Poštnina plačana v gotovini
tCtuLska,
4*PR AYI CA
GLASILO EOMVHISTTCKE PARTIJE SLOTENIJE
Leto VIII. - št. 45. j Ljubljana, nedelja, 25. februarja 194? J Izhaja vsak dan razen ob petkih |	Mesečna	naročnina	Din	-IS—	|	Cena	Din	4.—
Naj živi slavna Rdeča armada m njen graditelj generaiisim Stalin!
Sovjetska armada —
jamstvo naše svobodne graditve
Na današnji dan pred 29 leti je bila Ustanovljena v teku najhujših borb Proti mednarodnim interventom Sovjetska armada — Rdeča armada, V kratki dobi 29 let je ta najslavnejša, prva trajna in nepremagljiva oborožena sila delovnega ljudstva šla zmagovito skozi dve vojni, razbila sile mednarodne intervencije v letih 1918 do 1921 ter o veliki domovinski vojni razbila fašizem o Evropi in v Aziji, četrt dobe njenega obstoja je potekel o krvavih, uničujočih, a slavnih borbah, kakršnih ne pomni zgodovina človeštva. Zgodovina Rdeče armade, to je slavna epopeja neizmernega junaštva, iznajdljivosti in požrtvovalnosti, izvirajoče iz globoke zavesti, da je mogoče izgraditi nov družabni in državni red samo ob oboroženi zaščiti tega reda in te graditve.
V dneh domovinske vojne je ose svobodoljubno človeštvo s pritajenim dihom sledilo umikom in napredovanjem Rdeče armade ose do triumfa v samem Berlinu. Na frontah Rdeče ar-'nade se je odločila usoda človeštva. Ni bilo takrat predrzneža, ki bi si o vrstah svobodoljubnega človeštva drznil oreči kamen na slavno Rdečo armado, 'ja njene velike heroje, na sveta pričakovanja in upanja milijonov, ki jih je tlačil fašizem. A niso še bili pokopani °si heroji, padli o borbah s fašističnimi zvermi, že so začeli o zapadnih deželah pod krinko »demokracije« blatiti tisto armado in tisto deželo, ki je doprinesla levji delež k skupni zmagi. Začeli so govoriti o ekspanzionističnih težnjah Sovjetske zveze in Rdeče arkade tisti, ki jim ni všeč mirna izgradnja sveta po vojni in ki bi radi Po propadu Hitlerjevega plana o svetovnem gospostvu uveljavili plan an-tjdosaške svetovne hegemonije. Naenkrat so pogruntali, da je ruski karak-»zaprt in nezaupljive, da smo mi Jugoslovani postali satelit Sovjetske z°eze itd. itd.
Vendar pa ose te klevete ne morejo ^Praviti s sveta resnice o Sovjetski zoeziy o Sovjetski armadi. Dejstva go-Pore drugače. Dejstva govore, da je -hurchill, eden glavnih hujskačev pro-•j Sovjetski zvezi, že leta 1944 v Rimu £»oaZ načrte skupaj s kvizlingi iz balonskih dežel, kako bi ohranil reaJo-c}onarne pozicije na Balkanu, da pa le Rdeča armada s svojim junaškim °jem bistveno doprinesla k osvobodili balkanskih narodov in s tem požugala prekrižati tudi Churchillove uerte. Dejstva govore, da je angleška ojska v Grčiji tisti nosilec »ekspan-lonističnih stremljenji, ki bi jih radi Podtaknili Sovjetski zvezi, da angle-2 PV^a o potokih krvi duši skupaj srn. reakcijo boj svobodoljubnega •Li- nuroda. Medlem ko je Rdeča področjih Evrope in Azije, s„,n} ie or}a osvobodila ali zasedla, šJ' se^‘ s SD°jo prisotnostjo olaj-sil v'Lepi]e? demokratičnih ljudskih stra° ■	■ deželah, pa so se na drugi
Vrtriln D0las^e okupacijske oblasti žareti• • za,oezmkov angažirale za pomoč tewMrn,m; Protiljudskim, da, celo čam\tL l!u *! am,0 ^usedenih deželah.
- "deroenti in razbijači sko žn KltajfkeJ, kl ?odii° držuvljan-nosiin ' P™v d^mpkeolični Kitajski, J ameriške uniforme in ameriško
orožje. V Tramjordaniji, Egiptu, Grčiji itd. itd. je boj ljudstva usmerjen proti prisotnosti in vmešavanju tujih armad, ki nočejo zapustiti teh dežel, ker nočejo dopustiti demokratičnega, neodvisnega razvoja teh narodov, ker se boje za svoje strateške baze, petrolejska pol ja, tržišča itd.
Dan rojstva Rdeče armade, armade miru in demokracije, armade, prežete s svobodoljubnimi stremljenji sovjetskega ljudstva, to je svečan praznik vsakega svobodoljubnega človeka. Mogoče bi kdo rekel, da ob tem prazniku ni primerna prilika za razkrinkavanje in poudarjanje takih trdih dejstev o armadah drugih, imperialističnih držav. Vendar pa najbolj občutimo veličino in poslanstvo Sovjetske armade, če primerjamo delo itn učinek Sovjetske armade in armad tako imenovanih zapadnih demokracij v svetu, o osvobojenih in zasedenih področjih. Dale bi se napisati cele knjige na to temo. Samo še en majhen, a značilen primer. Ko je Rdeča armada o skladu z dogovorom zaveznikov zasedla severni del Perzije, so se tam začele krepiti demokratične sile, zlasti o Azerbejdžanu. Pozneje je tudi prišlo do ustanovitve avtonomnega področja Azerbejdžana, o katerem je bil resnično demokratičen državni ustroj, kakršnega seveda ostali deli Perzije niso poznali. Medtem so se čete Rdeče armade umaknile iz Perzije, ker so svojo vojno nalogo izpolnile (čeprav je reakcionarni tisk še dokaj časa skozi leto 1946 po osem svetu vpil o »imperialističnih namenih sovjetskih čet o Perziji«). Za časa volitev o Perziji, malo po odhodu Rdeče armade, pa je reakcija o Teheranu, podžgana od angleškega in ameriškega poslanika, brutalno napadla svobodoljubni Azerbejdžan in uničila mlado demokratično avtonomno oblast...
Mnogo je bilo pisanega o vzrokih moči Sovjetske armade; o tem, da je to armada delavcev in kmetov, ki so zrušili oblast finančnega kapitala in veleposestniškega razreda; o tem, da je to armada, ki temelji na novem socialističnem družbenem redu in na državnem redu socialistične demokracije, najrazvitejše demokracije na svetu; o sovjetskem patriotizmu, ki združuje progresivna dejanja sovjetskih narodov o preteklosti s ponosom ljudi, ki so izgradila novo družbo, vir svoje sreče in moči, steber miru in demokracije v svetu. Vse to so znane stvari. Vse to so tiste sigurne in realne ko n-stante, ki nikoli ne odpovedo, pa četudi je trenutna slika drugačna, neugodnejša. Te konstante so silnejše kot so bili mehanizirani roboti hitlerjevskih vojsk, njihova »tajna orožja« in današnji krik in vik z atomsko bombo. Na teh solidnih konstantah je zgrajena samo Rdeča armada.
Eden glavnih virov rastoče moči Sovjetske armade je rastoča moč sovjetskega gospodarstva. Prehod iz vojne na mirnodobno gospodarstvo je bil v Sovjetski zvezi izvršen brez kriz in brezposelnosti, demobilizirani borci so bili takoj zaposleni o proizvodnji, tovarne, ki so prej izdelovale orožje, so se naglo premoniirale za potrebe porušene domovine in za nove gradnje. V primeri s prejšnjim letom je v l. 1946 proizvodnja o Sovjetski zvezi narasla
za blizu 20 odst. (V istem času je pro dzoodnja o ZDA padla za več kot tretjino, o Angliji pa smo pravkar priča zastoja o premogovni industriji, ki je potegnil za sabo kar čez noč 4 milijone brezposelnih.) Vsi ti veliki uspehi gospodarske graditve Sovjetske zveze bodo še bolj utrdili njeno vojaško ekonomsko moč, moč Sovjetske armade.
Generaiisim Stalin je d svojem dnevnem povelju ob 28. obletnici Rdeče armade z vso stalinsko jasnostjo in globino opredeli( naloge in perspektivo sovjetskih ljudi in Sovjetske armade. Dejal je: »Mi moramo o najkrajšem času zaceliti rane, ki jih je prizadejal sovražnik naši deželi, vzpostaviti moramo predvojno raven razvoja narodnega gospodarstva, tako da bomo to raven o najkrajšem času znatno prekoračili, doseči moramo materialno blaginjo ljudstva ter še bolj utrditi vojaško ekonomsko moč Sovjetske zveze.t Med nalogami Sovjetske armade pa je postavil o ospredje kot »glavno nalogo o dobi mi rut — »ne pr e st a-no izpopolnjevanje sv o j e g a vojaškega in političnega z nanj at. »V novih pogojih je Rdeča armada dolžna budim čuvati mir.io graditeljsko delo sovjetskega ljudstva, napraviti meje naše domovine nepristopne za sovražnike.«
Ni mogoče o kratkih besedah presoditi vsega ogromnega pomena, ki ga ima Sovjetska zveza in njena Sovjetska armada za slovanske narode, za narode FLRJ, za slovenski narod. Brez nje se ne bi ne osvobodili, ne gradili svoje domovine po svoji zamisli. Ne da bi hoteli podcenjevati pomen naše lastne velike borbe, vendar drži, da so vse naše borbe in žrtve obrodile sad tudi zaradi tega, ker smo imeli in imamo na mednarodnem po-prišču takega velikega in trdnega zaščitnika, kakor je Sovjetska zveza in njena armada. Primer Grčije, kjer divja še vedno boj ljudstva za nacionalno neodvisnost in kjer se obnova še niti pričela ni, kaže, kaj je imperialistična reakcija pripravljala tudi nam.
Prav tako ni mogoče preceniti vloge Sovjetske zveze in njene armade o borbi za mednarodni mir. Vodilna vloga Sovjetske zveze v borbi za mdr, za postopno razorožitev, za prepoved uporabe atomske energije d vojne namene, izgradnja miru o povojni Evropi, njeno uspešno razkrinkavanje šovinističnih vojnih hujskačev, teh velikih uspehov sovj. diplomacije si ni mogoče zamisliti brez takega mogočnega orožja miru, kakor je Sovjetska armada. Pota in uspehi te velike borbe za mir so prišli do najbolj jasnega, prepričljivega in avtoritativnega izraza v odgovorih generalisima Stalina na vprašanja tujih novinarjev. Tako so bili dragi in prepričljivi ljudstvu vseh svobodoljubnih narodov odgovori generalisima Stalina, »da nevarnosti nove vojne ni«, da so onemeli tudi najbolj predrzni klevetniki Sovjetske zveze. Stalin je o svojih odgovorih dal izraza temu, kar miilijoni in stomilijoni hočejo, hkrati pa jim je razpršil pretirani strah pred novo vojno in njenimi strahotami, strah, ki ga sistematično sejejo imperialistični izsiljevalci, vojni liferanti in oboževalci »atomske diplomacije«.
Ko se danes spominjamo obletnice ustanovitve Sovjetske armade, ne mislimo samo na njene velike podvige o oojiii, temveč tudi na njen ogromen pomen za izgrajevanje in utrditev miru o svetu, za neovirani razvoj slovanskih narodov, zlasti narodov FLRJ.
Naj živi Sovjetska zveza in njena Sovjetska armada, — nepremagljivo orožje miru in demokracije!
Naj živi generaiisim Stalin — veliki graditelj Sovjetske armade in učitelj progresivnega človeštva!
LB.
Brzojavka maršala Tita generalisimu Stalinu ob 29 letnici Sovjetske armade
Beograd, 22. februarja (Tanjug). Ob priliki 29. obletnice sovjetske armade ie poslal maršal Tito generalisimu Stalinu naslednjo brzojavko:
»Predsedniku ministrskega sveta in ministru oboroženih sil ZSSR — generalisimu Sovjetske zveze Josipu Visarionoviču Stalinu, Moskva—Kremlj.
Dovolite mi, da v imenu narodov in armade Jugoslavije izrazim vam in po vas herojski in nepremagljivi armadi Sovjetske zveze goreče pozdrave in najboljše želje ob priliki proslave obletnice velike armade — osvoboditeljice.
Z radostjo in toplo hvaležnostjo se pridružujemo splošnemu veselju in ponosu narodov Sovjetske zveze na svojo armado, ki je vzdržala glavno težo vojne proti fašističnim zasužnjevalcem in ki je rešila človeštvo pred fašistično sužnostjo.
Predsednik ministrskega sveta in vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije JOSIP BROZ - TITO.
VLADA FLRJ JE POSLALA KONTROLNEMU SVETU ZA AVSTRIJO PROTESTNO NOTO
zaradi incidenta na jugoslovansko-avstrijski meji
Beograd, 22, febr. (Tanjug). Ker se vedno pogosteje dogajajo incidenti na jugoslovansko-avstrijski meji, izzvani po oboroženih tolpah, je vlada FLRJ poslala Kontrolnemu svetu za Avstrijo protestno noto. V njej opozarja, da se tolovaji neovirano gibljejo po avstrijskem ozemlju in povzročajo na meji resno napetost. Avstrijska ali okupacijska oblastva ne podvzamejo glede tega nikakih ukrepov. Te tolpe prehajajo v Jugoslavijo in se po opravljenem ropanju zopet umaknejo na avstrijsko ozemlje. Tolovaji žive neovirano v hišah blizu meje in pogosto ob belem dnevu streljajo na jugoslovanske rajonske stražnike.
Od mnogoštevilnih primerov iz leta 1946 je vlada FLRJ v svoji noti navedla nekaj primerov. Na dan 9. maja lanskega leta je skupina 4 tolovajev na sektorju Škrbina, severno od Tržiča, poskušala priti v Jugoslavijo. Toda jugoslovanska patrulja jih je opazila in začela nanje streljati. Pod zaščito ognja so se tolovaji umaknili na avstrijsko ozemlje.
Dne 15. junija 1946 je vdrla pri vasi Stahovci iz Avstrije v Prekmurje tolpa šestih oboroženih ljudi. Dne 17. junija 1946 je prišla čez mejo tolpa 16 ljudi, ki so jo opazili v vasi Krog pri Murski Soboti.
Dne 11. julija je tolpa 15 ljudi prekoračila mejo severozapadno od Slov. goric in oropala zadrugo v vasi Bresternici pri Mariboru. Čeprav je prišlo do spopada z našo patruljo, se je tolpi posrečilo po opravljenem ropanju pobegniti čez mejo. Dne 17. julija je ista tolpa oropala v vasi Sv. Križ, severozapadno od Maribora, neko trafiko in trgovino. Dne 12. in 23. avgusta 1946 je zopet prišlo do ropanja v vasi Sv. Križ.
Zadnje čase je zlasti aktivna večja skupina tolovajev iz bivših jugoslovanskih kvizlinških formacij. Ta tolpa živi severozapadno od Maribora v bližini sv. Duha in Repice, na avstrijski strani, v zasebnih hišah, v neposredni bližini meje. Ta tolpa stalno ropa na jugoslovanskem ozemlju. Enajst njenih članov je oboroženih s strojnicami, pet pa s puškami. Vsi tolovaji imajo pištole. V tolpi je tudi ena ženska z imenom Kebler Marija. Ta tolpa je 29. decembra oropala hišo nekega kmeta na jugoslovanski strani pri koti 921, 50 metrov od meje, Ta skupina je nekolikokrat streljala na jugoslovanske rajonske stražnike.
Dne 25. januarja 1947 so prišli na sektorju med Sv. Jurijem in Jurskem vrhu na avstrijskem ozemlju, iz hiše Filipterja Franca trije tolovaji, ki so začeli streljati na jugoslovanskega rajonskega stražnika.
Nato se krenili naprej proti Jurskemu vrhu, kjer so zopet streljali na rajonskega stražnika in nato stopili v neko hišo. — 500 metrov od tega mesta je angleška karavlja, vendar niso angleški vojaki z ničemer poskušali onemogočiti gibanje tolpe.
Na sektorju med Pipico in Jurskim vrhom je prišlo dne 26. januarja 1947 zopet do streljanja na jugoslovanskega rajonskega stražnika in jugoslovansko patruljo. Streljalo je 6 tolovajev, ki so bili oboroženi z enim mitraljezom, tremi strojnicami in dvema puškama. Niti moštvo angleške karavlje niti avstrijsko orožništvo ne stori ničesar zoper te tolpe, čeprav se dogaja vse pred njihovimi očmi, v razdalji nekaj sto metrov in čeprav žive ti tolovaji javno v hišah v neposredni bližini angleških karavel), ozir. avstrijskih orožniških postaj.
Zoper tako toleriranje fašističnega delovanja oboroženih tolp nacistov in pripadnikov bivših jugoslovanskih kvizlinških formacij na jugoslovansko-avstrijski meji je vlada FLRJ najodločneje protestirala in zahtevala, naj Kontrolni svet za Avstrijo stori hitre in učinkovite ukrepe za odstranitev tega stanja.
Protest vlade FLRJ zaradi nameravane naselitve volksdeutscherjev ob jugoslovansko-avstrijski meji
Beograd, 22. febr. (Tanjug). Nekateri inozemski listi, med njimi »Times«, »Rey-nolds News« in nekateri avstrijski listi, so zadnje čase objavili večje število vesti o pogajanjih med zavezniškimi in avstrijskimi oblastvi zaradi naselitve približno 120 do 140.000 volksdeutscherjev v Avstrijo. Vse te vesti poudarjajo namere, da bi se ob jugoslovansko-avstrijski meji na južnem Koroškem in Štajerskem naselilo precejšnje število volksdeutscherjev, ki so prišli v Avstrijo po večini iz Jugoslavije, Romunije in Bolgarije.
Ker so ti volksdeutscherji dejansko najbolj zakrknjeni nacisti in pangermani, ter največji sovražniki, ki so prizadejali narodom Jugoslavije mnogo hudega gorja in nenadomestljive škode med to vojno, je poslala vlada FLRJ Kontrolnemu svetu za Avstrijo protestno noto. V njej izjavlja, da bi smatrala naseljevanje volksdeutscherjev na južnem Koroškem in Štajerskem za izzivanje FLRJ in za stalno nevarnost za mir in varnost na av-strijsko-jugoslovanski meji.
Monarhofašisti v Egejski Makedoniji skušajo ovirati delo anketne komisije
Atene, 22. febr. (Tanjug). Dopisnik lista »Rizospastis« iz Soluna piše, da so pričeli monarhofašisti živahno aktivnost z namenom, da bi preverili anketno komisijo in jo ovirali pr,i njenem proučevanju vzrokov položaja v Grčiji.
Tako je pozvala trgovinska zbornica v Solunu vsa trgovska združenja v Egejski Makedoniji in Trakiji, da pošiljajo anketni komisiji po njenem prihodu v Solun brzojavke z obrekovanji proti FLRJ ter Bolgariji in Albaniji. Take pozive so poslali tudi drugim združenjem z istim namenom. Vsa združenja so opozorili, da brzojavke ne smejo imeti enake vsebine in da jih tudi ne smejo poslati istočasno.
Obenem poskušajo zastrašiti monar-hofašistične oblasti v deželi ljudske predstavnike, da ne podajajo izpovedb pred anketno komisijo. Obiasti povečujejo teror, da bi preprečile ljudstvu pošiljanje brzojavk in protestnih pisem proti mo-uairhofašističnemu zatiranju.
Demokratično združenje iz kraja Ca-to Marenvello na Kreti je poslalo anketni komisiji brzojavko, v katerj pravi, da so blokirale^ močne sile monarhofašistič-nega orožništva in vojaške policije taborišče deportiranih demokratičnih vojakov I. pionirskega bataljona. Pod grožnjo avtomatičnih pušk so prisilili 650 vojakov, da so se vkrcali na ladjo »Lem-nosc. Stražnikj so streljali na vojake, ki se niso hoteli vkrcati. 100 vojakov, ki so ostali v taborišču', je objavijo gladovno stavko v znak protesta. Razpust koncentracijskega taborišča aretiranih demokratičnih vojakov je v neposredni zvezi z bližnjim prihodom anketne komisije.
Brzojavka končuje z naslednjimi besedami: Protestiramo proti napadu na demokratične vojake in zahtevamo, da izvede anketna komisija lokalno anketo zaradi ugotovitve pogojev, pod katerimi živijo grški vojaki, medtem ko se lahko albanski balisti, ki jim nudijo gostoljubje, svobodno kretaja
KONGRES MEDNARODNE DEMOKRATIČNE FEDERACIJE ŽENA V PRAGI SE JE PRIČEL
Praga, 22. febr. (Tanjug). Včeraj popoldne se je pričel v Pragi kongres Mednarodne demokratične federacije žena, ki mu prisostvujejo delegatke iz 44 držav.
V dvorani nekdanjega češkoslovaškega senata je otvorila zasedanje predsednica Sveta češkoslovaških žena in članica češkoslovaškega parlamenta dr. Milada Horakova. V svojem pozdravnem govoru je posebno pozdravila delegacijo jugoslovanskih žen. Za njo je povzela besedo predsednica Federacije ga. Goitton, ki je podala poročilo o delu začasnega odbora. Obrazložila je cilje kongresa in poudarila vlogo jugoslovanskih žen, njih požrtvovalnost in prispevek v narodnoosvobodilnem boju.
Informativni biro ministrstva za industrijo:
O pomenu novih gospodarskih predpisov za načrtno
vodenje	i
Novi gospodarski predpisi predstavljajo važen preokret v razvoju našega gospodarstva in posebej še industrije.
V bistvu pomenijo ti predpisi prilagoditev organizacijske oblike našega gospodarstva njegovemu značaju, to je socialističnemu značaju, ki je posledica družbenopolitičnih sprememb v naši državi. S tem predpisom so odstranjene največje ovire za prehod k pravemu načrtnemu gospodarstvu.
Za izvedbo načrtnega gospodarstva je potrebno zagotoviti akumulacijo. Pri nas je akumulacija splošna ljudska akumulacija, ki se po načrtu določa in uporablja za družbeno koristne investicije, nove izgraditve ter za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. Akumulacijo v našem gospodarstvu delimo na splošno in na lastno akumulacijo državnih gospodarskih podjetij, oziroma proizvodnih panog. Treba je bilo najti pravo zvezo med podjetjem, kjer gospodarske dobrine nastajajo in državnim proračunom. Prejšnji administrativni proračuni so morali odpasti pred splošnim državnim proračunom kot finančnim načrtom za vso državo in za posamezne republike, okrajne in krajevne ljudske odbore. Tako je prišlo do povezave podjetja z vsesplošnim, državnim gospodarskim in finančnim načrtom. Splošna akumulacija je v glavnem zajeta z davkom na promet proizvodov kot splošnim državnim davkom in je predvsem namenjena za velike načrtne investicije. Lastna akumulacija državnih gospodarskih podjetij pa se odraža v obliki dobička i'n pomeni podlago za po načrtu predvidene neposredne investicije samega podjetja odnosno dotične proizvodne panoge. Le v manjšem delu gre v republiški proračun. Lastna akumulacija tudi omogoča podjetjem, da izven načrta izvajajo manjša dela v zvezi z racionalizacijo, s tehničnimi in tehnološkimi raziskavanji ter dela za izboljšanje varnostnih naprav in higijenskih pogojev pri delu.
Rešiti je bilo treba vprašanje cen. Ceno je bilo treba postaviti tako, da bo iz nje jasno izhajala splošna, kakor tudi notranja akumulacija, to je lastna akumulacija podjetij. Cena mora biti oni regulator gospodarstva, kakor ga zahtevajo politični in družbenogospodarski vidiki. Na eni strani mora v ceni biti jasno izražena splošna akumulacija, na drugi strani pa mora biti v ceni oni del notranje akumulacije, ki daje podjetju v zdravem tekmovanju z drugimi podjetji vzpodbudo za čimbolj racionalno in kvalitetno delo.
V načrtnem gospodarstvu morajo biti cene kolikor mogoče enotne za teritorij vse dTŽave, ali pa za teritorije posameznih republik. Da bi to dosegli, je treba čimveč elementov v ceni normirati. In v tem je smisel določanja povprečnih proizvodnih stroškov in normiranih upravnih in prodajnih stroškov. Razlikujemo torej enotne cene za področje vse države in enotne cene za področje poedinih republik. Zakon o poenotenem računovodstvu predpisuje shemo za kalkulacijo. Ta shema odgovarja novi finančni politiki in potrebam načrtnega finansiranja podjetij.
Cene so sestavljene iz sledečih elementov: iz proizvodnih stroškov, iz amortizacije, iz upravnih in prodajnih stroškov, iz dobička, iz prometnega davka.
Proizvodni stroški obsegajo prenos materiala za izdelavo z dodatkom splošnih stroškov na material ^za izdelavo, nadalje iz delovnih plač z doprinosi in splošne stroške za 'izdelavo, toda brez amortizacije. Tako izračunani proizvodni stroški predstavljajo osnovo za izračunavanje vseh vrst dobičkov in pribitkov, upravnih in prodajnih stroškov.
Amortizacije so odpisi od zgradb, strojev in strojnih naprav, orodja, inventarja in sredstev za prevoz. Da odpisi ne gredo več med splošne izdelav-ne stroške, je razumljivo, ker je obnova, vzdrževanje in izgradnja industrije stvar načrtnega gospodarstva in to je vendar osnovni smisel amortizacijskega fonda. Odpisi so torej načrtno določen fond, iz katerega se osnovna sredstva gospodarskih podjetij obnavljajo, kakor je predvideno v investicijskem planu, ali pa se iz njega finansirajo nove investicije. Zaradi tega se višina odpisov tudi’ ne bo več ravnala po dosedanjih finančnih predpisih, ampak jo bodo in jo določajo organi za načrtovanje po vidikih načrtne izgradnje industrije.
Upravni in prodajni stroški dosedaj niso biili sredstvo za navajanje podjetij k pocenitvi upravnega aparata in k pocenitvi prodajnih stroškov. Podjetja niso imela prave vzpodbude, to je stimulusa, za znižanje upravnih in prodajnih stroškov. Uredba o upravnih in prodajnih stroških v državnih, rudarskih in industrijskih podjetjih zveznega in republiškega pomena, pa določa, da se upravni in prodajni stroški računajo v polno lastno ceno proizvoda kot normirani, to je določeni stroški in sicer bodisi kot ugotovljeni znesek na enoto proizvoda (meter, kilogram itd) bodisi kot odstotek od povprečnih proizvodnih stroškov. Podjetja smejo v svojo individualno lastno ceno vračunati samo normirane, določene upravne in prodajne stroške, četudi so njihovi upravni in prodajni stroški višji. V tem primeru gre razlika med višjimi individualnimi in normiranimi upravnimi in prodajnimi stroški v breme dobička podjetja, odnosno če taka podjetja dobička nimajo, ali izkazujejo po načrtu predvideno
izgubo, gre takšna razlika v njihovo
izgubo. Nasprotno pa imajo podjetja, ki zmanjšajo svoje individualne upravne in prodajne stroške pod normirane, možnost povečati svojo interno akumulacijo, ker gredo prihranki v dobiček podjetja, iz katerega se povečava njihov sklad vodstva. Odstotek prispevka v ta sklad iz nadnačrtnega dobička določa Gospodarski svet FLRJ po predhodnem zaslišanju Glavnega odbora ESJ. Normirane upravne in prodajne stroške pa določajo ministrstva po predlogu uprav raznih industrijskih mnog v soglasju s pristojno načrtno tomisijo.
Dobiček podjetja predstavlja v največji meri samo interno akumulacijo, dočim je po dosedanji ureditvi dobiček predstavljal osnovo za določanje splošne akumulacije, namreč osnovo za odmero davkov. Taka ureditev je bila v polnem nasprotstvu z našim družbenogospodarskim razvojem. Stvar je bilo treba preurediti tako, da se višina družbene akumulacije določa tam, kjer se proizvod ali gospodarska usluga dokonča, torej v prvi vrsti s pomočjo prometnega davka, dobiček pa se omeji na notranjo akumulacijo v podjetju in je le delno sredstvo družbene akumulacije ter gre samo v enem delu za splošno akumulacijo, v kolikor preseže gotovo stopnjo in višino. Dobiček mora biti sredstvo, ki daje podjetju vzpodbudo, to je stimulus za čimbolj racionalno poslovanje. To pa ni v podjetju vprašanje samo direktorja ali nekaj oseb, temveč mora to zanimati ves delovni kolektiv, vse delavstvo in nameščenstvo. Uredba o določanju dobička v rudarskih in industrijskih podjetjih je prinesla o tem ustrezne predpise. Dobiček se deli na redni načrtni dobiček, na z načrtom določeni presežek dobička, to je ekstra dobiček ter na nadnačrtni dobiček.
Od tega, aili' podjetje doseže redni dobiček uli poleg rednega tudi ekstra-dobiček in še celo nadnačrtni dobiček, je odvisno, koliko bo podjetje imelo na razpolago posebne nagrade udarnikom,novotar jem in racionalizatorjem in drugim delavcem in uslužbencem podjetja, ki se pri delu izkažejo. Nadalje je od tega odvisno, koliko bo podjetje moglo prispevati za dvig strokovne usposobljenosti delavcev in strokovnih nameščencev podjetja, za gradnjo stanovanj za delavce in uslužbence, za gradnjo socialnih ustanov, za gradnje kulturnih ustanov ter za manjše potrebe racionalizacije podjetja samega, za tehnična in tehnološka raziskavanja ter za izboljšanje varnostnih naprav in higijenskih pogojev za delo. Vse delavstvo in nameščenstvo bo zaradi tega živo zainteresirano na čimbolj racionalnem delu in na dvigu produkcije, ker bo poleg koristi, ki jo prinaša skupnosti, imelo od tega tudi samo neposredno korist. Razvilo se bo pravo tekmovanje med posameznimi podjetji. Uredba o določanju dobička v rudarskih in industrijskih podjetjih predvideva podrobne predpise z obrazci, kako se dobiček izračunava in kako se obračunava. Uredba o delitvi dobička državnih rudarskih in industrijskih podjetij pa predvideva, kako se z dobičkom v finančnem pogledu razpo-
Tekmovanje »Vse za priključitev k FLRJ« je zajelo vso Slovensko Koroško
Dunaj, 22. febr. (Tanjug). V Slovenski Koroški se razvija vedno širše tekmovanje organizacij Osvobodilne fronte z geslom: »Vse za priključitev Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji«.
V Sv. Jakobu v Rožu se je prijavilo v organizacijo Osvobodilne fronte 36 novih članov. V mnogih krajih so v teku prireditve, ki jih poseča veliko število prebivalstva. Tako je bila prireditev v Podgorjah; prisostvovalo ji je nad 400 oseb. Fašistični elementi so skušali preprečiti prireditev s tem, da so prekinili električno razsvetljavo, toda prireditev se je nadaljevala pri petrolejskih svetilkah. Tudi v okraju Loka je bila prireditev v okviru tekmovanja za priključitev domovini:	mladina	je	prikazala	dramo
Maksima Gorkega »Mati«. Prireditev je obiskalo nad 500 prebivalcev. V uvodnem govoru je sekretar okrajnega odbora OF Martinjak poudaril pomen sedanjega trenutka za Slovensko Koroško in pomen boja za priključitev Slovenske Koroške Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
S prireditve so bile poslane pozdravne brzojavke maršalu Titu, šefu jugoslovanske delegacije v Londonu dr. Vilfanu in zavezniškemu svetu na Dunaju.
Zavezniške oblasti ne dajejo komentarjev o umoru britanskega generala De Wintona
Trst, 22. februarja. Dopisnik Tanjuga poroča: Ker so se pojavljali v zadnjem času po italijanskih listih različni komentarji v zvezi z umorom britanskega generala De Wintona in v zvezi z aretacijo morilke, je Glavni stan zavezniških sil za Sredozemlje dal naslednjo izjavo:
»Z ozirom na umor brigadnega generala De Wintona bo mogoče ugotoviti točno osnovo tega dejanja šele po proučitvi razpravnih izsledkov proti Mariji Paqunelli, ki je bila aretirana. Zavezniške oblasti si pridržujejo zato vsak komentar o zločinu in izjavah, dokler ne bo vsa stvar razčiščena.«
Civilna policija vedno bolj stopnjuje teror nad ljudstvom cone »A«
Trst, 22. febr. Dopisnik Tanjuga poroča: Civilni policisti v coni >A« z vsakim dnem slabše ravnajo z ljudstvom. Pred nekaj dnevi so skušali civilni policisti v Rilienberku pri Gorici izzvati miroljubno prebivalstvo s tem, da so ponoči divjali z avtomobili po vasi, na ves glas vpili in streljali. Prejšnjo nedeljo pa je policist Štajer iz Idrije pričel v gostilni Kodrič brez vsakega vzroka streljati. Civilni policisti, ki so taikoj prišli za svojim kolegom Štajarjem, so razburjenje še povečali in pričeli streljati na vse strani.
Napad fašističnih teroristov na mehanično delavnico v Gorici
Trst, 22. februarja. Dopisnik Tanjuga poroča: Fašistični teroristi so včeraj ob
o.	uri zjutraj napadli mehanično delavnico bivšega predsednika Okrožnega narodno osvobodilnega odbora za Gorico Josipa Štruklja. Fašisti so podtaknili pod okno delavnice v ulici Favetti peklenski stroj, ki je ob eksploziji napravil veliko škodo v delavnici in na okoliškili zgradbah. Kot vedno tako tudi sedaj ni policija izsledila nobenega terorista.
O vlogi prometnega davka si moremo iz izjav predsednika Gospodarskega sveta in ministra za industrijo FLRJ tov. Borisa Kidriča in iz pisanj naših dnevnih listov in gospodarskih revij ustvariti dovolj jasno sliko. Zakon o davkih od 26. 12. 1946 je prinesel v našem novem davčnem sistemu ustrezne predpise. Od vseh davkov je na prvem mestu davek na promet proizvodov. Zakon pravi, da se z davkom na promet proizvodov ustvarja državna akumulacija finančnih sredstev in proizvodnje blaga vseh gospodarskih panog, izvzemši osnovne kmetijske proizvodnje ter iz drugega dela, ki prispeva k ustvaritvi vrednosti proizvodov, kakor so prevoz, obrtne usluge in podobno. Davek na promet proizvodov je torej splošni državni davek in pomeni osnovno sredstvo splošne državne akumulacije. Izraža se v odstotku prodajne cene v trgovini, ali proizvajalčeve prodajne cene, odnosno proizvodne cene, ali pa tudi v določenem znesku. Če dodamo vsem dosedaj navedenim elementom še stroške trgovine, pridemo do končne stopnje v strukturi cene, to je prodajno cene na debelo oz. na drobno.
Vse te spremembe na sektorju cene proizvodov in v akumulaciji so bile potrebne za prehod k načrtnemu financiranju gospodarskih podjetij. Kot predpogoj za ustvaritev državnega gospodarskega načrta in načrtnega financiranja gospodarskih podjetij je bila tudi nujnost spremeniti dotedanji bančno kreditni sistem. V bančnem sistemu je bilo potrebno izvesti smotrno centralizacijo in ustvariti centralni bančni zavod, ki zajema celotno državno upravo in gospodarsko delavnost vse države. V glavnem imamo dva bančna zavoda, to je Državno investicijsko banko za dolgoronča financiranja in Narodno banko s centralami po posameznih ljudskih republikah, s primernim številom podružnic za tekoča in kratkoročna financiranja tako državne uprave kakor tudi gospodarstva. Te spremembe so bile potrebne, ker sicer ne b; bila mogoča izvedba splošnega državnega gospodarskega načrta, način financiranja državnih ustanov v upravno administrativnem pogledu pa bi bil v nasprotju z našo novo gospodarsko družbeno ureditvijo. Izven tega banč-
Pismo šefa jugoslovanske vojaške misije
Budimpešta, 22. febr. (Tanjug). Šef jugoslovanske vojaške misije pri zavezniški kontrolni komisiji v Madžarski, polkovnik Obrad Čičmil, je poslal predsedniku madžarske republike Zoltanu Til-dyju pred svojim odhodom iz Madžarske naslednje pismo:
»Misija, ki sem jo vodil, je delala dve leti na Madžarskem, v dobi, ko je madžarski narod z velikimi napori začel izgrajevati in obnavljati deželo. Moji sodelavci in tudi jaz osebno smo vedno delali za razvoj in poglobitev iskrenega prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko. Zahvaljujemo se vam, ker ste nam pripomogli, da smo uspešno končali to nalogo.
Koroški Slovenci pozdravljajo jugoslovanske voditelje
Maršalu Josipu Brozu-Titu
Mladina Slovenske Koroške, zbrana na Pokrajinski konferenci v Doleli ob Vrbskem jezeru dne 14. 2. 1947. Vam pošilja svoje iskrene in borbene pozdrave.
Slovenska koroška mladina se je borila v narodno osvobodilni borbi skupno z ostalo mladino Jugoslavije pod Vašim vodstvom za lepšo in srečnejšo bodočnost. Ta borba koroške mladine pa dosedaj še ni bila kronana z uspehom. Še vedno nas zatirajo isti elementi, ki so to delali že prej v stari Avstriji in zlasti v času Hitlerjevega fašizma.
Pojavili so se ljudje, ki s podporo I
svetovne reakcije kriče o »nedeljivi Koroški«. Toda mi, ki smo se z orožjem v rokah borili proti zatiranju, ne bomo dovolili, da bi danes preoblečeni fašisti ponavljali stare fašistične parole.
Izjavljamo, da je zahteva jugoslovanske vlade izraz zahtev in borbe slovenskega ljudstva in obljubljamo, da se bomo z vso odločnostjo borili vse do tistega dne, ko se bomo vključili s svojo materino zemljo — Titovo Jugslavijo!
Zveza slovenske mladine za Slovensko Koroško.
Pokrajinski odbor.
Tov. Marinku, predsedniku vlade LR Slovenije
Aktivisti Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, zbrani na okrajni konferenci v Celovcu, pošiljamo Vam in celemu slovenskemu narodu naše borbene pozdrave.
Kljub vsem oviram in nakanam smo mi koroški Slovenci prepričani o naši dokončni zmagi.
Z novo silo in v tekmovalnem duhu nadaljujemo našo borbo za osvoboditev.
V borbi smo bili združeni, združeni hočemo pa biti tudj v svobodi pod Vašim vodstvom v naši skupni domovini LR Sloveniji v okviru FLRJ.
OF za Slovensko Koroško Okrajni odbor Celovec — levi breg.
Koroški Slovenci so s krvjo izbrisali nepravične meje
Celovec, 22. febr. (Tanjug). Medtem ko na konferenci namestnikov ministrov v Londonu proučujejo mirovno pogodbo z Avstrijo, se teror nad koroškimi Slovenci vedno bolj povečuje. To omogoča v prvi vrsti dejstvo, da so na najvažnejših mestih v upravnem aparatu še vedno znani nacisti. Nacistični učitelji v Slovenski Koroški so te dni učencem po šolah prepovedali govoriti slovensko. — Hranilnice v Dobrli vesi, Pliberku, Železni Kapli in drugih krajih še vedno niso bile vrnjene v roke koroških Slovencev. V Velikovcu razpolagajo s slovenskim ljudskim premoženjem še vedno bivši nacistični komisarji Trsta, kakor tudi nositelj zlatega znaka nacistične stranke — Werner Eberle.
Koroški Slovenci na številnih zborovanjih odklanjajo tolmačenje sklepov moskovske konference, kot jih podajajo predstavniki zapadnih sil. Pri tem zlasti opozarjajo na dejstvo, da se je odpor koroških Slovencev proti hitlerizmu pričel že leta 1936, ko se veliko število koroških Slovencev ni odzvalo mobilizaciji, ampak se je umaknilo v hribe in v
Jugoslavijo, kajti Slovenci se niso hoteli boriti proti Franciji in Angliji.
Na seji okrajnega odbora OF za okraj Velikovec je bila sprejeta resolucija, v kateri je med drugim rečeno:
»V našem okraju so bili domovi, ki so dali 6 partizanov, bile so družine, ki so dale po 3 borce, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. Toda prav proti tem družinam izvajajo sedaj oblastva tako imenovane demokratične Avstrije nova nasilja ter izvršujejo preiskave in aretacije.«
Koroški Slovenci smatrajo za posebno krivico sklicevanje na plebiscit 1. 1920. Smatrajo namreč, da so s krvjo izbrisali nepravične meje, ki jih je določil ta plebiscit. Današnja Avstrija je nova država, katere meje je treba določiti pravično, na temelju prispevka k osvobodilni borbi ter v skladu z Atlantsko listino in sklepi moskovske konference iz 1. 1943.
Koroški Slovenci, ki so bili v borbi proti nacizmu združeni z ostalimi brati iz Jugoslavije, ki so se skupno z njimi borili in prenašali najtežje žrtve, zahtevajo tudi danes — v miru — da bi bili združeni z njimi v novi FLRJ.
Koroška pokrajinska vlada ščiti znane naciste
Dunaj, 22. febr. »Slovenski vestnik« prinaša članek v zvezi z odkrito zaščito, ki jo nudi koroška pokrajinska vlada znanim nacistom. V članku je med drugim rečeno:
»Dr. Herber del Negro ,si je prilastil med nacističnim režimom posestvo neke preseljene družine v Kamnu. Danes, ko bi bilo treba vrniti to posestvo, je dr. del Negro pozabil, da je bil nekoč nacist. To sicer ne bi bilo prav nič nenavadnega, ako ga pri tem ne bi podpiral predsednik pokrajinske vlade Hans Piesch, ki mu je osebno obljubil, da mu ni treba vrniti posestva, oziroma »da se bo od-
delek svetnika dr. Kanduča pobrigal za drugo posestvo, da bi se izognili neprijetnostim«. To je dr. Kanduč tudi napravil z aktom E. V. 362-46 z dne 2. maja
1946.	leta.«
V članku nato piše, da je bil dr. del Negro znan nacist in »star borec«, ki je bil, med drugim, leta 1942 vladni upravnik v Vidmu, nato osebni tolmač gaulei-terja Koroške dr. Rainerja in komisar za Jadransko Primorje.
»Take znane naciste — končuje list — ščiti gospoda iz pokrajinske koroške vlade.«
OBIŠČITE KOROŠKO RAZSTAVO
v Jakopičevem paviljonu,
ki je odprta samo še danes! Vstop prost!
Urad za regulacije glavnega mesta Ljubljane
Z uredbo vlade od 22. febr. t 1. }e pri Predsedstvu vlade Ljudske Republike Slovenije ustanovljen Urad za regulacijo glavnega mesta Ljubljane z nalogo, da izdela principielni idejni načrt za regulacijo Ljubljane, da izdaja obvezna navodila za njegovo ostvaritev ter da nadzoruje izvajanje načrta. Mestni ljudski
odbor glavnega mesta Ljubljane bo dovoljeval parcelacije, gradnje in ureditve nasadov kakor tudi njih izpremembe le na podlagi poprejšnje principielne odobritve urada. Urad vodi direktor, kateremu je prideljen poseben strokovni svet.
Iz pisarne Generalnega sekretariata Predsedstva vlade LRS
nega sistema so stali samo še denarni zavodi lokalnega pomena, kakor na primer Mestne hranilnice.
Finančni načrt podjetja je denarni izraz gospodarske dejavnosti podjetja. Potem takem predstavlja del gospodarskega načrta podjetja. Določa način, kako se gospodarski načrt finančno izvede. Vsako podjetje izdela svoj gospodarski načrt s finančnim načrtom upoštevaje premoženje, ki ga upravlja. Po obsegu tega premoženja merimo gospodarsko moč in pomen podjetja za gospodarstvo. Preden pristopimo k analizi samega finančnega načrta, moramo še na kratko premo-triti podjetje s stališča premoženja, ki ga upravlja. Premoženje vsebuje osnovna sredstva, obratna sredstva, sklad vodstva podjetja in amortizacijski sklad. Osnovna in obratna sredstva podjetja se ugotovijo in zagotovijo vedno ob ustanovitvi podjetja. Pri tistih podjetjih pa, ki so že obstojala, se osnovna in obratna sredstva ugotovijo pri registraciji. Spremembe obratnih sredstev pa vsako leto regulirajo s finančnim planom. Osnovna sredstva so ono premoženje, ki daje podjetju gospodarsko osnovo za poslovanje. Ta sredstva so: zemljišča, ki pripadajo podjetju in na katerih ima podjetje svoje zgradbe ali ki so jim potrebna za redno poslovanje, nadalje zgradbe, to je tovarniške, obrtne in vse ostale, ki služijo v poslovne namene in neposlovne namene, stroji, 6trojne opreme, prevozna sredstva,
orodje, modeli, inventar in podobno. Kot vidimo je pri osnovnih sredstvih poudarek na sredstvih za proizvodnjo, torej proizvodnih sredstvih. Regulacija osnovnih sredstev se vrši z investicijskim planom, ki pa se finančno odraža ~v finančnem planu. Obratna sredstva pa so oni del imovine podjetja, ki je potrebna, da podjetje v okviru svojih osnovnih sredstev, to je produkcijskih sredstev, zgradb, strojev, strojnih naprav in tovarniških ureditev lahko posluje. Vendar ni nujno, da ima podjetje samo svoja, lastna obratna sredstva, vsaj deloma lahko posluje tudi s tujimi obratnimi sredstvi. Delimo jih torej na lastna in tuja obratna sredstva. Ni pa dovolj, da ima podjetje zadostna obratna sredstva v skupnem merilu, temveč je potrebno, da ima ima pravo razmerje med obratnimi sredstvi ali imo-vino v svojih zalogah surovin, polizdelkov, izdelkov, pogonskih in pomožnih sredstev, ter likvidnimi sredstvi, to je denarjem. Kajti če podjetje nima zadostnih denarnih sredstev, mora najeti kredit ali pa dobiti denarna sredstva iz budžeta. Pri tem pa ni izključeno, da ima podjetje istočasno prevelike vsote denarja, ležeče v zalogah. Za izvajanje načrtnosti pri financiranju podjetij je zaradi tega izredne važnosti, da ugotovimo potrebna obratna sredstva podjetja. Treba jih je podjetju zagotoviti že pri ustanovitvi, dočim ta sredstva med poslovanjem reguliramo tako, da primanj-
kljaje krijemo ali iz budžeta ali pa s krediti. Nasprotno pa viške odvajamo v budžet.
Brez finančnega plana je tako reguliranje nemogoče. Plan je oni regulator, s katerim dajemo podjetju pravo količino hrane. Če ima premalo, mu jih moramo dodati, bodisi iz budžeta ali iz kredita, če pa jih ima preveč, mu jih moramo odvzeti in dati tja, kjer jih primanjkuje. Vsaka neupravičena rezerva je za gospodarstvo škodljiva
Novi gospodarski predpisi zasledujejo torej velike cilje. Izvesti hočejo organizacijo podjetij, ki odgovarja današnji gospodarsko družbeni strukturi. Da bi bilo mogoče doseči te cilje, je treba v podjetju uvesti delovne norme in norme za potrošnjo materiala, ker so norme osnova za načrtne kalkulacije, na podlagi katerih se izračunavajo proizvodni stroški, odnosno cena proizvodom. Dalje je treba izdelati čim bolj točne proizvodne načrte.^ Brez proizvodnega načrta ni finančnega načrta. Investicije, ki j)ih nameravamo v podjetju izvršiti, moramo predvideti v investicijskem planu, ker sicer ne moremo postaviti finančnega plana. Finančne načrte moramo sestavljati z vso vestnostjo. Vsega tega Ra ne bomo zmogli, če se do podrobnosti ne Itomo seznanjali sproti z vsemi predpisi, ki so v zvezi z našo novo družbeno gospodarsko strukturo in načrtnim gospodarstvom.
Sovjetska armada - nepremagljivo orožje miru in demokracije
POLKOVNIK FEDOR GONčAROV:
IZVORI SILE IN MOČI SOVJETSKE ARMADE
K DNEVU SOVJETSKE ARMADE 23. FEBRUARJA
V borbi proti menškim in japonskim Velikanski uspehi sovjetske države so osvajalcem se je pokazala Sovjetska ar- znani slehernemu državljanu Sovjetske mada kot nepremagljiva sila. Sovjetska zveze. Sovjetski državljani si ne morejo armada ni samo zadržala navala fa- misliti, kako je mogoče živeti v državi, sistrcnih motoroziranih tolp, ki so za- kjer ni nacionalne in razredne enakosti, Tbtno napadle ZSSR, temveč jim je za- kjer vlada izkoriščanje člojveka po člo-< ata odločilen poraz še preden se je po- veku, nezaposlenost, kjer so doma krize, javila v Evropi druga fronta. Strašni so- Vidite, zakaj sovjetski državljan nad vse vražnik, pred katerim je trepetala Evro- ljubi svojo socialistično državo, v kateri Pa,ie. bij do kraja razbit.	ni rak — ran kapitalizma.
... Vsiljuje se razumljivo vprašanje, kje Toda sila sovjetskega državnega reda tace vzroki zmage sovjetskega orožja, kje ni samo v tem, da je to najboljša oblika
?arada zmage na Rdečem trgu v Moskvi. Rdečearmejci priklanjajo zastave premaganih nemških enot.
so izvori tiste ogromne sile, ki jo je pokazala Sovjetska armada v najsrditejših borbah.
Če hočemo pravilno odgovoriti na to Vprašanje, moramo predvsem upoštevati, da je sovjetska armada nova armada, ki ni podobna nobeni drugi dosedanji armadi. Njena osnovna odlika je v tem, da je to vojska osvobojenih delavcev in kmetov, vojska prijateljstva in bratstva med narodi, v duhu internacionalizma vzgojena vojska. Sovjetska armada, ki jo je PTed 29 leti ustvarilo ljudstvo, ko je vrglo raz sebe jarem izkoriščevalcev, je zvest in dosleden branilec njegovih interesov. Med državljansko vojno in med drugo svetovno vojno je Sovjetska armada častno ubranila svobodo in neodvisnost sovjetske države in povečala njeno vojno slavo. Prav zaradi tega uživa sovjetska armada ljubezen in podporo vsega sovjetskega ljudstva. V tem je glavni izvor sile Sovjetske armade.
Kakor vemo, je sila vsake armade v celoti odvisna od stabilnosti države, v kateri je bila organizirana, v vsaki armadi je izražena sila im odpornost družbenega in državnega reda, ki mu služi, čim naprednejši in čvrstejši je družbeni in državni red, tem močnejša in čvrstejša je armada.
Po svojem družbenem redu sovjetska dežela nima sebi enake države. V ZSSR je formiran nov družbeno ekonomski red. V oktobru 1917 je izbruhnila v Rusiji socialistična revolucija, ki je strmoglavila oblast zemljiške gospode m kapitalistov ter postavila oblast delavcev in kmetov. Pod vodstvom Bolj-ševi-ške partije je postalo delovno ljudstvo gospodar svoje usode, ustvarjalec novega svobodnega življenja. V obdobju sovjetske oblasti je ljudstvo izredno napredovalo. 0 zaostali stari Rusiji ni več duha ne sluha, Zdaj je SZ močna Socialistična država, ena izmed največ-jih industrijskih držav na svetu, država strojev in kovine. Za velikanski ekonomski razvoj sovjetske dežele je bilo potrebnih pičlih 13 let, — to so bile znane Stalinove petletke (zadnjo je prekinila
vojna).
, Veliki uspehi sovjetskih ljudi so bili doseženi v poljedelstvu. Vsakemu sovjetskemu državljanu je znano, da je dala sovjetska oblast kmetom 150 milijonov desetin (desetina je nekoliko večja od hektara) veleposestniške in državne zem-)e, da je ustanavljanje velikih kolhozov omogočilo kmetom, da v polni meri uporabijo v poljedelstvu moderno tehniko, rac'pna^no izkoristijo umetna gnojila rtd. Poljedelstvo naše dežele je postalo nmogo bolj rentabilno, kakor je bilo prej. je postalo lažje, kmetje žive zdaj
družbenega razvoja v mirnem času, temveč tudi v tem, da se je pokazal kot življenja najbolj zmožni red v težkih vojnih preizkušnjah. Z vso pravico lahko rečemo, da bi nobena država na svetu ne mogla v tako kratkem času prilagoditi gospodarstva vojnim razmeram, evakuirati najvažnejših industrijskih podjetij iz nevarnosti izpostavljenih con, kakor je storila to Sovjetska zveza. Samo Sovjetska zveza, naslonjena na sovj. družbeni red, na družbeno socialistično lastnino, je lahko izpolnila tako gigantsko nalogo. Vojna je pokazala, da je sovjetski red najboljši red za organizacijo vseh ljudskih sil za odpor proti sovražniku med vojno. V tem je eden izmed osnovnih izvorov moči Sovjetske armade,, armade zmagovalke.
Eden izmed osnovnih izvorov sile Sovjetske armade je sovjetski državni red, najnaprednejši in najbolj demokratičen na svetu. Prvikrat v zgodovini je dobilo oblast v roke ljudstvo. V ZSŠR imajo volivno pravico vsi državljani, ki so izpolnili 18. leto ne glede na imovinsko stanje, narodnost, raso in spol. Politika prijateljstva med narodi je zakon življenja sovjetske družbe. Pod sovjetsko oblastjo so se spremenile zaostale kolonialne pokrajine carske Rusije v močne sovjetske republike, enakopravne članice Sovjetske zveze. Vzemimo na primer Uzbekistan. Ekonomskemu razvoju Uzbekistana bi lahko zdaj zavidale mnoge evropske dežele. Uzbekistanska SSR se je spremenila v kratkem času v močno industrijsko in kulturno deželo. Po podatkih za leto 1944, je odpadlo v gospodarstvu Uzbekistana na težko industrijo 48.5%. Ta republika prideluje 66% vsega bombaža v ZSSR. Uzbekistan ima svoje lito železo in jeklo. Leta 1924. je bilo v Uzbekistanu 73,000 učencev, zdaj jih je 1.000.000. Republika ima 36 visokih šol, 19 znanstvenih institutov, Akademijo znanosti in 41 gledališč.
Leninsko-stalinska nacionalna politika je združila vse narode ZSSR v eno samo veliko družino. Ta politika je napravila sovjetsko državo močno in čvrsto. V tem ie jamstvo, da lahko kljubuje vsem preizkušnjam. Sovjetski državljani so se zares prepričali, da lahko ■■amo sovjetska oblast zagotovi vsem narodom enakost in svobodni razvoj. Vidite, zakaj podpirajo sovjetsko armado Rusi in Gruzinci, Belorusi in Armenci, Ukrajinci in Kazahi, vsi narodi ZSSR.
Človek se takoj spomni na besede Lenina, ki je rekel: »Nikoli ne bo premagan tisti narod, v katerem je večina delavcev in kmetov občutila in videla, da brani vojo sovjetsko oblast, oblast delovnih ljudi, da brani tisto stvar, ki bo njena zmaga omogočila njim in njihovim
Polkovnik S. Borzenko, heroj Sovjetske zvezet
Rdeča armada v borbi
Iz zapiskov vojnega dopisnika o desantu na Krimu
Bilo je hladno, na morju je divjal vihar. Nemci so nenehno obstreljevali rob obale in prednjo linijo naših strelskih jarkov. Pod plaščem teme je skupina komandirjev zapustila strelske jarke in se napotila proti razvalinam naselja.
Zbrali so se okrog radijskega aparata v tesni kleti, kjer je bil nameščen štab izkrcevalcev. Iz sanitetnega bataljona so prinesli na nosilnicah smrtno ranjenega komandirja čete Evlahova, ker je bila to njegova vroča želja. Nekaj ranjenih mornarjev se je opiralo na bergle lastnega izdelka in tako so prišli sami.
Namestnik komandanta polka za politične zadeve je pogledal na uro. Manjkalo je še pet minut do šestih.
— Zdalje bo začel predsednik državnega obrambnega komiteja Stalin svoj referat na svečanem zasedanju moskovskega Sovjeta odposlancev delovnega ljudstva, ki mu prisostvujejo tudi zastopniki partijskih in družbenih organizacij mesta Moskve.
Videl sem, kako so od razburjenosti drhtele roke radiotelegrafista Glazkova. Celo 1- novembra, prvi dan izkrcanja desanta, ko so nemški tanki na 100 metrov obstreljevali naš štab, se ni razburjal tako, kakor zdaj.
— Bojim se, da bo premalo akumulatorjev, — je dejal.
Zadnje tri dni smo oddajali in sprejemali po radiu samo najnujnejše vesti, ker smo varčevali z energijo.
Člani velike, složne družine smo, Stalinovi otroci — tako nas je imenovala heroj Sovjetske zveze Galina Petrova. To dekle je šlo med prvimi na juriš čez minsko polje takoj, ko smo se izkrcali na krimski obali.
Stalin! Vsak izmed nas je vedno mislil na tega velikega in preprostega moža, v borbi je izgovarjal za sovražnike taiko stralno, za sovjetske ljudi pa tako drago ime. Misel na Stalina je prevzela dušo, jo napolnila s toploto in vero v zmago.
Nastala je grobna tišina, ljudje so nehote pridržali sapo. In že smo zaslišali po radiu, kako gre Stalim, k tribuni, kako teče v tišini, ki je nastala po viharnem ploskanju, voda iz steklenice v kozarec. In končno slišimo našim srcem tako dragi voditeljev glas. Sedimo v tesnem obroču, da se dotikamo z ramami drug drugega, sedimo Okrog lesčerbe, narejene iz stročnice protitankovske granate in z naglico stenografov beležimo na koščke papirja besede našega velikega vojskovodje.
Jaz imam namesto noteza raznobarvno knjižico pobotnic, ki so jo tiskali NomcL Pobotnice so bile namenjene kmetom za žito, ki so jim ga nasilno vzeli. Našel sem jo pri razbitem skladišču in zdaj pišem vanjo. Moj notez se jo v morju temeljito zmočil.
Stalin govori počasi. Razločno izgovarja vsako besedo. Ves svet zdaj v upanju posluša te besede.
»Miinulo leto — od 25. do 26. obletnice Oktobra — je bilo prelomno leto Domovinske vojne.« Vidim, kako zaigra na izmučenem obrazu Evlahova smehljaj, prvi, odkar je bil ranjen.
»V minulem letu je izgubila nemška fašistična armada v borbah na sovjetsko-nemški fronti nad štiri milijone vojakov in oficirjev, od teh najmanj 1,800.000 mrtvih, padlih. Poleg tega so Nemci izgubili v tem letu nad 14.000 letal, nad 25.000 tankov in najmanj 40.000 topov« — slišimo iz radijskega aparata.
»Bogato leto,« — pravi kapitan Riba-kov, pa ga opozore, naj bo tiho in takoj umolkne.
Voditeljev govor odmeva enakomerno, vzbuja tisočere misli. Vsi poslušajo negibno, napeto. Stalin govori o Boljše-višk.i partiji.
»Med Domovinsko vojno je stopila Partija pred nas kot inspirator in organizator vseljudske borbe proti fašističnim osvajalcem. Organizatorično delo Partije je združilo v eno in usmerilo k skupnemu cilju vse napore sovjetskih ljudi, podredilo je vse naše sile in sredstva stvari razbitja sovražnika. Med vojno je ljudstvo še bolj vzljubilo Partijo, še bolj tesno se je povezala s širokimi množicami delovnih ljudi.«
Te besede nas navdahnejo z nepopisnim ponosom. Saj smo člani Partije Le-nina-Stalina im naša srca utripljejo pod partijskimi legitimacijami.
Stalin govori o okrepitvi protihitler-jevske koalicije, o razpadu fašističnega bloka, razvija program borbe za vse ob-
otrokom, da bodo uživali vse pridobitve kulture, vse tisto, kar je ustvarilo človeško delo«.
Važen faktor zmage v minuli vojni je bila sovjetska vojna spretnost, modra sovjetska strategija in taktika. V borbah proti nemškim in japonskim osvajalcem je pokazala vrhovna komanda sovjetske armade na čelu z generaiisiimom Stali- i nom primere nedosegljivega strateškega in operativnega vodstva, uspešno je ko- ! ordinirala akcijo v-eh vrst vojske. Sov- ; jetski komandanti so se pokazali kot mojstri taktike manevriranja. Ustvarili so j železno disciplino in dobro organizacijo v vojski. Nihče ne more zanikati, da je ' prav sovjetska armada razbila najboljše : nemške divizije, obkolila je in razbila Nemce pred Stalingradom, pred Kišinje-vom, Jassijem, v Belorusiji, na Visli, Donavi in Odri in da je prav ona zavzela Berlin. Proti sovjetski armadi so nepre-
dobje vojne. Gledam tovariše, ki zapisujejo vtise, in zdi se, da se papir kadi pod njihovimi svinčniki.
Referat je končan.
Namestnik komandanta polka za politične zadeve naglo sestavi seznam, kdo in kam mora iti, im vsi odidemo iz kleti.
Jaz sem se napotil v četo poročnika Plešakova. Borci so bili v protitankovskem rovu, ki so ga že prejšnji mesec izkopali prebivalci mesta Kerča. Ko so borci poltavčevega oddelka zvedeli, o čem bomo govorili, so privlekli iz žepov svojih plaščev majhne Stalinove slike. Vzeli so jih s seboj, ko so šli v desant. Skozi raztrgane oblake je posijala luna. Borci so se zbrali okrog mene in me poslušali zelo pazljivo, le zdaj pa zdaj je ta ali oni kaj pripomnil.
— Vemo, zakaj se borimo, zato tudi zmagujemo . — je rekel najmlajši mornar, ki je imel na glavi čepico brez ščitka, čeprav je bilo hladno.
— Zmagali bomo v vojni, zmagali bomo tudi na polju, — mu je odgovoril bradač — med kolhozniki in sanjavo zaprl oči. Morda je zagledal kolhozno polje in sebe na kombajnu, plavajočem po zlatih valovih zrelega žita. Sanjarjenje o domu vedno spremlja vojaka. — »No, ko bi Nemci zdajle poskusili juriš, bi jih pošteno nakresali,« je rekel Plešakov, mlad, rdečeličen poročnik iz mesta Ku-stanaja.
■ Napočil je praznični dan. Veter je do tal upogibal drevje, kar ga je bilo še ostalo. Takoj zjutraj so začeli Nemci srdito obstreljevati naselje, stotine topov je streljalo od vseh strani. V bunkerjih sanitetnega bataljona se je nabralo mnogo ranjencev.
Opoldne je priletelo okrog sto naših štormovikov, kj so vrgli v vrečah na padalih borcem iz desanta praznična darila delovnega ljudstva sovjetske Gruzije. V vsakem paketu je bila majhna steklenica konjaka, bomboni, sadje in knjižice. Bile so kjižice raznih avtorjev. Jaz sem dobil zbirko pesmi Simonova.
Ponoči sem odšel na prednje položaje, od katerih je bil naš štab oddaljen 500 metrov. Hodil sem hitro, sklonjen. Od vseh strani so kosili nemški mitraljezi.
—Po vojni pojdeva s teboj, Petrov, v kino gledat film »Bitka za Krim« in tam bova videla prizore iz borb našega desanta, ki so se za vedno vtisnili v spomin, videla bova razvaline ribiškega naselja Eltigen, — sem zaslišal glas iz bližnjega strelskega jarka.
Borci so sedeli v strelskem jarku, puhali previdno tobačni dim v rokave in se razgovarjali o tem, kaj jih čaka po vojni.
_ — Zakaj pa kadite na prednjem položaju? — sem vprašal strogo.
— Noge si grejemo, — je odgovoril eden izmed njih za šalo.
V temi se zelo slabo vidijo obrazi borcev, toda vedel sem, da imaim pred seboj heroje. Vsak izmed njih se je že odlikoval v desantu, ubil je Nemca, prispeval svoj delež k izgonu okupatorjev z rodne zeml je.
— Jaz pa mislim, Hačaturjan, da bo-
bila vroča kakor žerjavica. Toda vedel sem, da nas ne bodo v nesreči zapustili. Za nas je bil v skrbeh sam Stalin. In zdaj imam patronov dovolj za sto tankov ... Borec je za hip umolknil, potem pa pripomnil: V srcu pa poguma tudi za dve sto.
Hačaturjan je zaprosil za sprejem med kandidate Partije. Njegovi prošnji je priložil komandir vojno karakteristiko, v kateri je rečeno: »Sodeloval v desantu pri izkrcanju na krimsko obalo.«
Desant je dvignil ljudi v njihovih lastnih očeh za celo glavo. Vsak je spoznal, kolikega herojstva je zmožen. Odred višjega seržanta Nikolaja Meljnikova je odbil protinapad nemške čete, v kateri so bili borci oboroženi z brzostrelkami. Odred ni pustil Nemce, da bi se bili približali tako, da bi lahko streljali z brzostrelkami in kakih petnajstkrat je ustavil sovražnika. Takoj ko so Nemci vstali, jih je sprejel odred s salvami, ki so se jih Nemci najbolj bali.
Vso noč sem ostal v Hačaturjanovem strelskem jarku. Slišali smo jok otrok in žena, škripanje lojtrnikov, na katerih so hitlenjevci odvažali iz bližnjih naselij zadnje prebivalce. Gledali smo proti severu, videli smo topovske plamenčke našega drugega desanta, ki se je izkrcal s polotoka Čuška in mislili smo, da je dan naše združitve blizu.
Krogle so švigale nad našimi glavami, pa si nismo dali vzeti užitka, ki smo ga imeli, ko smo sanjarili o prvih dneh miru po popolnem razbitju okupatorja. In pritrdil sem borcu, s katerim sva se pomenkovala, da bi bilo prijetno videti po vojni znova vsaj na filmskem platnu pravkar minule dni.
Kako prijetno bi bilo znova videti mračno klet, v kateri je bil prvi dan desanta naš štab, zagledati kapitana Valerija Poltavca s šestimi borci, kako odbija pred zadnjo kamnito pregrajo zadnji juriš Nemcev, videti vse tisto, kar smo preživeli in kar pride v zgodovino.
Stalin pravi v svojem referatu, da stoji fašistična Nemčija pred katastrofo. Izgnali bomo hitlerjevce iz Sovjetske zveze, osvobodili evropske narode izpod jarma fašističnih osvajalcev, potem pa se^ bomo vrnili domov. Zelo se mi že toži po delu. Zdi se mi, da bi prijel za najtežje delo, kopal premog, delal v kamr nolomu, sekal les, — je rekel Hačatur* janu njegov sosed v strelskem jarku, delavec iz mesta Gorkega Kožin. — Rokam se toži po delu, — je pripomnil in iztegnil predse orjaške pesti.
Bil je sedemnajsti dan borb. Že sedemnajst dni je tu nepretrgoma divjala srdita bitka. Na enem kraju so samb tejci dvignili ranjenca na nosilnico. Nemci so prav dobro videli nosilnico in vojake z rdečimi križi na rokavih, kljub temu pa so začeli ie dveh minometalskih baterij streljati po ranjencu.
V naselju ni nobene hiše, nobenega drevesa, vse je razdejala nemška artilerija. Pod nogamj se valjajo drobci granat. Več jih je, kakor odpadlega listja
Maršal Timošenko opazuje na izvidnici potek ruskega napada.
do o našem desantu zlagali in prepevali pesmi. Naše ljudstvo ljubi heroje, — je rekel neki borec svojemu tovarišu. Hačaturjan je znan priimek. Ta borec je s strelom iz protitankovske puške od blizu onesposobil nemški tank. Stopil sem bliže.
— Se spominjaš prvega dneva, — je odgovoril Hačaturjan. — Takrat so se pognali Nemci že devetnajstič na juriš. Imel sem samo še en naboj in puška je
trgoma operirale glavne sile Nemčije in njenih zaveznikov, fašistične enote so vodili najboljši nemški generali. Sovjetska armada je prvovrstna in najmočnejša sodobna vojska.
Sovjetska armada ima v inozemstvu mnogo prijateljev, ker stoji čvrsto na braniku miru na vsem svetu. Razumevajoč svoje vzvišeno poslanstvo, svojo odgovornost za usodo prve socialistične države na svetu žrtvuje sovjetski borec svoje sile, če treba tudi življenje, da izvojuje popolno zmago nad slehernim sovražnikom.
Zdaj se sovjetska armada vežba. Sovjetska armada budno čuva požrtvovalno delo si vjetskih ljudi, ki uresničujejo novo Stalinovo petletko, petletko obnove in razvoja gospodarstva, armada trdno ščiti državne interese ZSSR, Na silo in moč sovjetske armade morajo pomisliti tisti, ki bi radi razvneli novo svetovno vojno.
jeseni. Toda ljudje so se že varno zakopali v zemljo in izgub skoraj ni več.
Tanke, »Ferdinande«, aviacijo, daljmo-etrelno artilerijo — vse so poslali Nemci proti desantu. Hoteli so nas utopiti v morju, toda naši borci so zažigali tanke, z granatami so razbijali »Ferdinande« in kosi »Messerschmittov« so se valjali po smeteh in razvalinah. Naš desant je pritegnil velike nemške sile.
Nemci so sklenili blokirati nas z morja. Vsako noč je odplulo na morje 8 dobro oboroženih brzih (iesanthih čolnov. Ustavili so se pred obalo, da bi ne mogli naši motorni čolni s Tamanskega polotoka do nas. Ko so Nemci odhajali, so srdito obstreljevali našo obalo.
Borci desanta so se tega naveličali. Artileristi poročnika Vladimirja Soroke so zadeli eno nemško ladjico, drugo je zažgal s protitankovsko puško oklopni-ški strelec Aleksander Korovin, ki je bil
7.	novembra sprejet med kandidate Partije. Nemci so komaj odvlekli. svojo ladjico, iz katere se je valil dim.
Blokada se Nemcem ni posrečila. V zraku so gospodarji naša letala. Vsak dan nam mečejo s padali municijo, hrano, časopise in pisma. Končno napoči dan, ko nam vržejo letala zavitke centralnih časopisov s Stalinovim referatom, ki ga vsi borci in oficirji večkrat željno prečitajo, črpajoč iz njega silo in trdno vero v dokončno zmago.
OB OTVORITVI MOSTU ČEZ KOLPO PRI BUBNJARCIH
Požrtvovalnost delavstva ie omogočila, da bo danes obnovi/ena še poslednja med vojno porušena železniška zveza med LR Slovenijo in LR Hrvatsko
Danes bo po večletnem premoru privozil prvi vlak iz Bubnjarcei čez Kolpo v Rosalnice. S tem bo ponovno vzpostavljena železniška zveza med Belo Krajino in Karlovcem, Slovenija in Ilrvatska pa bosta zvezani po novi važni komunikacijski črti.
Dograditev mostu čez Kolpo pri Bubnjarcih je bila zadnja, obenem pa tudi najtežja faza pri obnovitvenih delih porušene belokranjske proge. Pred graditelje so se od vsega začetka postavljali najrazličnejši problemi, ki so jih morali reševali z liko spretnostjo in požrtvovalnostjo. riganje prelomljene železne konstrukcije, ki je ležala v strugi Kolpe, je bilo že samo po sebi v tehničnem
pogledu povsem nova naloga, ki je zahtevala od naših delavcev in tehničnih strokovnjakov poleg vsega drugega tudi dobršno mero samoiniciativnosti in iznajdljivosti. V zadnjih dveh mesecih se je vsem težavam pridružila še borba z naraščajočo vodo, mrazom in ledom. Kljub vsem zaprekam je bil most dograjen le nekaj tednov po določenem roku.
Vzpostavitev nove železniške zveze z LR Hrvatsko bo imela velik pomen v našem gospodarstvu. Slovenija bo spet direktno povezana s Hrvatskim Primorjem. Obnovljena proga pa bo istočasno razbremenjevala centralno progo Ljubljana—Zagreb.
Kako so dvigali železno konstrukcijo
Obnovitvena dela na mostu čez Kolpo so se začela lansko leto meseca julija-Najprej je bilo potrebno s pomočjo potapljačev ugotoviti podvodno stanje konstrukcije ter jo razstreliti na dva dela. Tehnično vodstvo je sklenilo zdravi del konstrukcije na metliški strani uporabiti takoj kot del provizorija, poškodovani del pa demontirati in poslati v že-lezoikonstrukcijsko tovarno v popravilo. Pripravljalna dela za dviganje konstrukcije so trajala dobra dva meseca, ker je Kolpa v tem času večkrat narasla in močno zavirala delo. Ker je narasla voda razdrla veliko površino h rvat.sk ep a brega in ogrožala železniški nasip za mostnim opornikom, je bilo nujno potrebno začeti s hitrim dviganjem poškodovanega dela konstrukcije na hrvatski strani, ki je ležal popolnoma v vodi in zapiral skoraj ves tok reke.
Z delom so začeli v mesecu oktobru in v začetku novembra dvignili poškodovani del konstrukcije, težak 260 ton, za 7 m nad vodno gladino. Konstrukcijo, na katero so pritrdili prečke, so dvigali s pomočjo hidravličnih dvigalk na ročni pogon. Ko je bila konstrukcija dvignjena, so jo položili na demontažni oder ten- jo s pomočjo demontažnega žerjava demontirali v posamezne kose. Zdrave dele. so deponirali na bregu, poškodovane pa bodo prepeljali v tovarno v popravilo.
Dviganje drugega, lažjega dela konstrukcije (180 ton) na slovenski strani je bilo mnogo bolj zapleteno in je obsegalo 5 laz. Najprej so konstrukcijo obrnili v vertikalno lego, jo dvignili za 10 metrov ter jo s pomočjo premičnih valjev pomaknili v os proge po za to pripravljeni poti iz železnih nosilcev. Konstrukcijo so nato dvignili na končno višino, t. j. za 4.5 m nad vodo ter jo za 4 m pomaknili v definitivno lego na opornikih.
Istočasno z nameščanjem te konstrukcije, ki je dolga okrog 30 m, so začeli graditi provizorij na ostali dolžini 50 m. Provizorij je sestavljen iz 5 lesenih koz na pilotih, čez katere so položeni železni nosilci in tračnice. Lesene koze, ki so visoke 15 m, bodo prenašale obtežbo prometa, kakor tudi obtežbo pri končni
je povzročilo, da se je srednja koza pri mostu začela vdajati in se premaknila za en meter navzdol, ostale koze pa za 5—8 cm. To je bil sedaj najbolj nevaren trenutek za delo na mostu. Delavci 60 napeli vse svoje moči. Tesarji, med katerimi so se najbolj odlikovali Kuhar, Pertuei in Ružič, 60 vlekli dolge in težke pilote in jih nameščali ob opornikih. V smrtni nevarnosti so stali na konstrukciji in ovijali lesene koze z železnimi vrvmi. Pa tudi delavci mostovne delavnice pod vodstvom Kunčiča in Stojana niso zaostajali za njimi. Kos za kosom ledu So porivali med tesnimi presledki začasnih lesenih koz. Tovariša delavec Cigič in ključavničar Cinžar sta bila vedno med prvimi tam, kjer je pretila največja nevarnost.
V zgodnjih popoldanskih urah so se začele ledene mase pomikati naprej in nevarnost je bila odstranjena. Delavci in tehnično vodstvo so sklenili, da tudi ta zapreka n	zaustaviti dela in da
bodo s podvoj	ločmi v nekaj dneh
popravili škodo, m jo je naredil led. Pred provizorijem bodo takoj postavili ledobrane, ki bodo v primeru nove nevarnosti zadrževali led.
7 mladinskih brigad Slovenije bo slo v prvi izmeni na progo šamac—Sarajevo
Na IV. plenarnem sestanku GO LMS | kultet. ki bodo opravljali službo bri-so okrajna mladinska vodstva dobila gadnih sanitetnih referentov, konkretna navodila za priprave in od- j Širom Slovenije se mladina po vaseh hod p vih mladinskih delovnih brigad j tovarnah in šolah pripravlja na velik« na progo Šamac — Sarajevo. Po okrajih ! delo. Tako se je po IV. plenarnem se-so takoj nato bili množični sestanki in
(jt •
• •••- -
Začetek obnovitvenih del na mostu čez Kolpo pri Bubnjarcih.
montaži preostalega dela konstrukcije.
Pri vseh delih je bilo povprečno zaposlenih 60 do 120 delavcev dnevno, ki so delali vsega skupaj 208 dni, 6-kuipmo pa opravili okrog 120.000 delovnih ur. Glavno gradivo je bil les, ki so ga porabili okrog 700 kub. metrov. Dalje so potrebovali 1600 pragov za pokladanje dvigalnega odra ter mnogo drugega drobnega materiala.
BoTba z naraščajočo vodo in ledom
gotov fe v mesecu
Eden glavnih problemov, ki so ga
morali reševati delavci in tehnično vodstvo, je bila nedvomno reka sama, ki je med graditvijo mostu večkrat naglo narasla, v zadnjih mesecih pa kupičila proti mostu velike množine ledu. Vse to je močno zaviralo delo, kakor tudi resno ogrožalo stavbne objekte.
V mesecu novembru je voda štirikrat nevarno narasla in dosegla tudi do 3.60 m višine. Narasla voda je postavila delavce pred povsem nove probleme, zaustavila je delo in napravila s tem tudi materialno škodo. Ob mostu se je nabralo nad 300 m3 vejevja in raznih drugih ovir. Posamezna debla s koreninami vred so se vgnezdila ob' lesene pilote e tako silo, da je bilo potrebno tudi po osem mož, da so eno samo deblo z gradbenimi vitli izvlekli na breg. Očiščevalna dela so zahtevala mnogo časa in naporov.
Za nalivi je prišla druga nevarnost v obliki mraza in ledu. V začetku januarja so se začeli po Kolpi valiti veliki sklopi ledu. Led je bil nakopičen nekaj kilometrov po strugi navzgor, v globini več metrov. Požrtvovalni delavci so bili tudi več noči zaposleni pri reševalnih delih.
Zadnjih 14 dni je postalo delo še posebno težavno. Nastopil je hud mraz, snežni meteži in poledica. Delavci so delali na poledeneli konstrukciij in terenu čestokrat v smrtni nevarnosti. Kljub vsem težavam so sklenili, da mora biti
most n vsako eeno
februarju.
5. februarja smo prispeli na progo, ko je pretila mostu do sedaj največja nevarnost. Dvodnevna odjuga je povzročila, da so se začele iz smeri Gorskega Kotarja valiti nove gmote ledu proti stavbišču. Led, ki je začetkoma prihajal v majhnih kosih, je ponoči narastel v velike sklope, ki so do ene ure popolnoma zajezili reko. Debelina ledu je znašala 15 do 20 cm, posamezni sklopi pa so bili debeli tudi do treh metrov. Voda je narasla za približno poldrugi meter. Dogodek je prišel povsem nepričakovano, saj niti starejši ljudje ne pomnijo, da bi prišlo po Kolpi v tako zgodnjih zimskih mesecih toliko ledu.
Po vsem stavbišču in na bregovih je mrgolelo delavcev. Glasni vzkliki nadzornega inženirja Stariča in vodje tesarske skupine Miheliča so odmevali med šumenjem ledenih valov. »Most je v nevarnostne je završalo med delavci, >nov ledeni val se bliža!« Delavci, ki 60 bili že od polnoči na nogah in ob luči reflektorjev z lesenimi drogovi porivali kose ledu, so pravkar prejeli poročilo, da se je nekako tisoč metrov pred mostom utrgala nova gmota ledenih plošč, ki 60 naglo bliža stavbišču. Niti minute si niso dali oddiha. Ob bregovih so zabijali vedno nove pilote in poveza vali z železnimi vrvmi lesene koze opornikov. Ledena masa se je naglo bližala stavbišču. Okrog devete ure je nastalo silno trčenje, ki
Nov način montiranja prenovljenega dela konstrukcije
Zverdženi del konstrukcije, ki je bil demontiran in prepeljan v tovarne v popravilo, se bo montiral namesto provizorija na poseben način, ki ga do 6edaj še niso uporabljali v naši državi Montiranje se bo izvršilo brez montažnega odra, kot je bilo to do sedaj običajno. Na postajnem tiru v Bubnjarcih bodo sestavili del konstrukcije na montažnem vagonu in ga pripeljali do mostišča. Montaža bo mnogo preprostejša, ker je delo na suhem mnogo lažje, po drugi strani pa bo tudi promet trpel le neznaten zastoj. Poleg vsega bodo prihranjeni tudi stroški za graditev dragega montažnega odra.
•
Obnovitvena dela čez Kolpo so bila v režiji ljubljanske železniške direkcije, demontažo dela konstrukcije na hrvatski strani pa je izvršila Splošna stavbna družba v Mariboru. Celoten projekt je izdelal inž. Marinček Miloš, vodja stav-bišča pa je bil inž. Jože Starič. Za po-
konference, na katerih so se prijavljali prvi mladinci za delo na progi. Na ta način so se po okrajih formirale čete, ki bodo sestavljale prve delovne brigade.
V prvi izmeni bo iz Slovenije odšlo na progo 7 mladinskih delovnih brigad, ki bodo štele skupno 1900 mladincev in mladink, čeprav je bilo prvotno pred-Brigade še nimajo svojih
Stanku GO LMŠ med učenci in ostalimi obiskovalci šol in raznih tečajev raznesla vest, da bodo mladinsko progo gradili le učenci brez slabih ocen. S tem je prva naloga, da se učni uspehi v šolah izboljšajo in da učenci v počitnicah nadaljujejo delo na progi. Učenci gradbene šole v Mariboru želijo vsi na progo, kjer bodo svoje strokovno znanje pri gradnji mostov in drugih objektov še izpopolnili ! in utr a. Isto obvezo so si zadali tudi ! učenci vinarske in sadjarske šole. Štu-
videno le 1500
imen, verjetno pa se bodo imenovale po i °e"u 8<>*po<	.	,
l-niih. kier so formirane. Tako bodo v bodo poslali na progo okrog 200 mlad®
denti gospodarske fakultete v Ljubljani
okrajih, kjer so formirane. Tako bodo v prvi izmeni iz Slovenije odšle sledeče brigade: »Prekmurska« iz Murske Sobote, »Ptujska« iz Ptuja, »Mariborska« iz Maribora, »Celjska« iz Celja, »Novomeška« iz Novega mesta, »Ljubljanska« iz Ljubljane in »Primorska« iz Postojne.
Mladina je razdeljena tako, da bodo okraji dali na progo v vsako izmeno odgovarjajoče število kmečke in delavske mladine, v počitnicah pa okrog 4000 srednješolske mladine in učencev iz gospodarskih in strokovnih šol. V prvi izmeni bodo na progo odšli vsi učenci iz treh kmečko-nadaljevalnih šol. Iz industrijskih podjetij bo šlo na progo le manjše število mladine, vendar pa bo kljub temu mladina v produkciji s svojim delom in prispevki podpirala graditelje. Tudi učenci privatnih mojstrov, ki jih je v Sloveniji okrog 9000, bodo lahko dva meseca delali na progi.
Da bo naša mladina odšla na progo s potrebnim strokovnim znanjem, je GO LMS v Borovnici osnoval dvomesečni strokovno-politični tečaj, katerega obiskuje okrog 100 mladincev. Ker izbira kadra za tečaj ni bila dovolj natančna, bo od teh mladinc-v le 10 do 12 komandantov brigad in kultumo-prosvetnih referentov, 40 do 45 komandirjev čet, ostali pa bodo vodniki. Nekaj najboljših mladincev je pred kratkim odšlo na strokovno-politične in fizkuitume tečaje v Bosno, 10. marca pa se bo v Borovnici pričel drugi strokovno-politični tečaj.
Tudi po terenu pripravljajo okrajna mladinska vodstva tečaje za vzgojo četnega kadra in sanitetne službe s pomočjo Rdečega križa. V Ljubljani bodo na univerzi organizirali tečaj za prevajalce v inozemskih brigadah. Na medicinski fakulteti so 17. februarja organizirali tečaj za brigadne sanitetne referente, za voditelje ambulant in tečaj za higijensko službo. Tečaje vodijo univerzitetni profesorji :-t študenti, tTajali pa bodo 14 dni. Poleg tega bo v prvi izmeni odšlo na progo nekaj študentov medicinske fa-
možna deda na mostu so se v glavnem z veseljem odzvali okoličani z obeh bregov Kolpe, tesarji 60 prišli iz Prekmurja, strokovna dela na železni konstrukciji pa so izvršili ključavničarji iz mostovne delavnice v Ljubljani. V petek so napravili poskušmjo vožnjo z lokomotivo, ki je odlično uspela. Vsi, od navadnih do strokovnih delavcev, so delali ves čas graditve izredno požrtvovalno in so morali zlasti v zadnjih mesecih opravljati delo večkrat tudi v smrtni nevarnosti.
Njihova zasluga je, da bo danes pripeljal prvi vlak čez obnovljeni most na Kolpi in ustvaril na tem predelu novo zvezo med obema republikama.
cev. Učenci srednje kmetijske šole v Mariboru bodo vsi odšli na progo, zato pozivajo na progo tudi ostale učence kmetijskih šol Slovenije. Vsa ostala mladina po šolali, zlasti rudarski in strojni aktiv v tehnični srednji šoli v Ljubljani, učenci mlekarske šole v Kranju in po ostalih srednjih in njim sorodnih šolah se pripravljajo na gradnjo nove pToge.
Mladina ptujskega okraja organizira čete za Ptujsko delovno brigado. Svoje delo je podkrepila z geslom »Vse za progo Šamac — Sarajevo«. Pri njenem delu jo podpirajo tudi sindikalisti ptujskega okraja. Tudi mladina iz Haloz in Slovenskih goric bo delala na progi. Mladina iz Doliča na Pohorju, iz Slovenskega Javornika, Vrhnike in drugih krajev bo za opremo svojih brigad uprizarjala kulturne nrireditve in s tem pomagala ostali mladini izvršiti njeno veliko nalogo.
Delavska mladina v tovarnah in rudnikih je povečala svoje delo, mladinci udarniki pa prenašajo med ostalo mladino nov delovni polet te hočejo s tem izpopolniti in nadoknaditi tiste dni, ko bodo gradili mladinsko progo. Tudi starejši delavci podpirajo mlajše v njihovih pripravah za veliko akcijo. Kovinarski delavci v tovarni IMPOL v Slovenski Bistrici so obljubili, da bo vsak delal en dan za mlade graditelje na progi. Mladina Kolinske tovarne v Ljubljani se lani ni udeležila gradnje mladinske proge, zato pa bo letos to nadoknadila. Mladina tovarne splošnih metalnih konstrukcij v Mariboru bo odšla na progo v čim večjem številu in je v ta namen uvedla tekmovanje v obratih za izboljšanje proizvodnje ter kulturnega in političnega dela. Mladina v tovarni v Majšperku pri Halozah je uprizorila kulturno prireditev, katere dobiček je poklonila mladim graditeljem.
Načrt izgradnje -^dinske proge je tudi med primorsko mladino izzval veliko navdušenje. Samo go riško okrožje bo na progo poslalo 1000 mladincev, za opremo brigad pa so zbrali že več kot milijon lir. Organizirani so tudi razni tečaji za kulturno prosvetno delo, trije fizkultumi tečaji. Osem mladincev je odšlo na traktorski tečaj v Šamac, nekaj pa jih obiskuje minerski tečaj v Gorici. Velike priprave so tudi v Idriji, kjer bodo naše žene preskrbele mladinske brigade z obleko, obutvijo, živili in denarjem. Srednješolska mladina v Ajdovščini bo organizirala svojo brigado. Tudi iz avtopodjetja v Ajdovščini bo odšlo na progo okrog 20 mladincev. V Postojni in okoliških krajih mladina in ostale množične organizacije pripravljajo potreben material za primorsko delovno brigado, ki bo odšla na progo v prvi izmeni.
Delo, učenje, fizk"ltura in zdrava zabava ' na progi bo velika šola in važen prispevek mladine Slovenije k izvršitvi petletnega gospodarskega načrta.
Teiavc v ordinacijah socialnega lavarovania
Del mostovne Konstrukcije so dvignili iz valov Kolpe in postavili na prejšnje mesto. Na sliki so vidne velike mase ledu, ki so tik pred dograditvijo provizorija močno zavrle delo.
Novo socialno zavarovanje mora I»oleg tega, da zavarovanci dobe hitro in pravilno vse denarne in naturalne dajatve, skrbeti zlasti za to, da dobe bolniki čim hitrejšo in čim uspešnejšo zdravniško pomoč bodisi v ordinacijah socialnega zavarovanja, bodisi na svojih domovih, če sami ne morejo priti k zdravniku. Moramo se držati načela, da naj bolni delavec in nameščenec dobi vse, kar potrebuje za ozdravljenje in za čimprejšnjo vrnitev v produkcijo. To načelo morajo imeti pred očmi prav vsi: socialno zavarovanje, njegovi zdravniki in tudi delavci ter nameščenoi sami.
S 1. januarjem 1947 je bilo socialno zavarovanje za bolezen razširjeno tudi na državne uslužbence in upokojence-| S tem smo pridobili novo veliko šte-! vilo upravičencev, kar se pozna zlasti • po večjih mestih, kot v Ljubljani, Mariboru, Celju Novem mestu, Kranju. Samo v Ljubljani se je krog upravi1-, čeucev razširil približno za 30.000 no-j vlh zavarovanih članov in njihovih i svojcev. To pomeni dnevno najmanj 500 novih pregledov.
Kakšno delo opravijo zdravniki socialnega zavarovanja, naj služijo podatki za mesec januar za mesto Ljub-| I jano. V ambulatoriju na Miklošičevi ! cesti in v bivšem »Šlajmerjevem do-j mu« ordinira 37 zdravnikov za splošno zdravilstvo in specialistov vseh strok j za skupnih 150 ur dnevno. V januarju je bilo opravljenih 32.500 ordinacij in 538 obiskov na domu, kar predstavlja 1300 ordinacij in 21 obiskov dnevno. Če računamo za vsako ordinacijo deset minut, bi bilo potrebnih 210 ur ordinacij dnevno, pri 150 urah komaj sedem minut za-vsako ordinacijo. Za 21 obiskov dnevno y zimskem času in pri
razsežnosti ljubljanskega področja, saj sega. od Dobrunj do Brezovice, je potrebna najmanj 1 ura za vsak obisk. To se pravi', da imajo trije zdravniki ves dan delo samo z obiski.
Nič boljše ni na deželi. Tamkajšnji zdravniki socialnega zavarovanja so največkrat istočasno še krajevni ali okrajni zdravniki, mnogi med njimi so celo edini zdravniki v svojem kraju. Na njihovih ramenih leži odgovornost za celotno zdravstveno službo dotjčnih okolišev in je razumljivo, da ne morejo vseh svojih sil in razpoložljivega časa posvetiti samo zavarovancem. Mnogim zdravnikom sta okupator in vojna ordinacije popolnoma ali delno izropala in jih še do danes ni bilo mogoče opremiti z vsem, kar bi’ bilo potrebno, premnoge teh ordinacij se stiskajo v pretesnih ali sicer neprimernih prostorih, zdravniki nimajo prevoznih sredstev itd.
Posebno težak je položaj kar se tiče zobozdravstva. Položaj se vse dotlej ne bo bistveno izboljšal, dokler ne dobimo v Ljubljani velikega, sodobno, opremljenega zobnega ambulatorija, kar bo verjetno še letos, in dokler ne bomo vzgojili toliko novega zobozdravstvenega kadra, da ga bomo mogli v zadostnem številu poslati tudi na deželo.
V Ljubljani' je osem zobozdravnikov v zobni ambulanci n« Miklošičevi cesti, ki ordinirajo dnevno 22 ur in Javna zobna ambulanca na Gregorčičevi cesti napravilo našim zavarovancem 3521 zdravljenj zobovja in ustne dupline, kar je seveda mnogo premalo.
Vse te številke predstavljajo ogromno delo, ki ga more presoditi samo človek, ki zna ceniti zdravniško delo. Vsak zdravnik je vesel dela in bolniku rad pomaga. Zato ga zaboli vsako
nepotrebno nadlegovanje raznih brezvestnežev in simulantov. Pri' takem navalu na ordinacije takšni ljudje onemogočajo hitro pomoč resnim bolnikom. Tako brezvestnost do zdravnika predstavlja na primer tisti zavarovanec, ki' je ob 10. uri zvečer klical zdravnika in zahteval obisk na domu, ko pa je zdravnik prišel, zavarovanec sploh ni bil bolan, ampak je od zdravnika hotel samo zvedeti, zakaj še ni dobil hranarine.
V ordinacijah na Miklošičevi cesti je v dopoldanskih urah izredno velik naval in bolniki čakajo tudi po več ur, preden pridejo na vrsto. Če jim svetujejo, naj gredo v Šlajmerjev dom. kjer so prav tako ordinacije, to odklanjajo, češ da je predaleč. Prav tako nočejo priti v ordinacije popoldne, ko zdravn,ki niso tako preobremenjeni in bi bolniki prej prišli na vrsto. Dopoldne zavod ne more otvoriti novih ordinacij, ker nima prostora. Veliko bi bilo pomagamo s tem, če bi bolniki, ki jim zdravniška pomoč ni tako nujna, hodili v ordinacije popoldne. To bi ugodno vplivalo na produkcijo, ker je delavstvo zaposleno večinoma dopoldne, v popoldanskih urah pa prosto. Vsaj tisti bolniki, ki niso tako bolni, da ne bi mogli počakati nekaj ur na zdravniško pomoč, naj bi' prihajali v ustanovo v popoldanskih urah. S tem bi se znatno omejilo nepotrebno postavanje po čakalnicah v dopoldanskih urah, delo po uradih in tvornicah pa bi prav gotovo na ta način utrpelo manj škode na izgubljenih urah kot jih sedaj.
Tudi potem, ko se bodo bolniki bolj kot doslej posluževali popoldanskih ordinacij in ordinacij v Šlajmerjevem domu, ne bo popolnoma prenehalo tolikanj osovraženo čakanje, ki je ena glavnih hib. Številka 1300 ordinacij dnevno je začasna in bo prav v kratkem močno narasla. Zato pa bo potrebno zastaviti vse sile, da bo na periferiji Ljubljane čimprej ustvarjenih nekaj novih splošnih ordinacij, s čimer bomo dokončno razbrcmuili' centralo' ambulatorij.
MED GRADIŠČANSKIMI HRVATI
Gradiščanski Ilrvati prebivajo v 66 vaseh na ozemlju med Bratislavo in Kabo in jih je nad 60.000. Niso naseljeni strnjeno, razdeliti bi jih bilo mogoče nekako v štiri’ skupine: severno okolje Lisenstadta. (Željezna), srednje tvorijo hrvatske vasi v puljanskem okraju, južno vasi v okolici Rehnika, v najjužnejšo pa spadajo vasi okoli Giissin-ga. Kljub ozemeljski razbitosti so živeli in živijo gradiščanski Hrvatje samostojno nacionalno in kulturno živ-
sneg v obraz, ki je takoj zledenel, spodnašal noge, le z velikimi težavami smo se prebili do vasi. Takih viharjev je v Gradiščanskem pozimi polno. Ceste so zaradi tega mnogokrat zasute z veliki snežnimi zameti. Kraji in vasi so odrezani' drug od drugega in živijo življenje zase.
Borba gradiščanskih Hrvatov za svoje pravice je dejansko osnovna črta političnega in kulturnega udejstvovanja gradiščanskih Hrvatov. Gra-
Veliki Borištof.
Ijenje. Govorijo zelo čist čakavski dialekt, ohranili so staro narodno pesem, narodne običaje in narodne noše. Narodna zavest pri gradiščanskih Hrvatih je z ozirom na stoletni germani-zatorični in madžarizatorični pritisk <>9tala živa.
Dežela gradiščanskih Hrvatov je kljub veliki razsežnosti precej enaka. Na severu Panonska nižina, ki se proti jugu spremeni v zvalovane obronke alpskih predgorij. Gradiščanski Hrvatje so po poklicu delavci in kmetje.
V glavnem so manjši kmetje edino v srednjem delu Gradiščanske, ki ni tako gosto naseljen, in kjer zemlja rodi bo-*ato, so srednji’ in bogatejši kmetje. Delavci — gradiščanski Hrvatje živijo predvsem v severozapadnem delu Gradiščanske in delajo v tovarnah, v Dunajskem Novem mestu in v tovarnah industrijskega pasu, ki se vleče od Dunajskega Novega mesta do Dunaja. Južni gradiščanski Hrvati so po večini majhni kmetje in kočarji, ki se preživljajo s sezonskim delom po vsej Avstriji. Mnogo gradiščanskih' Hrvatov je prisiljeno zapustiti svojo zemljo in iti na delo v velika mesta, predvsem na Dunaj.
Gradiščansko poznam samo pozimi. Pozimi je Gradiščanska neprehodna dežela, ki' ji dajejo posebno sliko sneženi viharji. Doživel sem tak snežen vihar. V trenutku se je dvignil ves sneg v pokrajini in nam zastri pogled.
V četrt ure nam je zasulo avto do šip. Prisiljeni smo bili pustiti avto sredi ceste v snegu in se prebiti skozi snežni' vihar v bližnjo vas. Vil^ir je metal
diščanski Hrvatje so mnogokrat zahtevali enakopravnost hrvaškega jezika, hrvaške srednje šole, hrvaško šolsko nadzorništvo, pravico do kulturnega in političnega delovanja in organiziranja. Ta borbena zahteva je bila stalno v vseh narodnostno zavednih gradiščanskih Hrvatih. Tako zvano vodstvo gradiščanskih Hrvatov, ki je bilo stalno samo podružnica te ali one vsedržavne avstrijske stranke, pa je storilo vse, da bi volja gradiščanskih Hrvatov ne prišla do zunanjega izraza-Takozvani voditelji gradiščanskih Hrvatov so bili zvesti podložniki svojih strank in s svojim delom podpirali germanizatorične načrte socialdemokratske in krščanskosocialne Schusch-niggove stranke. Tako je eden izmed voditeljev socialdemokratske stranke na Gradiščanskem, po rodu Hrvat, nosil leta 1920 pri nekih demonstracijah tablo z napisom: »Zahtevamo germanizacijo gradiščanskih Hrvatov!« So tudi primeri, ko so zavedni gradiščanski Hrvati kljub temu, da so bili člani socialdemokratske stranke, javno^ in odločno zahtevali pravice za gradiščanske Hrvate. Socialistična poslanca Tomšič in Probst sta v dunajskem parlamentu leta 1932 zahtevala samostojno šolsko nadzorništvo za hrvaške šole na Gradiščanskem. Čeprav ni bila niti ta, niti nobena druga zahteva gradiščanskih Hrvatov nikdar izpolnjena, je vendar dr. Karali, ki si je lastil že takrat voditeljstvo nad gradiščanskimi Hrvati, izjavil 1936 leta na zasedanju manjšinskega instituta Zveze narodov v Ženevi, da gradiščanski Hrvatje nimajo nobenih pritožb in nobenih želja.
Klatidus: Gradiščanski kraj.
France Kosmač:
„Podobe našega pohoda"
France Kosmač je eden tistih, ki so iskali izraza in novih poti v pesništvu že v stari Jugoslaviji, pa njemu kakor mnogim drugim idejna in politična zmedenost tistih časov ni dopustila, da bi stopil na trdno pot kvalitetnega pesniškega ustvarjanja, kljub temu, da je že takrat čutil v sebi dokaj ustvarjalne sile. Narodno osvobodilna borba mu je pokazala svet v jasnejši luči in ga vrgla iz ozkega obroča zgolj individualnega doživljanja v široki, takrat tako razburkani svet. V partizanih je France Kosmač postul trdnejši in njegovo, že prej dokaj plodovito ustvarjanje, je dobilo večjo moč in prepričevalnost obenem z jasno začrtano idejno smerjo.
Ta svoj prelom je Kosmač oblikoval v eni najmočnejših pesmi »Podob našega pohoda«: Partizan.
Raz mene je spihala ostra burja
navlako staro — zdaj sem partizan.
Kot propagandist v IX. brigadi in XVIII. diviziji na Dolenjskem in pozneje v XIV. diviziji na Štajerskem, je Kosmač izredno mnogo pisal. Brigadua in divizijska glasila »Naš pohod«, »Naša Pest«, »Glas osemnajste« in mnogi štajerski listi so priobčili njegove pesmi-Poleg tega je Kosmač že takrat izdal tudi ciklostirani zvezek pesmi »Pred Pomladjo« in na Štajerskem šapirogra-firano zbirko »Partizanski soneti«. Bil je eden najplodovitejših partizanskih Pesnikov, in močno zastopan v znanem
partizanskem almanahu »Pesmi naših borcev«, ki ga je leta 1944 izdal propagandni oddelek glavnega štaba Slovenije ter ga uredil Mile Klopčič. Njegovo ime je bilo takrat zlasti v vojski znano in dokaj priljubljeno. Njegove pesmi so recitirali na številnih mitingih po vsej Sloveniji in zlasti je takrat postala popularna njegova pesem »Hej tovariši« z glasbo Marjana Kozine.
Iz. množice svojih pesmi, napisanih v času borbe, pa je Kosmač izbral le trideset najboljših, po večini sonetov, in izdal v založbi Slovenskega knjižnega zavoda »Podobe našega pohoda«. Čeprav je to le majhen del njegovega celotnega pesniškega ustvarjanja, nam daje ta zbirka vendarle dokaj jasno sliko o njegovem delu.
Kosmač ni pisal nikoli v nekem vzvišenem zanosu, v divjih in borbenih ali tako globoko občutenih in dognanih verzih, kar je mestoma značilno za prvaka partizanske lirike Bora i'n Kajuha. Njegove pesmi niso budnice ali klic k orožju (ali vsaj v tej zbirki jih ni) ali kaj podobnega — ampak samo, dejal bi, tiho slikanje dogodkov, vtisov, doživljajev. Kosmač le redko kdaj doživlja partizanstvo sam, le redko kdaj pesni o svoji osebni problematiki, v kolikor pa so te pesmi uvrščene v to zbirko — tedaj nikakor niso značilne za njegovo liriko. Vendar, so takšne pesmi’ v zbirki najmočnejše (Izdajalskemu* bratu, Partizan). Značilno za Kosmačevo liriko je pač, dejal
Tudi danes dokazujejo ljudje iz vodstva OeVP (avstrijska ljudska stranka) in SPOe (socialistična stranka Avstrije), da jim je njihovo hrvatstvo samo cenena votivna parola. Vsakdo, ki so mu narodnostne koristi gradiščanskih Hrvatov res pri srcu, bi moral ugotoviti, da je bila nad Gradiščanskimi Hrvati izvajana načrtna nasilna mobilizacija, da je senžermenska Avstrija ravno tako germanizirala gradiščanske Hrvate kot pozneje hitlerjevska Nemčija. Iz te ugotovitve izhaja zaključek, da morajo danes, ko se sklepa miTovma pogodba z Avstrijo, gradiščanski Hrvatje zahtevati, da se jim zagotovijo vse narodnostne in kulturne pravice v mirovni pogodbi in pozdraviti jugoslovanski predlog zaščite narodnostnih pravic gradiščanskih Hrvatov.
Reakcionarne stranke, ki se proglašajo za zastopnice Hrvatov, so poizkušale izkoristiti jugoslovanski predlog na zasedanju zastopnikov zunanjih ministrov za utrditev svojih strankarskih pozicij in za pojačano protijugoslovansko gonjo. V tem oziru je prednjačila OeVP. Poslala je svoje propagandiste med gradiščanske Hrvate, ki so govorili, da Jugoslavija zahteva prisilno izselitev gradiščanskih Hrvatov in slikali vse strahote take prisilne preselitve. V tej preselitveni psihozi so z lažnimi argumenti izsilili nekaj resolucij, ki' se zelo značilno končujejo: »Wir folgen unsern Fiihrer dr. Karali«. Ta akcija laži in obrekovanja nove Jugoslavije v stilu in s terminologijo nacistične propagande je vzpodbudila tudi' vodstvo socialdemokratov na Gradiščanskem: gonji proti Jugoslaviji so se sicer pridružili, ni jim pa bilo všeč dejstvo, da hoče OeVP izkoristiti položaj za svoje strankarske koristi. Predvsem jih je vznemirilo to, da si OeVP lasti monopol nad vodstvom gradiščanskih Hrvatov. Funkcionarji avstrijske socialistične stranke so zaradi tega ob raznih prilikah izjavljali, da imajo oni večino v hrvaških vaseh in zaradi tega samo njim pritiče pravica, da govorijo v imenu gradiščanskih Hrvatov.
Do pravic gradiščanskih Hrvatov je imela in ima OeVP mnogo bolj diplomatsko stališče kot SPOe. OeVP pravi, da je sicer treba gradiščanskim Hrvatom dati več pravic kot jih imajo, da pa sedanji čas ni primeren zato, da bi’ Hrvatje svoje pravice zahtevali. SPOe pa je mnenja, da Hrvatje ne potrebujejo nobenih pravic več. V socialističnem glasilu »BurgenlandischeFreiheit« je izšel pred kratkim članek, ki dokazuje, da so na Gradiščanskem celo Hrvatje slavizirali' Avstrijce. SPOe-er-ski funkcionarji dokazujejo na sestankih, da je znanje hrvaškega jezika hrvaškim delavcem škodljivo, ker s tem, da govorijo hrvaško, se nikdar ne morejo popolnoma naučiti nemško, kar jim onemogoča pot do boljšega kruha.
V bistvu pa je odnos do zahtev o narodnostnih pravicah gradiščanskih Hrvatov pri OeVP in SPOe enak: iz njega jasno odseva sovražno in vele-nemško stališče do gradiščanskih Hrvatov.
Svoj neposredni vzrok ima stališče OeVP in SPOe do gradiščanskih Plrva-tov v naročilih, ki sta jih dobili obe stranki z Dunaja. Avstrijska Vlada se danes boji govoriti' o vprašanju gradiščanskih Hrvatov, ker ve, da bi krivice, ki jih je prizadejala germaniza-torična politika v senžermenski Avstriji, zelo otežkočila položaj avstrijske delegacije na pripravah za mirovno konferenco* Avstrija hoče danes prikriti krivice in grehe svoje preteklosti. To se pravi z drugimi besedami, nima niti najmanjše volje, da bj jih popravila. OeVP in SPOe sta danes vladni stranki v Avstriji. Njuni predhodnici sta bili v stari Avstriji ravno tako vladni stranki in nosita zaradi tega vso odgovornost za zatiralsko politiko nad gradiščanskimi Hrvati
Gradiščanski Hrvati se pa zavedajo, da je treba danes z vso odločnostjo postaviti zahteve po narodnostnih pravicah. V mesecu januarju so hrvatski učitelji iz puljanskega okraja na konferenci zahtevali, da se sestanejo predstavniki vseh strank, v katerih so gra-
bi, često neko skupno doživljanje vsega bataljona ali čete na pohodu. Tu najde pesnik celo vrsto intimnih podob in bolj kot kaj drugega mu govore gozdovi, drevesa, kmečka koča, mlin, pogled na kolono, ki tiplje skozi temo, ceste, grob in cvetovi, dež in sneg, veter, zvezde itd. V vsem tem najde Kosmač predmet razmišljanja, vsemu temu zna dati preprosto in primerno idejo. Pri tem je tudi ustvaril nekaj res kvalitetnih in pomembnih pesmi, kakor na primer sonet »Skoz droben dež se nam smehlja pomlad...«, ki je upravičeno našla mesto tudi v šolskih čitankah.
Vendar se pri vsem tem ne moremo iznebiti vtisa precejšnje monotonosti vse zbirke, premajhne poglobljenosti ali celo neke odmaknjenosti od resničnega partizanskega doživljanja (Naročje zvesto, Trije večeri). Njegove pismo o borbah (Nočni boj. Nocoj tovariši..., III. sonet v ciklu Noči na Štajerskem) so redke. Dasi tem pesmim ne moremo odrekati vrednosti, moramo vendar povedati, da je tu pesnik
Radioamaterstva je omogočen lep razvoj
Iz prvih časov okupacije se še dobro spominjamo tajne radijske postaje Osvobodilne fronte. Požrtvovalni radioamaterji, ki so sestavili majhen oddajnik, so se morali stalno umikati pred besno kontrolo in iskanjem okupatorja, prenašali so aparate iz hiše v hišo, iz enega mesta v drugega in včasih oddajali še takrat, ko je policija že obkoljevala blok. Tajni oddajnik je neprekinjeno oddajal po zaslugi zavednih in požrtvovalnih radioamaterjev.
Radiotehnika je dobila širok razmah že po prvi svetovni vojni. Marsikje, tako tudi v stari Jugoslaviji, tedanji režimi niso bili navdušeni za razmah radioamaterstva, ker so se zavedali, da bo postala radiotehnika važno sredstvo za povezovanje demokratičnih sil. Toda požrtvovalni radioamaterji so ilegalno nadaljevali svoje delo, se spoznavali z novimi pridobitvami radiotehnike in z njimi podprli osvobodilno borbo naših narodov.
Naloge radioamaterjev na našem osvobojenem ozemlju so bile velike in odgovorne. V Starih Žagah so nastale slovenske partizanske radijske delavnice. Z najprimitivnejšimi sredstvi so se lotili radioamaterji odgovornega dela in uspehi niso izostali. Borci naših brigad se brez dvoma prav dobro spominjajo oddajnikov »Spard«, ki so bili izdelani v partizanskih delavnicah. Ob teh aparatih so rastli kadri radiotelegrafistov naše mlade armade, ki so s svojimi oddajniki omogočili enotno, organizirano in koordinirano delovanje vseh naših brigad in divizij, saj je radio neposredno povezal edinice med seboj in ustvaril tesen stik med edinica-mi in Glavnim ter Vrhovnim štabom. — Zavedni radioamaterji, ki so morali v stari Jugoslaviji na skrivaj spoznavati radijsko tehniko, so v osvobodilni borbi izpolnili svojo dolžnost.
Ljudska oblast jim je po osvoboditvi
omogočila nadaljnji razvoj v okviru komisije za »Tehniko in šport« pri Fizkul-turni zvezi Jugoslavije. Pred amaterje so postavljene nove, velike naloge.
Mreža radioamaterskih društev, ki je marsikje že organizirana in ki jih drugod šele organizirajo, mora postati velika delovna šola, ki bo vzgajala nove kadre. Radioamaterska društva morajo vzbuditi zlasti med našo mladino zanimanje za radiotehniko. Iz radioamaterskih društev morajo iziti mladi kadri, ki bodo s svojim znanjem koristili pri obnovi in izgradnji domovine.
Radioamaterji morajo iskati nove možnosti razvoja radiotehnike ter se zanimati zlasti za ona področja, ki so za bodočnost najvažnejša, kot n. pr. vprašanja ultrakratkih valov. S tem pionirskim delom bodo pripravljali teren za uvedbo novih tehničnih pridobitev, kot je na primer televizija.
Poleg tega pa radioamaterji lahko s svojim požrtvovalnim delom pripomorejo pri reševanju nekaterih enostavnih, toda izredno važnih vprašanj. Od njihovega sodelovanja bo v veliki meri odvisno, v kakšni meri bodo naši radijski programi dostopni najširšim ljudskim množicam. N. pr. v 800 šolah je doslej samo 16 aparatov. To pomeni, da ogromna večina šolske mladine ne more poslušati oddaj, ki bi morale predstavljati del šolskega pouka. To bi lahko izboljšali radioamaterji s popravljanjem starih in sestavljanjem novih aparatov.
Takšen bi bil torej del nalog, ki stoje pred našimi radioamaterji. Z njihovim reševanjem bodo amaterji dokazali, da se v polni meri zavedajo smisla vsega dela v fizkulturni organizaciji, ki ne sme bili samemu sebi namen, pač pa mora vselej in povsod koristiti našemu ljudstvu in naši domovini.
SAMO ŠE DANES
je odprta RAZSTAVA SLOVENSKE KOROŠKE v Jakopičevem paviljonu.
O g leje si jo! Vstop prost!
diščanski Hrvatje, in pošljejo na zasedanje v London in Moskvo resolucijo, ki bo vsebovala vse kulturne in narodnostne zahteve gradiščanskih Hrvatov. Zavedni Hrvatje so pričeli' s pripravami za sestanek predstavnikov vseh strank, ki ga zahteva hrvaško ljudstvo na Gradiščanskem in ki so ga še posebej zahtevali učitelji' puljanskega okraja. Sestanek bi se moral vršiti v začetku februarja, vendar pa ga je OeVP po direktivah z Dunaja izigrala. Odpovedala ga je, češ da ni dovolj tehnično pripravljen. Avstrijskim vladajočim krogom se razumljivo ne zdi danes primerno govoriti o krivicah, ki jih je delala in jih dela Avstrija.
Borba gradiščanskih Hrvatov za narodnostne pravice dobiva in bo dobivala v bodočnosti vedno bolj organizirane oblike. Pripravljenost poštenih in zavednih Hrvatov, brez ozira na strankarsko in svetovno nazorsko pripadnost sodelovati v borbi za narodnostne pravice, razočaranost širokih množic gradiščanskih Hrvatov nad kapitulantsko politiko vodstva OeVP in SPOe, povezanost narodnostne borbe gradiščanskih Hrvatov z delavskim naprednim gibanjem v Avstriji' so faktorji, ki dajejo pravo perspektivo rešitve vprašanja gradiščanskih Hrvatov. Pravilna rešitev vprašanja gradiščanskih Hrvatov je ena izmed izhodišč za demokratizacijo Avstrije.	M.	F.
Parndorfski fantje v narodni noši.
včasih izrazno dokaj šibak, skoraj fra-zerski ali pa dokaj neposrečeno išče posebnih izrazov kakor na primer: »Na položaju igramo za lobanje«. Često ne najde drugih izrazov kakor »grom orožja«, »divji ples«, »bleda smrt« in tako dalje. Posebej pa moramo tu omeniti sonet padlemu »Mitraljezcu Milošu Jenku«, ki je učinkovit ravno zaradi preprostih, krepkih stavkov in ni v njem nobenega umetničenja ali frazarjenja.
Kosmačeva forma je — vsaj v tej zbirki — v veliki večini sonet, kjer pesnik skoraj vedno dobro obvlada in skladno z vsebino več ali manj svobodno spreminja njegovo obliko. Raznolikost njegovega soneta je z oblikovne strani zelo zanimiva. V zbirki najdemo še sem pa tja nedoživete, neživljenjske, prisiljene in nekoliko banalne verze, vendar na splošno o vsej zbirki lal%ko rečemo, da je pomemben doprinos k naši partizanski liriki in se skupaj z Jakčevimi mojstrskimi jedkanicami uvršča med stvaritve, ki ne bodo pozabljene.	B.	G.
V BEOGRADU JE ODPRTA JUBILEJNA RAZSTAVA »BORBE«
Za 25. obletnico »Borbe« je bida 19. februarja v palači Akademije znanosti odprta jubilejna razstava, na kateri je prikazana zgodovina »Borbe« v dobi od leta 1922 do leta 1947. Razstavljenih je veliko število fotografij in publikacij o borbi Komunistične partije Jugoslavije za osvoboditev in boljše življenje naših narodov.
čez dan so obiskali poleg velikega števila prebivalcev to razstavo tudi pod-
predsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade in Marko Vujačič, ministri zvezne vlade Todor Vujasino-vič, Frane Frol, Bane Andrejev in Vleke Krsturlovič, minister za ljudsko zdravstvo LR Srbije dr. Uroš Tokič, predsednik planske komisije Srbije Ma-lentije Popovič, generallajtaant Savo Orovič, predsednik Slovanskega komiteja, predsednik Izvršnega odbora Beograda Nimko Petrovič, rektor beopr. vseučilišča dr. Stevan Jakovljevič in drugi.
Nove knjige in časopisi
M. Ovsjannikova: 0 socializmu in komunizmu. Mala biblioteka marksizma-leninizma. »Cankarjeva založba«, Ljubljana 1947. Strani 52.
0 zadrugah. Govori Borisa Kidriča, Miha Marinka, Vide Tomšičeve. »Cankarjeva založba.« Ljubljana 1947. Strani 70.
Mednarodna demokratična federacija
žena. II. sestanek Izvršnega odbora v Moskvi. »Naša žena«, Ljubljana 1947. Strani 104.
Osmi marec. Zbrala in uredila Zima Vrščaj. »Naša žena«, Ljubljana 1947. Strani 120.
Obzornik. Mesečnik za ljudsko prosveto. Leto II., št. 1—2, Ljubljana 1947. Strani 100.
Republika. Časopis za književnost i umjetaost. Leto III., štev. 2. Zagreb
1947.	Strani 81—144.
Mladinska revija. Leto II, štev. 1. Ljubljana 1947. Strani 48.
Register kasačkih grla Jugoslavije, upisanih od 1919 do 1943 god. Maribor 1946. Str. 160.
Ljubica Marič: Tri narodne. »Prosveta«. Beograd 1946. 14 strani.
Naš tisk. Bibliografski katalog. Leto II., št. 1-2. »Državna založba Slovenije«! Ljubljana 1947. 50 strani.
Metod Mikuž: Topografija stiške zemlje. Doneski k zgodovini stiške opatije. Ljubljana 1946. 95 strani.
Ivan Petrov: Morišče Dravograd. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana 1946. 34 strani.
Gore in ljudje. Glasilo Planinskega društva Slovenije. Leto I. štev. 6—12, 236 strani
DISKUSIJA O BUDŽETU SOVJETSKE ZVEZE ZA LETO 1947
Na predlog Stalina bodo v Moskvi zgradili eno 32 in dve 26 nadstropni palači
Moskva, 22. feb. (Tass.) Danes dopoldne je Zvezni sovjet prešel k proučevanju državnega proračuna ZSSR za drugo leto povojnega petletnega načrta.
V svojem poročilu je poslanec Leonid Kornjec, predsednik proračunske komisije Zveznega sovjeta, povedal, da bo po cenitvi proračunske komisije državni proračun za leto 1947 popolnoma ustrezal nalogam povojnega petletnega načrta. Novi proračun predvideva, da bodo dohodki prekoračili izdatke za 20 milijard 98 milijonov rubljev, kar izpričuje solidnost sovjetskega gospodarstva in sovjetskega finančnega sistema in vodi k nadaljnji učvrstitvi denarnega obtoka.
Ko je proračunska komisija Zveznega sovjeta proučila in verificirala vse postavke dohodkov in izdatkov državnega proračuna za leto 1947, je predlagala zvišanje dohodkov za 2 milijardi 525 milijonov 533.090 rubljev, izdatkov pa za 177 milijonov 340.000 rubljev.
V debati je poslanec Mihail Rodio-nov, predsednik ministrskega sveta RSFSR, izjavil, da proračun za leto 1947 popolnoma odgovarja ogromnim nalogam, ki jih bo moralo izvesti sovjetsko ljudstvo. Poudaril je, da proračun RSFSR za leto 1947 presega proračun preteklega leta za 31.6 odstotkov in da bo pomemben del proračunskih kreditov uporabljen za obnovo ruskih mest, ki so bila porušena med nemško okupacijo in ureditev ostalih republiških mest.
Poslanec Jan Kalbersin, vodja latvijskih boljševikov, je javil, da se je latvijsko ljudstvo uspešno lotilo izpolnitve načrta prvega leta povojnega petletnega načrta. Latvijska industrija je organizirala produkcijske panoge, ki so nove zanjo, namreč fabrikacijo vagonov za električne vlake, ladijskih parnih strojev, strojev za obdelavo lesa itd. V republiki se je dvignil pridelek žitaric, krompirja in sladkorne pese. Agrarna
reforma, ki je biia izvedena v latvijski republiki, je ustvarila ugodne pogoje za širok razvoj poljedelskih zadrug, katerih članstvo stalno raste. Sedaj je 1200 zadrug, v katerih je skoraj polovica vseh kmetij. Državni dohodki so se preteklo leto znatno zvišali. Letos bo morala latvijska industrija dvigniti svojo proizvodnjo, posebno kar 6e tiče predmetov za splošno uporabo. Kalbersin je odobril in predlagal odobritev državnega proračuna ZSSR za leto 1947.
Poslanec Timofej Selivanov, podpredsednik izvršnega odbora moskovskega sovjeta, je v svojem govoru pripovedoval o gospodarskih uspehih prestolnice ZSSR in gradbenih načrtih v Moskvi.
Moskovski proračun za leto 1947 presega lanskega za 33.3 odstotke in znaša 2 milijardi 928 milijonov rubljev. Od te ogromne vsote 6e bo določilo nad 1 in pol milijarde rubljev za rekonstrukcijo mestnega gospodarstva sovjetske prestolnice, Petletni načrt predvideva gradnjo v Moskvi 3 milijone m2 stanovanjske površine. Od tega je treba letos zgraditi približno pol milijona kvadratnih metrov, kar večkrat presega lansko količino gradnje.
Ministrski svet ZSSR je sprejel Stalinov predlog, da se v prihodnjih letih v Moskvi zgradi več poslopij z mnogimi nadstropji, izmed katerih ima eno 32 nadstropij, dve 26 nadstropij in pet 16 nadstropij.
Suhan Babajev, pomočnik predsednika ministrskega sveta Turkmenije, je govoril o prvih uspehih turkmenskega ljudstva v izpolnjevanju povojnega petletnega načrta. Proračun Turkmenije za leto 1947 znatno presega lanskoletnega in popolnoma ustreza nalogam nadaljnjega gospodarskega in kulturnega razvoja Turkmenije. Republiški kolhozi morajo letos posejati 140.000 ha bombaža in doseči pridelek, ki ne bo manjši kot
13 q na hektar. V neplodnem puščavskem pesku so začeli kopati veliki Ka-rakumski kanal, ki bo meril v celoti 437 km.
Poslanci so z velikim zanimanjem poslušali govor poslanca Nikolaja Be-ljajeva, predstavnika Altajskega ozemlja v Sibiriji. Tamkajšnji kmetje so obljubili Stalinu, da bodo leta 1947 izpolnili načrt za pridelek žita in oddali domovini 6 milijonov pudov žita več, kot je predvideno v načrtu. Beijajev je med ploskanjem vse dvorane izjavil z govorniškega odra, da so prebivalci Altaja izpolnili svojo obljubo:	v oddaji žita
državi so prekoračili načrt ne samo za 6 milijonov pudov, temveč za li2 milijonov pudov.
Nikolaj Bažan, podpredsednik ministrskega sveta Ukrajine, je dejal, da znaša ukrajinski proračun za leto 1947 v celoti 14 milijard 758 milijonov rubljev. 3 milijarde 450 milijonov rubljev je določenih za potrebe narodnega gospodarstva, t. j. 29.4 odstotke več kot lansko leto. Skoraj dve tretjini vseh proračunskih izdatkov, nad 9 milijard rubljev, se bosta uporabili v socialne in kulturne namene.
Ob priliki proučevanja osnutka mirovne pogodbe z Nemčijo na konferenci ministrov za zunanje zadeve je ukrajinska sovjetska republiška vlada ponovno j v svoji spomenici opozorila 6vet na ogromna porušenja, izgube in gorje, ki so ga nemški imperialisti povzročili ukrajinskemu ljudstvu, je dejal Bažan. Materialna škoda, ki jo je utrpela Ukrajina, znaša 285 milijard rubljev. Dve leti bosta komaj zadostovali za obnovo rezultatov desetletij mirnega dela sovjetskega ukrajinskega ljudstva, ki so ga uničili Nemci. Toda to, kar je bilo storjenega, lahko imenujemo čudež. Poslanec Bažan je v celoti podprl predlog proračunske komisije in prosil, da se upoštevajo dodatni krediti za nujne potrebe Ukrajine.
( F IZKULTURA 1
Državno prvenstvo v smučanju
Ogorčeni boli demokratične armade z vladnimi četami po vsej Grčlll
Skupiti stroški Veliko Britanije za vojno opremo grških oboroženih sil bodo znašali do konca marca 18 milijard funtov šterlingov
Atene, 22. febr. Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
Atenski časopisi objavljajo, da bodo do 31. marca 1947 znašali skupni stroški Velike Britanije za vojaško opremo grških oboroženih sil 18 milijonov funtov šterlingov.
Uradna poročila javljajo o borbah med enotami demokratične armade in monar-hofašističnimi vladnim; silami na Pele-ponezu. Ogorčene borbe se bijejo na Par-nonu. Partizanski odred je vdrl v vas Vangos pr; Magalopolisu, kjer se je vršilo zborovanje, na katerem je govoril komandant odreda. V Rumeliji, blizu kraja Hani Organa, je prišlo do spopadov med partizani in vladnimi silami. Ob tej priliki je bilo ubitih 10 munar-hofašističnih vojakov. Odred kakih 400 partizanov je izvršil napad na enote vladnih sil in na oborožene monarhiste v kraju Sv. Jurij. Borbe so se vršile ves dan in vso noč 20. februarja do 7. ure zjutraj. V borbah je sodelovala tudi formacija letal, ki je s strojnicami obstreljevala partizane.
Na področju Neohorija pri Trikali so vladne sile izvedle večdnevno »akcijo čiščenja«. Partizanska enota je prodrla v vas Ritini v Egejski Makedoniji, kjer so se ji pridružili mladinci iz vasi. Telefonska poročila trdijo, da so se partizani umaknili brez izgub z vas,; Sindiroho-rion, kjer so jih napadli monarhofašisti.
Časopis »Rizospastis« prinaša v svoji številk'; od 21. februarja uradno poročilo demokratične armade za rumelijsko področje o bojih teh enot, v katerem je rečeno: »Naši odredi so desetega februarja ponoči napadli garnizijo v 1 pati ju, ki so jo sestavljali ena četa 80 vojakov in 26
orožnikov. Operacije so se izvršile z izredno brzino ter so imele za rezultat popolno razbitje garnizije. Sovražnik je imel naslednje izgube: ujetih je bilo 45 vojakov, med njimi en oficir in eni orožnik; deset mož je bilo mrtvih, 7 pa ranjenih. Zaplenili smo 3 strojne puške, 3 avtomatične puške, 40 pušk in 2 milijona 800.000 drahem. V isti noči je nek manjši odred izvršil napad na sovražnikove sile v Sperhiadi. Sovražnik je dobil ojačenja. Sovražnikovim silam v Ipa-tiju so prišli na pomoč iz Lamije, silam
v Sperkiadi pa iz Makaokome. Zjutraj sta dve letali izvršil izvidne polete nad Sperhiado in Ipatijem. Naše izgube so naslednje: 1 mrtev in 1 ranjen.
V naše vrste stalno stopajo novi borci. Ljudstvo je odločno in ponosno dvignilo glavo v borbi za življenje in rešitev grškega naroda.
Ven z Angleži!
18. februarja 1947.
Za komando demokratične armade Rumelije: Jusijas.«
SKUPNI AKCIJSKI ODBOR K0MPARTIJE IN ENOTNE SOCIALISTIČNE PARTIJE NEMČIJE V ZAPADNIH CONAH
Bern, 22. febr, (Tass). _ »Neues Deutschland« je priobčil objavo, ki je bila izdana po konferenci predstavnikov Enotne socialistične partije Nemčije in predstavnikov KP v zapadnih okupacijskih conah. Konferenca je bila 14. februarja 1947 v Berlinu. V objavi je rečeno:
»Skupna konferenca je opozorila na izredno resnost notranje politike in zunanjepolitične situacije v Nemčiji in naglasila pomen borbe za vzpostavitev politične in gospodarske enotnosti Nemčije. Konferenca je ugotovila, da je treba kar najhitreje doseči tesno povezano skupno delo vseh socialističnih partij Nemčije, kakor tudi enotnost nemškega delovnega gibanja ne glede na meje in cene.
Da bi ustvarili pogoje za organi-
zacijo Enotne socialistične partije v vsej Nemčiji, so predstavniki vodstva organizacij KP zapadnih con predlagali vodstvu Enotne socialistične partije Nemčije ustanovitev skupnega akcijskega odbora obeli patirj. Vodstvo Enotne socialistične partije Nemčije je sprejelo ta predlog.
Enotno socialistično partijo Nemčije zastopajo v tem odboru Wilhelm Pick, Otto Grotewohl, Max Fechnetr, Walter Ulbricht, Frank Dalilen, Kaet-he Kern itn Elli Schmidt, KP iz britanske okupacijske cone Max Neumann, KP iz ameriške okupacijske cone pa Albert Buchmann. Predstavniki KP iz francoske okupacijske cone še niso določeni. Skupni odbor bo imel v Berlinu osrednji urad, pri vodstvih KP v posameznih conah pa bodo uradi za zvezo.«
Bled, 21. febr.
Danes popoldne se je pričelo tekmovanje za državno smučarsko prvenstvo. Na sporedu je bil atrolni tek na 8 km s streljanjem. Od 20 prijavljenih patrol jih je nastopilo 15. Verjetno so bili tekmovalci zadržani zaradi visokega snega, ki je padel zadnje dni. Ob tej priložnosti moramo omeniti v 'iko požrtvovalnost tekmovalcev iz cone A, članov Soškega smučarskega društva iz Gorice, ki so zaradi snežnih zametov presmučali 90 km dolgo progo iz Kobarida do Podbrda, od koder so z vlakom nadaljevali pot.
Progo so zelo dobro izpeljali člani FD Bleda in smučarji JA, ki so pomagali trasirati progo in uredili strelišče. Posebnost proge je bila v njeni raznoličnosti. Strelišče je bilo na 6. kilometru. Služba in tehnična ureditev na strelišču sta bili brezhibni. Vse kontrole in strelišče samo so bili v telefonski zvezi z domom, kjer je bilo nastopno mesto in cilj.
Vsi tekmovalci so bili dobro razpoloženi kljub temu, da je pred tekmo začelo snežiti in se je pri mazanju marsikdo vštel. Borba za prvo mesto se je pričakovala med patrolo FD Gregorčiča
1. z Jesenic in prvo patrolo CD JA Partizana. Presenetila pa je patrola iz Krope, ki si je z odličnim streljanjem in zelo dobrim tekom priborila prvo mesto. Patrolo so sestavljali sami mladi tekmovalci, demobilizirani partizanski borci.
Rezultati patrolnega teka na 8 km so bili:
1.	FD Kropa (Kordeš Miloš, Katrašnik Jože, Ben Ferdo) v času 43:53 minut;
2. FD Gregorčič I. (Knific Jože, Smolej Franc, Benedičič Mirko) 43:55; 3. CDJA Partizan I. (podporočnik Majnarič Drago, podporočnik Sinko Braco, Kordeš Stane) 46:13; 4. CDJA Partizan H. (vodnik Pangerc Gabrijel, Černič Anton, Razinger Lojze) 47:53; 5. univerza Ljubljana (Kavčič Mitja, Mihorko Milovan, Gaj Aleš) 49:03 ; 6. Soško smučarsko društvo Gorica 50:29; 7, FD Enotnost I., Ljubljana 50:43 ; 8. FD Gregorčič II. 51:42; 9. FD Dol pri Ljubljani 52:44; 10. FD Gu-štanj 52:49. Na cilj je prispelo 14 patrol. Najboljši strelec je bil Mihorko Milovan, ki je imel 4 zadetke.
Sodniški zbor pod vodstvom Ante Gnidovca je objavil rezultate že pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca. Sploh je bila organizacija prireditvi, prav dobra. Temperatura se giblje od 0 do —2 stopinje.
Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo ob 10. dopoldne s skoki za klasično kombinacijo, ob 14. pa bo tek članic in mladincev na 5 km ter mladink na 3 km.
Bled, 22. februarja.
Danes se je nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo v smučanju s skoki za klasično kombinacijo. Tekmovanja v skokih se je udeležilo 22 tekmovalcev,
od 28 prijavljenih. Slabo vreme je zeto oviralo tekmovalce, ki so kljub temu dosegli zadovoljive rezultate. Favorit Knific Jože si je s padcem zapravil prvo mesto. Rezultati skokov so naslednji:
1. Langus Jože (»Partizan«) 209.3 točk 32 m in 32.5 m.
2.Kordeš Stane (JA) 202.9 t. 31.5 m in
32.5 m.
3. Razinger Anton (»Partizan«) 193.3 točke — 29 m in 31 m.
4. Vovk Franc (»FD Bled« 188.5 točk 30 m in 31 m.
5. Rožič Janez »Rateče Pl.«) 183.5 točk 28 m in 28.5 m.
6. Erman Tone (Št. Vid) 183.3 točk
28.5 m in 29 m.
7. Dekleva Milan (»Enotnost« Lj.) 182.4 t. 29.5 m in 28.5 m.
8. Kordeš Matjaž (Kropa) 176.1 t. -*
26.5 m in 29.5 m.
9. Černič Anton »Partizan«) 172.2 t. -* 27 m in '27.5 m.
10. Dvoržak Franta (»Dinamo« Zagreb) 171.7 t. — 26.5 m in 27.5 m.
Popoldne ob 13. ur,; so tekmovale mladinke v teku na 3 km. Od 13 prijavljenih jih je tekmovalo samo 8 z naslednjimi rezultati: 1. Kunšič (Bled) 24.40 minut; 2. Pavlovčič Marija (Dovje—Mojstrana) 27.07 min; 3. Tomšič Ljuba (FD Bračič — A. Gidn. Kočevje) 27.08 mah.
Samo pet članic je tekmovalo na 5 km. Zmagala je Dolinar Katarina (FD Polet Mb) 41.02 min. 2. Šen t jure Mira (Ptuj) 45.09 min. 3. Mihorko Vida (Polet) 46.13 min. — torej same Štajerke.
Največja je bila udeležba mladincev v teku na 5 km, in sicer 49 po številu. Njihovi rezultati so dobri, kar priča, da imamo mnogo dobrega naraščaja, kateremu bo treba posvetiti vso pažnjo v strokovnem smislu. Zmagal je Molk Mirko (Bled) 26.07 min; 2. Licbteneger Kristijan (Dovje—Mojstrana) 29.04 min; 3. Mulca Jože (Bled) 29.12 min.
Danes se tekmovanje nadaljuje s tekom za člane na 15 km za klasično kombinacijo in samostojno. Poleg drugih bodo nastopili tudi Knific, Razinger in ostali reprezentanti razen Pogačnika, ki je bolan.
Motoskijoering v Mariboru
V okviru propagndnega tedna ko-miseje »Tehnika in šport« bo danes v Mariboru na progi Maribor—Kamnica —Marilx>r veliki hitrostni motoskijoering, ki bo eden izmed najlepših zimskih športov, kateri nudi gledalcem obilen užitek. Istočasno pa zahteva od motorista in smučarja višek sposobnosti in tehničnega znanja. Prireditev bo začela ob 15 in se je lx>do udeležili vsi avtomobilisti v Mariboru skupno s smučarji.
	
m
Dom v Planici, kjer so nastanjeni gojenci Instituta za fizkulturo.
John Foster Dulles -Churchillov partner v Ameriki
Zmaga republikancev pri ameriških blitva h je znova opozorila svetovno ivnost na vodilne osebnosti te stran-e. Poleg senatorja Van de n b er ga, ki'
; imel kot predsednik zunanje-politič-oga odbora v ameriškem senatu večji pliv na ameriško zunanjo |x>litiko kot yrnes, in Dewey-a, guvernerja New orka, ki ga v republikanskih krogih do smatrajo kot kandidata za bodo-sga prezidenta Amerike, je v zadnjem isu zlasti John Foster Dulles nastopil ot ideolog republikanske stranke in igovornik revizije vseh sporazumno orejetih sklepov.
Na ameriško notranjepolitično orien-icijo vplivajo različni faktorji. Kontra-iktorne sile, ki delujejo na ameriško unanjo politiko, so predvsem: težka idustrija, trusti, »Wall Street«, »far-jerji« veliki sindikati in dve volivni la šini': republikanska in demokratska tranka Prva je ozko povezana s težko ndustrijo in dosledno konservativna, ato nasprotuje socialnim strujam »New )eala« in odklanja vsako državno in-prvenci jo. £xlcn najmočnejših zunanje-olitičnih faktorjev v republikanski Iranki je brez dvoma Dulles. Isti, ki e še leta 1959 zamikal, da bi fašizem igrožal mir je tedaj dobesedno izjavil: Predpostavka, da bo katera koli tota-itarna sila, sama ali pa v kolektivni ikciji, poizkušala napasti Ameriko, je veosnovana. Samo histeriki verujejo, la lahko Nemčija, Italija ali Japon-
ska vodijo vojno proti Ameriki.« Pred tremi leti' pa je pripravil zunanjepolitično platformo za Deweya, Rooseveltovega protikandidata pri predsedniških volitvah. V primeru zmage prvega, naj bi Dulles postal ameriški zunaj i minister.
Dulles pa je tudi najvažnejši eksponent > Wall Streeta« v republikanski stranki1. O njegovih poslovnih zvezah s hitlerjevsko agenturo v Ameriki, Schroder and Comp., je švicarski tednik »Nation« objavil interesantne podatke. Iz teh podatkov jasno izhaja, da je vzdrževal Dulles preko imenovane banke tesne stike z nacističnimi gospodarskimi agenturami' v Ameriki, nemškim kalijevim trustom in koncernom Vereimimgte StahlweTke. Dulles je danes šef advokatske firme Sullivatn and Cromwell, ki ima svoj sedež v Wall Streetu, istočasno je tudi pravni zastopnik največjih ameriških trustov, član nadzornega odbora Newyorške banke in internacionalnega trusia niklja, ki je zaradi svojih rudnikov v oblasti Pečenge zavzel izrazito protisovjetsko stališče v finsko-sovjetskem sporu- Firma Sullivan and Oomwell je z denarjem obilno podpirala znano pronacistično organizacijo v Ameriki »America First«, ki je bila pozneje, ko je Amerika stopila v vojno, likvidirana. Dulles je še mesec dni pred objavo vojne poklonil tej organizaciji, v katero sta Ribbentrop m Bohle sta-
vila velike nade, ogromne vsote. Po Francovi zmagi v Španiji' je kot advokat Franca zahteval denar španskih republikancev, ki j« deponiram v Ameriki.	,	.	..
Firma Sullivan and Cromwell, ki ji je na čelu Dulles, je zastopala interese banke John Schroder and Comp., ki ni' bila nič drugega kot spretno kamu-f lira na agentura III- rajha v Ameriki. Ta banka, ki je na vso moč podpirala Chamberlainovo protisovjetsko politiko, je bila v najožji zvezi z SS generalom, Kurtom von Schroderjem, solastnikom kolnske banke Stein in vidnim predstavnikom koncerna Verei-nigte Stahhverke. Poslednji je januarja 1933 v svoji vili v Badenu aranžiral sestanek Papena s Hitlerjem in s tem dosegel, da je stari Hindenburg »imenoval« Hitlerja za kanclerja IIT. rajha.
Gospodarske zveze, ki so jih vzdrževali nemški trusti preko svojih agentur v inozemstvu z britanskim finančnim kapitalom, pa so ustvarile tudii politični most. To se je jasno pokazalo leta 1938, ko se je v Angliji osnovalo društvo »Anglo German Fellowship«. Ta anglonemška bratovščina, v kateri so sodelovali notorični angleški reakcionarji, si je postavila za nalogo, da pridobi britanske industrijalce m konservativne jrolitike za nacistično platformo in tako omogoči nacistom tribuno v Angliji. V tej profašistični organizaciji so bili najvidnejši predstavnik;: banke Schroder v Londonu in New Yorku. interese katere je zastopal mister Dulles. Londonski Schro-derji so najožje povezan.' z Angleško banko, ki je znana po svojem proti-I sovjetskem stališču im Anglo-iransko
petrolejsko družbo, ki je postala v zadnjem času center protisovjetske propagande v Južnem Iranu.
*
Vse te stvari, pripominja list »Nation«, so morale biti znane Dullesu. Vendar to ni niti najmanj oviralo republikanskega prvaka, da ne bi ostal advokat anglosaške agenture III. rajha. Najnovejše izjave Dullesa, v katerih zagovarja močno Nemčijo v starih mejah kot oporišče ameriških imperialistov proti Sovjetski zvezi, potrjujejo dovolj jasno, da njegove zveze z banko Schroder v Ameriki niso bile le slučajne, »busines«, marveč v popolnem soglasju z njegovo sedanjo polit čno aktivnostjo.
Dulles je danes na čelu politične komisije, naj višje organizacije protestantske cerkve v Ameriki: kaj to pomeni v pretežno protestantski Ameriki, je vsakomur jasno, kdor se zaveda, kako velika je bila vedno vloga protestantske cerkve v Ameriki. Kot predstavnik ameriških protestantskih cerkva sodeluje Dulles po ameriškem običaju tudi na mednarodnih cerkvenih konferencah... Na to poglavje njegove aktivnosti je senator Pcpper v svojem govoru izrecno ojjozoril.
Danes skuša Dulles prepričati ameriško javno mnenje, da niso bili delavci tisti, ki so nudili najmočnejši od-poT Hitlerju in predstavljali hrbtenico opozicije proti nacistični diktaturi, marveč renski industrialci in pruski junkerji. S to legendo skuša Dulles prepričati' svetovno javnost, da je treba z nemškimi veleposestniki in magnati postopati kot s stoodstotnimi antifašisti in jim zato tudi’ zaupati vodstvo v bodoči nemški upravi. Lahko si mislimo
kaj bi nastalo, če bi ti nazori cerkvenega politika in Francovega advokata obveljali'.
*
Dulles je tudi v svoji poslednji izjavi na zborovanju društva založnikov v New Yorku pokazal, da je ostal zvest progermansikim simpatijam in da ne zaostaja prav nič za Churchillom. V svojem govoru 17. januarja, ki ga je londonski »Times« objavil na najbolj vidnem mestu, je predlagal, naj bi zapadi) a Nemčija stopila v federacijo z anglosaškimi državami. Po oceni senatorja Pepperja je bil smisel te izjave definitivno pokopati Potsdamski sporazum in z ustanovitvijo močne Nemčije pripraviti pogoje za oživlje-nje diskreditirane doktrine zapadnega bloka. Vodstvo laburistične stranke je v nedavni oficielni izjavi sicer odklonilo konkretne načrte Churchilla in Dullesa, vendar izhaja iz komunikeja, da laburistična stranka v principu ne nasprotuje ideji evropske federacije. Senzacionalno |>oroči!o o ustanovitv.' nove nemško države »Zupudna Nemčija«. ki naj bi obsegala ameriško in angleško okupacijsko cono in ki’ sta g« 6. II. objavila »Nevvs Chronicle« in »Daily Express« na najbolj vidnih mestih, verjetno ni brez vsake zveze s temi izjavami, zaključuje Leontijev v »Pravdi«.
Nobenega dvoma ni, da so Duille-sove izjave o potrebi močne Nemčije, podane tik pred Moskovsko konferenco, preračunane na to, da ustvarijo ugodna tla za ameriško vmešavanje v evropske zadeve jn olajšajo gospodarsko penetracijo ameriškega kapitala tudi v deželo srednje in jugovzhodne Evrope-
m. a
!znen«ictafije v svetovnem prvenstvu v hockeyu
, nadaljevanju svetovnega prven-, p, T hockeyu v Pragi je prišlo do yeliiuh iznenadenj, Poljska ekipa, ki je v začetku zgubljala z visokim rezultatom, je zgubila s favoritom za Prvenstvo Švedske samo s 5:3, a z Ameriko s tesnim rezultatom 3:2 (i:0, ’ UO). Zmagala pa je nad Belgijo z 11:1.S Češkoslovaško je Poljska zgu-, 2 12:0. V češkoslovaški reprezentanci igra zelo dobro znani teniški umjster Drobny. Poljska je prav tako magala nad Belgijo z rezultatom 6:0. ceraj je češkoslovaška reprezentan-a premagala Belgijo z visokim rezultatom 23:0 (9:0, 5:0, 9:0). Po tej tek-»U Češkoslovaška prešla v vodstvo in
je najrensejši kandidat za osvojitev svetovnega prvenstva poleg Švedske, ki je igrala eno tekmo neodločeno. Amerika pa je zgubila vse nade, ker jo je porazila Avstrija.
Po dosedanjih tekmah je lestvica svetovnega prvenstva v hockeyu na ledu naslednja:
ČSR Švedska Amerika Avstrija Švica Poljska Belgija Romunija
5	5	0	0	77:7	10	( 0)
5	4	1	0	52:12	9	( 1)
	6	4	2	41:20	8	( 4)
5	4	0	1	47:26	8	( 2)
5	2	1	2	53:19	5	( 5)
6	2	0	4	24:31	4	( 8)
6	0	0	6	11:97	0	(12)
6	0	U	1	11:84	9	(12)
V Davosu je bila razveljavljena tekma v slalomu
Prva prireditev v Davosu, to je veleslalom, se je končala s polomom. Tekma ■n vsi rezultati so bili razveljavljeni. Za nas je to v toliko neprijetnejše, ker je Molnar Saša po doseženem času na o- mestu, kar predstavlja izreden uspeh uied 85 tekmovalci.
Prireditelj je izbral za slalom progo, ® je bila za tekmovalce izredno naporna^ Mestoma sploh ni bilo enega, tem- : samo ledena skorja ali pa še tega ne- Razen tega je bila proga tudi ja-jamasta in razrita, ker se smuča po njej dnevno na stotine smučarjev. v. Proga je dolga 2km, ima 600 m vilinske razlike in 35 vratič. Razen tega J® še nagajalo vreme. Tekmovalci 6ploh niso mogli razlikovati sprememb v te-r&nu. Sprva je tudi snežilo, vendar se is vreme med tekmo izboljšalo.
Tekmovalo j£ 85 tekmovalcev iz Svi-*®i Francije, Amerike, Kanade, Luksemburga, Holandske in Jugoslavije. Med Francozi so bili znani mednarodni prvaki Couttet, Penz in Masson. Popolnoma Pa je odpovedala organizacija. Start in silj nista bila telefonično povezana, kar m bilo z majhnim trudom dosegljivo, ker je potekaia proga ob parsenski železnici. Prireditelj je izdal startno listo 2 določenim časom starta za vsakega tekmovalca. Tik pred startom pa so se Pojavili glasovi, da je začetek tekmovanja preložen za pol ure odnosno za eno Uro.	»
Tudi tekmovalkam, ki jih je bilo prijavljenih 15, je pri prihodu na startno »(isto neki funkcionar odredil preložitev startnega mesta in sporočil, da je nlart preložen. Zaradi te zmede so star-tale samo tri tekmovalke in še od teh je ena zlomila nogo.
Najboljši čas je dosegel Švicar R&rtsch, in sicer 3:30,8, 2. do 5. mesto zasedli Francozi, na 8. mestu pa se plasiral kot prvi Jugoslovan Saša čolnar s časom 3:59,9. Ostali naši tekmovalci so dosegli naslednje čase: Lu-*anc 4:23,6, Bertoncelj 4:40,4, Kobler 4:5, čop 4:46 in Praček 5:10,4.
Tekma se je končno razveljavila, ker ni prireditelj Skyclub Davos našel drugega izhoda iz mučne situacije.
V nedeljo bo drugi, poslednji naš nastop v švici, in 6icer na tekmi v smuku, ki 6e vsako leto izvaja pod imenom >Parsenderby<. Letos se izvaja že dva-indvajsetič. Ta smuk ima 2000 m višin-®ke razlike, proga pa je dolga 12 km.
Danes popoldne je pričel pihati jug 'u je veliko vprašanje, kakšne hodo 8nežne razmere pri nedeljski prireditvi.
OBJAVA
Tečaj Alpinskega odseka. Planinske R*upine, Fizkultumo okrožje Ljubljana, je bretožen, dokler bodo trajale neugodne ^Sežnc razmere. Kdaj se bo tečaj začel, “9 objavljeno v dnevnem časopisju. — Alpinski odsek PS — Ljubljana.
Smučarske tekme FA kovinarske šole
Podjetni FA »Kovinar« je v zvezi s svoiijm društvom »Joža Gregorčič *na Jesenicah priredil svoje prve smučarske tekme.
Vsi gojenci ind. kov. šole so pohiteli na smežne poljane nad Blejsko Dobravo, ki so posebno znane iz prvih bojev NOV. Na valovitem terenu, nagnjenem za 40 do 50 stopinj so izpeljali slalom progo dolgo 300 metrov s 16 vraticami.
Nastopilo je 50 gojencev, ki smotreno goje fizkulturo in prav v zimskih panogah dosegajo vidne rezultate. Žalostno je bilo dejstvo, da ni moglo nastopiti vseh 250 gojencev, zaradi pomanjkanja smučarske opreme. Potrebno in umestno bi bilo, da bi se zanjo pozanimalo matično FD ali pa uprava kovinarske šole sama.
Prvenstvo aktiva si je to pot priboril učenec 1. r. s. o razreda Kunčič Joža s časom 23,5 sek., za njim je bil Krznarič Pavel z istim časom, nato Jalen Srečko, Vojvoda Janko ter Baraga Janez s časom 26,5 sek.
Ti odlični časi nam zgovorno govore, da imamo v tem mladem FA prav dober kader vozačev, ki nas utegnejo v najkrajšem času zastopati na vseh velikih tekmah.
Iz Sovjetske zveze
V Moskvi so bile predhodne drsalne tekme. Republiške drsalne tekme bodo v Gorkem. Moskovski ''drsalci so uspešno tekmovali kljub mrazu 30 stopinj. Bivša državna prvakinja Zoja je zmagala v 5 tekmovanjih. 500 m je predrsala v 55,3 sek., 1000 m v 1 min. 46,8 sek., 1500 m pa v 2 min, 46.9 sek.
Zanimivo lahkoatletsko tekmovanje je bilo v gimnaziji Stalinovega fizkul-turnega instituta. Tatjana Sever jukova je postavila sovjetski in svetovni rekord v metanju krogle v telovadnici — 14 m 22 cm in s tem za 55 cm potolkla svetovni rekord Američanke Steffensove.
Nov svetovni rekord v metu krogle v zaprtem prostoru
Evropska prvakinja Tatjana Sever -jukova je pri tekmovanju s 100 najboljšimi moskovskimi Lahikoatletinjami postavila nov svetovni rekftrd v metu krogle v zaprtem prostoru. Vrgla je kroglo 14.22m, kar presega za 52 cm dosedanji svetovni rekord Američanke Stefene.
FZS — ODBOR ZA SABLJANJE
Zaradi ureditve vadbe in reorganizacije začetniškega tečaja se pozivajo vsi dosedanji tečajniki, kateri nameravajo še nadalje redno posečati tečaj, da se prijavijo voditelju tečaja ob priliki redne vadbe v torek 25. t. m. Istočasno se sprejemajo novi začetniki, kateri bodo vežbali v posebni skupini.
O n V E S
Poziv tuzemcem, lastnikom deviz in inozemskih vrednosti za obvezno ponudbo na odkup Narodni banki FLRJ
slovanskem teritoriju z inozemstvom je bila podvržena deviznim predpisom, ki so bili v veljavi 6. aprila 1941, v smislu toč. 2 Zakona o zaščiti jugoslovanske imovine ter imovinskih pravic in interesov v ino-
p opisi „<£judski pKavicC
Mariboru
H
Mestno papirniško podjetje v
S splošnim zakonom o državnih
aj/ivcjtiim oaivouvm «	-------------
gospodarskih podjetjih je bila izvede-na fuzija sedmih podjetij papirniške »roke, iz katerih se je v okviiru '»pstnih gospodarskih podjetij ustvarilo Mestno papirniško podjetje. S ,ehi je bil ustvarjen v Mariboru prvi °9il)inat papirne stroke . Naj večja težava je bilo pomanjka-(,te skupnih prostorov in strojev. To ®‘° je predvsem prevzela uprava in /Knitužna skupina Na Koroški cesti ■ bivši Cirilovj tiskarni so pričeli 2. Januarja s prvimi deli za pripravo °y!<>rov in pisarn. Vse je tekmovalo čim hitrejšo in lepšo ureditev. Do j .:. januarja	so pisarniški prostori
* pripravljeni za uradovanje. Svečana otvoritev ostalih obratnih
prostorov je bila preteklo soboto. Najprej so si predstavniki MLO ogledali kartonažni oddelek v Rajčevi ulici, nato popolnoma na novo opremljene prostore knjigoveznice, rastrir-nice, litografije in tiskarne na Koroški cesti, obrt na Meljski cesti, kjer je izdelovalnica papirnatih in dišavnih vrečic v strojni izdelavi. Zatem so si ogledalj še mehanično delavnico pisalnih strojev, nato pa poslovalnico papirja v Jurčičevi ulici.
Uprava ima namen odpreti še več papirniških poslovalnic, ki bodo prodajale na veliko. Nadalje pripravlja ustanovitev prodajalne umetniškega oddelka, ki bo odjemalcem nudila umetnine domačih umetnikov po najnižjih cenah.	N.	š.
Požrtvovalnost kočevskih rudarjev
> Radarji kočevskega rudnika so za-Krbljeni gledali sneg, ki je te dni ‘aietaval. Zavest, da je potreba po sIer?°Su velika, jim ni dala miru, saj n )r(} vedeli ,da v takem vreme-/l »a dnevnem kopu ne morejo prodirati. Popoldne je sneg nekoliko 1'onehal in takoj so prišli mladinci z orllarjli. in področno N M ter zaceli /tranjevati velik snežni zamet, 1 robil	zutvornic	pa do separacije je
lw,a	v	kratkem	času očiščena in ne
e vinilu prometa, dan * prebivalci Kočevja so bili in prj	namenjeni	prostovoljno delati
j,.. °dstranjevanju ruševin nokdanje-i Fradu, česar pa ni dopuščalo sla-in0,frcmc- N načrtu je, da bo na tem z.a d! spomenik borcem, ki so pudli irebn>U j °‘ Zaradi tega bi bilo po-s to vol? 1 60 v bodoče udeležijo pro-pugx ‘Jnega dela prav vsi, ki jim do-dos ..eaS’ ker le na ta način Ikiiho °	čimprejšnjo obnovo Kočevja.
Iz Nemške Loke
Zelja po znanju in duh tekmovanja, ki so ga vnesli v šolo naši pionirji, naglo celita vrzeli, ki jih je zapustila vojna. Pionirji se zavedajo, kako velikega pomena je šola. Vsako prosto minuto porabijo za učenje. Tudi odrasla mladina čuti, da brez znanja ne bo mogla slediti današnjemu času. Čim je ponehalo poljsko delo, je začela obiskovati razne večerne tečaje. Nihče noče zaostajati. Dostikrat ni elektrike, tudi petroleja primanjkuje, toda mladina se kljub temu uči.
Velik problem je bil ustanovitev knjižnice, ki pa se je deloma že rešil. V januarju je prejela naš šola od prosvetnega ministrstva čez 50 knjig in brošur. To je za nas zelo dragocen dar. Zdaj imamo gradiva dovolj in s še večjo vnemo se bomo posvetili učenju.	V. M.
Dopisujte v »Ljudsko pravico«
S pozivom na čl 11 in 24 Deviznega zakona in čl. 8 Zakona o zaščiti jugoslovanske imovine ter imovinskih pravic in interesov v inozemstvu, je minister financ FLRJ pod VII št 19258 z dne 12. nov. 1946 pooblastil Narodno banko FLRJ, da lahko vsak čas, če smatra za potrebno, zahteva od tuzemcev (domačih oseb), ki se kot taki smatrajo v smislu Deviznega zakona, kakor tudi od vseh jugoslovanskih deviznih obveznikov v smislu čl. 2 Zakona o zaščiti jugoslovansek imovine ter inozemskih pravic in interesov v inozemstvu, da ji ponudijo na odkup vse svoje devize in inozemske vrednosti v roku in po pogojih, ki jih odredi Narodna banka.
Na podlagi tega pooblastila ministra financ FLRJ Narodna banka FLRJ poziva vse osebe, da ji ponudijo v odkup devize in inozemske vrednosti, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj in kako so do-tične vrednosti postale njihova lastnina.
Domače osebe, ki so Uradu za zaščito jugoslovanske imovine v inozemstvu svoje-časno prijavile vse devize in inozemske vrednosti, s katerimi razpolagajo, niso obvezane ponuditi jih Narodni banki FLRJ na odkup. To se nanaša tudi na svoječasne prijave Narodni banki FLRJ, ki so po iz-danju Zakona o zaščiti jugoslovanske imovine ter inozemskih pravic in interesov od strani Narodne banke FLRJ izročene imenovanemu uradu. V zvezi s čl. 8 navedenega zakona se te prijave smatrajo kot ponudba na odkup Narodni banki FLRJ.
Ta poziv se nanaša tudi na fizične in pravne osebe, katerih dejavnost na jugo-
Spodnja Idrija
zemstvu.
Ponudba na odkup Narodni banki FLRJ se mora izvršiti pismeno na najbližjem sedežu Narodne banke FLRJ brez dostavljanja odnosnih vrednosti, v roku 30 dni od dneva objave tega poziva v Službenem listu FLRJ.
Opustitev ponudbe na odkup Narodni banki FLRJ v smislu tega poziva je kazniva glasom kazenskih odredb Deviznega zakona.
Pod devizami 6e razumejo vse terjatve v inozemstvu po kateri koli osnovi, v kateri koli valuti, ne glede na to, kaj služi kot dokaz lastništva (ček, menica, nakaznica, nalog za izplačilo, vložna knjižica, dospeli kuponi ali katera koli druga potrdila o obstoju terjatve).
Pod inozemskimi vrednostmi se razumejo vse vrste vrednostnih papirjev, ki se glase na tujo valuto. Obenem se opozarjajo vsi zainteresirani, da, v kolikor Narodna banka FLRJ za sedaj ne bi reflek-tirala na odkup ponudenih deviz in ino^ zemskih vrednosti, istih ne smejo prodati ali kakor koli izročiti v tuje lastništvo, temveč jih morajo zadržati v svoji posesti, ker se prodaja vrednosti po obstoječih predpisih sme izvršiti edino v Narodni banki FLRJ.
(Iz Narodne banke FLRJ — Glavne centrale.')
OPOZORILO uslužbencem MLO in mestnih podjetij v Ljubljani
Uslužbence Mestnega ljudskega odbora, mestnih	podjetij	in njih svojce opo-
zarjamo, da je v okviru zdravstvene službe Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani organizirana za njih posebna ambulanta v prostorih Mestnega fizikata, Mestni dom, I. nadstropje, vhod desno, kjer ordinirajo zdravniki za splošno prakso.
od 8—10 ure dr. Ciber Franc, od	10—12	ure	dr.	Logar Ivan,
od	12—14	ure	dr.	Mls Franta,
od	17—19	ure	dr.	Tajnšek Vinko.
Omenjeni zavodovi pogodbeni zdravni. ki so pričeli ordinirati dne 19. 2. 1947 ter se jih morajo posluževati vsi uslužbenci MLO, uslužbenci mestnih podjetij in njih svojci. Če bo potrebna specialna preiskava, bodo take bolnike napotili k zavodovim specialistom v Šlajmerjev dom, oziroma v glavni ambulatorij na Miklošičevi cesti 20.
Vsak zavarovanec ali svojec se mora ob prihodu v ordinacijo izkazati s »Potrdilom o zaposlitvi«, ki ne sme biti starejše, od dveh dni in ki ga dobi pri pristojnemu personalnemu referentu. — DZSZ, filiala Ljubljana.
OBVESTILO
Oddelek za notranje zadeve pri mestnem 10 — uprava NM, prometni razdelek, obvešča, da se zaradi vremenskih neprilik tehnični pregled dvo-t.rokoles začasno prekine.
Prijave dvo-trokoles se nadalje vlagajo po abecednem redu na postajah NM.
POZIV
VSEM LASTNIKOM VPREŽNIH VOZIL
Vsi imetniki vprežnih vozil se pozivajo, da prijavijo svoja vprežna vozila v svrho registracije na pristojnem četrtnem LO najkasneje do 25. februarja 1947. Četrt tabor sprejema prijave v sobi 7, Komenskega 17-1., kjer se dobe ustrezajoče tiskovine. Izven tega roka je treba prijaviti vse spremembe, ki se tičejo vozila, tako glede lastništva kakor glede vozila samega.
ANKETA O REGULACIJI MESTA MARIBORA
Mestni LO Maribor vabi vse državljane na javno anketo o regulacijskih osnovah in okvirni regulacijski skici mesta Maribora, ki bo v
četrtek, dne 27. februarja 1947 ob 9. url v dvorani Ljudske univerze v Mariboru, Slomškov trg 2 (poleg vhoda v Narodno gledališče).
Od nedelje, 23. februarja, dalje bodo razstavljeni za javnost vsi načrti in regulacijske osnove mesta Maribora, ki so rezultat dosedanjega študija.
Na anketi bo izbrana komisija, ki bo na osnovi vsega gradiva, t. j. referata, načrtov, koreferatov in iznesenih predlogov formulirala zaključke.
Vremenska napoved za nedeljo, 23.:
Sprva deževno in megleno, pozneje zboljšanje.
Tedenska vremenska napoved: V začetku tedna sneg. V drugi polovici pa zopet nastop mraza in sneg.
Delo sindikalne podružnice »Turist-hotela« na Bledu
Pred dnevi je sindikalna podružnica »Turist hotela« priredila svoj drugi k ulturno-prosvetni večer z zelo pestrim sporedom. Prireditev je otvo-ril tov. Marn, predsednik sindikalne podružnice dn je v kratkih besedah orisal dosedanje delo in bodoči načrt podružnice. Dejal je, da bo poleg praktičnega dela skrbela, da se člani tudi primerno politično dvignejo, predvsem pa, da se bodo učili tujih jezikov, kar je na taki itzletni točka zelo potrebno. Dalje je omenil še delo nabiralnih akcij za socialni fond in progo Šamac—Sarajevo, za kair je dosedaj zbranih 24.354 din.
Ob koncu govora tov. predsednika so bila prečitana imena članov podružnice, ki so se posebno dobro izkazali prj vsakem delu: Cuznar Rezka, vodja kuhinje hotela Jelovice, Bradač Marija, pomivalka istotam, Kapus Janez, monter v hotelu Toplice, Gašper Mici. sobarica istotam, Ceh Maks, vrtnar TH Bled im Ambrožič Pavel, vrtnar v hotelu Park.
Milan Juričev
Krajevni LO in odbor OF sta dalj časa razmišljala, kako bi pomagala ljudem pri nabavi tekstilij. Težkoče, ki jih je bilo treba premagati, so bile velike, najtežje pa je bilo pomanjkanje kredita. Na zboru volivcev sta se odbora obrnila na ljudstvo in z njegovim privoljenjem je bilo sklenjeno, da KLO razpiše enoletno brezobrestno posojilo za nabavo blaga. Že v prvih treh dneh so ljudje podpisali za 155.000 Lir posojila, ki pa raste iz dneva v dan in je doseglo že 304.500 Lir. Tudi primerni prostori so že pripravljeni:	v	najkrajšem	času prispe
prva pošiljka blaga. L. Dakskobler
INVALIDI, POZOR!
Opozarjajo se vsi vojni invalidi in vse osebe, zaščitene z zakonom o vojaških vojnih invalidih, kateri do sedaj še niso napravili prijav, *da jih čimprej dostavijo svojim voj. odsekom ali pa najbližjim invalidskim sekcijam svojega vojnega okrožja.
One osebe, katere ne bodo uložile prijave do 8. junija t. h, ne bodo imele pravico na zaostalo invalidsko pomoč, ki jim pripada od 1. julija 1946. leta, ampak šele od dneva, ko vlože prijavo,
VOJNIM INVALIDOM
Do 1. aprila 1947. morate dostaviti najbližji inv. sekciji Vojnega okrožja ali Invalidskemu odseku armije, Ljubljana, priloženo prijavo s sledečimi dokumenti:
Originalni ali overovljeni prepis re-šenja.
V primeru zaposlitve, potrdilo načelstva ali podjetja, z navedbo višine mesečnih prejemkov.
Če nisi zaposlen, moraš dostaviti še naslednje dokumente:
Poterdilo KO, o stalnih mesečnih dohodkih od katerega koli samostojnega gospodarskega dela, ter, da nisi nameščen v Inv. domu, bolnici, koloniji ali drugi drž. ustanovi več kot 30 dni.
če si poljedelec, moraš dostaviti potrdilo davčnega odloka OLO o višini letnega neposrednega davka na dohodek. Poleg tega je potrebno tudi potrdilo KLO o številu članov, s katerimi živiš v skupnosti, ter starost in vrsta sorodstva vsakega člana.
Če zemljišče ni obdavčeno (kolonisti), tedaj je potrebno potrdilo davčnega odseka 0LO z navedbo, koliko bi znašal davek, ako bi bilo zemljišče obdavčeno.
Opozarjamo, da pošljete prijavo 8 potrebnimi dokumenti, najkasneje do 1. aprila 1947 leta, da boste lahko pravočasno prevedeni po predpisu novega Zakona o vojaških vojnih invalidih, ker bomo v nasprotnem primeru ukinili izplačevanje začasne denarne pomoči v skladu z naredbo MNO — FNRJ. — Vojno okrožje Ljubljana, Invalidska sekcija.
JUGOSLOVANSKO-AMERIŠKA REVIJA IN T&T
Bilten Zedinjenega odbora jugoslovanskih Amerikancev je pričel e 1. januarjem kot revija pod naslovom »South-Slavic American Review«. Naročila' po dva dolarja letno sprejema »The United Committee of South -(Slavic Američane« 465 Leringbon Ave., New York 17, N. Y. U. S. A.
Medtem, ko je bilten obravnaval predvsem jugoslovanske probleme, bo pa nova revija posvečala vedno več mesta splošno ameriškim problemom, Pri reviji sodeluje poleg Louisa Adamiča cela vrsta naprednih ameriških publicistov in politikov.
Louis Adamič izdaja pa sam mesečni list T&T, Milford Jersey U. S. A., v katerem poleg lastnih člankov objavlja pisma čituteljev in najznačilnejše odlomke člankov anglo-ameriškega tiska.
DNEVNE VESTI
Zdravniška strokovno-znanstvena sekcija ZUZSUS priredi v torek, 25. t. m., ob 18.30 v predavalnici interne klinike strokovno znanstveno predavanje. Predaval bo tov. dr. Banič o etiologiji postvakcinoznih ne-vrokomplikacij pri antiraličnem cepljenju. Vabljeni so vsi tov. zdravniki in medicinoi! — Odbor.
Terenski in četrtni zdravstveni referent.
je imajo obvezen sestanek v torek, 25. t. m., ob 19.31) v suterenu poslopja Šolske poliklinike na Aškerčevi cesti 26.
Spored jutrišnjega simfoničnega koncerta ob 20 v Unionu pod vodstvom Jakova Cipcija: Osterc; Klasična uvertura, Beethoven: Koncert za klavir in orkester, solistka Laura Ferlan, Cesar Franck: Simfonija v d-molu. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Pianist prof. Anton Trost koncertira v
ponedeljek, 3. marca, ob 20 v Filharmoniji. Vstopnice od jutri dalje v Matični knjigarni.
Na medicinski fakulteti v Ljubljani bo
vpisovanje v letni semester od 1.—10. marca 1947. Pričetek predavanj bo 3. marca t. 1.
Sprememba voznega reda. S ponedeljkom 24. t. m. izostaneta na progi Ljubljana—Litija—Ljubljana vlaka 635 in 638, od katerih je odhajal prvi iz Ljubljane ob 19.15 drugi pa prihajal v Ljubljano ob 21.37, namesto teh dveh pa vozita na isti progi vlaka 621 in 638a. Prvi bo odhajal iz Ljubljane ob 18.15, drugi pa prihajal v Ljuhljano ob 20.14. — Zaloška rezerva vlak 635/636 z odhodom iz Ljubljane ob 19.15 in povratkom v Ljubljano ob 19.55 — vozi.
Na ponedeljkovem simfoničnem koncertu orkestra Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje boste slišali tri dela svetovne glasbene literature. Prva točka je Klasična uvertura našega skladatelja Slavka Osterca. Delo je napisal leta 1932 in je doživelo že pri prvi izvedbi lep uspeh in to zaradi jasne močne zgradbe in odločne tematike. Ta uvertura je eno najreprezen-tativnejšili del naše simfonične glasbene literature. Druga točka na koncertu je Beethovnov I. koncert za klavir in orkester v C-duru. Solistični del izvaja tržaška pianistka Laura Ferlanova, ki je znana poslušalcem po svojih nastopih v Radio Ljubljana. Težišče koncerta leži v Cesar Frančkov! simfoniji v d-molu, ki je eno največ igranih del svetovne simfonične literature. Dirigiral bo dirigent našega radijskega orkestra, dosedanji šef Tržaške filharmonije Jakov Cipoi. Vse točke bo izvajal veliki simfonični orkester Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje.
Dežurni lekarni v nedeljo. 23. februarja: lekarna Bahovec, Kongresni trg 12, in lekarna Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Zdravniško dežurno službo v Mariboru opravlja od sobote 22. do ponedeljka 24. t. m. do 8 dr. Kovačič Jožef. Ketejeva 20.
Trž^e cene v Liubljan)
dne 22. februarja 1947-
Gos, zaklana, prekajena, 130 din kffr sirček 40 din kg. smetana, merica 5 din; jabolka I. vrste 8 din, II, vrste 8.50 din kg; suhe hruške od 16—22 din kg. orehi 28 din, cvetača 18 din, zelje, kislo. 13.50 din, ohrovt 10.50 din, kolerabe 5 din, fižol, luščen 10 do 12.50 din, čebula 11.50. korenje, rumeno 3 din, pesa, rdeča 5 din kig.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
V LJUBLJANI Drama
Nedelja, 23 ob 15: Šestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Zaključena predstava za pionirje. — Ob 20: Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Izven.
Torek, 25. ob 20: Car Emin: »Na straži«.
Red D.	t
Sreda, 26. ob 20: Car Emin: »Na straži«. Red Sreda.
Četrtek, 27. ob 15: Šestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Zaključena predstava za pionirje. — Ob 20; Cankar: »Kralj na Betajnovi«. — Zaključena predstava za KNOJ.
Sobota, 1. ob 20: Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Red B.
Nedelja, 2. ob 15: Šestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi«. Izv. Ljubljanska drama potrebuje 30 moških In 10 ženskih statistov za »Hudičevega učenca«. Interesenti naj se javijo v Drami v ponedeljek, 24. t. m., ob 17.30. Honorar od 25 din navzgor.
Opera
Nedelja, 23. ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven.
Torek, 25. ob 19.30: Verdi: »Traviata«. Red Torek.	_	.
Sreda, 26. ob 19.30: Puccini; »Madame But-terfly«. Red F.
Opera v Ljubljani potrebuje za_ uprizoritev opere »Ivan Susanin« 20 moških stati-tistov. Zaželeni so starejši letniki. Javiti 60 v tajništvu Opere.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 23. ob 19.30- I. Vašte: »Visoka pesem«.
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU dvorana kina Metropol
Torek, 25. ob 20: Josip Jurčič: »Deseti brat«.
Režija Jože Tomažič. Premiera.
Sreda, 26. ob 20; Josip Jurčič: »Deseti brat«. Četrtek, 27. ob 20: J. Jurčič: »Deseti brat«. Vstopnice v predprodaji pri »Putniku«.
LUTKOVNI ODER V CELJU
Nedelja, 23. ob 10.30 in 16: Konec sveta. Vstopnina: 5 din za otroke, 10 din za odrasle. — Dvorana dijaškega konvikta, Vodnikova ulica.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 23. ob 14.30: Ostrovski: »Gozd«. Izven. — Ob 19.30: Blodek: I »V vodnjaku«. II. Baletni spored. Izven.
Ponedeljek, 24. ob 19.30: Žižek: »Miklova Zala«.- Izven.
Torek. 25. ob 19.30: Verdi: »Traviata«. V vlogi Violette — Ivanka Ribičeva; Alfred — Lado Rakovec; Germont, oče — Karlo Kamuščič; Gaston — Bogdan Vor-kapič. Red A.
Sreda, 26. ob 19.30: Gounod: »Faust«. Red B.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
569 m — 449 m
DNEVNI SPORED ZA NEDELJO, 23. febr.
8 Jutranji koncert — 8.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar — 8.45 Lahka glasba — 9 Sindikalna ura — 9.20 Partizanske in vojaške pesmi — 10 Iz slavnih dni naše borbe za svobodo — 10.30 Šostakovič: VII. (leningrajska) simfonija — 11.30 Po slovanskem svetu — 12 Koncert ženskega pevskega zbora državnega učiteljišča v Ljubljani, dirigent prof. Slavko Mihelčič — 12.30 Napoved časa in poročila
— 12.45 Lahka glasba, mali oglasi, objave
— 13 Pol ure za naše najmlajše poslušalce
— 13.30 Kar si kdo želi — 14.30 Napoved časa, poročila — 14.45 Iz Dvorakovih oper
— 15 Radijsko nedeljsko popoldne, slišali boste: 1. stroj na vasi — novo življenje našega kmeta, 2. vet. A. Štefančič: živinska krma in zdravje živali, 3. K. Špurova: sejmo žito, da bomo želi žito, 4. o pomladanskem setvenem načrtu, 5. ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (12. lekcija!), 6. dr. O. Bohm: hlev in zdravje domačih živali, 7. politični pregled zadnjega tedna, 8. delovni načrt kmetijskih stojnih postaj v letu 1947, 9. Stane Terčak: odlomek iz reportaže »Kajuh je padel«, 10. V. M.: važnost protituberkulozne borbe, 11. po Riklinu: »Malo je manjkalo« in Apefja-nu; tiskovna napaka na bojišču, bero Fran Milčinski, 12. potovanje po današnji Nemčiji, 13. Terčelj Rudi:	ljubitelji tehnike, nova panoga množičnega udejstvovanja in vzgoje naših tehničnih akdrov, vmes ob 16 Pojo Fantje na vasi — 17.15 Slovenske narodne pesmi poje Dana Ročnik, na harmoniko spremlja Avgust Stanko in glasba s plošč — 18.30 Slovenske narodne pesmi poje Tone Petrovčič, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 18.45 Lahka glasba, mali oglasi, objave — 19 Prenos tedenskega zunanjepolitičnega pregleda iz Beograda — 19.15 Napoved časa, poročila — 19.30 P. I. Čajkovskij; Pikova dama, opera v 3 dejanjih, izvaja moskovska državna opera — 22 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda
— 22.15 Veseli zvoki.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, UNION: Premiera sovjetskega barvnega filma »Mladost naše domovine«, tednik. Predstave ob 16,	17..30,
19 in 20.30. - MATICA: Sovjetski film »Vdor«, tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. — SLOGA: Francoski film »V krempljih usode«, tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. — KODELJEVO: Sovjetski film »Soročinski sejem«, tednik. — , Predstave ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. MARIBOR. ESPLANADE:	Sovjetski film
»Dr. Kal južni j«, tednik. GRAJSKI: Sovjetska filmska opereta »Silva — kneginja čardaša«, tednik. Predstave ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE, DOM:	Sovjetski	film »Beli so
osamljeno jadro«, tednik KRANJ: Sovjetski film »Beli 6e osamljeno jadro«, tednik.
PTUJ: Sovjetski kulturni film »Slavna pot Gruzije«, tednik.
MALI OGLASI
HARMONIKO, kromatično, skoraj novo, z 80 basi, prodam. Harmonika je na ogled v Gregorčičevi ulici 15-IV., desno. JEDILNICO, orehovo, zaradi selitve prodam. Naslov v upravi »Ljudske pravice« pod št. 734.
PECICO, železne (gašperček) prodam. Rožna ulica 23.	598
LISTNICA z 2000 din, krstnim listom, domovnico. osebno izkaznico, slikami in raznimi drugimi dokumenti na ime Marija Murko, Zagreb, Ritnjak 8a, je bila ukradena ali izgubljena na vlaku Maribor—Sv. Lovrenc. Poštenega najditelja prosim, da m\ vrne vsaj dokumente, če že ne denarja, na ime Murko, Maribor, Rozinova 7.	214
TRGOVSKO PODJETJE
»NAVOD« Ljubi jana - okolica
se je preselilo iz Gosposke ulice 12
V AŠKERČEVO ULICO ŠT. 3
(bivša veletrgovina Ivan Jelačin).
Poslovodkinio
iščemo za četrtno šivalnico v Št. Vidu-Ljubljana. Nastop takoj. Pismene ponudbe poslati na naslov: Upravi četrtnih podjetij pri ČLO št. Vid-Ljubljana.
tt { za roke je nepogrešljiv j V GI*ti prašek v delavnici, mila
Tvornica trikotaže C D Gaon,
Zagreb, Tu^kanova ulica 43, ima v zalogi
vatelin
v prosti prodaji.
ne potrebuješ.
Vsi tovariši, ki se žele vključiti v
centralni simfonični orkester pri KSS-u
naj se udeleže ustanovnega
sestanka, ki se bo vršil 25. t. m. ob 20 uri v prostorih Krajevnega sindikalnega sveta (DELAVSKI DOM), Bleitveisova cesta.
Vabljeni vsi dobri godbeniki, tudi tisti, ki že sodelujejo v manjših grupah, člani in nečlani sindikatov.
Samostojno mlajšo moč
za obračunavanje mezd in pomoč v finančnem knjigovodstvu
sprejmemo.
Tvornice Zlatorog
Maribor
ABSOLVENTI SREDNJIH TEHNIČNIH, NIŽJIH RUDARSKIH IN OBRTNIH ŠOL!
Jugoslovanski kombinat za nafto in plin potrebuje
10 prospektorjev za geološka raziskavanja.
Pred zaposlitvijo v obratu bo prirejen kandidatom potrebni tečaj. Absolventi, ki se interesirajo in imajo voljo za ta poklic, naj se z lastnoročno pisanimi ponudbami javijo na naslov:
JUGOSLOVANSKI KOMBINAT ZA NAFTU I PLIN,
Zagreb, Gajeva 5/0.
Obvestilo
Kemična tovarna DR. TH. & G. BOHME d. d. Ljubljana, Zaloška cesta 54, se je z odločbo Ministrstva za finance štev. 8286-11-1947 z dne 8. februarja 1.1. preimenovala in bo v bodoče vodena pod imenom:
Tovarna za predelavo tehničnih maščob
LJUBLJANA, Zaloška cesta 54 Novi brzojavni naslov tovarne se glasi: KEM A
OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI«!
Sporočamo vsem odjemalcem in dobaviteljem, da se je industrijsko gradbeno podjetje ANTON RES, Ljubljana, preimenovalo v
INDUSTRIJA BITUMENSKIH IZDELKOV
LJUBLJANA-MOSTE
kot državno podjetje republiškega značaja.
Ker je predmet poslovanja podjetja poleg izdelovanja strešne lepenke in bitumenskih izolacijskih, lepilnih in premaznih mas tudi asfaltiranje tlakov in pločnikov, prosimo vse interesente, ki želijo imeti v letu 1947 izvršeno asfaltiranje svojih hodnikov, tal raznih teras, skladišč, tovarniških zgradb in podobno, da čimprej prijavijo točno kvadraturo asfaltiranja zaradi evidence in razdelitve dela preko celega leta. — Prijave je poslati na naslov:
Industrija bitumenskih izdelkov, Ljubljana-Moste
Stroje za izdelovanje
cementnih strešnikov
potrebuje
N. R. Bosna in Hercegovina
Ponudbe s pogoji pošljite na oglasni oddelek
.LJUDSKE PRAVICE* pod ..Bosna-
MLO Celje, Gospodarska podjetja IV skupina
Obrtne delavnice
Obrat: VULKAN,
Celje, Zidanškova ulica 32
Vulkanizacba vseh vrst avto-moto in kolesnih plaščev, popravila motornih in navadnih koles, šivalnih strojev itd.
Kupimo čimprej
računski stroj
po možnosti za vse 4 operacije.
Zanimamo se pa tudi za stroj samo za seštevanje in odštevanje. Hitre ponudbe na OGLASNI ODDELEK pod štev. 732
Potrebujemo več
knjigovodij, komercialistov :» pom. knjigovodij za statistiko
za naša podjetja v Slovenskem Primorju
Ponudbe n*
Upravo drž. trg. podjetij oblačilne stroke in galanterije, UUBL1ANA. Dapčevičev trg 3
Hatečaj za glashEnihc
Skopljanska Radijska postaja
potrebuje te-le glasbenike:
8 violinistov,
2 violista,
2 čelista,
1 kontrabasista,
1 oboista,
2 hornista.
Zainteresiranci se lahko javijo na avdicijo razen v skopljanski tudi v beograjski zagrebški, ljubljanski in mariborski radijski postaji do vključno 28. februarja 1947.
Kdor bo sprejet, lahko nastopi takoj. Plača med 4500 do 5000 din.
ANTON
INGOLIČ:
VINSKI VRH
Roman v dveh knjigah.
I.	knjiga: ŽEJA. 252 strani.
II.	knjiga: TRGATEV, 260 strani.
CENA ZA OBE KNJIGI: broširano 135.— din, vezano 165.— din.
Najnovejše Ingoličevo delo odlično prikazuje slovenske Haloze v dobi stopnjevanja kapitalističnega izžemanja tik pred minulo vojno (ŽEJA), prebujenje haloških viničarjev in njihov delež v narodno-osvobodilni borbi ter graditev srečnejšega življenja v novem času (TRGATEV).
Naročnike iz Ljubljane, ki so naročeni na knjižno serijo 1946/47, prosimo, da dvignejo knjigi v naši prodajalni Pred škofijo 5.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
Nove knjige in brošure Cankarjeve založbe
M. Gorki: Mati. Cena knjige vez. din 95.—, brc«, din 68.—.
O zadrugah. (B. Kidrič: Govor na prvem zadružnem kongresu V, Beogradu, M. Marinko: O zadružnem problemu, M. Marinko: Zadruge v kmetijstvu.) Cena din 10.—.
M. Ovsjanikova:	O	socializmu	in	komunizmu.	Cena	din	9.—i
V. I. L e n i n : Nova ekonomska politika in naloge oddelkov za politično prosveto. Cena din 8.—.
A. A. Ž d a n o v :	Referat	o	revijah	»Zvezda	in	Leningrad«.	—1
Cena din 6.—.
Referat sekretarja CK VKP (b) Ždanova na svečani seji moskovskega sovjeta. Cena din 6.—. J. V. Stalin : O osnovah leninizma. Cena din 20.—. V. I. Lenin: Kratek oris življenja in dela. Cena vez. din 98.—s broš. din 58.—. »Ljudska pravica«, ponatis ilegalne izdaje iz leta 1943. Cena din 70.—. M. Š o 1 o h o v : Tihi Don, I. knjiga. Cena vez. din 78.—, broš. din 57.—* (za naročnike)
Naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in lovskim tovarišem, da je nenadoma preminul naš skrbni, ljubljeni in dobri mož, oče, brat in stric
Mihael Bohinc
rojen 8. avgusta 1881 v Zapogah št. 11.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 24. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Zapogah. Priporočamo ga v blag spomin in molitev!
Žalujoči:
žena Neža; sinovi Mirko, Stanko, Marjan in hčerka Tončka.
Glavni urednik: Ivan Bratko. Ljubljana. Kopitarjeva 6 Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«. Ljubljana. Kopitarjeva 6. Telefon 52-61 do 52-65. Štev ček rač 60-404522. — Telef. štev ra naročnino »Ljudske pravice« 30-30, Miklošičeva cesta 5. — Telefonska številka oglasnega oddelka 36 85.
  ib!«iiiiii  ......................................................................................
V STALINGRAJSKIH OKOPIH
VIKTOR NEKRAS0V
Roman
PRVI DEL. i.
Povelje za umik pride povsem nepričakovano. Še včeraj so poslali iz štaba divizije podrobno izdelan načrt obrambnih del — druga obrambna črta, popravilo cest, mostički. Od mene so zahtevali tri saperje za opremo divizijskega kluba. Zjutraj so telefonirali iz štaba divizije — pripraviti se na sprejem frontnega pevskega in plesnega zbora. Kaj more biti mirnejšega! Midva z Igorjem sva se celo nalašč v ta namen obrila, ostrigla, si umila glavo, skupaj oprala blačke in jopice in v pričakovanju, kdaj se bodo posušile, sva ležala na bregu na pol usahle rečice in opazovala moje Saperje, ki so zbijali splavčke za izvidnike.
Ležala sva, kadila, pobijala drug drugemu na hrbtih debele, počasne brenclje in gledala, kako se moj pomočnik vodnika prekopicuje po vodi, da pokaže zdaj bel hrbet, zdaj črne pete in kako preizkuša trdnost splavčka.
Tedaj pa prihiti štabni kurir Lazarenko. Že od daleč ga opazim. Z roko drži puško, ki se mu opleta po hrbtu, in tako teče na vso moč čez vrtove. In iz tega teka sklepam, da zdajle ne diši po koncertu. Bo nemara že zopet kak inšpektor iz armade ali s fronte... Zopet kolovrati na prednji položaj, razkazuj obrambne naprave, poslušaj pripombe. Noč je šla. Ti pa kot inženir se otepaj vsega.
Ni hujšega kakor ležati v obrambi. Vsako noč inšpektor. In vsak ima svoj okus. To je kakor pribito. Temu se zde strelski jarki preozki: težko je nositi po njih ranjence
in vlačiti mitraljeze. Onemu so preširoki: drobci granat lahko zadenejo človeka. Tretjemu so prsobrani prenizki: biti morajo nič štirideset, glejte, vaši pa so pet in dvajset. Četrti zapove podreti jih povsem, češ da demaskirajo položaj. Pa jim ustrezi vsem Divizijski inženir pa niti z očesom ne trene. V dveh tednih se je pokazal samo enkrat — in še takrat je kar galopiral po prednji črti, prav nič točnega ni rekel. Jaz pa moram vsakokrat začenjati vse na novo in poslušati stoje vzravnan levite komandanta polka: »Spoštovani tovariš inženir, kdaj pa se boste naučili po človeško kopati strelske jarke...«
Lazarenko je preskočil ograjo.
»No? Kaj bo novega?«
»Kapitan, načelnik štaba kliče,« in zdravi zobje se mu kar svetijo, ko si briše s čepico potno čelo.
»Koga? Mene?«
»Seveda vas. Čez pet minut morate biti pri njem, je rekel.«
Ne. Torej ni inšpektor.
»Za kaj pa gre, ne veš?«
»Vrag vedi.« Lazarenko skomigne s prepotenimi rameni. »Nič ne razumem. Vse kurirje so razposlali. Kapitan je bil pravkar legel spat, pa je prihitel oficir za zvezo...«
Obleči moraš še mokre hlače in jopico in oditi v štab. Komandirje tovarn tudi kličejo...
Maksimova — načelnika štaba — ni. Pri komandantu polka je. V štabnem bunkerju so zbrani komandirji specialnih čet, štabni oficirji. Izmed komandantov bataljonov samo Sergijenko — komandant tretjega bataljona. Nihče ne ve nič točnega. Oficir za zvezo — dolgin poročnik Zverev — ima opravka s sedlom, sopiha, robanti, nikakor ne more zategniti podproge.
»Štab divizije se seli. To je vse...«
Nič drugega ne ve.
Sergijenko leži na trebuhu, rezlja nekakšno trščico. Godrnja kakor vedno:
»Komaj smo postavili dezinfekcijsko kamero, zdaj pa pospravi šila in kopita in hajdi k vragu. O, to prekleto soldaško življenje. Borci se praskajo do krvi. Nikakor ne moreš dela dokončati...«
Plavolasi Samusjev z vodenimi očmi — komandir poštnobrzojavne čete — se zaničljivo smehlja.
»Kaj dezinfekcijska kamera... Polovica mojih fantov leži s takimile hrbti. Po cepljenju. Malone za poln kozarec so vbrizgnili vsakemu nečesa. Zdaj pa stokajo, javkajo...«
Sergijenko vzdihne.
»Morda pa gremo na preformiranje, a?«
,Aha...« se zareži izvidnik Goglidze. »Predvčerajšnjim smo izpraznili Sevastopol, ta pa se pripravlja na formiranje... Pričakujejo te v Taškentu, ne bodo te pričakali.«
Nihče nič ne odgovori. Na severu kar naprej grme topovi. Na obzorju, daleč, daleč, pretrgano buče in plavajo počasi vedno v isto smer proti severu nemški bombniki.
»Na Valujke jo mahajo, pasjeglavci,« Samusjev od srca pljune, »šestnajst jih je...«
»Pravijo, da so Valujki že ,pod k a po V trdi Goglidze: on vedno vse ve.
»Kdo pravi to?«
»V osemsto dva in petdesetem sem slišal včeraj.«
»Ti pa res mnogo vedo...«
»Mnogo ali malo, govore pa le.«
Samusjev vzdihne in se obrne na hrbet.
»Bunker si si pa le po nepotrebnem kopal, izvidnik. Švabom ga boš pustil za spomin.«
Goglidze se smeje.
»Dobro si pogodil. Drži. Komaj ga izkopljem, pa hajdi na pohod Že tretjič ga kopljem, pa se mi še nobenkrat ni posrečilo prenočiti v njem.«	(Se	nadaljuje.)