Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedeij in praznikov.
=4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v oAmeriki


The f*rst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every"	except
Sundays and Holidays.


TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 189. — ŠTEV. 189.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 13, 1906. — V PONEDELJEK, 13. VELIKEGA SRPANA 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Nesreča za nesrečo Vojni tajnik Taft pri vojnej mornarici, predsedniški kandidat.
PODOBNOSTI O RAZSTRELBI NA TORPEDOLOVKI WOR-DEN. PET MORNARJEV TEŽKO RANJENIH.
Pri Massachusetts sta se pri vajah poškodovali oklopnici Indiana in Maine.
V MAINE.
N
ton v kr pn
in ti i da j« na k
narji so ta
kmai Kanj bolni
Bar
klopi
pod
Brod
New
sta s
kolik
Ven,
Med
tako
Jt'Ulli
Po
je / za ni
Vi
aiKo toru.
Raz ;-!a dv
Ta d prič*
I* .g:
i.. 32. avg. Razstrelba na Worden, o k te rej se je t roe al o. pripetila se je v >o hranili oljnate barve -t relba je bila tako jaka, a delavca »kozi odprtino
va in še trije drugi mor-nevarno ranjeni. Barve le goreti, toda ogenj so i in škoda je neznatna, prepeljali v tukajšnjo
Itarl
por
po
t. Ma>v, 12. a v g. V Sandy >rju je usidranih sedem o-*-veroatlantskega brodovja em kontreadmirala Kvansa. je v sredo zvečer odplulo iz na pn »to morje in na potu tpniei Indiana in Maine ne-varili na strojih in krmilih, pa »kodo kmalo popravili, sta prišli obe ladiji v megli skupaj, da bi kmalo zadeli
1, Mi*.. 12. a v g. Parni k vla-imarieneira oddelka obtičal pri Cushings Islandu in -kodovan. Iktsedaj -ra niso
NOVA POLITIKA ADMINISTRACIJE V PRID OSEMURNEGA DNEVNEGA DELA.
Republikanska stranka obljubuje delavcem največje koncesije.
"LABOR RECORD."
LUCKENBACHOV PARNIK BROOKLYN JE ŠE VEDNO NA SKALOVJU.
Potniki venture Zotti & Co. so morali imenovani parnik ostaviti, blago sedaj izkrcavajo. V pamikn je že pet čevljev vode.
Punta IMgada, Azores^ 13. avg. Položaj Ln«*ketiba<dn>vegm parni ka Brrtoklvn j«* redno nevarnejši. Blago, kt» r«» i* dokaj jmkvarjeno, kakor tudi potnike so > reč no izkreali.
Pu ta I »i-1 gada. Azores. 12. avg. Stari Lu«-k«-nbaehov parnik Brooklyn iz New York a, kterega ima v najemu tvrdka Zotti S. S. < "o. je še vedno na akalovju pri-d ub"dom v tukajšnjo lu-ko. Parnik je odplnl iz Marseille v Franciji dne 4. t. m. in je bil namenjen v Xe» York.
V sprednjem in v vseh glavnih delih parnika stoji voda že pet čevljev visoko in sedaj morajo blago hitro izkr-cavoti. da rešijo, kar se da rešiti. Potniki so morali parnik ostaviti in so se vsi srečno rešili.
Morda preti pamiku sedaj že v drugič jmtop, kajti, ko je svojedobno plul na Cubo, se je potopil, na kar ga je dal Mr. Luekenbach dvigniti in ga je na to dal v najem po Zottijn in njegovih pisarjih ustanovljenej "družbi".
Ko je pričel pluti iz New Yorka v Genovo, je tudi na nekem potovanju prišlo v parnik toliko vode. da so pogasili ogenj pod kotli in da so morali mornarji razobesiti signale na pomoč. Hrvat jt- so vložili v najem pamika baje $30.000. koliko svoto imajo pri tem Italijani ni znano.
-o-
USTAJA V BRAZILTJ. Upori ▼ državi S«nip«- Mali boji.
Rio de Janeiro, Brazil, 11. avg. Go-veruer države Sergipe naprosil je zve-zino vlado za pomoč proti ustašem v glavnem mestu imenovane države. A-raeaju. 1'staše vodi poslane* Cardoso. Prišlo je že do manjših bojev.
Tudi ako j« hiia, v kterej prebivate, U tako majhna, je v njej vedno dovolj prMtora ta Sidro Pain Eipeller proti iwmatusmn, o«labelo«ti in drug« bo-i-j 8t«fcl«niee po GO in 25 eeotov.
Washington, 13. avg. Vojni tajnik Taft je človek mnogih osobnih vrlin; on je izvrsten upravni uradnik, spreten zagovornik miru, kakor je obilo-krat dokaaal na Filipinih; on je izvrsten govornik in izboron družabnik, tako, da se vsakomur prikupi, kdor ž njim občuje. Le njegov takozvani "labor record *' ni baš na dobrem glasu, kajtj kot sodnik je čestokrat izdal kako sodno povelje proti štrajkarjem, tako, da se je raznim organizacijam zameril- Toda kot sodnik je moral to storiti in njegova dolžnost je, da to prej ali slej j*opravi. Roosevelt želi, da pitane Taft prihodnji prdsednik in ako v resnici postane republikanski kandidat, postal bode brezdvomno tudi predsednik, ker ni dvoma, da bi ta stranka pri prihodnjih predsedniških volitvah ne zmagala. Ako bode temu tako. potem bodo tudi za delavce napočili ugodni časi.
Znani delavski vodja Gompcrs in njegovi prijatelji se že par mesecev pri predsedniku pritožujejo, da se ne /meni vla-la za osemurni zakon in se-daj je vojni tajnik Taft odredil, da se morajo v vseh vladinih delavnicah ravnati natančno po imenovanem zakonu. kterega sedaj vsi uradi spoštu-ieio. Pogodbeniki, kterih delavci delajo več neiro po osem ur na dan. >>orlo morali plačati denarne kazni, kakor jih zakon zahteva. Xa ta način se l>o-de "labor record" vojnega tajnika Taft a do volitev 1. 1008 temeljito popravil. Tn — ako se predsedniški kandidat imenovanega leta slučajno ne bode imenoval Taft, temveč, reeimo n. pr. Roosevelt, potpm bode ta "record* ravno tnko za rabo, kajti nverjeni -mo, da bode šlo delavstvo kakor je-<len mož za republikanskega kandidata v l>oj.
PSEUDO-DETEKTIVX Dva roparja sta napadla neko žensko.
Pred par dnevi sta dva zelo nevarna lopova izvršila napad na irospo Viljel-mino V. Hillovo v hiši št. 26 94. ulica v New Yorku. Jeduega napadalca so že ujeli. Hillova je preje stanovala v Bichmondu, Va.. in se je šele pred par meseci nastanila v New Yorku. Ona je pri j>o vedo vala, da sta dne 11. junija prišla k njej dva moška, ktera sta se predstavila za detektiva in sta hotela pričeti s hišno preiskavo. Ker je imela »"•isto vest. je protestirala proti preiskavi, na kar sta lopova zahtevala od nje $300. Ko jima te želje ni spolnila, napadel jo je jeden in jej skušal odvzeti njene prstane, pri tem ga je pa ona uirrizla v roko, na kar jo je pustil in ukradel prstan, ki je ležal na omari. Ko sta jo pretepla in raztrgala njeno obleko .sta ušla. Na to je bila tri dni bolna in šele potem je javila svoj dogodek policiji.
Sedaj so gretovali več sumljivih moških in minolo soboto je Hillova spoznala 321etnega John Williamsa kot svojega napadalca. Slednji biva v New .Terseyu in je o že njen. Sodišče ga je stavilo pod $3000 varščine.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
&a | 20.50 ____\....... 100 kron,
ca $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
ca $1020.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Dcma ge nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c-kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprflii-aeje de $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje cneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANE SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Južne republike.
Castro umira.
VENEZUELSKI PREDSEDNIK CI-PRIANO CASTRO SMRTNO ZBOLEL.
XJpliv njegove bolezni na borzo. Revolucija v Brazilu.
ROOT V URUGUAYU.
Zarota proti Panami.
Aretovani Golombijanci. • 0
V PANAMI SO ARETOVALI SEDEMNAJST ZAROTNIKOV IZ COLOMBUE.
Willemstad, Curasao, 13. avg. Iz Venezuele se brzojavlja, da je predsednik Cipriano Castro smrtno obolel, kar zelo upliva na borzo, tako, da vse cene padajo, kajti njegova smrt ne l»ode ugodno upi i val a na položaj države. —
Montevideo, Uruguay, 13. avg. Tukajšnje prebivalstvo medsebojno tekmuje. da čim lepše sprejme in pogosti državnega tajnika Zjed. držav Elihu Roota in jedna slavnost se vrši za drugo, pri kterih pride do najiskre-nejših govorov. Včeraj zvečer vršil se je v odposlaništvu Zjed. držav sijajen banket in v prostorih kluba Uruguay velik ples. Med gosti v poslaništvu je bil tudi predsednik republike seuor Ordonez z vsemi člani kabineta in naj-odlienejsi meščani Montevideo.
ZADAVILI ŽENSKO.
Znano plesalko v italijanskih plesnih dvoranah so našli mrtvo.
Minolo soboto so našli neko v italijanski koloniji dobro znano obiskovalko italijanskih plesnih dvoran umorjeno v njenem stanovanju, 591-j Carmine St. v New Yorku. Umoru so prišli na sled v času. ko so verni Italijani >lavili praznik sv. Lovrenca in ko so bile uliee povsod i, kjer bivajo polen-tarji. lepi okrašene.
Pokwjnico je zadavil brezdvomno kak Ijul»osumen ljubimee in sicer z žepnini robcem.
Policija o morilcu nima niti najmanjšega sledu. Kljub temu so pa preiskali vse plesne dvorane okolice imenovane ulice.
Pokojnica se je nastanila v sobi. kjer je bila umorjena, minoli ponedeljek ali torek. Z njo je prišel nek Italijan, kterega je predstavila kot svojega moža in dejala, da se ona imenuje Maria Pecora. Po dnevu je običajno spala, dočim je po noči sprejemala "obiske". Zvečer so zaprli natakarja Luitri Guraldija, ker so našli med lastnino pokojnice njegovo sliko. On trdi, da o umoru ničesar ne ve.
USTAJA NA FILIPINIH.
Pulajanezi so na otoku Leyte usmrtili zopet pet ameriških vojakov.
Manila, 11. avg. Pri Juliti, na otoku Leyte, vršil se je včeraj boj med upornimi Pulajanezi in Američani, v kte-rem je bilo pet Američanov ustreljenih. Vojaki so se dobro borili, toda končno so premoči podlegli. Domačini so uplenili obilo orožja.
Julita, kjer se je vršil boj, je predmestje mesta lluranen in tekom zadnjih tednov je prišlo tamkaj že trikrat do bojev z Pulajanezi.
Glavni oddelek Pulajanezov tabori na nekem utrjenem griču.
CIVILIZACIJA, VZROK BOLEZNI.
Prof. Semi, znani zdravnik, se je ravnokar vrnil iz svojega potovanja po Afriki, in objavlja poročilo o izidu svojih proučevanj o raku pri tamoš-njem prebivalstvu. On zatrjuje, da je to grozno bolezen najti samo med civi-lizovanimi narodi. Je li mogoče kaj storiti, da se prepreči razširjanje raka in jetike, ako se ne spremene navade življenja? Ako se rabi Trinerjevo a-meriško grenko vino, zamore se oja-čiti sistem tiko, da zamore lahko kljubovati tem d v roa boleznima. Ono pospešuje delovanje prebavalnih organov in ti trajno prenavljajo kri. Kadarkoli kak#član Vaše rodbine ne čuti dobro, dajte mu to vino; uživajte ga, kadarkoli se počutite slabo, kadar ste nervbzni, ako ne morete jesti, delati, spati, in kadar se čutite otožni. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
Zarota je naperjena proti panamskim oblastim.
PODROBNOSTI NISO ZNANE.
Panama, 22. avgusta. "Tukajšnja policija je včeraj aretovala 17 Colom-bijancev, kteri vsi so generali, kteri so se udeležili raznih prejšnjih revolucij. Obdolženi so zarote proti višjim panamskim oblastim. Jetniki so se za časa vstaje leta 1900 odlikovali z ropanjem po notranjih krajih panamskega istma. Me<* njimi je tudi Mehikanec Ruiz Sandoval. Jetnike so prijeli takoj pri njihovem prihodu v Panamo.
Državni tajnik Arias neče nazn i podrobnosti glede zarote, toda i*, e-delo se je, da so v zaroto zapleteni tudi nekteri člani liberalne stranke v Panami. Jetnike bodo sedaj depor-tirali kot nevarne inozemce.
Inaee so tukajšnje razmere normalne iii ljudje aretacije niso niti opazili. Ako bi zarota uspela, bile bi posledice za republiko Panamo zelo resne.
Proti anarhistom. Priporočano bičanje.
MORNARIČNI TAJNIK JJONA-PARTE PRIPOROČA UVEDBO IMENOVANE KAZNI.
Število anarhistov se je tako pomnožilo, da je treba proti njim nekaj ukreniti.
BONAPARTEJEV GOVOR.
Cumberland, Md., 13. avg. Morna-rični tajnik Bonaparte je včeraj v dVorani društva Chautauqua govoril govor pod naslovom "anarhizem in njega zdravljenje". Med drugim je Bonaparte priporočal uvedbo bičanja kot kazni proti anarhistom. Govoril je tudi o sredstvih, ktera po rahljajo v inozemstvu proti anarhistom. Vsa ta sredstva so se pa izkazala nedostat-nim. Uvedba zakona, kteri prepoveduje pri nas naseljevanje inozemskih a-narhistov, se je sicer izkazala koristnim, toda le za kratko dobo, kajti A-merika ima sedaj svoja lastna anarhistična gnezda, v kterih je "produkcija" tako jaka, da vlada ne sme teh gnezdov izpustiti iz oči.
S socijalizmom zamore država še preje biti gRtova in je že gotova, kajti sužnji na jugu so živeli v absolutneji jednakosti in so tvorili nekee vrste socijalizem, „ toda z anarhizmom ne more ni jedna država živeti v miru, ker je vsak anarhist prepričan, da država sploh ne sme eksistirati.
Radi tega je priporočati, da se pri nas uvedo proti anarhistom najstrožje kazni z bičanjem, zapori in smrtjo.
LOEB MORA PLAČATI. Ker je dal neko gospodično zapreti.
Oyster Bay, L. I., 11. avg. Židovska pisateljica N. Dorijevna vložila je proti predsednikovemu tajniku Wm. Loebu tožbo na plačilo odškodnine v znesku $50,000, ker jo je dal lani v Washingtonu zapreti, ker je delila pred cerkvijo sv. Ivane letake v prid ruskih eifutov. V tej zadevi bode Loe-ba zagovarjal pravosodni oddelek naše vlade. Dorijevna je tudi v lanskem poletju skušala priti k predsedniku, kar se jej naravno ni posrečilo.
Banoii
blagajnik se je ustrelil
Chicago, HI., Fran Kowalski, pomožni blagajničar bankerotne Milwaukee Ave. State banke« se je včeraj v svojem stanovanju v hiši 340 North Carpenter St. ustrelil.
Napad na velikega kneza
NAPAD SE JE IZVRŠIL V GLAVNEM TABORU GARDNIH ČET V KRASNEM SELU.
Nanj so streljali vojaki pri vajah; najbrže oni prvega bataljona gardnih strelcev.
POLITIČNI UMORI IN ROPANJA.
Petrograd, 12. avgusta. Veliki knez Nikolaj Nikolajevi«, predsednik sveta za obrambo, kterega namerava ear imenovati vrhovnim poveljnikom ruske vojske, je bil včeraj v taboru gardnih čet v Krasnojem selu v smrt-nej nevarnosti.
Veliki knez vodil je vojaške vaje pri streljanju in nakrat so pričele krog njegove glave žvižgati kroglje. K sreči ga pa ni ni jedna pogodila. Streljanje so takoj ustavili in poslari polk, iz kterega so prihajale kroglje, domov, kjer so vse puške preiskali, da doženo, kedo je streljal z ostrimi naboji.
Knezov pobonik zatrjuye, da je par vojakov brezdvomno streljalo namenoma na velikega kneza, da ga umore. Streljanje z ostrimi naboji je bilo baš tako malo slučajno, kakor oni granatni strel pri pozdravu baterij povodom blagoslavljanja vode reke Xeve pred poldrugim letom.
Kasneje se je dognalo, da je na velikega kneza streljalo moštvo prvega bataljona gardnih .strelcev, kteri so ravno bili pri naskoku. Vojaki so strelja.! iz prevelike daljave in tako niso dosegli svojega namena. Pred vajami so vojakom odvzeli vse ostre naboje in častniki so iz previdnosti še posebej preiskal ivse pat rot ase vojakov.
V Krasnojem selu so sicer zaprli več vojakov, toda pravih strelcev še niso našli. Na sumu imajo jedno-Ietne prostovoljce, kteri so vsi dijaki in kteri so v vojski najboljši revolu-eijonarni agitatorji.
Vsled drznesra napada na Nikolaja Nikolajeviča je car takoj spremeni/ svoje načrte, vsled kterih je nameraval teden dni preživeti med gardnimi četami v Kasnojem selu.. Tukajšnje časopisje o napadu ne sme pisati.
Varšava, 12. avgusta. Tukaj in v Lodzu vladajo neznosne razmere in prebivalstvo je na milosti in nemilost izročeno roparjem, anarhistom in teroristom. I'rnori in ropanja, o kterih se javnosti niti ne poroča, so na dnevnem redu. V Lodzu je včeraj popolu-dne napadlo šest anarhistov nekega tovarnarja in njegovega uradnika. Odvzeli so jima $700.
Libava, 12. avgusta. Nepoznani morilci so umorili tukajšnjega poštarja in mu odvzeli $14,000.
Taškend, 12. avg. Kontrolorja azijske eentra^aie železnice so roparji na ulici pri belem dnevu umorili.
Uzovka. 12. avg. Revolucijonarji so mkradii 600 funtov dinamita.
Harkov, 12. avg.. V deželah osrednje Rusije se je večkrat pripetilo, da so revolucijonarni agitatorji oblečeni v častniške uniforme kot carjevi po-bočniki potovali po deželi in naznanjali kmetom, da je car odredil razdelitev zemljišč. Zajedno so ti poboč-niki tudi kmetom naročili, naj si vzamejo ono, kar jim je car podelil
Nedavno je prišel v glavni stan poveljnika liarkovske guibernije nek mož^ kteri se je. predstavil zi poroi-'ijfca Pojockega, poboenika generalu S'uhom.iuova, poveljnika kijevskega vojaškega okraja, v kterem je mc>ti Hark v. Ta "poročnik" j» izročil i veljniku odredbo, ktera ga je po-oblasriln naznaniti povelja, ktera je izdal g.eae dispozicij čet. i/j.eljntk ni niti ir.aio sumil, je pobočmKa vljudno sprejel m mu dal v pregie i. vso tajne uradne listine. Častniki s? "| n-ročnika Pojotskega" par t^unov gostili, mu izkazovali čete in vsa dri,go. Sedaj se je pa dognalo, da 1'ojotski ni bil niti častnik, temveč revolucij on ar, kteri si je pred svojim odhoiom še izposodil $S000.
Petrograd, 12. avg. Vojno mini-sterstvo je določilo, da s^ mora 2000 vojakov in mornarjev, kteri s> se v Kronštadu in Sveaborgu uprli, zagovarjati pri vojnem sodišču, ktere-mn bodeta po carjevej odredbi predsedovala generala Vodar in Gunčerov ter admirala Molj ar in Makfirov. — Vojno ministerstvo j eprepričano, da
so za upore častniki bolj odgovorni, nego moštvo.
Reval, 12. avg. Delavci tukajšnjih tovarn so pričeli štrajkati, da tako pokažejo svoje sočutstvo z uporniki oklopne križarke Pamjat Azova.
Helsingfors, Finska. 13. avgusta. V soboto so se pričele obravnave proti upornim vojakom in mornarjem v Sveaborgu. Pri prvi seji vojnega sodišča spoznaii so krivim poročnika Kochanowskega \n Emiljanova ter 5 vojakov. Vseh sedem so obsodili v smrt in jih takoj ustrelili ter pokopali v skupni grob. Oče pokojnega Kochanowskega je polkovnik garde v Petrogradu.
Petrograd, 13. avg. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je odklonil ponujeno mu mesto vrhovnega poveljnika vsega vojaštva v Rusiji. On je mnenja, da se mora tako mesto podeliti kakemu generalu, ne pa velikim knezom. On pr^d-aga, da se to mesto podeli generalu Linjeviču.
A' Petrogradu vlada sedaj mir. Le v Dolgorukovskej ulici je včeraj policija iznenadila tatove, kteri so skuišali vlomiti v hišo nekega duhovna. Pri tem je prišlo do boja. Tatovi so dva policaja ustrelili in ušli.
Socijalistični morilci so skušali v Samari zavratno umoriti generala Karatejeva in v Libavi policijskega šefa Ivanova, kteri slednji je ranjen.
Iz Avstro-Ogrske.
Nakup parnikov.
OGRSKA NAMERAVA BAJE KUPITI PARNIKE "CUNARD LINE", KI VOZIJO MED REKO IN NEW YOR-KOM.
Adria in nemški Lloyd ustanovita posebno družbo za nakup parnikov.
SEDEM OTROK USMRTENIH.
Liverpool, 12. avg. Tukaj se zatrjuje, da bode Cunard Line svoje par-nike, ki oskrbujejo izselniški promet med Reko in New Yorkom, prodala ogrskej vladi, za kar se že vrse pogajanja. Vest še ni potrjena, ker so vsi višji uradniki družbe na počitnicah.
Dunaj, 12. avg. Ogrska vlada za sedaj še ne namerava nakupiti parni-ke Cunard Line, ki oskrbujejo izselniški promet med Reko in New Yorkom, dasiravno so se tozadevne obravnave z ministrom notranjih zadev grofom Andrašyjem že pred 14 dnevi vršile. Nadalje se tudi zatrjuje, da bodeta parobrodni di*užbi in Adria severo-nemški Lloyd ustanovili posebno družbo v svrho nakupa Cunardovih parnikov. Tudi tozadevne obravnave so preložili do jeseni.
Budimpešta, 12. avg. VOžrehani pripetila se je ve.ika nesreča. Podrlo se je namreč neko novo poslopje; 12 otrok so razvaline zasule in sedem jih je obležalo na mestu mrtvih.
London, 13. avg. Tukajšnji list "Standard" javlja, da so ravnatelji parobrodnega društva Cunard Line v soboto sprejeli odposlanstvo ogrske vlade, ktero je izročilo družbi ponudbo za nakup parnikov Cunard Line, ki plujejo med Reko in New Yorkom, in sicer Slavonia. Ultonia in Carpa-thia za $2,500,000. Ogrska vlada ho.re tudi plačati odškodnino za razveijav-ljenje pogodbe, ktero je sk'eniia s Cunard Line in ktera je še sedem let veljafna.
Umor radi $1,10. š
New Haven, Conn., 11. avg. Tukaj so zaprli 181etnega Alfred Nelsona iz New Britain. On je priznal, da je umoril svojega prijatelja Maurice Kenta, ker mu slednji ni hotel vrniti dolg v znesku $1,10.
40 hiš zgorelo.
V Hullu, Quebec, Canada, je požar razdejal 40 hiš. Škodo še niso cenili.
losi namenjen
ženo, otroke
ali pa
prijatelje v Ameriko vzeti, piSiza pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, leer tu bodeš najpošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastop-nik vseh iprtpitnih parobrodnih druip
ter
Bazne novosti
iz inozemstva.
SULTANOVA BOLEZEN; VLADI-NI POSLI POČIVAJO RADI NJEGOVE BOLEZNI.
Krvavi boji z Mulahom v deželi Somali. — Njegov plen.
LOČITEV CERKVE IN DRŽAVE NA ŠPANSKEM.
Raznoterosti. -o
Carigrad, 13. avgusta. Sultan Abdul Haniid je prieel pljuvati kri in VsJed njegove bolezni počivajo vsi vla-dini posli. Uradniki v Yildiz Kiosku trdijo, da sultanova bolezen ni nevarna in da se je ie nekoliko prehladi!. Tukajšnje časopisje ne sme pisati o sultanovej bolezni in vzroku, čemu minoli petek ni prisostvoval selam-liku.
Ailen, 13. avg. Znani Mulah je na meji deže.e Somali grozno divjal. Xad 1000 ljudi iz rodu Narehoron v okraju Ogaden so Mulahove čete poklale in odvedle 10,000 velblodov.
Madrid, 11. avg. Vlada odločno vztraja v vprašanju razmerja med državo in cerkvijo. Vlada je sklenila čuvati prvenstvo državnih oblasti in cerkvi ne bode pustila, da se vtika v državne posle. Kakor hitro se snide španski par.ament, bode vlada predložila zakonski predlog, vsled kterega bodo venski redo vi pod istimi zakoni kakor korporacije. Vlada je za trdno sklenila, da bode izgnala vse one redovnike in njihove tovari-šic*e, ktere so s«* nastanili na Španskem potem, ko so jih pregnali iz Francije.
London, 11. avg. Ruska vlada poizveduje pri tukajšnjih delnicah o času, v kterem zamorejo zgraditi več novih vojnih ladij za rusko mornarico. — Slednja je že naročila gradnjo dveh ok.opnie, kteri bodeta jednaki angle-škej največjej vojnej ladiji Dread-naught.
Paris, 13. avgusta. Pri Pugetvjl-e in Pignans blizo Toulona je velikanski gozd v plamenu.. Požar je že um -il 7500 oral gozda in ga še vedno niso p»gasili ter se vedno bolj razširja. Oblasti so poslale vojake k gašenju.
London, 13. avgusta. Papiiniie Townsenda v Snodlandu pri KoeLes-tru, ktera je druga največja na s vent, je zgorela. Razun tovarne je zgorela tudi 11 hiš in dve ladiji.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli it:
Kaiserin Auguste Victoria 11. avg. iz
Hamburga s 1S75 potniki. Bulgaria 11. avg. iz Hamburga. Campania 11. avg. iz Liverpoola s
112S potniki. Rotterdam 11. avg, iz Rotterdama. Sofia Hohenberg 11. avgusta iz Trsta
z 969 potniki. St. Paul 11. avg. iz Southarnptona z
So9 poiiliki. La Bretagne 12. avg. iz Havre s 11G6 potniiki.
Daspeti imaje:
Bordeaux iz Havre. Bovic iz Liverpoola. Kroonland iz An t serpen a. Furnessia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena.
Odploli bolmi
Grosser Kurfuerst 14. avg. v Bremen. Caronia 14. avg. v Liverpool. Bovic 14. avg. v Liverpool. Oceanic 15. avg. v Liverpool.' Nietiw Amsterdam 15. avg. v Rotterdam.
Kaiserin Auguste Victoria 16. avg.
v Hamburg. Sofia Hohenberg 16. v Trst, St. Paul IS. avg. v Southampton. Campania IS. v Liverpool. Kroonland 18. avg. v Antwerpen. St. Andrew 18. avg. v Antwerpen. Furnessia 18. avg. v Glasgow. Bulgaria 18. avg. v Hamburg. _ -

"GLAS NARODA"
iJSt slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
\.-?edni k:	Editor:
ZMAGOST-AV VALJAVEC-fcsst Jk:	Publishes:
FRANK SAKSER, 9D9 Greenwich Street, New York City-
i a. leto velja list za Ameriko ... $3.00
« poll-ta............. 1.50
la Evropo, za vse ieto ....... 4.50
*e «< «. poj jeta.......2.50
** " " četrt leta ...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA .ihaja vsaki dan iz-
vzetnši nedelj in praznikov. — - »
"GLAS NARODA**
<"Voice of the People")
tabued every da v, except Sundays and Holidays.
Subscription year.y $3.0C. Advertisement on agreement.
Zz oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopibi brez podpisa in osobnosti se H, natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po \lcm-y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, aa se nam tudi prejšnje bivali-^ ie naznani, da hitreje najdemo naslov-' lika. - Dopisom in pošiljatvam nSfed&te
"Glas Naroda" 09 Greenwich Street. New York Cits.
Izkoriščanje delavcev.
V uglednem newyorJkem listu '•Sun'7 ^e te dni prepirata dva čita-t<-!ja }hm1 imeni ''Bourgeois" in "Socialist" o deležu, iterega imajo de-lavei pri po njihovem delu izdelanih izdelkih in pridelkih.
"'Bourgeois*' nikakor ne more uvideti. da izdela delavec večjo vrednost, nego je plača, ktero dobiva za svoje delo. D'.tieni "Socialist" pa pri ekonomičnih vprašanjih nikakor ni mojster in tako on računa povsem napačno. Po njegovem računu dobiva delavec povprečno vsako leto po $436, d-k-i m izdela za podjetnika "vrednost $2450, toraj $2014 na leto več, nego on dobi za svoje delo. Ta svota gre naravnost v žepe delodajalca.
Ta račun je ]*> našem mnenju napačen in dotičnemu računarju gotovo ni znan produkcijski proces, kteri po-množuje vrednost.
Mi gotovo nimamo povoda baviti se s pretiranimi številkami, temveč le z dej-:vi, kterim ni mog<K-e oporekati.
Omenjeni "Socialist" je računal: <jla-»m poročil ljudskega štetja v letu 1900 bi.o je stanje obrtnih podjetij takole:
TJložena glavnica .. Število delavcev...
Plačane piaee .....
Vrednost materiala
Vreduost

$0,S46,G2S,564.
5,321,3S9. $2,330.587,010. $7.360,993.418. $13,039,279,566.
O.. h 5,o21.3S9 delavcev je torej iz-deljii v redno-1 v zaesku $13,039,279,-
■'<■ , ' ak' > tia 'ipade na vsakega po $2.45o. Za izilelattje tega b aga so do'iili j.a lf ~"2,3.;o.587.010, aH perv-piv-'-no v »a ki delavec na leto $436, tako ia je %-ak delavec zaslužil na leto jf -J<il4 vir nego je <l«>bil in ta denar — t spravili j»odjetniki.
Ta r.H-una omenjeni "Socialist".
Toda za izdelovanje blaga mora imeti tovarnar produkcijska sredstva. :., ■■■	in de.avna sredstva —
tovarne, stroji itd. — in j>otem tudi delavce. V produkt, kterega izdela delavec s svojim delom, gre pred vsem 1. vrednost snrogata, 2. plača, ktero '1'ji delavec in 3. vrednost porabe delavnih sred.-tev, ]M>slopij, strojev itd. Izdelano blago obstoji torej iz vrednosti teh treh luKtorjev, prist e v si ono svoto, ktero n oživljamo podjet-ni, o v dobiček.
" Socialist" >e pa na dve točki — «<!» rablje nje delavnih sredstev io 60-rogat — ni oziral v svojem računu in radi tega naj njegov račun popravimo
Vrednost blaga, ki ga je 5,321,3«9 delavcev izdelalo v jednem letu, zna-ra $13,039,279,500.
V tej svoti je zapopadeno:
Delavske plače..........$2.330,587,010.
Surogat je veljal________$7,360,993,410.
Obraba delav, sred-
-tev ........................$1,303,927,956.
Vn Ve
Skupaj $10.995.508.384. produkta.. $13,»39,279.566.
■vrednost..... $2,093,771,182.
Ta vrednost, ktero so spravili pod-je: niai v svoj žep, je torej skoraj tolika, kakor zaslužek delavcev, iz če-sar sledi, da imajo podjetniki od vsakega de avca na leto po $384 čistega dobička. In tako izkoriščanje je za-ista velikansko!
BELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI
7.a izdelovanje dolgih dog (Binder-hoLz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Chu. O. Weimar,
Houston, Texas.
4 Aug4—Sep4)
Bančni polom v Chi cagu.
Naše prebivalstvo je na bankerote vsakovrstnih denarnih zavodov, tudi ako vladajo v finančnih krogih normalne razmere, tako privajeno, da se radi zadnjega chicaškega bankerota banke Milwaukee Avenue nihče ne razburja. Pri nas obstoji nekak "poslovni princip", da se podeli vodju finančnega zavoda skoraj neomejena moč in ako je slednji lahkomiš-Ijen, zamore na tisoče vlagateljev one-srečiti in jih pripraviti ob vse težko prislužene in še težje prihranjene denarje, ktere zaupajo banki, ne da bi imeli potem tukli najmanjšo kontrolo nad svojim denarjem. In ako pride potem do poloma, ono, kar bi bilo mogoče še rešiti, požro izredni stroški konkurza, tako da varanim vlagateljem ne ostane drugo, nego žalostno razočaranje.
Takim lopovščinam bi bilo lahko storiti konec, ako bi se tudi banke podržavile. To bi se lahko zgodilo, ako bi bančne posle prevzela pošta, kar naj bi veljalo tudi o zavarovanju. —
To bi seveda javnej svobodi tudi škodovalo, kajti vlada bi dobila velik vpliv na veliko število svojih vsluž-bencev. Toda tako vplivanje ni neobhodno potrebno, ker bi se mu orga-nizovani vslužbenci lahko odtegnili. V ostalem bi bil položaj z ozirom na vpliv ravno tak, kakor sedaj, ko kapitalisti »potrebujejo ves svoj vpliv, da vladajo vlado, ktera potem po nji-hovej želji vlada mase. okler se to ne bode spremenilo, se tudi poslovanje denarnih zavodov ne more preina-čiti.
Bankerotu chieaške Milwaukee Ave. State banke, o kterem smo v minolem tednu v "Glasu Naroda' obširno poročali, sledilo bode še vse polno drugih polomov, kajti banke in njihove vratolomne špekulacije se pri nas še za dolgo dobo ne bodo spremenile.
Izvirna poročila i z Ljubljane.
V Ljubljani, 30. jul.
(Konec.)
Včeraj je izvrševalni odbor jugoslovanske demokratične stranke sklical javen shod v Hafnerjevi pivovarni v Ljubljani. Na ta shod je povabil za napredno stranko dr. Tavčarja, a za klerikalno dr. Šuštersiča. l>r. Tavčar je prišel na shod, a dr. Šušteršič je ostal doma.
Shoda se je udeležilo mnogo soci-jalnih demokratov, nekaj naprednja-kov in klerikalcev. Vodstvo socijalne demokratične stranke je izjavilo, da u a ran tuje vsakemu prosto besedo in da hoče skrbeti za red. In to se je tudi zgodilo.
Prvi je dobil besedo dr. Tavčar. Mirno in stvarno je razjašnjeval svoje stališče in načela, ktera že mnogo let zastopa. Kekel je, da je proti klerikalizmu, ki je sovražnik vsakega napredka in svobode. Govoril je o vo.ilni preosnovi in je povdarjal, da je krivična, ker obsoja obmejne Slovence na politično smrt. Omenjal je, da so slovenski klerikalci z volilno preosnovo pokopali koroške Slovence, a štajerskim da kopljejo jamo. Dr. Tavčar je bil jako srečen v svojih izvajanjab. Volilna preosno-va nam je krivična; delali so jo Nemci, ki so si zagotovili svojo nadvlado. Ko je govornik končal, ploskali so mu vsi zborovalci.
V imenu socijalnih demokratov je govoril E. Kristan. Govoril je obširno in stvarno. Izjavil je, da volilna preosnova ni ideal socijalnih demokratov, aii ona je vsaj nekaj in zato se socijalni demokrati potegujejo za njo. Sprejeti jo moramo, saj !xnle zdaj prilika boriti se za boljšo preosnovo. Kristan je hudo prijemal klerikalce in dr. Sušteršiča. Pobijal je klerikalizem in jako obžaloval, da ni prišel na shod dr. Šušteršič, da bi dal račun o svojem delovanju. Klicat je napredno stranko na pozitivno delo, na organizacijo svojih somišljenikov, češ, da je še mnogo svobodo-umnih Slovencev, ki so brez moči in veljave samo zato, ker niso organizo-vani. Kristan je mnogo govoril o klerikalizmu in je trudi on mnenja, da je z vztrajnim delom moči tudi klerikalizem zatreti. Ves govor so zborovalci burno odobravali, posebno pa zaključek govora: Živela volilna preosnova!
Da bi videli, da je volilni red res krivičen, hočem to dokazati z naslednjimi podatki. Volilni okraji so tako prikrojeni, da jednega poslanca dobi
Italijanov ........ 40,394,
Nemcev .......... 41,128,
Rumunov ........ 46,192,
Slovencev ........ 51,860,
Poljakov ......... 54,518,
Hrvatov ......... 54,721,
Čehov ............ 57,819,
Malorusov ........ 105,67L
Na tem krivičnem temelju je osnovana volilna preosnova. Tu se vidi,
da niso vsi narodi jednakopravni, četudi imajo splošno volilno pravico. Ako 41,000 Nemcev voli jednega nemškega poslanca, moralo bi tudi 41,000 Slovencev voliti jednega slovenskega poslanca, ne pa, kakor je .zdaj, ko je za jednega poslanca treba 51,800 Slovencev. Pri drugih narodih pa je krivica še večja.
Jako zanimivo je, kako so se Slovenci .polastili ljubljanske plinarne, ki je nemško podjetje. Ljubljanska plinarna je delniška družba, ki izvrstno stoji. Delnice nesejo 25 odstotkov. Mestna občina ljubljanska ima pravdo s plinarno radi polaganja« cevi po mestnem ozemlju in radi ne-ki.!h drugih stvarij. Občina se je pogajala z druižbo radi nakupa plinarne, ali se ni mogla pogoditi, ker je plinarna zahtevala 700,000 kron! Zdaj pa so nekteri rodoljubi vzeli stvar v roke. Pred zadnjim občnim zborom so nakupili čez polovico delnic, šli so na občni zbor in ker so imeli večino, volili so v nov odbor same Slovence. Tako je ljubljanska plinarna prešla v narodne roke. Ti narodnjaki pa niso kupovali delnic za-se, ampak so le posredovali po neki banki v korist mestne občine ljubljanske. Plinarna torej pride v mestno last. A. T.
DOPISI.
Indianapolis, In d.
Dragi gospod urednik:—
Dne 29. junija imeli smo krasno slovesnost, ki nam ne izgine nikdar iz spomina. Ta dan je bil slovesni praznik cele naše slovenske fare, ktera se je pričela dne 29. aprila. Ta dan se je namreč slovesno blagoslovila krasna nova zastava društva sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J., ki je bilo pri nas ustanovljeno leta 1904. Strokovnjaki so mnenja, da je ta naša nova zastava jedna najlepših v celem mestu. Izdelana je bila na Francoskem, kjer je torišče moderne umetnosti. Na prvi strani ti zre oko ginljivo, iz svile pleteno podobo z angleškim napisom sv. Jožefa; ob stranih so mični okraski. Na drugi strani se divi tvoje oko ob slovenski trobojnici s slovenskim napisom.
V	proslavo blagoslovijenja te zastave zbralo se je društvo sv. Alojzija št, 52, mladeniško-samostojno društvo sv. Cirila in Metoda, slovensko društvo Fran j a Prešerna št. 34 in pa madjarsko društvo sv. Antona pri Peschatovi dvorani, kjer se začasno opravlja služba božja, ter so odkorali k dvorani na Germania Avenue, kjer je čakalo društvo sv. Jožefa z novo zastavo. Od tod so odkorala vsa petera društva v krasnem sprevodu s svojimi zastavami na "Warman Ave. Xa čelu vsakega društva smo opazili dva ponosna konjenika, pred društvom sv. Jožefa pa je svirala godba.
V	Peschatovi dvorani je ob 10. uri domači župnik g. Lavric v srce sega-jočem govoru razložil plemeniti namen društva, da naj se za ta blagi namen bore, kakor se vojskujejo vojaki za zastavo. Posebno pa je povdarjal, da naj nam bode ta zastava znamenje edinosti in ljubezni do bližnjega. po navodilu našega slovenskega pesnika Prešerna, ki pojeT
Da smo očeta enega sinovi, Ljudje vsi bratje — bratje
vsi narodi, Da ljubit' mor'mo prav' uk njegovi.
Potem je slovesno blagoslovil za-siavo in zapel sveto mašo, pri kteri je krasno popeval domači mešani zbor.
Po službi božji so vsa društva z godbo razvila svoj sprevod po Calve-lage St., Haug-h St. in Keclien St. in zopet nazaj. Godba zaigra na War-man Avenue še par komadov in s tem je bila končana lepa slovesnost.
Gospodu župniku, vsem društvam, slovenskim in .madjarskemu, cerkvenim pevcem in sploh vsem, ki so pripomogli k slavnosti, izrekamo srčno zali v alo!	Navzoči.
Ely, Minn.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim malo prostora v priljubljenem nam listu "Glas Naroda".
Naša naselbina lepo napreduje; den za tednom se sliši, da si je ta ali oni rojak kupil hišo in ustanovil svoje stalno domovje.
Da vlada med nami tudi sloga, smo pokazali dne 5. avgusta, ko so združena društva priredila lep izlet ali piknik. Zabava je bila naravnost, izvrstna. Za prigrizek smo imeli pečene jančke, žejo pa smo ugaševali z izvrstno hladno kaplieo.
Dasi je bil vroč dan, vendar smo plesali ob sladkih zvokih izvrstne godbe in se veselili, kar se je dalo.
Lep dan je 'bil to, toliko lepši, ker smo pokazali, kaj se doseže, če smo složni.
Želim le, d^bi sledilo še več takih veselic, ker te pospešujejo medsebojno poznanje in utrjevanje narodne zavesti.
Pozdrav vsem! Iran Težak.
(last in hvala doktorja Leonardo Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna piana so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cat; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEOHABD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni ▼ trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in ^rsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavl'mje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uš* s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse*tajne moške in ženska bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEON^RDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LAXDES, 140 East 22nd Street, between 3d ft Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
^lovensk j» katoiišk
0=
podp. društvo
POZOR! NAZNANILO IN VABILO.
Pierre, S. Dak.
Cenjeni g. urednik:—
Rojaki se moramo podpirati med	„ „, , . -. , ,
, . Tr. . , , t , t	Bratom, spadajocun k društvu sv.
seboj. Kdor ima dobro delo, je dolz-	A1 . .. v. „ _ v -o
, , , , . „ ' J „ _	Alojzija st. 36 v Conemaugh, Pa.,
nost njegova, da dobi, ce mogoče, se	. . , .	,
. . . , , J, ° '	tem potom naznanja skupni odbor, da Kakemu rojakuj zasluzek.
Takegu mnerija sem jaz.
V tukajšnjem kraju se namreč deli zemlja in jo dobi vsak, kdor je spol-nil 21. leto, 150 akrov -zastonj.
Kogar izmed rojakov veseli farma, naj pride; zemlja se še vedno dobi.
Meni se iz^pdno dopada vse. Če bi kterega rojaka veselilo priti semkaj, naj mi piše. Jaz mu odgovorim drage volje in popišem vse.
Jaz nisem noben agent in se ogla-
smo preložili društveno mesečno sejo, koja ima biti dne 19. avgusta popoldan, na ravno isto nedeljo dopoldan od y29. do 11. ali 12. ure. To pa radi naklonjenosti pevsk. društvu "Bled" za omogočiti njega uspeh piknika. Nadaljne druge mesečne seje pa bodo •zopet po navadi.
Bratje, v kolo se vstopimo, k zvezi dajmo si roke! Ta napev kliče Vam ■slovensko delavsko pevsko društvo
. . _ "Bled" iz Conemaugh, Pa., ko je pri-
sim samo zato, da pride v te kraje se	.
kak Slovenec.	j
Meni se godi dobro in jednako pri- PRVI IZLET IN PIKNIK voščim tudi drugim, zlasti pa mojim dne 19. avgusta t. L popoldan ob y22 rojakom.
Pozdrav vsem!
uri na prijaznem gričku nad mestom Conemaugh na sadnem vrtu našega Peter Peteh, 1 rojaka. Mr. Scheiderja. Krasne slo-P. O. Pierre, S. Dak. venske narodne pesmi pod vodstvom
Cumberland, Wyo. Dragi "Glas Naroda":—
Želim, da bi mi odločili malo prostora v priljubljenem nam listu "Glas Naroda", da naznanim rojakom po širni Ameriki o smrti našega sobrata Josipa Jakleviča, o kterem sem že zadnjič poročal.
Nesreča ga je zadela v tukajšnjem premogjpvem rovu, da mu je hrbet zlomilo; sedaj je po šesttedenskem boju z življenjem in smrtjo dne 13. julija TJrominul v bolnišnici v Rock Springs.
Pokojnik je bil doma od Metlike
našega vrlega rojaka in pevovodje g. Ivana Boljka slišati bode sledeče:
1.	Zvezna..........A. Nedved.
2.	Jadransko morje . A. Hajdrik.
3.	Planinska......A. Foerster.
4.	Pogled v nedolžno oko
P. H. Sattner.
5.	Slovan ........ Josip Vošak.
Bolj ko mogoče najprijaznejše vabljena so vsa tukajšnja in iz okolice sosedna društva slovenska ter vsi posamezni rojaki in rojakinje, da nas izvolijo posetiti ter tako pripomoči pri delu v ponos našemu vrlemu slov. narodu. Pri zelo neugodnem vremenu se izlet preloži na drugo prihodnjo
na Dolenjskem, vas Grabovec; tukaj .nedeljo. Vstopnina za gospode $1.00, zapušča žalujočo ženo, dva nedorastla te je pivo prosto. Dame so vstop-o t roka 111 tri brate, v starem kraju. pa|nine prostei Za dober prigrizek in
dve sestri.
Prav lepo se zahvalimo vsi žalujoči vsem rojakom v Rock Springs, kteri so se udeležili pogreba, koji se je vršil dne 15. julija; posebno pa Ivanu Mraku, kteri je vse preskrbel za pogreb, predno smo mi došii iz Cumberlanda. Zahvalim se tudi po-grebnikom, namreč Matiji Tolarju; Matevžu Remavšku, Antonu Dolencu, Antonu Demšarju, Fran Pavlicu in Josipu Zakrejšku. Lepa vam hvala! Bog vam povrni vse!
Pokojnik ni bil pri nobenem društvu, ker še ni bil dolgo tukaj. Kako je to žalostno za ubogo vdovo z dvema otročičema, ker nima sedaj nobene podpore. Zatorej, rojaki, vzemite si za zgled in pristopite k društvu, dokler ste še zdravi. Teh par eentov, ki se jih plača vsak mesec, se nič ne pozna; v bolezni in smrti so pa dobra podpora.
Slednjič še naznanim vsem rojakom po širni Ameriki, da -se tukaj dela še precej dobro. Delavcev ne primanjkuje in jih je vedno dosti. Zato se pa delo včasi težko dobi, včasi pa tudi lahko, kakor kdo naleti, ker je vedno takih ljudij, da s^ včasi kruha preobjedo, pa gre drugam skorji-ee iskat.
Pozdrav vsem rojakom po širni A-meriki, tebi "Glas Naroda" pa obilo napredka.
V imenu žalujočih	F. S.
Kje ALOJZIJ KLEMENČ1Č1 Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra Alojzija Klemenčič, Box 244, Herminie, Pa. (13-14—S)
fine smotke bode skrbi j eno.
V nadi. da nas kar največ mogoče v obilnem številu obiščete, kličemo vam: Bratje, le ven na plan, na vrh planin! Nazdar!	Odbor.
(13, — 16 — 8)
Pozor Slovenci in Hrvati!
Na milijone ljudi si je izdravile potenje nog s KNEIPPOVTM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu na-prašite nogovice s Kneippovim praškom in nc.ge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave!
Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Mi plačamo ekspres in vi plačate prašek, kedaj ga po pošti v roke dobite.
JAKOB VAHCIC & CO.,3
850 Second St.,	Steelton, Pa.
(12-7—12-8 v d)
POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodb« ta francoske dege in sa dog« sa kadi Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate dog« na predaj, pišite nam, nail pogoji so ugodni FRTEDLAENDEX k OLIVEN CO. Sfcieveport. La. P. O. B«x 6*2.
Skušnja učil
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po na;
jšem navodilu, iz najbolj-
MARA VIVA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstaa tropavica od $250 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg< naročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, Saa Francisco, CaL
svete Barbare
Xa ZJedlnJeno države Severne Amerik©,
Sedež: Forest City', Pa.
Itascmnrano dno au lanuurla 1902 v državi P»nns«i-
-Q-Ch
ODBORNIEJE:
Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Box 547, Forest City. Pa. Podpredsednik: IVAX TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box (307, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest Citv, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City/Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest City, Ta ANTON PIRNAT, Box SI. Durvea, Pa. ANDREJ SEDER, Box 10S, Thomas, W. Va FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SRODLAR, Forest Citv, Pa ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
DR. J. THOMPSON
1 s4	r	• .— ,
334 W. 29th St.	NEW; YORK.
V slučaju vsake bolezni in ako vas dru-i zdravniki niso mo-li ozdraviti, pišite ali pa pridite na to sdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoe m najboljša zdravila. Edino v tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila.
Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSKO ZDR1VIŠČE Dr J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N Y po dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo bite zastonj! —
OGLAS.
Lahko in stalno delo dobi takoj 30 mož pri tukajšnji na novo izdelani tovarni za steklo. Plača $1.60 in $1.75 na dan. Kdor izmed rojakov želi sem priti, naj mi naznani in jaz ga pričakujem na postaji Ako pa kdo pride in mene ni postaji, naj praša za James City in me vsakdo lahko najde. Moj naslov je:
Louis Kraje, care of W. N". Frost,
Kane, McKean Co., Pa.
(11-14—S)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland. O.
Izdeiorsiee kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo na* pravim n* zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeš-no in dobro. Cene trivretnih od |2J do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nlkrlja ali medenine. Cena tri
PREPRIČAJTE SE SAMI!!!
Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kteriIi niso i»o<rIi ozdraviti drugI zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na poskušnjo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi seje mogoče popolnoma ozdraviti.
Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kierimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo.
Naš zdravnik za slovenski odclelrk v America Europe Company je proučaval kronične in zastarele bolezni celih dvajset let. On "dela zdravila po predpisih ljudij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te bolezni, da so iznajti Ii zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga l ju-den),vkterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki.
Če so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate kako Vam pomagajo.	*
Kje je resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravijajo najnaravnejša in naj' boljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
ter
nam pišejo, o temi zuravin se ozaravi na stotine m stotine takih bolezni j, kakor jih ima je vi; a tudi Vi ozdravite.
Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil.
Nas zdravnik Vas ozdravi!
Nova knjiga za Slovence.
Izdala America-Europe Company po zakonih države Xew York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo nai-večjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako izrabljajo nekteri zdravniki priprost in neuk narod, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljenja zdravila in i kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila da se vsakdo labko ozdravi. Ta knjiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jih ne bodo mo<rli v bodoče več izrabljati razni zdravniki.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kferi nam
a jih niso Par znamk
za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da prideio vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdraviliški oddelek za Sloveuce v
america=europe CO.
161 COXUMBUS ATE.,	NEW YORK, N. y. 9
i>UStl UUVtl JCLIlJigjOi uuuo	KIV	, UlitMlI U pjl
pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži
Jugoslovanska
Inkorpor;rana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
CTRADNTKI :
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 2S1, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ I j. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Elv, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
947S Ewing Ave., So. Chicago, 111. I\TAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik" B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC. ITI. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdrahi k Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov in dmge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Elv, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Pmarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN C»OUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Znstf pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajedrnih društev Jednote ali posameznikov naj f=e pošiljajo na predsednika porotnega cdbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	S
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Utonil je 771etni jfreuiitkar Gregor
Gregurka iz Lesnega Brda pri Vrhniki. ko je Sel na bližnji Drenov grič po žganje. Na>li so ga v obcestnem jarku. Greirurko je najbrž napadla omotica valed vročine, pa je padel, kar se mu je zadnji ča< že večkrat pripetilo. j
Ogenj. Nedavno je pogorel hlev, hiša in vsa gospodarska orodja posest- , niku Jerneju Pircu v Zgornjih Zadi-nah pri Kotredežu. Zgorela sta tudi dva prašiča. Škode je 6300 K, zavaro-. valnina pa znaša le 1200 K. Zažgali so seveda spet otroei.
Strela je ubila 25. jul. okolu pol 4. | popoldne 191etnega Janeza Hubada, sina p<>.-estnika Janeza Hubada iz Po-vodja. Nesrečnež se je vračal s polja ter bil komaj 70 korakov od gozda in okolu 400 korakov od doma. Strela mu je prebila črepinjo, in sicer pri malih možganih ter mu šla skozi telo in pri levi nogi pod prsti ven. Bil je na mestu mrtev. Raztrgalo mu je klobuk in obleko, obutev pa mu je popolnoma Tazmrcvarilo in vrglo r-az nog. Pokojnik je bil nečak c. kr. deželnega šolskega nadzornika Fr. Hubada in koncertnega vodje "Glasbene Maticee" M. Hubada. Blag mu spomin!
V Goričanah pri Medvodah v tovarni Lovkam je po neprevidnosti neki delavec, po domače Dragonarjev, za- J gnal sekiro, ki je presekala lice in bra- j do delavcu N. Čarmanu iz Gosteč. Ra-r.jenepra delavca so prepeljali v bolnico. —
Nesreča s petrolejem. V Sori je bila pri nadučitelju Germeku za postrež-nico lTletna Marjeta Luštrek. Dne 24. julija zvečer je skuhala večerjo. Potem pa je hotela še zavreti mleko za dru:ji dan in čeprav je gorelo v štedilniku. je hotela imenovana še večji ogenj in je najbrž s kositrene kangle petroleja v ogenj. Naenkrat na-trašna eksplozija, da so šipe v i zarožljale in ena celo počila, di je bilo skoraj 2 ke* petroleja. Ves ta petrolej se je vnel in gorel po >t» : ah in stropu, Postrežnica se je u-žiral a in kakor goreča baklja priletela iz kuhinje, kjer je v veži pc^dla na tla. Učitelj Germek je bil kakih sto korakov od doma. Ljudje so zavpili: Šola crori. ker je pri oknih in vratih švigal plamen. Vkljub temu je planil učitelj Germek in še en drug mož v ogenj. Bil je strašen prizor. Vsa kuhinja v pla-v veži pa se je zvijala i.v osrnju. Germek je cuhinjo po vodo in je z t ndušil plamen pri de-e .še tlela obleka na nji. m še to z vodo. Grozno je bilo pogledati dekleta, ki je bila vsa oporena, ker je skorn zgorela prva obleka na nji. Vendar je bila 5e toliko pri zavesti, da se je sklonila pokonci. Zavili so jo v rjuhe in položili v posteljo. kjer se je zvijala v groznih mukah. Poklicani zdravnik iz Škofje Lo--ke, dr. Zakrajšek, je vso obvezal in so j jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. | Dekle bode umrlo brez dvoma, ker je ovico kože na telesu ožga-da <»e istočasno ni še kdo drugi nahajal v kuhinji, ker bi vsak z-jrorel. Kositreno posodo za petrolej je popolnoma zmečkalo in jo vr»rlo v i strop, kjer so videti luknje. Čudno je, j da ni dekleta na mestu ubilo. Detona- j cija je bila tako močna, da se je slišalo iz vasi na polje. Nesrečo si je de-
, ti«
nil :afV
o p
V
kle samo nakopalo vsled skrajno nepremišljenega dejanja: vlivati petrolej v ogenj.
Ponarejeni bankovci. Iz raške okolice se poroča: Cuje se, da krožijo tod okrog ponarejeni apirnati bankovci po 1000 K in največ po 50 K. Naj torej vsakdo denar pregleda in si dobro vselej zapomni, kdo mu ga je dal, da pride goljufija skoro na dan
K prodaji plinarne v Ljubljani.
Vseh akcij ljubljanske plinarne je 500 z nominalno vrednostjo 400 K. Pod garancijo mestne občine je bilo nakup-ljenih od banke Luekmann 180 delnic po 1200 K. Med temi delnicami je tudi 70 Bambergovih delnic, 80 delnic je bilo kupljenih po 800 K, tako, da je sedaj v novih rokah od 500 delnic 260 delnic. Ostalim delničarjem se ponuja za delnice samo po 400 K. Nemško u-radništvo pri plinarni je baje že dobilo odpoved.
Detomor. Pri Dolenju, okraj Ilirska Bistrica, so našli v vodi umorjenega močno razvitega novorojenca.
Ljubljana dobi poveljništvo armad-nega zbora. .Znano je, da pomnožuje Italija ob avstrijskih mejah svoje vojaške posadke, znano tudi, da je avstrijska vojna uprava pomnožila pehoto v okrožju tretjejra trraškega in 14. inomoškejra armadneira zbora. A poleg pomnožitve pehote namerava vojna uprava pomnožiti ob italijanski meji tudi trdnjavsko topnicarstvo. Novo obmejno utrdbo Riva na Tirolskem zasede stotnija 1. dunajskega in ena stotnija przemyslskega trdnjavskega polka zasede koroške obmejne utrdbe. V Alpah so zerradili zadnji dve leti %-eliko novih utrdb, ki morajo imeti že v mirnih Pasih zadosti močno posadko, da je mogoča takojšnja obmejna obramba, ako se prične vojska, V obmejnih alpskih utrdbah proti Italiji bo. ko pomnožb trdnjavsko topni-čaTstvo. devet stotnij trdnjavskega topničarstva, ki se porazdeli sledeče: 1 bataljon prvega trdnjavskega topni-čarskega polka dve stotniji v Fran-zensfeste in v Pusterski dolini, po ena stotnija pa v Rivi in Malborgetu, 1. samostojni trdnjavski topničarski bataljon s štabom in tremi stotrijami v Tridentu, ena stotnija v Rivi in od 3. trdnjavskega topničarsfcega polka ena stotnija v Bovcu južno od Malborgeta. — Kako velike važnosti so utrdbe ob tirolski in koroško državni meji, dokazujejo dogodki iz vojske z Napoleonom I. in pa tudi dogodki v vojski leta 1866. Znano je, da je prodiral 1. 1866 Garibaldi iz Pocca d'Anfo proti Judi-kariji. kjer je zadel le na neznaten odpor slabe utrdbe Ampola. Zdaj je pa Judikarija utrjena popolnoma moderno in lahko odbije morebitni napad v Adiško dolino. Te utrdbe z rivskimi u-trdbami vred ob Tonalski cesti in ob Gardskem jezeru spadajo pod povelj-ništvo rivskih obmejnih utrdb. Te u-trdbe tvori t avl ve krajevni ločeni utrd-lw?ni skupin? (Judikarija in Riva). Posadka močna dve stotniji bo mogoče zadostovala. Trident zapira operacijsko črto ob AdiŽi. Posadka treh trdnjavski h topničarskih stotnij ni zadostna. ker obseqra tridentinska trdnjava utrdbe od Gardske^a jezera čez Alo do Vedrette Maraolata. Za tri-dentinske mnogoštevilre utrdbe bi komaj zadostovalo šest trdnjavski topničarskih stotnij. Neobhodno potrebno je, da pomnože prvi trdnjavski topničarski bataljon. Za obrambo Pusterske doline so tudi zgradili mnogo utrdb z namenom, da zavarujejo zvezo Tirolske z ostalo monarhijo le po Inski in
po Pusterski dolini, ki je mnogokrat le 15 km oddaljena od državne meje. Koroške utrdbe so zgradili na onem mestu, kjer je 1. 1809 udri Evgen Beauharnais čez avstrijsko mejo. Imena Predil, Malborget, Herrmann in Henzel so še zdaj zapisana z zlatimi črkami v povestniei avstrijske zgodovine. A kjer so stale takrat priproste utrdbe, stoje sedaj moderne utrdbe z železnimi oklopi, sposobne, da s svojimi modernimi topovi ovirajo prodiranje italijanske armade pri Beljaku in proti Soški dolini. Ker pa tvorita tudi te dve utrdbi dve krajevno ločeni skupini, bi komaj zadostovali dve stot uiji trdnjavskega topničarstva, ki ga morajo še pomnožiti ob Tridentu z gorskimi četami, obstoječimi iz 1. in 2. polka deželnih strelcov in 4. domobranskega pehotnega polka, nadalje s tirolsko topničarsko gorsko divizijo in z gorskima baterijama ljubljnskega in celovškega topničarskega polka (skupaj tri gorske baterije), da zadostuje za prvo obrambo južno-zahodne državne meje. Kako si pa mislijo obrambo ob ravni goriški meji, kjer ni u-trdb, kakor tudi ne pozneje proti kraški visoki ravnini, si težko predstavljamo. Nasprotno pa nameravajo polagoma zelo znižati število vojaštva v Galiciji, kjer ni nikake nevarnosti več, da nastane vojna z Rusijo. .Gališko vojaštvo znižajo tako, da sčasoma opuste 10. armadni zbor v Przemyslu, tako da ostaneta v Galiciji še 1. krakovski in 11. lvovski armadni zbor. Ljubljana pa dobi povelj-ništvo novega armadnega zbora.
PRIMORSKE NOVICE.
Razdelitev okrajev po volilni reformi v Istri. I. okraj (italijanski): sodni okraj Buje, sodni okraj Piran in krajni občini Koper in Milje s 51,603 Italijanov in 7128 Slovanov. — II. volilni okraj (italijanski) : sodni okraji Motovun, Poreč, Rovinj, krajni občini Vodnjan in Sanvičenti s 40,090 Italijanov in 21,286 Slovanov. — III. okr. (italijanski) : sodni okraj Pulj in kr. občini Mali Lošinj in Osor s 31,369 Italijanov in 13,764 Slovanov. — IV. »kraj (slovenski): sodni okraj Pod-rrad in krajne občine Dolina, Dekani, Marezige, Očisla-Klanec in Pomjan s 516 Italijanov in 35,906 Slovencev. — V. okraj (hrvatski) : sodni okraji Bu-zet, Pazin, Labinj in krajna občina Barban s 6861 Italijanov in 55,892 Hrvatov. — VI. okraj (hrvatski) : sodni okraji Volosko, Cres, Krk in kr. občina Veliki Lošinj s 5341 Italijanov in 54,076 Hrvatov. — Že uradna statistika kaže, da se je z odmerjenjem mandatov Italijanov in Slovanov zgodila tem poslednjim huda krivica. Oni pa, ki pozna iz lastne skušnje faktič-ne narodnostne razmere v Istri, mora pritrditi, da se je z uredbo volilnih okrajev storila našemu življu naravnost krvava krivica. Že po gornjih u-radnih številkah doznajemo, da so potisnili v takozvane italijanske -volilne okraje in s tem politično ubili 42.178 Slovanov, dočim je le 12,718 Italijanov v trojici slovanskih volilnih okrajev. Torej je žrtvovanih dva in pol-krat toliko Slovanov, nego Italijanov.
Utonil v Soči. Dne 25. jul. opoludne se je šel s par tovariši v Sočo kopat 231etni krojač H. Lastič iz Gorice. V vodi ga je prijel krč ter je utonil. E-den njegovih tovarišev ga je skušal rešiti, toda ves trud je bil zastonj.
Na ulici se je ustrelil v Trstu 491et-ni Alojzij Rizzardi, ki je okolu 30 let živel v Ljubljani. Rizzardi je v bolnici umrl.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Utopljenca našli. Učenca Oskarja Feuclitmann iz Celja, ki je nedavno ob železniškem mostu v Savinji utonil, so potegnili med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom iz vode. Spoznala «:a je njegova stara mati. Fantov oče je v tujini, v Švici.
Oblak se je utrgal dne 24. julija pri Mirnitzu na Gornjem Štajerskem. Take hude ure in tolikšnega naliva ne pomnijo od leta 1878 sem. Potok Mir-nitz je v 5 minutah narasel in prestopil bregove, poruval drevesa in preplavil vsa polja. Voda je vse pridelke odnesla. Drla je s tako silo, da je celo ledino s travnikov potrgala. Tudi v gorah so skoro vse poti in ceste razrušene. Škoda je velikanska.
Umrl je v Gradeu Karol Dostal, bivši krojaški mojster v Celju.
Umor v navzočnosti lastnega otroka. Dne 23. julija zjutraj so našli v Gradenu pri Koeflachu umorjenega konjskega hlapca Fra*nceta Nestler. Imel je grozno rano na vratu, ki mu je bil skoraj ves razrezan. Poizvedbe so dognale, da je bil umorjeni prejšnji večer z nekim dekletom v gostilni Wieser v Krenhofu in je okoli 9. ure spremil dekleta do nekejra mlina ob potu. Takoj za Nestlerjem in njegovo ljubo je šel iz gostilre drvar Janez Huber. ki jima je sledil ves čas do mlina. S Huber jem je bil tudi njegov petletni sin. Kako se je vršil spopad med Nestlerjem in Huberjem, se še ne ve, a Huber je pri aretiranju svoje dejanje priznal, trdil pa, da je delal le v silobranu. Ta njegov zagovor ni vr-jeten, kajti Nestler je bil mal slaboten človek, Huber pa velik hrust. Klanje je moralo biti grozovito, kajti okoli
mlina j« bilo vse polno krvavih luž. Huber sam ni bil ranjen, pač pa ves oškropljen od krvi. To mesarsko kla-nje je gledal petletni Huberjev sin, ki je drugi dan po dogodku pripovedoval — seveda poučen od očeta — da sta prišla med roparje, ki so hoteli očeta ubiti. Morilca so izročili deželnemu sodišču v Gradeu.
Čitalnice v domobranskih vojašnicah. Skupni ogrsko-hrvatski domobranski minister je izdal na polkovna zapovedništva naredbo, da uredijo čitalnice za podčastnike; v čitalnicah bodo časopisi, strokovni listi, društvene igre (šah, domino itd.), in napravi se mala knjižnica. Za ureditev take čitalnice se da na razpolago 300 do 700 kron.
Išče se IVAN GERM, kteri je bil pred jednim letom v Fayette, Pa. Kdor ve za njegov naslov, naj ga nazpani Antoniji Germ, P. O. Box 65, W. Charleston, W. Va. (((H-14—S)	cu
Iščem svojega moža JANEZA ZUPANČIČ, doma iz Velike Loke, fa-ra Sv. Lovrenc, Dolenjsko. Za njegov naslov prosi njegova žena Urša Zupančič, .3512 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
(10-13—S)	Sf
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu obcinstvn naznanjam, df sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND 8T
To je prva in jedi na slovenska gostilna v tukajšnjem mesto.
Rojake postrežem z izborilo pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kuni.
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon Stev. 2213—M Iowa 'Phone.
Občevalni jezik: slovensko, hrvat dko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. n« j ako m toplo priporoča
Anton Flori lastnik gostiln*
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni	»
—: S AIL O ON. :—
Na razpolago imam tndi lepo keg lj išče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodite listke za vse prefcomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po Jnevpem kurzu. V zvez; sem i banko Frank Sakser v Nev» Torku.
Svoji k svojiial Z ve i es pošto van jem
JOSIP KOMPASI 8908 Greenbay A^e., So. Chicago, HI.
Ura za vse življenje $5.95.
Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej ie označeno 14k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker
ima jake dvojne pokrove izrezljane in je
krasno
__. . . 'J
opremljena z ameriškim niklastun kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 18, ali pa srednje št. 16 in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razpošiljamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugaja, potem plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošliemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ns: bojte se, mi ostanemo pri tem, kaF rečemo. Te vrste ura z Elgmovim kole-sovjem velja $*2 več. Pišite natančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172
163 E. Randolph St., Chicago, III
ROJAKi, NAROČAJTE SE NA "GLAS SARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množim neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popotno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčnebolezm, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni m prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje m bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabbevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse boiezni na očeh, izpadanje las, luske all prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastemčm glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, boiezni na maternici i. t d kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor
tudi vse tajne spolne bolezni moške HI Žensko (Zdravljenje spolmh boleznij ostane popol-noma tajno.)	d
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo „Zdravje", katero' je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. iD katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerepa koli ozdravljenih rojakov.
A trt. Klapčič,
Box 183, Bar be rt on, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins '	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Varu nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za \ aš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa.
Zatoraj l'ojalii! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trplenja ill slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
P
NAZNANILO.	I
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo Kolodvora.
Moj SALOON se nahaja pod ž t.
409 W. Michigan St.,	f
in je samo pol bloka oddaljen od	i
kolodvora. Kadar prideš iz dipe,	|
kreni na plesno in si takoj pri meni.	I
Zahvaljujoč se za vso aosedanjo	I
naklonjenost rojakov, se za nada-	I
Ije najtopleje priporočam in vsa-	|
komu najboljšo postrežbo zago	fe
tavljam.	|
S sp' štovanjem	^
JOSIP SCHARABON,	|
t409 W. Michigan St.,	I
DULUTH, MINN.	I
W '^miiiipniiuiiniii'i.imu hum" inmHiiimBn.uiimii.'."* H^mjb
Za vsako hišo
koristne in jako potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
n i If " vezana IIIHf 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta. melisa, pelin, pripotec, rožmarin, ime t lika, tav-žentrože, ientjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEltPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40th Street Brooklyn, N. Y.
I	Rojakom na znanje !
(I)	kMP.ujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- to
% nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaja- ® mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v .Milanu. 6 (i) - l,2.Yjeeek kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker A W je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
f	NapramIjati žganje In likerje ni težko.
4 Ce imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; | ^ tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- | cimo-vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa x f Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolaria, ktereea bi & D morali izdati, plačate le 20 centov.	J	i
(ji SPRIPFVAI O Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 junija A » -v	1895 se vsi naši izvlečki prej pregtedajo po držav-)?
^ nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat.	8
Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.	§ Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvleči«! "Orosi," mu pošlemo A v napravo 12 litrov (3 galon) kterega si bodi sledečega žganja:
■ slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa	|
Vlahova 1 „ Konjaka 1 „ Ferneta	i
Maraskma 1 „ Brinovca 1 „ Absinta	^
kimljevca 1 „ I<un.a 1 „ Anisetta.	1 I litrov (3 galone) samo zu tri dolarje.
f Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterei je popisano, kaxo 4 « se delajo raznjt žganja.	;	'
f PoŠlite nam tri dolarje po monev orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- 5 I koj rečene izivlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja. f	NADALJE PRODAJAMO
ft vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar.
.. Prodajemo zdravilno milo za^lišajasto kožo in razne prišče na njej; naše 9 jtf milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago § /jK iz telesa,
®	MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.
I Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju, fflj Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-^ ko bolezen.
Pisma in vse poizvedbe naslovite na
AMERICA-EUROPE COMPANY
j 161 COLUMBUS ATE.,	NEW YOU K, N. T. s
* mi V
W 1 liter slivovke
f 5 i 1
1 CENT J® vse, kar Vas
I _ .. „	velja nabava imenika raznovrstnih
Jtc .cIkl'ev' v katerem so opisana naša izborna KO-L.kbA, bic kli po najnižjih cenah, nego jih zamorejo izdelovati ali prodajati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nam le na jednej dopisnici "pošli- | tC P11^35 cenik" in poslali Vam bodemo vse cenike ! poštnine prosto. V njih so natančno naslikani m popisani vsi naši modeli; videli bodete razliko J med delom prvega reda in ceneno konštrukcijo. Raz-! tolmačili bodemo kako prodajamo kolesa in vse pripa-' dajoče dele direktno kolesarjem ceneje, nego jih je mogoče kupiti pri prodajalcih.
MI raztolmačlmo kako pošljemo vsakomur povsodi NA POSKUS brez jednega centa deposita in kako pustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO POSKU* SNJO. Vso to bodete izvedeli ako nam pišete dopisnico.	r
Ml Vam dokažemo, da Vam zamoremo prodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-koli druga tvrdka, ktera se bavi z izdelovanjem in prodajanjem bicikijev. Naše jamstva so dobra kolesa in nbke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne, ktera lamu za kolesa. VI zamorete zaslužiti lahko denar, ne da se bavite z dragim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESARJA v vsakem mestu, aa nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno mesto, • , .... , - ?ko se Pfnudi za službo takoj. AKO ŽE IMATE KOLO, nam vse-jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevaine informacije.
P°8amezna kolesa, sedla, pedala, razne dele za ^ Proda^ pn nas za polovično ceno nego jo računajo po-pravljalci bicikljev. Zahtevajte naše kataloge.
ESS,	m 1».t«*,veCPisne nam še danes dopisnico. Ne oameravaite kupiti
jed nod o pi sni cof dišite	in izbornC P°nudbe' V" t0	Ie
MEAD CYCLE COMPANY, Dept. J. L. CHICAGO, ILL.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISV PIVO4.4.
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod
v Ameriki©) []
Zdravimo vse plučne, želodčne, arčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem., jetiko, aploh vse notranje in zunanje bolezni m vse
tajne moške in ženske bolezni.
Dobra, prava in cena zdravita. Izkušeni zdravniki z e^ropejsko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Kecept je vsakemu bolniku na vpogled.
Govori se slovenski in hrvatski.
Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob sredah injsobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od »zjutraj do 1 popol'
THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N.Y.
li
"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Prire lil za "Glas Naroda" R.
9 9
d rezani "Na za
bili in ;
.Ta;
mki:
stre/.
bil ve n [»i Lisi
moji
(Nadaljevanje.)
namreč, da imenujejo Indijanci svoj mešani tobak kinnikinnik je znanje hitro porabil. Zdaj potegnem drugič in pihnem na li vveta. Okus dima je bil še polnejši in bolj sestavljen kot >stjo >em mislil, da še dve drugi sestavini, namreč smola htovi. tem odkritju nadaljujem:
.du se dviguje Skalno ]>o<rorje, na vzhodu se razširjajo ravnine; u swtle jezera, na juiru ir>—jxulari velika voda mogočnega m^rja. i ta zemlja moja. kar j€> leži med temi štirimi mejami, podaril bi jo i kio»-aškim. kteri so moji bratje. Želim jim, da pobijejo v tem rkrat toliko bivolov in p strele desetkrat toliko grizlijev, kakor je ki wa>k.ih. Zrna njihovesra žita naj bodo kot buče, a buče pa tako a bi jih iz jedne lahko r.arezal dvajset. Govoril sem. Howgh!"
jim l»rez -kode vošil te krasote, oni pa so se razveselili, kot bi aj od mene prejeli. Ta irovor je bil najduhovitejši mojega življenja > ua -prejeli z navduše« ost jo. ktera je bila z ozirom na mirno indija: -ko kri žari - velikanska. Toliko jim ni se nikdo želel, najmanj kdo iz-f *'d b. Ji. in jim hotel celo podariti; vedno se ponavljajoči priznalni "uff. uff" kar ni hotel poleči. Lisjak mi ponosno stisne roko in mi zagotavlja •no prijateljstvo; pri svojih howgb-howgh-vzklikih je odpiral usta tako sir«>ko, da se mi je posrečilo iznebiti se pipe miru, ktero sem utaknil •mu med dolge, rumene z.>be. Takoj utihne in pokadi ostanek s kolikor »goče veliko svečanostjo.
To .i.- bi!., moje prvo delo pri Indijancih; kadenje pipe miru je pri njih v re>ni.*i svečanost, ktera ima resne vzroke, a tudi resne posledice. Koliko-kr;l' - 11 ii.'U-ai kaditi calumet, a >om >i bil vedno svest resnosti in dosto-ja:i>t va. Pri tej prvej priliki pa mi je bila že od začetka zoprna, ker je bila Sarin .va trditev, ,la je njegovo srce pri njih kot "privezana mula pri dre-ve>u," v>e kaj druze«ra kot resna. Moja roka je smrdela po pipi: od srca la je tičala v glavarjevih in ne v mojih ustih. Da odstranim I* !'	v žep in prižgem smodko. Kako poželjivo se ozro rdeč-
ik odpre usta. da mu pade pipa; toda kot izkušen vojnik jo prelet utakue v usta: a vendar sem zapazil, da bi mu smodka bila ljubša kot tisoč pip miru.
K. r smo bili v vedni zvezi s Santa Fe, smo dobivale vse potrebščine z v /n i in i.i bilo težavno, preskrbeti se s stnodkami. Bile so precej ceno in ><•!:. -i ; i raj še privoščil kot brandy. Zjutraj sem jih bil vzel nekaj seboj za >1nčaj'. ■«. bi >e utegnila vrniti šele drugi dan; zamogel sem torej potolažiti velikai.-ko poželenje rdečnikov; zato ponudim vsakemu jedno. Lisjak odloži lakoj pipo in prižge svojo; njegovi ljudje pa store drugače; oni ne viak -modke le na koncu, ampak celo v usta ter jo žveeejo. Človeški oki;- je različen. Star pregovor pravi, da se o okusu ne more govoriti. Prav tako je bilo tudi s Kiowi. Zato sklenem sam pri sebi, da jim nikdar večne podarim nekaj, kar se mora kaditi, ne pa jesti.
Ivo bili obredi končani, postanejo rdecniki kar najboljše volje. Zato prične Sam:
"Moji bratje pravijo, da se je izkopala bojna sekira med vami in mes-calerskimi ApaehL Jaz ne vem nič o tem. Koliko časa je od tega, kar se je izkopala?"
"Tas, kterega imenujejo bledoličniki dva tedna. Moj brat Sam je bil najbrž v kaki samotni okolici, da ni nič slišal."
"To je res. Ljudstva pa vendar žive miru. Kaj je vzrok, da so bratje prijeli za orožje?"
"Apaški psi -o usmrtili štiri naše vojnike."
"Kje?"
"Na Kio Peeos."
"Tam vendar ni vaših šotorov?"
"So pa mesealerski."
"Kaj --o pa iskali vojniki tam?"
Kiowa prav nič ne premišlja, ampak odgovori: Neka j naših vojnikov je odšlo, da napade ponoči konje mescalerskih A] a>-!:ov. Smrdeči psi pa so dobro stražili; branili so se in usmrtili naše brabie mo/e. Zfto se je izkopala med nami in njimi bojna sekira."
Kiowa s,, torej kradli konje, a hi jih zalotili in pregnali. Bili so torej i-an:i k rivi. da jih je nekaj prišlo ob živl jenje. In vendar naj bi trpeli Apa. bi. kteri so imeli prav, da so branili svojo lastnino. Najrajši bi bil to ničvredne/., m povedal v obraz : že sem odprl usta, toda Sam»me je opozoru-joče pogledal in nadaljeval:
"Ali vedo Apachi, tla gredo vaši vojniki nadnje?"
"Ali misli moj brat. da smo jim to povedali? Mi jih potihoma napa-demo in [Kibijemo. kar se tla; potem pa vzamemo seboj vse živali in druge reči. kar se l>ode dalo odnesti."
To je bilo grozno! Ker se nisem mogel vzdržati, vprašam:
"Zakaj so hoteli imen moji hrabri bratje apaške konje? Slišal sem, da ima bogato pleme kiowasko mnogo več konj, kot jih rabijo njih vojniki."
Lisjak me pogleda srnejoč in odvrne:	*
"Moj mladi bral Old Shatterhand je prišel čez veliko vodo in torej ne ve. kako žive in mislijo ljudje tostran vode. Da, mi imamo mnogo konj, toda k nam pridejo beli možje in hočejo kupiti več konj, kot jih zamoremo dati. Povedali so nam o velikih čredah apaških in so rekli, da nam dajo za apaške konje toliko*b!aga in brandvja kot za kiowaske. Potem so pa šli naši vojniki j>o apaške konje."
Pravilno torej! Kdo je kriv nad smrtjo padlih in nad prelivanjem krvi, kt ero ima priti ? Beli konjski mešetarji, kteri plačujejo z brandyjem in napeljujejo Kiowas naravnost v tatvino! Rad bi si bil olajšal jezo, toda Sam mi poaiižkne zelo odločno ter nadaljuje:
"Moj brat Lisjak je odšel kot poizvedovalec 1"
"I)a."
"Kdaj pa slede vojniki?"
"Ti so jeden <lan s konjem za nami."
"Kdo jih vodi?"
"Tangua. sam junaški glavar."
"Koliko vojnikov ima seboj?"
"Dvakrat po sto."
"In mislite, da bodete Apaclie presenetili?"
"Mi pridemo in planemo kot orel med vrane, ktere ga niso videle."
"Moj brat se-moti. Apachi vedo, da jih bodo napadli Kiowas."
Li>jak zmaje nevrjetno z glavo in odgovori:
"Odkod naj vedo? Ali sežejo njih t^esa do kiowaSkili šotorov?"
"I)a."
"Ne razumem brata Sama. Naj mi pove, kaj misli s to besedo."
"Apachi imajo ušesa, ktera hodijo in jahajo. Mi smo videli dvoje takih ušt s. kteri so bili pri šotorih kiowaskih in vse poslušali."
"Uff! Dvoje ušes? Torej dva ogleduha?" v„ "Da."
"Zdaj pa moram iti takoj nazaj k glavarju. Mi smo vzeli samo dvesto vojnikov seltoj, ker bi jih ne rabili več, Če bi Apachi ničesar ne slutili. Če pa vedo, potem jih potrebujemo mnogo več."
"Moji bratje niso vsega dobro premislili. Incu-čuna, apaški glavar, je zelo pameten vojnik. Ko je zvedel, da so njegovi ljudje usmrtili štiri Kioue, je takoj vedel, tla bodo Kiowi maščevali smrt teh ljudijj zato je šel iu vas zasledoval."
"Uff, uff! Onsamt"
" I>a, on in njegov sin Winnetou."
"Uff. tutii ta! Da smo to vedeli, bi bili oba psa polovili! Zdaj bodeta zbrala eele množine vojnikov, da nas vzprejmejo. Sporočiti moram to glavarju. da se ustavi in dobi še več vojnikov. Ali jahata Sam in Old Shatterhand z menoj?"
"Da."
"Naj torej stopita hitro na konje!"
"Le počasi! Imam Še nekaj zelo važnega govoriti s teboj."
"To lahko poveš s potoma."
"Ne. Jaz jaham s teboj, a ne k Tangui, kiowaskemu glavarju; ti naju spremljaš v naše taborišče."
"Moj brat Sam se zelo moti."
"Ne. Čuj. kaj ti povem. Ali hočete dobiti Inču-čuno, glavarja apa-ikega živega?"
(Dalje prihodnjič.)
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne nde z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitre* ga ozdravljenja. —Rabil sem Va5 Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križa in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Q Rev. H. W. Freytag, Hamef, IU.
Na vsaki steklenici je Anaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, WICH STREET, NEW YORK.
109 GREEN-
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri 7 kratkem plujejo iz New Torka ▼ Evropo, in sicer:
V Havre :
La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie____30. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kaiser Wilhelm II.
21. avgusta ob 6. uri zjutraj.
Ivronprinz Wilhelm
4. septembra ob 7. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse
11. septembra ob 10. uri dopoldne.
V	Hamburg:
Deutsehland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Deutsehland. .20. sept. ob 6. uri zjutr. Deutsehland. .18. okt. ob 5. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno «d-govoriL
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana*- črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia----28. avg. ob 11. uri pop.
Pannonia... .11. septembra opoldne. Carpathia. .. .25. sept. ob 10. uri dop.
Parniki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenberg. 16. avgusta opoldne.
Gertv..........25. - avgusta opoldne.
Giulia........1. septembra opoldne
Francesca... .13. septembra opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpe n#:
Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne
Vaderland.___25. avg. ob 8.30 zjutraj
Finland___.1. sept. ob 2.30 uri pop.
Zeeland......8. ^ept. ob 9. uri dop.
V	Hamburg:
Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop.
Amerika......30. avg. ob 2. uri .pop.
Bliicher... •.. .6. sept. ot>" 9. uri dop. Aug. Victoria. .13. sept. ob 12.30 pop.
V	Rotterdam :
N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam... .29. avg. ob 10. uri dop.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Tas.
Le na ta načih se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA ml, P. O. Box 547 Dotienik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino
po našem posredovanju.
V zalogi ima -veliko število raznih slovenskih knjig.
Urad g«? ure: vsak dan od 6. do V&. eveČer razun nedelj in praznikov v pisarni obceznanega hotela g. Martina Muhica, Forest City. Pa.
Uredništvo in npravništvo. "Glas Naroda"
Spominjajte se runih prtiikat naie prekoristn« dražbe gw. Cirila U Metoda v Ljnrijaal? Kal yoloU dar (lome am oltar I	i)
MOLTVENIKL
Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat, vez v slon. kost
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,
zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60e.
Otroška pobožnost, platno, rudeča
obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata
obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost,
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
PESML
A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50c. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
POVESTI IN ZGODOVINA.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90e. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božičfli darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20 c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. čas je z ato, 20e. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Čmogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Pred jamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15c. General Laadon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e. Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromi1, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jnrij, 20c.-Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljnkec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikanski,
20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poDkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenj akovič, 20 c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20e. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c.
Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih,. 70c.
OB zori, 50c. OČe naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75c. Pavliha, 20c.
Pod tnrikim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c. Pri Vrbovčevem Grofi, 20c. Prrt božji, 15c. Repožtev, 20c.
Ribičev ain, 10e.	,
Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških, 3 zveztki $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25 c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20e. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Nothurga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, s avni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. TitUl Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c.	, Venček pripovesti. 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25e. Zmaj iz Bosne, 40c.
Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan . 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c.
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. EvangeUj, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šoJ, 30c.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c.	f Godčevski katekizem, 15c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20f.
Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj skih
pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptake sanjske hokve, 30c.
Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnfli pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
CUNARD LINE
F»ARrNIICI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Yorka dne 28. avgusta.
odpluje iz New Yorka dne 11. septembra.
odpluje iz New York a due 25. septembra.
ULTONIA, SLA.V0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju iu zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.	1
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Ciarl Steamship Co., Ltd ,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:
12G State St. Guaranty Building. 67|Dearborn St 21-24 STATf ST., NEW YORK.
SUV0N1A MNONIA CABPATH1A
ie Generale Transallaijlipe.
(Francoska parobrodna družba.l
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IKOMOSTA IN LJUBUANE,
POSTNI PARMKI SO:
"La Provence" na dva vijaka... "La Savoie" ,, ,, ,, "La Lorraine" „ ,, „ .. "LaTouraine" ,, ,, ,, .. "L'Apuitaine" ,, ,, ,, ..
"La Bretan^'c" .............
"La Chaniqa?'->e" ..........
"La Gascouae" ..............
----14,2»X»	ton,	30,000 konjskih moči.
... . 12,i HJO „	25,. .1.0
_____1"2,(K)0 „	25,(M>0 ,,	„
.... H»,(KM)	,,	12,1)011
.....in.« m hI ,,	16,1(0
.... 8.«> ;0 ' ....	It t
.... KO .o	,, '. u o
6Iivna Ajencja: 32 BROADWAY, KEWYCFK.
Parniki odplujeio od s« d »j »«p»»j \<<!no <J> <• iitkih « 1> 10. uri dopoludiie iz pristaiiisča St. 42 Jiortii Ki^er, ob Morton 8t,, N.Y.
La Bretagne •LA TOURAINE *LA SAVOIE •LA PR0VEXCE ♦LA LORRAINE
16. avg. 1906	La Bretagne
23. avg. 1906.	*LA TOURAINE
30. avg. 1906	'LA SAVOIE
6. sept. 1906	La Oascogne
13. sept. 1906	*LA PROVENCE
Parnika z zvezdt) zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al- W. Kozminski, g«*nernlni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
15. sept. 1906. ' 20. sept. 1906. 27. sept. 1906. 29. sept. 1906. 4. okt. 1906.
AVSTBO-JHIEBICiS Lil
Regularni potni parniki
odpluje 10. avg
"SOFIA HOHENBERG" "OERTY" odpluje 2.j. avgusta.
odpluje 1. septembra.
voarljo med.>'tw Yorkom. Trstom In Reko.
Najpripravnejša in najcenejša paroLrcdna črta v Ljubljano Jin sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2;Washington St., New York.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c. Kranjska deiela, 20c. Rnsko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zjedinjene države, 25c.
RAZGLEDNICE:
Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in druge, po 3c., dacat 30e. Bazne svete podobe, komad 5c. Ave Marija, 10c.
razne
I'iMipiii'Hy'HP" "IP11 'rUgU1111 JJPJjl"UWJ"Jg!>	■'■.;^uini!giui.ii.jjlln.nnpVi. ij^ui^ui!:^,.-^
^ Telefon 2034.
Frank Petko?šek
714-218 Market Street. ' Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^S A L O O N,^
v kterem vedno toči svože pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže ^groce-rfje po nizkih cenah."
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je » Mr. Frank Sakserjem v Kew Yorku.