo, da redkokednij o. Velika semena košnja bo kmalu v polnem' toku. čebelarji smo kislo volje; drevesno pašo je pobral dež, upamo, da senen« kaj popravi. Srak in vran je to-tiko, da piščeta kar po vrsti trebijo. Lovska strogost, takse na orožne liste, draginja smodnika negujejo ropno pti-®®*. Zelenjadi dovolj, pujski izborno živi J©. svinjska pečenka bo po ceni. Juhe, boljo že gr©! Zanimivosti. P Državica Andorra na Pirenejih. Mod francoskima okrajema Ari ege in iva taloni jo leži Andorra, demokratična Kmečka in pastirska republika z 18.000 jpreb i valci na površini 500 km*. Ta kmeč-“a, v francosko državno telo vpletena državna tvorba, še najstarejša demokratična republika, kar jih poznamo. Republika ima še sedaj upravni aparat in Vojaške institucije, ki jih je dal Ljudevit. Pojbožni 1. 808.; v nji velja še ur tava, ki jo je izdali Karel Veliki, ustanovitelj te kmečke republike. Popolno oblast in vodstvo zunanjih poslov ima župan ali ustava ima vojašk! značaj; vsaik moški od 16. do 60. leta je vojnoobvezanoc in se mora preživljati na lastne stroške. Kljub staremu militarističnemu obeležju njih življenja so Andorijanci miroljuben in gostoljuben narod, ki govori katalonski in kastiljanski jezik. Poltično nadoblast ima nad to republiko Francija. Za to dobiva francoska republika letno odškodnino 960 frankov in carine prosti uvoz žitta. Tribut plačujejo Andorijanicd prefektu v vzhodnih Pirenejih, in sicer vsako drugo leto za dve leti skupaj, da se tako znižajo režijski stroški. Na čelu odposlanstva, ki prinese denar, je «vignier». Ob tej priliki priredi prefekt slavnosten banket.. To je edin državni potsel diploniatičnoga značaja v tej pritlikavi republiki. -O- Nekaj zanimivega iz statistike Anglije. Zanimiva statistika, ki so jo izdale angleške zbornice, zavarovalne družbe in policijske oblasti, nam kaže, koliko letno pokradejo tatovi angleškim državljanom. Vsota znaša celih 20 milijonov funtov. Največji del te vsote požrejo goljufi, bankroti in bančne poneverbe, namreč kar polovico, to je 10 milijonov funtov. Potom goljufije in drugih poneverb je bilo ukradenega denarja za 2 in pol milijona. Vlomi in žepne tatvine so stale 2 milijona funtov. Veliko žrtev so zahtevale tatvine na železnicah. Von-dar pa je vrednost teh tatvin manjša od one v Zedinjenih državah. Izračunano je, da je vtsled tntvin oškodovan vsak a-aneriški državljan letno za 30 dolarjev. Zveza ameriških bank, ki šteje 22.000 bank, oeni skupno izgubo vlomov in tatvin svojih Sanic na nezaslišano vsoto treh milijonov dolarjev. -o- Od 1.1918. je živel sam na praznem otoku. V bližini Mary>uesašik1h otokov v Tihem oceanu se je ponesrečila v zadnjem letu svetovne vojne neka nizozemska ladja, ki je bila namenjena v Avstralijo. Moštvo so potopili valovi, le neki A-merikanec 6oodfi-ey se je rešil na majhen, .zapuščen otok. Živel je od rib in sadjta. Po štirih letih si je končno napra- j vil čoln, s katerim je delal večje izlete, da bi naletel na kalko minno se vozečo ladjo. Sele v marcu letošnjega leta je doživel uspeh. Neka avstralska ladja, ki je v tem delu merila mors/ko globočiaio, je našla Goodfreya in ga vzela na krov. Dospel je na otok Nakavhva, odkoder se je pc- j | ljtal v Avstralijo. Njegova žena, ki je živel« na Floridi, se je bila med tem v drugič omožila, ker so vsi menili, da je Goodfrey tedaj utonil. Zena bo sedaj razveljavila drugi zakon in se vrnila k prvemu možu. Govorniške cvetke iz boljše-viškega paradiža. Te dni je objavil moskovski list «Zarja Vo-stoka» zanimiv članek izpod peresa komunista Rabinoviča, iz katerega posnemamo: Bil sem navzoč na neki seji komunistične omladinc. Poročevalec je govoril o delu pijonirskih organizacij. Govoril ie dolgo, energično in vedno ponavljal besede «Sodrugi!», «Deca!». Izrekel je med drugim tudi sledeče govorniške bisere o socialni vzgoji: «Nckoč jc živel v stari Grčiji neki rcvolucijonar ž imenom Spartak, zato se danes imenujejo -njegovi pijonirji «Spar-takoveb. Sedaj o uniformi: klobuke bomo i-rncli piave, srajce bele in kravate rdeče — torej carske barve. Z nošenjem takih oblek bomo pokazali, da smo raztrgali carsko zastavo. Sedaj neka) o pozdavljanju, otroci: pet dvignjenih prstov pomenja pet delov sveta, a to je naše geslo: Proletarci vseh dežel, združite se! In dvignemo li roko preko glave, tedaj to znači, da stavimo interes proletari-jata nad lastno glavo. Referat je bil s tem končan in pričela se je debata. V debati se je pokazalo, da kravata govornika ni resnično kravata, temveč duhovit diagram sovjetske vlade. Dva njena konca predstavljata delavca in kmeta, mesto in vas, vozelj na kravati pa skupino petih vas! in mest. Poleg tega ima kravata še dva dela: eden je komunistična omladina, drugi stranka. To Je ves mistični značaj sovjetskih kravat. Na tej seji sem čul še druga vprašanja. Kaj je to beseda «pijonir»? Govornik odgovarja brez vsake zapletenosti: To je bilo, o-troci, nekoč v Grčiji, revolucija, tam so bili pijonirji. Debata se jc v tem duhu nadaljevala. Zdi se ml, da to ni osamljen slučaj pri komu- — Smola budističnih misijonarjev v Parizu. Te dni j'e dospelo v Pariz 9 kitajskih duhovnikov z namenom, d« propagirajo v evropskih mestih za budistično vero. »Slučajno« pa so ti eksotični gostije prišli v rolk© premetenemu ravnatelju nekega varjeteja, ki jih je angaži-' ral za »turnejo«. Dobili so nekaj denarja in sklenili pogodbo. Drugi dan so nastopili Kitajci v — vari j e te,iu, misleč, da ho versko zborovanje. Lahko si mislimo, kakšno je bilo razočaranje verskih propagatorjev, 'ko so od kitajskega poslaništva zvedeli, kam so se ujeli. — Kako se bo končala »turneja« budističnih verskih propagatorjev, tega še no vemo. — Kateri listi so na Češkoslovaškem prepovedani. Češkoslovaška vlada je objavila minule dni seznamek listov, ki so na Češkoslovaškem prepovedani. Med njimi je več slovaških novim iz Amerike, tako n. pr. «Božske Srde© Jezišas, « Dobri Pasticr» in «Katolteke Slovenske Novi-ny», kar je značilno za politično razpoloženje slovaških klerikalcev. Prepovedanih je tudi nekaj poljskih listov, več madžarskih im inozemska glasila slovaških separatistov: «Wiadomosci Slowac-kie», «Wiadomcsci pot sko - sl o w a cki e », »Slovak*. »Slovenske Noviny», «Sloven-sky Narod* tor pariška «La SIovayuie». Značilno je, da je mod prepovedanimi listi tudi ruski dnevnik «Novoe Vremja», ki ga izdajajo ruski monarhisti v Beogradu. Ta list tedaj piše proti interesom češkoslovaške države. Ker je Češka sicer precej velikodušna pri zah rami tujih listov, bi bilo zanimivo dognati, kako smejo ruski caristi tako odkrito hujskati proti zavezniški državi, čiije prijateljstvo je Jugoslovanom koristnejše nego nistični omladini, kjer čestokrat slišiš podobne i i jo ruskih reakei jonarjev. govorniške bisere. CEPS. i v v dovoljuje trgovske ter obrtne kredite po zelo nizki obrestni meri, za sedaj 16% proti vknjižbi oziroma menicam. Sprejema tudi vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečno celo mesto z o-o-o vso davčno močjo. o-o-o Podrobneje informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Miklošičeva ulica 2, pritličje na levo. Pehlitvo spahvce, jedilnice, kuhinje cenah*ca P° konk"renčnih cenah ssmo pri Šercer iv. r ’ n,,zsrstvo. Vetrinj-ka ulica 8, dvorišče. 988 Uradniki železničarji (lobiste ur«, aatanfno regulirane t jamstvom od Din 150. velika zlatnine in srebrain«, J"1* del« moje stroke izvršu-J*»» po amemi ceni a jem-*T0It>. L. Stoječ, urar, Juiči-ieT»ul. 8. 1143 Plsarnliica meč, (Udi zaletni • **) »• »prejme eri iv. Kravos A‘«fc»ndrova 13. 1141 N® prode]: ieeske obleka, kestumi, motke srajce, moški pelovidni čevlji, ieneki polovični čevlji, tensko perilo, rajna rečna dela, skodelice ra *»to, knji j o, note, veliko •-Rledalo, košara za potovanje, Utki;i, pečno zaslonilo, gugal-»tol, vaze, selntaiki, jumper J« razlliae drug« stvari. Ale- *8*ndrov* c. 84, pnUičj«, de-«no. 1U9 katere »e ieHjo poročiti u*di kr«x premelsnja) na| po-»Jejo sto1 naslov podrDiskre ";°n ■» upravo lista. Tajnost iu{ Za odgovor prilo m 3 Uin znamk«* Uti 1117 Cankarjeva 1 M.rikor< j090 NSŠl*!!n°¥,n,sM » snlle. Uče in kubini * soW i” u»ei«. P ji* 1 J*1'! »K ka-J ’ Ponudbo pod -Snftiuo-. 1115 Prazn® odel ataklonlca kopi galanterijska trgovina Drage Rosina, Vetrinjska ni. 26. 1164 Samostojna selidna gospodična išče prazno neopremljene sobo do 15. junija. Naslov na upravo pod ,3ol'dna* 1165 Nova kuhinjska oprava je po ugodei ceni na predaj. Studenci, Ciril Metoda ni. 2 Učenec, z dobrimi spričevali meščanske šole, se spre me v manniakturno trgovino Frcn-joiMajer. 1165 Vajenec za slaščičarsko obrt se sprejme. Kje, pove uprava lista, 1159 Moiko kolo in gramofon se po ceni proda. Smetanova ni. 61. 1159 Zgubil se je zlat uhan z briljanti Oddati ga opravi .Tabora' ali policiji preti nagradi. 1167 dhrllja sprelme delo po ugodnih eenah. Istotam se proda šivalni stroj. Schiegl, Koroška cesta 60/t 1161 Lepa, šolnina, opremljena soba v bližini glav. kolodvora se odda. Naslov v opravi. 1109 Travnik ne pesniškem dvoru konj .ko seno oddam na polovično košnjo. Vprašati v upra-vništvu. 1104 Pomoli) skoro nove trgovske mize (pudlni) in štelaže v krojaški delavnici Grajski trg 3. 106 V Naznanilo I Naznanjem p. n. občinstvu, da se od jutri dne 31. maja naprej toči pri g. Miru, Frankopanova ulica prvovrstno dalmatinsko vino po Din 10'— in šuma-dijsko po Din 11.— Toči se tudi prvovrstno štajersko vino ter Gotzovo pivo po zmernih cenah. Vedno na razpolago mrzla in topla jedila. Za obilen obisk se priporoča 1171 gostilničar. OBJAVA Dne 2. junija 1925 se bode u II. magacinu carinarnice Mariborske vršila javna licitacija raznih tihotapskih predmetov. Začetek licitacije ob 9. uri zjutraj. Iz pisarne carinarnice Mariborske št. 13612. □nonn k® E ase- I KAVARNA ROTOVŽ m****«*-*,' Lep prahu prost vrt. — Bovlja iz jagod. — Ledena kava. — Domače pecivo. □ □ D:UU □□□ D D □ DDiDOG n B a!! strojni monter, snmo zastopna popolnoma samostojna moč. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Maribor-Tezno. iooi iospod ? mar nečete konfno skrbeti da ne postanete plešasti? In kot neien soprog in oče nekaj storite za pravilno neiro las nezo las Vaše sonroge in otrok? Poizkusile torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA LASE. preizkušeno sredstvo ze nege las katero odstrani prhlaj iu zabru-ni prerano izpadanje in osivelost las, stori lase voljne iu lesketajoče tako, da se morejo česati lepa frizure. ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnin« in poštnino 33 dinarjev, t#- da le trdaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzettju stane 14 dinarjev več, torej 46 dinarjev. Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubicl Donji, Elsatrg 201, Hrvatska. II ELSA ŠPIRIT ZA LASE krepi lašilče. ELSA KATRA N0V0-M1L0 je izvrstno za pranje las. ELSA-M1LO ZA BRITJE nudi pri britju največjb ugodnokt. ELSA-VODA ZA ZOBE »ton zobe bele kod biser. II I®* Stole za ležati pleteno pohištvo, vrvarske izdelke, drobnarijo, parfumerijo itd. priporoča Drago Rosina, Maribor Vetrinjska ulica 26. 1163 Naznanilo! Naznanjam uljudno, da sem prev«l Tovarno bučnega olja Maiibor, Pod mostom št. 7. desni breg in Izdelujem istotam bm-rtc olje najboljše kakovosti, ker imam v to svrho na razpolago najboljšega strokovnjaka za Izdelovanje bučnega olja ter se nripo-ročam cenjenim gospodom tigovcem za odjem mojega bučnega olja in pričakujem cenjenih naročil. ii65 I. HochmUller. lSh*«BK r VTtfB 6W v ■sr«ir!B«firwHn8aji' 1925 NAZNANILO, Slamemu občinstvu ter vsem znancem 3n prijateljem vljudno naznanjam, da otvorim dne 30. maja 1925 v Mariboru, Cafova ulica 1 (preje bioskop) veliko meščansko gostilno pod imenom D 99 Restavracija je urejena in opremljena za vse sloje občinstva in ima obenem tudi krasen prahu prosti vrt. Velika izbira šta jerskih in dalmatinskih vin od najfinejše do najcenejše vrste. Vedno sveže belo in črno pivo. Izborna meščanska in pristno primorska kuhinja, dnevno sveže morske ribe. Cene izredno nizke, postrežba dobra in točna I V soboto otvoritveni koncert polnoštevilne godbe „DRAVA“ od 8.-12. ure zvečer ter v nedeljo in pondeljek od 10.—12. ure dopoldan in od 8.—12. ure zvečer. Za mnogoštevilni obisk se priporoča GJURO VAUAK lastnik. MM iti intiija 1l laži ; t tovarna in pisarna: Medjumurska cesta 6 za salone, gosposke sobe, verande, vrte, ve-stibule, fojerje itd. iz izbranega bičja in iz ‘i finega, beljenega pedig-bičja od navadnih do najfinejših specijalnih izdelkov. Splošna priznanja so dosegla naša brezkon-/ kurenčna, na umetniški način izdelana pletena pohištva za „Hotel Esplanade", Hotel „Tri vrani“, „Grand-hotel“ v Zagrebu, za hotel .Plitvlčka jezera* itd. Ponudbe z originalnimi slikami so vedno na 1158 razpolago. f Originalne tovarniške cene | ■ Zastopniki se sprejemajo ■ Pred zvišanjem uvozne carine so dospeli sledeči ^pISUI ^ vozovi iz Torina: Model 501 Torpedo štirisedežnl 6/21 KS 501 šport s predno zavoro 6/21 KS 502 Luksus-torpedo, petsedežni 6/21 KS 519 Luksus-torpedo, šestsedežni 35/80 KS s predno zavoro piostt ogled brez vsake obveznosti pri: FIAT automobilno zastopstvo IVAN JOSIP GROF HERBERSTEIN MARIBOR - GOSPOSKA UL. 20 TELEFON 133 1100 V NEDELJO 31. V NEDELJO GOSTOVANJE B L HI0R0T0 SAN CH10 SAN ^ O MADAME BUTTERFLT B PLESNA LOTERIJA R BOJ S SERPENTINAMI PONDELJEK 1. JUNIJA HOV VARBETE-SPORED LUCI AND LACI BEATE GEORGETTE ELLI KISSUNG 2 WASCHLINGTONS VELIKA KAVARNA 31. in 1. POPOLDAN SPECIJALNI KONCERT umetniškega trio 1 HERMANN, FRAYDL, WIRTH. Sveže, pečene In marinirane (savour) MORSKE RIBE kakor tudi druge okusne zakuske ter zajamčeno pristna dalmatinska vina, olivno olje, vinski kis itd. dobite vedno v znani dalmatinski kleti Josipa Povodnika. Maribor Vojaška ulica 4. Okusno, pristno ribje jelo, Vince črno ali belo Rezka urno Ti prinese, Vse Izborno se obnese! Tovarna kanditov iKiitiititar zavarovalna in prozavarovalna družba Beograd delniška glavnica 5,000.000 Din prevzema vsa zavarovanja pod ugodnimi pogoji. Krajevne zastopnike po celi Sloveniji se išče. Ponudbe se vpošljejo na »Kontinenta!, zavarovalna in prozavarovalna družba za Slovenijo, Maribor, Glavni trg št. 16“. 1105 Fr. Rozman & Co. Maribor, Aleksandrova c, priporoča svoje priznano dobre bonbone O □ a o a o □ o 57 El Pojdimo v gostilno na Tržaški cesti pri .Veselem kmetu1* (poprej Kliček), tam je danes II KONCERT z večletno prakso, vešča slovenščine, deloma tudi nemščine, slov. stenografije, strojepisja in drugih pisarniških del želi menjati službo. Cenj. ponudbe na upravo »Tabora" pod „Odvetn. uradnica* Toči se samo pristna vinska kapljica, sveže pivo, vsaki čas mrzla in topla jedila po ugodnih cenah. Postrežba solidna 1 Za obilen obisk se priporoča DRAGO &OHAR, gostilničar. p© pr@@a@dy sy©Jega blaga posebno znižane Nabavljalci naj si ogledajo novo izstavljene cene v_ izložbi in uverili se bodo, da one niso prazne reklame- B. Veselinovič & Komp., Maribor* 1069 Gosposka ulica 26. Prvotni) tajno maslo iz pasterizirane smetane z garantirano trpež-nostjo, oferira po najnižjih dnevnih cenah I. n ioii iiira, Aleksandrova cesta 51. IH Razpošilja se po pošti na vse strani. Na željo v Va V* kg kosih pakovano. 1152 Lažnjivec je vsakdo, kdor trdi da tvrdka J00 A. VICEL, MARIBOR, Glavni trg 5 n! znižala za 20% cene, vse kuhinjske posode, kakor: emaj-. lirane, pločevinaste, težke znam ke „Herkules“ ter lažje vrste. Češkega proizvoda, lite, železne posteklene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode Iz prvo vrstnih tovarn, k temu por cel s naste, kamenlte ln steklene robe itd. Toraj d lahko dane* vsaka tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blaga Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se c. pri tei. tvrdki o cenah I Rogaška Slatina najmodernejše zdravilišče v naši državi. - Jako ugodno sub- “ alpinsko podnebje. — Sezona od 1. maja do 30. septembra. Svetovno priznano zdravilišče za kronične bolezni v želodcu in črevih, za jetrne in ledvične bolezni, debelost, žolčni kamen in putiko. — Mineralna voda Rogaške Slatine je priznano istovredna z ono v Karlovih varih in Marijinih lažnih na, Češkem. — Prospekte pošilja brezplačno: Ravnateljstvo zdravilišča, cenike in pogoje za nakup mineralne vode daje: zastopnik za Maribor In okolico: M. Berdajs, Maribor. 1027 Tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografij o. Zasebni učni zavod Ant. Rud. Legat, Maribor.' Začetek dne 2. junija 1925. .V. - *“ ■ ■ ' ♦ i • t ,- . •. - Vpisovanje in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7. - Nobene podružnicel Telefon 100. -n - Cie. Gle. Transatlantique. - (French Line.) flavre Hewyork. saoia G dni £ez naris. Mrio hi inžne Hnerihi Udobne kabine tudi v III. razredu za 2, 4 In 6 oseb, izvrstna hrana z vinom vred. — Expressparniki: „Paris“, »France", »De Grasse" Vozne listke in toza-devna pojasnila daie IVAN KRAKER zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica št. Lastnik itt-iadfuatali: Konsorcii »Tabor«, 01avei ln Ifikoftlftl S pl« 41 e s.,— liska IMpJbVfk* ftiakftKM * *